.Danica" izbaja v&ak petek na celi poli. m velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr . ca pol leta «rl. kr.. za četert leta 1 gl. kr. V tiskarniei sprejemana za celo leto 3 gl. 0<> kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr., za */4 leta 90 kr.. a ko 7a<1ene »a ta «lan praznik, izide .D.mi.-a .'«ti poprej. Tečaj XLIV. V Ljubljani, 27. sušca 1891. List 13. RESTAIRATIO. Stikxnditi 'mm ¡n-rcati mor.", >j rutin a n't in ¡hi ciht iittmiu In Chriisto Jexu /font i no noxtro. slavljeno b»*». S. M. Bonauent. Nadškofje in škofje avstrijanski vsem vernikom svojih škofij. Tega silo tehtnega pastirskega pisanja zarad postnih poslanic ..Danica" ni še prinesla. Obsega pa za katoličane tako koristne nauke in vodila, ki so potrebni za vsakega, da mora tudi Danica saj po večem in nekoliko bolj stisnjeno to važno pismo preobčiti spoštovanim čitateljeni. Sej škotje so nasledniki a postelj nov in vsak vernik je dolžan njih glas poslušati, ako želi katoličan ostati in se zveličati. Pismo pravi: Ljubi verniki v Gospodu! Bila je velikodušna ljubezen, ko so presvitli cesar pred .'50 leti en del svoje čisto lastne oblasti preložili na svoje zveste podložnike ter ž njimi v prihodnje odmenili deliti in zverševati svojo visoko postavo-dajavno oblast. S tem vam je v roke dana zelo imenitna pravica, ker brez vas, brez vašega sodelovanja bi se ne mogla nobena postava narediti. Toda s tem ste prevzeli pa tudi dolžnost. da se te pravice tako poslužujete, da se v resnici dosega preblagi namen našega cesarja. Glejte, ta prilika se vam zdaj podaja. V malo dneh bodctc volili nove poslance v deržavni zbor. ki bodo za nas in v našem imenu delali postave. Pokažite tedaj, da ne poznate le samo. kako imenitna je ta pravica, temveč tudi, kak:> velika je vaša dolžnost: pokažite, da poznate sedanji čas in njegove potrebe. Resen je zdaj čas, preljubi! Je mar treba mnogo besedi, da vam to spričamo? Resen je čas zarad težav, s kterimi se morajo mnogi ubijati, da se pošteno preživijo. Resen je čas zarad grozeče nezadovoljnosti, ki se zarad teh težav pogosto prikazuje. Resen je čas zarad černih oblakov, ki se zbirajo nad človeško družbo ter pretč omajati njene podslombe, ker s težavo se ohrani postavni red, duh razberzdanosti in upora proti oblasti, ki je od Boga postavljena, proti pravici in čednosti in se vedno bolj razširja. Kaže se resen čas v tem, da si ljudje vedno bolj med seboj tuji prihajajo in vedno serditeje žuga boj vsih proti vsem. Res je, da nam je sedanji čas prinesel tudi kaj dobrega: velik napredek v mnogih poze-meljskih napravah, hiter promet, razširjanje olike in izobrazbe. Toda zraven tega na dan prihaja tudi veliko hudega in obžalovanja vrednega. Zgublja se kerščanska vera, kerščansko življenje: razuzdano časništvo, ki brezverstvu služi, dan na dan spodkopuje veljavo vsake oblasti; prekucnili podpihujejo delavce in na vse strani razširjajo nezadovoljnost in sovraštvo zoper druge stanove. Pogreša se medsebojna ljubezen v obertnem stanu, kaže pa se brezobziren dobičko-lov: nezaupnost med seboj, eden bi se rad opomogel na škodo druzega in tako se okužuje očitno življenje. V tem resnem času in v tacih težavnih razmerah vas kličejo cesar zopet na volišče. Xi li tu dolžnost vaših višjih pastirjev, predragi, da vas opomnijo, kaj imate tudi v tem oziru storiti kot zvesti katoliški Avstrijanci? Gotovo je. da je med pervimi in naj telit-nišimi dolžnostmi vladarjev, spoznavati potrebe ljudstva ter jim pomagati. Toda vezani so pri tem po vstavi na svet in sodelovanje ljudstva in njegovih zastopnikov, vezani so pri postavo-daj i na sklepe večine. Ce so se tedaj dale ali če obstoje take postave, ki vam niso všeč, zadeva krivda zarad tega tudi vas, oziroma vaše zastopnike: tudi vi ste krivi, ker ste poslali v deržavni zbor može, o katerih ste vedeli, da so v nasprotji z vašimi mislimi in željami, ali pa, ker tudi vi pri volitvi svojih zastopnikov niste imeli pravih misel. Razun tega je pa postavodajalstvo pač le človeško delo: zato ima tudi človeške pogreške in nepopolnosti, ki se dado zboljšati in ki potrebujejo zboljšanja. Zato mora dalje postavo-dajavstvo. kakor vsaka človeška