hier.
\ .tiar i Ido ril §. julija 1875.
Tečaj IX.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošil janjem na dom t za celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Kaj storiti, če kak naročnik „SI. Gosp." ne dobi?
V tem naročniku in opravništvu „SI. Gosp.u nevŠečem slučaji se mora izostala številka reklamirati, pa kako ? No, vzeme se pol pole navadneqa papirja, ki se kakor list ali pismo zloži, ali zapečatiti se ne smeje. Znotraj se zapiše: Jaz J. J. zadnje številke . . . „SI. Gosp.u nisem prejel, tedaj njo reklamiram. Zunaj pa se zapiše:
Slavnemu opravništvu „Slov. Gospodarjaa v Reklamacija.	Mariboru. (Marburg.)
Opazka: Take reklamacije se naj pošiljajo brez koleka ali marke, t. j. brezplačno in se naj ne pozabi zunaj zapisati: reklamacija, drugače bi plačilo nas zadelo.
Neredi, mudnost ali morebiti zlobnost poštnih uradov pa se naj zanesljivo opravništvu naznani, da se to zamore pritožiti pri višjem poštnem uradu v Gradci, kder bo „SI. Gosp.11 gotovo prodrl. Vsaj plačuje više 700 JI. va leto za poštni kolek. Mora se mu tedaj postreči, kakor vsakemu drugemu listu, bodi si Nemec, Lah ali Madžar.
Opravništvo „SI. Gosp."
Cesar Ferdinand I. Mili.
Preuzvišeno našo cesarsko rodbino je dohitela žalost, ki ob enem zadeva vse avstrijske narode, vso Avstrijo. Stric sedaj vladajočega cesarja, svitli cesar Ferdinand je v slovitem gradu čeških kraljev v zlati Pragi na praznik sv. apostolov Petra in Paula ob 3 popoludne 82 let star umrl.
Ferdinand bil je kot, prvorujeni sin cesarja Franca I. rojen 19. aprila 1793. Bil je od mladih let boleliav pa vendar prijaznega milega srca.
Njegov oče Franc I. ga je dal 1. 1830. pri ogerskem zboru v Požunu s krono sv. Štefana slovesno kronati za ogerskega kralja. Leta 1835. je cesar Franc umrl in sedaj mu je sledil Ferdinand I. Tri leta poznej bil je tudi v Milanu ven-čan kot lombardski kralj. Leta 1846. je cesarstvu pridobil mesto Krakov. Če se je cesar Franc včasih precej ostro kot vladar obnašal in v 251etni
vojski s Francozi nesrečo in srečo umil prenašati, bila so za milo in dobrotljivo srce Ferdinandovo viharna leta 1848 in 49 presilna in pretežavna.
Dasiravno je nezadovoljnežem skoro vse dovolil, so vendar čedalje huje razsajali. Moral je 2 krat iz Dunaja pred puntarsko drhaljo bežati, prvič v Innsbruck na Tirolskem, drugič pa v Olomuc na Moravskem, kder se je cesarjevanju odpovedal ter cesarsko oblast in krono izročil bratovemu sinu, sedaj vladajočemu cesarju Francu Jožefu I. Sam pa se je podal v Prago, kder je v kraljevskem gradu prebival vse svoje ostale žive dni. Le po letu se je preselil v grad Ploškovice. S politiko se ni nikdar več pečal. Mesta Dunaja ni smel nihče v nja navzočosti omeniti. Živel je za se in za — uboge.
Iz njegovega cesarjevanja omenimo sledeče zanimivosti. Dokler je cesar Ferdinand vladoval, imeli smo še srebrn denar. Z eno dvajsetico si več opravil, kakor sedaj s papirnatim goldinarjem. Za njegovega vladanja smo Slovenci dobili Novice 1. 1842. in škofa Slomšeka 1. 1846. Vojaki so dobili večjo plačo in od 14 na 8 let znižano službovanje. Omislil njim je samokresnice (Perkussionsgewehre). Crez 1200 črevljev široko Donavo je dal potegniti krasni železni most, ki veže Budo in Pešt. Priskrbel je za Donavo parobrodno društvo, za Trst pa slavnoznani: Lloyd, ki s svojimi ljadjami avstrijsko kupčijo širi po jutrovih deželah. Tudi prve železnice je dal cesar Ferdinand staviti in velikanski 20.000 črevljev dolgi most, ki Benetke s kopnim veže, je njegovo delo.
Po pravici in resnici cesarska pa je bila njegova r a d o d a r n o s t in d a r e ž 1 j i v o s t. Veliko tisoč in tisoč ljudi in na stotine zavodov, šol in cerkva za njim žaluje, ker so zgubili svojega cesarskega dobrotnika. Ravno ova izredna, darežljiva njegova usmilečnost ga dela ljudem nepozab-ljivega. Zgodovina ga bo poznala in slavila kot Ferdinanda Milega. Kolikor ova lastnost in čednost pri Bogu velja, to pa kažejo znane besede Gospodove:
Blagor usmilenim!
Cerkvene zadeve.
