g 1 1 I aH A V ■ I M I imraionnoi/o /i nfizBinl^o ■ B ^^^B fl| 9B H| K ^^^ ^H^k K' Si ^^^^^ H HH ^^^H ^^L M H j« ^B ^B M HM ^B ^H^^ ^H^H ^H ^H ■ ^H ^B & ^fl ^H ' * ______NEODVISEN UST Zk SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, OHIO. WEDNESDAY, AUGUST 14. 1018. 9mm. flBMiimw !■ milll fmiii ' —-m---*** »"' _ - M . i. • - ftfvi . ' ' " saAIMH« ■ LETO XI. - VOL. XI. Pdovani imajo sedaj priliko, da pristopno v novo slovansko armado OSNOVANJE SLOVANSKE LEGIJE. SjT' Rekrutiranje se prične takoj. (Jug. Čas. Urad, Washington.) Washingtonski listi od 9. t. m. poročajo, da je predsednik Wilson po ifkznanilu vojnega departmenta, odobril novačenje čet v Zdr. državah za Slovansko legijo, katero bodejo tvorili Jugoslovani, Čeho-Slovaki in Ru-tenci (Ukrajinci). Novačenje bo razpisano takoj ter bodo poslani vsi, ki se bodo prijavili, v Camp Wadsworth, <}a se organizirajo in izvežbajo. Ta Slovanska legija bo sestavljena tako, da bodo tvorili pripodniki istega plemena svoje lastne čete in večje oddelke, lstotako bodo izbrani tudi častniki izvzemši poljski častniki, izmed pripadnikov dotičnega naroda, v kolikor bo seveda primerno in mogoče, pptem ko bodo dovršili poseben kurz v centralni častniški šoli v Camp Lee, Va. Slovani, ki se bodo upisali v to legijo, bodo morali doprinesti dokaz, da so lojalni Zdr. državam in da se hočejo boriti proti sovražniku, katerega podaniki so oni proti njih lastni volji. Ta vest je zlasti za nas Jugoslovane nad vse razveseljiva in velikega pomena. Amerika nam nudi pomočno roko, da tudi sami z dejanjem pokažemo svojo svobodo-Ijubnost; hoče nas vzeti pod svojo zaščito in nas opremiti z vsem potrebnim v borbi za osvobojenje in zjedinjenje našega naroda. Sedaj je dana vsakemu zavednemu Jugoslovanu prilika, da pohiti pod ameriškim praporom Svojim bratom na pomoč, da stopi ppd omeriškim varstvom z orožjem v roki proti svojim največjim sovražnikom in pripomore, da se otresemo njih jarma. Sedaj ne more biti nobenega izgovora več za odlašanje in oklevanje, kajti sedaj je prišel trenutek, da vsakdo pokaže svoje rodoljubje in revolucionarnost. Tozadevni načrt za osnovanje Slovanske legije je bil kakor znano, sprejet objednem z dvanajst-milijardno vojaško predlogo in se glasi: Akt kongresa Zdr. držav za osnovanje Slovanske legije. Bodi določeno po senatu in poslanski zbornici Zdr. držav ameriških. , L mmM* naj ra, ramiiifi, na. nažiu, doiočti predsednik, sila prostovoljskih čet, kiDodo tvorile enoto ali enote, kakor bo on odredil, sestavljenje iz Jugoslovanov, Čeho-Slovakov in Rutencev (Ukrajincev), ki pripadajo tlačenim narodom avstroogrskega in nemškega , cesarstva, bivajoč v Zdr. državah, ki pa niso državljani ih zaradi tega tudi ne podvrženi draftu. Ta sila naj bo po- i znana kot Slovanske legija ali pod imenom katero bo do- j lofcil predsednik. Npben moški ne bo sprejet v to legijo, predno ne bo doprinesel zadovoljnih dokazov, da bo verno in lojalno služil stvari Zdr. držav in da se želi boriti proti cesarskima vladama Nemčije in Avstrije in njihovim .zaveznkom. Sila, ki bo na ta način osnovana in po predpisih zaprisežena za vojno službo, se more opremiti, vzdrževati in vežbati skupno z našimi lastnimi četami ali posebej, kakor bo določil predsednik, ter se more zatem poslati na ono polje akcije, katero, bo določil predsednik, da se porabi proti našemu skupnemu v zvezi z našimi lastnimi Četami ali z onimi kateregakoli naroda, ki je v sedanji vojni združen z Zdr. državami, in posamezne postavke izdatkov, katere bo povzročila oprema, vzdrževanje, vež-banje in prevažanje take sile, se morejo plačati iz tozadevnih dovolitev, izdanih tu, ali iz vsake poznejše dovolitve .v isti namen: Predstavljajoč, da se morejo ameriški državljani avstrijskega ali nemškega pokoljenja,' ali oni ki so bili rojeni v tujih sovražnih deželah, ki pa so prestali potrebno preiskušnjo in katerih lojalnost je brezdvomna, imenovati po sprevidnosti vrhbvnega armadnega in mornaričnega zapovednika v armado in mornarico Zdr. držav kot čast-riki. Iz navedenega lahko vsakdo sam spozna, kaj določa zzkci glede Slovanske legije, kedo more vstopiti v njo in kam se ta lahko pošlje. Vsled tega naj se vsakdo že seda, odloči Na noge, junaki, domovina Vas kliče! Konec ruske grozovlade boljsevikov I je sedaj tu. Izdajalci Rusije zginili. New York, 13. avgusta. Rusija prihaja nazaj v vojno. Mirovna pogodba, ki so jo boljševiki podpisali z Nemci, se bo preklicala. Konec bolj-ševikov je tu. Zmerni soci-jalisti prihajajo sedaj v Ru- i siji na površje. Njih prvo u-radno delo bo spor z Nemči- i jo in preklic Brest-Litovske-ga miru. Zastopniki zaveznikov so prepričani, da bo Ru- * sija poklicala častnike zavez-j nikov, da pridejo pomagat or-L ganizirati novo rusko arma-~do. Boljševizem je mrtev. Sam si je prerezal življenske žile, ko je bil podpisan Brest-Litovski mir. Boljševiki so preganjali zmerne socijaliste, dočim so pustili Nemcem izkoriščati vse. Vsa Rusija je danes proji boljševikom in proti Nemcem Umor grofa Mirbacha, zastopnika nemške vlade v Rusiji, je bilo prvo znamenje padca tiranstva v Rusiji. Rusija prihaja sedaj nazaj v vojno. Skupaj z zavezniki se bo borila za v resnici svobodno in demokratično Rusijo. •- WEDNESDAY I AIX.MBAU ^^ VHEATLRSS Jpp —> - *'v ' ' ■ ? M. * . krML . —Poročnik C. S. Baxter iz Clevelanda, je bil ubit^na francoskem bojišču. —Iz Canade nam piše stotnik Fon, da je pretečeno soboto odpravil zopet 700 jugoslovanskih prostovoljcev na vežbališče v Bizerte, Afrika. Med njimi sta bila dva Slovenca, Louis Jager in M. Rolih. Nadaljnih 600 jih čaka v taborišču Lewis, Canada, prihodnjega . transporta. Stotnik Fon naznanja, da se zadnje čase Jugoslovani jako zanimajo za balkansko fronto. Prostovoljci se dnevno o- j glašajo. —Sladkosti življenja zgin-jajo, grankoba yojne se bo| čutila vsepovsod. Tako je! prav. Naši fantje v strelnih jarkih v Franciji tudi nimajo paradiža. Kongresni odbor iz Washingtona naznanja, da bu upeljal davek na sladoled, in sicer 2 ceh ta od vsakih deset centov, ki jih daste za sladoled. Ta davek plača oseba, ki kupi sladoled. "Icecream" bo torej veljal 17 centov. Tudi mehka pijača dobi davek v obliki deset procentov vrednosti. —Prvi zrakoplov bo nare-jen v Gevelandu od nove kompanije the Glenn L. M.r- Mnogo sto slovenskih avtomobilistov se je priglasilo, da pridejo danes zvečer ob 6. uri na mesto in v parado za agitacijo vojno-hranilnih znamk. Vsakdo bo svoj avtomobil okrasil z ameriškimi zastavami in drugimi primernimi okraski. Angleško časopisje poroča o lojalnosti Slovencev in o njih pripravah za parado. Pazite torej, da pridete vsi in tako povečate slavnost. Zbirališče je točno ob 6. uri zvečer, odhod najkasneje ob pol sedmih. Avtomobili vozijo od 62. ceste do 26. ceste in po Superior ave nazaj do 71. ceste in po St. Clair ave. do prostora, ki je namenjen za mestno kopališče. Tu se vršita dva govora en slovenski, en angleški. Angleško bo govoril Mr. Woodward, eden najboljših govornikov Clevelanda. Sedaj je glavna stvar, da se pokaže vsak Slovenec, brez izjeme, ki ima avtomobil. Nih-če naj ne ostane doma. Več nas bo, sijanjneši bo prizor, večja navdušenost in upljiv. Parada je uprizorjena na prošnjo ameriške vlade, da se pospeši prodaja vojno-hranilnih *nanik. To je prva prilika, kjer je Slovencem omogočeno skupno nastopiti in se skakati kot lojalne ameriške državljane, ki pomagajo vladi v teh kritičnih dnevih. .