17« Itew.
$av§a£ni Iranko v eSritev! SHS«
V Uubliani, » sredo 4. februarja 1030.
Leto IV.
Izhaja Faaen pondešffea m dneva prašniku vseh dan epeitfsir.
Uredništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1«, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K T80, osmrtnice (n zahvale po K 8'—, razglasi in poaiano vrstica po S 2'50; večkrat. objave po dogovora primeren popust.
fef m 'm
fi t> -uv-„•	Ur
fe..
- m-
j;.	,.-u.j.
Posamezna itev. slano —— 80 vinarjev. ——
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem nn dom za ceio leto K 96, za pol iola K 48. za četrt ieta K 24, za mesec K 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za ostalo tujino in Ameriko K 120. — Reklamacijo za list so poštnine proste.
Upravnistvo je v Ljubljani,
Frančiškanska ulica št.6L, Učiteljska tiskarna.
Išiasi# jugosfiov. soeUsino - dimokraHine strank«. Telefonska št, 312.
Vladna kriza v Belgradu.
((zv. telef, poročilo.)
Belgrad, 2. fetor. Včeraj le nastala tu širša vladna kriza. Popoldne so izročili socliallstlčnl zastopniki v vlsdl mio. ure:’ Jstvn u!ti-matum. v koiem zahtevalo: I. d« sc volitve Izvedelo oo Thompsonovem voiilnem sistemu, na naidemokratl-čnejši podlagi In za oba ?j>o!a; 2. da se uvede monopol na žito. in 3. da
se takoi začne z izplačevanjem diferenc med cenami raznih živi! Iz zato določenega fonda. — Odgovor se pričakuje z veliko nestrpnostjo, fcaitl sociiaflstl so sklenili odkloniti vsako nadallno sodelovanje v vladi v slučaju, da se teni zahtevam ne ugodi.	__
Važna interpelacija sodr« Kopača o riiskih beguncih,
Sodrug Kopač le. poslal ministrskemu predsedniku Davidoviču naslednjo interpelacijo:
sOkolu ruskega poslaništva v Belgradu se zbirajo begunci iz vseh po boljševikih zasedenih okrajev širne Rusije. Javna tajnost je, da nosi vse izdatke za vzdrževanje tega poslaništva naša država in da je ista nekdanie poslaniško poslopje, katero je bilo po voini močno poškodovano, ne samo popolnoma popravila, ampak še celo povsem opremila z novo dragoceno hišno opravo. Izdatki za tako poslaništvo so sicer malenkostni za finančno ntrieno državo, za našo pa naravnost ogromni, če pomislimo. da dobiva’ poslanik 8000 dinarjev mesečne plače in da za njegovo privatno stanovanje plačule naša vlada še posebej mesečno po 2500 dinariev. Poleg stroškov za ostalo poslaniško osobie. ie še strošek za vždrževanie beguncev, ki žive večinoma naravnost kavalirsko življenje. Število teh beguncev se od dne do drie množi in bode vsled poraza Kol-čakove, Denjikinove in Judeničeve armade tako naraslo, da se bodo vzdrževalni stroški za vse te begunce ootisočerili. Naša država ima dosti lastnih beguncev, ki so potrebni izdatnelše podpore nego so ie dobivali dosedai.
Vsled tega si usoiam vprašati g. ministrskega predsednika:
1. Katero vlado zastopa rusko poslaništvo v Belgradu?
2. Kdo povrne naši državi sttoš-ke za popravo in opremo poslopja ruskega poslaništva v Belgradu?
3. Kdo povrne tekoče vzdrževalne stroške tega poslaništva?
Predlagam za slučaj, da to poslaništvo ne zastopa oficijelne Rušile, raspust tega poslaništva in eventualno zaplembo premoženja.
Beguncem, ki se lotilo poštenega dela naj se omogoči obstanek, dočim se nai delomržneže požene preko državnih meja.
Država ima 300.000 vojnih pohabljencev, ki so popolnoma nezmožni za delo in še večie število vojnih sirot, ki nimajo ne staršev, ne sorodnikov. Izdatki za te nesrečneže so ogromni tako, da že presegajo letno pol milijarde dinariev.
Težko finančno stanie naše države nikakor ne dopušča, da z državnimi sredstvi vzdržujemo še nadalje liudi z mentaliteto ekscarja Nikolaja II.
Ker mi vsled odgoditve parlamenta ni mogoče predložiti zadevo na kompetentnem mestu v razgovor, sem prisiljen interpelirati o stvari ministrskega predsednika tem potom.
Z izrazom odličnega spoštovanja,
Josip Kopač, nar. poslanec.
V Ljubljani, 2. svečana 1920.
Duna|—Praga—Berlin.
»Slovenec« in »Večerni List« in drugi taki enaki listi so prinašali o zadnjem službenem potovanlu sodrii-ga Kristana najrazličnejša poročila. Seveda po stari klerikalni navadi o pravem in koristnem namenu pola-vania v Avstriic. Češko in Nemčijo sploh niso pisali. Opravili so svojo pošteno »žurnalistično« dolžnost s tem. da so dan za dnem psovali našega požrtvovalnega sodruga.
Da bodo sodrugi poučeni o veliki važnosti potovanja po sosednjih
dr-
žavah in njega uspehih, prinašamo Iz belgrajske »Pravde« z 17. m. m„ štev. 15. razgovor, ki ga je imel urednik tega lista z ministrom Kristanom. Naš list ni namenoma odgovarjal na infamijc klerikalnih libelov, ki so vsa v rokah brezvestnih sve-dračev. kojim ie naiodurnejša sistematična laž začetek in konec vsake politične modrosti in poštenosti. Razgovor iz belgrajske »Pravde« priobčujemo tu. ker ilustrira v kratkih, iz-
črpljivih Eto ga:
potezah pomen potovanja
>Kakor je javnosti poznano, se je minister za šume šn rudnike sodrug A. Kristan povrnil s svojega potovanja na Dunaj. Prago in Berlin. Na tem potu so ga spremljali: glavni direktor železnic, g. M. Savčič, načelnik g. Pavlovič in dva sekretarja. Ker je to potovanje imelo službeni značaj in ker njegovi rezultati in osebni vtisi, ki jih ie dobil sodrug Kristan na svojem potovaniu, naše čitetalje vrlo interesira, obrnili smo se na sodruga Kristana za tozadevne informacije. Sodrug Kristan je odgovoril :
Cilj potovanja.
Ko sem nastopil mesto ministra za gozde in rudnike, izprevidel sem takoi. da je najnujnejša državna potreba urediti železniški promet v naši državi. Vsak dan sem dobival od zasebnih^ in državnih premogovnikov prošnje za pošiljatev večjega števila železniških voz. Poleg tega sem konštatiral na svojih službenih potovanjih, zlasti pa v Bosni, da se z delom v novih premogovnikih ne more začeti, dokler se ne omogoči transport premoga. V Zenici in Tuzli ie n. pr. 1500 vagonov premoga, katerega pa bosanske železnice niso mogle in ga še sedaj ne morelo izvoziti. Isto veUA tudi za druge kraje. Produkcija premoga se more torej zvišati le. če se uredi železniški promet. Ravno tako Se tudi z lesno industrijo. Indnstriici prosijo za vagone, vagonov pa ni. V splošnem lahko trdim. da ie mizerija v železniškem prometu vzrok splošne gospodarske krize. Temu nasproti ie v prvi vrsti treba urediti železniški promet. To pa ie mogoče le tedaj, kadar bo na razpolago zadostno število lokomotiv in vagonov in bomo imeli lastne delavnice za popravo in graditev železniškega materiiala. Po dogovoru z ministrom železnice In po tozadevnem sklepu ministrskega sveta sem odpotoval v Avstrijo. Čehoslovaško in Nemčijo, da dobim na posodo, oziroma da nabavim lokomotive in vagone, orodie in druge potrebščine. Opozarjam na žalostno dejstvo, da v Jugoslaviji ne obstoia riit: ena tovarna za popravo lokomotiv in vagonov!
Rezultati v Avstriji |u na Češkoslovaškem.
Nemško-avstriiska vlada je Šla zelo na roko. Sklenili smo pogodbo, glasom katere nam avstrijske državne železnice posodiio 50 lokomotiv.«
Naš sotrudnik le k tel izjavi pripomnil : Naši listi so poročali, da nam je dunajska vlada Poizkušala podvreči slabe in ookvariene lokomotive. Ali Vam ie o tem kai znanega?
»Mi smo se pogodili za dobre lokomotive in naloga naših inženirjev v tozadevni prevzemalni komi-siii je. da prevzamejo samo dobre lokomotive. Kolikor mi je znano, je 20 lokomotiv že prevzetih, ostale prevzamemo v najkrajšem času. Lokomotive so dobre seve v toliko, v kolikor pač morejo biti dobre v tej »dobi nadomestil«. To velja posebno za one dele pri lokomotivah, ki bi motali biti iz bakra.«
»Poleg posojenih 50 lokomotiv kupili smo v Avstriji nekai novih lokomotiv, mnogo orodja in drugega železniškega materiiala. Sklenili smo z raznimi tovarnami povrhtega tudi še pogodbe radi poprave lokomotiv, vagonov, nabave rezervnih delov fn pogodbe za napravo mostov, ki so potrebni v Srbiji. Na Češkem smo stopili v dogovor s tovarnami »Škoda«, »Ringhofer«, »češko - Moravska« i. dr. radi poprave vagonov in lokomotiv, naprave rezervnih delov in mostov. Nismo si pa mogli izposoditi aii kupiti lokomotiv. Čehoslo-vaška le morata namreč sama kupovati lokomotive od Avstrije in jih ima dovolj kornal za svoie pottebe. Vse češke tovarne delalo sedaj Intenzivno in izključno le za državo. Uspeli smo vseeno v toliko, da nam češka država odstopi nekoliko »prostorov« za popravo lokomotiv. Na vsem potovaniu smo kupili toliko orodja, da ž niim opremimo 7 želez-ničnih delavnic, kar ie za naše. železnice velikega pomena.«
Na vprašanje našega poročevalca. kako se bo vršilo plačevanje, je sodrug Kristan odgovoril: »Kar se tiče Avstriie. se plača vse v avstrijskih kronah in v živilih v smistu kompenzacijske pogodbe. Ceno živil določi naše trgovinsko ministrstvo. Čehoslovaški se bo plačalo v njenih kronah. V Pragi so sicer hoteli imeti tudi živila, ali na to nismo mogli pristati. ker se nai5a država itak že dogovarja za dobavo češkega sladkor-ia potom Izmene za živila. Vsled moje intervencije ie dala čehoslovaška vlada Avstriji na razpolago tudi oni premog, katerega ta potrebuje za popravo naših lokomotiv.«
Rezultati v Nemčiii.
