I 4 Naj Teč ji ilorouki dnevnik v Združenih državah
VeUa za v*e leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
.!
S
j
GLAS

List; slovenskih ^delavcev v Ameriki. "
The largest Slovenian Daily in^^ the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTULNDT 2876^
NO 305. — ŠTEV. 305.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 29, 1923. — SOBOTA. 29. DECEMBRA, 1923.
VOLUME XXXL
ZAHTEVE DEPORTIRANIH BEL6IJCEV
V kratkem času se bo začel velik proces proti nemški vladi. — Osemdeset tisoč Belgijcev, ki so bili deportirani, je vložilo tožbo za odškodnino. — Nemško šolstvo v nevarnosti. — Začelo je primanjkovati denar ja za vzdrževanje najpotrebnejših šol.
LETNIK XXXI.

Berlin, Neinf-ija, 28. decembra. — Vsled obsodbe vladnega predsednika porenh :e Prusije, dr. Gnietznera in raznih drugih nemških uradnikov se je zmanjšala možnost končnega in kinalošnjega sporazuma med Nemčijo in Francijo.
Nemška vlada je odločno nastopila proti vsakomur, ki je skušal kršiti nemško edinost. To je smatrala za svojo sveto dolžnost in ]iotrebo. Ker so Francozi niso !ioteli zganiti in ničesar ukreniti proti separatistom, je morala |M»e<"-i vmes nemška polieija ter napraviti red.
Xauiestn, da hi, Francozi odobravali ta korak Nemčije ><» odločno nastopili proti onim nemškim voditeljem, katerim je šlo z;« enotnost in nedeljivost države.
Bruselj, Belgija, 28. deeembra. — Osemdeset tisoč Uelgije«'v. ki so bili med vojno deportirani, bo vložilo tožbo proti nemški vladi. Belgijci bodo zahtevali ogromno odškodnino.
Obravna se bo pričela dne 7. januarja v Parizu pred nemško-belgijski m razsodiščem.
Berlin, Nemčija, 28. decembra. — Izmed vseh držav na svetu je bilo dosedaj v Nemčiji najmanj ljudi, ki niso znali niti pisati niti čitati. Sedaj se bo pa v tem oziru dosti izpremenilo.
Vladi manjka denarja Za vz drža van je napotrebnejšli
sol.
INDIJSKI VODITELJ OBSOJA ANGLEŠKO POLITIKO.
Coconada, Indija, 28. decembra. Indijski voditelj Mahomed Ali j* izjavil:
<Y Mahatma Ghandi ne Ih> v
najrnkrajšem času izpuščen iz je-re. bodo rac vil i Indijci brez obotavljanja zastavo indijske republike.
Zatem je Ali ostro kritiziral a^-tokrat irno in paralizi ntjočo politiko anjrleike vlade v Indiji, ki ovira vsak napredke In vsak razvoj.
nje bombaža v severnem delu Avstralije, bo dala na razpolago priseljencem sedem in petdeset tisoč akrov zemlje. Naseljencem neba treba plačati enoindvajset let nikake najemnine.
STRAŠNI VIHARJI NA SEVE-R0ZAPADU.
GRŠKA KOMISIJA DOSPELA V PARIZ.
Pariz, Francija. decembra. Sem j«* dospela errska delegacija, koje namen je, pregovoriti Veni-* zelo»a. da bi so vrnil v Atene. Ve-nizelos je delegate popustil, defi-n it i vik) jim pa še ni povedal, če se bo vrnil ali ne.
PROSTA ZEMLJA V AVSTRALIJI.
Melbourne, Avstralija, 2d. dec. Ker hočo vlada razviti pridelova-
Chicago, 111., 28. decembra. — V okolici Velikih jezer se je pojavil silen vihar. Veter piha z naglico tO milj na uro. Veliko škodo Je povzročil vihar pri Cheyenne, \Vyo. Temperatura je znatno padla.
OBREGONOVCI SO ZAPUSTILI PUEBLO
Čete mehiškega predsednika so morale zapustiti važne postojanke. — Vstaši zatrjujejo, da zmagujejo na dveh mehiških frontah. — Veliko zveznih vojakov je dezer-* tiralo k vstašem. — General Navarro je padel, general Cardenas je bil nevarno ranjen. — Razpršitev zveznih čet.
Slika nam kaže oddelek narašča-j a ruske sivjet-ke armade. Fantje se začno že v zgodnji mladosti uriti za >voj bodoči poklic. Slika jc bila vzeta pri Oarkovu tekom vojaških manevrov, katerih >e je udeležilo nad sto tisoč sovjetskih vojakov.
STRAŠNO HUDA ŽEJA STARI JIM POKOPAN V WASHINGTON, D. C. Z VSEMI ČASTMI
Poljsko poslaništvo je imelo "za-'"Old Jim", znani pijanec iz Port
loge" v vrednosti $50,000--Te
zaloge so bile zaplenjene, a zopet oproščene.
land a, Oregon, je bil pokopan z vsem častmi. — Pogreba se je vdeležila tudi policija-
SPOMLADI SE BODO VRŠILE VOLITVE V ITALIJI.
Rim, Italija. 2*. decembra. — Prihodnje italijanske volitve se bodo vršile spomladi ali pa v skrajnem slučaju mesca septem. bra.
Tako pravi "Tribuna" v nekem svojem članku .v katerem se peča z italijanskim i>olitienim položajem.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
te potom nafe banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po rngirfh
cenah:
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA
Raxpoftilja na zadnje pofcte 'n Izplačuje "Pofitnl črkovni zavod" In "Ja<)ran*ka hanka" v Ljubljani, Zagreba. Beograda. Kranju, Celju. Mariboru, Dubrovniku, Splitu, Sarajevu ali drugod, kjer je pač za bitro Izplačilo najugodneje.
1000 Din.........$12.40
2000 Din.........$24.60
5000 Din.........$61.00
Pri nakazilih, ki snatajo manj kot en tisoč dinarjev raCunlmo posebej po IS canto v u poitnine in drup« (troikc
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE!
Rszpofiilji na zadnje pakte in Izplačajo "Jadranska banka" ▼ Trsta,
Opatiji ln Zadru.
300 Ur ................$ 9.90
300 hr................$14.55
B00 lir ................$23-75
1000 lir ................$46.50
Pri nakazilih, ki snalajo manj kot 200 lir rafiunimo posebej po 1» centov
MM poštnino In druga itroik*.
Za poAlljmlve. ki prisegaj« znesek pet tiso* dinarjev ali po dva tisoi lir dovoljujtmo po mogočnosti Se posebni popust.
Vrednost dinarjem ln liram tedaj nI »talna, menja se večkrat ln nepričakovano; U tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roke.
~Gtode Izplačil t ameriških dolarjih glejte p—rfxn egUs t tan Mata.
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New Bank Draft
frake: saxseb state bank
Oartlandt Street t«m certianot «sr New York, V. T.
Washington, D. C., 28- dec. — Kot se glasi v nekem časnikarskem sporočilu iz Varšave, je na-prosilo poljsko ministrstvo za zunanje zadeve tukajšnje poljsko poslaništvo za podatke glede o-pojnih pijač v vrednosti $."»0,000. ki .so bile zaplenjene v kleti stanovanja prvega tajnika poljskega poslaništva, dr. Sokolovskija, a so bile pozneje zopet oproščene na povelje državnega department a. Vse kaže, da se hoče poljska vlada najbrž prepričati o dejanskem položaju, prodno ho vložila pro. test proti možnemu kršenju po-slaniške imunitete, ki je v nav&-di med narodi iz prazgodovinskih časov.
Dr. Sokolovski noče ničesar izjaviti glede te zadeve. Poslaniški tajnik ima v neki aparUnent hiši na Columbia Road. kjer se je z;i-vršilo zaplenjen je pred enim tednom. stanovanje v tretjem nadstropju. k kateremu spada tudi klet. v kateri je imel tajnik poleg drugih stvari tudi zalogo pija^. Ko so udri i prohibicijski uradniki v klet, ni bilo dr. Sokolovskija doma.
Kongresnih Newton iz Minnea-polisa se je obrnil ■/. daljšim pismom na državnega tajnika Hughesa. V tem pismu stavi j a vprašanje, če je navada tujezem-skih atašejev spravljati opojne pijače drugod kot v svojih lastnih stanovanjih. Tudi je rekel ta kongresnik, da splošno govo-re v Washingtonu, <la lahko izpopolnjujejo boprati ljudje svoje zaloge opojnih pijač iz diploanaticnih virov ter dostavlja k temu:
— To naj bi se preprečilo na vsak način. Kjer pa bi se dokazalo da navada obstaja, bi bilo treba pocslati vse cliplomatične zastopnike nazaj, odkoder so prišli.
V "Wasfrragtonu krožijo še dru-pre govorice gled<; te nedovoljene kupčije z opojnimi pijačami, vendar pa je jasno, da ne bo iz te moke kniha, ker so prizadeti visoko-stoječi ljulje, ki bodo brez dvoma skušali potlačiti celo afero.
Našli so baje potrdilo za seznam odjemalcev, ki pa je izginil na skrivnosten aein. Ta seznam je obsegal baje imena 2500 odličnih ljudi v Washingtonu.
Portland, Oregon. 28. dee. — dih Ma hone j'. mestni pijanec" iz Port land a, je bil pozabljen v življenju, a ne bo pozabljen po smrti, če bodo držal] njegovi tovariši svojo besedo.
Jima so pokopali pred kratkim na River view pokopališču, stoječim nad lepo Villamette reko. Po-
MOBILNEGA NAGONA
Benner je rekel, da ga prime ta merilni nagon s tako silo, da se mu ne more ustavljati. — Mogoče ima na vesti celega pol ducata umorov žensk.
"Dajte mi čašo kave in povedal vam bom vse." Tako je rekel po pet ur trajajočem strogem zaslišanju v policijskem glavnem stanu v New Yorku šest in dvajset let stari Frank Benner, ki je bil preje kuhar v Reconstruction bol-
kopan pa je bil s cerimondjami in[lllcI- °n Je morilec prodajalke pompom, kot bi si ga želel mar-1 Kstele Phillips, katero so našli »ikdo drugi človek, ki je bil bolj zadavljeno pred desetimi tedni, uspešen v svojem življenju. ! 1 \iel Se Je v P®st de^ -t'.vov.
Če bi mogel videti Jim svoj last-1 ki s° zasledovali z veliko bi-ni pogreb s kake prednostne toč-Istronmnostjo. Pri tem pa sta poke, bi bil presenečen ter bi ne mo-jmagala detektivom dva uradnika gel razumeti. Jim je smatral za nekega delavskega posredovalne-pribrto, da bodo imeli medicinci \ ga urada.
več koristi od njega po njes-ovi smrti kot pa je imel sploh kdo od njega tekom življenja. Brez dvoma bi bil romal Jim iz okrajne
Vera Cruz, Mehika, 28. decembra. — Skoro istočasno z novicami o zmagi vstaškili čet pod generalom Rafaelom ])Uelno nad federalnimi četami, katerim je poveljeval gen. Cardenas v bližini Irapuato, je dobil vstaški glavni stan sporočilo, da so sile Obregona zapustile mesto Pueblo, iz katerega so se vstaši umaknili pred par dnevi iz "strate-gičnili razlogov' .
Sklep federalcev, da izpraznijo Pueblo, je bil bajt' posledica poraza zveznili čet pri Cliihtiapanu, železniškem mestu, nekako šestdeset milj proti sevi ru.
Vstaške čete, ki so napredovale preko ]»roge jMebiške železnice v soglasju s splošnim načrtom, tla m- preperči predsedniku Obregonu premakiiitev čet od Apizaca in i Steblo na zai^adno fronto, so se sestale s foderalei iz -\pi-zaca ter jih porazile. Zmaga je bila olajšana, ker je veliko število federahiih čet stopilo na vstaško stran.
