IAJM
DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Jutri šest strani
z zanimivimi članki o vzrokih odstranitve Berje in o krizi kominformovskega sistema
Leto IX. - Me v. 167 (2477)
Poštnina plačana v gotovini Spedizlone In abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 15. julija 1953
Cena 20 lil’
TITO
o pomenu dogodkov v bloku SZ
Beograd, 14. — Direktor
tropske centrale ulnternatio-
, Nejps Servicea» g. Kings-c ur' ~
Smith je poslal predsed-
niku
republike maršalu Titu
^	b* It 1
^ zoiavko, v kateri ga prosi, mu odgovori na nekaj 'Prašanj, ker meni, da je “tšalouo stališče lahko ko-tio v zvezi s sestankom županjih ministrov treh velesil. Rednik Tito se je odzval 'e9ovi prošnji in dal nasled-odgovore:
..Vračanje:	Kakšno	stališče
1 bi po Vašem mnenju mo-j e zavzeti zahodne sile do . Dctslce zveze v zvezi z ne-"teim razvojem dogodkov? Odgovor: Menim, da morajo jptodne sile zavzeti tako sta-ke do Sovjetske zveze v **>. s sedanjim razvojem, ki * bi zaostrevalo nesoglasij v Južnejših vprašanjih, tem-bi pokazalo, če Sovjetska *za resnično želi nesebične p°razume v interesu tistih arodov, ki se jih to tiče.
'Prašanje; Kakšen pomen j 'kujete težavam, ki jih skif. ^°vjetska zveza v evrop-. Satelitskih deželah? tiih °VOr: Pojavom v vzhod-p0 Stelah pripisujem velik l0- en. ker odražajo polom do-ter Polit‘ke, ki so J° vodi-Vjj,... Sovjetske zveze hoteli teri *u<ii Jugoslaviji in ka-je Jugoslavija z vso
Vn *• 1948 uPr,a-dUl^Planje; Ali menite, da °dpora, ki še razvija na
  ____________ označuje
Oj razpadanja sovjetske-
za(et°Z,e7nliih lahko efc razpadanja : r.£Tstva v Evropi?
°8°vor: Za sedaj pomeni SSm° velik neuspeh in po-
te
oJSs * znatnimi spremembami ti .°sn° popuščanjem obdrža-,v°j vpliv v teh deželah.
Ali menite, da
V
b,
Ca
anje:
,11
Velike četvorice
Tri°T‘Qia biti sedaj Jconferen-
čakati?
o evrop-h ali bi bilo bo-
Odgovor:	Ničesar
*ir	mv-oar	nimam
i sestanku četvorice. če se duh dosledno razvijal v un» Ustanovne listine OZN.
bo
bi P!~asanie: Ali smatrate, da lv 1 0 troha, če bi Sovjetska s \a privolila, da preneha ^<horl'>'m _90sP°dstiiom nnd
*<«eno ocnje Sterna
Evropo, ter da bi-zmanjša svoje oborože-v okviru učinkovitega ^	-	mednarodne	kontrole
li2„atnen° za vojaško nevtra-Ucr,'-',30 Nemčije, tako rešitev
^oštevati.
bibdf°V°r:	smatram	da	bi
iaka rešitev zelo koristna
ZAKLJUČNO POROČILO KONFERENCE TREH V WASHINGTONU
Trije zunanji ministri predlagajo sestanek štirih o Hemčiji to jesen
Na sestanku štirih zunanjih ministrov naj bi govorili tudi o sklenitvi avstrijske pogodbe - Ministri obljubljajo podporo „naporom poveljstva OZN za sklenitev premirja na Koreji" in nadaljevanje dosedanje obrambne politike v Evropi, in podporo skupnosti šestih evropskih držav
Washingtonska konferenca treh zunanjih ministrov: ministri v
Eisenhowerjem.
razgovoru s predsednikom
ža
‘Ud,
mir v Evropi in vsekakor najbolj realna.
WASHINGTON, 14. — Danes zvečer se je v Washingtonu končala konferenca treh zunanjih ministrov. Ob koncu je bilo izdano Obširno_ zaključno po. ročilof del poročila, ki govori o Daljnem vzhodu in ki je bil pripravljen že prej, so objavili že popoldne).
1 Zaključno poročilo ugotavlja najprej, da so se trije ministri sestali v Washingtonu «na posvetovanje« in da so spregledali veliko število vprašanj, ki zanimajo vse tri vlade«. Na sejah so govorili o raznih vprašanjih, toda «na vsej konferenci je prevladovala glavna skrb, da se iščejo rešitve, ki bi odgovarjale Skupnim težnjam treh vlad m ljudstev po miru, svobodi jn pravičnosti. Trije ministri so prepričani, da tudi vsa ostaia ljudstva gojijo ista upanje in da je mogoče graditi mir samo na solidnih temeljih in s konstruktivno akcijo, ki naj konča zatiranje in odstrani vzroke nestabilnosti in sporov«. Oni, «ki iskreno ždijo mir, morajo poskušati ponovno vzpostaviti svobodo, zaupanje in človeško dostojanstvo«.
Poročilo pravi, da so v skladu s temi načeli tudi sklepi ministrov glede bodočnosti Evrope, obnovitve enotnosti Nemčije in neodvisnosti Avstrije in konca sovražnosti na Koreji in v Indokini in da je v tem duhu tudi njihova želja, da bi se obnovile osnovne svoboščine v vzhodnoevropskih deželah.
Za vsako teh vprašanj, pra-
vi poročilo, so ministri skušali najti največje možnosti, da se zadovolji splošna želja po svobodi, varnost; in blaginji, in sodijo, da bodo rešitve, ki jih predlagajo, prispevale g uresničenju te stabilnosti, temelječe na svobodnem pristanku. ki edini lahko zajamči splošno pomirjenje in pripelje do trajnega miru. Trije ministri upajo, da se bo ZSSR v istem duhu lotila je nerešenih vprašanj in tako prispevala k vzpostavitvi trajnega miru.
V svoji drug; točki pravi poročilo, da so trije zunanji ministri ponovno zatrdili svojo voljo, da odločno nadaljujejo politiko, ki so jo njihove vlade odobrile z besedilom atlantske .PQgQdb.fr. .m ,ly .obsega delovanje za evropsko enotnost 6 držav, ki so že včlanjene v skupnosti premoga in jekla in katerih vlade so podpisale pogodbo o evropski vojski.
Ministri zatrjujejo, da je severnoatlantsko zavezništvo bistveni element obrambne in zunanje politike treh vlad in da je izboljšanje perspektiv v svetovnem položaju treba v veliki meri. pripisati tej zvezi: zaradi tega je treba ohraniti njeno obrambno moč.
Poročilo posveča nato obširen odstavek evropski obrambni skupnosti in prizadevanjem za evropsko politično skupnost ter navaja naslednje štiri točke: 1. evropska skupnost bo okrepila atlantsko skupnost; 2. napori za ustanovitev evrop-
novi ueieposiM FLRJ v Mili
Jugoslavija zahteva vr nitev otrok iz Romunije
ske skupnosti so važen prispevek k svetovnemu miru; ker odgovarja ta skupnost trajnim potrebam svojih članov, ni mogoče gledati nanjo kot na proizvod mednarodne napetosti; 3. ta skupnost je po naravi miroljubna in ni naperjena proti nikomur, z odstranjevanjem vzrokov nesloge v Ev ropi pa na najboljši način varuje varnost teh držav; 4. skupnost ima namen, da se končajo spori iz preteklosti, in ne izključuje nobene države, ki bi se ji hotela pridružiti;
V tretjem oddelku se poročilo ukvarja z vprašanjem združitve Nemčije «v luči nedavnih resnih dogodkov v Berlinu in v sovjetski coni«. Ti dogodki so «okrepili prepričanje ministrov, da bi skorajšnja združitev Nemčije v skladu z zakonitimi težnjami nemškega ljudstva mnogo prispevala k zmanjšanju mednarodne napetosti. Poročilo našteva nato iniciative treh držav v zadnjih letih, da bi prišlo do združitve Nemčije in ugotavlja nato, da vsak hiter in metodičen napredek na tej poti
zahteva sodelovanje sovjetske vlade. Poročilo nadaljuje:
«Upoštevajoč posebno nujnost, ki jo ima vprašanje združitve Nemčije v zvezi z nedavnimi dogodki, so tri države sklenile še enkrat poskusiti napraviti konec razcepljenosti Nemčije. Zaradi tega so tri vlade po posvetovanju z bonn-sko vlado sklenile predlagati za začetek jeseni konferenco zunanjih ministrov Francije, ZDA, Združenega kraljestva in ZSSR, na kateri bi neposredno razpravljali o prvih etapah na poti fc zadovoljivi rešitvi nemškega vprašanja, to je o organizaciji svobodnih volitev in sestavi svobodne vlade združene Nemčije. Na tem sestanku bi naj proučili tudi sklenitev avstrijske pogodbe«.
V četrtem oddelku se poročilo ukvarja s položajem na Daljnem vzhodu in pravi, da so trije ministri «potrdili svojo voljo, da odločno podpirajo napore poveljstva OZN za hitro sklenitev premirja v skladu z nameni Združenih narodov in sklepi njihovih vlad«. Dogovorili so se tudi, da bodo podpirali korejsko ljudstvo, da se bo lahko «mirno združilo pod vlado, ki jo bo samo izbralo«.
O Kitajski pravi poročilo, da so ministri «sodili. da je v sedanjih okoliščinah in do novih posvetovanj treba ohraniti skupno tristransko politiko do pekinške Kitajske« in da bodo njihove vlade ponovno nastopile, kot članice Združenih narodov, za vzpostavitev miru in varnosti, če bi se napad na Koreji po sklbnitvi premirja ponovil.
Poročilo pravi tudi, da so ministri razpravljali o Indokini in proučili razne ukrepe, da bi se «pospešila obnovitev miru« v tej deželi. Angleški in ameriški minister sta se «z ve-| likim zadovoljstvom seznanila I s predlogom fr- moške vlade.] da začne raz^ivuie z viadajnii Kambodže. Laosa in Vietnama, I da izpopolni njihovo neodvis-i nost in suverenost«, in pravi, j da ((francoska zveza nudi har-j moničen in elastičen okvir, v j katerem je mogoče zajamčiti skupne interese udeležencev | in vskladiti njihove posebne | interese«.
V KRFiMPLJlH ITALIJANSKE INKTIZICUg
BEOGRAD, 14. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo je sporočilo da je sovjetska vlada dala svoj pristanek na imenovanje novega jugoslovanskega poslanika v Moskvi DOBRI-VOJA VIDICA. Mesto jugoslovanskega poslanika v Moskvi je bilo prazno od leta 1949, ko se je moral sedanji jugoslovanski poslanik Razovic vrniti domov na zahtevo sovjetske vlade. Novi poslanik Vidič je bil decembra lani poslanik v Burmi/pred tem pa je bil član jugoslovanskega veleposlaništva j v Londonu.
Državno tajništvo za zunanje i zadeve je znova poslalo romunskemu- zunanjemu ministrstvu noto, v kateri zahteva, da oblasti poskrbijo za povratek devetih jugoslovanskih otrok v domovino, katerih usoda je že dolga tri leta neznana. Kakor je znano je 19. junija 1950. leta devet jugoslovanskih otrok nehote prekoračilo mejo, nakar so jih romunski graničarji takoj ugrabili in odvedli neznano kam.
Strašno	mučenje
na policiji	v	Gori
Vrtilni stol, slana tekočina, vrela votla, zabadanje dolgih igel pod nohte, inscenirani proces v Benetkah, razkrinkana laž goriškega policijskega komisarja
Popuščanje nacistom
na Slovenskem Koroškem
CELOVEC, 14. — Po vesteh iz Celovca slovenski krogi na Koroškem obžalujejo, da nekateri napredni ljudje na Koroškem zadnje čase popuščajo nacističnim elementom in drugim reakcionarjem, ki skušajo za vsako ceno ovirati razvoj dobrih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo.
V slovenskih krogih poudarjajo, da je novi zakonski predlog o dvojezičnih šolah rezultat popuščanja odgovornih krogov tistim elementom, ki se zavzemajo za germanizacijo slovenske Koroške. Šovinistični elementi se zbirajo v glavnem okrog tako imenovanega združenja neodvisnih, ki ga vodijo bivši nacisti, so ponovno pričeli ostro kampanjo proti Jugoslaviji, ki jo podpirajo tudi avstrijski kom-informisti.
Nedavno je skrivaj prekoračil mejo pri Sežani 25-letni Lucijan Hren. ki je pred dvemi leti z rednim jugoslovanskim potnim listom odšel v Gorico, da bi obiskal bolnega očeta. Od tedaj o njem ni bilo vec sledu Sele kasneje se je zvedelo da ga je goriška kvestura ugrabila, zaprla in zverinsko mučila. Obdolžili so ga, da je vodja 'gverilske grupe, ki je prišla v Italijo reševati v Lucci na dosmrtno ječo obsojene ga-ribaldince.
Ko smo obiskali Hrena, ki sedaj zopet dela kot mehanik v tovarni steklene galanterije v Sežani (tam je delal tudi pred svojim odhodom v Gorico), smo zvedeli vse podrobnosti njegove dveletne odisejade po italijanskih zaporih. Pokazal nam je okrvavljeni robec, izrezke iz italijanskih časopisov, pisma iz kaznilnice in druge rekvizite s procesa. Zmučen in duševno strt govori le s težavo in še vedno .s preživelimi grozotami v očeh.
Lucijan Hren je pred dvema letoma prejel telegram iz Gorice, v katerem mu je oče sporočil, da je težko bolan. Prosil je za potni list. dobil italijansko vizo in odpotoval. Oče je bil res hudo bolan in sin je kakih osem dni prebil ob njegovi postelji ter mu stregel. Tedaj so očetovo hišo v Ulici Sv Gabrijela v Gorici nenadoma obkolili italijanski karabinjerji z naperjenimi brzostrelkami v rokah in vdrli v hišo. To je bilo 25. novembra 195l' leta.
Mladenič je moral držati roke kvišku, medtem pa so preiskali njegovo obleko, razbijali po hiši, dvigali pod... Nato .so ga brez besed zvezali in vrgli v džip. Ugrabljenca so odpeljali na goriško kvesturo in pahnili v samico.
Zasliševali so ga v posebni sobi. Za mizo je sedel goriški komisar Nardone, ob stenah pa so agentje čakali pripravljeni-
«Ti imaš načrie rt: ;nanad in skrito orožje, je začei Nardone. «Ti si agent UDV. Tvoja grupa namerava napasti zapore v Modeni in osvoboditi garibal-dince. Vse verno!«.
((Nikar se ne šalite z menoj«, je odvrnil osupli Hren.
((Povej imena, daj nam načrti«.
Tovariš Lucijan Hren po povratku v Sežano v družbi z ženo in sinom.
((Ničesar ne vem o vsem tem. Prišel sem k očetu in sploh nisem šel iz hiše, razen na grob svoje matere v Miren...«.
Komisar se je cinično smehljal in samozavestno ponavljal, da bodo že našli sredstvo, ki mu bo odprlo usta. Razen vsega drugega so ga obdolžili, da je italijanski vojaški dezerter, ker je odšel v partizane namesto v fašistično Mussolinijevo armado.
«Ti si titino!« je nenadoma
umaknil za svojo mizo, se zgrbil in namignil svojim ljudem. Ti so začeli biti zvezanega z debelim gumijastim kijem po hrbtu, po glavi. Komisar je prižigal cigareto za cigareto in hladnokrvno opazoval. Na pogled ni bil nevaren: majhen, debelušast, na nosu očala z debelimi stekli, na rokah zlate prstane.