Nemška industrija.
»Tudi v Nemčiii smo skušali dobiti na posodo lokomotive. Načelno se ie našim želiam tudi ugodilo: toda število lokomotiv še ni določeno; o tem se vodilo detajlni dogovori, ki bodo v teh dneh končani. Od nemških tovarn bomo dobili potiebno orodie. ki se ga drugod ne dobi. Reči pa moram, da so cene v Nemčiji zelo visoke.
Nemška industrija dela s polno paro. Krupova tovarna, največja za tonove. ie bila nred nekoliko meseci
88
predelana v tovarno za lokomotive in vagone. V decembru ie bila izgotovljena prva lokomotiva. Sedaj pa naredi vsak dan oo eno lokomotivo! in 10 vagonov. Od 15. t. m. dalje pa bodo baje izgotovili dnevno 10 lokomotiv in 100 vagonov. Dosedanje največje električno podjetje »A. E. O.« ie tudi izpremenjeno v tovarno za lokomotive in vagone, ki izgotovi po 5 lokomotiv in 50 vagon, dnevno. Poleg teh dveh velikih industrijskih podietii obstoia še veliko število manjših tovarn, ki izdelujejo železi niški materijal.
Povsod se dela!
Toliko o nemški Industriji. Na> glašam, da trpi ves svet radi nepo-voljnega železniškega prometa. Vsled tega povsod delajo na to, da kolikor mogoče hitro vzpostavijo železniški promet, brez katerega ni gospodarskega živlienia. To velja zlasti za Čehoslovaško in Nemčijo, kier delalo vse tovarne izključno le za državo oziroma za vzpostavitev; železniškega prometa.«
Splošni vtisi,
H koncu pogovora ie naš sotrudnik še vprašal, kak le bil spreiem na Dunalu. v Pragi in Berlinu.
»Na Dunaju,« le odgovoril sodu Kristan, »so me spreieli zelo Ijubez-njivo; tako kancler dr. Renner in vsi drugi ministri, pri katerih sem imei opravka. Pomagali so nam v vsakem oziru, kar znači. da sedanja du-naiska vlada polaga veliko važnost na to. da bi živela v kar naiboliših odnošajih z našo državo. V Pragi sem bil sprejet posebno prisrčno. Predsednik republike Masarvk me ni pozval samo na službeni sprejem, nego sem bil dvakrat tudi njegov gost. Govoril sem potem z ministrom zunanjih zadev. Benešem in dobil vtis, da čehoslovaška vlada iskreno želi živeti z nami v najboljši politični in ekonomski zvezi.
Tudi v Berlinu sem bil prijazno spreiet. Službeno sem sicer obiskal samo ministra zunanjih zadev, privatno pa sem govoril tudi z mnogimi političnimi osebnostmi. Po padcu cesarja ie zavel v Nemčiii povsem drug veter. Nemci predvsem kar se tiče naše države, močno obžalujejo, da je nemška volska napravila Srbiji toliko strašnega goria in zagotavljajo, da nam hočeio z deianii dokazati, da republikanska Nemčija ni istovetna s bivšim cesarstvom absolutista Viljema.«
Tako razgovor z našim sodru-gom. Klerikalni listi so Da pisali? »Minister Kristan se potepa po svatu...« Sodbo o takem pisanlu klerikalnih svedračev prepuščamo našita čitateliem samim, in sploh vsemu razsodnemu slovenskemu ljudstvu.
 ..... —-------[T~--r---—-------|-~r—,iM
LISTEK.
G L J! D.
Spisal Knut Hamsun. — Poslovenil Fran Albrecht.
(Dalle.)
Tik za tem pa so se vrata zopet odprla in mola gospodinja ie spet vstopila: ni mogla priti delj nego do hodnika, ko se je že spet obrnila.
»Predrto pozabim — ne smete ml vzeti za zlo, a iaz imam pač še nekaj dobiti od vas?« je rekla. »Ali niste prišli včeraj pred tremi tedni? Da, mislim, da le bilo tako. S tako veliko fatnl-lijo se ni lahko preživljati In zategadelj ne morem imeti nikogar na upanje na stanovanju, ža-libog..„«
Prekinil sem jo.
»Zdaj pišem ravno nek članek, o katerem sem vam že prej pravil,« sem rekel, »in čim bo gotov, prejmete svoj denar. Čisto mirna ste lahko.«
»■Da, ampak če članek ne bo nikoli gotov.«
»Mislite? Ampak mogoče me obide že jutri pravo razpoloženje, nemara že čez noč: nikakor m nemogoče, da me ne obide čez noč In potem le moj članek v dobrem četrt ure Kotov.
Vidite, z mojim delom stvar ni takšna kot z delom drugih ljudi: jaz ne morem sesti k mizi In napraviti čez dan izvesten del; laz moram čakati pravega trenotka. In nihče ne more vedeti ne dneva ne ure. kdaj ga obide razpoloženje; to mora iti svoi pot.«
Mola gospodinja je odšla. Toda njeno zaupanje vime je bilo sigurno zelo omajano.
Skočil sem kvišku in si ves obupan rval lase, ko sem bil zopet sam. Ne. zame vzlic vsemu ni bilo rešitve, nobene, nobene rešitve! Moji možgani so bili bankrotni! Ali sem se bil že res čisto poidiotil, da nisem mogel več preračunati niti cene majhnega koščka zeliščnega sira? Nisem li mar sredi vseh svojih naporov z računom s solnčno jasnostjo opazil, da je moja gospodinja nosna? Priložnosti nisem imel, da bi to zvedel, nihče ml ni povedal tega. tudi mi ni kar tako palo na um, z lastnimi očmi sem bil videl in takoj umel. vrh vsega še v tistem obupnem trenotku, ko sem sedel tam in računil s šestnajstinami? Kako nal sl to pojasnim?
Otopil sem k oknu in pogledal ven: razgled je bil na Vogumandsgade. Doli na cestnem tlaku se je igralo par otrok, beraško oblečenih otrok v beraški ulici; semintja so se obmetavali med seboj s prazno steklenico in so zraven na ves glas kričali. Voziček s hišno opravo se je počasi peljal mimo njih; to je morala biti družina,
ki so io vrgli na cesto, ki ie menjala streho izven običajnega časa za selitev. To mi ie v hipu Prišlo na um. Na vozičku so ležale postelje in oprava, črvive posteline deske in naslanjači, rdečebarvni stoli s tremi nogami, plahte, železnina in jedilno orodje iz pločevine. Majhna deklica, čisto otrok še. sila grdo bitje z zmrzllm noskom, je sedela vrh vozička in se trdno oprijemala s svojimi ubogimi, malimi posinjelimi rokami, da bi ne padla na tla. Sedela je na kupu strahovitih, mokrih posteljnakov, na katerih so spali otroci, in le gledala na malčke pod sabo, ki so se obmetavali s steklenico...
Vse to sem videl in brez truda zapopadel vse, karkoli se je vršilo.. Stoječ tam pri oknu ln opazujoč, sem slišal tudi deklo svoje gospodinje, ki je pela tik mene v kuhinji; poznal sem napev, ki ga je pela: zato sem prisluhnil, ako pole napak. In nato sem si dejal, da bi idiotski človek vsega tega ne mogel; hvalabogu, bil sem prav tako pri zdravi pameti ko vsak drug človek.
Zdajci sm zagledal, kako se le dvole Izmed otrok pričkalo na cesti, dva majhna dečka; enega sem poznal, bil je moje gospodinie sin. Odprl sem okno. da slišim, kai si pravita drug drugemu in takoi se le nagomilila gruča otrok pod moiim oknom in zro poželjivo kvišku. Česa so pričakovali? Da bi Jim vrgel kako stvar?
Posušene cvetlice, kosti, cigaretne odpadke ali karkoli, kar bi glodali in s čemur bi se lahko zabavali? Medtem se oba mala nasprotnika nista prenehala obdelavati drug drugega. Besede, podobne velikim, mokrim pošastim, so se usipale iz deških ust, strahovite psovke v govorici vlačug, kletvice pomorščakv, ki sta se jih bila naučila nemara doli na pristaniškem mostišču. In oba sta tako živa pri tem prerekanju, da niti ne opazita, kako prihiti moja gospodinja k njima, da sliši, kal se pravzaprav godi.
»Da,« je pojasjeval njen sin, »zgrabil me le za vrat. da mi ie sapa pošla!« S temi besedami se je oklenil proti malemu zlikovcu, ki se le zlobno režal vani in ie zaklical ves kipeč od srda: »Idi k vragu, ti kaldejski bik. ti! Takšen pobalin se upa zgrabiti kčga za vrat! Hudič tne vzemi, če te ne bom ...«
In mati. ta noseča mati, ki le zavzela s svojim telesom malone vso ozko ulico, ie prijela svojega desetletnega fanta za roko. hoteč, da gre z njo, in rekla: »St! Drži jezik za zobmiI Prav pošteno znaš preklinjati, se mi zdi! Saj gobezdaš, ko da si leto in dan prečepel v beznici! Marš, idi v hišo!«
»Ne. v hišo ne grem!«
»O. pač — kar hitro!«
»Ne, v hišo ne grem!«
(Dalje prih.)
. SO!, in.
n
Vabilo
na
veliki protest.shod
ki so vrši
v nedeljo, dne 8. februar a 1920 točno ob 10, uri dop. na KREKOVEM TRGU pred Mestnim domom odnosno sss v veliki dvorani ^MESTNEGA DOMA". s=s
DNEVNI RED:
Proti nameravnemu krivičnemu volilnemu redu za občino in državo.
VSI NA	!	Odbor.
Po shoda se vr5i manifesracijski obhod po mestu do deželne vlade, kjer bo na shodu voljena rieputacija predložila deželnemu predsedniku za hteve delavnega ljudstva glede nepotvorjene, splošne, enake, direktne in tajne votilne pravice v parlament, v pokrajinske, občinske in druge javne zastope za moške in ženske od 20. leta starosti dalje na temelja najpravič-uejKi ga proporca.