Iz tega sklepajo, da so pridobili vstaši važno ozemlje na obeh frontah, na zapadni in pri Vera CruzV. Baje so zasedli tudi Manzanillo. važno pristanišče v Colim, na zapadni obali.
General Estrada, poveljnik vstaških sil v zapadni Mc-■»»%»•■■	biki, je sporočil, da ni general Buelna le popolnoma pora-
Nl MOGEL PREMAGATI zil 2000 federalcev pod generalom Cardenas, temveč da je
__I ujel tudi generala, 500 njegovih mož ter zaplenil 1isoč
pušk.
General Cardenas je bil ranjen tekom spopada, o katerem poročajo, (la je trajal od dveh popoldne v sredo pa do jutranje zore naslednjega jutra. < Jeneral Navarro, poveljnik Obregonovega generalnega štaba, je padel.
General Buelna je informiral svojega poveljnika Estrada da je popolnoma uničil ">0.. 153. in (>">. federalni polk. Več kot dvesto jetnikov je bilo ranjenih. (Jeneral Estrada je objavil poročilo glede bitke v katerem se glasi: "'Ooregon je skušal zadati odločilni udarce na / i. a-dni fronti poto?a i-.oiultjuiranega frontaln«wj,M na|>ada ob železnici ter napada v ozadju iz smeri morja. V ta namen je odločil iz Miehoacana dva tisoč mož kavalerije pod poveljstvom generala Cardenas.
4*Da prepreči obkroženje, je formiral general Estrada kolono pri Ciudad Guzman. Jalisco, pod poveljstvom generala Buelna. Ta oddelek je dobil povelje, naj manevrira v ozadju Cardenovih čet.
44Medtem pa je bila druga kolona formirana na fronti pred polki Cardenasa s poveljem, naj obračaj«; nase ]>ozor-nost federalcev, dokler bi se ne Buelni ne zdelo primerno udariti. Ob primernem času je udaril Buelna ter razpršil zvezne čete.
Aretirani, ki je širokopleč, a propalo izgledajoč človek, je strastno popil kavo ter pričel takoj nato s svojimi priznanji, ki
bolnišnice v sobo za seciranje, t o pokazala da je bil zapleten tu-kjer bi bil koristen znanosti, čc (\i v skri\-nostni napad, izvršen
WOJAKL HAJtOOAJTE 8X Hi 'GLAS RABO DA', VAJVSOJI ILOf
PPEVIUI ¥
bi se ne vmešavala policija, ki ga neštetokrat potegnila iz cestnega jarka tc-r na.->tanily v policijski celici.
Vsak občinski seodnlk v zadnjih dvajsetih letih je poznal starega Jima. Ponavadi .so pra obso-
pred petimi tedni na bolniško strežnico May Mitchell v Phila-delpliiji. Obstaja tu«li sum, da je umoril pet nadaljnili mladih žensk v različnih mestih.
Priznal je, da je umoril Miss
i'liillips v njeni spalni sobi na za-
dili na dvajset ali trideset dni v' Jni ^dem in devetdeseti cesti ječi. Jim je bil v svojih mlajših »premišljeno in hladnokrvno in da letih dober tesar in mizar. Ce je J(. yprizoril mcyilni napad na strež bilo treba kaj popraviti v jetniš- nico Mitchell na neki trati bolni-niei, so poklicali Jima. Ce je delal tri ali štiri dni, so ga izpustili, čeprav ni kazen še potekla. Jim je smatral policiste za svoje prijatelje- Pogosto je sam prišel v jetnišnico. še predno so ga pobrali na cesti.
Ko pa je Jim umrl v Multnomah, okrajni jetnišniei, je policija zopet posegla po njem. Sklenila mu je prirediti pošten pogreb. Harry Osborne, manager nekega pogrebnega zavoda v Portlandu, je dal na razpolago "plot" na po-
ee za jetične v Philadelphiji. Tekom priznanja je naenkrat razprostrl roki ter vskliknil:
"Vem dobro, da je vse to krivično. Xe morem pa si pomagati. ee se me loti nagon. Moram storiti, kar sem si namenil."
Njegovi roki sta izvanredno dolgi in njegovi prsti zpopolnjujejo litis gorile, katerega dčla cela zunanjost tega človeka.
Umor Miss Estele Phillips je o-pisal na naslednji način:
sklenil, da mora postati moja žr- ZRAČNA LADJA "DIXMUDE" te v. Pri prvi priliki, ki se mi j<» IZGUBLJENA V MORJU.
nudila, sem vprizoril nanjo napad	--
ter pobegnil."	Pariz, Francija, li*\ decembra.—
Benner je vzel Miss Mitchell j V danes opoldne izdat ni ofici-s seboj v kino-gledišče. Na povrat- Ivinem poročilu se glasi, da s<- j<-
ku v bolnico jo je prijel, pričel I vodljiva zračna ladja "Dismude"'
i
daviti ter tole i po glavi. Ko se je ponesrečila nad visokim mor j m. onesvetila, jo je pričel suvati s j Danes zjutraj je bilo oficijelno težkimi čevlji ter vprizoril nato sporočeno, da so našli 1nipl<. ]»o-nanjo nadaljni napad.	ročnika C.Irenadana, poveljnika
zra<"ne lad i je v morju, n<*kako est milj od obali Sicilije T"tlpio so našli ribiei. Ta ve,t je l»i!.i 1a-
1
koj sporočena francoskemu mornariškemu atešeju v Rimu, Ki j • ijato takoj odpotoval na lice me-s'a. Proti Siciliji j- od plula tudi
AMERIŠKI LETALCI V COSTA RICI.
Panama, 28. decembra. — Trije armadni letalci Združenih držav so odtukaj srečno dospeli v/francoska križarka "Muli: me*' v
San Jose, Costa Rica. Začetkom meseca januarja se bodo vrnili.
. , . , . "Soba Miss Phillips je bila v kopališču ter reserviral svoj zavod v . .	, , .
r b Jima	j četrtem nadstropju v ozadju hise.
za pog e .	Njena vrata so bila poleg mojib
•Sest tovarišev Jima so izpustili .	. , . , ?
. . „	.f _ ivrat. Dne enajstega oktobra, ne-
zaeasno iz jece, da na-s-topijo kot',	, ,
- , k, , , „ . . 'kako ob polnoči, sem se splazil k
nositelji krste. Ob določeni uri se
je vršil pofrreb, in grovor pri od prtem grobu je imel dr. Pence, pastor nekega bogate eerkvene občine v Portlandu.
ANGLUA BO KAZVILA SVOJE ZRAKOPLO VSTVO.
London, Anglija, 28. decembra. Prihodnjih deset let bo dovolila angleška vlada vsako leto pet milijonov dolarjev za razvoj svojega zrakoplorstva.
njenim vratom. Bila so zaklenjena, a jaz sem udri. Planil sem nanjo. Še predno je mogla kričati. sem jo prijel ter jo pričel dušiti, dokler ni bila mrtva.
" Takoj nato sem odpotoval v Philadelphijo ter vzel sobo v nekem hotelu na osmi cesti. Naslednji dan sem dobil delo v nekem restavrantu na enajsti cesti.
"Pozneje sem dobil mesto v kuhinji bolnice za jetične. V bolnici sem zagledal Miss Mitchell ter
PONESREČEN ROJAK.
spremstvu treh torp«»dnih S o i nov.
Ko je šel v četrtek zjutraj Louis Pilič, stanujoč na 321 East 24. St., New York City, na delo, ga je povozil avtomobil. Nahaja se v kri-j^ tienem stanju v Bellevue bolnišnici-
G. EIFFEL U2VL&L
Pariz, Francija, di-ceitbra.— Danes je umrl t tikaj Gustav Kiffel,
slavni zgraditelj Eiffelovega stolpa v Parizu Dosegel j? staroM ene
in devetdesetih let.
KOLEDAR
sa leto 1921
6F- STANE samo 40c
Naročite ga tako], da ne boste brez njega
"G LAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York
STENSKI KOLEDAR
katerega smo razposlali vsem svojim naročnikom in tudi članom Jugoslovanske Katoliške Jednote, je prijetno presenetil vsakogar in je brez izjeme vsakdo ž njim zadovoljen. Vsak dan prihajaja v naše uredništvo zahvalna in priznana pLsnia. Koledarjev imamo še par sto, katere bomo poslali novim naročnikom. Kdor hoče imeti krasen stenski koledar, naj posije naročnino. Koledarji bodo kmalu pošli.


■	■	V,. |IJg
/
GLAS NARODA^ 29. DEC. 1923
«
GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
Owned and Publiahad by
Blovenic Publishing Company
CA Corporation)
FRANK SAKSKR. rraldanl	LOUIS BENEDIK, Traaaura
Placa of BuainM« of tho Corporation and Addraaaaa of Abovo Officer«:
«2 Cortlandt Street._Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
"O LAS NARODA** (Voice of the People)
Jaauod Every Day Except Sunday* and Holidays.
Za	c*Jo lato valja IIat z	a Amariko	Za	New York za	lalo lat s .......	... »7.0
	in Canada .......	—....... w oo	Za	pol lata	................	... tU
Za	pol lata ...............		Za	inozematvo z	t calo lata ....■	_ t7.0
Za	t »trt i«ta ............	......... «1.50	Za	pol lata ....	..........—.....	... IU
Bubacriptlon Yearly W.00
Advartiaamcnt on Agreement.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvxemil nedelj In praznikov.
I •• i imt to res podpisa In oabenootl se ne prlobeujejo. Denar naj ae blagovoli po-» Jati po W-.n^y Order. Prt aprrmembt kraja naročnikov, proaimo. da as nam tudi prejftnjo bltvallAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA'* Cortlandt Street. Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
Izpred celjske porote, i
Nepoboljšljiv tat.
rt
POSTAVA PROTI ŠTRAJKOM
t—-*
V premogovni industriji je zaenkrat že razmeroma mirno. Vsa nasprotstva so bila deloma, poravnana, in o i !".■(jU ili ni niresar slišati. Kljub temu se pa vlada pripravlja za vsak sluraj.
KVjniblikanski kongre.snik Walter H. Newton je vlo-/11 predlogo, ki bo brez dvoma sprejeta. Predloga je se-: .tvlji na po naročilu vlade. y nji ni niti besedice o kakim strajku.
I )ol«M'a lo, naj ima predsednik pravico izsiliti sporazum lučaju sponi med delavci In delodajalci. To sicer ni i iravin>st ]»ovodaiio, pač pa takole po ovinkih, da lahko vsakdo ugane njen namen.
I /11 ■ f * 11 o ja ]>a rečeno, naj ima predsednik v slučaju ' 1. in potrebe" pravico nadzorovati produkcijo premo-u.i, dnln. ati cene premogu ter v skrajnem slučaju tudi jirovzeti trgovino s premogom.
J *!'♦ iIm «bnk lahko izda na ji aznovrstnejše odredbe, ka--niatra, <la so potrebne za zaščito javnosti. Nima pa . praviro kot kontrolirati produkcijo in trgovino, ivo premogovnikov lahko poveri kakemu uradniku, a pa ne sine premogovnikov obratovati. *•< iarain-ije", ki jih določa ta zakonska predloga za vre, so pa brex vsakega pomena.
slučaju nameravanega .štrajka bo zvezna obrtna i-i.ja k on št utirala, da preti pomanjkanje premoga, V slučaju bo predsednik poveril vodstvo in upravo premogovnikov kakemu svojemu »uradniku.
\< bo mu treba za po veda t i majnarjem, naj sprejme-« ta ali oni ]><>goj delmkijalcev. Kar štrajkajo naj, če se . m ljubi, kajti štrajk je brez pomena, če ni uveljavljeno kolekt ivno baratanje.