naprava, na- predovati, mora se ozirati na potrebe časa in na drugačne razmere. To je potrebno, če hoče zbor svojo nalogo izpolnovati. Ne more zastajati, mora razširjati, zboljševati, izpopolnjevati, kjerkoli se pokaže kaka potreba. In tako je tudi zdaj. Prihodnji deržavni zbor ima mnogo težkih nalog. Mnogo je važnih razmer, ki globoko segajo v življenje in ki čakajo postavne vredbe. (Dalje nasD Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) III. Edinost prave vere. 40. Terditi, da kerščanska vera podložne slepo in abotno pokorščino uči. se pravi, vero krivično natolcevati. Kadar jim veleva pokornim biti vladarjem. jih neče delati sokrivcev hudobij svojih gospodarjev, ako bi v ktere zabredli, ne jim naročati, da bi odobrovali in doprinašati pomagali krivice, ktere utegne slab vladar tirjati. Al. > bi vladar svojo oblast presegal in kaj ukazal zoper vero in nravnost (čednost), ne dopušča podložnim druzega odgovora kot onega, kterega je Peter, pervak aposteljnov, dal glavarju velikega zbora, rekoč: .,Boga je treba bolj slušati, kakor ljudi." ') To pak se ne pravi narode navdajati s slepo in sanjavo pokorščino. 41. Ako bi bila kerščanska resnica tudi le sama modrijanska uenija isostavac priznavamo, da je izverstna. Kolika lepa zlaga, zveza, edinost, kolika strinja med njenimi deli! Vjema se začetek s koncem, sredina z obema, vse z vsem v tej čudoviti celini.') Postavimo, da bi bila izmišljija, moral bi njene častivce zagovarjati, ker je resnici tak prilična, enaka, da bi jo mora i slehern za resnico ceniti. Pa kaj pravim? Kerščanska vera nikakor ni modrijanska izmišljava, ali kak bistroumen izumek. temuč je delo samega Boga. Saj je niso modrijani oznanovali narodom, temuč nevedni — pred svetom — so preverili modrijane same. ker so jo učili po božji veljavi in oblasti. 42. Kerščanska vera je k zveličan ju potrebna. Kdor po nji živi, ne tava po smertni senci. Zmota je, podtikati pomanjkljivo, necelo vero, bodi si tudi občno mnogim narodom, ktera bi > oi M'llil'0 * lui-tum K|»Ii. 1. 1'» kt 1ioii est in ali«* ali«|Uo -alus: nec <111111 aliml im"m-ii í;>t su!» • ilatiun liominiltu-. in «jilo oj««.rteat n<»s s.ilv«»s ♦.•n. Act. 4. IS. :ii nnus enim l>«-us. uiiu- «t m«i D«-i « t I........... Im.m.. Christus Jesus. 1. Tliim. S. ."» 0 K«_ro suni via. velita- <-t vita: leino venit a. l'na enim ti«les justili« at iuiiver-«»rum lei»ip««ruiu -an« Sauet. Leo. senu. 14. «!«• Pas- Domini. 1 Olimos. <|tii al» initi«» -aeeuli tuenuit justi. « a|»ut « hris«im lial»ent. Ulum enim venturuin «-se . k.iko seiati-ki »«hI skerhi. kakor za vsaktero <"e«lnost in ln»«ioljuhi»u-t. tak«» tu.li /.a ve polno ljubezni do slavne preteklosti frančiškanske šole. Po pravici je tedaj mojo s. ree puhlo največjega veselja in tolažbe, in z menoj vr«-d. predragi mladenči, vesele se in vam voščijo srečo tudi vsi najodličnejši patri, ki so tu pričujoči. Kajti ■ «živilo se nam je upanje, da še niso minuli herojiški časi našega seratiškega zavoda in ž"|jno pričakujemo od vas činov, ki bodejo teknili našemu r»'du v čast in slavo' Da pa hod«' vaše učiteljstvo v prid naši mladini. da bode znanstvena hrana, katero ji bodete delili, tudi v resnici hranila njihov duh in obrodila najboljši sad. ki izvira iz. prave vednosti, poslušajte me malo. predno vam podelim akademiško čast in izročim učiteljsko diplomo' Poslušajte nekoliko časa glas >vojega očeta, ki ničesar tako goreče ne želi, n»*go obnovitev in vterditev naše seratiške zaveze s poinočj«. znanosti in pob«»žnosti. kreposti in učenosti, spolnjevanja stanovskih «lolžnosti in pravega poučevanja mladine. V kratkem, in kolikor bodem mogel jedernatem govoru, govoril vam bodem najpervo o strahu božjem, a zatem o ponižnosti in skromnosti. pa o podučevanji in v učenji. Kajti strah božji in ponižnost, v čemur obeh morajo biti vajeni učitelji in učenci, napravijo v resnici modre rnožč. ki se bodejo za>vetih, kakor žarki na nebu in svetili kakor zvezd«• na večne čase. I Ure/, dvoma je učiteljstvo vzvišeno in odlično nad mnogo «Irugo, kakor uči že sv. Ivan Zlatoust: .Kaj je bolj vzvišenega, nego ravnati duhove, kakor izobraževati značaj mladeničevV Vsakemu slikarju, vsakemu kiparju in vsem drugim obraznikom predpostavljam jaz onega, ki zna obraziti duše mladeničev" i llom. v pogl i-v Mati. Bog ni postavil v « erkvi samo ap««steljii"V. prorok«>v. evangelistov in dušnih pastirjev, temuč tudi učitelje, ki naj <»zna-nujejo besede življenja, napolnujejo duhove z zdravo učenostjo in zavračajo zmote, ter tako pomagajo zidati tel«» Kristusovo isv. Cerkev i. Da s«* pa doseže ta namen učeništva. ni potrebna sam«» učenost. temuč tudi modrost: toda ne moderna učenost in taka modrost, ki je pred Bogom br.