Dr. Francž Goršič:
Prvo leto našega pravosodstva.
(Dalje.)
IV. O skftol za oravosodle.
Živo se spominjam, kako so me mladega sodnika dimile graie vzklič-nih pa orizivnih senatov v primerih, kadar sem imel zavest, da sem se potrudil m da sem z zadoščenjem mogel misliti na nelahko a le do sodbo. Zgodilo se te včasi. da te bila sodba višjih lahka a nelepa, a žnta so poslali »v roke gospoda sodnega predstolni-ka« poseben dopis in me zatožili, da nisem oriden. To da ie naibolj primerno sredstvo, da se podkrepi veselje do dela. Takim dopisom vzde-vajo evfemistično ime »opomnie«. toda naziv »graje« bi se iim boli pri-lecal. Ce naj grajam In druge učim. moram prvič sam več znati ko tisti, ki ga potlačim v vlogo učenca. Da to spoznam, zadoščalo dve tri sodbe s takimi orimeri. ki niso z obrazci rešeni. In še potem bi ščedil z strujami. Ako bi pokariaL bi kori! le prepričan, da zuolj dobri stvari ustrežem. Ognil bi se pa tej reči. kadar bi čutil, da |o bo imel prvi sodnik za neblagohot-oo. Zlasti bi se ognil malenkostim. Ni prav. vtikati se v vsako stvar ter povsod in vedno učiti, da ie to in ono po moiih mislih v drugi obliki boif povoljno. Tretjič bi s taktom izbral obrate in izraze, s katerimi bi Stvar oponesel, da bi bila kar s tem razpršena domneva, da ima izrek kako nestvarno primes. Po temle spozna* refeienta in predsednika, ali sta olikanca ali ne. Ne gre za to. kako ona dva debatirata, ampak za mnogo več. za to. da se odpravi stokrat pro-kleta navada, ki ubija podmladek, ker ne loči stremuha od lenuha, ker brizga curke na krivce in nekrivce. ker ponižuje mesto da bi dvigala, ker trka ob uradno oblastnost po pravilu : ouos ego! To je v sodništvu proi ciran neotesanec z dežele. Včasi Je goreč, včasi pa ne. zmerom pa le smešen za kulturnega človeka.
Tudi zabaven ti postane, kadar S svojo vzgoieslovno metodo dokaže, da sam ne ve. kal dela. To ie na primer takrat, kadar na te. ki po 12 ur na dan garaš. zaslišuieš in sodiš vojne rokovnjače, puščico naoeri. da tvol zanisnik ni bil *po« zapisnikarju
»um .» ami-im imlFil*
;
podpisan. 2e tole ms ie bilo dosti, da te je oočastil. oh zatožil. Ti si si do-mišliai. da sl napravi! veledeio pravice. a glei ga spaka, moment ti le vse pokaži!. katerega nisi vpošteval. pozab Hivost. mogoče le neokretnost fantiča ali dekliča, ki pri tebi piše. Predstojnika se sicer ni bati. Dober mož ie. ki ti celo takrat, kadar ti kal hujšega očitajo, ferman predloži stereotipnimi besedami: »Ne storite si nič iz teea!« Hudomušno se ti po-smeia. češ. dobro preglejte ves akt in oridite po razpravah k meni. Prelistaš spise in greš k niemu. Zapisnikar ni podpisan. Kar le. to ie. Kaj bi se izgovarlall Pika sedi. drži. Pri kvalifikacijski komsili gotovo poreko. da tvoji izdelki niso brez hib. »Večkrat mu moramo dati opom-nie.« A preden si oonudil svolo dem»-stto, se ti tvol Sef spusti v smeh: »Kal. ako bi midva senatu ooslala opomnio. da mora biti zaoisnik o nje c o vi obravnavi podpisan — »po oredsedniku?«...
Ljubi bralec, tl gotovo misliš, da obrekujem. Poslušal dobesedni »nosa z dne 20. decembra 1918. ki očita naslednje: »Izkaz za mesec avgust 1917. ni v redu. Postopanje o stvar! Z 120/17 se le po zmislu § 90. k. p. r. ustavilo dne 20. aoriia 1918. Ustavitev po imenovani zakoniti določbi ni pravilna, ker gre za uvodno preiskavo. Postopanje le bilo torel ustaviti po § 109. k. p. r. Čeprav le poteklo že davno več ko pol leta od ustavitve. ta v izkazu še vedno ni vpisana. Predloženi Izkaz le bil torel že osemkrat nepravilen, iz česar izhaja. da se pred predložbo ni nikdar pregledal. Po zmislu zadnlega odstavka razpisa pravosodnega ministrstva z dne 1. decembra 1874. št. 15.722. natisnjenega v Manzovi izdaji ori § 109. k. p. r. mora okraino sodišče o takih slučajih poročati zbornemu sodišča. To se še do danes ni zgodilo, čeprav so za take slučaje posebue tiskovine, obrazec štev. 100. Naroča se. da se sklep in izkaz po zmislu gornjih navodil t a k o 1 popravita. da se Izvršitev sporoči sem-
kaf In da se predpisano poročilo nemudoma semkaj pošlje.« — Za boga. se vprašaš, kal sc le bilo zgodilo? Postopanje so bili ustavili po napačnem paragrafu In to še v stari Avstriji. Dne 20. aprila 1918. Uhva-tili so § 90. mesto §-a 109. Ta greh so bili storili čeprav so za take primere posebne tiskovine, in niso ga popravili, čeprav je poteklo že davno več ko pol leta. Torel uz orkos. Izkaz ie bil vsak mesec nepravilen, od meseca aprila do decembra 1918 osemkrat nepravilen. Jaz pa pravim, da bi bila grozna okvarba oravosod-stva. če bi bil še naprel nepravilen ostal. Poidite se solit s svojim cmo-kavzarskim tonom!
Še en primer. Ta ie z dne 11. marca 1919. Glasi se: »1. Kolki se niso razvredili po zmislu § 12. ministrske naredbe z dne 21. decembra 1915 drž. zak. št. 380. — 2. Pristojbina za razpravni zanisnik nod zao. št. 10 znaša po zmislu opomnie 1 K tarifni točki 32 novele o sodnih pristojbinah 2 K ne pa le 1 K: naknadno izterjati, evetualno postopati po zmislu § 13. ministrske naredbe z dne 21. decembra 1915 drž. zak. št. 380. — 3. Glasom razpravnega zapisnika pod zap. št. 10 se ie prečitalo pričevanje priče T. P., čeprav niso biii dani predpogoji § 252. k. D. r. — 4. Glasom ravnokar imenovanega zapisnika n! prišla k razpravi niti nobena zasebna obtožiteljlca niti njen zastopnik. Po zmislu zakonitih določb (§ 46. oziroma § 259. k. p. r.) torel ni bilo razpravljati. Glava Imenovanega zapisnika pač naibrže ne bo pravilna. — 5. Gre za zasebno obtožbo. In vendar ie ja vni obtoži teli. ki ua gla- j som glave oznavnenienega zapisnika j niti ni bil orisoten. stavil končni predlog. — 6. Navzlic določbi prvega odstavka § 80. ministrske naredbe z dne 21. decembra 1915 drž. zak. št. 380 ni v večkrat imenovanem zapisniku ugotovlieno. koiiko časa ie trajala razprava. — 7. Obtoženka se gjasem lastnega podpisa zove M • • skoro dosledno pa se ie njeno une napačno pisaloN ...«. •— Ni da bi govoril o tem pikolovstvu in dlakocepstvu. Nemci praviio takemu, da streljajo s topovi na vrabce. Opozoriti moram pa na nedostolnost točk 4. in 5. V »glavi« zapisnika zapisnikar ni bil zaoisal imen zasebnih obtožiteljic In odvetnika, na koncu pa ie. ker ie bij novinec, zapisa!, da javni obtoži-teli predlaga »uporabo zakona«. Učiti sodnika, da bi moral ustaviti postopanje (§ 46.) ali pa oprostiti obdolženca (§ 529.. Št. 2 k. p. r.). ker zusebnega obtožitelia ni bilo na razpravo. se pravi tako norčevati, kakor niti pisarniški pomočniki med seboj šal ne zbiiaio. To le naravost nedostojen ton. »Glava imenovanega zapisnika pač naibrže nc bo pravilna« in antiteza: »In vendar je javni obtožitelj. ki pa glasom glave ozna-menienega zapisnika niti ni bil prisoten. stavil končni predlog«, ta dva razpredena očitka očituieta dovoli, do kam smo se vgreznili. Po nedostojnih dovtipih spoznaš čestokrat brzo. kdo ie. ki imaš i nlim ooravltL V stari Avstriji se ie nekoč nekaj primerilo, ki ni bilo niti senca tega zofističnega zaviiania. Nekdo, ki se ga ie tikalo, je ves svoj žalč izlil v tale stavek: Tales judices in Hunga-ria Stuhlrlchter nomiantur.
(Dalje prih.)
Pristopajte k izobraževalni organizaciji ^Svoboda
Politično — socijološko vprašanje.
Pred stoletjem so na dunajskem kongresu ustvarili Metternichovi krojači prenovljeni Evropi nov kostim. Kmalu pa so se izkazale velike hibe In potrebne zaplate so stale življenje mnogotisoč mladih ljudi.
Po stoletju je zahtevala Evropa od svojih jerobov zopet nov kostim ali I topot so ga ustvarili nepoklicani šušmarji. Baš italijanski rokav pri kazuje ogromne napake.
Velesila Italija se boji mlade državice že v prvih začetkih in zahteva najlepše njene pokrajine zaradi strategičnih mej Ste-li videli kje večji politično-vojaški nonsens?
Polotok Italiia. ki nima sredstev, da v enem stoletju Izvrši najnujnejše poprave v lastnih preštevilnih pristaniščih, posega po edinem boljšem pristanišču svojega majhnega soseda. Je-li kje gorostasnejši gospodarski nonsens?
Humanistična Italija zasužnjuje milijon kulturnih Slovanov, ki se ne želilo pogrezniti v Italijanskem imperializmu. Ni-lS to urnebesn! kulturni nonsens?
Dunajska mirovna pogodba se je sklicevala na Boga in citirala sveto pismo.
Pariška konferenca se sklicuje na pravico narodne samoodločbe in citira Wilsona.