Z v«-/.na obrtna komisija bi lahko rekla delodajalcem: '•Toliko in toliko morate plačati dela vem!"
Nikdar pa še ni nobena komisija kapitalistične države pomagala delavcem na ta način.
Tej s vrhi tudi ni namenjena Newtonova zakonska predloga.
Njen edini namen je preprečiti velike štrajke, ki bi
lahko spravili podjetnike v resne zadrege.
in
Iz Jugoslavije.
Nevaren kavalir.
Pr«vl kratkim	pripeljul v
.v i vi S; 1 neki .MiU iiHrK-atL Najel si j" v i o »t tt s<i)h» in ho izdal za Hm ti a m popra vi jalca raznih vo<H>i niii instrumentov. Dobil je 1 mulu dovolj p<>*la m imel kmalu ! -i pristop tudi v lx»ljš*3 hiše.
ust<»p;»l je zelo degantno in raz-p hI. 1 ljubavne mreže, v katere .» x - vjHe siare in mlade Novo-i'i<'-j»iike. Svojf ljubavne odn<»a-j" pa j<- znal t«-ne*ljito izkoristiti i>i j*- več ««wpa ogoljufal tekom • i- i za velike »v<»te. Navsezadnje, k«» mu je jelo že goreti pod no-i'ar li je inrin.il in pa sedaj zasleduje policija.
Velika katastrofa je pretila.
V Velikem Rečkcreku so 1. de-i-->mbra električne žarnice ob 4. zjutraj zasijale nenadoma v naj-v-.-ji moči. Nekdo je namreč naliv- pretrgal dovodno žico za motorno m-*" in jo zvezal z žico za i /-.v. j I ja v«. Vradnik Milan Var-trgovec Julij Br?*šie" iu koči^ s Andrej firudjm, ki so mislili, da so in*" pomotoma pustili žarnice poroti in so jih hoteli u-.rasnrti, so ostali na mestu mrtvi, vet kot dvajset nst4) je bilo pa tež-1.'» poškodovanih. Medtem je na->1 iLa c(4a vr>ta tnkozvanih kratkih stikov rn na več krajih so izbruhnili požari. Takoj je bilo poklicano vojaštvo, ki je zasedlo električno centralo in ustavilo vse stroje, in tako je mesto bilo rešeno splošne katastrofe.
Velik požar v Podgorici.
Po poročilu iz Beograda je 4. deeenil>ra ponoči nattfal v držav-
nih monopoiskili skladiščih vžigalic v Podgorioi v Črni pori velik požar, ki je uničil zaloge vžigalic. Del zaloge so gasilci redili in končno požar lokal izirali. Škode je pol milijona dinarjev. Kako je požar nastal, ni dognano. Izključujejo, da bi bila poižatr j>odtakTiila zloib-na roka. Domne\'a se, da so požar povzročile podgane, ki so g*loda!e zaboje iu nkatljicp.
Dopis,
Brooklyn, N. Y.
Ziitpet se nagiba leto h koncu in kmalu bo nastopilo novo leto. Navada je, da se na starega leta večer zabije Silvestra pri litru na mizi in v družbi prijateljev. Da bo vsak imel to priložnost, bo priredilo .slovensko pevsko m dramatično društvo "Danica" prosto zrfbavo na ta večer v svoji dvorani na 92 Morgan Ave. v Brooklynu.
Kakor vedno, bo tudi sedaj društvo poskrbelo, da bo dovolj zaiba-ve za vse. Posebno pa se za suha grla in prazne želodce. Plesaželj-nini bo pa na razpolago ribniški orkester na meh. Vršil se bo sročo-lov in obilo druge zabave ee obeta. Začetek bo ob 8. uri in vstqp-nina prostovoljna.
Slovenci m Slovenke iz Greater New York a 8 te vabljeni k tej nabavi, kajti čim več nas bo, tem bolj se bomo zabavali.
Vsem srečno in veselo novo leto želi in za obilo udeležbo ae priporoča
Odbor društva "Danice",
Dne 3. decembra je pričelo zadnje letošnje porotno zasedanje.
Na zatožni klopi je sedel že ponovno radi tatvine kaznovani 43-letni Friderik Gloekel iz Niim-berga, sedaj sedlar v Babni gori. Obdolženec je b* L 1922. in 1923. u služb en kot sedlar pri Florijanu Gajšeku v Loki pri Žasmu in Ed-vardu Zupaueu na Pristavi. Ko je dobro spoznal krajevne razmere, je vlomil pri obeli trgovcih v zaklenjene prostore in odnesel mnogo manufak. urnega blaga velike vrednosti. Ukradene stvari so našli večinoma še pri njem, ali pa pri otsebah, katerim jih je razprodal.
Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede tatvine, nakar je bil obtoženec ol>sojen na dve leti ječe. Ker je Lnozemec, bo po prestani kazni izgnan iz države.
Uboj.
Popoldne 3. dec. je stal pred poroto 311etni Jožef Megla, oženjeni posestnik v Sopotah. Obdolženec se je priženil pri četico m leta 1919. na dom svojega tasta Franca Plevi lika. Z ž,ei:o Rozalijo sta bila solastnika posestva, ženini srtariiši pa so si izgovorili dosmrtni užitek. Megla je bil spočetka miren in priden delavec, (pozneje pa se je vedno bolj vdajal pijančevanju. V pijanosti je divjal in bil nasilen, da so se ga vsi bali. Ob neki taki priliki j« izjavil, da bo že tasta v stran spravil, ki ga je dne 15. avgusta v resnici ubil. Fr. Pievnik je imel zlomljenih na obeh straneh 13 reber.
Porotniki so vprašanje na uboj soglasno potrdili. Sodni dvor je prisodil Megli 3 leta težke ječe.
'	Posilstvo. _
Pred porotniki je stal 5. decembra 251etni Ivan Babic, posestnikov sin v Parižljah. Drž. pravdni-štvo ga je obtožilo radi hudodelstva posilstva in ropa, ki ga je izvršil dne 15. septembra nad 51 let staro Enw t', okoli pol 7. zvečer na potu iz Ojsterske vasi proti Braslovčam.
Po izvedbah nesrečne žrtve je Babic prišel na kolesu za njo ter jo po kratkem razgovoru posilil. Ker se je branila, praskala in griz-la, jo je večkrat udaril po ustih, sencih in čelu ter davil na goljši, da jo je nekoliko omamiL Po spolnem občevanju ji je še raztrgal bluzo, izvlekel iz nje dva bankovca po 10 Din, nekaj papirjev ter bel robec, v katerega je bilo na enem oglu zapisano ime Hema. Ema C. je dejanje naznanila prihodnji dan po svojeim sorodniku orožništvu v Braslovčah. Sum je takoj padel na Babica, ker so ga videli v kritičnem času na kolesu proti Braslovčam. Tudd so našli na domu obdolženca blatno in pone-marjeno obleko ter ukraden robec z mono gramom Hema. Zlasti ob-težilno za n jega pa je bilo dejstvo, da je imel na rokah sveže praske in odtiske od zob. Tekom zasliševanja se je obdolženec zapletel npetovano v protislovja. Dasirav-uo ga je Ema C. pri konfrontaciji spoznala po postavi in glasu, je zanikal Babič krivdo tudi na današnji porotni razpravi ter na porotnike ni napravil dobrega, vtisa.
Stavljeni sta bili dve vprašanji, glede posilstva in ropa. Porotniki so vprašanje srlede posilstva potrdili, zanikali pa glede ropa, nakar je ba-1 obtoženec obsojen ena pet let težke ječe.
Uboj v Oplotnicah.
Popoldne 5. dec. se je zagovarjal radi hudodelstva uboja jedva ISletni Ignacij Koprivnik, posestniški sin iz Sv. Kunignnde v konjiškem okraju. Obdolženec je popival v večji družbi dne 18 nov. na sejmu v Oplotnicah. Proti večeru je prišlo s sosednjo mizo, pri kateri je sedel 301etni posestnik Jože Kovše, do prepira, tekom katerega je Kovše sunil Koprivnika med noge. a njegovega strica Ro-šerja z močnim udarcem s stolom podrl za mizo. To je Koprivnika tako raztogotilo, da je dvakrat vsekal z odprtim nožem po Kov-šetu, ne da bi vedel, kam ga je zadel. Vsled splošnega vnetja trebušne mrene ter valed prevelike izgube krvi je Kovše po preteku 24 ur umri. Obdolženec in Kovše sta se spomladi že enkrat sprla t vinogradu ter dalj časa nista govorila. Koprivnik je po storjenem
zločinu tudi nagovarjal svojega strica Rošerja, da bi en sunek z nožem prevzel nase, česar pa ta ni hotel.
Ker so porotniki vprašanje uboja zanikali, je bil obtoženec obsojen na S mesecev težke ječe.
Žrtev ljubosumnosti
Popoldne 6. dec. se je bavila porota v sedanjem zasedanju že s četrtim slučajem uboja, ki ga je zakrivila poleg alkohola tudi ljubosumnost.
V nedeljo 4. novembra je spremljal Franc Napotnik kmečko hčetr Cecilijo Martine od Robidove gostilne v Gaibcrjah po cesti proti njenemu domu v Plešivcu. Kakih 20 korakov za njima je hodil njegov brat Ivan Napotnik. Pred prihodnjo g čutilno v V elunji sta se z Martinčevo za trenutek ustavi ia. Ker pa deklina ni hotela v gostilno. jo je Fr. Napotnik spremljal še nekoliko dalje, dočim je Ivan Napotnik hotel počakati na svojega brata pred gostilno. Ko frta pa prišla Franc Napotnik in Martinčeva do gospodarskega poslopja Martina Gradnika v Plešivcu. je pritekel za njima Anton Miklavžin, ki ga je Napotnik istega dne prvič spoznal v neki gostilni v Družmirju in tudi opazil, da se zanima za Martin če v o. Kmalu je prišlo med njinia do prerivanja in klofutanja, tekom katerega sta naskočila Franca Na-potnika še dva draga mošska, a dekle je medtem zbežalo. V silo-branu je Napotnik potegnil nož. riele sedaj je opazil Ivan Napotnik. ki je še vedno čakal pred gostilno, bratovo novarno situacijo. Komaj je priskočil Francetu na
pomoč*je že dobil od rudarja Ig-iT. . ..
tr j,	, . , jim le edina pot.
nacija Kodrana z nekim okrog i „ . / .
____, i i : j	i * v Masne bukvice so
meter dolgim drvoun udarec po
Peter Zgaga
V blaznici je izbruhnil požar ter zahteval sedemnajst človeških življenj.
.Najprej sem mislil, da se tiče poročilo bel grajskega parlamenta.
Pa sem se pozneje prepričal, da je brzojavka iz Chicage, in da je bil požar res v blaznici, ne pa v kaki dvorani, kjer se zbirajo zastopniki narodov.
* * •
Francija"" zahteva, da morajo Nemci plačati. Nemčija pravi, da ne more plačati.
Navsezadnje se bo morala Francija le z zahtevami zadovoljiti.
Ali naj gre in zasede Nemčijo do poljske meje. Potem naj si pa naroči iz Italije rieinus olja, da
bo lahko prebavila svoj plen. * * *
Turška vlada išče može za ha-remske ženske. Turški možje so se namreč izpametovali. Prej so imeli po štiri ali pet žena v svojih haremih, pa so se navsezadnje prepričali, da je v marsika terem slučaju že ena žena preveč.
Sem naj pridejo za kuharice v slovenske frančiškanske farovže. Kot kaže, je slovenska frančiškanska gospoda bolj spočita in bolj agilna kot marsikateri turški paša.
V New Yorku je društvo Najsvetejšega imena.