^zumnosf. temuč uvet in čl«»veka. Potrebna je mo«lrost. katera vzgojuje >er<-vzbuja l'«br«« volj«» in nagiba človeka že od perve iala«I« >ti h krej»«»sti 1'čenost privede človeka k -poznanju in dosegi resni«-«-; modrost pa v«lihne v »nj njen • iuh in nj«-n«. sla«lk«»st. Cčenost zval bi jaz. pridobitev r-sni' «- in nj«n«» opazovanje. m«»drost p« izv« :š"vanie r«--ni« «- in njeno «»kuševanj«\ Z en«» t - 1... u«'•• n«»st nas vodi k Bogu. modrost pa nas nap !nu z nj«g«.ve ljub« znij«». Zatorej nikomur ni neznano, kdo ne more biti moder, nihče pa ne vé kdo ni moder. 1'čenost brez modrosti je prazna, nečimerna. celó škodljiva, kakor pravi sv. pismo: „Učenost vžiga, toda ljubezen zida" (I. Kor. S); in na drugem mestu: ..Ti. ki druge učiš. samega sebe ne učiš" (Rimlj. ID Kdo bi mogel imeti modrost brez učenosti, ko ne inore ničesar, razven kar mu je zaželjeno, ljubiti in radi tega tudi ničesar ne, kar mu ni že prej znano? Da moramo tedaj pravo modrost staviti pred učenost, jasno je nam vsem. Da si jo pa pridobimo, k temu nas popelje strah Božji. (Dalje nasl.) Veliki petek. 0 grozni dan terpljenja, bolečine! Nedolžno Jagnje križ na tla podira, Molče v ljubezni smertni pot otira Za grešni svet. čez čelo kerv Mu rine. obdajo zemljo žalostne temine. Potres strašan za grobom grob odpira: Na lesu. glej. nebeški Kralj umira. Povesi glavo, vzdihne — in premine. S»j smertjo padla nočna je zav«jsa In večna Luč je temo razpodila. Jetnikom v ječah sterla vse okove. Odperta pot je zopet nam v nebesa. Premagana je pekla zlobna sila. Ko v dar se dal je Kralj zaveze nove. Si Ivan. Ogled po Slovenskem in dopisi. Z lira. (Duhovno opravilo in poročilo deržavnega poslanca Kar. K1 u n a.) Prav veselo in častitljivo smo obhajali minuli četertek praznik sv. Jožefa varha sv. katoliške Cerkve, in patrona naše kranjske dežele. Na ta praznik pripeljali so se k nam proč. gospod kanonik Klun naš deržavni poslanec, ter so imeli ob ioih veliko sv. mašo in pridigo, v kteri so prešlavljali sv. Jožefa, ter nas vnemali, da se po njegovih izgledih in čednostih ravnajmo. Po prelepi pridigi oznanili so nam. da bodo popoldne po dokončani službi Božji v farni mežniji poročali o pretekli šestletni dobi svojega deržavnega poslaništva, in razvijali svoj program za bodočnost. V spraševanjski sobi farne mežnije zbralo se je veliko število mož, posebej zastopani so bili vsi župani, občinski svetovalci in odborniki. Naš prečast. gusp. župnik predstavili so gosp. deržavnega poslanca, in ga v lopi besedi pozdravili ter ga naprosili. da naj možem, kteri so iskreno želeli svojega poslanca tuli od Mizo poznati, poroča «» pretekli d<»bi svojega poslaništva. Gospod poslan«»c ¡»«.prijel je besedo, ter v skuro celo uro terpečein govoru prav poljudno se z:ral na gospodarske, pa tudi politične razprave v «leižavnem zboru. Financijelne zadeve, rekel je. so se zboljšale. ker v zadnjih treh letih, je bilo vselej (»krog i milijona prebitka, kar - 10I je dovolj, ako pomislimo, da je bilo 133 milijonov obrestnih stroškov deržavnega dolga, in I2r» milijonov dohodkov. K temu je pripomogel davek na žganje — 35 milijonov na leto; saj je še deželna doklada na Kranjskem za žganje dala lansko leto že IGO tavžent goldinarjev dobička. P«»leg žganja daje tudi tobak vsako leto >o milijonov, pri kterih je odšteti polovica za delavce in tovarne. Kar se tiče gospodarskih zadev, omenjal je g poslanec soli za živino, ki naj bi jo gospodarji zastonj dobivali, ali pa naj bi se kuhinjska sol v ceni znižala za polovico. Tako bi bilo vstreženo ljudem in prav za živino, za ktero bi vsak gospodar rad kupoval soli pr» tako nizki ceni. Dalje