—Nad 100 clevelandskih rovaren se je 2e prtgfasllord*"1 bodejo dajale svojim usluž- 1 bencem vojno hranilne znam- ; ke. Delavci v teh sto tovar- ! lah so se zavezali, da bode- I |o vsak teden do konca voj-le sprejemali $1.00 v vojno 1 iranilnih znamkah namesto ! )lače. 3500 štrajkarjev kro- ' aške obrti se je tudi zaveza- ' o prispevati $1.00 tedensko ca vojno hranilne znamke. 1 Jpajo, da se v kratkem vr-icjo na delo. Jako dobro ide- • o je pokazal E. A. Noll, pred < ednik The National Tpol Co. ! ci se je izjavil, da dobi vsak * ielavec pri njem uslužben, i avno toliko vojno hranilnih :namk zastonj, za kolikor J iam podpiše. Če delavec pod- * >iše za $1.00 na teden vojno < iranilnih znamk, jih dobi za i 51.00 od kompanije zastonj, car pomeni $52.00 na leto 1 irihnlfSlrn ,c Danes zvečer je parada za W.S.S. — m-. ■ mi ■ i———Iiy< ——— Poročila o včerajšnih volitvah in kandidatih. Published and distributed under permit No« 19 auth-erized by the Act ol October 6th, 1917, on file at the Pest Office ef Cleveland, Ohio. By order ef the President, A. S. Burlesen, Po«tn«aster General w I tin Co. Ip800 St.fClair ave. Kompanija je bila organizirana 1. maja, letos, j —Mestna elektrarna naznanja, da ne bo nikomur več| upeljala elektrike y hiše. Vojna je povzročila pomanjkanje I električnih napravi Žice, motorji, steklo, vše jako drago in se teško dom. —Unija mornarjev, ki so uslužbeni na jezlrskih par-nikih bo imela JS kratkem konvencijo, pri kateri pride na vrsto predlog,ila ameriški mornarji po vSi ne bodejo vozni nemške® blaga in da popolnomaBoj koti rajo Nemce. Gltvni A te unije je v Cleveland^ Angleški mornarji sq že Med dvema letoma emrfto slHlili. —Podružnica» Korošec, S. N.Jg. jgia flgrtrtek, 15. cerkveni dvorani ob 8. uri zvečer. Prosi se vse člane, da 90 gotovo navzoči radi važnih predmetov na dnevnem redu. —Starišem Trlep v New-burgu je umrl sinko Rudolf star 9 mesecev, starišem Le-naršič je umrla hčerka Veronika stara 7 mesecev. —V ColUnwoodu je umrla Ana Godic, stanujoča na 16615 St. Clair ave. v starosti 30 let. Bolehala je za suši-co. Pokojnica zapušča soproga in več otrok ter mnogo sorodnikov in prijateljev. Naše sožalje! —Seja dr. Slovenski Sokol se bo nadaljevala v petek 16.i, avgusta v navadnih prostorih ob 8. zvečer, člani so proše-ni, da se vdeležijo. —Za Slovenski Narodni Dom je daroval Jos. Meden $10.00. Jos. Kalan je izročil v njegovi gostilni najdeni $1. Hvala darovalcu in najdite- 1 lin —Pročelje stavbe Nar. Doma se je dokaj zboljšalo in nadaljna popravljalna dela se vršijo. Delo je pod nadzorstvom g. Math Satkoviča. V kratkem bo več dvoran pripravljenih, da Se društva preselijo v nje. —Premoženje Nar. Doma( je sedaj sledeče: Dohodki za mesec julfj $1269.83, preostanek blagajne junija meseca $7603.61, skupaj $8873.44. Stroški meseca julija znašajo $706.26, ostanek $8167. Na hišo in posestvo je plačano $15.000, kar znese skupaj s pohištvom in popravili premoženja $23 844.19. Kot je videti blagajna lepo napreduje. —Družba cestne železnice v Gevelandu je dobila prvi dan, ko se je povečala vozni-na, $5200 več dohodkov kot sicer. Na ta način se povečajo dohodki kompanije za dva milijona dolarjev na leto. Povišane plače uslužbencem znašajo $1,300.000. Pretečeno nedeljo je dobila kompanija nad $28.000 dohodkov, kar pomeni da se je isti dan vozilo na ulični žekznici ako-ro 600.000 oseb. £ —Kot je razvidno na drugem mestu tega lista je vlada Zjedinjenih držav sedaj pripravljena, da sprejema Čehe, Slovake, Slovence, Srbe (avstrijske), Hrvate in Ruten ce v posebno armado, ki se imenuje "Slovanska Legija". V to armado imajo pristop le oni, ki,niso ameriški državljani, toda ki obljubijo zvestobo Zjed. državam in oni, ki niso v vojaški starosti. Ta armada bo izuč/na in plačeva-na od ameriške vlade. I .—Prvi Slovan je bil nomi-niran v torek kandidatom za kongres, kar se tiče politične zgodovine Clevelanda. John Babka, rodon Čeh, je dobil nominacijo 21. kongresnega I okraja. V dvajsetem kongres nem okraju kamor spada 10 in 23 varda, kjer stanuje večina slovenskih volivcev, je zmagal Charles A. Mooney, demokrat nad sedajnim kon-gresmanom William Gordon. Približno je bilo oddanih pri primarnih volitvah v torek kakih 30.000 glasov od 110-000. glasov. Komaj tretina volivcev je šla na volišče. Ed. B Haserodt, sedaj ni county clerk, je dobil lahko zmago nad J. Blackstockom, njego-l vim nasprotnikom, ki je po-1 ražen. Ne republikanski strani je zmagal za kandidata za guvernerja Frank B. Willis nad nasprotnikom Edwin Jo-nes. Sedajni guverner James ?tt*7'l?femtykrar, ni imel no* bene opozicije. Volitve so se vršile mirno in v redu. —Neki moški je v ponde-ljek stopil k oknu na glavni pošti. Pokazal je 2200 poštnih znamk in se izjavil, da bi rad imel vojno hranilne znam ke za nje. Pa sta ga že dva detektiva imela v rokah, ki sta spraševala, kje je dobil toliko znamk. Pošteno je priznal, da jih je ukradel pri the Wideman Co. kjer je bil uslužben. —Ice cream ne bo potreboval več sladkorja za izdelovanje Namesto tega se bo rabil med. The Telling Ice Cream Co. je naročila 54.000 funtov čistega californijske-ga medu. Odslej bo med v ice creamu. —Vsi oni, ki nimajo prvega papirja, bodejo morali plačevati davke, in sicer od $5.00 do "$60 na leto. To zadene vsakogar, kdor nima prvega papirja. Kongres v kratkem odobri postavo. Mi smo tozadevno stopili v dogovor § sod-nijskmi oblastmi, ki so nam naznanile, da če se oglasi vsaj sto Slovencev, da odpro zvečer sodnijo, kjer se bodejo dajali prvi papirji. Prošnje se bodejo pisale isti večer na sodniji. Dan, ko bo sodnlja odprta zvečer je določen 4. septembra. Kdor se hoče torej skazati, da hoče postati državljan, naj ne zamudi te prilike. Povejte to svojim prijateljem in znancem. Sodnlja se odpre zvečer z namenom, da vam po dnevu ni treba puščati dela. Prijavite se torej! —Mestu preti vnančni deficit $1.500.000 za prihodnje leto. Mesto potrebuje za svoje izdatke $11.167.261. Sole zahtevajo $10.103.911, knjižnice $815.240, parki in county $3.572,900, država $208.500. Poleg tega bo ljiesto zopet ob en milijon, če sodnije odločijo, da morajo ognjegasci in policisti delati le osem ur na dan. 300 več ognjegascev in 400 več policistov bi bilo treN:BtJ»tf. Submarini operirajo 1 suhe zemlje. En submarin razbit od Amerikancev Atlantsko pristanišče, 13. avgusta. Norveški parnik "Somerstad", 3600 ton, je bil včeraj blizu Fire Islanda tor- ( pediran od nekega nemškega submarina. Parnik Some-stad se je nahajal na vožni iz Bergen, Švedsko, proti New! Yorku, in je stal v ameriški službi. Nantucket, Mass., 13. avgu-j sta. Pomožni Škuner Earl -| Nettie je bit danes torpediran' od nekega submarina. Po-i sadka šest