Samo pravi katoliški možje so poleg. Skoziskoz so verni in boga-boječi. Pot v cerkev in na delo
glavi s tako silo, da se je zgrjuclil na tla ter prihodnjega dne v Grudnikovi hiši izdihnil. Po izvršenem zločinu so vsi fantje zbežali.
Obdolženi Ignacij Kodrun priznava le toliko, da se je spopadel s Francetom Napotnikom, mu iz-vil palico ter ga udaril po plečih. Ko je šel naprej po cesti, je baje videl ležati nekega moškega na tleh. Ta zagovor so pa ovrgle zanesljive priče, med temi tudi posestnik Grudnik, ki je kot popolnoma nepristranski opazoval cel dogodek. Ivan Napotnik je umrl vsled prelomljenja krnsti in raztrganja možgan. Med razpravo se je obtoženec vedel zelo arogantno. Tudi njegovo nravstveno spričevalo s strani občine ni najboljše.
Porotniki so potrdili vprašanje glede uboja z 8 proti 4 glasovom. Ignacij Kodrun je bil nato dbso-jen na 3 leta težke ječe.
Uboj v Št. Rupertu.
Dne 6. "decembra se je zagovarjala pred porotniki radi hudodelstva uboja žrtev alkohola. Na praznik Vseh svetnikov je bilo v gostilni Franca Kocmaaia v Št. Rupertu v laškem oikraju več domačih fantov, med njimi Alojzij Verhovšek, 241etni rudar v iSee-grabenu, Miha JŠmerc. Janez Lo-kovšek, J. Zal: ii še k in Karol Pu-sar. Pozneje ista prišla še brata Ivan in Frane Zeme. Po dalj časa trajajočem prijaznem razgovoru se je nameraval Lokovšek odstraniti iz gostilniške sobe. Mimogrede je vprašal pri sosednji mizi sedeča brata Zeme: "Kaj je, fantje?" To pa je Ivana Zemeta tako-razkačilo, da je pograbil stol in pobil Iiokovška na tla. S tem je bil dan povod za splošni pretep. Oba brata, izrinjena iz gostilniške sobe, sta hitela v drvarnico ter se oborožila s poleni. Parkrat se je intervenciji gostilničarja in nad-ueitelja, ki je prišel slučajno mimo gostilne, posrečilo obe sovražni skupini razdvojiti in navidezno pomiriti. Končno pa je Ivan Zeme zbežal pred Smereem in obdolže-nim Vesrhovškom za hišo, kjer je dobil od slednjega s težkim polenom tako močan udarec po glavi, da mu je počila lobanja in da je na posle»dicah prihodnjega dne umrl. Obdolženec dejanje taji, priče pa ga zelo obremenjujejo.
Porotniki so potrdili vprašanje glede uboja z 9 proti 3 glasovom. Sodni dvor je nato (prisodil Ver-bovsku 18 mesecev ječe.
B0JAXI, NAROČAJTE SE HA SLOVENSKI DNEVNIK 9 'GLAS NARODA'. NAJVEČJI ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
jim edino čtivo.
Mašne bukvice in — Peter Zgaga. —
* * *
Zadnjič so si downtownski rojaki zopet skočili v lase.
Ne bom zapisal, da pred kranjsko cerkvijo — bogvari!
Pred hišo št. 62 St. Marks Place so poskušali, kdo je bolj trdne nature.	^jLi* j
Stari časi so bili res lepi časi.
Takole opolnoči ali ene ure so prišli v poletnem večeru fantje pred hišo ter lepemu dekletu zapeli podoknico.
Sedaj je pa vse drugače.
Pod okno pridejo ob polnoči ali ob eni uri, pa še vedno ni dekleta doma.
* * *
V Ameriko je dospel znani francoski boksar Siki. Pa ni mogel dosti opraviti.
Najbrže sta v Ameriki dva vzroka njegovih neuspehov: Mogoče so ameriški nasprotniki zanj premočni, mogoče je pa ameriška pijača zanj preslaba?
* * *
Živela je lepa, mlada vdova.
Ijepa je bila kot satma stvar. Rdeče-belega obraza, ponosne postave — nikjer je ni bilo ne premalo ne preveč.
Pa so jo vprašali, zakaj se zopet ne omoži.
—	O, tistega pa ne — je odvrnila — imam preslabe izkušnje. Navsezadnje se mi pa sedaj ravno tako podi kot se mi je prej.
—	Ni mogoče — so ji ugovarjali. — Kako vendar? Brez moža?
—	Jaz vam pa rečem, da ni nobene razlike, če imam moža ali ne. Doma imam starega cucka, ki vsako noč tako smrči, da ne morem spati. Imam papagaja, ki zna v vseh jezikih proklinjati. In nazadnje imam tudi mačka, ki st« vse noči klati naokoli.
Suguslotmnska
Ustanovljena 1. 1898
Katm. ikdtmta
Inkorponrana 1. 190i
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Glavni odborniki: Pr—ednlk: RUDOLF PERDAN, &3S E. 1S5 St.. Cleveland. Ok. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Fearl Ave.. Lorala, 6. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box S61, Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN. ill — lltk ▲▼«. Duiutb, Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB. V. GRAHEK, SOt American State Bank Bid«., CM Orani M __Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON EBASNIK, Room 206 Bake well Bid«., »or. DUiaond u« Ommf
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago, m
FRANK 6KHABEC. 4822 Washington Street. Denver, Cote.	i
Porotni odbor.	'	;
LEONARD 8LABODNTK. Bo* 480, Ely. Minn.	"
GREGOR J. PORENTA. 310 Stevenson Bid«., puyallup. Waeh. FRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave., Cleveland. O.	; ' i " %
Združevalni odbor:	*
VALENTIN FTRC, 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O.
PAULINE ERMENC. 3S3 Park Str.. Milwaukee, Wis.
JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo.	T-	*
ANTON CKi.ARC. S38 Market Street. Waukegan. 111.	f
•	Jednotlno ara dno glasilo: "Glas Naroda".	i i
Vae stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poliljatv« naj i« pofliljajo na glavnega tajnika. Vse prltotbe na] ae po&llja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov ln bolnlika spričevala naj ae poSllja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katolifika Jednota Le priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj se zglaal tajnika bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih draStev ae pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami.
Orijentalski humor.
Nasradin-hodža jo učil svoje učence, kako se morajo vesti napram starejšim ljudem. Med drugim jih je tudi učil, da morajo vselej, kadar kdo kihiie, tleskniti z rokami in zaklicali: ".Na zdravje!'' Učenci so bili poslušni in so vselej tako ravnali, če je Xasradin hodža ali kdo starejši kihnil.
Nekega dne se Nasradinu-hodži izpodtakne, pade v vodnjak in začne klieati na pomoč. Hitro pritečejo njegovi učenci, spustijo vrv v vodnjak. Na<<radin-hodža je zagrabi in učenci ga vlečejo navzgor. C e bi še enkrat potegnili, bi bil Nasradin-hodža rešen nadloge, a ker je bil moker in prezebel, kiline, učenci spustijo vrv, zaploskajo z rokami in zakličejo iz ttieira grla: '"Na zdravje!'" A reva Nasradin-liodža strmoglavi zopet v vodnjak.
4' Sedaj al i nikoli !" * Počasi se prrplazi d<» vola 1t*r mu hitro s?de med rogove. Vol se preplaši, skoči na in><;v, Nasradin-hodža zleti par korakov in obleži brez zavesti.
Njegova žena pribiti, sede k njegovi glavi in se raz j oče. Ko se Nasradin-hod./.i osvesti, reče ženi: ''R»'s sem se nekam izmučil, a p«.«željenjc sei". vt-ndar pregnal!'1
Novo Lelo.
Deea se je igrala poti nekim drevesom, pa se prikaže od nekod tudi Nasradin-hodža in hoče mimo njih. A poredneži se dogovorijo, da mu ukradejo copate. Ko pride Nasradin-liodža d<> njih, mu rečejo :
"Mojster, nihče ne more sple- j zati na to drevo."
"Jaz že!*' odvrne Nasradin-hodža.
«
"Tudi ti ne moreš", y;a zavrnejo otroci.
"Kako da ne, takoj vam pokažem!" reče Nasiauin-liodža, si vtakne škrit-e za pas, vzame copate pod pazduho in prične plezati na drevo. Ko ga vprašajo otroci,} kaj bo delal s copatami na drevesu, jim odvrne:
"Ej, otroci moji, kaj jaz vem!j Ko sem šel od doma, se mi ni niti siinjalo, da me bo peljala pot na drevo. In tudi zdaj. ko sem vrh drevesa, ne more niJiče vedeti, po kateri poti bom šel dalje. Zato neseni copate s seboj, naj bodo za
vsak slučaj pri meni!"
„- >
Nekega dne je bolel Nasradina-hodžo zob. Na ulici sreča nekega človeka, ki je na ves glas jadiko-val. in ga vpraša:
"Kaj ti je, prijatelj?"
"Kača me je pičila!"
"Jaz sem pa mislil, <3a te zob boli", mu odvrne Nasradin-hodža.
Stari Egipčani, Feničsuii in Pcrzijci so začenjali leto začetkom jeseni, dne 'JI. septembra; Grki mi do 5. stoletja pred Kr. roj. začenjali leto 21. decembra; leta 432 pr. Kr. so pa predstavili novoletni dan na 21. dan v juni-jun. Stari Rimljani so praznovali začetek novega leta 21. decembra je pa začetega novega leta preselil na dan 1. januarja. Zidje štejejo svoje civilno leto od 1. dne meseca Tishri (6. septembra). Njihovo cerkveno leto se pa začne začetkom spomladi, namreč 21. marca. V prvih dneh so kristijan-ski narodi smatrali 25- dan v marcu za začetek novega leta. I'o Gregorijanskem koledarju leta 1582 je pa zopet dobil 1. januarja veljavo kot prvi dan novega leta. V Angliji so .šele b*ta 1752 sprejfli to izpremembo. Posebnost tejra dne so takozvani novoletni sklepi, napravljeni v dobri veri. pa kmalo pozabljeni. Napravite izjemo ter obljubite, da bost'? skrbeli za svoje zdravje s pomočjo Trinerjevega Grenkega Vina, in ostanite pri tem sklepu! Njega posledice so čudovite. Izčisti črevesje. pomaga prebavi in obnovi tek. Vsi lekarnarji in prodajalci zdravil ga prodajajo. Veselo Novo Leto!
(Advertisement)
Nasradin-hodža je imel nekoč vola s tako širokimi rogovi, da bil lahko med njima sedel. Pa se zahoče Nasradinu-hodži, da bi sedel volu med rogove, a kadar vol stoji, ne gre in ne gre. Nekega dne pa najde Nasradin-hodža vola ležečega in f®i misli:
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdo« ka] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prm* vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —•
mali oglasi
▼ "Glas Naroda".
NOVA ZAHIMIVA PfJIOA
NA KRVAVIH i POLJANAH
Sfrisal^Ivan£MatiSič
ttpo $1.*°
'»j
HP BPTiKNTJE in strahote z bojnih pohodov bivie j slovenskega planinskega polka,
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega' polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt« jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polkovem uporu ter njega zakletvi.
Knjiga, je trdo rezana, vsebuj« 270 rtr&xd tak 26 alik fa roja«.
•OLA* NARODA" 82 CortUndl Street, Hew York, H. T.

CI.AS NARODA 20. DEC 1023
Erwin Rosen:
V
LEGIJI TUJCEV.
6a "Glas Naroda" priredil A. Žabec-
(Nadaljevanje.)
To je najpriljubljcnejša beseda v legiji. Kar je angleškemu vojaku besedie* '"bbxxly", amerikau-bkeiuu regularnemu "damned" in mebikanskemu kavalerlstu — *'caraho'\ to je legijonarju njegova neobhodno potrebna merde. Ta be>eda je udomačena pri vseh francoskih regimentih, na višku hvoje slave pa stoji v legiji. Legi-jonar je liaredil eelo verb iz te besede, in če ga kak oficir razjezi, pravi:
—	II m* esmerde!