Agentje so uživali v svojem gnusnem početju. Vsega prebitega in s krvavimi podplutba-
vzkipel^komisar. (.izdajalec do- ™ po telesu so ga posadili na vzKipci	vrtilni stoJ, ga priklenili m
movinel«.
«Najbrž zato, ker sem kot 15-letni fant odšel v gozd — v partizane!«.
(.Izdajalec sil«.
«To ste vi, ki ste tedaj nosili črne srajce...« je srdito odvrnil Hren. ((Žal, imate spet oblast v rokah in zatirate nas, ki smo se borili za svobodo!«.
Nardone je planil kvišku, pljunil Hrenu v obraz in ga ves besen pričel biti s pestmi
v lice.	..
«Parlerai! Bos ze govoril— Kje je orožje, povej imena!«.
Hren pa je vzklikal:
.(Namesto fašistov zapirate protifašiste! Nedolžen sem!«.
Komisar se je
nenadoma
^jdR^AL TITO SPREJEL PISMO O F IZ TRSTA
»Borba" o užali enem erializmu Rima
ttaWanski tisk molči o uspehih konference V Atenah • ?pop0/0 d’It ali a* pa skrbi za integriteto Albanije
našega dopisnika)
i,,. ^RAD, 14. — predsednik Vanske republike mar-
L>lov,
5čl Ji, .
Osv0, ,Je Prejel danes pismo n 0(i*lne fronte slovenske-v ltalar°^a za Tržaško ozemlje, ta 2a?,rem se Osvobodilna fron-Valjuje za odločno sta-to<tevVSek )u£oslovanskih nalij , ln maršala Tita osebno in v rambi pravic Slovencev h*	delovnega	ljudstva
^aše rjaakem ozemlju. «Vse Vahsw^ave 'n izjavi jugoslo-srriisi	državnikov v tem
V pj ’ je med drugim rečeno u> so naletele na močan heniev Pri vsem demokratične t e^ivalstvu tega ozem*ia-Va„j e izjave in vsa prizade-ijijo ’ Poudarja pismo, teme-'iejstvh ?tvarnil1 in resničnih vah - in opravičenih zahte-hašega ljudstva. Ob tej
ftil,
he
°2«osti
obsojamo nekultur-
mir na tem področju in odločnost Jugoslavije, Grčije in Turčije, da še bolj poglobijo svoje sodelovanje na vseh področjih, med njimi tudi na vojaškem. Ta komunike je vnesel zmedo v kroge, ki jim je balkanski sporazum napoti. Rezultati konference so presenetili italijanski tisk, ki je zadnje čase zlasti pa po ruski noti Turčiji prerokoval skorajšnji propad sporazuma. Razočaran zaradi vidnega uspeha konference je italijanski tisk našel v izjavi o neodvisnosti Albanije nevarnost za integriteto Albanije s strani balkanskih držav. Ker se v izjavi omenja samo ((neodvisnost«, a i tudi integriteta, zato Italija smatra, da je poklicana, da brani neodvisnost in integriteto države, ki je na lastni
bih okade tržaških šovinistič-ti - c'nskih svetovalcev pro-ki s edstavnikom Jugoslavije, jem °biskali tržaški veleser obr^ altor tudi ne dostojno občjn°1''an^e na seii tržaškega
Julija i 3 sveta- ki ie bila 2' etos. poudarja ob za-
kl
JUČku
nte -t, . .smo Osvobodilne /es žaakesa ozemlja, therm t°bjektivni in dobrona-
teon
Ve
liaj0 ‘n javnost pozdrav-C® kot atenske konferen-k-,P0lnernben prispevek teiru “alkanskih držav stvari *mtatu SVetu. Komunike o re-fil Ponmra2gOVOrov 3e Pouda-treh <k*\a identične pogle-atkanskih držav o ^asti n "ar°dnih vprašanjih, henrf ? anu’ Potrdil po-
beodvisnosti Albanije za
Nadaljnje popuščanje na Madžarskem
RUDIMHESTA, 14. — Madžarski radio je sporočil, da je vlada «v skladu z zadnjimi direktivami komunistične partije« podvzela nekaj ukrepov za izboljšanje preskrbe prebivalstva z živili in ostalim po-trošnim blagom. Zaradi tega so začeli prodajati nove vrste kruha in znatne količine čokolade in kakaa, pa tudi toaletne potrebščine domače proizvodnje. Poleg tega so ukinili vse omejitve za prevoz vina, v Vzhodni Nemčiji pa so naročili znatne količine gospodinjskega pribora.
koži čutila, kako Italija razume te pojme.
Pod naslovom »Užaljeni imperializem Rima« ugotavlja nocojšnja »Borba«, da je večina italijanskih listov zamolčala uspeh albanske konference razen nekaterih, med katerimi je tudi «Popolo dTtalia«, ki se čudi, zakaj so balkanske države sploh smatrale za potrebno zavzemati stališče glede Albanije. V tej izjavi vidi list (.pretenzije s severa in juga« ia nevarnost za neodvisnost in integriteto Albanije in smatra. da je potrebno, da Italija dvigne svoj glas za integriteto Albanije, kot da je s tem pozabil, da je Albanija ravno zaradi «skrbi in zaščite Italije« izgubila svojo svobodo in neodvisnost, ugotavlja Borba. Jamstvo neodvisnosti Albanije in vitalnost balkanskega sporazuma lahko moti samo tiste, ki imajo na Balkanu neke aspiracije, nadaljuje Borba, zato je odnos napram balkanskemu sodelovanju odkril iskrene prijatelje neodvisnosti treh balkanskih držav in tiste, ki bi hoteli nekaj odtrgati od te neodvisnosti. Molčanje italijanskega tiska o razgovorih v Atenah je dokaz neuspelih italijanskih poskusov, da onemogočijo razvoj dobrih odnosov na Balkanu, zaključuje Borba. Dejstvo, da je demokristjan-ski in kominformističm tisk v Italiji vendarle spregledal in zavzel napram balkanskemu sporazumu identično stališče, zgovorno priča o tem ne-uspehu.	0	B
Krvava proslava
francoskega narodnega praznika
PARIZ, 14. — Danes so v Parizu proslavili francoski narodni praznik — obletnico zavzetja Bastilije. Po tradicionalni vojaški paradi na Elizejskih poljanah, ki se je je udeležilo 15.000 vojakov, 207 oklepnih vozil številni topovi in oddelki reakcijskih letal, je prišlo do večjih incidentov, ki so zahtevali smrt 7 oseb. Do incidentov je prišlo na raznih krajih Pariza.
2.000 Severnoafrikancev je prodrlo policijski kordon in nastali so spopadi med njimi in policijo. Najhujši pretepi so nastali na Plače de la Nation v trenutku, ko je vojaški paradi že sledil sprevod sindikalnih organizacij. Sele ob 18. uri se je policiji posrečilo izprazniti ogromni trg, medtem ko so se manjši pretepi nadaljevali v bližnjih ulicah. Med demonstranti je bilo približno 50 ranjencev, med policijo pa skoraj 80; od teh so jih 18 prepeljali v bolnico.
Med 7 smrtnimi žrtvami je 6 Severnoafrikancev, eden pa je neki pariški sindikalistični aktivist.
Medtem poročajo iz New Yorka, da je glavno tajništvo OZN sprejelo zahtevo arabsko-azijskih dežel, naj se vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja glavne skupščine vprašanje Tunizije in Maroka. Zasedanje glavne skupščine bi se moralo začeti 15. septembra.
ni boji za pove položaje, ki so jih zavzele južnokorejske čete. Kitajski prodori v zavezniške položaje so ponekod globoki več kilometrov.
V Washingtonu zaenkrat ne pripisujejo novi kitajski ofenzivi večjega pomena, ne z vojaškega, ne s političnega stališča. Sodijo, da je v zvezi z obtožbami pekinškega radia proti Singman Riju in da hočejo Kitajci pred podpisom premirja doseči še kakšno zmago, ki bi koristila njihovemu ugledu, obenem pa opozoriti Singman Rija, da so dovolj močni, da bi bila vsaka njegova pustolovščina obsojena na neuspeh.
LONDON, 14. — Moskovski radio je danes sporočil, da je bil vrhovni sovjet ZSSR sklican na zasedanje 28. julija. To je drugo sklicanje vrhovnega sovjeta po Stalinovi smrti.
Težave v zadnjem trenutku
zavrle sestavo De Oasperijeve vlade
Scelba kliub prigovarjanju noče sprejoti mes,a ^ ^at^ verjetno iz užaljenosti, ker so mu vzeli notranje ministrstvo
(Od našega dopisnika)
RIM, 14. — Italija je danes ponoči še vedno brez vlade, čeprav so včeraj zatrdno napovedovali in tudi resno pričakovali. da bodo De Gaspe-rijevi razgovori po obisku pri Einaudiju samo še formalnost in da bo vlada popoldne dokončno sestavljena.
De Gasperi je res bil predpoldne pri Einaudiju, ki mu je dokončno potrdil, da sprejme mandat za sesitavo vlade. Eri predsedniku republike je ostal dve uri in pol in mu, kot pravi uradno poročilo, «podrobno opisal položaj«. Ein audi pa ga je pozval, naj «v kratkem konča svoje delo in predloži seznam članov nove vlade«.
Drugi del napovedanega sporeda pa se je znatno zavlekel. De Gasperi je odšel po obisku pri Einaudiju v Viminal, kjer je nadaljeval razgovore z raz-
Nova ofenziva kitajskih čet na Koreji
TOKIO, 14. — Poveljstvo OZN je sporočilo, da so kitajske in severnokorejske čete včeraj ponoči sprožile največji in najmočnejši napad v zadnjih dveh letih. Tri kitajske di. vizije so ob podpori topništva napadle zavezniške položaje n« vzhodnem sektorju osrednjega bojišča. Napadalci so na Kasneje je poveljstvo OZN pojasnilo, da je odsek fronte, na katerem se je začela kitajska ofenziva, širok 40 km in da v celotnem napadu sodeluje verjetno šest divizij. Na vsem odseku se nadaljujejo ogorče-
Ogorčenje v Sloveniji
zaradi raznarodovanja cone A
LJUBLJANA, 14. — Stalno 1 ga ozemlja naseljevanje Italijanov v coni A predvsem na slovenskem podeželju, ki ga v zadnjem času v Rimu še prav posebno podpirajo, je naletelo na ostre komentarje v slovenski javnosti. Umetno naseljevanje Italijanov v Sloveniji ob obalnem pasu od Trsta do Stivana, zadnje slovenske vasi na meji Tržaškega ozemlja z Italijo, oce-nujejo v Sloveniji kot novo nasilje proti Slovencem v coni A.
Poudarjajo, da so te metode rimskih imperialistov, ki ogrožajo obstoj slovenskega življa zelč podobne fašističnim meto. dam, katerim so bili izpostavljeni Slovenci za časa Mussolinijevega režima. Rimski krogi skušajo s tem naseljevanjem Italijanov popolnoma raznaro-diti slovenske kraje, da bi na tak način prišlo do umetne spremembe v koirst Italije, s čimer naj bi ona dobila »argumente«, ki bi služili za priključitev teh krajev Italiji. Sedanja rimska vlada skuša do
skoraj izključno naseljena z Italijani, čeprav je vsemu svetu znano, da je 90 odst. zemlje v coni A izven Trsta last slovenskih kmetov, ki tu živijo že dolga stoletja. Čeprav so kmetje v tržaških okoliških krajih zaradi kraške-ga značaja zemlje zelo siromašni, kljub temu gradijo tržaške oblasti in rimski krogi v teh krajih za Italijane nova naselja čeprav ni zadosti zemlje niti za tamkajšnje Slovence. Za to nasilno spreminjanje etničnega sestava prebivalstva troši rimska vlada ogromna denarna sredstva. V slovenskem podeželju cone A naseljujejo predvsem pripadnike iredentizma in razne fašiste, ki so sovražno razpoloženi do tržaških Slovencev in jim celo grozijo s fizičnim obračunavanjem. To dejstvo tolmačijo v Sloveniji kot zelo škodljivo za notranji mir v coni A, na meji Tržaškega ozemlja z Jugoslavijo in prav tako ni to v interesu miru na tem delu
kazati, da je cona A jEržaške-1Evrope.
nimi demokristjanskimi predstavniki- Pričakovanje novinarjev in političnih krogov je postajalo od ure do ure bolj nestrpno, ker vlade še m bilo.
Sele pozno zvečer se je zvedelo, da je Scelba odklonil sodelovanje v vladi, verjetno iz užaljenosti, ker so mu vzeli notranje ministrstvo. Toda s Scelbo kot notranjim ministrom vlada gotovo ne bi dobila večine v parlamentu; za-
ročju prekopa doslej omejila na vzdrževanje reda, da bi pa lahko svoje stališče spremeni, la, če bi bilo to potrebno.
Minister za narodno usmerjanje Šalah Salem pa je danes sporočil na tiskovni konferenci,, da so angleške sile na področju Sueškega prekopa ubile včeraj dva Egipčana. Salem je tudi naznanil, da je egiptovska vlada obvestila svojega veleposlanika v Washingtonu Ah-
to je De Gasperi za to mesto j me(ja Husseina o naraščajočem izbral predstavnika demokrist- neza(jovoijstvu egiptovskega
i___1— T ; 1’anfanllJl. ki ie	...	,	___
prebivalstva in ga pozvala, naj
nje ministrstvo je pač vedno neprijetna funkcija, zlasti v Italiji) vendarle sprejel, medtem ko so Scelbi ponudili o-brambno ministrstvo namesto Racciardija. O tem so govorili že zadnje dni in mnogo je bilo tudi govora o težavah, ki jih ustvarja bivši notranji minister. Vendar se je včeraj zdelo da je stvar že urejena.
Zvečer pa sta se sestala odbora demokristjanskih skupin v zbornici in v senatu in v po. sebni resoluciji izrazila ((željo, da v novi vladi ne bo manjkala politična izkušenost, izvedenost in izredna upravna spo-spobnost ministra Scelbe«. Rožno zvečer sta s to resolucijo Scelbo obiskala predsednika obeh parlamentarnih skupin.
Kaj jima je odgovoril ni znano, zdi se pa gotovo, da bo s sestavo vlade treba počakati do jutri.
A. P.
Še vedno napet položaj ob Suezu
KAIRO, 14. — Položaj na sueškem področju je še vedno napet, čeprav ni prišlo do večjih incidentov in je dan potekel razmerama mirno. Na področju prekopa so bili razveljavljeni vsi dopusti v egiptovski policiji in vojski, oja-čenja policijskih oddelkov pa prihajajo v važnejše kraje. Ti ukrepi so predvsem v zvezi z napetostjo na področju Ismai-lije, ki bi utegnila povzročiti izbruhe neredov.
Namestnik notranjega minL stra Bogdadi je izjavil
prikaže položaj v ameriškem državnem tajništvu. Egiptovska vlada, je dejal minister, »le stežka zadržuje ogorčenje prebivalstva«.
Na vprašanje, kaj misli o včerajšnji izjavi Selwyna Lloyda v spodnji zbornici, je Salem dejal, da noben Egipčan ničesar ne ve o tem, da bi izginil kak angleški letalec, in pozval Selwyna Lloyda, naj dokaže svojo trditev, da je neki egiptovski častnik ah pa sploh kak Egipčan zapleten v to zadevo«. Sicer pa, je dejal Salem, slonijo izjave Selwyna Lloyda na navadnih domnevah in tu ni kaj odgovarjati, kajti vsakdo ima pravico, da verjame, kar hoče«.
y angleški lordski zbornici pa je podtajnik v zunanjem ministrstvu lord Reading izjavil, da ne more potrditi vesti, po katerih so bili prevzeti u-krepi za evakuacijo družinskih članov angleških vojakov na sueškem področju. Reading je tudi dejal, da je general Fe-sting s svojimi ukrepi hotel samo preprečiti, da ne bi E-gipčani «poskušali odvleči u-grabljenega letalca iz mesta«. Zaključil je z zatrdilom, da angleški poveljnik sueškega področja ni poslal egiptovskim oblastem v Ismailiji ultimata, temveč samo «opozorilo».