mož se je rešila. Moštvo pravi, da so Nemci najprvo odnesli vse, kar je bilo na Skunerju, nakar so streljali s topom na ladljo in jo konečno potopili. Washington, 13, avgusta. Nemci io z nekega tubmari-1 na spustili strupene pline na vodo v bližini svetilnika pri Smith Island, North Carolina. Moštvo svetilnika je bilo omamljeno od strupenih plinov^ toda pozneje so se zopet zavedli. To je prvi poskus, da razširijo Nemci svoje grozote z bojišča tudi na ameriško zemljo. Washington, 13. avgusta. Neka ameriška torpedovka Je kakih 100 milj od obrežja Virginija opazila, da se po- 8 taplja neki submarin. Toi^j pedovka je nemudoma se| M1 hm Pri Fismette. London, 13. avgusta. Teš-ki boji se vršijo v okolici Fismette, kjer drži skupna fran-cosko-ameriška armada fronto. Tu so Nemci včeraj pripeljali sveže divizije na fronto, in po trdovratnem boju se je Nemcem posrečilo zagnati zaveznike na drugi breg reke Vesle. Toda Amerikanci so se vrnili nemudoma ter prepodili Nemce iz zasedenih postojank. Francozi napredujejo. Pariz, 13. avgusta. Po štirih dnevih neprestanega,' napredovanja, so bili včeraj zavezniki prisiljeni odpočiti se, in ker so Nemci začeli se tr-dovratneje upirati. Le v Pi-cardiji, kjer se francoska linija zdržuje z angleško, se boji nadaljujejo. Zavezniki se pripravljajo za večjo ofenzivo v kratkem času. London, 13. avgusta. Angleška vlada je .izdala pro-klamacijo, s katero priznava Čeho-Slovake kot neodvisen narod, kot svoje zaveznike in njih armado kot del velike zavezniške armade. To je toliko veljavno kot da bi Čehi že imeli svojo državo. Italija in Francija je to že prej odo-I brila. Ne ve se kaj naredi A-merika. Nadalje se poroča iz Moskvi, da so zavezniki izročili Leony Trotzky, vojnemu ministru boljševikov, skupno noto, v kateri se zahteva odgovor tekom treh dnij, da se boljševiki izjavijo, kaj misli Lenine z besedami, v katerih se je izjavil, da se bo Rusija borila proti imperializmu zaveznikov. Lenine je pobegnil v Kronstadt. Nemci Nameravajo osvojiti Petrograd. Napadi se nadaljujejo. Pariz, 14. avgusta. Zavezniki so v Pičardiji z vso silo napadli nemške postojanke pri Chaulnes, da prisilijo Nemce, da popolnoma zapustijo to okolico. Zavezniška artilerija kontrolira sedaj vsa pota v Noyon. Nemci imajo silovite težave pri umikanju. Nemci se prepirajo. Washington, 13. avgusti Med nemškimi liberalci in pan-germani je nastal oster spor glede vprašanja, kdo je odgovoren, da so Amerikanci prišli v vojno. Liberalci očitajo pan-germanom, da so q- 01 MMUJ&Lig Ani&nka sla v vojno, ker so silili na neomejeno submarinsko kampanjo, dočim pan-germani trdijo, da Amerike nobena stvar na svetu pe bi zadržala, da ne bi 5li v vninn Cebo-Slovaki priznani kot zavezniki Zavezniki zahtevajo odgovor od Lenina # Dosedajni uspehi i Pariz, 13. avgusta. Zavezniki niso dobili še nikdar tako velikega plena kot v zadnji ofenzivi v Pičardiji. U-radno se naznanja, da znaša plen zaveznikov: 37.000 Nem cev ujetih, 63.000 Nemcev ranjenih ali ubitih. Nad en tisoč topov in nad deset tisoč strojnih pušk zaplenjenih. Lassigny pred padcem. London, 13. avgusta. Padec mesta Lassigny, ki je dajalo nemški armadi v centru-mu močno oporo, se pričakuje vsako uro. To bo Nemce prisililo, da se umaknejo do reke Somme, ali najmanj 5 milj. Londonsko poročilo. Lpndon, 13. avgusta. Po poročilih, ki so danes dospela sem, se umikajo Nemci iz strelnih jarkov ob reki Oise. Francoski pritisk v dolini reke Oise je tak, da se Nemci niti v bran ne postavijo ampak se morajo umakniti. Mesto Bailley so Nemci izpraznili, in sedaj pride Ribecourt na vrsto. Francozi pritiskajo od mesta Roye proti zapadu, da se zedinijo z Angleži. Nemška mesta bombardirani Angleški zrakoplovci so včeraj zagnali 3 tone bomb n nemška mesta Metz in Frank fort. Železniška postaja je bila razbita, in več tovaren je ovirano vrnili. Italijani nad Dunajem. Rim, 13. avgusta. Italijanski zrakoplovci so zagnali sto-tisoče tiskovin nad mesto Dunaj. Na teh listinah je bilo tiskano: Avstrijci, pustite pruski militarizem, kateremu je prizadjan smrtni udarec. Osvobodite se in preženite Habsburžane. Prav tako lahko kot smo zagnali te listine v mesto, bi labko zagnali bom be, toda mi Italijani se ne borimo z ženskami sin otroci, kot to delajo nemški zrakoplovci, ki bombardirajo mirna mesta. Konferenca delavcev. London, 13. avgusta. Dne 17. 18. in 19. se vrši v Londonu konferenca delavskih zastopnikov iz vseh dežel, ki spadajo k zaveznikom. V Lon don se pričakuje angleške, francoske, italijanske, ameri-kanske, portugalske, grške, belgijske in srbske delavske tnrf Arim'LrA CLEVELANDSKA AMERIKA mLgy. i. ' .L- ■■ ■■■■ ' 1-"" ■ I " III r—nrmrr I 1 """ ' gg=gs= At JteAnwr*«' - ci+ifd. r. JZa JEm/r+p* • - Jc ■■■m i ^ ^^^t.tL^wWii _ ____ p > MMW. OUkM AV4T I« a.. L «»■■•■». «■*. HOWARD KAUSH. h*i*er ______LO&TS J. PfWC. BMer. MWB» NWWAY, WBMOiAY AMD PWDAY. Rod fcjr 2M6I MIK » the Cky «f Cleveland ad AtwWe. Atkertae rites airefiest. Aaericai in spirit Foreign in IwfMageWy Itmhnf as »cnd cluu matter Jamary 5th 1909. at the post office at Cleveland, (m mmbrthe Act March 3rd, 1879 *______ ajgttfeg, No. 95. Wed. August 14 1918 • - - —— Tedenski pregled. Od Jugoslov. Časnikarskega Urada, Washington, D. C. Jugoslovani dezertirajo v masah in se pridružujejo revoluciji. Vsi nemški in madžarski listi v Avstro-Ogrski z velikim vznemirjenjem pišejo o ogrožavanju države iii monarhije vied revolucionarnega gibanja Jugoslovanov. In četudi se tok revolucije v monarhiji ne da točno predvideti, vendar pa se vsi listi strinjajo v tem, da izpodjeda revolucija, ki se je že davno pričela, polagoma ali sigurno že itak bolno državo. V jugoslovanskih pokrajinah — tako pišejo dunajski in budimpeštanski listi — zlasti v Bosni in Hercegovini ter na Hrvatskem se nahaja vsa sila vojaških beguncev. Samo na Hrvatskem in v Slavoniji se skriva po vaseh in gozdovih nad deset tisoč beguncev. Večina njih je organizirana v močne čete, ki prihajajo v vasi in ne samo da rekvirirajo hrano za sebe, temveč odnašajo in skrijejo vso hrano in potrebščine, ki so rekvirirarte in pripravljene za vojsko. Zdi se, kakor da se oblasti ne upajo nastopiti ill podvzeti resne korake proti njim. Dogodilo se je namreč, da so se te čete utrdile v strelnih jarkih in da sg sp branile s strojnimi puškami. Gibanje je zavzelo najnevarnejši obseg in silno ogroža vojno silo države, in to tem bolj, ker se uporniki vedno bolj množe in ker se jim v masah pridružujejo ruski vojni ujetniki. O posameznih slučajih poročajo jugoslovanski listi sledeče: . "Glas Slovencev, Hrvatov in Srbov" v številki od 15. junija: / "Nemški list v Sarajevu "Bosnische Post" piše: Po mestih in vaseh je videti veliko število vojašskih beguncev in na stotine vojnih ujetnikov, zlasti Rusov, ki so pobegnili od dela, kamor so bili odredjeni, in ki vsi skupaj nevarno ogrožajo drŽavo in prebivalstvo. List poživlja prebivalstvo, da brez usmiljenja prijavi vse vojaške begunce, da jih izroči oblastim in da ne kaže napran? njim nikake milosrčnosti. "Slovenec" od 10. junija piše: "Namestnik Štajerske in Krasa je izdal sledečtf proklamacijo: O priliki prijetja nekega vojaškega begunca ga je skušalo prebivalstvo o-raniti in rešiti. Civilno prebivalstvo se s tem najrevnejše in v njegovem lastnem interesu opozarja, da vsekakor opusti vsako umešavanje v izvrševanje vojaških uslužbencev in da se ne protlvi vojaškim stražam in potruljam pri izvrševanju njih dolžnosti, ker so one zaščitene po stavku 65 kazenskega zakona. Vojaške potrulje so po-blaščene rabiti strelno orožje proti vsakomur, ki rabi proti njim silo ali ki jim grozi z napadom." "Hrvatska Država" od 28. Junija poroča: "Uradna "Smotra Dalmatinska" javlja, da se nahaja po mestih in vaseh na tisoče vojašklb heguncev in vojnih ujetnikov, zlasti Rusov, ki so pobegnili iz raznih mest, kjer so bili uposljeni. Policijske in vojaške odredbe so nezadostne, da bi se jim zastavila pot. Zadnji teden je bilo samo v Splitu prijetih štirinajst vojnih beguncev." ■j Kaj je Avstrija? Vspričo namere avstrijske vlade, razdeliti Češko v posebne upravne okraje, in to na način, ki bi dal celi deželi , prevlast Nemcev, je nastal v čeških krogih ogorčen odpor. V svojem časopisju, na javnih shodih in v avstrijskem parlamentu so Čehi najodločnejše nastopili proti lopovstvu avstrijske vlade, ki hoče na zapoved iz BerH-na po sili in nasilno germanizirati Češko. Na seji avstrijskega j.&iiajnenta, pri kateri se je razpravljalo to vprašanje, je govoril v imenu Čehov dr. Stranski, ki je izjavil, da se Dunaj in Berlin varata, ako mislita, da se bodo Čehi poklonili Gesslerjevemu klobuku, katerega hoče pangerm^nizem upostaviti v češki državi. Najzanimivejši pa je odstavek v govoru« Stranskija, v katerem karakte-rizira Avstrijo. Ta odstavek se glasi doslovno: "Avstrija je zločin proti svobodi in človekoljubju, in ako Bog da, jo bomo razkosali, češki narod nima večje in svetejše dolžnosti, kakor to, da oškoduje Avstrijo, ta "vrat Nemčije", kjerkoli in kadarkoli jo more. Mi smo ooiočni in najvernije pripravljeni, izdati jo, kjerkoli moremo. Avstrija ni država, temveč je sramoten stoletni san; dežela grobe tiranije, in ničesar drugega. Avstrija je država brez patrijotov in brez patrijotizma. Češki vojaki te drŽave so se vrgli proti sovražniku — da ga ob-jamejo in da se jim pridružijo v borbi za skupno stvar." Tako misli in govori Čeh dr. Stranski v dunajskem parlamentu, tako misli in govori ves pošteni Češki In jugoslovanski narod v domovini in izven nje. Kako pa misli in govori velik del našega zaslepljenega naroda v A-merikl? da ne misli s svojo glavo in da ne govori z , - -..... 3je dvid, temveč tako, kakor jim ubijejo v glavo plačani agenlie taiste ays.rije, ki ničesar bolj ne mrzi kakor svojih podanikov, in ki hoče osnovati na zaslepljenosti teh svojih podanikov svoje nemško-madžarsko^ gospodarstvo. |, ^ Čeh imenovan francoskim generalom. L Francoski listi poročajo, da je bil polkovnik češko-glovaSke armade, ki se bori na francoski fronti, dr. Milan R. Stefanik imenovan generalom francoske vojske in da mu je poverjeno poveljstvo češko-slovaške brigade. Dr. Stebnik je ztM svojo karijero kot Driprost vojak v avi-atičnem oddelku francoske vojske. Njemu gre največja zasluga za osnovanje In organiziranji čeho-slovaških čet ^ : ' 'k ' . ■ 'J ., * ■ - , . .. " 1 w „. francoski, ^JJ^^i ' ™ "Pesti Hirlap" od 4. junija pravi v članku o rešitvi jugoslovanskega vpraSanja, da so se vršila na Dunaju važna posvetovanja med avstrijskimi in ogrskimi ministri, pri katerih so prevladali naslednji predlogi: Ako se poljsko vprašanje reši v aVstrofilskem smislu, se ima rešiti jugoslovansko vprašanje v madžarskem smislu, to je, z direktno priključitvijo Bosne In Hercegovine, Dalmacije pa na ta način, da se spoji s Hrvatsko. "Pesti Naplo" od istega dne javlja o teh dogovorih in pravi, da "ni bil stari načrt barona Buriana, namreč avstrofilska rešitev poljskega vprašanja in priključitev Bosne in Hercegovine ter Dalmacije Ogrski, še nikoli bližje uresničenju kakor danes". Na srečo se bo pokvaril apetit avstrijskim in madžarskim gospodom, kajti oni bodo zadnji, ki bodo reševali naše vprašanje. Vesti pa so vsekakor zanimive za one naše zaslepljence, ki se še vedno nadejajo, da jim bo domovina rešil "premilostljivi" cesar in dunajska gospoda. Nemci proti Slovanom. Dunajski "Fremdenblatt", glasilo ministra za zunanje zadeve je priobčil v svoji številki od 9. junija naslednji odstavek iz proglasa avstrijskih Nemcev: "Z nezaslišano brezobzirnostjo zahtevajo Slovani, da postavijo svojemu veleizdajalskemu držanju na bojišču in v zaled-nju krono z osnovanjem slovanskih držav na severu in na jugu naše domovine. To ne pomeni ničesar manj, kakor nacijonalno in ekonomsko zatiranje milijonov nemškega naroda, zapiranje Jadrana pred Nemci in obsodba Avstrije na nemoč, ki uničuje. Zlohotno, zahrbtno in po načrtu delujejo proti zvezi z nemškim cesarstvom, katera zveza se že sijajno obdržala. Zadržavajo življenske potrebščine, s katerimi so njihove pokrajine še vedno bogato preskrbljene, in puste, da divja smrt vsled lakote z vso grozoto po nemških pokrajinah." Mora se priznati, in to s ponosom, da je vse to res-iiica. In čim bolj resnično je, tem bolje za naš narod in za vse Slovane v monarhiji. Verujemo ins upamo, da bo postalo še hujše in da bodo Nemci še bolj javkaj. Ako namreč oni govore o narodnem in gospodarskem tlačenju milijonov nemškega naroda, tedaj seveda mislijo, da jo .razbojniško, kajti patent za tlačenje in zatiranje mora biti pridržan njim. Njih resolucija z nemškega narodnega zborovanja dne 16. maja to najbolje dokazuje, ker se v njej glasi: "Nemški narodni svet enodušno odbija težnje Čehov in Jugoslovanov, ki so našle izraz v izjavi od 30. maja 1917. v dunajskem parlamentu, da se stvori češkoslovaška in jugoslovanska država... Nemški jezik se mora uvesti kot državni jezik v vseh avstrijskih pokrajinah. Zahteve Nemcev v teh pokrajinah, zlasti na Češkem, se morajo čimprej izpolniti... Na jugu mora Avstrija obdržati in zagotoviti Nemcem svobodno pot in gospodstvo na Jadranu... Priključitev Slovencev kaki jugoslovanski državi se mora konečno preprečiti... Kako so nabrali deputacijo k cesarju. Junija meseca so zbrali nemški agitatorji po slovenskih krajih nekoliko nesrečnežev, s katerimi so šli v av-dijenco k Karlu Glupemu, da protestirajo proti jugoslovanskemu gibanju za osvobojenje in zjedinjenje. Da so mogli dati otroku ime, je bilo potrebno, da je med udeleženci tudi nekoliko "pravih" Slovencev. Izdajalci se povsod dobe — kakor nam dokazujejo črnorokaši v New >orku — in tako so našli nekoliko ozrodkov, ki so se pridružili deputaciji, Njih imena so slavno paradirala v nemškem časopisju, ki jih je proglasilo za vrle in uzorne patriote. Ta vrag nikoli ne spi. Med imeni udeležencev se je nahajalo tudi ime nekega Alojzija Kanglerja i7 Zgornje Bistrice, Ko 'je toraj čital svoje ime v listih, je poslal nemškim listom popravek, da on ni bil med udeleženci, v "Slovenskem Gospodarju" od 13. junija pa je objavil naslednjo zanimivo izjavo, ki jasno kaže moralno vrednost