Prastara j«' ta primitivna Dcse-dica nevolje! V armadi je postala klasična:
Komandcr star«* Naj»oleonovo garde j^ baje pri Waterloo, ko je bil pozvan, naj se vda, zaklieal:
—	(iarda umre, toda ona ne ne vda nikoli! — V francoski armadi pa je znano stari ustno izročr-lo, da ni dotični komandant za klical prej navedenih besed, t«sm-vee je na jw>ziv, naj se vda, enostavno zakričal:
—	Merde!
• •
V vojašnici je vladal hrup in Sum. Stari Irgijocarji so stali okoli "višnjevih*' ter se zabavali na stroške ^l^lnjih, ko so videli, kako so nerodni pri sfuravljanju svojih stvari. Toda končno so postali htari pametnejši ter m> pričeli rekrut otn dokazovati, da morajo ti vendar uvideti, da brez pomoči starih ne opravijo ničesar. Toda
—	tedaj so oni, s-tari. žejni! Kako more vendar rekrut mirno gledati, ko fttar lrpijonar umira od žeje?! Rekrut, ki j^ ravnokar prodal fcvojo bleko in ki Luia uei Iran kov v žepu!
—	Allons done pour un J'tre. . . pojdimo na en liter!
Temu argumentu se ni bilo mo-p oče ustavljati. Vsak hip so izgt-"njali stari in mladi legijonarji. vedno lej>o po dva in dva, da darujejo litru legije svojo žrt«*v.
»t j«* vzditrnd nekdo od neki Švicar, ropot. —* da mu je bila uniforma, i iskal, iskati so mu jo tudi ostali, vse zaman: ni bilo nikjer, izginila je brez sledu.
Stari so se ibrali okoli fcvicar-jeve postelje. Obleko jn trr«ba na Vsak način dobiti, so dejali, sicer tip bo seznanil z za{w*rom. Izgubiti uniformo.	pravi. zakriviti najhujši zločin, ki ga |>ozna l^cri-
Švicar je kakor brezumen tekal fteuiintja ter iskal svojo dragoceno uniformo. Končno se je starim rawmilil. Morda mu pa morejo vendar pomagaitiT Tam pri stotuiji je provijantni podčastnik s katerim se da povo.-iti. Morda bi sedala prav pogrni dobiti pri nj«vm drupa i uniforma. Za pet frankov! Kaj je p«»t b«»raških frankov, ako ne človek ž njih pomočjo lahko reši strašne k a /ni*!
Z veseljem je dal ubogi Švicar pet frankov, ki jih je dobil od španskega ju<1a za svojo civilno obleko.
Stari jradje so izpinili. Par minut za tem pa so *e že vrnili ter izročili presrečnemu Švicarju nadomestilo za izgubljeno uniformo. Sami lepi, novi komadi.
Ni treba, da je človek kak Sherlock Holmes. «la n»» bi mogel pregledati njih manevra. Malopridneži so sami iikradli Švicarju uniformo, nakar so mu njegove lastne stvari prodali nazaj!
Jaz sem se jezil nad malopridneži. ki so ubogemu vragu vzeli zadnje, kar je imel. Ko sem bil v takem razpoloženju, setn zagledal nekega oil starih legijonarjev. ki je sedel na moji postelj L
—	Dol s postelje! — sem dejal.
Ijegijonar me je pogledal z nepopisnim začudenjem.
—	— Ti prokleti višmjevee. f .
—	Moja povelja, je moja po-ptelja. Sedi na svoji, ako ti j« prav! Malo prej si kričal nad nekim rek rut om. ki je sedel na tvoji postelji. Olej. da se izgubiš!
Legijonar je naravnost hlastal
Na«'r	ikr
rekrut«	>v,
TTkra<!<	•na
uniforr	„ 1 ■ kil
po zraku, vsled samega začudenja in osuplosti nad to nečuveno drznostjo.
—	Viens la bas! — je končno zatulil, dočiin so se mu oči krvavo podplule. — l)ol s teboj ! Te bom že naučil, kako se ima tak prokleti mlečnež obnašati napram staremu legijonarju!
Odšli smo po stopnicah. Nekaj vojakov nama je sledilo kot gledalci. .Jaz nisem imel .strahu. Sklenil sem. da si tudi pri legiji ne born dovolil hoditi po sebi.
V nekem kotičku na dvorišču sva se spoprijela. Hip nato sva bila na tleh. Enkrat je bil zgoraj on. potem zopet jaz. Bil je mnogo močnejši od mene in imel sem občutek. da mi bo s svojimi jeklenimi rokami polomil rebra. Toda jaz sem bil spretnejši. Vedno in vedno je Lznova poskušal, da bi me pograbil za vrat, toda vedno sem se mu še o pravem času izvil. Neprestano sva se valjala po tleh semintja. Meni je pričela pohajati sapa- Tedaj pa sem ugledal na tleh velik knmen. ki je ležal tik njeprove glave. Bliskovito sem ga pograbil za glavo ter udaril ž njo po kamnu. T'daril sem enkrat — dvakrat — trikrat. . . Njegove roke so me izpustile--
—	Assez! — je zaklieal. — Dovolj !
—	Dobro! Prav dobro! — so vzkliknili okoli stoječi stari legi jonarji.
Moj nasprotnik je vstal, se nekoliko opotekel ter stopil k meni.
—	Prav si imel, — je dejal ter mi dal roko. — Prokleto dobra i-deja. ta. s kamnom! Eh. ti boš še i/boren legijonar! Res. človek se prepira in pretepa, ampak vendar držimo skuj>. Tako je v legiji! Pojdimo zdaj gori. tovariš!
In gori v sobi sva se medsebojno očistila.
—	Si truden? —je dejal Gut-ringt r režeče. — Pojdiva na en liter!
—	Ampak plačal bom jaz! — je rekel, ko sva koračila preko dvorišča.
Kantina, mala hišica, je stala napol skrita v kotu dvorišča. Ko sva odprla vrata, nama je udarilo kričanje na uho. Nemške, francoske, angleške, italijanske besede. Zvei 1L so kozarci, vmes smeh in krik.
Kantina je bila natlačeno pil-na. Na dolgih klopeh jc sedelo na stotL'ie Jegijonarjev, rdeče kapica
imeli potisnjene daleč na tilnik in veselo >>o prepevali, kričali in popivali. Na lesenih mizah prod njimi so stale čase in steklenice, v ktterih je žarelo tem no rdeče vino- —
—	Saj tukaj ni več prostora. sem rekel.
—	Prostora? — se je zasmejal (»uttinger. — Nom <l"un petard, čemu nama bo prostor! Glavna stvar je liter!
Nato se je prerinil do točilne mize ter z resnim obrazom dvignil kvišku prst. Mladi ženski, ki je stala za točilno mizo. je moralo biti to znamenje dobro znano. — S spretno kretnjo je vzela tri bakrene novce, ki ji jih je dal trobent -ič. nakar mu je pomolila steklenico vina in dvoje čas. Ženi ni bilo mnogo nad dvajset let, in med temi surovimi ter razposajenimi legijonarji je nastopala z mirom, ki je bil hkrati iinponirajoč in sraeien. To je bila "la eantiniere" — markedenterica regimenta.
Po stari šegi je morala namreč biti marketenderija ali kn'mari-ja v rokah ženske. Imejiteljica kantine je sicer omožena. toda kantina je njena lastrne pa njenega moža. in zato je tudi ona tista. ki obleče pri daljših marših regimenta modro bleko ter sledi s svojim vozom koloni regimenta.
Trobentač je vzel steklenico nežno pod pazduho. V nekem kotn sva našla še prostorček pri mizi. kamor sva sedla.
—	Živijo! — je rekel trobentač ter v trenotku zlil vino v grlo, nakar si je obrisal mokre brke.
—	Vino je f a možno. — sem de-jal.
No, to je bil začetek pravega pogovora, ki je ležal trobentaču na srcu. Ljubeznivo mi je pričel govoriti o alžirskem vinu. Mnogo kilometrov okoli Sidi-bel-Abbesa se razprostirajo vinogradi, Tesal-sko pogorje pa je en sam vinograd.
—	Ah, če bi ne bilo vina ! — je vzdihnil zamišljeno. — Pri bogu, marsikdaj bi bilo grenko--
Sedel sem in strmel. Veliki ob laki dima so se vlačili pod stro-' poni male sobe. Peklenski šum Treba je bilo kričati, če ste hoteli, da vas je sosed razumel. Legijonarji so tulili, stopali na mize ter uganjali vsakovrstne neumnosti, trkali so s kozarci, preklinjali ter tolkli po mizah. Ti ljudje trdih o-brazov, na katerih sta se črtala pomanjkanje in trpljenje, so se obnašali kot razposajeni paglavci, ki so ušli učitelju ter sedaj nore.
Naenkrat pa je v tem peklenskem hrupu in trušču zadouel Čudovit glas, in mahoma je bilo vse tiho. Jaz sem ves osupel posluhnil. Neki legijonar je stopil na klop ter pel z glasom, ki bi delal čast vsakemu konservatoriju, ganljivo, otožno ljubavno pesem. Po vsaki kitici enak refren:
L' amour m'a rendu fou. . .
Iz ljubezni samo, sem norec postal. . .
Bila je to ganljiva pesem o ljubezni in ženah, o ljubezenskem hrepenenju in ljubezenskem trpljenju, ganljiva in prekrasna pesem. ki je (brnela v odurni kantini Legije tujcev. . .
Meni je bilo, kot da me je nekdo udaril v obraz. Zarečih oči sem gledal predse in slišal kot v sanjah mehke glasove — Podobe so vstajale pred mojimi očmi, misli so prihajale. . •
In vsi smo bili kot otrpnjeni. Nihče se ni premaknil. Glas pa je vriska! in jubiliral. jokal in vzdihoval. L'amour m'a rendu fou —-je mehko zvenelo.
Še za trenutek je vladala tišina.
Nato pa je skočil neki legijonar na mizo ter zatulil:
—	Silence! — Tiho! Vive la litre !
—	Le litre! — je zaklicalo sto glasov. Ameriški zamorec, ki mi je povedal, da sem norec, je pričel plesati ples svojega plemena. Kakor derviš se je vrtel v svojem eakewalku, legijonarji pa so rez-getali zadovoljnosti, ko se je Zamorec zvijal v neverjetnih pozah.
La cantiniere je naredila sijajno kupčijo. Neprestano so zveneli bakreni novci po pločevini točilne mize. in neprestano so prihajale nove steklenice na mize. Steklo čaš se je drobilo, črepinje so ležale po mizah. Vedno glasnejši je prihajal šum.
Trobentač je praznil čašo za čašo.
—	Kaj hočeš: je pač polkovno slavje, — se je smejal.
(Dalje prihodnjič.;
Mirovna oborožena sila Francije znaša 660.000 mož. soglasno z najnovejšim francoskim armad-nim [>oročilom.
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
KAŠELJ
je vendar neprijeten znak in se ga ne sme zanemarjati. Uživajte
SEVERAS COUGH BALSAM,
kateri olajša, kaielj te odvrni mnogo trpljenja. Je ravno tak dober aa odi -sle kakor za otroke.
Cena 25 in 50 cantov.
Vpraiajte po lekarnah.
5EVERA*8 COLD AND GRIP TABLETS
zoper prehlad. gripo in za odpomoft pri glavoboli vsled prehlada.
Cena SO centov.
V. F SEVERA CO CEDAR RAPIDS IOWA
Kritičnost priseljeniške postave.
Tako trdi kongresnik Emanuel Celler iz Brooklyna, ki pravi, da nas je sedaj veljavna postava oropala dosti zmožnih in dobrih priseljencev, dočim dopušča številne nezaželjive priseljence. Napačni nazori Benjamina Franklina.