Je-li v tej formalni razliki ves napredek najprosvltljenejšega stoletja?_______________________ P	P-
Pogajania z opozicijo.
LDU. Belgrad. 31. Danes dopoldne le opozicila izročila predsedniku parlamenta Pavloviču pismo, v katerem veli med drugim, da opozicila ne misli odlašati z odgovorom vladi. Ker pa so vprašanja, na katera mora opozidia odgovoriti, zelo važna. treba, da se opozicila o teh vprašanjih posvetuje. Predsednik Pavlovič ie danes dopoldne izroči! to pismo ministrskemu oredsedniku Davido-viču. Danes popoldne ie opozicija imela selo. na kateri ie razpravljala o definitivnem odgovoru vladi. Izgle-da. da le bila ta sela brezuspešna ln da bo odgovor opozicije v glavnem zahteval, da se skliče parlament Kakor kaže. ne bo prišlo do sporazuma med vlado in opoziciio. V krogih opozicije sta dva mišljenja dede spo- | razuma z vlado. V radikalni stianki ie večina s Protičem na čelu mani pomirljiva vendar pa popustljiva, ker noče g. Protič izzvati nikakih notranlih diferenc v opozlclii. V Na-lodnem klubn sta istotako dve grupi. Prva grupa pod vodstvom dr. Drinkoviča ie pomirljiva, a druga pod vodstvom dr. Lorkoviča ie mani pomirljiva. Grupa dr. Korošca ie pa za sporazum z vlado.
LDU. Belgrad. 31. Včeraj so se Zopet pričeli pregovori med Demokratsko zaiednicoin šefi opozicijonal-nega bloka. Obe stranki imata tnaro nade. da bo prišlo do sporazuma. Predsednik parlamenta Pavlovič le poselil g. Protiča in konferiral z njim o odgovoru na zadnje pismo ministrskega predsednika Davidoviča. G. Protič le izjavil, da bo mogel dati odgovor šele po povratku predsednikov jugoslovanskega in Narodnega kluba v Belgrad. Včeral popoldne sta došla v Belgrad dr. Lorkovič in dr. Drinkovič. ki sta posetila e. Protiča. Danes se pričakuje dr. Korošca. Izgleda. da bo Narodni klub za-
hteval. da se takoj skliče parlament zaradi ladranskega vprašanja. Narodni klub stoji na stališču, da mor* biti ustavni odbor izvoljen po inieija-tlvi parlamenta, a ne z odlokom vlade.
Vtis jugoslovanskega odklonilnega odgovora v Parizu.
LDU. Washlngton, 31. (DunKU, — Brezžično.) Kakor doznava »New« vork Sun« iz Pariza, le dejstvo, da Je Jugoslavija odklonila predloge zaveznikov glede jadranskega vpraša-n ja, napravilo v pariških krogih vtis, da Jugoslovan! z gotovostlo računalo na ameriško finančno in gospodarsko pomoč, kakor tudi na podporo svojih zahtev od stran! Zedinjenih držav.
LJENIN O DELOVNIH ARJVlADAft
LDU. Moskva, 31. (DunKU. — Brezžično.) Pri tretjem kongresu na* rodno-gospodarskih svetov je razpravljal Ljenin o ustanovitvi delovnih armad, ki po njegovi izjavi na|-bolle odgovarjalo potrebam onega časa. ko le prenehala volna in se pripravlja mir. Vojni čas sicer še ni popolnoma potekel. !e delal, vendar se more vojna smatrati za končano in se more pričeti z mirovnim delom, ker je sovietska Rusija po dveletni borbi ostala zmagovita. Ves delovni aparat se naslanja na potrebe miru. Iz te* ga so nastale delovne armade. Srl da-Jelo možnost, da se vsi napori osro. dotočijo na eno točko, namreč n* zbiranie žita in njega prevažanje v središče države Vsa druga vprašanja moralo tel nalogi pustiti prednost Omenjeno delo se mora nemudom« pričeti z vso delovno močio več milijonov ljudi. V tem obstoji novi bol, ki pričenip šele sedai.
Požar na bivšem dunajskem dvom.
LDU. Dunaj. 31. (CTU.) Snoči je nastal na dvoru požar ki le napravS precejšnjo škodo. Ogenj le pravočasne zapazila straža angleške repara-ciiske komisije. Nastal ie v sobah navedene komisije, ki se nahajajo v le-opoldinskm traktu dvora in v katerih ie svoičas stanoval nadvoivoaa Franc Karel, oče cesarla Franca Jožefa. Soba. v kateri ie začelo goreti, je b!la sedai čakalnica reoaracilske komisije Pod to sobo se nahaiajo prostori ceremotršiskeaa aoartemen-ta. V nje! se nahaja oeč. katero so vedno kurili. Blizu peči ie snoči okoli ene ure angleška straža zapazila, da ie naenkrat švignil plamen iz tal. Obvestila ie tako! požarno hrambo iti dvorno osohie. ki ie takol odstranila dragocene mobiiie in umetniške pred’ mete. Gašenje le tralalo vso noč la šele ob polu šestih ziutrat le odšla požarna hramba. Požar ni uničil nobenih mobilij in nobenih umetnin. Požar je nastal, ker so peč neprestano kurili. Peči pa v reorezentacilskih prostorih niso tako zidane, da bi se smelo v njih vedno kuriti.
ŠOVINISTIČNO RAZPOLOŽENJE V ITALIJI.
LDU. Berlin. 31. (DunKU.) »Deu-sche Aligemeine ZeJtung« poroča t* Londona: Snoči Je imel Italijanski ministrski predsednik Nittl pogovof s francoskim poslanikom Barrereom. Nato se je vršila sela ministrske«* sveta, kier se le razprav Ualo zlasti o jadranskem vprašanju. Kakor poro« čaio listi, le Italilanska vlada gled« spora z Jugoslovani zelo optimistična in trdno preverjena, da bo Jugoslaviia odnehala. Italijanska vlada I« pa tudi odločena, da se ne spušča *
mmmtm
Dr. Jos. C. Oblak:
Krpanova kobila.
(Dalje.)
Toda o Cankariu Je napisal dr. Tavčar pri tem take. — nai mi oprosti ta izraz — gorostasne trditve, da radi svojega kulturnega nazirania ne morem istih preiti, če že ne iz pijetete do pokojnega Cankarja in še posebej zato ne. ker ie bil dr. Tavčarlu ravno moj skromni članek povod, da lih |e napisal — brez siaheea namena, morda nehote vsled bujne svoje fantazije in vehementne narave. — morda nekaj, kar mu je že dolgo ležalo _na duši . . .
Ako bi se hotel spuščati za dr. Tavčarjem na polje pretiravanla —
— bi ravno tako lahko trdil, da le dr. Tavčar imenom neke »klike«, ki noče pripoznati Cankarja, sfizilira! vse tiste, katerim pomenia Cankarjeva
— »stilistika« — (ti mol Hubi bog. dr.
ITavčar vidi v Cankariu samo najboljšega stilista!) — višek umetnosti, tista smer. katere najodličnejši zastopnik le on. in zlasti romantične Stvari kakor so »Mrtva srca« ali pa tudi »V Zali« pa ne . . .. duševno sflziliral tisto »kliko«, kateri Je spo-
min na največiega slovenskega literata čist in svetal kakor kristal — brez vse sopare in megle —. kateri je sveto Ime. zapisano na enem tistih belih lističev v blato teptane krizanteme siromaka, ki je pa ostala po Cankariu in samo po nlem vsled njegove zmagovalne duševne sile — brez vsake pomoči kakega »diktatorstva« in tudi dr. Tavčarjeve — zbog enega samega velikega prepričanja In vere v lepoto in resnico — bogastvo bogatega . . .
Sicer pa se veselim, da se Je danes, »ko vse hodi po glavi«, ko se vse peha za materiialnim blagom, ko se ves idealizem in vse rodoliubje potaplja v blatu naignusnejšega egoizma, ko vse pleše okoli zlatega teleta — (celo dr. Tavčarju se kar nehote vsili primera o kroni in šterlingu) — tega nalkarakterističnega znaka današnjega časa,-----------da se ie torej v
teh časih sploh še mogla razviti in to celo v slovenskem političnem dnevnik« kulturna debata, ki se tiče vrednejšega in resnejšega predmeta in se vzdiguie nad nivo našega žalostnega vsakdanjega životarjenja. Zato bi morali biti prav za prav dr. Tavčarju hvaležni.
Gotovo sva si z g. dr. Tavčarjem edina v tem. kar ie že naš neupogljivi ln duhoviti Levstik v polemiki z enim od »noviške gospode« (Petrom Hicingerjem). ki tudi ni priznavala niti — Levstika — niti Prešerna, zapisal koncem svoje kritike 1. 1857./8. vsekakor v nekem jezikoslovnem bolu: »Cemu se bojimo kritike, ki j1 vendar ne odidemo? Zadela nas bo gotovo, če danes ne. morda jutri... Vsak človek ima prost jezik, da p«, šteno pove. kar misli o poštenih rečeh: vsakemu’bodi med nami prosto še pero. da tudi pošteno piše. kar in kakor hoče v poštenih rečeh! To ie sodnikova skrb. da ne zatrobi kake neumne, ker bi se mu potem krohotajo smejal, kdor bi ga slišal: tisti pa. kogar je napak sodil. vem. da bi ga za vselej k pokolu^ posadil. Kdor Slovencem dobro hoče, nai z mano reče: »Bog živi kritiko!« Zlate besede! Tem bi še pristavila: Bog živi svobodno besedo na polju kulture, lepote in okušal Razlika Je pri tem samo ta. da moja malenkost v resnici ni nikomur kratila te svo bode. — dr. Tavčar pa jo le — z za-vrnitviio molega spisa in ne v zadnji vrsti z apodiktično podčrtanim »koncem« svojega v enem oziru do-
sti boli — če že hočemo rabiti ta izraz — diktatorskega odgovora.
Živela svoboda. R»di mene pa sl naj izpiše v »Slovei ^kem Narodu« makar Luigi Calco celo svojo literarno dušo brez vsake kritike. — alt potem naj bi bil dr. Tavčar priobči! tudi moi člančič! Sai s tem še ni rečeno. da bi se z nlim identificiral, in lahko bi bil nanj svobodno odgovoril v svoiem listu, a z večjo pravico bi potem pisal proti diktaturi v literaturi. čeprav ie v resnici ni! Sai se menda tudi ne identificira z vsem! podlistki »Slovenskega Naroda« neke posebne brezbarvne in plitve struie. ki lih včasih z angelsko potrpežljivostjo prenaša čitaioče občinstvo ...