in karakter onih gospodov, ki so šli protestirat proti svojemu lastnemu narodu. Izjava se glasi: "V listih čitam, da sefti bil tudi jaz v avdijenci pri ce-carju Karlu v svrho demonstrativnega protesta proti Jugoslaviji, in kot tak zastopnik občinskega sveta Gornja Bistrica. To ni resnica. — Nasprotno pa je res, da so Nemci zahtevali od mene, da naj grem z njim in z drugimi na Dunaj in da bom za to dobil nagrado Petsto kron, kakor ostali, in to pod naslovom potnih stroškov. Jaz pa sem to najodločnejše odklonil, kakor hitro sem izvedel, kakšen je namen tega potovanja na Dunaj. Alojzij Kangler. Svoboda in svoboda — je razlika. Eno je disorgani-ziran anarhizem, ki vlada danes v Rusiji, drugo pa je svoboda, ki organizira in ustvarja. Slovenci v domovini to dobro razumevajo in obsojajo v 'Slovencu' in 'Slovenskem Narodu' ruske boljševike, ki so krivi, da se bo vojna še nadaljevala. ♦ * * Učimo se od izkušenj drugih: Modrasa ne boste odvadili pikati, dokler mu ne izruvate strupenih zob in Nemčija z Avstrijo vred ne bo dovolila svobode malim narodom, dokler ne bosta premagani na bojišču. Iz stare domovine. KOROŠKE VESTI. Umrl je dne 3. junija na Lešah pri Preveljah odličen slovenski kmet Jože Metar-nik na bolezni, ki si jo je bil nakopal v vojni. Bil je tudi občinski odbornik. — V Pre-valjah je preminul vrli 15-let-ni Maks Bezjak, sin ugledne družine. — V Šmarjeti pri Te-lenbergu so umrli posestnik Urb. Schwartz vsled bolezni, nakopane ' na bojnem polju, 78-letni Jur. Oswald in 81-let-na-H. Jese. — V Zpračah pri Vrbi je umrl ugleden posestnik Henr. Vurcer, star 56 let. Razno. V Tvrdaničih pri Vrbi so začeli kopati premog, ki ga bodo spravljali po žični železnici preko Drave v Podrožčico. — V "nemški" j Vrbi ob jezeru letos zelo pospešujejo prihod letoviščar- i jev, kajpak ponajveč židov. Domačini pa stradajo. — Po nekaterih višje ležečih krajih je minuli teden napravila slana mnogo škode. Nezgode. — V Leitgebovi parni žagi v Sinčivasi je prišel sin nekega delavca med jermena, ki so ga zdrobili tako, da je bil na mestu mrtev. — Dne 1. junija je pogorel v Djekšah po. d. Vrhovnikov skedenj. Živino so rešili, zgorela pa je vsa oprava, orodje in stroji, poslom obleka in 800 kron denarja škoda je znatna. — Ko je vozil. steljo iz gozda, se je ponesrečil 42-letni posestnik Al. Skuk, p. d. Pahtev v Potočah pri Libe-ličah. Ob cestnem bregu se je prevrnil težak voz na njega. Ko ga je prišla iskat žena in sosedie so ira morali ooteB-suM.uje, mj ga P""5® ŠTAJERSKE VESTI. Obsojen v smrt na vešalah. — Pred mariborsko poroto se je vršila 3. in 4. junija kazenska razprava proti 65-letne-mu posestniku Antonu Ti-polnijcu, ki je bil obtožen za-vratnega umora svoje žene Frančiške in poskušenega zavratnega umora svoje pastorke, hčerke svoje žene iz prejšnjega zakona, Školasti-ke Elbl.-Topolnik je že stal pred poroto meseca marca, a je bila takrat razprava odložena, ker je prišlo do spora med braniteljem pa sodnim dvorom. Topolnikova sta ime la v bližini Radgone gostilno in posestvo, a sta živela v večnem prepiru. Nekega jutra so našli FrančiŠko Topolnik okrvavljeno in mrtvo, a Ško-lastiko nezavestno. Ko se je slednja zavedla, je povedala, da se je zbudila okoli polnoči ter videla, kako je tolkel o-čim s sekiro po glavi njene matere. Ker se je zbudila, je udaril tudi njo večkrat s 'sekiro. Porotniki so potrdili vprašanje glede umora in sodišče je obsodilo Topolnika na smrt na vešala. Par volov za 19.480 kron. —GraŠki mesar Josipa Pickl je kupil od vnovčevalnice za živino par volov za 19.480 K. Vola nista bila nič posebno težka, a sta bila hrvatskega izvora. V mirnih časih se je moglo za ta denar že kupiti lejo posestvo. Nesreča. — Alojzij Filipič, doma od Sv. Tomaža pri Ormožu, sedaj pri vojakih v Celju, je bil dne 3. junija pri vi-zitu pušk. Neki vojak,je imel še polno patrono v puški. Kar naenkrat poči strel ter zadene Filipiča v desno stran prsi. Težko ranjenega so takoj prepeljal i v bolnišnico. Slana. — Od Velike Nedelje poročajo: Po dravski dolini je 5. junija zjutraj huda slana uničila ves fižol, buče in celo koruzo. Koliko je napravila Škode rži in pšenici, se bo pokazalo šele v par dnevih. Vinogradom, ki krasno kažejo, je zaenkrat prizanesla. Tudi iz raznih drugih kra jev poročajo o veliki škodi, ki jo je napravila slana. Plačilo Nemcem. — Mariborska Straža poroča: Pred j par tedni se je g. L. G. iz ja-reminske občine izrazil na-j pram neki kmetici, katere | mož je na bojnem polju: "A-j li si neumna,da .držiš s Slovenci ! Ako bi imela nemšku-; tarja za moža, bi ga hitro do- ! bila domov. Glej, jaz sem pa; vedno doma, čeprav bi moral j biti tam. Poglej samo, skoro vsi Nemci smo doma." —Nato je ženska to povedala svojemu možu, ko je ta prišel na dopust, toda on ji je rekel: "Raje sem na bojišču, ker sem Slovenec, kot pa doma, ako bi moral postati zaradi tega nemskutar. židje se pridno razširjajo po vsem Koroškem. Ne samo okrog Vrbskega jezera jih je vse polno, tudi v špitalu so Si kupili že dvoje večjih posestev. Dopisnik koroškega ča-sopisa-dnevnika v^svoji naivnosti zahteva, naj "Volkstag" bolj energično varuje aričrto posestveno stanje. Ali siromak ne ve, da so te prireditve samo podlo hujskanje proti Jugoslovanom. PRIMORSKE VESTI. Iz Volč pišejo: Umrla je gospa Marija Bukovec, soproga posestnika in mesarja, naokoli znane hiše Kmc iz Volč. Bila je pridna gospodinja in skrbna mati svoji družini. Za reveže je imela usmiljeno srce. Mnogi jo bodo pogrešali. Zopet bolestna izguba. — Izgubili smo enega svojih naj boljših mož. V Gorici, kjer se je mudil po opravkih, je umrl za kapjo v pondeljek 10. junija odvetnik dr. Frančišek Pavletič. Upanje, da bo okreval, se ni uresničijo. Umrl je v Gorici, na domači zemlji, ki jo je tako ljubil. Pokojni je bil dolgo vrsto let odvetnik v Gorici. Vojna nam ga je privedla v Ljubljano. 1 I ^Sl % 1. Tf ■ 1 I l^^^fl i- J 1 ^^ A ™ VfdftM V v Vf JLJL * t -H • Zdravnikjrazlaga-»Pravi, da bi občintlvo moralo vedeti ka va—Praktičrii na«veti kaj je treba narediti, da £33 ustvarite tvojo moč, šilo in vztrajnost in SEE : ^povefrte rudečo kri v telesu ****** Uejstro, d« rabi danes nad tri tnj* Jone oaeb na leto Noxated Iron, la da tolika zdravnlkor predpisuje Noxated Iron kot zdravil«, ki dale mod la adra to ikri oalabellm rse to je napotilo rasne zdravnike ta druge, da prelS£*jo to zdravilo koliko Je vredno. Porodila teh preiskovalcev so veljke važnosti tudi za vos. Med temi porofilll je laja d brez vrednosti, Je najprva dolžnost zdravnikov, da se o tem prepričajo, in če Je pravilo uspe&no, Je zopet na£a dolžnost, da je priporočimo drugim. Študiran je te formule Nuxated Iron me je tako prev zelo o terapevtičnj vrednosti tega zdravila, da sem ga nemudoma preeku sil v številnih slučajih. Tako hitro Je povečalo moč, energijo ln vztrajnost bolnikov katerim sem dal to zdravllb da sem ee trdno prepričal o veliki 1-vrednosti tega zdravila aa moč te fcr; Sam jemljem odtedaj to zdravijo a velikim uspehom. Tiaoče delikatnflt, oslabelih, nervoznih oaeb Je, ki rabijo ravno to zdravilo