je govoril tudi o zemljiškem davku, kteri se je znižal tako. da plačuje naša dežela namesto !)00 tisuč sedaj le GOo tisuč kar velja za 15 let. Govoril je tudi o dohodninskem davku, s kterim so mali rokodelci in tergovci preobilno obteženi. Nadalje, da bode treba skerbeti. da se znižajo pristojbine za razne prepise in prodaje, da se odvetnikom in notarjem natanko določijo takse; potrebno bo tudi. da se davki bolj pravično razdelijo; tudi domovinska postava je preinembe silno potrebna, ker zdaj mora občina dostikrat skerbeti za ljudi, kateri se še le na stare dni v svoj kraj povernejo. v svojih dobrih letih pa je niso hoteli poznati. Pa tudi v političnem in narodnem oziru bo imel deržavni zbor dosti opraviti, če bo hotel mir in red napraviti v Avstriji, in pravici do zmage pomagati. Omenil je g. poslanec tudi izsuševanje ljubljanskega barja (mahu», za ktero se celo presvitli cesar posebno zanimajo. To je nekako jedro poročila in govora prečast. gospoda poslanca, ktero so možje poslušali z vidno zadovoljnostjo in večkratnim odobravanjem. Ker so ta praznik pokopali preblagorodnega gosp. dr. Poklukarja, dež. glavarja, odpeljali so se gospodje k pogrebu; mi pa smo še dolgo se raz-govarjali o zaslišanem poročilu, ter iskreno željo izrekli, da bi ljubi Bog dal Avstriji tako poštenih in vernih poslancev, kakor je naš prečast. gospod kanonik Karol Klun, ki ne išče svoje časti in svojega dobička, ampak Božjo čast in korist svojih volilcev; potem bi smeli upati, da se bo na bolje obernilo. Ko so se g. poslancu preč. gospod župnik zahvalili za zanimivo poročilo in mu v imenu vseh mož tudi v bodoče želeli terdnega zdravja in dobrega, vspeha, zadonelo je navdušeno: Bog ohrani in oživljaj našega verlega mnogozaslužnega deržavnega poslanca preč. gospoda kanonika Kluna! V Cel j i je 1>. sušca umeri prečast. gosp. Jak. Horvat, superijor oo. lazaristov pri sv. Jožetu. Bil je menda pervi predstojnik omenjenega reda. ki ga je bil pokojni škof Slomšek vstanovil pri sv. Jožefu. Živel je skoro ho let in bil 3 s let ondi prednik oo. lazaristov. Znano je, da tam ima po volji pokojnega škofa Slomška bratovščino ss. Cirila in Metoda svoj sedež. Iz Amerike. (Misijonar S. Lampe piše svoji materij lied Lake, Minn. 1 5. svečana l>oi. Preljuba mati: Vaše zadnje pismo od 12. ian. sem dobil ravno na pepelnično sredo 11. sveč., torej je 3o dni potrebovalo. Prav veselilo me je, da mi enkrat z Iga pišete in da ste zopet zdravi. Tonetu sem pisal pred dvema tednoma zaradi dela tukaj v Ameriki — čast. g. Buh mu ne svet vajo sem hoditi. Jaz sem. hvala Bogu. zmiraj zdrav in zadovoljen tukaj pri Indijanih. Mislim si „Danico* naročiti, da bom vedel, kaj se kaj na Kranjskem godi. Zdaj celi čas, kar sem tukaj, nisem imel nobenega slovenskega časnika. — Mesca maja pričakujem našega škofa tukaj, da bodo birmovali in lijane in tudi preč. g. Buh (škofov generalvikari pridejo /. njimi. Že bo \) let, kar so škof zadnjič tukaj birtnovali: bilo je 1. lS'^2 v jeseni, ko so bili g. Totnazin tukaj, Gosp. Košmerl je za pomočnika i pri našem škofu. Jakobu Mak Gabricku v Duluth-u pri Gornjem jezeru Naša nova škofija je še prav revna. Po lružniške cerkve na Kranjskem so skoraj boljši, kot pa stolna cerkev našega škofa. Duhovnov nas je samo 22 v tej škofiji Nekteri duhovni so po ¡o do in ur hodá daleč saksebi. Sevé, da ljudi ni toliko, kakor na Kranjskem. Katoličanov je samo kakih 30,oon Drugi s<« neverniki ali pa protestant je. Zares, veliko tlela je še tukaj. V kacih par letih se bode veliko ljudi naselilo semkaj v našo škofijo, ker so Indijani predlanskim veliko svoje zemlje prodali deržavi. To poletje dobimo blizo tukaj tudi novo železnico, kakih 30 milj od tukaj peljala bode iz Duluth-a v Winnipeg v Kanado, in gre mimo našega btulečega jezera. Preljuba moja mati. povedati Vam zdaj ne morem za gotovo, če mi bo mogoče še kdaj priti na Kranjsko. Ce je Božja volja, se bodel no še enkrat videli tam. Mislil sem. če mi Bog zdravje da. čez par let priti; toda vse to je v Božjih rokah. Tukaj imamo prav lepo zimo. snega le pol čevlja debelo. Čast. g. Ciril Zupan iz Predoselj se zdaj tudi indi-janščine učč, podučuje indijanske