Poštnina plačana v gotovini imurmopskl Cena 1 Din Leto V. (XII.). štev. 119 Maribor, petek 29. maja 1931 »JfVTRA« ih a a 'aiun nede ie n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poStn»m ček. zav v Ljubljani it. 11.409 Mesečno oreieman y upravi ali po pošti 10 Din, doglavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po ie prišla pri nas do veljave šele po dvestoletni borbi proti predsodkom od '?• do 19. stoletja. Popolnoma nič se pa ? zmenila za umetnost primitivnih ^Mstev, kakršna so afriški in avstral-^ zamorci. Tik po svetovni vojni, ne-hko 1. 1919., pa se je Evropa nenadoma navdušila za umetnost črncev. Odkrili so jo slikarji in kiparji futurističnih, kubističnih in ekspresionističnih smeri, posebno francoski, ki so potovali po Afriki. In od takrat datira divji lov na črnske umetnine, posebno plastiko. Leto za letom potujejo v Afriko številne ekspedicije, ki ne raziskujejo, kakor prejšnje pokrajin. Ifudstev, živalstva in rastlinstva, ampak iščejo divjaške rezbarije, umetno-obrtne izdelke, risbe itd. V Evropo, posebno v Pariz in v London, v novejšem času pa tudi v Ameriko vozijo cele ladje teh umetnin, katere drago prodajajo zasebnikom, družbam in muzejem. Skoraj vsak bolj ši muzej v Evropi in v Ameriki ima dandanes že nekaj teh črnskih umotvorov, nekateri pa so osnovali cele velike oddelke. Cene še vedno rastejo, postajajo včasih naravnost bajne. Oni primitivni ljudje, ki so te umetnine izdelovali, gotovo nikdar niso mislili, kako drago jih bodo plačevali »mogočni« bel ci. Uspeh, katerega je dosegla v Evropi in v Ameriki črnska afrikanska umetnost, je pa napotil zbiratelje in prekup-ce umetnin primitivnih ljudstev, da so obiskali tudi otoke Južnega morja, Novo Gvinejo, Polinezijo in Avstralijo. In ne brez uspeha. Tudi tam so »odkrili« umetnost, ki pa je vendar precej različna od afriške. Je še bolj primitivna, še bolj primarna kakor ona. Tako je nastala v znanosti še nova stroka: umetnostna zgodovina primitivnih ljudstev. Cela vrsta znanstvenikov se bavi ž njo, in spisane ter izdane so bile o tem že mnoge debele knjige. Na umetnost nih akademijah v Parizu, Londonu, Newyorku, Chicagu itd. so tudi stolice za to novo znanost. Celo na univerzah se o njej predava. Vse to pa seveda ni ostalo brez upli-va na našo evropsko umetnost. Mnogi slikarji in kiparji so iz umetnin črncev črpali novih pobud in v marsikaterih modernih delih najdemo vse polno elementov »črnstva« ali negrizma, kakor bi mu lahko rekli. Sam veliki mojster kubizma, Picasso, se je veliko uči! pri d,vijakih. Kljub vsemu temu pa še do danes ni rešen problem prave ocenitve te umetnosti, kajti poleg številnih oboževalcev ima tudi prav tako številne nasprotnike, ki pravi'0. in ne popolnoma neupravičeno, da je to le moda hi-perkulture in hipercivilizacije, ki se je prestrašila svoje silne oddaljenosti od neposrednosti in bi se zato rada zopet vrnila k pravirom. milijonsko mesto bočo premestili V Braziliji izdelujejo sedaj novo Zvezdo ustavo. V zvezi s tem se je pojavil Credlog za premestitev glavnega mesta ^io de Janeira na višave Goyaz. Že v ustavi iz 1. 1891 je bil ta načrt sprejet, Vendar se ni nikdar izvršil. Z načrtom, ki je predvsem nastal iz zdravstvenih razlogov, se sedaj mnogo bavi časopisje- Tudi se je že javil finančnik, ki je pripravlja, ja zgradi na višavah Goyaza niesto z vsemi potrebnimi javnimi po-°P]i, cestami itd. brezplačno pod pogo-3enl. da dobi koncesije za javne pro-°ifiHlf;i,naPrave' M Preskrbo mesta z ® Ali bo mogoče orjaški na- . juQ,se Premestilo mesto, ki je že 1. 1926 stelo 13 milijone duš, izvesti, je seveda veliko vprašanje. Pa v Ameriki je marsikaj mogoče. Dramatični bo) za otroka V Bingerbriicku v Nemčiji Se je nedavno zgodil slučaj, ki bi bil primeren za filmsko sceno. Gospa Jasselova iz Kai-serslauterna, ki .ie živela v zakonu brez otrok, si je vzela za svojega nekega o-troka, ki ga je zelo vzljubila. Od časa do Časa se je pripeljala iz Kolna »teta«, ki ie prinašala otroku mala darila. Bila je to prava mati otrokova. Pred prilično dvemi leti sta reditelja sklenila z materjo pogodbo, s katero se je ta odrekla vsem pravicam do otroka, nakar sta reditelja določila otroka za svojega dediča. Nedavno pa se je zgodilo, da se o-trok, ki je odšel od doma, zelo dolgo ni Vrnil. Ko je rejnica povpraševala po otroku, je