toda ne vsdo o nJem. Raditega sem nujno svetoval, da m priobčuje zapiaeieno poročilo o aesta vini tega zdravila, tako da Je vselej občinstvu znano, kaj viiva. Ta fina in , popolna formula zdravila se sedaj dobi lahko v vseh časopisih delele. Ta Nuxated Iron je narejeno poglavitno 41 organskega železa v obliki Iron peptonate posebne specifične standartl In iz glycerophosphates, ki je eno aa frdravjla najdražjih snovi. V kredit Izdelovalcem moramo šteti, da rabijo najbolj drago dbdlko peptonate, dočim bi lahko dali v to zdravilo isto toliko železa, toda ne /toliko zdravilne an6vi, kar M jih Štirikrat manj veljalo, toda če bi tako pocenjlt svoj produkt, M zmanjšali terapeutlčno vrednost tega zdravila. Po mojem mnenju bi morala tkrbna preiskava tega zdravila po vsakem zdravniku aU ledcarnlku, vsa kega prepriča*!, da se Nuxated Iron šteje med najbolj dragocena zdravila, napravljena po najbolj modernih meto dah. To zdravilo nadkrlljuje vsa droga zdravila, kar sem Jjh kdaj iabil, da poživim oslabeli sistem, da pomnožim rudečo kri v telesu ter tek) tako utrdim proti napadom ' dlvjajočih bolezni." "71AMBULANCA. I |A|J vs iki slučaj irsreče ali pUvonezvesta« pakrioaP. D. OWL CHKMttBAiL OO. MILJON BOLK afpetefc 35c P. D. POSEBNO NAZNANILO od špecijalinta možem in ženam, iki so bolni na kaki kro nični bolezni. Jaz sem zdravnik 32 let, in moje skušnje sc me privedle do zdravljenja vsaike znane kronične ibolezni, brez vprašanja koliko časa ste bili 'batni in kdo vas je zdravi! M/nogo žensk je (bolnih tker se zanemarjajo in ne vedo fwo-jeg-a pravega položaja in ne vedo 'kaj je narobe. Ne odlaša j be ktokler se vam ne more več pomagati. Vsa zdravila in najibolj moderne električne naprave imam za vaso pomoč v svojem uradu, kjer se pogovorimo v 'vašem ijeziku, torej ni treba pripekati tolmačev s seboj Ce se vas ne more ozdraviti, vam takoj povem. Preiskava s X žarki, kadar je ''potrebno. Uratfhe ure: od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeJ'jali od 9 do 12 ure. Dr. Cowdrick 2209 Ontario St. en blok od marketa. _^_ VOUNENE ALI SVILENE kKktje vsakovrstnega krqja in iz tnajboljšega 'blaga, fino izdelane, »vise številke, dobite f>ri Beno B. Lemstig, 6424 S t Clair ave: vedno ceneje kol drugje. I_(x3Q> Fantje, ki imajo motorno kolo, dobijo delo. 8 ur na dan, $100 plače na mesec. Vprašajte pri Mr. McElroy, Western Union Telegraph Co. 2040 E. 9th St._(95V ČE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne tpo-zabite, da 'dobite boljše 'blago po nižji ceni kakor drugje pri Beno B. Le ust i g,: (14^4 St.Clair ave., (x3M) 1 ..............H ......min PAZITE kje kupujete vaao narejeno o- piravo. Blago kurjeno pri meni je vedno inajboljše, sveže, trpecčnto in poceni. Beno B. Leustig, 6424 9t. Clair ave. National Drug Store! Slovenska lekarna. Vogal St. Clair »ve. in 61. cesta. S poseibno skrbnostjo izdelujemo zdraivniafice (predpise. V zalogi imamo vse, kar je treiba v najboljši lekarni. Hiša naprodaj $1000 mortgage. Cena $2850. Vpraša se na 963 E. 78th St. (86x) Pozor! Učim igrati na kranjske, rfemške in gramatik harmonike. Nadalje se priporočam cenjenim druStvom in Slovencem za igranje na veselicah. Josip Russ, 6026 St. Clair ave, Cleveland Ohm 1 ✓as^ Bolne ženske i naj bi n« pren&Ule hudih bolečin, krc ev in drugih nerednotti, katerim 1 »o tolikrat podvržene. Teh bolečin ! bi ne bilo nikakor potreba prestajati. Iznebite ee jih že sedaj, ali od > začetka. Rabite torej občeznano I zdravilo za ženske in za dekleta, vzemite Severn's Regulator . (Severov Regulator). To J« izborna tonika in zdravilo, osobito pri žen-I ski h boleznih. To zdravilo deluje hitro, mirno in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar ta-I koga, kar bi Ikodovalo zdravju. Vsaka žena naj bi ieto poskusila. ' Cena $1.26 steklenica; dobiva M i v veeh lekarnah. ■ ■ ........ 1 ^ --— Ne pozabite čitati oglas dr. Cowdricka. ,__ HftHtHfKfl l H |,H,.H,.I,+,. i Dr. S. Hollander, II i zobozdravnik ji : 1355 E. 55thSt.vog.St. Clair:: : Vstop na 55. cesti nad lekarno :: Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. ; Zaprto ob sredah pop. tudi v nedeljo zjutraj. Govorimo slovensko Dr. Semolunas,O.D. Specialist za oči. SI VS St. Clair Ave.,2. nadstropje, Cleveland, Ohio Zdravimo oči in jih preiščemo. Preslupimo prava očala. .................*............................. Zaupno zdravilo dela čudeže. Skopa že trideset let se Tcinerjeva zdravrla rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ta zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaaipa-nje in ičislainje od strani številnih odjemalcev. Malio povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani za-nesjiva vsebina izdelkov. Branili smo Se dolgo zoper Id'raginjo pa vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek mm je spod-bil še zadnji steber in morali smo ce»a Nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lektov .priznaiva brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veiikto vec •plačati za potrebščine, in tqdi lekarja stane velloo več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato -pa bo vednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje- TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupamje in vspeh med svetoim, Iker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezmd jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočeti v Iželoldfcu. TrinerjevoV^Zdravilno Gnmko Vino očisti zehxHec in odstrani iz notranjščine dirolbovja vse wabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvorin-zavirajolčih pravilno delovanje drobovja. Trinterjevi leki so .prosti vsakovrstna nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninice ter krasmo žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, nepre-bavnosti, glavobola, poleglavobdla, nervoznosti, navadne sla-boče, Ikakor tudi v zekxktnih neprilikah, ki ra»de nadlegujejo ženside ob premembi žitja ali rudarje ali druge kfelavce, ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak fefc, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite j"e v vseh lekamaih. TRINERJEV LINIMENT j prodore vselej v koren bolečine, rato pa je zlasti v slučaju protina, ali revma- I st; istotako za čiščenje raA„ izpuščanje in drugih kožnih otvotov. Dobi se ▼ vselh lekarnah. Naj novejše nagrad« so dobila Trin*rjeva zdravila na mednarodnih r*atavfth: Gold Mfedid—San Pitocioco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. 1333-1343 So. Ashland Ave. Chicago, BL j — POZOR! — Kupite staro-krajsia zdravila Nova iznajdba za one, ki trpijo na revmatizmu, obistih ali želodcu ali so nervozni. Pišite nam ali se oglasite na: Sachs - Mitcbel Drug Co. 2281 E. 14lh ST. W9t Mi imamo posebna zdravila za oslabele osebe VJ ' ' ............................tf^jjjjiM POSEBNO NAZNANILO! 1 V.