Svetoletne procesije v Mariboru se obhajajo 4. 11. in 18. julija. Prve se je več ljudi udeležilo, kakor so nekateri straši jivci poprej mislili.
Dijake na gimnaziji v Linci so grdi frajmau-rerji k sebi zvabili in hudo zapeljali. Morali so njim prisegati, da ne bodo verovali v Boga. Zraven še so bili zapeljani v nespodobno ponočeva-nje, pijančevanje in žalostno zaničevanje vsakega resnobnega učenja. Ubogi stariši, ubogi otroci!
Koroško kat. polit društvo v Wolfsbergu je na čast papeževe 30. letnice obhajalo sijajn zbor. G. Pongrac, deželni poslanec, je poročal o delovanji deželnega zbora in ljudem povedal, da nova šola zahteva 260.000 fl. na leto, med tem ko je stara s 8000 izhajala. Ljudje so se jako začudili. Naposled je drugi govornik dokazival resnico ostrih besed, daje liberalizem toliko, kakor sleparija, kar je temeljito dokazal na sadu, katerega liberalizem rodi.
y Sijaju bil je tudi shod katol. pol. društva za Cesko v mestu: Krumavi. Sešlo se je više 800 odličnih Katoličanov. __ Navdušeno so govorili knez Svarcenberg, grofa Šonborn in Tliun, profesor Drost in prošt dr. Loberšiner.
Prnsi so te dni zaprli nekega župnika in tako izpolnili veliko številko 2000. Toliko meš-nikov je že kaznovanih. Niso pa všteti izgnani jezuiti in drugi redovniki. Kardinal in nadškof grof Ledoliovski je že zapit 527, njegov prvi po-močni škof 240, njegov drugi pomočni škof 270 dni, škof Padrbornski je bil v ječi 150 dni in so ga potem v trdnjavo (festengo) zaprli. Tudi nadškof Kolinski in škof Trijerski bila sta več tednov v zaporu.
Po tem takem je veliko farovžev praznih, ljudje nimajo službe božje, cerkveno premoženje, šole, kloštri in drugi zavodi so proč. Ali vse to trpijo Katoličani s čudovito udanostjo v božjo voljo in z nenavadno srčnostjo. Bog, odpusti njihovim sovražnikom, Katoličanom pa daj potrebne po-trpnosti!
Gospodarske stvari.
Nekoliko ravnil, po katerih gre pri izrejevanji svinj ravnati.
I.
M. Sedanji svet od dne do dne več mesa povžije. Umen kmetovalec mora toraj svojo skrb na one domače živali obračati, katere več ko druge mesa dajajo. Svinja sicer ne vrže toliko in tolikovrstnega dobička ko goveja živina, vendar pa je korist njena tolika, da je vse kmetovalčeve skrbi vredna. Dostikrat se pa reja svinj ravno v takih krajih v nemar pušča, v katerih bi reja ravno te domače živine lahko postala vir premožnosti j
in gmotnega blagostanja. Številke iz večjih mest kažejo, da je v zadnjih letih potreba svinjskega mesa razmeroma k drugemu mesu izdatno poskočila. —	»
Svinja zahteva po svojih prirodnih darih in telesnih lastnostih tudi posebne strežbe. V njih se nahajajo neka posebna nasprotja, ki jih mora tisti dobro poznati, ki se z rejo in pitanjem svinj peča. Na jedni strani svinja hitro raste, kri v njej živo in naglo kroži in je žival dražljive nature, na drugi strani pa je, posebno izraščena in pitana, zaspana in lena in za življenje le malo hrane potrebuje. Mast se njej tako silno in hitro nareja, da se ner edkokrat primeri, da se njej še celo mišice v mast spremenjati začno. Pa ravno pri krmetini se včasih najmanjši pogneški in spregledki prav občutljivo kaznujejo. Sploh pa se sme reči, da se na svinje v gospodarstvu vse premalo skrbi obrača. Toraj ne bode odveč nekoliko praktičnih skušenj, kakor jih Dunajski list „Pract. Landvv." prinaša, našim bralcem podati, katere se posebno na krmljenje, rejo in oskrbovanje krmetine nanašajo. —
Svinja je vsežrna. Njen želodec je miši-čast in kožnat, kakoršen vseh mesožrcev. Greva pa so lOkrat daljša, kakor celo njeno truplo, tedaj blizo take dolgosti, kakor pri živalih, ki se rastlinstva žive. Tako je svinja sposobna meseno in rastlinsko hrano povživati. Toraj če hočemo, da se hrana svinjam polagana tudi popolnoma porabi in v svinjskem telesu v nam koristne in rabljive dele predela, se mora hrana pred polaganjem nekoliko prirediti in pripraviti. Ker je svinja zelo hlastava in požrešna; gre velik del povžite hrane nežvekan in naprebavljen od nje in toraj v škodo celemu gospodarstvu. To mora kot poglavitno ravnilo pri svinjereji veljati in marsikateri slab izid in škodljiv nasledek pri reji in pitanji svinj se ima zanemarjenju te resnice pripisati. Učeni možje so po skušnjah dokazali, da gre pri l1/« leta stari svinji, kateri se celo nezdrobljeno, nekuhano zrnje polaga, nad 50%, t. j. nad polovico povžite hrane neprebavljene brez koristi od nje.