C. S. 1 je egiptovska policija na pod-lcij.
BEOGRAD, 14. — 23. julija bo prispela v Beograd skupina 39 uglednih ameriških prosvetnih delavcev in funkcionarjev da se j raznih protestantskih organiza-
prevezali, nato pa vključili električni tok. Stol se je pričel vrtetj. Vedno hitreje. Hren je padel v nezavest. Polili so ga z vodo, da se je osvestil, in ga spet bili s kijem.
Komisar pa je ponavljal svoj mirni, hinavski: Parlerai! Govoril boš — Po petih u:ah mučenja so vsega krvavega in onesveščenega odnesli v celico.
Naslednji dan se je vse ponovilo. Navzoč je bil tudi »si-gnor maresciallo« Miliorini iz Vidma, oficir tamkajšnjega protivohunskega oddelka. Spet iso ga priklenili na vrtilni stol, ga mučili do nezavesti. Ko se je prebudil, so mu s posebnimi kleščami razklenili zobe in v grlo vlili neko slano tekočino. Strašna žeja ga je popadla, ponujali so mu vodo, ko pa je stegnil vodo po kozarcu, so mu vodo prhnili v obraz. Nato so začeli z navzkrižnim zasliševanjem. Vse zaman! Komisar je pobesnel in mu s pestmi izbil dva zoba. Tokrat so ga mučili šest ur. Odnesli so ga v celico, kjer je bledel vso noč in vpil od bolečin. Solna tekočina mu je razjedala črevesje.
Naslednje zaslišanje je bilo povsem srednjeveško. Spet so ga priklenili na vrtilni stol, nato pa so mu pod nohte zabadali dolge igle, da je kri brizgala po mučiteljih. Bolečine so mu zamračile um in divje j« tulil- Toda kaj naj govori, č* ničesar ne ve. Spet ga je rešil« nezavest. Ko se je prebudil, so bili vsi prijazni z njim in začeli so mu prigovarjati, naj podpiše zapisnik.
«Lahko bi bil tvoj oče, hočem ti dobro...« je hinavsko govoril Miliorini.
((Ubijte me! Ničesar ne vem...«.
»Podpiši tale zapisnik, pa bo vse dobro... Spustili te bomo!«.
((Podpisal bom le tisto, kar bom sam napisal...«.
»Saj je vse točno napisano...«.
«Ce vi jamčite, da je vs« točno, pa sami podpišite...«.
«Te bomo že ohladili!«.
Mučenje se je nadaljevalo. Izmislili so si nove muke: raztepene in ranjene noge so mu vtikali v vrelo vodo... Blazni kriki, vmes ječanje: Ne, ne... Ne podpišem! — Slednjič blažena nezavest.
Sest dni je bil v krempljih teh sodobnih inkvizitorjev. Sest dni strahovitih mučenj. Zahtevali so podpis, niso pa mu dovolili, da prečita zapisnik.
((Podpiši — pa boš svoboden!«.
V trenutkih, ko je bil pri zavesti, ga je ohranjala pri življenju ena sama misel: Ne, ne podpisati! Podpis je — smrt! Vzdržal je s skrajnim naporom svoje volje.
Sedmi dan so ga ukleojene-ga odpeljali v Videm v vilo izven mesta. Tam je bil sedež tajnega protivohunskega oddel. ka. Zasliševal ga je Miliorini in mu zatrjeval, da ga bo on rešil iz krempljev goriške kvesture. Ce podpiše, ga bo z avtom takoj odpeljal na dom. Toda tudi ta stereotipni trik ni dosegel cilja.
Naslednji dan so ga odpeljali nazaj v Gorico. Na kvesturi so ga ponovno mučili. Cez nekaj dni so ga odnesli v goriške zapore v Ul. Borsellini. Upravnik zapora se ga je ustrašil, ker je bil ves krvav in komaj živ. Zahteval je uradni zdravniški pregled, da ne bi njemu naprtili odgovornosti, če bi jetnik slučajno umrl. Kvesturini so ga zato vrnili v svoje zapore in šele čez nekaj dni, ko so izginile otekline, so ga ponovno
(Nadaljevanje na 3, Stranj
Razna obvestila
Darovi in prispevki
Danes, sreda 15. Julija
Henrik, Vladimir Sonce vzide ob 4.29 ;n zatone ob 19.52. Dolžina dneva 15.23. Luna vzkle db 8.56 in zatone ob 21.43. Jutri, četrtek 16. julija Karm. M. D.. Bogdan
SFl>mxsKI »NEVI
Na današnji dan je leta 1904 umrl Anton P. Cehov, slavni ruski pisatelj.
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEBA OBČINSKEGA SVETA
Demokrščanska večina vsilila povišanje trošarine na elektriko
Trošarina na domačo uporabo elektrike se poviša od 4 na 10 lir za kW Odločen odpor številnih svetovalcev proti temu nesocialnemu povišanju - Dr. Dekleva razgalil krivično socialno politiko večine, ki ne upošteva gospodarske krize
KINO NA PROSTEM
Arena dei fiori. 20.15: «Zbogoffl gospa Miniver«. Greer Garson, VValter Pidgeon.
Ginnastica. 21.00: ((Mrzlično hrepenenje«, S. Reggiani.
Ponziana. 20.30:	((Lastovice	v	le-
tu«, Diana Sassoli, Massimo s>e-rato.
Rojan. 20.15, 22.00: ((Morske žabe»t R. Widmark, Dana Andrews.
Paradiso. 20.15: «Furije», Barbara Stanwyck.
Secola. 20.45: «Rumeno nebo«, t>. Peck.
Za neodvisno sindikalnih vprašanj
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
ob obalni cesti Trst-Stivan
Zavezniška vojaška uprava je spremenila ukaz št. 52 z dine 8. marca 1949, ki zadeva omejitev hitrosti vozil na obalni cesiti iz Trsta do meje (glavna cesta št. 14).
Zato je bil 10. julija 1953 izdan nov ukaz. Medtem ko je bila po prejšnjem ukazu hitrost omejena samo na nekaterih odsekih miramarske glavne ceste, določa novi ukaz št. 97. izdan v juliju 1953, da velja omejitev hitrosti, o kateri govori omenjeni ukaz št. 52 iz leta 1949 in ki ne sme presegati 48 km na uro za avtomobile, motocikle in avtobuse. za vso obalno glavno cesto od Trsta skozi Bankovlje in Stivan do bloka ob meji an-glo-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja z Italijo.
Včerajšnja (Messaggero Venetov in (Ultime Notizie« sta pod naslovom (Izredna doklada civilistom v vojaških uradih* objavila naslednjo vest: (Sindikat delavcev MDE nam je včeraj poslal naslednje poročilo:
Neodgovorni elementi so razširili vert, da obrambno ministrstvo ne bo priznalo izredne doklade nameščencem, ki so v službi pri javnokoristnih vojaških uradih v Trstu. Svobodni sindikat civilnih nameščencev o-brambnega ministrstva je vprašal za pojasnila osrednje organe, ki so zagotovili, da razširjene vesti niso resnične, ker se pripravljajo predpisi za izplačilo*.
Iz tega sledi, da v Trstu obstajajo vojaški uradi italijanskega obrambnega ministrstva.
Zato vprašamo ZVU:
1. Ali ti vojaški uradi res obstajajo?
2. Ce obstajajo, kaj misli u-kreniti ZVU, da se odstranijo, ker njihov obstoj v Trstu pomeni grobo kršitev mirovne pogodbe?
Danes 15. julija 1953 ob 21. uri gostovanje v
BOLJUNCU (na prostem)
na dvorišču hiše štev. 76
z Manzarijevo komedijo
Vsi tisti, ki prebirajo sindikalni tisk Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, bi si lahko iz tega pisanja ustvarili sliko, da tržaških delavcev ne tare nobeno važno vprašanje, da nimajo nobenih splošnih zahtev ter da-ne predstavljajo nobene sile in da sindikalno nič ne pomenijo. Poleg tega bi si lahko mislil da se vsa vprašanja tržaških delavcev omejujejo le na drobne spore, ki se tičejo samo posameznikov ali delavcev posameznega podjetja, ne pa velikih množi c.
Ce bi upoštevali samo način, kako se vodi sindikalna agitacija in propaganda, bi se zdelo, da se prav nič ne tičejo delavcev zahteve po prilagoditvi plač življenjskim stroškom, združitev plačnih postavk izboljšanje pogodb, razna vprašanja socialnega zavarovanja, brezposelnost, zastopstvo v tovarnah itd.
Zato se upravičeno vprašamo, ali hočejo sindikalni krogi Delavske zbornice in Enotnih sindikatov vztrajati pri taki sindikalni politiki, po kateri naj ne bi imeli tržaški delavci prav nobene besede ter bi morali čakati, da jim bo prišla mana z onkraj Soče, to je,da bodo preprečili predrznost in izkoriščanje tržaških indu-strijcev kje v Rimu. Dejstvo je, da tržaške delovne množice zaradi trajanja te politike nekam spijo in se ne menijo za vprašanja, ki se tičejo njihovega življenja in njihove bodočnosti. In vendar je Trst važno industrijsko in trgovsko središče s svojimi posebnimi nalogami in vprašanji s svojevrstnimi življenjskimi razme-ranii in posebnimi potrebami. Ne moremo razumeti, kako menijo sindikalna vodstva o-pravičiti to brezbrižnost ter prepričati manj zrele plasti delavstva, da bi lahko delavci iz drugih krajev šli zanje po kostanj v žerjavico.
Ti dve sindikalni vodstvi trdita, da imajo tržaški delavci iste gospodarje in ista vprašanja kakor delavci v italijanski republiki ter da se lahko vse reši v Rimu med tamoš-njimi sindikati in industrijskimi združenji. Ni nam treba posebej poudariti, kako je nesmiselno in sumljivo tako ravnanje. Zgodovinska izkušnja in tudi sedanji položaj učijo delavce, da so vedno samo s svojo borbo in s svojim delovanjem dosegli vse to, kar danes uživajo.
Zato je nujno, da začne tržaško delavstvo samo reševati svoje probleme in skrajni čas je, da jasno povedo svojim sindikalnim voditeljem, da nočejo ostati pasivni in pod nekakšnim varuštvom. To naj store tudi zato, ker so zaradi sedanjega stanja utrpeli že dovolj škode. Delavci naj povedo sindikalnim voditeljem, da imajo za seboj staro sindikalno tradicijo ter da so sposobni, sami razpravljati o svojih sindikalnih vprašanjih predvsem tu v Trstu, v svojem domu. Tržaški delavci so ne glede na politične sindikalne struje že večkrat jasno pokazali, da se nočejo odpovedati svoji neodvisnosti. V Trstu je mnogo nerešenih splošnih zahtev in vprašanj, ki jih je treba rešiti. Gre za vprašanje zvišanja plač in mezd, za vključitev pomožnih postavk v osnovno mezdo, za pogajanja o sindikalnih predstavništvih v Trstu samem.
Predstavniki Enotnih sindi-katov in Delavske zbornice so se vprav v poslednjih tednih ob raznih priložnostih pritoževali in opozarjali na obupno gospodarsko stanje ter so vsaj
v omenjeni meri pripisali krivdo za to razredu, ki vlada v Italiji, in ljudem, ki so v Trstu s tem razredom povezani. Zato lahko trdimo, da razredno sindikalno gibanje v Trstu resnično tolmači voljo in interese tržaških delavcev, ko predlaga najbolj aktivnim tovarniškim odborom, naj sprožijo medsindikalni sestanek, ki se bo posredno lotil resnega gospodarskega položaja in reševanja vprašanj tržaških delavcev.
Treba je jrrisiliti sindikalni tisk in tisk tistih strank, ki se vedno sklicujejo na delavstvo, da pravilno usmerijo delavce glede tistih vprašanj, ki te dni še posebno zaskrbljajo vse delavstvo. Namesto da bi posvečali toliko stolpcev dogodkom v Ameriki, Rusiji, v italijanskem parlamentu itd., naj sindikalni listi predvsem postanejo glasniki potreb in teženj tržaških delavcev.
Jutri 16. julija 1953 ob 21. uri gostovanje v BOLJUNCU (na prostem) na dvorišču hiše štev. 76
z Molierovo komedijo
za gluho mladino v Portorožu
Ob pričetku šol. leta 1953-54 se bodo na prošnje staršev ali njih skrbnikov sprejemali v prvi razred v Zavod za gluho mladino v Portorožu gluhi o-troci. Pogoji za sprejem so sledeči:
1. Gluhost otroka ali tolika stopnja gluhote, da se ta ne more šolati v ljudski šoli in ne s sluhom naučiti govora; 2. izpolnjeno šesto -leto starosti;
3.	primerna telesna in duševna sposobnost za šolanje, Qd sprejema so izkljftčeni neozdravljivo bolni otroci in oni s hudimi telesnimi hibami.
Prošnji, katero je treba nasloviti do 1. avgusta t 1. na ravnateljstvo Zavoda za gluho mladino v Portorožu, je treba priložiti: rojstni list, potrdilo o cepljenju koz, otrokovo zdravniško spričevalo ter potrdilo o davčni osnovi za kmete in samostojne poklice, oz. potrdila o zaslužku za delavce in uslužbence. Vse prošnje in priloge je treba kolkovati po taksnem pravilniku.
Otroci, ki imajo pogoje za sprejem, bodo pred pričetkom šolskega leta pozvani še na preizkušnjo.
Pričetek pouka v šolskem letu 1953-54 bo pravočasno objavljen.
Vsa nadaljnja navodila prejmejo starši ali skrbniki pri u-pravi zavoda.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Danes se prične pri gledališki blagajni in v galeriji Protti prodaja vstopnic za prvo predstavo opere ((Seviljski brivec«, ki bo jutri ob 21. uri. Dirigiral bp Pino Trost, v glavnih vlogah pa nastopijo Tito Gobbi, Antonietta Pa-stori, Nicola Monti, Ugo Santana, Fernando Corena in Bruna Ron-chini, Režiser Carlo Piccinato.
■PRIMORSKI DNEVNIKU stane posamezna št.	din 10
mesečna naroč.	» 210
PO 18 DNEH KONEC VRVEŽA NA MONTEBELLU
V&eraj so se zaprla vrata 5. mednarodnega velesejma
Obisk tov. Alberta Jakopiča-Kajtim:
Naroča se pri: AGENCIJI DEM. INOZ. TISKA - LJUBLJANA, Trg Revolucije štev. 19 Poštn. p. 198 - Tel. 20-009 Naročnine vplačajte na tek. rč. št. 606-T-892.
Obisk tov. Alberta Jakopiča-Kajtimira. Predstavnik Brazilije poudarja možnosti Trsta pri trgovini s kavo. Težko je dati dokončno sodbo o trgovskem uspehu tržaškega velesejma
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA
obvešča, da bo zaprta od 15. julija do 15. avgusta 1953.
Včeraj zvečer ob 23. uri so prodali pri velesejmskih blagajnah zadnjo vstopnico s čimer se je nekako uradno končal letošnji peti mednarodni tržaški velesejem. Na Monte-bellu je danes sicer še živo, to_ da to je samo pospravljanje in mrzlično sklepanje zaostalih kupčij; skratka slovo.
Kljub temu da je bil včerajšnji dan zadnji, ko osebnosti ponavadi ne obiskujejo več velesejmov, smo bili tudi včeraj priče važnih obiskov, med_ tem ko so obiskovalci zlasti zvečer kar navalili na vhod.