-' , J • 'T^MJ Dr. Wo)f«, melikl 6peoajaH»t. j« up«U*l v Glovelaadu tm velik* •troje u admTljenje ljudi. Tu bo nadAlJevel ■dm*lj«nj« m naMn kot m •• ▼1 ne * Brrope. Ne raAtaut nI« za pretokavo, pretakava i X tarkl Je zastonj maakecni bolniku, Ce ee sdravft pri ajem. NKS ne dene. toolttrt tu* ■e fte edravlte, prkllte 4a vkHte kaj ta ftpeedjaliet lahko naredi m tm nered v želodcu, ka ^gpNjpjf^ J Ti. Je tarT Nered v Jetrih? JJŠ JS^fJS,^ ^ Revmaftlzemf Qlavo- H 1 da va« prelUe a X bol, zaprtje, nečlato I / a Jpv^/M I ftM>kt* Nikdar prej krlf Sleboet, nervo*- ^ W-^I^L YI I nleU Imeli take prt- no«t, bruh, kalelj, fl I 1 vlVi. elaba pljuča? Prlva. L fin 1 Ne odlaiajte, ker Je tne bolezni? I. td. ^T jJ^^^^ ^Tj/ ^^^^^ neverne. ^ $1000.00 X ŽARKI SE RABUO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE ČE STE BOLNI I Pridite takoj In ta špecdjaldet vaa popolnoma prelftCe, potem zveete, če morete osdravetl, ker uepeh Je odvleen od pretekave. Njegovi krasni b troji Iz veeh delov sveta mu pomagajo, da ima najboljil zdravniški urad v mestu. Ko no druge metode zdravljenja zgubile moč, dobite tukaj uspeh. Urez vprašanja, kakšno bofeoem Imate, če zdravnik vidi, da se da osdratett, bodite -prepričani, da kmalu ozdravite, ln nikomur nI treba zapraviti denarja, ne da bi dobil uopeh. Pridite ln pogovorite se privatno i sdmvnlknm. ' 2047 E. 9th St. DOCTOR WOLFE Med Euclid 4. nadal- ip«cij*itet. Cleveland, o. »n Prospect Uradna ur«; 9. »jtrtr.j da S. tw. Ob iiadaljali od tO da 1. -----»i DR. L«. E. SIEGELSTE1N, I B.im— CarPUa* iaes CmimI 34si r fiČRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI | URADNE UREi Od 9. zjutraj d« 4. popaldn«, od 7. do 8. aveCer. Ob n.doljoh od 10<*o 12 308 Parmanant Bldf. 748 Eadid Ava Mar East Mi St. TROJKA rovE^r Spisal DR. FR. UETELA R ' » Malo nad Gorenjo vasjo se pričenja lep gozd listnatega drevja, med bukovjem brest, kostanj in javor, ter se razteza proti Podkrajski graščini in naprej po pogorju. Kar ga je med Podkrajem in Gorenjo vasjo, je večinoma podkraj ska last, nekoliko ga spada k Mlaki. Vrh ' hribca pelje po senci mehka pot, do katere vodijo iz dola navkreber mnoge steze. Kjer meji posestvo s posestvom, stoji staro znamenje, priprost steber z lino pod vrhom. Nad znamenjem pa pripogiba vitke veje k tlom žalostna vrba- Samoten je kraj in tih, poleti všeč samotarju, pozimi dobra staja za lovca. Tiho je ostavil Lovro grad, se izmuznil oprezno skozi vrt prekoračil naglo travnik, ki sega do gozda, ift oddahnil se je med drevjem. T uje bil varen pred zvedavimi in porogljivimi pogledi, ker se je lahko skril vsakemu srečevalcu. Hodil je po znanih stezah in preudarjal še enkrat svoj sklep in se uverjal, da ni mo- §el ravnati drugače. V nadi, a ne bo Irme, je prišel do znamenja, ko je le še malo manjkalo do določenega časa. Naenkrat začuje stopinje, d katerimi se je lomila suh- . Lovro se umakne v goščo, da bi se pokazal, če bi prišla prava oseba, in ostal skrit . pred vsakim drugim. Oprezno je legel na tla in pozorno gledal skozi vejevje, kdo da prihaja. Prišel je baron s puško čez ramo in leno korakal proti znamenju. Lovru je te Saj šinila kri v Uca radi nevo-Ije, da mu križa pottp nesreč-I rti Človek. Od rdečice ga je pričela žgati rana na licu, ki mu je še bolj netila jezo na i tega začetnika vse nezgode, l Da bi le Irme ne bilo, je že- 1 | le! natihem in nepotrpežljivo l čakal, kdaj da se odpravi ba- ' ron. A temu se ni mudilo; o- 1 ' gledoval si je znamenje in se' i oziral okrog, kakor da bi ho- ' tel nalašč jeziti svojega gos- i podarja. Da bi je le ne bilo, ' je vzdihnil Lovro in krčevito ' sklepal roke. A na nasprot- 1 nem koncu je zableščalo med i drevjem svetlo krilo, grmov- I je se je razdelilo in prihitela i Je Irma lahka, vitka, sveža, I s svetlimi očmi in ozrla se je I okrog kakor srna na preseki, i Neizmeren srd do barona je ' polnil Lovru srce in ga navda- > jal % mislijo, da bi planil iz i zasede med vsiljenca in izvoljen ko. i . 'Ah, gospod baron, ogle-duh?" je zazvenel Irmin glas . In ona se je obrnila, da odide. ' Baron pa je pohitel na njeno I stran in pričel važno in gore- * če govoriti, Česar Lovro ni 4 razumel. Ona je nekaj časa 1 odkimavala z glavo in odmi-gavala z roko, potem pa sta * se začela prepeljavati, držeč I se za roke, in v smehu in šalah sta odšla proti vasi. I Lovro je obležal v grmov- l ju, nesrečen, pobit na duši in > na telesu. s • "Oh, ženske, ženske!" je vzdihnil, in solza se mu je . prikradla v oko. Misliti nI mogel nič, samo čutil je< neizmerno bridkost v svojem srcu. Strmel je na kraj svoje nesreče brez moči in volje. Pusto in prazno se mu je zazdelo vse, za kar se je kdaj vnemal. Pust podedovani grad, pusta domovina, prazni mladi vzori in mladeniške nade, brez pomena in namena vse na'daljnje življenje. Nastopil je mrak, in zafo-fotalo je v večernem hladu gfMco listje dalekovidnih brez. S te$kim trudom je zbral Lovro svoje misli, ki so ga izpraševale, kaj sedaj. Odgovora si ni vedel. Vzdignil se je in taval proti domu, u- topljen v grenka čustva. Do-s. C. 1M iMnbtnttN. Br'er Tater ain't akearin' up a rho«' wen ha say we ali« mu v* eat lea* wheat an lew meat en save all * de fat en iuf«r we kin. We has JHt tot ur feed dat bi? army er H«ht»n' aojer boy«, en we kin do hit by eatln' right smart mo' tatera en rarden mm en eatln' mo' flah en game 'atld er pork and beef Ef wa aEa don't gin tar feed dem aojera right now We'll ba feedln' matebody To' long en it'won't ba us. 7 IOU* ž* - U - « ! • ma se je zaprl v sobo. Večerjati ni hotel nič, niti ne govoriti z oskrbnikom o važnih gospodarskih rečeh. Oh, kako rad bi bil zapodil barona, če bi se ne sramoval vzroka in povoda! Toda prišel bo dan ko obračunita! Sedel je k oknu in zrl v temno noč, prepričan, da ne nosi nocoj zemlja nesrečnega človeka. Ko ga je drugo jutro zbudilo bleščeče soitice, je bila že telesna in dušna rana boljša. Bolestno je sicer vzdihnil, ko je došel po pošti kup naročenih novin, je segel po njih vdano kakor bolnik po grenkih kroglicah. Začeli so mu teči enakomerni samotni dnevi. Ni se več brigal za druge ljudi in brez nujne potrebe ni izpre-govoril z nikomur nobene besede. Gospodaril je baron, gospodinjila Zefa, in Lovro je bil zadovoljen, da ima mir. Novine in liste je jemal s seboj v gozd, kjer se je skrbno ogibal Žalostne vrbe, ki mu odrla ne še .začeljeno rano. Legel je v senco in se zaglab-Ijal v modrost uvodnih člankov, v duhovitost političnega pregleda, v važnost domačih in tujih novic in v zanimivost drobnih vesti. Veselila so ga vesela, žalostila žalostna poročila. Najljubši pa mu je * bil listek. Tega si je hranil za na konec in veselil se je nanj 1 skozi vse druge sestavke, kakor se je Pavliha, gredoč 1 navkreber, veselil, da pojde 1 kmalu navdol. Vestno je pre- | bral vselej vse kar je bilo tis- < kanega, dasi se mu zazdelo 1 zdajpazdaj, da je to in ono že ( bral, in se le tega ni mogel ! domisliti, bere H vdrugič iste ; novine ali pa so si članki po -lovinah semtertja nekoliko l sodobni. Da ne bi bral po I /ečkrat isti hstvari, je začel Dodčrtavati prebrane članke, < le kakor da bi jih imel za ne- \ vredne večkratnega branja, < rnipak ker je izprevidel, da )i mu nedostajalo časa. In -es ni bila lahka reč prebrati »proti par nemških in toliko 2 slovenskih listov. Da bi teh t lekaj manj tudi zadostovalo, r nu je prihajalo na misel, ka- s car si je mel trudne oči. A l ;las narodne dolžnosti je vse- 1 ej hitro zadušil tako samo- J )ašne misli, in če je le zžtču- t ila v tistih dneh kaka tiskar- ' la potrebo novega slovenskega lista, Lovro ie bil na- . "Očnik. 