Pripravlja se pa svinjam hrana ali s kuhanjem ali s parenjem. Tako pripravljena hrana je svinjam najbolj tečna. Seveda tam, kjer so drva draga, je tako pripravljanje tudi drago, ki se pa s tem poplača, da se živini polagana hrana tudi popolnoma porabi in v nam koristne dele spremeni. Gospodarstva, ki imajo katero postransko obrtnijo, pri kateri je kuriti treba, zamorejo najprej tako postopati.
Drugi načini pripravljanja hrane, kakor ugre-vanje po sam sebi, kisanje in tako dalje, so sicer dober kup pa bolj škodljivi in nevarni. Potrebujejo namreč natančnosti in velike pazljivosti, kakoršne pa ravno pri služabnikih, ki imajo navadno svinje na skrbi, le malokedaj najdemo. Krivo pripravljena ali pokvarjena hrana pa ne stavlja samo zdravja v nevarnost, ampak je tudi na drugi strani
za gospodarja velika škoda, ker gre Jako veliko hrane pod zlo.
Hrane iz rastlinstva so:
1. Stročnati sadeži: bob, grahor, grah, leča, fižol. Vsi ti sadeži se odlikujejo med drugimi po obilnosti beljakovine, ki njo imajo v sebi in so posebno za pitanje kakor ustvarjeni. Po njih postane meso in slanina jedrnata. Polagajo se tudi kot postranska hrana k gomolnati hrani, t. j. h krompirju, korenju, pesi itd. Vendar pa se ne sme pozabiti, da so vsi stročnati sadeži težko prebavljivi in da zlasti mlajši živini radi koliko in druge črevesne težave napravljajo. Tudi zgoščujejo kri, kar ima ravno pri svinjah dostikrat škodljive nasledke. S tem pa ne rečemo, da bi se mlajšim živalim celo ne smeli polagati, ampak le toliko hočemo povedati, da je treba pri krmljenji s stročnatimi sadeži velike natančnosti in previdnosti. Treba je, da se taka krma dobro pripravi in kot postranska hrana takim živežem prideva, ki bolj hladijo in čvrstijo, kakor na primer to vsi gomolnati sadeži delajo.
Za breje in doječe svinje stročnata hrana ni kaj dobra. Sto in sto skušenj je to že pokazalo. Kajti porodne organe preveč draži. Škodljiva je mladičem in starkam, ker mleko po njej nekako greni. Pri sesajočib prascih napravlja trebušne zapreke, debelo kri in mrtvudne bolezni in vsled teh dostikrat pogin. Navadno poginejo prasci, ki na prednjih sezih sesajo, najpoprej, in tisti, ki so izmed vseh najmočnejši.
Vprašanja v kmetijskih rečeh.
H.	Več oči — več vidi, več rok — več opravi, tako tudi več ljudi — več presodi, kar posebno v gospodarstvenih rečeh velja, katere se zraven naravnih ved na skušnje opirajo. Bilo bi želeti, da bi umni kmetovalci svoje poskušnje in njih vspeh po „Slov. Gosp." priobčevali, pa tudi, kdor želi črez kakšno reč poduka in razjasnila, naj bi svoja vprašanja postavil, katera bi se sku-šenim gospodarjem za odgovor predložila.
V prid vinorejcev stavim ta-le vprašanja in prosim za odgovor:
I.	Lansko leto so v spomladi, meseca maj-nika, vinogradi močno pozebli, in tedaj so nekateri svetovali, da se naj ozebljene mladike potrgajo, drugi pa so rekli, da je boljše vse pri miru pustiti. Kaj pa je poskušnja pokazala, ali je bilo boljše mladike potrgati ali ne? Kaki bili so nasledki?
2.	Lesa začne povsod manjkati. Mnogo se ga vsako leto porabi za vinogradno kolje, pa tudi stroški za kolje, kije dostikrat slabo in le kratek čas trpi, so veliki; kaj bi bilo storiti, da bi kolje bilo bolj trpivno? ali bi kazalo spodnjo stran kolja s terom napojiti, kako se to ima zgoditi in kakošen je bil vspeh?
3.	Lani so si marsikateri gospodarji mlatil-nice omislili. S kakošnim vspehom so delo oprav-
I ljali? Katere sorte so najbolj priporočanja vredne? Kateri drugi stroji za kmetijstvo so priporočila vredni? —
Prosimo ulju dno odgovorov. Radi njih bodemo priobčevali.	Vred.
Zavolj trtne uši poživlja štajerski deželni zbor vinogradne posestnike na Štajerskem, naj pazijo v svojih vinogradih. Hitro ko zadenejo na trse, ki nenavadno slabo rastejo ali čijih listje pred časem veneti začne, naj njih izkopljejo in ravnateljstvu vinorejske šole v Mariboru pošljejo, da se tukaj trs s koreninami vred na tanko preiskuje. V Brežicah so sicer nekoliko trsevja iz Kloster-neuburga, kder se je ovi trsev sovražnik že za-plodil, nasadili, vendar do sedaj trtne uši še nik-der niso našli.