Iz Ljubljane je včeraj prišel tov. Albert Jakopič — Kajti-mir, sekretar izvršnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, bivši komisar IX. korpusa, po Primorskem pa tudi v Trstu dobro znan. Tov. Jakopič se je ustavil na velesejmu dalj časa in se zanimal zlasti za razstavo CRDA, kjer ga je ujel na filmski trak tudi naš fotoreporter. Včeraj je tudi uradno obiskal velesejem dr. Senk, pomočnik ravnatelja generalne direkcije pošt FLRJ, ki je imel pozneje tudi konferenco s predstavniki tržaške pošte.
Ob 11.45 pa je ponovno obiskal velesejem conski poveljnik gen, Winterton, ki je v spremstvu predsednika velesejma ing. Sospisia zelo natančno pregledal vse paviljone in se posebej dalj časa ustavil v paviljonu CRDA, kjer se je zanimal za sedanjo proizvodnjo, in na kolektivni jugoslovanski razstavi v ((Palači narodov«, kjer se je izredno zanimal in pohvalil izdelke ljubljanske livarne ((Litostroj«.
Iz Italije pa sta obiskala velesejem župana iz Magnana in Enemonze, poleg njiju pa še dr. Cattonaro predsednik turistične uprave.
Ob svojem obisku je Alcides Brandao de Mandoca Lima, trgovski svetnik ambasade Brazilije v Rimu, dal daljšo izjavo v kateri je med drugim izjavil sledeče;
«Najboljše vtise sem dobil na tržaškem velesejmu. Ni
SLIKOVITA VRATA fl POD USODNO SE-VERNO TRIGLAV- # SKO STENO
NOVI KOVANCI
Z današnjim dnem bodo v obtoku novi kovanci po 5 in, 10 lir «Italma». Novci po 5 .in 10 lir, ki so sedaj v obtoku, bodo prenehali veljati 31. decembra 1953, državna zakladnica pa jih bo zamenjavala do 31. marca 1954.
OBVESTILO Vsi tisti, k,i so se vpisali v mladinsko brigado, naj pridejo danes na sestanek, ki bo ob 20. uri v Ul. Machiavelli 13.
NOVE ZNAMKE Od 16. t. m. bosta v prodaji v vseh poštnih uradih dve znamki po 25 -in 60 lir v proslavo kmetijske razstave. Znamki bosta veljali v poštnem prometu do 30. junija 1954, zamenjavali pa jih bodo. do 31. decembra 1954. Poštni uradi bodo tudi poskrbeli za dobavo omejene količine teh znamk .trafikam.
25. in 26. julija 1953
dvodnevni izlet v
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 14. julija se je v Trstu rodilo 17 otrok, poroki sta bili dve, umrlo pa je 7 oseb.
POROČILI SO SE: poslovodja Fernando Morara in gospodinja Luigia Serpentello, natakar Gino Precali in gospodinja Bruna Sain.
UMRLI SO: 76-letna Maria Ju-revič por. Pelos. Adriano Gabrovec star en dan. 64-letni Nazario Marši, 65-Ietna Anna Maria Prodan por. Dolenc, 77-letna Maria Privileggi, 64-letni Guglielmo Vidmer, 87-letna Antonia Marsilli vd. Dagostinis.
POSTOJNO ČRNI VRH nad Idrijo in IDRIJO (Razstava M
25. in 26. julija 1953
enoinpoldnevmi izlet V
OPATIJO in na REKO
26. julija 1953
enodnevni izlet
Marija Košuta iz Sv. Križa 213 daruje 700 lir za Dijaško Matico.
SKOCIJAN
HERPELJE
TOMAJ
Excelsior. 16.30: ((Človeška žeja«, Georges Marchal, Dany Robin, Andree Clement. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Nazionale, 16.15: «Pismo trem ženam«, Linda Darnell, Jeanne Crain, Ann Sothern, Kirk Douglas.
Filodrammatico. 16.30: «Terpr Na-vajoščanov«, D. Clark, B. Joha-son. Barvni film.
Arcobaleno. 16.00: #M-7 ne odgovarja«, Phyills Calvert. James Donald, Robert Beatty.
Astra Roiano. 16.30: «LotarinŠki križ«, J. P. Aumont, Gene Kel-ly, Sir C. Hardwičke.
Grattacielo. 16.30:	((Operne	ne-
umnosti«, Gina Lollobrigida, M. Caniglia, B. Gigli, T. Schipa, G. Bechi. T. Gobbi. Glasbeni film.
Alabarda. 16.30: ((Grešnica Wan-da», Yvonne Šanson, F. Villard. Mladini izpod 16 let prepovedano.
Ariston. 17.00: «Mehikanska serenada«, Franchot Tone, Shirley Tem pi e.
Aurora. 16.30: ((Furija in trpljenje«, Tony Curtis, Jan Sterling.
Garibaldi. 15.30: «Krik množice, F. Lowe|oy, Katleen Ryan.
Impero. 16.00: «Prešustnice brez grehov«, James Mason, June Havoc.
Ideale. 16.30:	((Afrika	vrešči«,
Gianni in Pinotto.
Italia. 16.00:	((Prišel je zaroče-
nec«, Frank Capra, Bing Crosby, Jane Wyman.
Viai«. 16.00: ((Zadnja osvojitev«, John Wayne.
Kino ob morju. 17.00: «Igralka», Ava Gardner. James Cralg.
Massimo. 16.00: «Neutrašeni maščevalci«, Richard Conte, Wa-nesse Brown, Lee J. Cobb.
Moderno. 17.00: «Angell brez nebes«, Ann Sheridan, Ronald Reagan.
Savona. 16.00: «Tangerski pustolovec«, Bob Hope, Hedy Lamarr.
Vittorio Veneto. 16.30: «Nočne lepotice«, Gerard Phlllpe, Gina Lollobrigida, Martine Carol.
Azzurro. 16.00: »Mehikanec«, June A11yson, Dick Powel, Rlcardo Montalban.
Belvedere. 16.00: «Veracruški zaklad«, Robert Mitchum, Jone Freer.
Marconi. 16.30: «Sabu, princ tat«.
Novo cine. 16.30: «Prlne in revež«, Errol Flynn.
Odeon, 16.00: »Lepotice na kolesih«, S. Pampanini, D. Scala, Franca Marži.
Radio. 16.00:	»Tisti fenomen —
moj sin«, Jerry Lewis.
Vpisovanje do 16. julija pri «Adria-Express, Ul,
F. Severo 5-b, tel. 29-243.
GOS,POPOM OBČINSKIM ODBORNIKOM V PREMISLEK
Za ezule dovolj stanovanj za domačine pa samo obljube
Vstopnice na velesejem in informacije dobite pri »ADRIA - EXPRESS» VI F. Severo 5-b, tel. 29-243.
MOTOKLUB JADRAN OPČINE
priredi dne 26. t. m. v okviru mladinskega festivala in motociklističnih dirk izlet v Postojno. Vpisovanje na sedežu od 19. do 21. ure do vključno 16. t. m..
PROSVETNO DRUŠTVO SKEDENJ organizira 2. avgusta izlet v Novo Gorico, Solkan ln na Sv. Goro. Vpisovanje na sedežu v Ske-denjski ulici št. 122 od 19. do 21. ure.
OF DOLINSKEGA OKRAJA
obvešča svoje člane, ki so se vpisali za izlet v Ljubljano-Kranj 19. t. m., da je zaradi tehničnih razlogov izlet preložen na 26. t. m., in sicer bo tudi na Bled. Vpisovanje se nadaljuje do petka 17. t. m. na sedežu v Dolini.
MOTOKLUB (AMATORI« priredi 26. julija motociklistični izlet v Postojno in Ljubljano, in sicer ob motociklističnih dirkah in drugih športnih manifestacijah. Isti dan priredi tudi Izlet v Aj-dovščino-Crni vrh. 25. in 26. julija izlet na Reko in v Crikveni-co. Vpisovanje za člane na sedežu danes in jutri od 17. do 19. ure.
Izlet na Koroški velese* jem od 9. do 12. avgusta 1953. Vpisovanje do 26-Julija 1953.
NAROČNIKE V JUGOSLAVIJI.
lej prejemajo »PRIMORSKI DNEVNIK« 2 zakasnelostjo« ali imajo druge nerednosti pri prejemanju tista, pr®" simo, da nas o tem takoj obvestijo. mADIT« - LJUBLJANA Trg Revolucije 19
PREDEN GRESTE NA DOPUST,
se naročite na »PRIMORSKI DNEVNIK«. Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. 15-dnevna naročnina samo L 180. — Telefonirajte na štev. 7338.
Gorski dnevnik
Umetniška pot tržaškega pevca
MARIA ŠIMENCA
Ker so nam fašisti požgali Narodni dom, fe moral v svet, kjer je žel velike uspehe
Slovenci so dali hrvaškemu Ifcdališču v Zagrebu veliko 'riilo dramskih in opernih jetnikov, ki so kot stalni čla-*' '* veliki igralci zelo uspeš-1,0 delovali in mnogi med nji-*1' kot na primer Vika Podgorska, Nučič, Križaj in drugi fotvetiu
vse svoje življenje ^tebški Taliji. Za gostoljub-ki jim jo je izkazal Za-B,e& s tem, da jih je sprejel ** Jtioje, so oni vračali svoj o tlHko ljubezen za zagrebško l,edališče in za sam Zagreb in 1 }em postali pravi Zagrebča-M ta ko da jih je zagrebško občinstvo sprejelo kot popolno-mi1 svoje. To se je dogajalo še ® času Avstroogrske, nato v osu stare Jugoslavije in se na-•djuje še danes. Težko bi bi-
0 imenovati vse, na vsak na-n Pa bomo omenili Borštni-
Tj10 ženo Irmo Polak, Josipa 'Jap ca, Roberta Primožiča, Molfa Zupana in Marijana J"a, dalje Viko Podgorsko ter lnka Nušiča, ki proslavlja le-. sedemdeseto obletnico svo-A9 Plodnega umetniškega u-,ektvovanja, Josipa Križarja, il »a <~*ostiča, Ivana Francla Tonija Zunca. Glede na u-r^Pišico silo in pevski talent razen Polakove, glede na Pularnost pripada prvo me-tanorju Mariu Šimencu. Mario Šimenc se je rodil 23.
1 barja 1896. v Gorici. Po do-^ anem učiteljišču je moral
vojno in po končani vojni, 1918., je prišel k svoji Cr*> ki se je zaradi vojne ? e*cWa v Trst. Tu v Trstu Šimenc takoj angažiran °Venskem narodnem gle-NjeSCU kot dramski igralec.
prijatelji, ki so ga slini o Pet'. so se navdušili nad ■ 9°vitn
m
Pa •
blestečim tenorjem ti! I"* Pogovorili, da se je lo-šole.
šče Vensko narodno gledali-Trstu je tedaj prirejalo 4at	Pevske večere na
igT*ph so recitirali Cankarja, borih 7nanjše scene in na ka-. so nastopali tudi razni
Plene' tako ie *u budi Siti a Trvič nastopil kot pevec tnttjUe*U’ kjer je pel neki ko-n ,2: Smetanove eProdane este». Delo slovenskega na-btfl*e®a 9^edališča v Trstu ni 0 lahko, kljub temu pa je Pe«aio, kajti vsi njegovi u-iaij ' S° Se *rtvoval‘ in de-
tem
vso ljubeznijo, da bi s
,Ur utrdili, moč slovenske kul-jj.j* v Trstu. Tudi Šimenc je t med njimi in ne ravno Ko pa so pred 33 leti
ioau0n*fci Jailsti leta 1920- za~ in ' slovenski Narodni dom
»sak S0 fa§isti s sil° zatrli
dej • žensko gledališko u-
nar Vovanie■ se je slovensko
'ti °pn° Oledališče moralo raz-
’ ožig Narodnega doma si
1 Sim,
kmalu razvil v prvorazrednega pevca. Pel je ves repertoar dramatskega tenorja: v «Aidi», «Tosci», «Zidovki», «Carmen», eGiocondi», eTurandotun, eTru-badurju», v operi «Pagliacci», še posebno se je izkazal v Wagnerjevih operah «L ohen-grinu)), «Tannhaeuserju» in v ((Mojstrih pevcih». To je bilo v času, ko je bila zagrebška opera na višku svoje slave.
V pretežnem delu teh oper je bila njegova partnerica slavna	Zinka Kunc. Četudi
Šimencev «od boga dan. zdrav, metalen, bogat, tako plemenito ozvočeni tenor»	—
kakor je o njem pisal kritik	Lujo Safranek —
Kavič	v Obrzoru» stalno
očaral	in navduševal pu-
bliko, vendar so tri Simenče-ve vloge ostale Zagrebčanom v najglobljem spominu. In te tri vloge so one ,kjer ni briljiral samo Simenc-pevec ampak tudi Simenc-karaktemi i-gralec. In te vloge so «Eleazar» v Halevgjevi «Zidovki», ((pastir Pedro» v D’Albertovi «Ni-žaviy> in «Canio» v Leoncaval-lovih «Pagliaccihn. O prvem Simencovem nastopu v eZidov-ki» je pisal kritik zagrebškega eJutarnjega listaj tako-le:
«Mario Šimenc je kot Rleazar doživel senzacionalen uspeh. Razen Milke T mine ni v Zagrebu še nikdo doživel tolikih ovacij, kolikor jih je dobil Mario Šimenc. Dovolj je, ako o-menimo, da je po veliki ariji v četrtem dejanju moral priti pred zastor deset in desetkrat. Občinstvo je tako ploskalo, da niso mogli začeti z zadnjo sliko, pa četudi je dirigent dal orkestru že nekolikokrat znak za začeteki).
Mario Šimenc je dal zagrebški operi skoraj dvajset let j svojega dela in to prav v ča- I su ,ko je bil na vrhuncu svo- / jih pevskih moči. Med tem ča- | som pa je bil tudi stalen gost . beograjske opere in često je | gostoval tudi v Ljubljani. Poleg tega je še nekaj važno. Šimenc je prenašal visok nivo zagrebške operne umetnosti tudi na največje evropske o-perne odre, koder je gostoval.
«Narodni divadlo» v P.ragt, «Staedtische Oper» v Berlinu, «Naroden teater« v Sofiji, o-perno gledališče v Bologni in v Pešti ter mnoga druga velika operna gledališča, kjer je Šimenc gostoval, so v svojih programih objavljala, da bo gostoval Mario Šimenc, član zagrebške opere. S Šimencem, kakor z Zinko Kunčevo in o-stalimi velikimi pevci, so ino-zemci lahko spoznali, kako visoko glasbeno in operno kulturo neguje Zagreb,
Za časa okupacije se je Šimenc umaknil in se šele po o-svobojenju z zares mladenškimi silami pognal ponovno na delo in to vprav v tisto delo, kjer je bil tako potreben. Lotil se je namreč ustanovitve prve makedonske opere v Skoplju. Dve polni leti je Šimenc pel v Skoplju in tako vršil pionirsko delo, za katero mu bodo Makedonci večno hvaležni.
Danes živi Mario Šimenc spet v Zagrebu, to je v mestu, ki ga je tako vzljubil, da ga ne bo nikoli zapustil. Danes je upokojen, vendar je njegov glas še vedno poln. Pred kratkim je gostoval v novosadski operi, kjer je v operi «V nižavi» in «Pagliaccih)) žel velikanski uspeh. Kot je sam rekel, je pel tako, kot nekoč.
Letošnje muhasto vreme zelo ovira košnjo in sušenje sena, tako da ima kmet, predno ga spravi na senik, dvakrat več dela kot ponavadi.