Hočem navesti le par slučajev, ki nam kažejo, da je ta postava višek barbarstva, da lahko tekmuje s špansko inkvizicijo, kar se tiče ti pičen ja in da nimajo priseljeniške oblasti nobene pravice olajšati neizmerno trpljenje, katero povzroča izvedenje te postave.
Oglasil sem se pri p r iz i vnem svetu delavskega departmenta v zadevi neke vdove in njenih dveh otrok. Prišla je iz Rusije ter st* vkrcala na parnik "Sevthia"- Ta parnik pa je kolidiral v bližini Irske s parnikom "Cedric" dne 30. septembra ter se skoro potopil. Na pomač je prihitel parnik "Caronia" ter vzel na krov pri-pil. Na pomoč je prihitel parnik "Scvthia" se je moral vrniti v Liverpool in preplašene izseljence so spravili na pet drugih par-nikov.
Parnik "Caronia". na katerem se je nahajala udova z dvema otrokoma, je dospel dva dni prepozno. dva dni po izčrpanju ok-toberske kvote. Oblasti so odredile deportaeijo vdove in obeh otrok. Ista usoda je zadela približno 500 drugih izseljencev. Rusov in Angležev. Delavski department je bil prisiljen izjaviti, da izključuje postava vse te priseljence, čeprav je kolizija pamika povzročila zamtldo.
Pred nedavnim časom me je prosil neki prejšni vojak, ki se je odlikoval,, naj mu pomagam spraviti v to deželo njegovo ostarelo mater. Kvota je bila izčrpana in mati ni mela nobenega sorodnika, razven sina. Njen po vr a tek na Poljsko, odkoder je prišla je pomen jal veliko krutost ker je prodala. vse svoje stvari a jaz nisem mogel pomagati niti materi niti sinu. Morala se je vrniti v deželo, iz katere je prišla.
Mon str ozn ost postave dela rojst no deželo odločilnim faktorjem pripusta v okvirju kvot. Pred kratkim sem izvedel za slučaj, v katerem sta bila oče in mati rojena v Rusiji, otrok obeli pa tekom njih bivanja v Angliji. Dojenček ni bil pripusten. ker je bila angleška kvota že izčrpana, a oče in mati sta bila pripustna. ker ni bila ruska kvota še izčrpana.
Neki v Egiptu rojeni Anglež je bi izključen, ker je bila egipčanska kvota že izčrpana. Neka dva in dvajset let stara deklica je prišla na Ellis Island in tam so dognali. da je Cehinja in da žive njeni češki stari.ši v Illinoisu. Bila je močna, pridna ter bi bila izvrstna služkinja, katerih tako primanjkuje. a imela je smolo, ker je bila rojena v Jugoslaviji. Ker je bila jugoslovanska mesečna kvota že izčrpana, je bila deportirana kot .Tugoslovanka, čeprav so njeni stariši Čehi ter je sama eeho-slovaška državljanka.
Neki Berlinčan je prišel v Ameriko kot nemški državljan, z nemškim potnim listom. Na Ellis Islandu pa so dognali, da je bil rojen v Neustadtu, ki spada po versaillski pogodbi k Poljski. Ker je bila poljska kvota že izčrpana, je bil mož deportiran.
Nadaljni nemški državljan, rojen na Poljskem se je tekom svojega bivanja v Ameriki poročil n ameriško deklico, ki mu je rodila dve hčerki. Pred pričetkom vojna je obiskala družina Nemčijo, a se ni mogla vrniti tekom vojne. Po sklenitvi miru se je napotila družina v Ameriko. Mati m hčerke so bile pripuščene. ker so bile ameriške državljanke, a mož je bil deportiran. ker je bila poljska kvo« ta izčrpana.
Tekom pretrdega leta je bilo deportiranih na stotine Armencev v Turčijo, kjer so jih nato masakrirali Turki.
Parobrodne družbe morajo v vseh slučajih deportacij odvesti deportirane nazaj na lastne stroške. Kompanije pa dobe ta denar nazaj s tem, da zahtevajo večjo prevoznino za izseljence. Vsakega izseljenca smatrajo za možnega deportiranca in vsi potniki tretjega razreda morajo vsled t ear a plačati dvojno prevoznino. Številni
tisoči priseljencev plačajo dvojno resnično vrednost svojih tiketov. Slaba postava pospešuje vsled tega izvajanje nepoštene prakse.
Če analiziramo kvotno postavo z ozirom na naše delavske razmere vidimo takoj, da je postava ne-i primerna in nevarna. Sprejeta je
bila kot začasna odredba, nepo-i 1
sred no j>o zaključenju vojne, ko so bile industrije razrahljane ter na milijone ljudi brez dela. Ta postava je bila sprejeta kot začasna od pomoč, a sedaj so se industrije že opomogle. Dosti je dela in plače rastejo neprestano. Statistik«-delavskega urada kažejo, da so se povišale plače v vseh tri in štiridesetih industrijah, ki so poslale delavskemu uradu svoja poročila.
Celo v prvih dneh priseljevanja ; v Ameriko, je bilo dosti ljudi v J Jamestownu in Plvmouthu, katerim ni bila pogodu navzočnost no-: vih priseljencev. Benjamin Frank-(lin je prav posebno nasprotoval j velikemu številu Nemcev, ki so prihajali v njegovem času v Penn-; svlvanijo. Rekel je. da so bedasti ! in da ne razumejo prostosti. Prišlo pa je povsem drugače, kajti pennsvlvanski "'dučmani" so postali ena najbolj zanesljivih opor ameriške prost osto. i V sedanjem času imamo mo-I gočno agitacijo, koje namen je še •bolj poostriti veljavno priseljeniško postavo. Predvsem pa hočejo zagovorniki omejenega priseljevanja preprečiti priseljevanje iz južne in iztočne Evrope ter iz Poljske. Rusije. Grške in Galicije.
Nikdar ne bomo imeli zdrave in ' znanstvene priseljeniške post a vs. dokler se ne bomo iznebili plemenskih razlikovanj. Priseljenci iz iztočne in južne Evrope so pra\ toliko vredni kot iz severnih evropskih dežel, če ne še več.
Profesor Wood wort h s Columbia vseučilišča je proučeval sploš-i ne duševne sposobnosti raznih pl«.
fZPLAGILAvAMEBIŠKIH - DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —.
se more tzplaCatl dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega Lista in no več kot protivred-no=ft od 3.O0U. — frankov, to Je pri-bližao $200.— La enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec za la-
plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljat?!j latko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje m nam zdi umestno pripomnit«, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jagoalavl-J0.
Bplofino mnenje vlada, da m čeki, ki ee glase na dolarje, tudi v dolarjih izpit čajo. kar pa nI rea, ker, kot že zgoraj omenjeno, Je r Jugo-ejavljl od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa
nikakor niso pripravni za ljudi na
deželi, ker so banke oddal/ ne in izplačajo take čeke ▼ dinarjih Bele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so Jim bili odobrenL
Onim, ki stanujejo na deželi ln na potujejo t Ameriko, Je najbolje pošiljati denar navadnim potem t dinarjih, kateri se Jim izplačajo na zadnji pošt* drea neprillk.
Tudi aa nabavo potnega. Usta •— (posa) Je najprlpravneje poslati dinarj€. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške m razne Ustlne )n potni Ust ae pa lahko pleča tudi ■ dInarJL
V	Italiji in zased an am
owniljii —
so veljavne povsem drugačna odredbe ter lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le aa potovanje. Je na nakaznici označiti vidno: 1» plačati le. ako naslovnik potuje.
Vsled naraJčuJočta stroflkov smo ie morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do f28. računamo po 75 centov; od $2S. naprej po 5%, to Ja po 3 eente od vsakega dolarja.
Na
men ter prišel do zaključka, da je malo ali prav nobene razlike med plemeni, ki sestavljajo naše inozemsko prebivalstvo. Dr. Robert Yerke? . ki je vodil armad ne duševne preiskuse. je dognal, da nimamo dosedaj še nobene znanstvene metode, s pomočjo katere bi mo<rli natančno meriti tozadevne razlike. Kljub temu pa je dosti kričačev, ki pravijo, da nad-kriljujejo takozvana nordiška plemna vsa ostala glede duševnih zmožnosti.
Cela tretina našega prebival
stva je inozemska, vključno one, |ljcnjc	l>«*adedov
ki so bili rojeni v Evropi in tukaj rojene od evropskih st arise v. Vsi ti so dokazali, da so vredni stališča. katero zavzemajo v Ameriki.
Skrajni čas je. da upošteva kongres znanstveno resnico«
Stric Sam proizvede skoro 80 do !>0 odstotkov svetovne zaloge oštrig.
Iščem strica ALOJZIJA BAliOII
iz Van k ozko ve rodovine, star —60 let. rodom pri Kamniku. Pros'in. kdor ve o njem, naj blagovoli sporočiti Josipu Ba-l"'i Spodnja Iludinja št 17 pri < VI ju. Slovenia. Jugoslavia. D<>-tični dobi primerno nagrado. 128-29—n)
VABILO NA VESELICO
v Little Falls, N. Y.
Društvo sv. Jožefa št. 53 JSKJ. priredi plesno veselico na Silvestrov večer v pondeljek 31. dec.
Tempotom vljudno vabimo vse Slovence in Slovenke v Little Falls in iz sosednih farmenskih naselbin, da se izvolite udeležita ;e prireditve. Začetek ob 7. uri zvečer.
Za obilen poset se priporoča (20,27.23—12)	Odbor.
VABILO K IGRI IN ZABAVI,
katero priredi pevsko in dramatično društvo "DOMOVINA*' k petnajstletnici svojega obstoja v nedeljo dne 6. januarja 1924 na
vzhodni 72. cesti v New Yorku v znr.ni čtčki D. A. Sokolovni. Pri-črtek ob .">. p<>p. Ker bo omenjena sl;>.vnast goto\o ena najlepših zabav v letošnji sezoni, zatorej vabimo vse rojake in rojakinje, da nikdo ne zamudi poseliti nas z obiskom. 1^'a •'Legijonarji" bo vzbudila spomin vsakemu na živ-
v popolnosti živih podob. Obenem bo tudi tliTiia možnost slušati razne pesmi od vseli slovenskih zborov iz New Yorka in Brooklyna, kateri nas; .p:jo iz prijaznosti ter bodo nudili udeležencem najboljši užitek. Po izčrpanju programa se prične ples, kakor tudi .se bo žrebalo dva dobitka in sicer cekin za dt bn jev in drugi dobitek '4maček v žaklju' \ Tudi za dobro pijačo in prigrizek bo preskrbljeno. Torej na svidenje v nedeljo dne G. januarja v sokolski dvorani!
Odbor dr. "Domovine". (:ix 26 & 29—12 & 3—1)
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo
4' PESMARICA GLAZBENB MATICE"
Za itiri moške glasove Uredil Matej Hubad
Knjiera ima 296 strani, ter vsebuje 103 najboljših in najnovejših pesmi z notami.
Cena s poštnino $3.00.