*
Dr. Tavčarja le razvnela najboll teza, da le Cankar poleg Prešerna, ali za Prešernom nalvečii slovenski literat. Ako bi dr. Tavčar ne bil drugega pobijal kakor to trditev, bi mogel vpoštevati njegov podčrtani konec. Niti niegove očitno krive trditve, da sem postavil tezo, da je Cankar za nas »nekak drugi Prešeren«. ne bi pobijal, ker Je zmota nesporazumlienie čisto očitno. Pre šeren in Cankar sta tako samosvoji
skoro bi rekel nasprotujoči st individualnosti v naši literaturi, da iiK sploh ni mogoče primerjati !>o ■— žanru in struji. Vsak po svoie st« kulturni veličini In granitna mejnika * zgodovini naše kulture, sai le Prešeren naš prvi pesnik-umetnik, Cankar pa predvsem umetnik-prozaisti Ako pa sem torej trdil, da se nekako vsakih 50 let en tak veliki mož. in da ic Cankar za ali Prešerna največji« in še pristavili Kaj treba Cankarju primerjanja \A tehtania. nisem trdil tega. kar izvoli trditi dr. Tavčar. A to bi bila male»-kost.
~ »Toda dr. Tavčar se čuti tudi radi tega duševno sfiziliranega, ker sem trdil, da se je Cankar dvignil nad nivč svojega časa, vsled česar g* bodo splošno priznavale ln — raz-umeie šele prinndnie generacije. I« se čuti zato proglašenim za neumnega — prosim, to le njegov izraz. —«
Tavčar pravi- prepustimo to sodbo
bodočnosti! Toda njegovi trditvi, att ie končna in nezmotljiva ocena Cankarjevih del danes — nemogoč a, si uscjain u2ovariati» §c posebej —» »Podob Iz sani«.
(Daljo prih.)
c_ si
m I de e-ill. \
nobene pogovore več. V tem to podpira vse lavno mnente. Italijanske nacionalistične zveze bodo prihod-Ute dni priredile v Rimu veliko manl-festaciio, pri kateri bodo zahtevate izvedbo londonskega dogovora.
Avstrijsko volne ladie so neporabne.
LDU. London. 30. (CTU.) Avstro-ogrska volna ladta. ki te bila izročena Franciii. se le potopila na potu iz Kotora v Brindisi. Trdi se. da so vse avstro-oerske volne ladie. ki se moralo izročiti, poškodovane, da bi se ne mogle vporabiiati.
Pozoli za potovanje preko Salzburške v Nemčilo.
LDU. Beigrad. 31. Presbiro ministrstva za zunanie posle priobčuje uradno: Deželna vlada v Salzburgu naznania. da delavci, kt ootuielo v Nemčijo, ne moreio prestopiti mete ako niso izpolnili nastopnih oogoiev: L Imeti moralo poleg vizuma avstrijskega zastopnika tudi vizum nemškega zastopnika (urad za potne liste). 2. Dobiti moraio od politične oblasti onega kraia. kamor žele potovati. potrdilo, da prihodu niih samih ali članov niih družin ni ovire.
3.	Nabaviti si moraio potrdilo delo-daialca. da so spreleti v delo. oziroma da bodo spreleti. 4. Potni list ne sme biti stareiši od leta dni.
Ustrelitev Funcka.
LDU. Pariz, 1. (DunKU.) Jutri zjutral ho v Vinneunesn ustreljen bivši pehotni častnik avstro-ogrske voiske Norbert Funck. Funck ie bil leta 1918. obsoien od volnega sodišča na smrt. Obtožen ie bil. da ie * napačnimi listinami vstopil kot Anglež v pariško banko in da ie v zvezi s šefom nemške poizvedovalne družbe, baronom Rolandom vohunil za Nemčiio. Daial le zlasti pri obstrc-lievaniu Pariza z dalekosežnimi topovi Nemcem podatke.
Cehaslovaškl zastopniki v Inozemstvu.
LDU. Praga. 29. (CTU.) Kakor javlja »Češke Slovo«, bodo imenovani za češkoslovaške polnomočne ministre v Parizu dr. Osuskv. v Tokiu Pergier. v Rimu dr. Kvbal. pr? Vatikanu dr. Krofta. v Londonu dr. Veverka. v lužni Ameriki Havlasa, v Va ršavi aii Haagu profesor IV\axa, v Kodaniu Plesinger-Božinov in v Soliti Kines-.lizerskv.
Novice.
— Oddelek za upravljanje sovražne inrovine. ki ie bil dosedal pod-re?en ministrstvu za trgovino, preide s 1. februariem v področie ministrstva za oravo^odie.
— Prosvetni tečai v Sarajevu. Sredi februarja bo akadcmično pio-svetno društvo »Martič« v Sarajevu otvorilo prosvetni tečaj za deleeate otnladinskih društev. Ta tečai ima svtho. pobijati analfabetizem in da se iViladini. ki ie dovršila liudsko šo-
lo.	dado strokovno ekonomska navodila.
— Za Intendanta sarajevskega gledališča ie imenovan g. Milan Ko-roliia. mlaiši književnik iz Dalmacije.
— Privilegirana emisijska narodna banka SHS bo skoro otvoriia podružnico v Splitu. Podružnica bo prevzela zgradbo, pohištvo in druge premičnine bivše Avstro - ogrske banke v Splitu.
— Dve novi pravniški fakulteti. Po naredbi ministra za prosveto se otvorita te dni v Skopliu in Subotici pravniški fakulteti (akademiii).
— Znanje angleščine v Ameriki Prisiljeno. Ameriški senat ie sprelet zakonsko oredlogo, ki obvezuje vse priseljpnce med 16. in 46. letom, ki ne ohvladaio angleščine, da posvete nahnanj 2(30 šolskih nr na leto uče-® “ ®ngle^kega iezika. Stroški za iz-
letn 4«, .oostave bodo znašali prvo st tn pol milijona dolarjev.
sl,karia Celestina Medoviča bodo prenesli v Kuno v Dalmaciji m pokopal, v cerkvici ki jo }e pokorni slikar okrasil s svojimi Slikami. Za pogreb se vršilo velike priprave. Stroške pogreba ie prevzela pokrajinska vlada.
— Draginja na Dunaju. Dne 29. t. m. se je na Dunaiu zopet podražilo meso. Kilogram stane sedal po kakovosti od 98 do 124 kron.
— Zmaea orožja... Iz Netv Yor-ka poročajo, da nameravajo Američani postaviti velik spomenik Iz kamna ob Marni, ki nai bi bil trajen spomin na zmago francoskega orož-
ob tej reki leta 1914. Troški so preračun,eni na 250 000 dolarjev (n Se bodo nabirali prostovoljno. Zmaga orožja ni zmaga misli. To naj bi bil drugi spomenik pri Lipskem..,
Mariborske novice.
Volitve In kompromisi »Slovenski Narod«, ta opravljiva tetka. Je postal silno nervozen. Delo socialistov mu draži živce prav tako kot tukajšnjim Dolitičarjem. Pripoveduje namreč o »kompromisu« sociialistov z Nemci. Ker pa ie »Narodov« dopisnik slabo informiran, pojasnimo stvar mi. Pod predsedstvom viadnega komisarja gosp. dr. Pfeiferja je sklenila liberalna stranka kompromis z nemškimi naciionalci. in sicer v posvetovalnici mestnega magistrata. Zedinili so se. da bodo kandidirali pod naslovom »Wirtschaftspartei«. Za vodio nemške kompromisne liste le Dostavljen stavbni moister Olasser. slovenske liste pa trgovec VVeixel. Toliko v pojasnilo. Če pa hočejo de-mokratle z lažjo prikriti to svoje de-
lo.	bomo o tem podali še več intere-santneišega materiiala o liberalno-nemšketn kompromisu. Razumemo se menda?! Kar se tiče vojaštva In hujskanja pripominjamo, da ie to za nas prav nepotrebno, med tem ko se liberalna stranka spušča celo v de-nunciiantstvo.
Revolucija v Mariboru, Triperesna deteljica: Jarh - Roglič - Johann Škerjanc, ie zopet za blamažo boga-teiša. Ko so delavci v železniški delavnici postavili dva zvezaria. ki sta nadlegovala naše delavstvo s svojimi Izzivanji, za par minut na hladen zrak pred barake, le ta deteljica poslala krvavo poročilo v »Jugoslavijo«. kjer — naštevajo ranjence! Poklicali so — artiljerlio. vojaštvo, policijo. in Johann Škerjanc, ta jugoslo-vaski Hindenburg, je napravil — naskok. Pritekel ,e brž neki častnik, ki pa ie lezno odšel, ko ie spoznal, da so ga potegnili. Telefoni so ropotali, pošta le bife oblegana, da ,e moral stopiti v akcijo reševalni avtomobil, la glej! Ta natančno preračunana revolucija se ie v zadniem momentu izjalovila. — To te že druga velika zasluga naših Junakov Jarh-Rogiič-Johann Škerjanc. Ali ni res nikogar, ki bi te gosnode vsa, malo noučil ?
.lavna straža v Mariboru je zelo slabo oblečena. Želeti bi bilo. da vendar že enkrat dobi dostojne gorke obleke, kot se Je zgodilo to v Zagrebu. da ii ne ho treba zmrzovati. Ali so v Ljubljani na nie pozabili?
Peki so prenehal) peči beli kruh. ker se ie cena beli moki podražila na 11 K za kilogram. — Čimdalle lepši časi se nam obetalo!...
Železniška preiskovalna komisija ie svoie delo v Mariboru opravila. Izkazalo se ie. da so Zvezarii tisti liu-die. ki vedno in povsod provociralo naše delavstvo, do meščanskih listih pa kriče o rdečem terorju, da se človeku lasje leže. Vsa nizkotnost te ia-žisociialne klike se zrcaii oač v tem brezglavem kričanju. No. liudstvo in vsi nametni liudie iih poznalo ...