1 "Naš gospod vedno Studi- ! •a," je dejala družina. "Zato pa!" je pristavljal v fanez in kazal za baronom, j" ci se je vozil na izprehode, lodil na lov, učil svojega psa v ili kvartal v lopici 7. Edvar- 1 lom, ki je pridno obiskoval 1 Dodkrajski grad. Lovro se ne menil za nju, [ impak želel si je nazaj na J Dunaj med vesele vrstnike. ' Na Dunaju ga pa tudi ni ' jozabil prijatelj Radivoj, ki F ja je ravno v teh hudih dne- v rih počastil in razveselil z na-topnim pismom: Dalj* prihodnji?. s Slovensko dekle, nekoliko iz 1 ur jen o v trgovini, ali pa tudi starejSa ženska, dobi takoj stalno delo. Dobra plača. Vprašajte pri A. Anžlovar, 6202 St. Clair ave. (90) Soba se odda v najem, brez hrane. 1114 E. 68th St. (06) -L-,-- Stanovanje za enega ali dva fanta s hrano ali brez se odda. 951 E. 63rd Št. (97) Konj naprodaj, dober za vsako delo. Podrobnosti pozve-ste na 947 E. 67th St. (97) Lepa soba a kopališčem se od da za dobre fante. Vpraša se na 1217 Norwood Rd. (mesnica). (97) čedna front soba za 2 fanta se odda, s posebnim vhodom. Vprašajte na 5920 Prosser ave. zdolaj. Dva lota naprodaj, 40x175 oba skupaj. Nahajata se na Sprecher ave. West Side, kjer loti rastejo v vrednosti. Prodam jih za svoj denar. Vprašajte po pol osmih zvečer na 1138 E. 63rd St. (97) Vabilo! Vabilo! Vabilo! Petindvajsetega avgusta dan vsi k Kastelicu v Nottingham Vprašal boš, kako zakaj? Čuj, vse boš zvedel sedaj. Društvo "Napredne Slovenke", št. 137 SNPJ priredi piknik kakor vsako leto na Kastelčevih farmah. Za program so si vzele na piko "Vil-četa", strelni jarki so že pripravljeni, kateri bo toliko srečen, da to mrcino ubije, dobi nagrade, namesto kolajne eno boxo dobro dišečih cigar. Streljanje trinožne kožice, srečolov, licitacija za krasne dobitke. Posebno se opozarja občinstvo na okus-nost "rakov", obljubili so nam jih peČlarji, seveda s tem se mislijo prikupiti lepim pečla-ricam. No Jaka, kaj pa ti? Pravijo, da se na možitev držiš, pa si vedno doma. Le pridi tudi ti, tudi za te se bo kaj dobilo, pa ne da bi že naprej sline cedil. Godba igra pod vodstvom gg. bratov Špehek. Za sušo in lakoto bo vse najboljše preskrbljeno. Za vese-lični odbor (99) Napredne Slovenke. Soba za 1 ali 2 fanta se odda. Vprašajte na 14019 Hale ave Collinwood. (97) Pozor Makabejci! Kakor je bilo sklenjeno pri zadnjih dveh sejah na povabilo od Slov. Rep. Združenja, na povabilo veselice dne 18. avgusta na prostorih 12020. Union ave. se vsak brat udeleži posamezno prostovoljno. Jos. Babnik, pred. Fr. Russ, tajnik. (96) Zahvala. Zveza Jugoslovanskih Žen in Deklet, Cleveland, O. se tem potom najlepše zahvaljuje cenj. občinstvu za tako veliko udeležbo naše vrtne veselice dne 4. avgusta. Najlepša hvala pevskemu društvu Lira in pevovodju g. Matej Hotmerju, ki je s svojim izvrstnim zborom in milo do-nečim petjem nas naravnbsr očaral. Nadalje se imamo zahvaliti gospej F. Oberman, lastnici prostora, ki nam ga je brezplačno prepustila. Lepa hvala požrtvovalni Slovenki. Zahvala gre našemu vrlemu sobojevniku g. Louis Žu-Žeku za krasen govor, in gospodičnam Josipina 'Lausche ter Marv Udovich in Mrs. A-lice Vidmar za krasno petje. Hvala Mr. J. Možini za podarjeno gos in navdušeni Slovenki Mrs. Mary Rakar in Mrs. Rozi Sintič in Antonia Grdina za podarjeno "punčko". Srčna hvala vsem, ki so na katerikoli način pomagali do boljšega uspeha v zavesti, da pomagajo plemeniti stvari in podpirajo Jugoslovanske borce na solunski fronti. Za Zvezo J. 2. in D. Odbor Slovenka dobi delo, da bi pomagala zvečer v restavran-tu. Ima vse prosto in lahko dela čez dan v tovarni. Vpro-iajte na 6009 St. Clair ave. (96). Pozor Slovenci! Kadar potrebujete v hiši kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni. Jaz vam zračunam koliko bo veljalo delo, delam vsa popravila, postavljam kopališča in sinke y hldi. Moje cene so niz ke, delo garantirano. Svoji k svojim! Edini slovenski plumber: m Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Princeton 2984 K. 1 za 4 osebe. Proda se po nizki ceni. Vprašajte na JB73 E. 64th St. (96) Soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. 1262 E. 55th St. - (96) Ena soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta s hrano ali brez. Kopališče na razpolago. 971 East 76th St. Previdne gospodinje imajo dom« todno eno •t.kl.nlco Or. Rlchtwjevtg« PAIN-EXPELLER AQMijlvo irndrtvn m TtTMiJ« pri lwrmatlSnll bol«Mn«h, prehladu, lavitaVljmiju itd. fodlao pravi • Turatreno znamko sidra. Ste. In Me. t lekarnah In nararnoit od P. AD. RICHTEH * CO. SO W*«h!agton Street, New York. N. Y 1 i ■ Naprodaj je lepa domačija na 1148 Norwood Rd. Proda se radi odhoda na farme in sicer za gotov denar. Vprašajte na zgorajšnjem naslovu. (96)! žen sik« bluze iz vsakovrstnega Maga, ftfio izdelane, dobite vedno po najnižjih cenah pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (X39) POROČNE fine svilene oblek<\ vence,-tančice 'n vae dirugo btte pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. Bemo B. Leuatig, 6424 St. Clair ave. (*30> na 19708 Shawnee ave. Rent samo $14.00 na mesec. Proda se hiša, 4 sobe, lot 37 in pol x 110. $1000 takoj, drugo na lahka odplačila. Pozve se na 10708 Shawnee ave. Nottingham, (99). Soba se odda v najem za 1 ali 2 fanta. Vprašajte na 15617 Holmes ave. Collinwood. (95). ljujem Slovenski Dobrodelni Zvezi za preiem bolniške pod pore v znesku $52.00 in z* $75.00 poškodnine za oko. Priporočam vsem Slovencem to izvrstno organizacijo, ki tako točno in pošteno plačuje vsakomur, ki je njen član. Jernej Markovtč, član dr. Glas Clev. Delavcev. (96). TISKOVINE __'_'_-__^ ___ t za društva, Jednote, Zveze, trgovce, Hi posameznike dobite ^^^ NAJFINEJŠE ==~ izdelane v slovenski linijski tiskarni "CLEVELANDSKA AMERJKA" ^^^^^^ Kljub silno povišanim cenam za papir, čr- vse tiskarske potrebščine dobite tiskovine pri nas ceneje kot vsaki drugi tiskarni. Vprašajte za ccnc in prcpric»jk ti CLEVELANDSKA AMERIKA NAJVEČJA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 St. Clair Ave., ^ Cleveland, Ohio > 1 ■■» m' * * * • 1 ' • ' ' S • \ ■ 1 1 -vi . - , ^».S* - ? i -ji v ■ Vas se prosi da prihranite en dolar vsak teden. 1 Tekom tedna 12. avgusta, »e bo naprosil vsak delavec, da kupi za en dolar vojno hranilnih znamk vsak teden, DOKLER SE VOJNA NE KONČA. I Vaš delodajalec bo dal v vašo plačilno kuverto en dolar v znamkah vsak teden Toda vi ne dajete denarja proč. Vi enostavno hranite en dolar na teden v vladni banki. In vi dobite denar nazaj kadarkoli hočete z dobrimi obrestmi. VSAKDO je naprošen, da to naredi, če je že kupil vojno hranilne znamke ali ne. Vlada želi, da ima popolen uspeh Nihče se ne more odtegniti. Vsi se moramo skazati. Cuyahoga County War Sawings Committee D. Gara, Assistant Director Louis J. Pirc, Chairman, Jugoslav Committee. J