"GLAS NARODA" S3 Cortlandt St., New York, N. Y
Ta pristojbina J* velJaVMt m dolarska IsplsPIls w JufoJMJI la
Italiji.	„
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St, New Tork City
DR. LORENZ
$42 Pfcira Avs., PITTSBURGH, PA.
so:«; clovunsks smvokeči zdravnik ftpaeuALiST <fio6*.iia Maja atraka Je zSraviJenj* akutnih In kr»n:ftnlh aaManl.
ia zdravim nafi S3 l*t tar Imam ikuinja y mh bol«______, _
»f. k» znam aiovanano, zato vaa mora nr. popolnoma ruumitl in •»•«•: aU bolaaan, e» vaa ozdravim In vrnem moi In zdrav j«. Skoxi 23 lat eem 6r!<(obM poaabnc akutnje pri ozdravljanju molkih b°l«zal. Zato ta marata »epoinoma aanaatl na Tnana, moja akrfc pa jo. *a vaa popalnam« ozrfra-*,/r. N« ofilaiajta, ampak prHlta Clmpraj«,
ozdravim zaatrupljeno kri, muuija In llaa po tolaav. kataani v prlu. lan »adanjo laa, bolotina v fcootoh, atarorana; c«labo4oatiilvtno tn boiaanl v mila. lu bodicah, jetrah. želodcu, rmanlco rcvrr.atlzom; katar; zlata S1la< natuha Uradna uro: V ponedeljek: as-ede ln pet^z od s. dopoldae do K. popoldaal r tortk. četrtek ta aobota od a dopoldne So I. rvoioi' f aedeilaS pravnfkfk od &■. depoldae da S.


ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se ja* likal Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. l.t 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.00
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opii»ov raznih slovenskih stanov, ima 263 itrtni,	j§
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu alika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težtvami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
Knjiga vsebuje 157 strani,	Ji
Juan Miseri*. Spisal P. L. Goloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena p o Test, Vsebuje 170 strani,	,H
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•estavljen. Vsebuje 239 strani,	.89
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe p.lovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovani^. Vsebuje 149 strani,	.41
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter ae zlasti odlikuje po iivo in resnično slikanih domačih značajih. ■—> Vsebuje 231 strani,	M
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebnje 123 strani,	.41
Badnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gnbee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne grafičake in juna* iko umirali mučeniške smrti.
Vaebnje 378 strani,	f|
POtTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
? 82 Cortlandt St^ New York

_
JL.
__
■	__i;__S___: L
... ' .

GLAS NARODA. 29. DEC.	-<"
1
MARIJINA POVEST S
-—— / „ j S
Spij&I JEAN RAMEAU.
S f
Za "Glas Naroda" priredil J. T.
37
e službe«

Fr. Ž.
(Nadaljevanje.)
Starec sn je z dlanjo obrisal oči in se zadovoljen naseanehnil.
Jernej je bil duševno in telesno uničen. Komaj toliko moči je imel, da se je držal na nogah- Nobene besede ni mogel izpregovori-ti. Najrajši bi bil umrl na mestu.
Ko sta dospela v majhen drevored pred hišo. je rekel Bruskal:
—	jZdi se mi, da je Marija pri nas kot nalašč.
Jernej je opazil pred hišo voz gospe Kolomer.
—	In baš sedaj— je šepetal ter stopil opotekajočih korakom v hišo.
• * *
Marija se je bila odpeljala s svojo staro materjo na. izprehod. Jernej ni ti.-vtepa večera vedel, kaj naj govori ž njo. Niti pogledati si je ni upal in ni mogel biti v njeni bližini. Bruska.1 in stara gospa sla dvakrat pustila zaljubljenca sama. Jernej se je tresel, kot da bi mu bila zadnja ura.
Nekaj strašnega se mu je zdelo povedati ji. da sta se njuna pota ločila. Kje naj vzame pogum, da bi ji pojasnil svoj načrt? In kaj. če ne bo zadovoljna? Če ne mara več za Ciprijana, tudi zanj ne bo več marala, ker je imela smolo z obema bratoma.
Zatopljen v težke misli, Jernej ni (»pazil, kako ga je Marija ljubko gledala.
—	Kaj vam je. Jernej? — «»a je vprašala.
—	Nič. — je mukoma i/pregovoril.
—	Zdi se mi. da me danes ne ljubite več tako goreče kot ste me včeraj.
—	Še bolj. Se stokrat lxdj. gospodična Marija.
—	Potemtakem je pa prav — je odvrnila- — To je vse. kar sem hotela vedeti. Kaj ne, Jernej, da bi mi razodel i, če bi imeli kaj na srcu! S«*daj pa z B<»goin! Stara mati čaka. Nasvklenje jutri. Jernej. Zagotovo na> obiščite. Danes me jako vznemirja vaš pop led. V»»o noč btun sanjala o nem.
Stara frospa K^loin^r je hotela biti vsak večer zjrodaj doma. I)a bi jo n»*kaj priganjalo domov, ni nikdar dovolila vzeti vozniki! luči *»eboj.
Marija je še enkrat Jerneju prijazno pokimala. Prvič v svojem življenju mu je bilo ljubo, da je šla.
Trdno je sklenil, da ne gre niti jutri, niti pojutrišnjem v Sames. Fretežko bi mu bilo.
Ko je voz odpeljal 7. dvorišča, se je Jerneju približal oče.
—	No, ali >>i govoril ž njo?
—	Ne, nisem.
—	Zakaj pa ne? Stvar je nujna. V^ak zamujen dan je lahko UModepolcri. Ta nesramni Ciprijan mu je dal samo par dni odloga . . . Jutri moraš na vsak način v Sames. Dodobra ne pogovori v njo. Ciprijan zahteva, raj mu piše in ga prosi odpuščanja. Takoj naj mu piše. In ko ho dobil od nje pismo, se bo takoj vrnil. Čakaj, jaz ti bom dal njegov naslov.
Bruskal je potegnil \r. žepa njegov naslov ter pristavil: — &e to s«-m ti pozabil povedati, da se sedaj ne piše več Bruskal, ampak frrof Guiohe. Ta n^raiuuež!
Jemrj je opravil na.-lov. pa ni Lz-pregovori nol>eiie besede. Sel je žalosten v svojo sobo. iz katere se je šele naslednjepra dne vrnil.
Stari je bil š^ v Bar d os nadzorovat neko delo.
Jako je bil presenečen, ko je ob svojem povratku dobil še ni-na doma.
—	Mislil sem, da si v Saniesu — mu je rekel.
Jernej ni odgovoril, ampak je molče odšel na dvorišče. Od trenutka do trenutka se je bal. da bo prišla Marija.
Ker ga tudi naslednjega dne ni bilo mogoče spravit i v Sames, jra je prišla sama obiskat.
Jernej je smrtno prebled»-l. ko jo je opazki vso veselo in živahno. v beli obleki. Pozdravil jo je na hišnem pragm- Ona je takoj vedela, tla ga nekaj teli.
Bruskal je bil odšel na polje, Katarina je nekaj brskala po veži. Jernej si ji je Mndll. toda ni moglo biti drugače.
Jernej si je ni upal pogledati. Prijel jo je za roko ter jo vprašal, če hoče iti na vrt.
Seveda. Toda. kaj vam je. Jernej? Tako čudni ste že par dni-Ker niste vi prišli k nam, sem prišla jaz.
Odpeljal jo je v vrtno lopo ter pričel jecljati:
—	Oprostite mi, kar vam moram povedati. Gospodična Marija, jaz se ne morem poročiti z vami.
—	Zakaj pa ne. Jernej?
—	Ker va* ljubi moj brat in ker zahteva najino ločitev.
—	S kako pravico pa to zahteva?
On nima te pravice. Jaz sem pa privolil, ker se mi smilijo moji nt a riši.
—	Kaj ste privolili?
—	I>a bom prekinil z vami vse zveze.
—	Tako, tako? To je pa res lepo. Vašemu očetu na ljubo me bo»»te pu-stili? Jaz sem pa mislila, da me imate malo radi.
—	Jaz vas ljubim in va.s bom večno ljubil. Zdi se mi pa, da mi ni namenjena sreča na tem svetu. Samo nekaj vas prosim, gospodična Marija, ne dvomite o moji ljubezni. Prisiljen sem vam reči zbogom. Prisegam vam pa, da bi rajši umrl. Nakupičilo se je toliko neljubih' zadev ...	1 H
—	Kakšnih zadev? — mu je presekala besedo.
—	Odkar nas je zapustil Ciprijan, dela tako strašne dolgove, tla jih moj oče ne more več plačevati. Pomagajte nam, gospodična Marija. Recite mu, da ga še vedno ljubite in da se hočete poročiti 2 njim.
—	Jaz, da bi vzela Ciprijana za moža? Nikdar, Jernej, za ves svet ne. ,	« « g
—	Toda . . .
—	Jaz ga zaničujem. Z nobenim sredstvom na svetu me ne pripravi do tega, da bi ga vzela.
—	Seveda ne, gospodična Marija, toda . . .
—	Tukaj ni nobenega "toda". Ne skušajte ga oprati, Jer n< j ker ga ne morete. Kar mi predlagate, je nekaj strašnega, ne kaj nemogočega.
—	Odpustite mi, odpustite mi! Drugačnih misli bi pa bili, če bi ališali mojega očeta, ki je hotel vsled obupa skočiti v vodo. Ci
mu bo aapravil- vao imovino.
—	In s takim človekom naj bi se poročila? Tak zakon mi po-
Pepe, ki sedi v uredništvu za posebno ograjo, ta mi je ponudil službo velikega župana. — Šlapa, — je dejal, — kar podpiši se tu-kajle! — in je bilo na poli dvanajst točk.	J
Žena mi svetuje, da ne; otroci so zavekali: — Preljubi naš atek, nikar! — in najstarejša je rekla, ako bom veliki župan, ne bo več hodila v šolo, ona že ne — preveč jo bo sram.
Domovino mili kraj ljubim tako, nerad jo puščam na cedilu, ko me kliče v stiskah. Toda, kakor jo premišljujem, reč je resnično taka, da mi ne kaže in ne morem in je tudi zdravnik izjavil, da nisem za to. Vprašal me je, ali sem človek, ali sem nilski konj. Potem je rekel, za to službo je treba imeti kožo nilskega konja. Take kože nimam.
Sploh sem preudaril službo velikega župana — nak, ta služba ima preveč gospodarjev. V takih hišah je za posla pekel. Ukazujejo tukaj, ukazujejo tam, in ti ukazuje ta in ti ukazuje oni — nikoli ga še nisi videl, sanjalo se ti ni, da je na svetu — in nazadnje ne veš, kdo je pravi gospodar, in komu se klanjaš, koga ubogaj, da bo prav, da se ne zameriš in da te ne za pode — všč! iz hiše.
Služba je sploh preveč provizo-rična. take službe niso v čislih. le pri zidarjih je taka služba po Vseh svetih; danes imaš delo in jelo. jutri zapade sneg, pa greš lahko na policijo, da te po odgonu dajo v domačo občino!
Ne vem. ali so veliki župani potrebni in ali so koristni. Pa ako so in jih hočejo imeti, ne bo šlo drugače, štirinajstdnevno odpoved jim morajo obljubiti, štirinajst-
tin mu je ime in je doma iz širne ižanske zemlje — petnajst let je bil za dacarja, in je vajen, da ga zmerjajo in mečejo iz gostiln ta bi bil nemara dober, in je hrust tudi — zaradi tega je bil obsojen že petkrat, enkrat pa je bil oproščen, ker je bil popojnoma pijan, hvala Bogu, tako, kakor to zahteva postava. Zraven je načelnik požarne hrambe in je dejal: -s čelado se bo pokril pa mu bodo lahko kidali na glavo; njemu je vseeno, je dejal, in se ne boji nikogar in da sprejme službo.
Le to je dejal, pošteno ga mora jo plačati! Drugače naj si gredo jetra prat, je dejal, mož je doma na ižanski zemlji in bolj krepko govori in zna kleti tudi po laski: — Monte Carlo! — reče in je človeka kar groza. Kakor nalašč bo za to službo in nikomur ne bo nič ostal dolžan. In je dejal, naj se hitro odločijo škrici, drugače bo rajši šel za slugo na magistrat. Na magistratu sluge so sedaj najboljše plačani, je dejal, in še je njih služba, je dejal, neprimerno manj nerodna.