(Nadaljevanje s 1> strani)
odpeljali v Ul. Borsellini. Tedaj je tehtal 48 kg, pred aretacijo pa je imel 70 kg. Tako oslabelega so kmalu nato odpeljali v videmske zapore, od tam pa v Benetke.
Po sedmih mesecih zapora so v Benetkah uprizorili proces proti obtožencu. Italijanski tisk je ob tej priložnosti prinašal senzacionalne članke. «Gioma-le di Trieste« je z velikimi črkami napovedal ta ((vohunski proces« in objavil vest z naslovom »Obsodba Goričana, ki je bil v Titovi službi«. V dokaj skromnem poročilu — novinarji namreč niso smeli biti navzoči — je list pisal, da je Hren «dajal informacije civilnega in vojaškega značaja v škodo Italije«. Obtožnico so namreč za javnost že primerno spremenili. Preveč naivno trditev, da je Hren pripravljal napad na zapore, so menda umaknili.
Razprava je bila pred višjim sodiščem v Benetkah. Obtoženca so v sodno dvorano prinesli, kajti imel je 40 st. vročine in
PRAKTIČNE NOVOS1	I	NA	LETOŠNJEM
nacn
iiaken
Nova bela barva - dglon - za barvanje občutljivih tkanin. Dygon -praktičen pripomoček za varčne gospodinje. Tudi likanje bo v bodoče lažje... seveda, če si bo gospodinja lahko nabavila razstavljivo likalno mizo. Hardura bo morda zamenjal linolej, ker bo bolj praktičen, vendar pa je še predrag. Igračke na reakcijski pogon
V oblačilnem in tekstilnem oddelku britanskega industrijskega velesejma, ki je bil od 27. aprila do 8. maja letos v Earls Courtu in O-lympiji v Londonu ter v Castle Bromvvichu v Birminghamu, so si tuji obiskovalci lahko ogledali preproge in prevleke podobne tistim, ki so krasile Westmin-strsko opatijo 2. junija ob kronanju kraljice Elizabete. Tekstilni oddelek v Earls Courtu je bil med najzanimivejšimi značilnostmi letošnjega britanskega industrijskega velesejma. Tu je bila doslej največja britanska razstava nylonskih izdelkov.
Med drugim so razstavili tudi izdelke iz terilena. Po najnovejših postopkih lahko barvajo nylon in terilen že v preji in tako so začeli izdelovati Tkanine iz nylona in naravnih vlaken, da bi povečali izbiro izdelkov za zavese, prevleke in oblačila.
Nova dognanja v barvarski industriji so letos pri-
r°zIo
tene zapomnil iz dveh
le	Kot	velik	rodoljub
j|je občutil požig sloven-tea„a Narodnega doma, poleg Pa so ga fašistični demon-
str,
ant;
na ulici spoznali kot
Meč, M°venskega narodnega Sl0č l^a ter 9a zato pretepli. Se	narodno gledališče
jorej moralo raziti in Milan ktor tega O^daližča bahn\SliTbinSek ie tak°i P°‘ tib0r Slnienca naj pride v Ma-IVojJoie bilo jeseni leta biiu' ™ar'o Šimenc se je va-, °dzval in dobil v Mari-
0rtt n	‘
'batni ■ važnejše vloge v Žo vi0ln °Pereti. Prvo važnej-90. v operi je imel v v r 1nevestin, pozneje pa tesar/ zin9°vem «Cesarju in njjj(te u#- Ko dveh letih umet-tibot Ba udejstvovanja v Ma-Ljuhr 50 Šimenca povabili v
UsPe(/an°’ ^er je *el vel'ke
Verd.e v Puccinijevi «Tosci»,
KAidi» in Boitovem *h*tofelesu*.
operni pevci in n *? Zetova, N.ikolaj Cvejič Šimenc so pod 0°jto orn Friderika Rukavine Slej tudi v zagrebškem 3e Ds ’n tei Pr'l'ki jih hild e tri na enkraf angaži-v *a9rebška opera.
5Od„?a0rebu je Mario Šimenc - l°«Ja!
*0t|,
'n
2 dirigentoma Sak-Baranovičem in se
Ko potegnemo iz tega prižigača, ki nima kresilnega kamna klinček, se ta avtomatično prižge in se spet ugasne, ko ga damo spet nazaj na mesto.
tegnila pozornost trgovcev na drobno in obrtnikov. Na zadnjem britanskem industrijskem velesejmu so prvič prikazali «dylon», novo belo barvo, ki jo lahko uporabljajo za nežne tkanine, tako brezbarvne kot barvne. Lansko leto je bila na razpolago samo trgovcem, letos pa si jo lahko nabavi vsak. Prodajali so jo v majhnih aluminijastih škatlah. Med letošnjimi novostmi je «dy-gon«, to je sredstvo, ki odstranjuje barvo. Dobrodošlo je zlasti gospodinjam, ker z njimi lahko odvzamejo barvo nylon nogavicam, ki imajo različne odtenke, in nato spet pobarvajo vse v enaki barvi.
Prav tako so letos prvič prodajali za domačo uporabo razne tekočine za odstranjevanje rje in zaščito kovin. Med raznim novim o-orodjem in napravami, ki so jih razstavili letos, so električni radiatorji s posebnimi varjenimi zaščitnimi mrežami, prenosna električna žaga, namenjena za domačo u-porabo ali pa za poklicne tesarje in mizarje, posebni sesalci prahu, novo orodje, ki se lahko priklopi na tako imenovani traktor «atom 15», katerega uporaba je zelo mno-gostranska in k' prihrani večino težkih vrtnarskih del, ter novo jekleno mizo za likanje, katere visokost se lahko poljubno spreminja, tako da se likanje lahko opravlja sede.
Med drugimi prednjeti, ki so namenjeni domu, so noži s plastičnim votlim ročajem in namizni vžigalnik brez kresilnega kamna, ki ga samo dva ali trikrat na leto napolnimo z gorivom.
Neki drugi edinstveni izdelek je hardura, to je plastična, klobučevini podobna prevleka za tla, o kateri pravijo, da je idealna za stopnice in velike sobe. Njena površina ni spolzka, kar omogoča varno stopanje, ki je poleg tega skoraj neslišno. Pravijo, da je hardura prav tako trpežen kot gumi in zdaj ga izdelujejo že v številnih barvah, tudi pastelnih. Cena tega in drugih izdelkov je v primeri z lanskim letom precej nižja in tako se bo verjetno povečalo tudi {tevilo tistih, ki bodo segali pu njih.
V. oddelku za igrače v O-lympiji so prikazali najnovejše izdelke več kot 70 različnih podjetij, med katerimi so jeklene in plastične škatle za akvarelne barve. Pozornost otrok je zlasti pri-
tegnila mačica v naravni velikosti in številne lahko razumljive otroške slikanice.
Eno samo podjetje je razstavilo približno 250 novih igrač 'n iger. Neki tovarnar iz Hampshirea, je prikazal miniaturne motorje na reakcijski pogon za moJele letal, avtomobilov in ladij. Ti novi motorji nadomeščajo pri mnogih igračah vzmeti, paro in bencinske motorje.
V oddelkih Živil so razstavili stroj, ki naglo iztisne sok iz raznih, pridelkov in nov hladilnik za pitno vodo.
Med številnimi predmeti, ki so jih obiskovalci lahko o-gledali, je omeniti plastične rokavice, ki jih uporabljamo lahko pri domačem delu ali pa v tovarni ali delavnici, škarje, ki ne zarjavijo, in stekleno kuhinjsko posodo, ki ne poči, tudi če kuhamo v njej neposredno na plamenu.
VISOK DAVEK
KADILCEV DRŽAVI
Pogosto se nam v Trstu zgodi, da srečamo v raznih pro-dajalnicah tobaka, in to pred vsem v onih. ki so blizu tržaškega kolodvora, ljudi, ki kupijo po več zavojčkov cigaret. To so po veliki večini ljudje iz sosedne republike Italije, ki se vračajo domov in si zato nabavijo tu majhno rezervo tobaka po nižji ceni in seveda, če je mogoče, tudi nčkoliko boljše vrste tobaka tuje proizvodnje.
To bi kazalo, da je stanje italijanske proizvodnje tobaka slabo. Vendar pa ni ta ko. oziroma ni prav tako. Res je sicer, da se italijanska proizvodnja tobaka ne more niti sorazmerno meriti z ameriško, kjer pokadi vsak državljan štiri kilograme tobaka na leto, medtem ko ga v Italiji pokadi le 800 gramov, vendar pa se je italijanska proizvodnja tobaka zelo dvignila v primeri z njeno proizvodnjo pred nekaj desetletji ali celo pred ne-kcij leti.
V Italiji se je začel tobak gojiti že v šestnajstem stoletju, ko so začeli najprej z dvema vrstama tobaka in sicer s tako imenovano «Sectio Ru-stica« in «Sectio Tabacum«. Ker pa je to tako zaželeno mamilo dobilo vedno več potrošnikov in ker so potrošniki postajali čedalje bolj zahtevni tudi glede okusa, se je ta veja ((gospodarstva« začela vedno bolj širiti in uveljavljati. Ker pa je tobak — kot rastlina — zelo občutljiv za klimat-
ske spremembe, so začeli gojiti v Italiji le tiste vrste tobaka, ki so primerne za njeno klimo, Tu se je zato uveljavil zahodni tobak sledečih vrst; Hercegovina, Peručica in Ksantis; dalje se je prilagodil tobak vrste Kentucky. Burley, Maryland in Virginija.
Tobačna polja v Italiji so razširjena tako rekoč po vsej državi, vendar pa predvsem v Emiliji, Toscani, Umbriji, La-ziu. Lombardiji ter v okolici Lecce, Chieti in Pescare.
Leta 1889. je bilo posajenih s tobakom le 1636 ha zemlje, leta 1930 pa že 34.000 ha. V času zadnje vojne se je proizvodnja zmanjšala kar za 40 odstotkov hkrati pa so se bolj občutljive vrste v precejšnji meri izrodile. Po končani vojni se je pridelovanje tobaka zelo povečalo ter daleč preko-, silo predvojno proizvodnjo in po zadnjih statistikah je bilo lani posajenih s tobačnimi nasadi kar 60.000 ha zemlje. Z razširjenjem tobačnih nasadov se je povečala tudi proizvodnja. Pred zadnjo vojno je Italija pridelala okoli 37 milijonov kilogramov tobaka na leto, lansko leto pa kar 79 milijonov.
V proizvodnji in predelovanju tobaka je v Italiji zaposlenih sedaj okoli 150 tisoč ljudi, ki opravijo na leto nad 30 milijonov delovnih dni. Ta napredek je zares velik in vendar še vse to ni dovolj. Italija je namreč lani izvozila v tujino za 4 milijarde lir tobaka in raznih tobačnih derivatov, vendar^mora nekaj tobaka tudi uvažati in uvaža po večini boljši tobak, ki je mnogo dražji. Poleg tega izvaža Italija povečini le surov, neobdelan tobak, dočim izvaža delanega tobaka le malo.
Kar se tiče domače potrošnje tobaka, gre večina na račun cigaret in sicer 78 odstotkov, 13 odstotkov gre na račun tobaka za pipo ali tobaka, ki še ni izdelan v cigarete, dalje 7 odstotkov za cigare in 2 odstotka tobaka za njuhanje.
Ta velikanski napredek italijanske tobačne proizvodnje in predelave tobaka moramo seveda pripisati skrbi italijanskih državnih oblasti, ki zelo skrbijo za — italijansko blagajno. Italijanske finance si namreč s tobakom precej opo. morejo, saj dobi država pri tobaku velikanske vsote denarja, V finančnem letu 1947-1948 je država inkasirala pri tobaku 107 milijard lir, v finančnem letu 1951-1952 pa kar 232 milijard. Povečanje teh do. hodkov gre le malenkostno na račun povečanja potrošnje, velika večina pa gre na račun povišanja cen tobaku. Davek, ki ga vsak državljan-kadilec plača državi, ni tako majhen, kot bi si kdo mislil, kajti pri nakupu tobaka plača nič manj kot 80 odstotkov cene tobaka v državno blagajno. Qd zavojč. ka «Nazionale esportazione« torej, ki stane v Italiji 160 lir, plača kadilec državi kar 128
pre-
lir. In to še ni vse, kajti tudi del tistih dvajsetih odstotkov, ki so določeni za režijo tobačne proizvodnje in predelave, gre spet v državno blagajno, kajti vsi'stroški proizvodnje in predelave skupaj ne sežejo do dvajset odstotkov prcaa.ine cene posamezne vrste tobaka.
Da je neposredni davek kadilcev velik, nam najlepše po. ve to, da je italijanska državna blagajna kasirala na račun tobaka v zadnjih petih le. tih lepo vsoto 1000 milijard lir.
Poleg tega velikanskega dobička pa ima država zelo velike dohodke tudi pri predelavi in razpečavanju raznih tobačnih derivatov, ki jih upo. rabljajo v najrazličnejše svrhe, toda predvsem pri izdelovanju raznih kemikalij in strupov za uničevanje mrčesa. Po zadnjih statističnih podatkih so v zad. njih petih letih izdelali v Italiji nad tri milijone kilogramov tobačnega izvlečka, ki je prinesel državni blagajni tudi lepe vsote.
Kljub temu uspehu pa je v Italiji še vedno velika žeja po dobri cigareti.
Ze v začetku smo rekli, da gostje iz sosedne republike ze. lo radi kupijo majhno rezervo tobaka predno se vrnejo domov, To pa store zato, ker je v Italiji tobak občutno dražji kot pri nas. Predvsem pa velja to za boljši in še bolj za inozemski tobak. Zato ni nič čudnega, da so tako rekoč na dnevnem redu procesi zaradi tihotapljenja tobaka v Italijo in tudi ni redek primer, da izgubi tihotapec življenje pri ti. hotapljenju tobaka iz Švice, kjer je tobak mnogo cenejši in tudi boljši.
Nova močnejša televizijska leča
Vodilna britanska tovarna televizijske in radijske opreme, «Marconi's Wireless Tele-graph Company Ltd.«, je izde. lala novo močnejšo lešo za televizijske aparate. Leča, ^ki jo je tovarna posodila družbi BBC, ima žariščno razdaljo 203 cm in sestoji iz dveh zrcal — glavnega konkavnega in stranskega konveksnega. Ce koveksno zrcalo primerno u-krivimo, dobimo isti učinek kot pri telefoto. Zaradi namestitve zrcal je v tem primeru celotna oprema dolga komaj 51 cm. tehta pa 9 kg. Odprtino, skozi katero gre svetloba v televizijski aparat, uravnavamo mehanično. Ta leča je še enkrat močnejša kot leča 101,5 cm, ki so jo tudi nedavno izdelali. BBC uporablja že tri take leče. Za to lečo trdijo, da lahko odkrije «muho na nosu človeka, ki je 800 m oddaljen od kamere«.
zdravnik je sploh prepovedal vsako gibanje. Predsednik sodišča Conti in zbor sodnikov je bil oblečen v srednjeveška oblačila, podobna haljam poganskih svečenikov. Vse se je odvijalo zelo hitro. Citirali so razne člene italijanskega kazenskega zakonika, nato pa ga obsodili po členu 246 kot izdajalca na tri leta in en mesec zapora.
Državni tožilec ga je namreč proglasil za «ex partigiano slavo«, ki je že «nekdaj bil nevaren domovini, sedaj pa jo zopet skuša pahniti v nesrečo«. Patetični klici: ((Domovina je v nevarnosti!« so odmevali po sodni dvorani, dokler vsa burka ni bila končana. Ko pa je namestnik advokata pokazal zbranim sodnikom krvavi robec, so soglasno vzkliknili: «Ne verjamemo, da so ga pretepali... To je laži«.