Krščansko - snciiaina stranka Je tmela v Mariboru protestni shod proti teroriu »svoiih bratcev na Ogrskem« — pardon — proti nam. Od resnosti do smešnosti le pač samo en korak, zato se sramujejo tega celo vodilni ljudie SLS v Mariboru, ki se puste na ta način potegniti od proslu-lih Zvezariev,
Dnevne vesti.
Klerikalna kultura in resnicoljubnost.
Glavni almanah slovenske klerikalne kulture »Večerna posoda« le v zadnlm času mnogo čvekaril o sodr. Kristanu, ki ,e bale potoval na Dunaj z edinim namenom, da organizira traien uvoz nemških delavcev v Jugoslavijo. In to seveda zopet t edinim namenom, da s pomočio 40.000 in toliko nemških delavcev pospeši germanizacijo naše države! To Je bilo namreč resno pisano ,n mišlieno in nobenega dvoma ni. da so tem vestem verjeli tudi klerikalni žurnalistl-čni svedračt. Sal si drugače ne moremo misliti, da bi uredniki slovenskega krščansko-katnliškega večer' nega kulturnega glasila zavestno 1a-Ra1i dan za dnem v tako ogromnem obsegu. Bodisi tako ali tako. dejstvo le pač. da so te dni vsi slovenski list,. tudi klerikalni, obiavili deinenti nernško-avstri,skega ministra sodr. tlanuscha_ da se nemških delavcev ne bo pošlllalo v Jugoslavijo, ker lih sami ootrebulemo. in da so torei vse
Saa?CvxVeSt' Z,ae?neJ Ka* ^reče sedal »Večerna posoda«? AH bo svo"
Je laži preklicala, ali pa bo za svo,e
resnično in plemenito žurnalistično
delo tirjalo knezoškofov blagoslov?
PoIIludle.
»Slovenski Narod« piše z ozirom na pomožno akcijo v korist revne dece v Nemški Avstriji, ki so Jo naše organizaciie podvzele. da gre v tem slučaju najbrže za volilni manever.
Liberalna stranka ie tako vajena delati vse zgoll v volilne svrhe. da si »SL Narod« že ne more več raztolmačiti drugače nobene stvari. V najskrajnejšem slučaju nam sicer kon-cedira, da če delamo to zgolj iz človekoljubnih nagibov, moramo biti že nadljudje. Kaipa. Kako nai bi se drugače za stvar zanimali če ne gre niti za navadni volilni manever. In glej: Za usodo dunajskih otrok so se še pred nami zanimali ljudje iz celt Evrope, v italiio sami iih ie šlo na tisoče in tisoče. Ali so igrali tu volilni momenti glavno vlogo? Ali pa gr« tudi v tem slučaiu za same nadljudi? Na vsak način ne gre za ljudi slovenske liberalne mentalitete. Ti niso bili in ne bodo nikoli nadljudje, ti ostanejo, kar so bili vedno: p o I -!J u d J e . ki licitirajo svojo strankarsko in duševno mizerilo tudi spričo nedolžne stradajoče dece.,.
*
Uprava cest In mostov. Predsed-šintvo deželne vlade za Slovenijo sporoča: Ker so nastali dvomi, kateremu oddelku deželne vlade pripa daio cestne stvari, se dale na znanje da so vse zakonodajne, upravne (upravnopravne in tehniškoupravnc) in tehniške stvari cestarsfva in grad nje mostov prišle od bivših deželnih odborov, od bivših avstrijskih namestništev iti deželnih vlad in od bivšega avstrijskega ministrstva za iavna deia na poverjeništvo za lavna dela. Izvzete od pristojnosti tega po-veiieništva so le naslednic stvari: I cestna pcHciia. ki pripada deloma kot varnostna uolicila poverjeništvu za notrnaie zadeve deloma v zmislu točke 111.. štev. 3 ..odst. 2.. naredbe o prehodni upravi v ozemliu Narodne vlade SHS v Ljubljani, z dne 14. novembra ,9,8. štev. HI. Ur. L okrajnim političnim oblastvoin (naredbe o pritožbah zoper krajno - policiiske naredbe in odredbe občinskega odbora oziroma županstva, k? so slično kakor že izza leta 1875.. na Štajerskem prešle tudi v ostali Sloveniji od deželnih odborov na okraina politična oblastva: 2. one cestne stvari, ki so preje pripadale bivšetnu avstrijskemu železniškemu ministrstvu: 3 železniški mostovi in mostovi pomorske uprave. Tehnična preizkušnja tnotorskih vozil in preiskuševa-nie voznikov za ista nista izvzeta od pristojnosti poverjeništva za iavna dela. - (LDU.)
Razglas. Okrajno glavarstvo v Liubliani ima Dri Janezu Seian. posestniku v Dobruniah št. 45 pod zaporo 400 sodov kislega zelia. Ker se le bati. da bi se pokvarilo, oreda se to zelje potom županstva obč Dobru-nie na lavni dražbi na licu mesta dne 7 februarja ,920 ob 9. ur? dopoldne Vabijo se k dražbi vsi interesenti, posebno aprovizaciie. Blago se lahko ogleda pred začetkom dražbe. — Vladni svetnik: L a s i t L r.
Polovična voinia na železnicah, oarobrodih in poštnih vozovih ,e dovoljena glasom ministrskga sklepa vsem delavcem, ki potuielo v svrho prevzelia nakazanega dela. Tozadevne »Nakaznice« in »Legitimacije« (ki morajo biti opremljene s sliko) Iz-dalaio od 1. februarja 1920 dalie podružnice »Državne posredovalnice za delo« po 50 vinariev.
G. predsednik deželne vlade dr. Žerjav ta teden radi mnogoštevilnih poslov ne bo spreiemal strank. Kdor ima kako nuino žello v stvareh, za katere ie pristoien dežeini predsednik, se naproša, naj svoio želio t kratko ulemeliitviio pismeno sporoči na osebni naslov predsednika deželne vlade.
Člani In članice »Društva zasebnega uredništva Slovenile«, ki so sc svoiečasno priglasili za cenejo dobavo blava proti takoišnlemu plačilu, na, se nemudoma zglase v društveni pisarni Gosposvetska cesta Štev. 12
11.	nadstropje, kjer dobe tozadevne izkaznice.
Ponarejeni žici »Jadranska banka« v Ljubliani nam poroča: Kakor sme izvedeli iz zanesljivega vira. kurziraio na Dunaiu jugoslovanski, tisdčkronski bankovci, markirani z žigom:	»Jadranska	banka.	Ljubla-
na« v eni vrstici. Dovoljujmo si. opozarjati javnost na dejstvo, da so bankovci s tem žigom brezdvomno fai-zifikati. ker le uporabliala naša banka pri žigosaniu izkliučno žige z besedilom »Jadranska banka — podružnica Ljubljana« in sicer, kakor oddeljeno, v dveh vrsticah.___________
Kultura.
»Svoboda«. literarni delavski mesečnik in glasilo delavskega izobraževalnega društva, le izšla za zadnje tri mesece m. I. z naslednio zelo bogato in pestro vsebino: Vera Kesler-Alfcrchtova: Mati toži. — Franjo Roš: Uporniki — Marko Studeč
Moj znanec« — Franjo Rdi: Nai,
mladosti (Spominu padlih). — Maksim Gorki: Pravljice resničnosti. — Dr. K. Dobida: Poglavje v naši umetnosti. — Ivan Albrecht: Ulici. — Pr. Roš: Pariz. — Reza Stenovic: Izobraževalno delo in nlega pomen za proletariiat. — on: Husitske vojske.
—	C. K.: Ernest Haeckel. — R. Pe-terlin-Petruška: Iz zbirke: »Pesmi Matije Gubca«. —- Verusovič: Delavske telovadne Jednote na Češkoslovaškem in pri nas. — Pregled: on: Simon Jenko. —''A. Sič: O slovenskih narodnih nošah. — K. C.: Francisco Ferrer. — Pozabljena obletnica. — Besede, ki Jih le malokdaj slišat!... — —on: Andrevv Carne-gie. — Društveni vestnik »Svobode«: Ptui. Zagorje. Jz Spodnie Šiške. Strnišče pri Ptulu Llubliana.
F. M Dostojevski}:	Bele noči.
Mali Junak. Preložil dr. Vlado Borštnik. Knjiga obsega 132 strani in stane broš K 10.—. vezana pa K 12.—. Ta snopič »Narodne knjižnice« prinaša v dovršenem prevodu Dostojevskega sentimentalni roman »Bele noči« in novelo »Mali iunak«. Prvo delo le ljubka povest o saniariu In nesrečni deklici, zgodba dveh src. ki iščeta utehe drugo pri drugem v svoli osamelosti. zapuščenosti in nesreči. »Mali Iunak« ie prelestna psihološka slika iz one otroške dobe. ko začne zoreti v človeku nezavestno spoznanje samega sebe. ko se začne porajati spolni nagon s svojimi duševnimi boji. — Prelagate!} le dodal prevodu živiieniepis Dostojevskega in literarno skico o slovenskih prevodih njegovih del.
Iz stranke.
Sndrueom in sodružicam b VIČ-Gline se naznania. da se bo vršil diskusijski večer v sredo, dne 4. t. m. ob 7. uri zvečer v salonu gosp. Kramarja. Prosi se. da se udeležite v čim nalvečiem številu. — Odbor.
VJč-GIlnco. Vse odbornike krajevne politične organizacije sc vabi na sejo. ki se bo vršila v sredo, dne
4.	t. m. po diskusiji v salonu g. Kramarja na Olincah.
Rudarjem v Zagorju. V sredo, dne 4. ebruarja se počnelo obdrža-vati večerne diskusiie. in sicer: vsako sredo ob 5. uri popoldne za rudarje na Toplicah v rudniški restavraciji. za rudarje v Bisovcu vsak petek ob 5. uri popoldne v prostorih gostilne Iv. Grčar v Bisovcu. Dolžnost vseh sodrugov In s<»družic Je točna in tx?Inoštevilna udeležba! — Tajništvo Uniie slov. rudarjev v Zagori«.______________________________
Prireditve.
Redni občni zbor šnortnega kluba »Ilirija« se vrši v torek, dne 10. te-bruaria v restavraciji »Novi svet«. Dnevni red: 1. Letno poročilo 2-Sprememba pravil. 3. Volitev odbora. 4. Delavni načrt za sezono 1920
Za komerelce na Koroškem. Dne 7. februarja ob 15. uri se vrši v Borovljah in dne 6. februarja ob 13. uri v Velikovcu zborovanje konierejcev Isti dan in istotam se vrši tudi pre-movanle plemenskih kon, (kobil, žre-bic, žrebcev).