Sejmovi meseca julija. 12. jul. na Planini, v Rogatci, v Šoštanji. — 13. jul. pri sv. Duhu v Ločah. — 25. jul. v Dobovi, v Pleterji in pri sv. Rozaliji pri Celji.
Dopisi.
Od Nove cerkve, (f V. Senegačnik) ali po domače Poznak bil je na vse strani izvrsten mož.
Živel je s svojo ženo, čeravno je bila veliko starejša od njega, črez 25 let v lepi krščanski ljubezni in zastopnosti. Kot hišni gospodar je bil skrben, tako, da je svoje, prej zadolženo posestvo lepo povzdignil, ter se lahko štel med premožniše. Pri vsem tem bil je dobrotljiv in radodaren. Tega so priča njegovi posli, ki so po več let pri njem z veseljem služili, ter zdaj za njim solze prelivajo. Poznakova hiša je bila vedno gostoljubno odprta. Tamkaj so našli mnogi njegovi prijatelji in znanci vselej veselega, postrežljivega gospodarja, ki je ž njimi rad tudi kako veselo zapel.
Svoje krščanske dolžnosti je rajni Poznak s celo svojo družino zvesto spolnoval. Vsak teden si ga lehko videl večkrat pri sv. meši. Cerkva mu je bila sploh sila pri srci. Kot njen večletni ključar je skrbel goreče za njeno čast in kinč. Kderkoli je videl, da je potrebno kaj popraviti, si je zato vselej pridno prizadeval, ter mu ni nikdar pretežavno bilo, po fari od hiše do hiše za čast Božjo pobirati. Pa tudi sam iz svojega je mnogo daroval za hišo Božjo. Tudi ga ni bilo nikdar sram, čeravno je bil rajni eden zname-nitniših faranov, o večjih praznikih si obleči mež-narsko oblačilo, ter pri službi Božji pomagati. Bil je sploh ponižen in pohleven mož.
Tudi glede narodnosti je bil Poznak vedno zvest katolišk Slovenec, kar je pokazal večkrati pri raznih volitvah. Stal je kakor skala za pravično reč. Tudi tebe, mili „Gospodar", je rad prebiral, ter je bil tudi tvoj naročnik.
Da za takim, posebno za cerkvo nenadomestljivim, možem cela fara žaluje, to je pokazal nje-
gov pogreb. Skazala mu je zadnjo čast silna množica, ne samo iz domače, ampak tudi iz sosednih far in obilne solze so spričevale, kako je bil rajni spoštovan in ljubljen. Slišal se je le en glas: Skoda za takega moža. Govorili so mu gin-Ijivo nagrobnico prečastiti gospod kanonik Franc Juvančič.
Kajni Poznak je umrl nagle, neprevidene smrti, tako, da že ni mogel več sv. zakramentov prejeti, niti svoji ženi, žlahti in znancem srečno reči. Naj pa bo meni, njegovemu prijatelju, v teh vrsticah dovoljeno, da vam v tolažbo povem: zadnja beseda rajnega je bila-. Jezus! — katerega je celo življenje ljubil in mu zvesto služil — tedaj pa tudi smemo upati, da je pri njem milost našel. Ohranimo ga v pobožnem spominu, dokler se zopet ne vidimo. Sploh vsi Slovenci ga pa lepo posnemajte. Naj v miru počiva!
Iz Podjunske doline na Koroškem. (Ferlinc). 21. junija t. 1. so v senožetji v Ulinčah fantje juc-kaje mahali s koso po visoki travi. Ali naglo njih vriskanje potihne; zakaj iz Obitske gore se pripodi huda nevihta, katera začne seno, ki je še v lehah ležalo, tako sukati, kakor da bi ga kdo na motovilo navijal. Zdaj se vzdigne kvišku in od sena (2—3 centov) ni bilo več ne duha ne sluha; popolnoma je zibnilo. To je spaka (hudičevo delo) je djala, to videvša, stara babica; ali pa so to storili coprniki, ki se po meglah vozijo. Vsi delavci zbežijo v hišo, in si še le upajo odah-niti, ko njim gospodar razjasni, da to ni druzega, kakor tako imenovani: ferlinc (Wirbelwind.)
Našli so seno črez 2 dni na Rebrci v goj-zdu po drevji in grmovji natrošeno; ferlinc je tedaj seno 2 uri daleč nesel. *)
Iz Celja. (Slovenci, ne stavite v lote-rijo.) Nedavno umrl je v našej fari mož že v visokej starosti. Ubog je bil tako, da ni imel toliko, da bi se mu iz lastnega premoženja bil krščansk pokop priskrbeti zamogel; zato mu ga je njegov brat preskrbil. Med zapuščino, katera ni bila 10 fl. vredna našel je brat blizo 4 funte težkih loterijskih listov v 18 zvezkih, vsakega po 100 fl.