Odvetnik Biaggini iz Benetk je -kmalu nato' ponovno obiskal obsojenca. Tedaj mu je Hren izročil krvavo srajco in hlače, ki jih je do sedaj spretno skrival v slamnjači, in zdravniško spričevalo ambulante beneškega zapora. Hrenovi svojci pa so advokatu izplačali 100.000 lir za o-bnovitev procesa.
V zapore je dobil: več pisem. Toda kaznilniškemu cenzorju, glavnemu kaplanu Don Gasto-ne Barechiu to dopisovanje m bilo všeč. On je kontroliral vso pošto, on je izrekal kazni, hkrati pa tudi igral vlogo za-sliševalca.
»Kdo ti je pisal?« ga je spraševal in sumljivo pogledoval. «Ta je najbrž neki agent«.
«Moj prijatelj iz Sežane je...« aNi res, vohun jel«.
«Za vas je vsakdo vohun!« Kaplan je umolknil, nato pa ga osorno vprašal:
«Zakaj ne hodite k spovedi?« ((Naj gredo tisti, ki so me zaprli in mučili!«.
Za ta drzni odgovor ga je kaplan poslal za pet dni v temnico, kjer je Hren živel ob kruhu in vodi in ležal na golih tleh. To se mu je pripetilo še letos v marcu.
Dne 22. aprila tega leta je bil obnovljen proces pred višjim sodiščem. Spet sodniki v srednjeveških oblačilih, toda sedaj sta bila navzoča tudi politični komisar Nardone iz Gorice in Hrenov odvetnik.
Ko je dobil besedo odvetnik, najprej zahteval, da komi-
je svečano izjavil Nardone in dvignil tri prste,
»Pred visokim sodiščem smo«, je nadaljeval odvetnik, «in opozarjam vas, da govorite resnico!«
((Govorim čisto resnico! Kaj še sprašujete!«
Tedaj je odvetnik vrgel pred osuple sodnike krvave hlače in srajco ter potrdilo o krvni analizi: «Kri so prelivali! Vprašam vas, kje je bil obtoženec tiste dni? Bil je v zaporih goriške kvesture!«
Sodnik je pogledal komisarja Nardoneja, ta pa je molčal. Nato je sodnik dejal: «Gospod komisar, hvala, vi ste opravili!«
Goriški komisar je osramočen zapustil dvorano, odvetnik pa je nadaljeval ironično: ((Hren je bil partizan in zaradi tega ga lahko obsodimo na tri
... - -i >•
Na
robcu so še vedno vidni sledovi krvi.
o sugestiji in praznoverju
CiSROBMOESEDft «LURD»
ho
din
Nekaj
let
1.
Vojno 7. pred Prvo svetov-•lno žena Franca Fer-
, r~~ ■
Krao„^,lkh. Posetila Lurd v
^hnda	. a Franca rer-
!illstedni’ii-aVStr^ske6a prestolo-*hciii Posetila Lurd v f°^ali 0' . as°Pisi so takrat po-H niso JL”1 <<važnem» dogod-r°ku iu omenjali ničesar o je «i„ ? a je bila bolna in ?°delni®f k°pat v ondotni ču-( tam ]! , nec< morda je bi-
krai u	l©toviščarira sai
WaJ baj
letoviščarica, saj -	neznansko	lep. Ta
*eha i	Nda	hudo ver-
**}ati» av . °t bodoča «skrbna v, evoi«^1^1-1811*!1 narodov je v,a.P°lhiti Povratku ukazala ■‘N bmon	0 veUkih stekle-
i* PoL ? luržk“ vodo, ki m blagohotno poklo-
nila dunajskim bolnišnicam, «da bodo z njo ozdravile svoje neozdravljive betežnike«.
Zdravniki se seveda niso drznili povedati odličnici svojega mnenja in so darilo s ((hvaležnostjo« sprejeli. Kaj so naplavili z njim, časopisi niso poročali.
Nimam namena, da bi zdaj načenjal vprašanje o čudežih. V teku stoletij se je o tem dovolj razpravljalo. Tudi mi ni do tega, da bi žalil verska prepričanja poedincev. Ali kaj je vendar z Lurdom in njegovim čudežnim studencem?
Vem za mater v postojnskem okraju, ki je svojega hromega sina dvakrat peljala v Lurd — dobra, verna žemi-
To je krasno podeželsko mestece na francoski strani pirenejskega vznožja. Vsako leto pride tja do pol milijona ljudi, ki so seveda pretežno bogatini, zdravi in tolsti in ne potrebujejo čudežnih ozdravljenj. Potrebujejo le zabave in sijajnih obedov. Ali sredi te ca ki je obupala nad učinko-1 prešerne družbe opazimo na vitostjo medicinske znanosti, vozičku pohabljenca, ki meni, ki se je izkazala popolnoma I da mu bo lurška voda vrnila brez moči v tem njenem pri-1 zdravje. Da ima tako moč, ]e se je obrnila za po- vendar jasen dokaz tista skia-danica bergel, ki jo imajo tam svetišču. Vsak par bergel dokazuje, da je bil tu
meru, pa
moč k božji Porodnici in se napotila v Lurd. Dvakrat je peljala hromega sina tja in obakrat je prišel hrom nazaj in je ostal hrom. Tu ni mesta za posmeh. To je tragedija, ki bi nam morala izvabiti solze. Bolan človek je kakor tisti, ki sc potaplja — za vsako bilko se skuša prijeti. Ko mu zdrav-niknemore pomagati, boposlu-šal nasvete vsakega berača, ki
v
nemo
hromeč, ki je čudežno ozdravel in se vrnil brez njih domov.
In če je le v domišljiji bolan, mu bo kopel — če ima polno vero vanjo resnično koristila. Koristila mu bo tudi, če je zares bolan, pa se ni dotlej že leta okopal. Vsaka
bo slučajno šel tam mimo in kopel človeka osveži in ga
bo nekaj «znal» o taki bolezni povedati.
Ta čarobna beseda «Lurd«!
pomladi. Prevara pa je, ce res. nični hromeč pričakuje trajne ozdravitve, ki meni, da bo i
nekajdnevnim kopanjem opravil s svojimi morda zelo hudimi organskimi okvarami. Marsikdo, ki je v Lurdu pustil svoje bergle, je nekaj dni pozneje kupil nove.
Pa to se mi čudno zdi, zakaj Lurd in druga božjepot-na zdravilišča ozdravljajo le
France Magajna
hromce ali revmatične ljudi? Zakaj ne čujemo nikoli, da bi tam ozdravel kak rakav človek, ki mu posvetni zdravniki niso mogli več pomagati? Cernu je treba toliko milijonov denarja zabijati za zdravilišča tuberkuloznim, ko pa bi stalo potovanje v Lurd mnogo manj? Zakaj ne ozdravijo v Lurdu slepci in glušci? Čudežna moč studenca bi vendar morala biti neomejena. Morala bi biti nadnaravna, ki bi spravila v sramoto vso medicinsko znanost sveta.
Da ima lurški studenec nekaj zdravilnih lastnosti v sebi, o tem morda nihče ne dvomi. Slovenija ima za naše potrebe kar dovolj takih zdravilnih studencev in po vsem svetu so. Imajo pa to slabost, da niso obdani z opojno meglico mistike, ki je za premnoge čar zase. To je morda tisti pojav, ki mu mnogi pravijo «moč sugestije«.
Moja pokojna mati je včasih nam «malim» pripovedovala sledečo bajko:
«Zivel je nekoč puščavnik, ki je bil zelo svet mož. Na njem ni bilo greha. In on je znal ozdraviti vsakega bolnika, ki je popolnoma verjel vanj. Ce bolnik ni verjel, ga pa ni mogel ozdraviti. Ker je bil svet mož, ni nikomur računal, le milodare je sprejemal, da je mogel živeti.
Ko je prišel bolnik k njemu, ga je vprašal: «Ali veruješ v mojo svetost? Ali veruješ, da imam moč, ozdraviti
le
sar Nardone pod prisego izjavi, ali so obtoženca mučili ali ne. »Niti dotaknili se ga nisgao!«
leta in en mesec, toda ne morete ga obsoditi zaradi dejanj, ki jih ni storil«.
Sodniški zbor se je umaknil, nato pa raziglasil obsodbo: Zaradi pomanjkanja dokazov je Lucijan Hren oproščen krivde. — Hrenu pa je sodnik dejal; «Jaz sem te oprostil krivde, za vse ostalo pa se zahvali komisarju Nardoneju v Gorici...«
S temi besedami je odslovil Lucijana Hrena, slovito obtožnico proti ((izdajalcu domovine« in ((Titovemu vohunu« pa so brezbrižno — kakor že tolikokrat — vtaknili me* zaprašene akte italijanske »Giifstizie«...
F. VREG
(Iz ((Borbe - Ljudske pravice»),
PROCESSO PER SPIONŽGGIO AHA CORTTD! ASSISE D! VENEZIA
La condanna di un goriziano pošlo si al servizio di Tiio
Veneri«. 1
, AH* Corte d‘A»lse di Vent-%
ti* c atato diacusao oggl !! proceaso per apionagglo a carico de! meccamco goriziano 24 aiini, n quale — aecondo la accuaa — era espatriato ncl 1947 m Jugoatavia clandetf.na-mente e si era pošto al aervl-tio di quella nasione con 1 in-:arico dl fomirt notiaie dl ca-rattere ctvtle q jnUitara ai
ja,!^ dell ltallv
(iGiornale di Trieste« Je objavil senzacionalno poročilo o Goričanu, ki je bil v Titovi službi.
te? Ako tudi rečeš, da veruješ, pa v svojem srcu ne veruješ ne morem te ozdraviti. Samo tiste ozdravim, ki v svojem srcu verujejo, da jih morem ozdraviti. Povej, ali veruješ v svojem srcu, da te bom ozdravil?«
In bolnik je vselej zatrdil, da veruje.
Takrat je puščavnik vzel kladivo in žebelj in je rekel: «Pojdi z menoj!« In ga je odvedel k najbližnjemu drevesu v gozdu. In tam je rekel bolniku:
»S tem žebljem in s tem kladivom bom zabil v to drevo tvojo bolezen in če veruješ, če v resnici veruješ, boš odslej zdrav«.
In je zabil žebelj do kraja v deblo drevesa in bolnik je šel ozdravljen domov. Ali če je količkaj dvomil, ni bil o-zdravljen in puščanik mu ni hotel pomagati več, kajti njegova vera ni bila trdna«.
(Nadaljevanje sledi)
Pred nedavnim so na neki italijanski obmejni železniški postaji ugotovili zanim-ivo stvar. Nekateri vagoni, ki so se na pogled zdeli prazni, so vendar l^ili zelo težki, mnogo težji od navadnih vagonov. Ti vagoni so imeli iti čez mejo v Avstrijo, odnosno v Vzhodno Nemčijo: »Kako da so bil: ti vagoni tako težki?« so se vprašali uslužbenci, ki so jih slučajno tehtali. Zagonetka je bila kmalu rešena: ti vagoni so imeli dvojno dno. Med običajnim dnom in onim drugim, ki ga je hekdo naknadno napravil, so našli nekaj, kar je pomenilo pravo odkritje. Ni šlo za kar-sibodi. marveč za aluminij, jeklo, tungsten in še vrsto drugih dragocenih strateških kovin, katerih izvoz onstran železne zavese je prepovedan.
Blago je bilo zaplenjeno, policija pa ni ostala samo pri tem. Kajti ti vagoni niso bili tako preurejeni samo za enkratno vožnjo, ampak, kot je policija upravičeno sumila, se je takale dokajšnja investicija preureditev vagonov lahko izplačala le v primeru stalnega zadevnega prometa. Sumilo se je, da se na ta način redno pošiljajo večje količine takšnega in podobnega materiala Rusom v Avstriji in Vzhodni Nemčiji, pa tudi naprej. V našem primeru so bili vagoni v svojem normalnem prostoru prazni, vendar je policiji takoj padlo v glavo, da so verjetno ponavadi natovorjeni z nekim dovoljenim blagom, tajni prostor pod tem pa izpolnjen z omenjenim tihotapskim blagom, katerega izvoz je v satelitske dežele prepovedan, ker gre, kot omenjeno, za važne strateške surovine, ki bi se potem uporabile za krepitev sovjetskega vojnega potenciala.
Italijanska policija je zatorej o vsej zadevi obvestila »Interpol« - internacionalno policijo. Ni preteklo mnogo časa, ko so prišli na sled tihotapski tolpi, in sicer po zaslugi nekega mladega človeka iz Coma, ki je policiji prijavil svojega prijatelja Walterja Ravo, češ da razpolaga z velikimi vsotami denarja, se bavi samo z večjimi posli ter obiskuje neke tuje konzulate. Omenjenega Ravo so začeli policijsko nadzorovati. Nekega dne je obiskal v Milanu čilfiki konzulat, nakar so ga aretirali. Pri njem so našli dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da se ukvarja z izvozom v inozemstvo.
Rava je star znanec policije, že lansko leto je imela z njim neke račune. Udeležen je bil
namreg pri neki ateri nedovoljene trgovine z valuto, pri čemer je bila država oškodovana za več' milijonov. Prav te dni bi se moral Rava zagovarjati pred rimskim sodiščem zaradi omenjenega kaznivega dejanja. Kar zadeva novo afero, kii se je vanjo zapletel, pa vse kaže, da ni sam, marveč je samo eden iz velike čedne družbice internacionalnih tihotapcev velikega formata, ki so pri tem imeli svoje prste vmes. Kmalu za njim sta bila aretirana torinska industrij alea E-zio Ottanelli in inženir Bruno Pontoni, z njima tudi ravnatelj neke tvrdke kovin v Milanu, Fausto Pozzi, in še nekoliko drugih. Policija je tudi na sledi Švicarju Adolfu d’Ajour in Rumunu Jakobu Maguri. ((Interpol« ju išče po nekaterih državah izven Italije, ker se zdi, da Sta jo od tu popihala.
Ko so pri Ravi izvršili preiskavo, so naši številne ponarejene dokumente, ki naj bi jih bilo-izdalo italijansko trgovinsko ministrstvo. Podpisani so od nekega visokega funkcionarja tega ministrstva, doktorja Borgianija. Italijansko časopisje, sicer trdi. da on ni kriv. Dokumenti so nosili pečat ministrstva, vsled česar so nekaj časa iskali osebo, ki je Ravi žigosala njegove dokumente. Kmalu zatem pa so pri Ravi našli ponarejen pečatnik. S temi dokumenti je tolpi u-spelo dobivati že omenjene dragocene kovine iz zalog, dodeljenih Italiji 0d Atlantske zveze za potrebe njene oborožitve, ali za izdelavo vojnega materiala za račun atlantske organizacije. To blago je tolpa dobivala naravnost z ladij, ki so priplule iz Zedinjenih držav, ali kake druge dežele.
Po dosedanjih ugotovitvah je tolpa doslej uspela odposlati na sovjetsko področje za 800.000 funtov, ali milijardo tri sto tisoč lir materiala.
Kot piše italijansko časopisje, se povsem upravičeno sumi, da ne gre v tem primeru samo za primer umazane spekulacije neke, lahkega zaslužka željne tolpe, marveč da se je lahko to zgodilo samo s pomočjo neke organizacije, ki se bavi s špijonažo. Ta organizacija je uporabila med drugimi tudi take profesionalne tihotapce in goljufe kot je Rava, poleg nekaterih že o-menjenih »spoštovanih« italijanskih poslovnih ljudi.
Predvideva se, da bo prišlo še do večjih in senzacionalnej-ših odkritij, če se ne bo kdo pozanimal, da bi iz političnih razlogov spravil stvar z dnevnega reda,
VREME
Vremenska napoved za danes: Pretežno jasno in brezvetrov-n°. — Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 25,2 stopinje; najhižja pa 17 stopinj.