Občni zbor »Narodne Galerije« se vrši v četrtek 12. febr. 1920 ob 5 uri v mestni posvetovalnici. Letna članarina se lahko plača na občnem zboru. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe članstva
Aprovizacim.
Obnotivev ubožne flkcile s črko
A In B. Ker so izkaznice ubožne ak-ciie A in B. katere imajo stranke že v rokah, popolnoma raztrgane, tako da nanje sploh ni več pisati mogoče, se bodo strankam, ki imaio izkaznice A in B akciie natisnilo na nove izkaznice za cenejšo prehrano črko A ali B. Pripomni se pa. da ta ubožna akcita ni v nikaki zvezi z akcijo za cenejšo prehrano, temveč se v novo ubožno akc. A in B sprelernaio le naj-večii reveži, ki so brez rednih dohodkov. Samostojni obrtniki, dalje uradnik!, lavni nastavi,cnci in drugi, ki prejemalo nove draginiske doklade. se v ubožno akcijo črke A ali B sploh ne sprejemalo. Ker pa je v prejšnji ubožni akciji črke A In B tudi precel takih, ki so si med vojno kolikor toliko opomogli, tako da lih danes ni več mogoče smatrati revežem. bo dobil na izkaznico za cenejšo prehrano natisnjeno črko A ah B le tisti. 1. ki le bre2 vsakega premoženja in brez redne plače in 2. ki ima le majhno dnevno, tedensko ali mesečno plačo pa veliko nepreskrbljenih otrok. 3. vdove, ki so navezane le na redno vojaško ali civilno podporo in 4. volni invalidi brez zaslužka. Kdor ni v pravem pomenu besede revež, naj se torej nikar ne sili v
to akcijo A ta B. ki Je namenjena I« za prave reveže. Kdor pa s svojimi dohodki lahko v sal za silo IzhaJ^ tega ni mogoče smatrat! revežem. Kdor pa bi po zvijači bil vsprejet — bo kaznovan od državnega urad* zoper veiižnike z zaporom do šestih mesecev in z globo do 20.000 K. — Vsaka stranka mora prinesti s seboj izkaznico A in B in pa izkaznico za cenejšo prehrano. — Stranke s« sprejemalo od 8 do 12. ure na magistratu- Galetova hiša. pritličle. in sf-ce-r: iz I. okrala dne 4. februarja, is
II.	okraja dne 5- iz III. okrala dne 6„ iz IV. okraja dne 7.. iz V. okrala dn* 9., Iz VI. okraja dne 10.. iz VII. okrala dne 11., iz Vlil. okraja dne 12., is IX. okraja dne 13. in Iz X. okraja dn« 14. februarja 1920,
Prodala lota na novo ubožn* akcijo A In B. Vsaka stranka, kateri se natisne na Izkaznico za cenejšo prehrano črka A aii B dobi tako I v vojni prodajalni 1 kg loja ki stane 15 K. Loj se plača na magistratu. Galetova hiša. II. nadstropja.
Prodala kromnhia. Ker ima mestna aprovizaciia v zalogi še neka, va-gonov krompirja, ga bo oddajal* strankam v skladišču pri Milhleisn* po sledečem redu: Iz 1. okrala dne i. februarja, iz U. okraja dne 4.. Iz !!L okra,a dne 5» Iz IV. okrala dne 6.. la V. okraia dne 7.. Iz VI. okraia dne 9, Iz VII. okraia dne 10.. Iz VIII. okraj* dne 11„ iz IX. okrala dne 12. Iz X. okrala dne 12. februarja. Kilogram krompirja stane 1 K 50 vin.
Iz Slovenije.
Trbovlle.
Zadnje poročilo o konca p&sivn* rezistence, ki aa le podal LDU I* vzbudilo med delavstvom preceift-njo razburlenost. ker pravi, da le d®» iavstvo prosilo, da se začne z delom. Zategadelj s, Stelem v dolžnost, da oodam lavnosti natančno ooročilo. V četrtek, dne 22. lanuari* 1920 ob 6» uri zvečer sem šel z delavskimi zaupniki v ravnateljevo pisarno Tam smo dobili g. dvornega svetnika Strgarja In vladnega svetnika dt. Dri*, škoviča. N,ima smo podali naslednl* izlavo: Delavstvo te sklenilo zapo-četi z rednim delom pod pogoiem. d* se ne zgodi nikomur nič žalega radi pasivne rezistence. G. dvorni svetnik nam odgovori nai pridemo če* eno uro po odgovor, kar smo tudi storili Naznanilo se nam le. da deželna vlada sprejme naš pogoj. Obljubili smo torej, da se začne 23 januarja ob 6. uri ziutral z rednim delom. — Toliko v pojasnilo, da bo Javnost pravilno poučena. Delavstvo to tel ni prosilo in tudi ne bov takih okotnostih. To naj si zapomnilo vsi katerih se tiče. — Balt, rudarski tajnik v Trbovljah.
Kapele pri Brežicah.
Zadnlo nedello bi se moral pri nas vršiti Javni ljudski shod sociialno demokratične stranke. Ker pa niso ta dan vozili viaki ta govorniku ni bila mogoče priti, se te moraJ shod preložiti. Letaki, ki smo lih za sklicanja shoda nabili na raznih mestih, so silno bodli v oči nekatere naše vaška magnate. V nedeljo zjutral le gospod Franc Stergar nek tak letak strgal raz zid ter hitel v Brežice pritoževal se nad našim shodom. Mož le namreč mislil, da mi shoda nismo naznanili AH mi se temu početju ne čudimo. če poleg vsega tega še pomislimo. da bi za tako silno težil nai shod! Za gosp. Stergarja bi res bilo pač še najboljše ta najhvaležnejš« delo. če bi a pr. v gostiln? pri Zor-čiču ob priliki obrazložil delovanj« svoje In svolega tovariša obče zašlo* vele občinske aprovizaciie Viržink Imamo dosti in dolg čas nam gotova ne bo. Morda celo odobrimo skle* okr. glavarstva, s katerim se je dn« 24. jan. aprovizacijo izročilo v rok« neke druge osebe ...
Tezno.
Nezadovoljnost nas sili. da 9* oglašamo. Imamo namreč oostaien*-čelnika, včasih pri nemških narodnjakih dobro znanega in zelo priljubljenega. ki pa ie sedala seveda hud luecslovanski zvezar ter naganla vsakega, ki ne pleše po zvezarsko « nernčuriem. ki ga le treba pregnati V Nemško Avstrijo. Ker se bližajo v®, litve. ie za to še posebno vnet m ho-Če pomesti odtod vse. kar bi glasovalo za rdečkarje- Nam se pa zdi d* bi bilo pravilnejše, če bi, kakor kaž« vsa preteklost gospoda načelnik«, njega pomedli tla v Avstrijo, kamot si najbrže tudi sam naiboll želi...
Celje.
Pri nas se je vršil pred kratki« na »Zelenem travniku« javni kovinarski shod. k1 ga le otvoril po od-petju delavske pesmi s. Hrastnik kot predsedn., poročal pa je s. Mihvc. T*
Btrau 4.
NAPREJ.
Stev. 27,
nam ie obširno razlagal vzroke sedanjega težkega stanja za delavstvo. Govorili so nato še ss. Murko, Gr-madnik In Martinčič. Shod Je zelo lepo uspel.
Mutg.
Pred dobrim tednom so se vrši la pod vodstvom dvornega svetniki Pirnata pri nas mezdna Dogajanja med delavstvom in zastopniki podjetja. Kovinarsko organizaciio ie zastopa! s. Mihevc- Delavci so dosegk {epe uspehe. Dobili so priboljšek na plačah, akordu in poleg tega tudi nabavni prispevek. (Sedal nam delavci !z Mute poročalo, da so imeli drugi dan no pogalanjib trgovci iz Mute po-svetovanie o povišanju cen na živila. Oblasti kje ste?) — Istega dne so tukajšnji kovinarji obdržavali svoj izredno dobro obiskan shod. Poročal Je s. Mihevc, razlagajoč potrebo strokovnih in političnih organizacij za delavce. Med drugem je s. Mihevc povdarial, da živimo v svobodni Jugoslaviji, in da torej orožništvo nima nobene pravice, delavstvo izpraševati. če ie že prišlo dovoljenje za ob-državanje shoda ali ne ter preganjati delavce z nasajenimi bajoneti, kakor kake razbojnike. Pošteno delavstvo na Muti poživljamo, da naj orožnikom rajši pokaže vse tiste prodajalce življeuskih potrebščin, ki so cene zvišali takoj drugi dan, ko so se zvi-. šale delavcem plače. Tu Je dolžnost
orožnikov, da naznanijo vse navijal-ce cen, verižnike in tihotapce, politični oblast!.
Mežica.
Ko so klerikalci sklicevali svoj zadnji shod v Mežici, so izdali letake z napisom: Delavci 1 Kmetje! Ore se za vaše interese 1 — Res, človek se mora smejati, če vidi. da ti hinavci še danes hočejo uganjati take burke med ljudstvom, ki vendar še ni pozabilo obliub. s katerimi so ga klerikalci vedno in vedno pitali. Klerikalna stranka je vedno sejala razdor med delavstvo ali pri svojem zadnjem shodu, kjer ie upala, da bo delavstvo sramotno porazila, je morala spoznati, da ie samo pogorela. In tu ne bo pomagal niti »Večerni list«, niti njegov dopisnik. Dobro namreč vemo da bi klerikalci delavcem že davno lahko pomagali, če bi imeli !e iskrico ljubezni do niili — in to tako v devetih mesecih klerikal-no-radikalne vlade v Belgradu, kakor tudi že začasa klerikalne Avstrije. Ali ves ta čas so klerikalci uga-niali samo grdo nazadnjaštvo in hujskali lludstvo na vojno 1 Za delavstvo slejkoprej velja geslo: Proletarci združite se!
Guštan?.