dečke v samostanu v kerščansketn nauku. Naš prečast g opat Bernard Ločnikar so zdravi, pa imajo zelo veliko dela. Ali moj stric še živi in drugi moji sorodniki tam na Igu in Černem Verhu - Prosim odgovorite kmalu ako je mogoče. S priserčnim pozdravom svoji ljubi materi in sorodnikom. Vaš hvaležni sin Z Bogom ! D.Simon Lampe. O. S. P.. Iz Amerike. Duluth.. Minn. 4. sušca. — Č. g. Fr. S. Košmerl. novomašnik. piše in pravi med drugim: Ko sem nastopil to službo (škofovega kaplana), dobil sein tudi vse katoliške Nemce, tu po mestu raztresene, v svojo skerb. Prosili so me, da bi jim pomagal cerkev zidati in faro skupaj spraviti. Začel sem to delo decembra mesca in sem z Božjo pomočjo toliko doveršil. da smo kupili neko stan» prezbiterjansko cerkev, in šolo spodej. Zemljišče (kar je naj dražje tu v mestu i in rerkev nas stane 20.000 dolarjev i kacih áo.ooo gld.i. Za izplačevanje sem izprosil po mestu od katoliških Nemcev in druzih ljudi kacih (i—7 tisuč dolarjev, da smo za-mogli pervi obrok plačati. Ostanek — še L.ooo dolarjev — moramo plačevati počasi in splačati v 10 letih. 1'panje je. da se bode inesto širilo in ako se to zgodi, bomo v lo lepili mogli vse poplačati: ako pa mesto ne raste, potem Bog pomagaj'! Pred sinočnjiui > » me mil. gosp. škof imenovali tej no vi fari — pastorja ilajnioštra». Tedaj c. rk.-v imam. a to je vse. K»» bi pa hotel sv. maš • \ njej ..praviti bi pa ne mogel, kajti razun klopi ni ničesar vc.-rkvi: Z'i.«i j«.-tal t.«im. <¿1. «I.ij., i/. Imliilli-a \ 'liii.i-nj. Ii-oi. Vr nimam na oltarji n»; m.-i.šiv obleko, no koliha, da rečem z eno Ik*s*h|o: nič Neinoi. moji 1'arani, sicer vse moči natezaj«» in poskušajo: ali ven«l»T bode le malo prever za nje. k<*r so revčki, skorej sami mučni delavci. OI»erniti se |>odein moral do tnilo-darnih sere drug« »d. a k" hočem vse v lepi red spraviti in nobene ovčiee n,. zgubit i. Obračam se tudi do Vas......ako Vam je mogoče kako dobro besedo spregovoriti za-me pri.......(imenuje par krajev i. da l.i dobil kaj inašne obleke, ktere tako rekoč n; in kakoršna je tukaj zelo draga Mili i'»«'g. ki j" v svoji previdnosti dopustil, da se je ta misijon vstanovil. bode gotovo tako dobro delo >ti.temo povem i 1 na pri prošnjo sv Antona P., našega cerkvenega patr<»na. Prihodnjič kaj več. Pozdrav itd. F ranee S. Košmerl. ZvHirar ji» vstal. AlHnja! Zveličar je vstal! Aleluja razlega Se danes veselo z nad zvezdnih svetov; nd solnenega vzhoda do zahoda sega. Spev slave, češčonja. Zveličarju nov. Zveličar je vstal! vi glasovi mogočni Pre.šinjate dan« s oserčje zemlje, In z gr»»zo pretresate v večnosti nočni Peklenskega zmaja kraljestvo teme. Zveličar je vstal' o dogodba vesela! Za zori I življenja ji* večnega dan; Ni bati truhnobe so sinertnega žela; Kadil j se. pobožni in verni zemljan' Zveličat- j.- vstal' o presladka novica! Ti sere., v nezmerni radosti topiš; -Vsi v grobih" — t«» terdi On večna Resnica.— „I/, njih bodo vstali v življenje" in bliš. Zveličar je vstal' za nas upanje milo; Kar Nje«/a ljubečih vzela je smert. Z vsTanjem da .l«-zus nam zagotovil»». Nas / njimi bo z»lružil k«laj v raj spet odpert. Zveličar j»• vstal* s tem Adama rodovi! Prekletstva vas rešil je. peklu vzel moč: < >«Vta n« b«*>k"L'a s p« *t smo sinovi. Zv» liearjii brat j»'. vsa sužnjost je proč! Zveliear jo vstal' o pr«'vl>ogi terpini. I.'a»lujtf >»•. tudi za vas (>n j«' vstal: Verujte* tu zl1»'»I vam je bil v bolečini. Tam gori vam krono blaž"nstva bo dal. Zveličar j»» vstal! o ti revež čuj grešni. Poverni zaupno se k Njemu nazaj; Iz strani presvete stu»lenee. glej. rešnji np«Te. očisti ti duš»» sedaj. Kot solnee. ki je »» vstajenju žarilo, Naj tvoja ljubezen do Njega žari; Presladko Sere»- ti bo vse odpustilo. Neskončn«? ljubezni sej za-te gori. Zveličar je vstal! „Aleluja in slava'" Hvaležno prepeva dans zemlja, neb»'»; Odporta nam spet je nebes očetnjava ; Na veke Zveličar naj slava Ti bo! Radozla r. Razgled po svetu. Dunaj. Te dni so vsi časniki pisali, kako da Ta a Ho poskuša, kterim strankam bi s«; približal. — tudi z levičarji da j»^ bil zataknil. Od levičarskih načelnikov je menda zahteval, da naj delajo v »'«li-nosti z zmernimi poslanci