Pomanjkanje varnostnih naprav. Dolžnost oblasti in pešcev
Čeprav je bila goriška občinska uprava zaradi vrste prometnih nesreč, predvsem pa zaradi odločnega pomanjkanja varnostnih naprav na cestnih križiščih, primorana podvzeti določene ukrepe, da se zaščiti varnost prometa in potnikov, kljub temu menimo, da smo še daleč od tistega, kar se namerava doseči, odnosno bi bilo treba doseči, da bi preprečili ponavljajoče se prometne nesreče z vsemi posledicami.
Do tega prepričanja smo prišli prav zaradi tega, ker smo že večkrat opazili, kako neučinkovita so bila sredstva, ki jih je uporabila občina, da se število prometnih nesreč' zmanjša.
Na križišču pred Verdijevim gledališčem so namestili o.gra-je z železnimi verigami, ki naj bi usmerjale pešče po pločnikih, Plešci, zaradi katerih je bila v glavnem ograja postavljena. pa se je z jezo izogibajo in hodijo po cesti, tako da morajo šoferji zelo paziti, da zlasti ob nedeljah, ko je več prometa, koga ne povozijo.
Druga pomanjkljivost pa je pri kolesarjih, katerih je v našem mestu in okolici |e vedno veliko. Zakonski predpisi določajo, da mora imeti sleherno kolo na zadnjem blatniku rdeče steklo, ki ponoči šoferje o-pozori, da je pred njimi kolesar. Tisto rdeče steklo pa v večini primerov ni najbolj prepričljivo. Kajti marsikdaj* šofer opazi prej kolesarjev hrbet kot pa rdečo lučko. Veliko boljše bi bilo, če bi uvedli predpise, da se na nogalnike namestijo rdeča in še boljše rumena stekla, ki odbijajo svetlobo, kajti tedaj dviganje in spuščanje pedalov takoj opozori šoferja, da je pred njim kolesar.
Tako opozorilno znamenje bi imelo svoj pomen zlasti takrat, kadar vozi nasproti drugi avtomobil ali motocikel, ki z močnimi lučmi omejuje šoferjevo vidljivost.
Kolesarji sami pa bi se morali enkrat za vselej navaditi, da je zlasti zanje zelo nevarna vožnja dveh ali treh kolesarjev vštric, ker tako zapirajo cesto. Tak način voženja je zelo «moderen» po Furlaniji, pa tudi po goriški okolici, dokler ne bo prometna policija tudi v tem pogledu napravila reda.
Zaradi takih in podobnih malomarnosti, slabe discipline in pomanjkanja učinkovitih varnostnih naprav je bilanca letošnjih prometnih smrtnih nesreč zelo porazna. Statistika kaže, da je od meseca januarja letos dalje umrlo zara di prometnih nesreč sedem o* seb, 63 pa je bilo ranjenih. Med ranjenimi je bilo 31 oseh ki so se vozile z avtomobili, 24 oseb na mikromotorjih, 16 motociklistov, 15 kolesarjev, 7 pešcev, 6 ranjenih s tovornimi avtomobili in sedem z drugimi vozili.
DE2URNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Albane-*e, Ul. Rossini št. 4 - tel. 24-43.
Zlomila sl ie nogo
Včeraj ob 16. uri je 10-let-na Jolanda Sfiligoj iz Gorice, Ul. Ponte del Torrione štev. 6, bila na dvorišču stanovanja in j« hotela od tam splezati na
senik po neki zasilni lestvi. Ko je bila na pol poti do senika se ji je zdrsnilo in je padla na tla.
Ko so starši zaslišali jok o-troka so takoj prihiteli in jo odpeljali v stanovanje. Toda deklica je tožila, da jo boli noga. Ker ni mogla stopati, so starši poskrbeli, da je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki jo deklico odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer je zdravnik ugotovil, da si je zlomila nogo. Zdraviti se bo morala 25 do 30 dni.
Stari Rezjan.
Vasi, ki spadajo pod občino Grmek so Skoraj vse v hribu. Tu je glavni pridelek krompir. To prebivalstvo se največ preživlja s krompirjem in če je zanj dobra letina jim ostaja, da ga prodajajo in s tistim denarjem plačajo davke in si nakupijo bolj potrebne stvari.
Letos kaže letina zelo slabo. Deževalo je vso pomlad in to je za kjrompir prineslo slabe posledice, da ni mogel zrasti do prave višine. V polovici meseca maja je bila slana, za slano pa je prišla gro-zovitna toča, ki je v nekaterih vaseh krompir z drugim pridelkom vred popolnoma uničila. Sedaj pa se je pojavil na naših njivicah največji
RAZNE GOVORICE O KOLONIJAH
Dovolj hrane, ali ne?
Iz krajevnega časopisa smo izvedeli, da je papeška komisija za pomoč «absolutno prepovedala, da bi starši obiskovali otroke in jih peljali tudi na sprehod, kot se je to zgodilo preteklo nedeljo v kolonijah v Gradežu, pontaflju in Fiera di Primiero«.
Isto sporočilo pravi, da morajo starši razumeti, da obiski niso koristni, ker se otroci preveč najedo in obolijo. Za take bolezni voditelji kolonij ne morejo odgovarjati. Nadalje piše, da imajo dovolj hrane, katere količina je preračunana glede na starost otrok.
Ter navajamo, ker je v k°)°-niji tudi precej slovenskih otrok.
Ob kuncu bi izrazili našo zaskrbljenost v zvezi z domnevnimi vestmi, ki naj bi se razširile zaradi kolonije v Gradežu, češ da je hrana za otroke v tej koloniji nezadostna. Ker imajo upravniki te kolonije verjetno zelo veliko denarja, se nam zdi to zelo nemogoče. Vsekakor bi želeli, da bi uprava te neprijetne ves"ti ali zanikala, če so neresnične, ali pa da bi hrano znatno izbojjšaja, če bi se izkazalo, da so te vesti resnične.
Nenadna slabost
Rešilni avto Zelenega križa jc v ponedeljek zjutraj prišel na pomoč 21-letnemu Jožefu Ferolettu iz Gorice, Ul. Asco-11 štev. 4. Feroletto je delavec v tovarni «SAFOG» v Straži-cah in kot običajno je v ponedeljek zjutraj šel na delo. Med delom pa mu je nenadoma postalo slabo, da je onemogel. Najprej so mu priskočili na pomoč sodelavci. Ko pa so uvideli, da je stvar resnejša, so takoj poklicali rešilni avto, ki je onemoglega delavca odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer je dobil potrebno pomoč.
Globe v mesecu juniju
V mesecu juniju je bilo zabeleženih 142 glob, ki jih je goriška policija dala prekrši-teljem cestnega prometa in drugih prestopkov. Cestna policija je zabeležila 11 glob; za prekrške mestnega prometa je bilo zabeleženih 49 glob, mestna policija je zabeležila 34 glob, poljska policija 19 glob, 28 glob je bilo danih prekrši-teljem tržnih pravil ter 1 pre-kršitelju pravil za pse. V preteklem mesecu je občinski
Prometna nesreča v Gorici
konjederec zajel 17 psov, ki so bili najdeni brez nagobčnika.
Urnik pokopališča
Goriško županstvo sporoča, da je vzelo na znanje razne prošnje in želje občinstva, da bi bil urnik na glavnem gori-škem pokopališču spremenjen. Na podlagi tega je županstvo odredilo sledeči urnik:
Od 8. do 16. ure bo pokopališče odprto v mesecih:	no-
vember, december, januar in februar; od 8. do 18. ure v mesecih: marec, april, september in oktober; od 8. do 19. ure pa v mesecih: maj, junij, julij in avgust.
Vozni red
PRIHODI:
Iz Trsta:	5.30,	6.24,	7.55,
8.22«), 8.30, 10.44, 13.55, 17.06, 19.10, 20.31. 23.19 Iz Vidma; 0.23, 4.25, 6.08, 7.21, 8.29, 10.00. 13.56, 15.55, 17.10, 18.30*1, 20.13. 21.24.
ODHODI:
Proti Trstu; 0.24, 6.10, 7.23, 8.33, 10.02,	13.58, 15.58,	17.12,
18.32*1, 20.17, 21.26.
Proti Vidmu; 4.33, 5.23, 6.29. 7.57, 8.32, 10.46. 13.59, 16.00«), 17.13, 19.15, 20.36. 23.21.
nOJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od 5. do 11. julija 10 roj. stev, 13 primerov smrti, 4 oklici in 3 poroke
Rojstva : Lucijan Milotti, Narelina De Maio, Fulvij Can. cian, Wanda Kusterle Loreda-na Guagnin, Robert Margheri-ta, Pavel Tcmmasi, Mario Zonch, Aleksander Corva in Lucijan Candini.
Smrti: 74-letni mizar Viktor Leban, 60-letna hišna Alojzija Devetag por. Boschin, 3.1etni Fulvij Menotti, 91.letni kamnosek Franc Selva, 48-letni kmet Ivan Saurin, 71-letna Fo-sca Muscovich, 69-1 etm Maric Paulin, 64.1etni pek Alojz Ca-retta, 60-letni delavec Rudolf Feresin, 49-letna hišna Marija Padovan por. Selli, 86-letna Ester Bruni, 72.1etna hišna Adrijana Santolini, 18.1etni vajenec Sergij Nalesso.
Oklici: mesar Richard Na. nut in hišna Norma Beltram, brivec Franc Volpe in hišna Lucilla Mio, uradnik Jožef Oddo in hišna Nella Gnot, krojač Vincenc Malvaso in hišna Ada Iuretig.
Poroke: delavec Attilio Pan-zera in delavka Antonija Gla-vich, čevljar Nikolaj Žigon in tkalka Natalia Lorusso, geo-meter Ignacij Porto m učite, ljica Lea Ziani
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev goriške pokrajine, s sedežem na Korzu Verdi štev. 5, priporoča vsem podjetjem, ki se ukvarjajo z izvozom in uvozom raznega blaga, da si nabavijo register, ki je predpisan po ministrskem dekretu od 8. decembra 1934 in v katerega naj dnevno zabeležijo poslovanje.
Letna knjižnica odprta do 31. avgusta
V teh dneh je bila spet odprta letna knjižnica v parku go. riškega županstva, ki je bila u. stanovljena lansko leto na pobudo župana dr. Bernardisa. Poleg knjig naje knjižnica na razpolago čitateljem tudi razne časopise, dnevnike, tednike in mesečnike ter revije Do. bijo pa se tudi tedniki in revije iz inozemstva.
Knjižnica bo odprta vsak dan, razen ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne, od 9 do 12 in od 16 do 19. Odprt? bo vse do 31. avgusta.
Dijaška Matica opravlja veliko ku’turno, narodno in socialno poslanstvo. Mi vsi smo ji dolžni pri tem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za Dijaško Matico.
krompirjev škodljivec, koloradski hrošč. Ta mrčes se je prikazal pri nas že lansko leto ampak ne v taki množini. Kmetje jih pobirajo s steklenicami po krompiriščih, toda za pokončavanje tega krompirjevega škodljivca je treba drugačne in bolj ostre borbe. Za uničevanje te golazni je treba strup DDT raztopljen v vodi. Kadar je strup raztopljen ga moraš poškropiti po krompirišču, kjer je največ krompirjevih škodljivcev. Seveda ta strup je drag in naši kmetje ne morejo do njega, ker nimajo denarja. Potrebno bi bilo, da bi poljedelsko nad-zorništvo iz Vidma poslalo našim kmetom za to potrebne strupe brezplačno. Drugače pridejo naši kmetje letos tudi ob tisti glavni pridelek s katerim se preživljajo. Do sedaj pa se niso gosipodje od poljedelskega nadzorništva v Vidmu nič pobrigali, da bi prišli na pomoč našim kmetom v tem resnem stanju in verjetno tudi se ne bodo pozanimali, ker jih lepo poznamo že od več izkušenj. Žalostna usoda je zadela letos naše kmete. Med našim vernim in revnim prer bivalstvom se slišijo že govorice, da je bog poslal nad nje božje šibe, kot jih je poslal: nad Egipčane, ko kralj Faraon ni hotel izpustiti Izraelcev v obljubljeno deželo.
Kmetje pravijo takole: »Deževalo je vso pomlad, kar je zelo škodovalo našemu poljedelstvu. Prišla je velika slana. Za njo je prišla večkrat toča in nazadnje pa še koloradski hrošč, ki grozi, da bo uničil krompir kolikor ga niso že prejšnje «božje šibe«.
(Iz »Matajurja«)
KINO
VERDI. 17.15: »Vražja strelka«, B. Grable.
CENTRALE. 17: »Tarzan proti pošastim«, J. Weissmueller in H. Kelly.
VITTORIA. 17: «Rdeča ljubezen«, M. Berdi.
MODERNO. 17:	«Godba	treh
držav«, V. Grey-
LETNI. 21: »Udarec brez odgovora«.
Izlet doriških planincev
Letošnje vreme planincem ni naklonjeno. Oblačna vremena in dež zadržujejo v dolinah najpogumnejše planince, saj ni nič bolj neprijetno kot koračiti po skalnih grebenih v megli ali celo v dežju. Prav zaradi tega je bil tudi nedeljski izlet Slovenskega planinskega društva iz Gorice nekoliko slabše obiskan.
Odšli so v soboto popoldne v dežju, bolj kislih kot veselih obrazov. V srcih so nosili s seboj veliko upanja. Jn prav zares ne zaman.
2e na Nevejskem sedlu je bilo videti, kako se oblaki na jugozahodni strani trgajo. Postalo je precej hladno in okoli skal je mestoma zapihal naravnost mrzel veter. Planincem je vse to volilo dovolj poguma. Ko je v dolinah vladala že tema, so jo primahali v kočo Corsi pod Višem.
Prihodnje jutro so bili ie navse zgodaj pokonci. Kamorkoli je segal pogled, povsod jasno sinje nebo, ki je še bolj vabilo navzgor proti cilju: na V'iš (2.666 m).
Pot ni bila naporna, vsaj za nekoliko fizično utrjenega pla-
ninca ne. Bolj kot so se bližali vrhu, bolj je bilo treba paziti. Kajti prejšnje dni je zapadlo nekaj snega, ki je zaradi hladnega vremena obstal tudi na južni strani hriba. Skupaj s snegom pa je polagoma naraščala tudi oblačnost. Megle so se podile z Nevejskega sedla proti vrhu. Viša. Planinci, ki so bili urnejših nog, so ujeli na vrhu je nekaj minut lepega razgleda na vse strani, počasnejši pa so se morali zadovoljiti s polovično vrednostjo. Kljub temu pa so tudi slednji prišli na svoj račun, kajti Mangart, Jalovec in Triglav so bili razgaljeni in so se kazali v vsej svoji lepoti. Daleč na severu je štrlel iz oblakov Grosglokner (Veliki Klelo), nekoliko na levo Ankogel; prav spredaj pa Montaž. Nekateri so menili, da ima meglo v obliki klobuka, drugi zopet, da ima ovratnik. Dejstvo je, da so zaman čakali, da bi pokazal svoj vrh.
Gamsov ali drugih podobnih živali niso videli- Pač Pa so si nabrali šopek lepih planink In drugega cvetja. Z njimi so veselo ukali proti Nevejskemu sedlu.
Opozarjamo vas na sledeče V# fft j®	A ■
oddaje: jug. cone Trsta: 21.30:
Komorna dela jugoslovanskih avtorjev. — Trst II.: 18.15: Koncert baritonista Marjana Kosa. — Trst I-: 18.30: Koncert pianista Bruna Bidussija. — Slovenija: 18.00: Pester spored slovenskih narodnih pesmi.