Dne 20. januarja se je vršil pri nas Javni ljudski shod v gostilniških prostorih na pošti. Poročal le s. Mi-
hevc, ki Je postavil v pravo luč vse meščanske stranke, ki se danes hlini’ Jo delavstvu le zato, ker se bližajo občinske volitve in katere stranke med vojno niso imele niti besede za delavstvo. Na večkratni poziv predsednika, če hoče kdo besedo, so navzoči nasprotniško molčali kakor grobovi.
Štorje
Nedavno se le vršil občni zbcr tukajšnje kovinarske podružnice. Občni zbor Je bil zelo dobro obiskan. Na shodu Je poročal s. Mihevc iz Ljubljane, govoril je obširno o razvoju kovinarske industrije in o zaprekah. ki se ji stavljaio nasproti. Izvolil se je nato nov odbor podružnice. ki obstoii iz sledečih sodrugov: Predsednik s. Žohar Jurij: zapisnikar: Žen J.: blagajnikom pa ie bil Iz-volien naš stari veteran Potež J.; odborniki: ss. Podžgajnar in Ulrih. — Na shodu je prišlo do burnih debat, ki so se pa iztekle v popolnem sporazumi ienju.
Spodnji Dravograd.
Kruta svetovna vojna in Italijanski imperijalizem sta nas primorske Slovence razpršila po vsej Sloveniji. Prenašamo svojo žalostno usodo s krvavim srcem. Tolaži nas samo eno:' prepričanje namreč, da naša ožja domovina za nas ne bo nikdar
izgubljena in tudi ne sme biti! V Spodnjem Dravogradu priredimo begunci iz okupiranega ozemlia (tudi okoliški) na pustno nedeljo veselico s plesom, katere čisti dobiček bo namenjen našim begunskim sirotam. Zato vabimo vse one. ki sočustvujejo z nami, na to velepomembno veselico, kjer bomo obenem tudi veličastno protestirali proti razbojniškemu italijanskemu imperijalizmu. Na tej prireditvi bomo šele spoznali, kake simpatije se gojijo napram onemu delu slovenskega naroda, ki Ječi pod težkim italijanskim jarmom in čigar osvoboditev je v rokah jugoslovanskega naroda, ne sicer z orožjem, pač pa s solidarnim nastopom celokupnega našega naroda. Pokažimo vsemu kulturnemu svetu, da hrepenimo tudi mi po svobodi, ki so nam jo oznanjevali cel čas sve-tovne vojne 1
STRANKIN TISKOVNI SKLAD.
Deveti Izkaz,
Nab. p.Jt. 64 Unija slov. rud. podružnica Črna sodr Trebovc 77 K; n. p. št. 112 — 100 K: n. p. šf. 592 sodr. KordeliČ Ljubljana, 70 K; n. p. št. 605 tob. tov. sodr. Zupan 30 K; n. p. št. 454 sodr. Pekle Vrhnika 42 K; n. p. št. 452 podr. čevlj. Tržič sodr. Kogoj 62 K: n. p. št. 453 Št. Lovrenc nad Mariborom sodr. Petrič 43 K: n. p. št. 440 Bajželj Stražišče 60.90 K; n.
p. št. 439 podr. ceni. del. sodr. Flovi-jančič Zidanmost 64 K; a. o. 311 ,xki po sodr. Štuhec Maribor 93 K: tel org. v Rajhenburgu sodr. Jelnikar 147 K: n. p. št. 156'lzobr. dr. Svoboda Celje po sodr. Mar 250 K: eku. naj 982.99 K. Dosedai izkazanih 16.321 K 69 vin; skupna svota 17.304 K 59 vfri.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Tisk »Uči*. tiskarne« v 1
i&SS JKS
Razpis.
^Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani* namerava zgraditi v Ljubljani na stavbišču ob Aleksandrovi cesti nasproti Narodnega gledališča uradno poslopje in razpisuje v svrho pridobitve stavbenih načrtov
Javen natečaj
z omejitvijo na udeležbo arhitektov ki prebivajo v kraljestvu Srbov Hrvatov in Slovencev ali pa prebivajo v inozemstvu, morajo pa biti jugoslovanske narodnosti.
Določa se, da je osnutek v smislu razpisnega programa in pogojev izdelati v skicah v merilu 1:200.
Doba izročitve osnutkov določena je do 12 ure opoldne 31. marca 1920 na uaslov: ^Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 13“ v zapečatenih ovojih, označenih z geslom v smislu razpisanih pogojev.
V presojevalno komisijo izvoljeni so sledeči:
Ing. A. Klinar, gradb. direktor za Slovenijo, kot predsednik;
Arh. Jan Duffe, mest. gradb. nadsvetnik v. p. kot podpredsednik;
Ing. J. Foerster, profesor obrtne šole, kot član komisije ;
In«. M. Pirnat, dvorni svetnik;
Ing. M. Prelovšek, mest. gradb. nadsvetnik;
Ing. S. Kadnai, ravnatelj Trboveljske premogokop-ne družbe;
Dr. M. Zarnik, mag. direktor;
vsi stanujoči v Ljubljani.
Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše, so sledeče nagrade:
I darilo	v	znesku	K 10.000'—
II „	„	„	K 6.000—
III „	„	„	K 4.000. (jugoslov.	kr.)
In poleg tega še	nadaljne dve	nagradi, vsaka	po	K	2.000
za eventualni nakup dveh osnutkov, katera sicer nista bila odlikovana, vendar pa od presojevalne komisije v nakup priporočena.
Za izgotovilev konkurenčnih osnutkov potrebni pripomočki, razpisni pogoji in drugi podatki se dobivajo pri Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 13.	164
D5: ALOJZIJ ŠLECHTA
je otvoril po mnogoletnem zdravniškem delovanju v tu- in inozemskih bolnicah zdravniško prakso in ordinira za kirvirgižne in splošne bolezni:
Ljubljana, Dvorni trg 1 (naspr. Narodne kavarne) od 10. do 12. in od 8. do 4.
162
D——
sledeče vrste:
111 FillllSK! BUH Slfll. 6
*== EEGISTR0VČ8A ZiBfiUOil 1 ESEJEHfl ZAVEZO. ==a TISKOVINE SGH.E, ŽUPftN-STVA UR&EK, mSiM&g&R-laEiSE PLAKATE m VAB&A .s Z& SHOBE EM VESELICE-
LETNE ZAKLJUČKE
NAJK@DE&tiE4S& U£EDEA ZA TISKANJE «AS©P5ŠSV,
BGtOŠUB 6TO.
STBREOTIPIJA. LITOGRAFIJA.
anananarnsm
cz
POZORI h Trsta ia pdiniaica iz Rabrežius ss ja pressiiia POZ©R! v Ljubljano v Reber št. 11 (Stari trg)
II
priporoča na debelo:
„Uranu$ Papirnica46
LJufolians,	Srg	Stav.	11.
••
FRANA M A L S So
Kdor želi imeti lepe in elegantno napravijene obieke po vsakovrstnih in najmodernejših vzorcih naj jo obišče, kjer bo najtoc-nejše in najceneje postrežen.
Priporočam 8e vsem svojim starini klijentom ter vsem Jugoslovanom	z	odličnim	spoštovanjem
. F&gAN MALIS, dipicisirso kujal ====L^^======^^^=^2
scejo
Poslovodjo,
samostojnega delavca s primerno štajersko prakso ter rudarsko-šolsko izobrazbo za rudo-kop rjavega premoga sprejme premogokop Rogatec, Jugoslavija
143
prvovrstne — im@ll
CE
ZAHVALA.
Vsem onim, ki so mi ob smrti moje nad vse ljube soproge
Antonije Cimerlait
izraziii ter izkazali svoje sožalje vsled izgube nad vse ljube pokojnice, katera seje morala komaj v 29. letu za večno ločiti od mene zapuščajoča mi 5 otročičev v starosti od 3 do 10 let, zlasti vsem onim, ki so me v mojem težkem položaju kakorkoli podpirali ter mojo najdražjo pokojnico spremili na potu k večnemu počitku, izrekam svojo pri srčno zahvalo.
Ptuj, dne 20. januarja 1920.
Stefan Cimerlajt,
premika? juJ.r.e Selpznice.
©efds m II
itn
kupi vsako množino in plača najv. ceno
Ponudbe s prepisi spričeval in željeno plačo ua upravo Naprej pod
11
Sprejmeta se dve služkinji prva kot sobarica druga za vsa hišna dela, proti dobri hrani in visoki
lea Ponudbe Emonska c. 8/II.
e kože
od divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah
Ivan Smlgovc« Šoštanj,
izdelovalnica klobukov, zamenjava tudi klobuke vseh vrst za kože. **
Pismene ponudbe na vodstvo
155
Spodnja Šiška St. 22
priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba in z ra er n e ccne
Imamo naprodaj circa en vagon
jele
katere oddamo v zabojih po 1440 komadov (10 gros) po zmerni ceni. 152
,.BALKAN"
tr$j. fis-cd. in kom. del. dr. v _ i
Ljubljani, Dunajska cesta 83.	if
mmmmm mmmmm IM« IBS. blfšiailii ZMl
Drag. Beseljak
v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in
inozemstvu. V abonernentu tor posamezno cene zmerne, u
Priporoča se trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
ZALTA & ŽILIC
Ljubljana, Marije Terezije c. 10
(Gosposvetska cesta.)
£7
A
3D51F-7US
PU38KBB-ltHJCFW
Ljubljana Rimska c, 16
naznanja, da še vedno dela 8 pristnim blagom. Izvršitev točna Znieme cene Za vsa \mim dela iaratim dve leti.
24
LES
rezan, tesan, okrogel, kupuje	126
„SEVE R“
Mo lesnih indoslrlialcev dravske doline
»M. MtMva cesta it. 43.
I. illM iioioiiM um A.Flichs-Ljubljana,
Selenburgewa vflca v. fi.
K Ujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnne, ur, briljantov itd. l’o-praviia in nova dela se šujejo v lastni delavnici točno in solidno.
par ii.„«aio
i za
kateri naj bi bil glasbeno izobražen in nekoliko poučen v knjigovodstvu. 161
Strojne hm in livarne 1 i
v Llubljanl.
Ulili
špedicij«ko in koraisljskopodjetje Selcnburgo a ulica 8t. 4.
Veletrgovina
e premogom, drvmi, fioto I11
raznim kurifnim materijalom iv a cebdBo: Liubl. gl. kolodvor. Na tirebnos Selenburg. ul. 12.
Interne cene!
liCemo
Ponudbe na
e
tis
i.
160