desnic»», zlasti z grofom llohen\vart«>m. Tega pa da. levičarji nočejo, in Taafle po drugi strani se podpore Ilohenwartove noče znebiti: in on da ostane ministerski pre«lsednik. samo če jo mogoče. pr> na pol konservativni in napolliberalni deržavni voz voziti! Sieer pa pravijo, da jo še mogoče skup spraviti večino, ki po konservativnem dahne. Vse to kaže. da katoliške Avstrijance utegne s»' grenek bič zadevati, prodno se bodo zmodrili in si po katoliško volili svoje zastopnike. Med tem so pa poroča „Slovencu" z Dunaja o sklepu v shodu nekterih deržavni h poslancev bivšega llohenwartovega in Lichtensteinovega kluba: Shod je bil 21. t. m Pričujočih jo bilo kacih 1."» poslancev, med njimi II o h e n \\ art in K 1 u n. Glas je od ondod. rda se je pokazalo pri konservativnih poslancih popolno soglasje v nazorih, ter se sine z gotovostjo pričakovati skupno njih postopanje v »državnem zboru." Vsi sklepi so bili sprejeti soglasni in razšli so se poslanci v naj boljših nadah. Na Češkem so je kakor čorn oblak razgernilo mladočehovstvo čez deželo in je. morebiti le za kratek čas. zag«*rnilo moč in vpljiv katoliških staro-čohov. Že je namreč na tem, da so zoper novo husovstvo zbere močna star»»češka stranka. Za zdaj. kakor piše ..CVh." so prostomišljaki ljudi tako ošemili. da tii« 1 i take »»krajine, kjer so bili poprej čvrsti, boguljnbni katoličani, kakor v školiji pokojnega škofa .Jirsika. so volile husitovske mladočeho! Tako hitro se nepremišljeni ljudje dajo premotiti in zapeljan. <> dr. Kiegerji. staročvhu, pišejo, da je !>il s svojo soprogo 1."». t. m. sprejet v avdijenco od sv. Očeta v Rimu ..Monitour de Rome" je ravno *isti dan popisoval in preslavljal zasluge Riegerjev«i in njegovo sedanjo osodo. Bil s»» j»> namreč v začetku sušca Kiegor podal na Italijansko. Omenjeni dan sta dr Kiegt-r in njegova soproga prejela sv. Obhajil«> iz r»'»k sv. Očeta. Cehi so marsikaj grešili že davno, zato so z«laj prišli pod šibe „mladičev." Naj veča nesreča kake dežele je, ako pri«le v roke brezverskim vodnikom. Naloga inisijonov, ki se zdaj pogosto obhajajo. naj bi bila med drugim tudi ta. da bi ljudstvo dobilo terdon značaj, stanovitnost in se zvijač-nikoni nikakor no dalo na led speljati: antikristov jo zdaj veliko in g«>rj«'» srenjam, kten» jih poslušajo' v Windthorst. <» smerti Windthorstovi pravi eden nemških listov: Na vsi civilizirani zemlji bi le eno sporočilo katoličane bilo še hujšo kot to pretreslo — o smerti naj višoga poglavarja sv. Cerkve, k^ori pa. hvala Bogu. je čverst in zdrav. Šestnajst milijonov nemških katoličanov, kterim je bil vodnik, j«^ 14884349 v nezmerni žalosti. Včasih naj hujši sile in zatiranja je bil stopil na čelo, jih zedinil, narboljši krog sebe zbral, središče v deržavnem zboru povzdignil k vele-moči. z njimi zmagal inoralično kulturno borbo in kulturoborce ter vodil svoje od zmage do zmage. S katoličani vred žalujejo tudi cerkveni poglavarji in sam naj višji poglavar sv. Cerkve, kteriin je v njih delu za prostost in obstoj katoliške vere na Nemškem v Windthorstu Bog dal izredno, silovito podporo v teh resnobnih časih. Vsled silnega natezanja pri tolikih sejah in odsekih deželnega pruskega zbora, kterih vsih se je v svoji starosti vdeleževal, si je nakopal nekako hudo naduho, ktera se je 10. t. m. zvergla v pljučnico, ki je silno nevarna za starost, in ga je tudi končala. On sam je poznal nevarnost in je pri polni zavednosti in z ginljivo pobožnostjo prejel ss. zakramente. Kakor blisk se je razširila po Berlinu ta žalostna novica, vse mesto je bilo polno tega govorjenja. Cesar Viljem II je bil ta večer gost pri avstrijanskem poročniku. Vernivši se v svojo palačo zve, da je Windthorst nevarno zbolel in kar precej — o polnoči — pošlje adjutanta na oddaljeno Jakobovo cesto, kjer je \Vindthorst stanoval pri prijatelski Pilartzovi družini, da pozve kako je bolniku. Zjutraj ob lOih, 12. t. rn., obstane kočija cesarskega dvora pred vrati: cesar sam se je pripeljal in je poslal adjutanta gori v stanovanje poprašat; grof Ballestrein hiti z adju-tantom k vozu in poroča o bolezni cesarju, kteri je priserčno sočutje z bolnikom razodeval, in zapo-vedal. da naj se mu