Rajni ni imel, kolikor se more vedeti, drugih strasti, pa v loterijo je že veliko let stavil. Imel je poprej lepo lastno hišo. Tisto je prodal in za vsem 1800 fl. zastavil, pa nikdar se ni culo, da bi bil terno zadel. — Jasen dokaz, da po loteriji človek le uboža.
Iz Ljutomera. (Odpisovanje davkov, — gasilci, — nemčurski trgovci). Lani, kakor tudi letos je mnogo posestnikov bilo po toči poškodovanih in ta škoda se je po tukajšnjem finančnem inšpektorji preiskala. Vendar ne zastopimo, kako da se nam že v prvem letošnjem polletji odpustek lanske štibre še odpisal ni, akoravno se je to v sosednem ormužkem okraji, kateri k mnogo
*) Lepa hvala g. dopisniku za dopis in prijazni oponiinj!	Vred.
vekšemu okrajnemu glavarstvu spada, — že nekda zgodilo. — Ta gospod finančni uradnik si je pri tej priliki lepo svoto zaslužil, ter pobotnico hitro napravil in svoj zaslužek pri štibrinem uradu vzdignil, delo pa drugim prepustil, kar je mnogo krivo, da se je ta stvar tako zavlekla. Zato se letos poškodovani razgovarjajo, ali bi, ali nebi naznanili svoje škode, da bi se ista precenila. Mnogo med njimi je proti, ker bi bilo to samo dotičnemu uradniku na korist. Po mojem mnenji morale bi se take škode, kakor drugod, — po županih in cenilnih možeh preiskati in vestno preceniti, potem bi se državi mnogo stroškov prihranilo. — No, o tem bi se še mnogo pisati dalo, pa to bodem za drugokrat prihranil. (Prosimo ! Vred.)
Včeraj so se ljutomerski „feierberki" z oger-skimi bratili, in pri tej priliki skusili, kateri med njimi bolje gasiti ve, to se zastopi, da ne z vodo ampak s pivo in vinom; bolj „gmenj" tudi s kakšnim „frakelnom". Pokazalo se je, da so se v tem gašenji že jako izurili, ker ni bilo celo noč do belega dne miru, in se je čul iz vsakega kota kak hripav glas: „lib voterlond mokst ruig sein, stet noh di boht am rain".
Danes pa trudni okoli hodijo in gledajo v — prazne mošnje. Res pomilovanja vredni ljudje. — Usmili se njih tedaj, okrajni zastop! Dozvoli njim vsaj nekoliko podpore! Hvaležni ti bodo in se trudili, da v gašenji ne zaostanejo. — Naši nemšku-tarji so zares jako smešni ljudje. Pri vsaki priliki bi radi pokazali svoj nemšk značaj, Bis-mark njim je Bog, a drugo vse ni nič. Narodnjake iu narod slovenski, med katerim živijo, na katerega so navezani, da jim je mogoče obstati, pa zasmehujejo. Ali sedaj, ko so oni že tak oholi, bode treba, da se tudi naše ljudstvo nekoliko zdrami in ne podpira slovenskemu rodu sovražnih trgovcev in obrtnikov, temuč da idemo pri tem svoji k svojim. V prvi vrsti nam je potrebno enega odločno narodnega trgovca, da se v Ljutomeru naseli, katerega že za naprej zagotovljamo, da bomo skrbeli mu za vsestransko podporo. Vsled tega koraka ne bode naše ljudstvo na svoje zaklete protivnike navezano.
Iz Ljubljane. (Zviti nemčurji). Naši nemčurji so pri volitvah za kupčijsko zbornico pokazali, da jim nobeno sredstvo ni preslabo, ako le povspešuje njihove črne namene. Da bi bili proste kmečke ljudi ložej pregovorili, slepili so jih s tem, da bo nova kupčijska zbornica zmanjšala patentni davek. Lehkoverni volilci so jim verjeli ter volili od njih priporočane nemčurske kandidate. Prav na tak način hočejo zmagati pri prihodnjih volitvah za deželni in državni zbor. Toda voda, na katero love priprosto ljudstvo, zdaj niso davki, ampak d u-hovska bera. Iz raznih krajev se namreč poroča, da uradniki sklicujejo župane, ter jih izpra-šujejo, so li za to, da se bera odpravi. Vsakdo izmed njih meni, da bodo ljudje potem rešeni vsa-koršnega plačevanja ter radostno pritrdi, daje
za to. Da bi to pritrdilo imelo več veljave, morajo se na ponujeno njim polo papirja podpisati. Toda vse to, kar sem dosedaj omenil, je le nekaka priprava za pravo reč. Če hočete, da se bo bera odpravila, pojasnujejo potem ti zvijačniki, potem morate skrbeti, da pri prihodnjih volitvah volite take poslance, kateri bodo na to tudi delovali. Dosedanji vasi (narodni) poslanci pa bere nikdar odpravili ne bodo". Zdržujemo se vsake na-dalejšnje besede, ter le ljudstvo opozorujemo na to, da z odpravo bere nihče ne bo na dobičku, marveč na zgubi. Ljudje bodo morali bero z velikimi denarnimi zneski odkupiti. Skušnja pa uči, da ljudje veliko laglje plačujejo polagoma vsako leto nekoliko v žitu, kakor da bi pa naenkrat morali plačati vso odškodnino. Duhovnom pa hočejo na ta način že zdaj pičle dohodke še bolj znižati, ter učiniti, da bi s prostim ljudstvom nikdar v pravo prijateljsko dotiko ne prišli. Za-rad tega so bili nemčurski poslanci postaven načrt o odpravi bere že letošnjemu deželnemu zboru predložili, pa narodni poslanci so takoj prevideli, kam pes taco moli, ter so se tej postavi uprli. Upamo, da bode naše ljudstvo sprevidelo, kaj je zanj bolj koristno, in da se nemčurskim tičein ne bo vsedlo na limanice.