TRST, sreda 15. jul!]a 1953
PRIMORSKI DNE
številka 93-808 In »4-638. — Postni do 12.30 tn od 15 - 18	— Tel.
Odsovorni urednik STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 111. nad — Telefon Drerial 502	- UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8,
— Ceri« oeiasov: Za vsak mm viJine v Strini 1 s/tolpca trgovski 60 finanfino upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLKJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn. Gorica Ul. & Pelltco l-II. Tel. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. ljud. repub, Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 dlfl' Postni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 • T • 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ. -TrS
TOUR DE FRANCE, 11. ETAPA ■ CAUTERETS ■ LUCHOH
PA NE BO VEČ TOLIKO NESREČ !
M reda in discipline
Več pomoči za borbo
proti koloradskemu hrošču
V nedeljo zvečer ob 23.15 se je na Trgu Cesare Battisti dogodila prometna nesreča, ki je zahtevala kar tri žrtve. Iz kina «Centrale» so ob tisti uri prišle tri osebe, in sicer 19-letni mehanik Ercole Barlet-ta iz Ul. Seminario štev. 9 ter sestri Teresa in Lucija Urši, druga 19-letna iz Ul. Cordaroli štev. 5. Skupina se je po končanem filmu odpravila proti domu. Da bi dosegli Ul. Cador-na so prekoračili Trg Cesare Battisti. Takrat pa je z nasprotne smeri prišel avto, ki ga je vozil 35-letni trgovec Artur Tomani iz Gorice, Trg Cesare Battisti štev. 5. Tomani se je malo prej vrnil s svojo družino z nekega nedeljskega izleta in ko je družino odpeljal domov se je vračal z avtom v garažo. Ko je prišel s stranske poti na trg ni takoj zapazil pred seboj skupino treh oseb in razdalja med njima je bila tako majhna, da ni utegnil zaustaviti avtomobila; hotel je nadaljevati svojo pot in se izogniti pešcem. Toda, kljub
njegovim nameram, se je pripetila nesreča, kajti avto je zadel ob kolo, ki ga je v rokah vozil Barletto. Kolo se je ob sunku zvrnilo na Barletto, ki je vsled tega padel in prevrnil ženski, ki sta bili v njegovi družbi. Na pomoč je najprej priskočil sam Tomani in ko je videl, da je Barletta' ranjen, ga je s svojim avtom odpeljal takoj v bolnico Brigata, kamor je kmalu potem Rešilni avto Zelenega križa pripeljal tudi ostali dve ponesre-čenki. Zdravnik je ugotovil, da si je Barletta ranil v glavo, kar mu je povzročilo lahek pretres možganov; opraskal se je na desni roki in nogi. Računajo, da bo ozdravel v 15. dneh. Teresa Urši pa se je laže ranila v glavo ter si zlomila levo ključnico in bo ozdravela v približno 20. dneh. Pri tej nesreči se je najmanj poškodovala Lucija Urši, katera je odnesla laže praske po glavi in desnem kolenu. Teresa Urši in Barletta sta ostala v bolnici pod zdravniško oskrbo.
ROBIČ IE ZMAGAL
in si osvojil rumeno majico
Včerajšnja etapa je končno le prinesla nekaj Več jasnosti - "Bartoli in zlasti Magni sta še nazadovala
VRSTNI RED NA CILJU 11. ETAPE CAUTERETS - LUCHON (115 km):
1. ROBIČ (O.) 3.50'06”; 2. Bobet (Fr.) presledek 1*29”; j 3. Bauvin 1*29"; 4. Schaer 4’48”; 5. Lauredi 5’33”;	6. Bartali
5’42”; 7. Ernzer, 8. Astrua, 9. Trubat, 10. Rolland, 11. Van Genechter, 12. Huber, 13. Clo-se, vsi s časom Bartalija; 14. Mirando 6’52”; 15. Geminiani 6’52”; 16. Anzile 6’52”; 17. Mo lineris 6’52"; 37. Magni (It.) 12’51”; 42. Rossello (It.) 12*51”; 53. Isotti (It ); 78. Baroni (It.); 79! Corrieri (It.); 80. Drei (It.). Zadnji: 94. Bastianelli (SO) 31*59”. — Odstopila sta: Van der Stockt (Belg.) in Epotte Ule de France).
LUCHON, 14. — Bartali se je ie pritožil nekje, da takšne etape niso njemu najbolj pogodu. Včerajšnja in današnja etapa — obe z visokimi ali vsaj strmimi vrhovi, ki so 0-cenjeni tudi s prvo kategorijo, — toda včerajšnja kot današnja razmeroma silno kratki. Res je, da je «neplezalcem» take vožnje kar dovolj tudi na 100 km, toda kolesarskim gor-
skim levom je to komaj dovolj, da se ugrejejo. To pa so obenem lahko tudi izgovori za tiste, fei včeraj in danes niso uspeli opraviti bolje kot so o-pravili.
Robič spada vsekakor tudi med «plezalce» in vendar se je odlično izkazal v včerajšnji, še bolj pa v današnji etapi. Ni prvič, da se ta majhen, žilavi Bretonec odlikuje na strminah Pirenejev, vendar mu to mogoče ie nikoli ni uspelo na tak prepričljiv način kot danes. Odsotnost Kobleta ima pri tem gotovo svojo določeno vlogo. Znano je, da je Robič zaradi svojega dokaj čudnega značaja nepriljubljen in vidimo, da ne vozi v francoskem državnem moštvu, temveč v pokrajinskem moštvu Zapada, čeprav po svojih sposobnostih gotovo spada v reprezentanco. In dasi se je Robič ves čas držal med prvimi, na splošno o njem niso preveč govorili kot možnem kandidatu, ki bi lahko delal Kobletu neprilike. Sedaj pa, ko Kobleta ni več na Touru, je Kobic kar nenadoma prisilil vse, ki o Touru pišejo, da o njem govore. Robič, ki je že l, 1947. zmagal na Touru, je danes pridobil sfhoraj vso ča-
Med igro brije norce
iz svojih nasprotnikov...
KURT NIELSEN.
Italijanski igralec tenisa Gardini je povzročil letos spomladi s svojim obnašanjem na turnirju v Manili (Filipini) cel mednarodni teniški škandal. In vendar Gardini ni takio osamljen primer. Kdo bi si mislil, da je v Dancu Kurtu Nielsenu, ki je zlasti zaslovel na letošnjem wimbledonekem turnirju, mnogo take krvi, ki povzroča, da je Kurt skoraj nekak strah prirediteljev turnirjev. Sicer se pri njem vse skupaj verjetno bolj milo zaključi, kot je bil Gardinijev primer; verjetno pa je tud’., da se bo Nielsen spametoval, če se še ni. Fant ima namreč šele 22 let.
Letošnji teniški turnir v Wimbledonu je bil eden naj-dramatičnejših v vsej zgodovini tenisa. Senzacija je sledila senzaciji — «asi» so izpadali kar na tekočem trafcu! Presenečenje št. 1 pa predstavlja brez dvoma uspeh Nielsena, ki se je po zmagah nad Američanom št. 1 Mulloyem, zmagovalcem pariškega turnirja Kenom Rosewallom in Drobnym uveljavil v finale.
Znani švicarski trener Hugo de Senaclens je Danca »obdelal« v precej dolgem članku, iz katerega objavljamo nekaj zanimivosti:
«Po znanju je v Evropi nedvomno brez konkurence Danec Nielsen, ki se pravzaprav ne bi smel bati nobenega teniškega igralca na svetu. Danec zna vse, kar zahteva moderni tenis. Enako dobro igra na o-snovni liniji, kakor tudi na mreži. Servira «topovsko», i-ma izredno izdelan backhand udarec in nič slabši forehand. Igra dolgo, precizno in kljub temu dinamično — je teniški genij, kot ga srečamo le enkrat v 10 letih. Manjka mu le neka »malenkost« — in zaradi te »malenkosti« ne bo nikoli uspel, seveda če se ne popravi (vse kaže, da se je že popra-
vil!). Športnika mora poleg športnega znanja namreč odlikovati tudi kolikortoliko sprejemljiv karakter — in slednje Nielsenu Skoraj v celoti manjka. Danski fantič, ki je tako po letih kakor tudi po obnašanju še zelo mlad, je bil, kot kaže, vzgojen kar na hitro. Do sedaj je povzročil škandale že na skoraj vseh teniških igriščih sveta; nikoli ni zadovoljen s sodniškimi odločitvami in med igro brije norce iz svojih nasprotnikov. Z eno besedo, Nielsen je ustvarjen objekt za izžvižganje! Ce se najde nasp'rotnik, ki mu nudi dostojen odpor, se Nielsen zaradi te »predrznosti« toliko časa jezi, da končno še izgubi dvoboj. Nielsen je pravi «enfant terrible« med teniškimi igralci. Skoda, za tega izrednega stilista, ki, kot malokateri, obvlada vse tajnosti klasične teniške šole...«.
To je torej ((tiralica« danskega, in kot kaže, trenutno tudi evropskega teniškega igralca št. 1. Njegov uspeh v Wimbledoou uvršča Dansko, ki je letos dosegla izredne u-spehe (osvojila je zimski cup Gustava V. in se uveljavila v polfinale evropske cone Davisovega cupa) na čelo evropskih teniških velesil.
Toda Danska se je končno prerinila celo v evropski fina. )e — gotovo tudi po zaslugi Nielsena. Toda prav tako pa se je Nielsen zopet »izkazal«, kakor je zgoraj opisan, čim je bilo jasno, da njegova zadnja igra za plasman ni več važna. Začel je igrati neresno in pustil, da je Francoz Remy v* dveh zaporednih setih dosegel 6:1 in fi:0. Nielsen je zopet do. živel, da mu je občinstvo žvižgalo. To ga je pa menda le vzpodbodlo in tedaj je razburjenemu občinstvu pokazal, da zna igrati. Zadnja dva seta je z dobro igro dobil in tako svojim barvam priboril je eno, sicer že ne več potrebno točko.
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA .
IARR. KOMU TRGOVCEV Z IESMAIMI
TRST - Ul- Val dir Ivo 3, »el- 30-3**
sovno razliko med seboj in Schaerom, prvim na lestvici. Toda ker je v etapi zmagal, mu je minuta prebitka zadostovala, da je še potegnil Schaeru s pleč lepo rumeno majico, v kateri bo jutri nadaljeval dirko. In gotovo si je tako lahko ne bo pustil odvzeti.
Robič je že kmalu pobegnil in sam vozil spredaj čez Tour-malet (2114 m), Aspin (1489 m) in Pepresourde (1563 m) ter je končno tudi v cilj pri-
SPLOSNA OCENA PO 11. ETAPI :
1. ROBIČ (O.) 61.19*6”;	2.
Schaer (Sv.) presledek 18”; 3-Bauvin (NEC) 1*50”; 4. Astrua (It.) 7*12”; 5. Bobet (Fr.) 9*12”; 6. Close (Belg.) 10*40"; 7. Mahe’ (O.) 11*54”; 8. Lauredi (Fr.) 12*54”; 9. Ernzer (Luks.) 13*12”; 10. Rolland (Fr.) 13*48’’; U. Anzile (NEC) 14*17”; 12. Bartali (It.) 14*30”; 13. Geminiani (Fr.) 14*44"; 14. Mirando (SE) 20*3”; 15. Van Genechten (Belg.) 20*37”; 16. Roks (Hal.) 21*4”;
17. Wagtmans (Hol.) 21*31”;
18. Magni (It.) 21*38”; 19. Ros-sello (It.) 22*32”; 20. Van Est (Hol.) 22*53”; 21. Voorting G. (Hol.) 22*59”;	22. Impanis (Belg.) 23*52”.
vozil sam, burno pozdravljen od zbrane množice. Poldrugo minuto za njim sta privozila Bobet in Bauvin. V splošni o-ceni loči Schaera od Robiča samo 18 sekund. Vsaj v sledečih ravninskih etapah bo Schaer gotovo storil vse, da se obdrži tik poleg Robiča, čeprav nekateri trde, da je Schaer že preutrujen. Lahko je res, toda tak vtis dela Schaer že nekaj dni; mogoče ga bo zlomilo, toda'dokler tega ne vidimo, ne maramo govoriti. Predvsem pa — tega mu nikakor ne želimo.
splošni oceni sta pravzaprav le dva dirkača pridobila glede na včerajšnje stanje v splošni oceni: Robič in Bobet. Vsi ostali pa so se nekoliko pomaknili nazaj. Tako so izgu_ bili na času Lauredi (1’3”), Astrua, Bartali, Close (T12”) in drugi še več. Zlasti je sedaj precej zadaj Magni, čigar šan-se za kak, pomembnejši uspeh so praktično skopnele.
GASTON DUBOIS
OCENA ZA VELIKO GORSKO NAGRADO PO 11. ETAPI :
1. ROBIČ 28 točk; 2. Lorono 24; 3. Schaer 21; 4. Bauvin 19; 5. Astrua 15; 6. Huber, Bobet 14; 8. Le Guilly 9; 9. Van Genechten, De Smet 7; 11. Mirando 5; 12. Wagtmans 3; 13. Lauredi 2; 14. Mahe’, Anzille 1.
SPLOSNA OCENA ZA MOŠTVA PO 11. ETAPI:
1. Severovzhod-Cen-
ter	183.43*16”
2. Francija	presledek	13*56”
3- Zapad	14*52”
4. Holandska	28*09”
5. Italija
6. Belgija
7. Ile de France
8. Švica
9. Španija
10. Jugovzhod
11. Luksemburg
12. Jugozapad
Tekme za Titov pokol
v Istri
ni
Izola, Aurora, Buje in Brt* nigla v polfinalu
Kot vsako leto. tako se tii^j letos v obeh okrajih Istre V**, šijo izločilne nogometne za «Titov pokal« med vse?" registriranimi nogometni®11 klubi.
Tekmuje se po pravilih n°* gometnih turnirjev na izpad** nje. Zaradi tega je že v prve*1 kolu izpadlo moštvo piran*1 ki je predalo brez borbe te'k mo proti Solinam, češ da s,; igralci preveč utrujeni od a*' pornega prvenstva. V PrV?!?! kolu je izpadel tudi urnaš*0 Odred, katerega je na doiB** čih tleh premagal Umag. Aujjjj ra in Izola sta z lahkoto Pre* prvo srečanje in si zagotovi* pravico do nadaljnjega te movanja. Sicer sta ti dve ri®* štvi tudi favorita turnirja. ™ sta pokazali, eno sicer nia1 drugo več, tudi v nedeljo, 1* j so bile na programu četr« : nalne tekme,
V Kopru je bil gost doriaC* Aurore borbeni in neuk*0^1 ljivi Jadran iz Dekanov, S* p. ’ se je obnesel bolj kot Se pričakovalo. Gostje so “j namreč v prvem polčasu cn* kovredni nasprotniki domS*'! nom in so prvi polčas konča* z neodločenim rezultatom. le v drugem polčasu oziroi" prav proti koncu tekme ) J Koprčanom uspelo preiti J vodstvo in ga obdržati “ s konca.
Lažji posel je imela iz0**1 ki je na domačem igrišču ** pravila z mlado in borbeno r kipo Solin, in si tako žago*5' vila mesto v polfinalnem t«*** movanju.
Največje presenečenje dne** je pa tokrat prišlo iz Bujski in sicer iz Brtonigle, kjer ? domačemu moštvu uspelo P1*! magati drugega favorita W**l nirja Umaga.
Po nedeljskih rezultatih bili določeni pari za polfifl*; no tekmovanje kot sledi: I*°" la-Aurora in Buje-Brtonigla.
Tehnični rezultati:	Aurofjj
Jadran 3:2, Izola-Soline 5: Brtonigla-Umag 3:2.
pn®