pridno naznanuje stan bolnikov. Ta dan je dospel tudi blagoslov sv. Očeta iz Rima, ki ga je sprejel Windthorst z naj večo pobožnostjo. Molčimo o neštevilnih druzih popraševanjih zastran bolezni od naj viših dostojanstvih duhov-skega stanu in deželskega iz bližnjih in daljnih krajev. Tako spoštujejo drugod poštene može. ki se poganjajo za pravico, za domovino in za katoliško stvar. Bila so vsa znamnja, da se mu boljša; pa v Božjih sklepih je bilo drugač: 14. t. m. zjutraj ob 8 y,2 je izdihnil pohlevno brez vidne borbe svojo blago dušo. Bog gotovo z vso obilnostjo plačuje tako junaškega vojnika v prid katoliške Cerkve. Molimo, molimo, da nam Bog da tacih mož tudi na Avstrijanskem. Dr. Ljudevit Windthorst je bil sin kmečkih katoliških staršev, rojen v Koldenhofu na Vestfalskem 17. pros. 1812. Bil je v raznih naj višjih službah po več deržavah, neumerljive zasluge pa si je pridobil poslednjih 20 let kot poslanec in član nemškega derž. zbora. Znamnja na vodi. Angleška ladija „Iltopia" je iz Tersta peljala čez 700 izseljencev v Ameriko. I "stavila se je ladija pri pečini Džebel-Tarik (Gibraltar); ravno tam je stala tudi angleška oklopnica „Anson." Vihar je zagnal „Utopio" v stran oklopniee „Ansona" in ta je prederla železne plošče J topie"4. v ktero se je voda vderla tako silovito, da se je v ."> minutah ladija začela potapljati. Strašno je šumelo morje. Dasiravno so z barke rAnsona~ naglo spustili rešilne čolne v morje in z elektriko razsvitlili kraj nesreče, so vender le malo ljudi mogli rešiti. Izmed «¡o mornarjev so jih rešili le 24, izmed HoO potnikov le samo 2'.»2: :y.\s pa jih je utonilo. Ženska, otročja, moška trupla je morje pozneje splavljalo na španjsko obrežje. Med utopljenci je več Avstrijan<-ev. menda tudi dva Kranjca, eden z Notranjskega in eden z Dolenjskega. L Bratovske zadeve molitvenega a p o s t o I j s t v a. Nameni za mesec april i mali traven i. a) Glavni nameni: K<'>'.<<"•'nt ni en j< J. i. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII. > Vsakdo ve. kako potreben je dandanes mladini zdrav in terden poduk, zlasti še oni mladini, ki se kot up cerkve (za duhovski stani izobrazuje, da bi zamogla povsod razširjene krive nauke zavračati, nauke, ki ne napadajo samo čeznatornih resnic, temuč hočejo tudi naravne resnice popolnoma ovreči, da bi zamogla dalje napačni, veri in pameti nasprotujoči učenosti, ki že skoraj povsod po šolah prevladuje. drugačno učenost nasproti postavljati, pravo učenost, podperto s terdniini pravili, razlagano v pravem in pripravnem načinu učenja, in. kakor bi moralo biti. v soglasji s kerščansko vero. (Deon XIII 27. nov. 1878.) Res je prava učenost vedno in vsaki čas potrebna. ali posebno potrebna je pa še dandanes. Bili so namreč časi, v katerih je vladala posebna ljubezen in navdušenje za umetnosti, in drugi časi, v katerih je mladi krepki rod hrepenel po velikih delih, in še starejši časi. v katerih so ljudje v darežljivem darovanji in terpljenji tolažbe si iskali. Tem različnim časom primerno so kerščanski tnučeniki drevo križa s svojo kervjo močili, kerščanski junaki ga z mečem branili, kerščanski umetniki ga s cvetjem svojega duha krasili. Že več kot sto let pa kličejo po luči in razsvetljenji in učenosti in — ali po pravici. ali po krivici — res se imenuje naše stoletje, stoletje učenosti. To ime pa tudi zasluži z ozimni na to. da se še nikdar ni toliko govorilo o učenosti in da je učenost postala v boju nekako geslo. Več kot sto let se že bori učenost proti Cerkvi, da bi mogla svoj odpad opravičiti; vzdiguje se proti Bogu in išče vzrokov za svojo nevero. Zastonj je ta trud! Polovičarska učenost vodi do nevere, popolna učenost pa do vere, pravi Littro\v in dvesto let pred njim Bacon: Poveršno pokušena modrost vodi od Boga. popolnoma zavžita pa vodi k Bogu. (Konec na-l.i Mol i te v. Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. liešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije, Tebi darujem danes vsak trenutek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede. (100 S« ree Marijin««. b«»di m««je rešenje. i Vsakokrat :;oo .liti odpustka. Pij l\ 1 » Sv. J«»ž»-f. prijatelj nasvetejšega Serca. prosi za na>. < h»«» dni »dpustka .