Iz Braslovč. (Požar - konjska bolezen). V vesi Spod. Gorče pri B raslo včah so pretekli teden pogoreli 3 kmetje: Cunder, Kos in Slokan. Poslednji je v 5. letih že 2 krat pogorel pa no-benokrat ni bil zavarovan. Ob takih nesrečah pač človek živo čuti potrebo zavarovanja. Zato rečemo: dajte se zavarovati, kateri še niste zavarovani. Seveda utegne kdo ugovarjati, kde pa bodemo denarjev vzeli? Res je tako. Ali bolje storimo, če par kozarcev vina manj pijemo, prihranjen denar pa na zavarovanje obrnemo.
K mnogim nesrečam, ki na3 letos tlačijo, dobili smo še neko konjsko bolezen. Sedaj bi njih silno potrebovali, pa nje moramo imeti doma v hlevih bolene. Bog pomozi!
Iz Brebrovnika. (Iz šale žalostna resnica). Pri nas sta se pred kratkim 2 dečka za „špajs" metala. — Eden je bil kopač, drug pa krojač. — Krojač je imel v životniku (prsniku) nekatere igle zapičene. — Ker navadno krojači niso jako močni, je bil tudi pri tem slučaji krojač od kopača sla-beji in je tedaj kopač krojača „hitil", ter tako močno na njega padel, da mu je v životniku zapičene igle popolnem v rebra potisnil. — Sedaj začnejo igle pipati, toda izmeknejo le povsodi kake pol igle, ker so se pretile. — Polovica od igel je ostala v telesu. Mislite si to bolečino! — Ne | more ležati, ne sedeti, ne dihati, ker, če se količkaj zgane, ga strašno zaboli. — Umrl ni, vendar pa po izrekih zdravnikov, in kakor se dosedaj videti da, ne bo nikoli popolnem zdrav. — To so nasledki takih pobalinov, ki na drugo ne mislijo, kakor na pijančevanje, metanje in prete-
panje, ter ne premislijo, kaka nesreča utegne iz „špajsa" priti!
Sploh pa prihaja naša mladež čedalje bolj hudobna in razposajena. Nekateri ne more iz krčme, če koga do krvavega ne pretepe ali pa da sam črnega hrbta ali krvave glave domov ne nese. Da bi se to enkrat na bolje, obrnilo!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Najvažniši prigodek pri nas je smrt in pogreb cesarja Ferdinanda I. V soboto je bil slovesen sprevod mrličev na praški kolodvor. V nedeljo po noči so ga pripeljali na Dunaj in položili na oder v dvorni cerkvi. V torek 6.jul. od 2—5. ure popoldne bilje sijajn pogreb. Cesar in cesarica, skoro vsi udi cesarske hiše, potem ruski in pruski cesarjevič, laški kraljevič, in druga duhovna i svetna gosposka in brezštevilno ljudstvo ga je spremilo. Srce v srebrni posodi so prenesli v Avguštinsko cerkvo, o b i s t i v stolno cerkvo sv. Štefana, telo pa v rakev kapucinske cerkve. Tukaj počiva Ferdinand I. Mili zraven Franca I. Jožefa II. in Marije Terezije. Naj počiva v miru!
V Brnu na Moravskem je 43 fabrikantov tkalcev (med njimi je 33 Judov). Ti fabrikanti so svojim delalcem dnino za 60% skrajšali. To je 16.000 ubogih delalcev primoralo, da so delo popolnem opustili. Mislili so, da bodo fabrikante k povišanju dnine primorali. Ali goljufali se so. Neusmiljene fabrikante je vse podpiralo, za uboge reveže delalce se pa nihče ni potezoval. Zato so nekateri zopet začeli delati. — O tem liberalnem in neusmiljenem tlačenji delalcev bodemo prihodnjič obširniše govorili.
Razne stvari.
(Mili darovi) za po toči poškodovane v Konjiški in Slov. bistriški dekaniji: prenesek 148 fl. 80 kr. na dalje so darovali g. profesor Majciger 2 fl., fara vuhredska 5 fl. in fara sv. Jurja pod Tabrom 15 fl. 34 kr. Nekdo 5 fl. Skupaj 176 fl. 14 kr.