ROYAL MAIL
PooMrftom ptrobrodna Črta o* Jugoslovanska vlad«
Neposredna, aluiba mad
New Yorkom in Hamburgom Cher bourgom in Southamptonom "OHIO"	*'0RCA"
"0RDUNA"	"ORBITA"
Tl parallel ao v vaeh ostrih novi In moderni. Priljubljeni bo prekooleanskim potnikom ter so slavni vsled svojih privlačnih naprav, lsborne službe, in kar Je najvažnejše vsled udobnosti.
Uljudni strežniki nosijo na bala pogrnjene m i se dobre, okusne ln aadoatna obede. Posebna poiornost je posvečena ženskam in otrokom.
Za podrobnosU vpraftajte agenta ▼ vasem mestu ali pa pri:
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
26 BROADWAY	NEW YORK, N. Y.

Kretanje parnikov - Stripping News
Odkritje radija v Turkestanu.
Že skoro pred desetimi leti je bilo v Turkestanu v provinci Ferghana odkrito ležišče radija. Nameravalo se je takrat kraj izkoristiti. vendar je bila eksploa-tacnja za časa vojne ustanovljena. Sedaj nameravajo zopet pričeti z obratovanjem in je v to svrho odšla iz geologov in radioč logov obstoječa ekspedicija. na kraj radijfvejra ležišča. Ujrotovi-lo se je. da leži tam približn-o 5
Mazilo velikora flcrera.
Za obr-le'e sklepe in mižlro
£op«-r baleCir.e v prsih in hrbtu.
spravi rfvmatizitn Vaše miši f v klopci.".
Za pomirjenje bolestnih. «kc:e-iih zbodljajev nevralglje. Za izpahke in odrznenja. Zoper 1 olosti ln tnle^ine. Vdr^nite ga — prepodite bolečino.
Imejte pri roka'i steklenico — nikdar ne ves
2.	januarja:
Pres. Monroe, Cherbourg.
3.	januarja: Mount Clay, Hamburg; Sierra Ventana, Bremen.
5.	januarja:
Aquitanla, Cherbourg; Columbus. Bremen.
6.	januarja:
Orduna, Cherbourg, Bremen.
8.	Januarja:
Duilio, Genoa; Bremen, Bremen.
9.	januarja:
Rochambeau. Havre; Gothland, Cherbourg.
10. januarja:
Albert Ballln, Hamburg; Minnekahda Cherbourg, Hamburg.
15.	januarjs:
Majestic. Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen.
16.	januarja:
Pres. Wilson. Trst; Paris, Havre; Pres Van Buren, Cherbourg.
tisoe ton rude, ki vsebuje 15 «-ra-dnevna odpoved gre vsakemu po-Snov radij in je bila obenem od-slu. Drugače ne dobe poštenega' človeka, kvečjemu se bo glasil kak obupani begunec, ti ljudje so velike sirote.
To je to. Druga reč je potem ona zastran nilskega konja in njegove kože.

Nič ne rečem — "služba ni družba" in "služba je pasja — smrt". Ali v tej službi vendarle pregrdo ravnajo s človekom. — Tudi veliki župani imajo takore-koč dušo, pa se mu godi kakor psu v cerkvi: kdor ima čas, ta ga eebne, čas pa ima vsak.
Jaz nimam rad, da bi me ce-bali.
Mislim, da ni pod milim nebom nikogar, da bi bil toliko zmerjan. kakor veliki župan. In je čudno, vsak ima pravico ga zmerjati, kakor da je nalašč postavljen jezikom za tarčo in da je to njegova služba, in ga zmerjajo in zraven mislijo, da rešujejo domovino.
Po poselskem redu je zmerjanje prepovedano, kajti to niso mačkine solze! Če mu očitaš, da je konjski tat in ne vem še kaj, da pleni grobove in tihotapi caherlin, in potem gredo ti očitki po vseh listih, katera poštena hiša ga bo še marala v službo t To je krivica!
Če je užaljen kak umetnik — dobro! Klofne ga kritika in čast je rešena in umetniški ugled aopet postavljen v prejšnji sijaj in so kritiki precej vljudni ljudje — ne klofnejo nazaj. Veliki župan pa ima premalo rok, da bi mogel vsem kaj, in še ne ve, kakšen bi bil konec!
Po pravici povedano, jaz sem prekrotek za take stvari, še deca se mi roga: atek ne zna udariti!
Takih stvari sploh ne ljubim. Pač pa ljubim, ko je delo nareje no, da stopim kam v prijazen kotiček na prijazen pomenek in vse se pomenimo, kar je in kar ni, da ni treba bi$ti listov; prihranita se čas in denar in zraven pijem četrtinko vina. Pa bi stopili možje predme in bi rekli: — Ho-rok! in mi ne bi pustili, da pijem vino. — Zakaj ne? — Ker sem veliki župan. — Pa niti niso oni možjp biriči od Svete vojske, — tudi sami ga ne pljunejo ven, če ga dobe v usta, in ni prav, da človeku zavidajo požirek.
Mislim, žena ima prav, ta služba res ni zame, in naj si domovina pomaga mili kraj, kakor si ve in zna, jaz ji ne morem! Ampak imam prijjatelja. Mar-
krita nova žila. o kateri pa še niso znane potankosti. Mineralija, v kateri se nahaja radij, vsebuje predvsem baker in vanadij, ter naravno tudi ura naj, materno sestavilo radija. T>a bi z odkritjem nove mine cena radiju padla, ni ' verjetno, ktr bo pridobljena količina minamalna in bodo stroški a pridobitev tega radija precejšnji, ker je Ferghana zvezana z Evropo samo s transkaspično železnico.
Herm otok. eden manjših otokov v Angleškem kanalu, nedaleč od francoske obali, je poln kenge-rujev. Živali so potomci enega moškega in treh ženskih kengera. jev, katere je privedel na otok pred tridesetimi leti prine Bhie-eher, vnuk slavnega Blueeherja. ki se je odlikoval v bitki pri Waterloo.
Kako se potuje v s t ari kraj in nazaj v Ameriko.
T^ DOR Je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je natančno poučen o potnib listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih umoremo dati vsled na5e dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tndi t IIL razredu.
Tudi oni ki Se niso amerlSkl državljani, morejo potovati v stari kraj oa obisk, toda potrebno je, da
se povrnejo tekom Šestih mesecev ln so prlpuščeni brez vsake neprDUce v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor ieli dobiti sorodnika aH pa svojca Is starega kraj*, nuj nam
piše za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota mafia 0426 novih priseljencev.
Za potne stroSke Izplačuje po na-Sem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortland* Street New York Glavng zastopstvo Jadranakt bank«.
17. januarja: Suffren. Havre; Thurlnsla, Hamburg, Mongolia, Cherbourg; Muenchen, Bremen.
19. Januarja:
Antonia, Cherbourg: Pres. Rooeevelt. Cherbourg, Bremen; Conte Verde, Genoa.
22.	januarja:
Derfninger, Bremen.
23.	januarja:
Pre«. Polk, Cherbourg; Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg.
24.	januarja:
Deutachland, Hamburg.
26. januarja:
Aquitanla. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen; Veendam, Boulogne; Torek. Bremen.
29.	januarja:
Colombo, Genoa.	1 . \ }
30.	januarja:	w
Chicago, Havre; Stuttgart. Br«ro«n.
31.	januarja:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
Ill
HAMBURG AMERICAN LINE
Najkrajša pot v vse dele •
JUGOSLAVIJE
Odplutja vsak t^den z nagimi razkošnimi parniki resolute	reliance
ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND
I'arniki s 1, 2 in 3 ruzrt-dom in znani "Mount Clay", "Cleveland", "Hansa" "Thuringia" In Westphalia"' s kabinami in 3. razredom. ALBERT BALLIN,10. Jan.otj 10.dop. I 'spe-šna. uljudna služba, i zborna kuhinja, prijetni in privlačni prost >ri UNITED AMERICAN LINES
39 Broadway. New York AH poolilaSfeni krajevni y,astcM>nik1
RAVNOKAR JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGI
Najnovejša iltzstrovana izdaja. Vsebuje 308 strani. KP Cen* s poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.
i
Iziia je nova ixdaja
PESMARICA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
s notami:
I.	Na dan; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 5. Vasovalec; 8. Na trgu; 7. Pesem o beli bUid; & ProSnja; 9. Dan slovanski; 10. Tibl reter od morja;
II.	Se eoa; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnCice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. BoSmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel •em ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 28. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen ln pomlad; 29. Rožica 1 slavulj; 30. Naga svezda; 3L Lahko noč; 32. Pod noC; 33. Kaj bi te pražal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Uslifil nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. BarSica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 48. Glas Grobova; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jas bi rad ru-dečlh rož; 50. Zdravlca; 51. V mraka; 52. Lepa naša domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak ialoetna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam v rute; 89. Slovenac, Srb, Hrvat; 60. Naša svezda; 81. V slovo; 82. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey SlovenL 71. Domovini ; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. TJ boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čutiš, Srbine tužni?; 81. Pobratimija; 82. Pomlad ln Jesen; 84. V tihi nočL 85. Milica; 88, NJoJ; 87. Njega nI; 88. Pod okuora; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91« Pri okno sva mclče slonela; 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-feju; 96. V ljubem si ostala
V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških parnikov
plove s progo
Canadian Pacific
Neposredna služba
HAMBURG
Cherbourg	Antwerp
Southampton Glasgow	Liverpool
Kadar potujete v Jugoslavijo, ali ako želite dobiti katerega svojih rojakov ali prijatejev k sebi, obrnite so na
CANADIAN PACIFIC
KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU
Za potne listke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalne agente, ali glavne agente Canadian Pacific, ki se nahajajo v vsakem večjem mestu.
Canadian Pacific Steamships
[DSUUCHSJHF
Irf^axavaort v Jugoslavijo V.
Edino alrtktno »pomladno odplutj« Otvoritven* vožnja znanega
MARTHA WASHINGTON — 29. dec. PRESIDENTE WILSON — 16. jan.
v Dubrovnik aH Trst. Železnim v notranjost zmerna. Nobenih vi. t«jav, Vpratejte pri bližnjem igantu ali pri
PHELPS BROS. A CO.. 2 West St.. N. Y.
Iweni svojega prijatelja JOIIN'A BE LOVEC, doma iz Gornje Košaric pri Šent Petru na Krasu. Pred kal: i m i 4. meseci se je nahajal v Carpenter Parku. Cambria Co.. Pa. Ako je kateremu rojaku kaj o njem znano, ga prosim, da mi poroča, ali naj se pa sam javi. — Mike Požar, 1152 E. 60. St. N. E , Cleveland. Ohio.	(27,20-11 & 2-1)
VAŽNO!
Ameriški konzulati v Evropi
•.lobili nalog d državnega oddelku v Waslihigtonu. |) C., d;i vizinijo potne liste simo on »ni potnikom, ki predložijo affidavit, ki še ni star nad dni.
To naj vpoštevajo »'si r.ui. ki so poslali affidavit? v stari kraj in ln>do iisti stari nad eno l<;to.
Frank Sakser State Bank, S2 Cortlandt .St., New York City.
Telefon: Cortlandt 4G87.
MOŠKI! Zaščitite
Proti oalezenju
Nabavite si najboljšo zafitito PR£PR£v_B A za MOsKE Velika tnb«S5c- Kit (4's) $1 VuJckirnirji ali
San-Y-Kit Dept: B 92 Beakman St.. New York Pišite za okrožnico.
kraji;
08. Lju-
beaen ln pomlad; 99. Lahko noč; 100. TU »tanek; 101. 8vm-feaje; 108. Tam. gdje stoji; 103. PreU*.
Cen* s poštnino $8.
"GLAS NARODA"
Izšel je
"Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924-.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NABOČITE GA fiE DANES.
Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 tJortlandt Street : New York, N. Y.