-nkrat na dan. Pij IX l^T'i t Sv. na»Iangelj Mihael, sv. Bonifacij. z vel. Peter Kani/ij prosit»» za nas* h» Posebni nameni: 1 > II ii -j «> n Ta in vsak *lan mes«a vs«- naznanj«iie, |>a h- zaznamovane. ali u«nadue zadev«*. I»»*veži. bolniki in umiral.«'-i, ki iiajln»lj )>«»ni'-an-k<- nravnosti. D«lo razširjanja sv. v«*re in bratovščine sv. iMinsita. Lakota na Kitajsk.-ni 3 S. I« i h a r «i Anglešk«» in Irsko. .Duhovni in «>b-haiaiM-i." T»*žk«* škoiijske za«lev»* Plemeniti prijatelji pregnanih r»*d«»\ na N^liiškem. 4. S. Iz id«»r. I»»*š»*iii»' sr»'«lnjega in kmeek»*ga stanu Katolisk«» narodu«» »Iruštvo za Nemško Nravstv«*no propale kmečke »»In-ine. Spomla«iausk»* s»tve. 5. S. V i n •• n «• i j F er. Posp»*šitelji molitvenega apo-stoljstva. Oni. ki pristopajo perv i«"- k sv. obhajilu. V «¡trajnost mnogih s|xtk«»rnikov in spreohernjeiieev. •». S. • * t* I •• s t i ii. I Vrvi škofovski sedež na 'Merskem. Že rt v»* premnogih krivih ver. W* umerlih. Varstvo proti preplavi jen j**m. 7. S. II ••rman I «»/et. «Mvernjeiijv nevarnosti, ki imajo hude nasledke: /hiranje mladine, ki je v nevarnosti v katoliških društvih, Pazsvetljenje v vprašanjih glede poklica. S. S N o t k h r. /družen hoj proti prevratni stranki. V»h- -auiostalnih. maloseseiiih in življenja sitih. Spreobernjenje vee pijaiK-fv in igral«-»*v. i». S. V al trud a Bnli«»vne vaje in ljudski misijoni. Večkratno sprejemanj«' sv. zakramentov od strani mož. Prav mnogo iiezniožnih si kaj prislužiti. lo. S. M •• h t i I d a. Vsi ženski samostanski redovi in njihove naprave. K»*šeiije važnih prošenj. Mnogo dijakov. Semenišča. i Dalje nasl.) II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprosnje N. lj. oje. umore in samomore, odpad in br»*zverstvo. pr»*šestvani»* in vse nečistosti, sovraštva, pp'klinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Mlad»*n«-č v posvetni druščini. da bi bil obvarovan pohujšanja. — Za neko poscbii.> jionioč. — Bolna za zdravje na pri-prošnjo N. lj. i i os i»*, sv. Jožeta in sv. Frančiška. — Laliko-niišljen nčene«*, da '»i začel r«'SiM»bn«» učiti se, če je Božja volja, da bi dalj»* študiral. — Za osebo v ¡davi zmešano, za ktero nas j»* mu«-iT" opravljalo iMnevh-o. pa dozdaj še nismo »«ili uslišani, so pr«»š.iii vsi čitatelji vsaj za goreč zdihlj«*j k Mariji in sv. lož«*fu. da -•* «»zdravi, ako j.- po božjih sklepMi. I slikanje se naznani. Listek za raznoterosti. Ljubljana. (Pogreb Poklukarjev.i Tolikega sočutja še nismo doživeli, kakor se je razodevalo o smerti deželnega glavarja dr. Jož. Poklukarja. V domači deželi je bilo vse ginjeno in pretreseno in od premnogih dežel in visokih osebnost in «Irnštev so dohajala bridka sožaljenja «leželnemu odboru za rad velike /gube. Tega je bil pa dr. Poklukar vreden. ker bil j«1 mož Bogu in ljudem ljub. nedomestljiv domovini in svoji lastni rodovini. Pogreb je bil v«lieasten v pravem pomenu. Blag«»slovili so merliča pr»'d d Bele «erkve ¿0 gld. — Iz Smartnega pri Litiji po c. g. Sušteršie-u 1«; gld 70 kr. — Iz Mirne S gld. — Z Žabniee 10 gld — I/. St. Jurja pri Sniariji gld. "»0 kr. Za Marijanišee: C. g. župnik Fr. Povše 2 gld, — N. N. 5 gld. — (»ospa llolimannova 3 gld. Za alrikanski misijon: Iz St. Pavla v Sav. dolu 1 gld. — Milgsp. prošt dr. A. Jar<* 5 gld. Za sv. Deti ustvo: L«*še 3 gld. — Iz Doba, 37 gld. 50 kr. — Ana Merzlikar 15 gld. 70 kr. Za dijaško mizo: («osp Alojzij An«-elj, žel. vradnikT 1 gld. — . Fr. Moutan. malo priknhe za dijaško mizou — gl«l. — C. g. župnik A nt. Iloeevar v St Lovrencu 4 irld. — M. J. 5 gld. — N. 2 gld. — Župnija v (iorjah pri Bledu z napisom: „Nann-sto venca na k«;rsto svojemu rojaku — dr. Jos. Poklukarju poda tukajšna župnija lo gld. za študentovsko kuhinjo." — Milgsp. prošt dr. A. Jan- 5 gld. — C. g. župnik Jan. Tavear 5 gld. Za varhe Božjega groba: Pr^-ast. župni vrad v Semiču 10 gld. — Iz Šempetra pri Nov. mestu 7»i kr. — (id Sv. Trojice 1 gld. 15 kr. — Z Jeseni«* 5 gld. — Iz Pete»' i» gld. 50 kr. — Zavrate«- 2 gld. — Les.» po <\ g. župn. J. Tavčarji 5 gld. (I)rufu dar. prili ) O«ig«»vorui vreiuik: Luka Jeran. — Tiskarji n ¿aložniKi: Jožef Hlazniknvi nasledniki v Ljubljani.