(Doneske za Val. Oroženov) spomenik položili so gg. Jos. Lipold 2 fl., Jan. Lipold 5 fl., Anton Leban 1 fl., Laykauf 1 fl., Pirš 1 fl., Bičman 1 fl., Goričau 1 fl. in Glažer 1 fl., vsi iz Mozirja; Jeraj (Mokrin) iz Rečice 1 fl.; Mikuš in Špenda iz G. Grada in Kruleč iz Ljubna vsak po 1 fl., Vrednik SI. Gospodarja 3 fl. Nekdo 1 fl. Skupaj 21 fl.
(Tolovaja) Toros Josip in Mauer Jovan, iz Gradiške doma, sta namenila pri sv. Roku na Sotli oropati cerkvo, pa sta bila odgnana in Toros tudi vjet. Pri njem so se našli odtrgani kosi mon-štrance in srebrn križec. Odposlali smo ga v Celje.
(Obesil) se je zopet nek vojak, hnsar, v Mariboru in sicer v gojzdu na slovenski Kalvariji.
(G. Miklošič) znani in izvrstni učitelj na pri-pravnišči v Mariboru bil je po deželnem šolskem svetovalstvu častno poklican v Gradec, da ondi učiteljskim pripravnikom slovenskim razlaga vspešno podučevanje slovenskih otrok.
(.Kmetijsko Šolo) napravi Kranjska dežela za svojo Dolenjsko stran. V ta namen se je kupila grajšina Grm blizo Novega mesta za 70.000 fl.
(V Buda-PeŠti) je povodenj in toča podrla 25 hramov, podplavila 50 in poškodovala več, kakor 200. Više 200 ljudi pogrešajo. Na budin-skih goricah je 3 milijone škode. Cesar so ubogim poslali 5000 fl.
(Tiskar JanŠič) v Mariboru naaierjava tiskarsko podružnico napraviti v Ptuji in ondi izdajati nemškutarsk listič.
(Strela ubila) na vedrini je Gregorinčiča na Cvenu pri Ljutomeru, kedar*se je po deteljo peljal.
(2500 jI. podpore) je štajerski deželni odbor dovolil iz deželnega zaklada po toči poškodovanim Konjiškega in Slov. bistriškega okraja.
(Oficirji) domačega regimenta Hartung so iz-stopivšemu in izvrstnemu trobcu J. Jenko-tu, Slovencu, kupili novo krilasto trobento (FlUgelhorn) za 100 fl.
(Za noslanje) so lani Štajerci potrebovali 1065 centov tobaka.
(Hudobneži) so na tržaški stezi v Tepini blizo Konjic 47 lepih dreves zlobno uničili.
(Ptujski fortŠritlarji) hočejo v Ljutomeru in v Rogatci sklicati shode. Teh pa je treba?
(Samoumori na Koroškem.) V Celovci sta se 2 vojaka ustrelila, 1 hlapec obesil, v Bleibergu pa neka žena; v Belaku se je pravnik ustrelil; v Resahu se je starec, v Paternijonu pa nek kmet obesil. — Vse to se je zgodilo v 14 dnevih!
(Huda nevihta in povodenj) je bila po Peker-skih vinogradih in v Lembahu, ter je vinograde globoko zdrla in planjave poplavila, tudi strela je v nek kostanj udarila.
(Č. g. Jožef Kukovec) je imenovan za župnika pri sv. Andrašu v Slov. goric. ~ Živijo!
(Dražbe.) 9. julija Klasinc v Račjem, 2150 fl. (2.) — 12. julija Furek v Sp. Flajdini, 435 fl. (1.) — Svenšek v Sakli, 1225 fl. (3.) — 13. julija Šetinc v Trnji, 2135 fl. (1.) — Klaužer v Vetr-niku (3.) — 14. julija Zapušek v Šoštanji 1015 (2.) — Amon v Krčevini 2250 fl. (1.) — 15. jul. Vračič v Sp. Jakobskem dolu, 6282 gld. (3.) — 16 julija Gregorec v Rakovcih 925 fl. (3.)
Listič vredništva: BI, g. F, Č. v Zr. župan pri sedanjih postavah nebi ničesar opravil. Na Dunaji stavijo hiše v petek i svetek! Od sv. gore prihodnjič!
■..oterijne »tevllhe:
V	Trstu 3. julija 1875: 77 52 69 18 34.
V	Lincu „ „ 31 90 13 82 85.
Prihodnjo srečkanje: 17. julija 1875.
Ti-žna cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Gelj	u	V Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Pšenice vagan ....	4	20	3	50	4	70	3	90
Rži „ ....	3	50	3	—	3	60	3	
Ječmena „ ....	2	70	3	_	3	10	__	_
Ovsa „ ....	2	10	1	90	2	30	_	_
Turšice (koruze) vagan .	3	—	2	50	3	50	2	40
Ajde	2	60	2	30	3	—	2	20
Prosa „	3	30	_	—	3	40	3	_
Krompirja „	1	40	1	50	1	70	—	—
	1	50	1	60	1	—	1	_
Slame (v šopkih) „	1	40	—	—	—	80	1	30
za steljo „	—	90	—	—■	—	60	—	—
Govedine funt ....	—	25	—	26	—	26	_	22
Teletine „ ....	—	25	—	26	—	27	—	22
Svinjetine „ ....	—	28	—	28	—	30	—	28
Slanine „ ....	—	38	—	—	—	39	—	44
JVaJnoveJŠl kurzi na Dunaju.
Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. °/0 . Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pa 3 4kratnim srečkanjom .
Ažijo srebra.............
„ zlata ..............
it.	kr.
70	30
164	50
100	30
5	23
Vožnji red pri južni železnici.
G. Od Zidanega mosta do Brežic.
Postaje.	Poštni vlak.	PoŠtlli vlak.	Poštni vlak.
	zjutraj.	opolud.	po noči.
prihod	4.20	12.28	12.51
Zidani most .	453		zjutraj.
odhod		1. 8	6. 8
Sevnica.....	5.33	2. 6	6.44
Keihenburg ....	6. 3	2.50	7.11
	6 15	3.19	7.21
Brežice.....	6.40	4. 5	7.42
H. Od Brežic do Zidanega mosta.			
Videm..... Keihenburg .... Sevnica..... prihod Zidani most . . „ , odhod	zjutraj. 9. 4 9.25 9.40 10.16 10.56 12.26	opolud. 12.30 1. 7 1.37 2.19 3. 4 3.45	zvečer. 9.26 9.47 10— 10.36 11.18 zjutraj. 5.51
Dra na DOMidk
Na prodajo ponujam 40 sežnjev dobro suhih borovih ¡drv, ki so 36" dolga. Kdor njih želi, ta se naj oglasi pri Fr. Peonik-u,
posestniku v št. Danielu; J3—3 poštna postaja Prevali.
I
V založbi Matija Gerberja v Ljubljani so ravno kar na svetlo prišle lične bukve:
Naša ljula Gospa psvetesa Srca,
ki njih je iz nemškega posnel
Janez Volčič,	Vij
duhoven ljubljanske škofije.	W
Te podučne in molitevni bukve ob- M segajo poročilo o molitevni družbi z ime- Vi nom: Naša ljuba Gospa presvetega Srca, w navadne molitve : jutranje, večerne, mešne, w spovedne in obhajilne, molitve k presve-tem Jesuzovem Srci, Marijine pobožnosti, praznike preblažene Device Marije, častne naslove preblažene Device Marije, molitev k sv. Jožefu in pesni Naše ljube Gospe presvetega Srca.
I:
w 1
Cb knjiga se dobi tudi pri bukvarjih v Mari boru, Celji in v Ptuji.
Veljajo usnjate z zlatim obrezkom gold. 40 kr., samo usnjate 1 gold. Ta
l
2—3
O
4—4
Marija Pistl,
hči
Karl-a Hesse-ja,
pasarja in bronarja
v Mariboru
v vetrinjski ulici (Vitringhofgasse) se zahvaluje častitemu občinstvu, zlasti pa visoko častitej duhovščini za blagovoljno zaupanje, katero se je bilo skazovalo njenemu rajnemu očmu ter prosi za jed-nako zaupanje, ker si bode jednako marljivo prizadevala ročno in všečno ustrezati v vseh pasarstvu i bronarstvu pripadajočih naročilih. Vselej in vsakemu se
IiaHo nncffflrrln dfiolonn in nn ni<*i/i nnn!
8 O
Lepo ajdovo seme
3—3	prodaja po nizki ceni
Konrad f>i*illnltzei*.
Zaloga materijalnega in špecerijskega blaga. Pekarija. Prodaja moke in poljskih pridelkov.
6—19
F
1 M
M H
\ M M M M
m
Važno za kmetovalce!
111
tiisBvi z»
ni masu
za Štajersko, Koroško, Hrvatsko in Kranjsko
v
Mariboru
Nr. 91. v Gračkem predmestju Nr. 91.
so za prodajo pripravljene najizvrstniše gospodarske mašine, na primer: mlatilnice, koje se gonijo ali s soparom, vodo, vitaloin ali z rokami, potem: mašine za košenje trave, detelje in žita, razne mašine sejalnice, mlini za šrotanje in za drobno rolenje, druz-galnice in stiskalnice, koruzo-lušniki, plugi, brane, mlinske žage, vinske pumpe, male
brizgalnice, gasilnice, pipe itd. itd.
Ondi se dobivljajo tudi zvedenci, ki dobro umejo vsakovrstno mašinarsko delo na primer: stavljenje mlinov, žag", žg-anjarij, izdelovanje mlinskih koles itd. itd. Prevzamejo se tudi
vsa/tojaka dottcna popravita
in to po najnižji ceni.
P!
3
J?Hporočam
vrste suhe in v firneži pripravljene kakor tudi pemselne vsake veliko-primerni ceni.
M. Berdajs
v Mariboru.
si išče mladenič z dobrimi spričevali sposobnosti. Tudi bi voljen bil, na kako večjo faro za pomočnika v obojem poslu iti.	.
Cč. gg. župniki in farni predstojniki, kateri orglarja in mežnarja potrebujejo, naj se blagovoljno obrnejo do č. g. kaplana Geč-a, pri sv. Miklauži pri Ormuži ali do opravništva rtSl. Gosp.'' 3—3