izvedela, da je otroka ustavila neka tuja žena in odšla z njim proti kolodvoru. Josselovi je bilo takoj jasno, da J« bila to otrokova mati. Vzela ie takoj avto, vendar žene z otrokom ni dohitela. Spustila se je tedaj z avtom v tekmo z vlakom, ki ga je v Bingerbriicku prehi-v.i \ brez voznega listka v aK* hitela od voza do voza in končno prišla do oddelka, kjer je sedela žena iz Kolna z otrokom. Med obema se je vnel za otroka prepir, ki se je kmaio pretvori' v divje ruvanje. V najbližji postaji so obe ženi, ki nista prenehali s prepirom, spravili iz vlaka in odpeljali na policijski urad. Ta je na originalen način izdal začasno rešenje spora. Policijski uradnik je namreč vprašal tudi otroka, kdo mu je mati. Otrok je pokazal na rejnico, kateri so nato otroka izročili. Prava mati otrokova pa je, ko so otroka odvedli, dobila histerični napad, in so jo morali odpeljati v bolnico. Najdena dragocena ogrlica. Na krovu italijanskega prekomorskega parnika »Roma« so našli ogrlico, ki je bila ocenjena na 90.000 dolarjev. Gospa Converse Strong iz Kalifornije je bila na krovu ladje, da spremi nekega svojega rojaka. Šele, ko se je parnik pomaknil od obale, je ona zapazila, da ji manjka orglica. Obvestila je takoj radio-brzojav-nim potom poveljnika ladje. Kapitan je dal takoj preiskati vso ladjo ter res končno našel dragoceno ogrlico in o tem tudi obvestil njeno lastnico, ki ga je bogato nagradila. Mož, ki zna pisati na nebu. Major Jack Savage iz Londona je izumil aparat, s katerim je možno pro-Jic!rati svetlobne napise na nebu ali bo-j(’ rečeno na oblakih. Nedavno je izve-m SuiSy°,'im aParatom uspele poskuse. S °b,aklh\ k’,s° bili nad glavami gle-v v višini dveh kilometrov, se je pojavil napis Savage Projektor. Vsaka črka je bila visoka okrog 300 m in cel napis je bil dol«: 1200 m. Milijoni ljudi, ki so citah napis, pa seveda niso imeli pojma o Savageovem izumu, so si sigurno razbijali glave, odkod so se vzeli ti nebeški znaki. Savageov Projektor je opremi en z naiboiljšo optiko in z najin-tenzivnejšo lučjo, ki jo ie mogoče v to svrbo upotrebiti. Sokolstvo Spored Javnega nastopa Sokola Maribor - matica v nedeljo je pester in zanimiv. Oddelki članstva in naraščaja nastopijo s prostimi vajami, ki jih bo izvajalo jugoslovansko Sokolstvo na vsesokolskem zletu v Pragi 1932. — Moška deca izvaja igre, okoli 200 ženske dece pa nastopi z vajami z balončki. Poleg nastopa vrhunskih telovadcev na o-rodju in v prostih vajah za mednarodno tekmo, o katerih smo že poročali, so po sebnost sporeda hkratne vaje na 4 dro-gih na godbo. — Gotovo bo zanimala ob činstvo tudi tekma v odbojki (wolley-bal) med moštvi starejšega in mlajšega moškega naraščaja. Sokol Maribor - ma^ tiča je na lanskem vsesokolskem zletu odnesel 'prvenstvo v tej igri v finalni t mi s Subotico. Igra, ki zahteva v prvi vrsti okretnosti in hitrosti, je posebno primerna za naraščaj, ki je dosegel njej že izredno izvežbanost in jo So gledalcem gotovo pokazal v dovršeni obliki. Nastop prične ob 16. uri. Da se prepreči naval pri blagajni, ki bo za sedeže le pri vhodu iz Samostanske ulice, je v interesu občinstva, da si nabavi vstopnice v predprodaji v trgovinah Bureš in Majer. Sračbeno gibanje u maribaru Na seji mariborskega mestnega sveta, ki se je vršila v torek zvečer, so bila izdana sledeča nova gradbena dovoljenja; Mariborska tekstilna tvornica, gradba novega poslopja za skladišče, apreturo in tkalnico V Motherjevi ulici; Smodiš Josip, zgradba enonadstropne stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici; Žerjav Ivan, zgradba stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici; Šimnic Andrej, zgradba stanovanjske hiše v Dalmatinski ulici; Pleteršek Marija, visokopritlične stanovanjske hiše v Delavski ulici; Perovnik Peter, visokopritlične stanov, hiše v Delavski ulici; Čebul Jernej, visokopritlične stanov, hiše na Betnavski cesti; Čas Franc, visokopritlične stanov, hiše v Metelkovi ulici; Legat Josip, visokopritlične stanov hiše v Metelkovi ulici; Klar Friderik, enonadstropne stanovanjske hiše v De lavski ulici; Leskovar Leopold, visokopritlične stanovanjske hiše v Dalmatinski ulici; Kores Martin, visokopritlične stanovanjske hiše na Betnavski cesti; Čeh Jakob, pritlične hiše v Beograjski ulici; Fischer Franc, pritlične stanovanjske hiše v Metelkovi ulici; Eržen Franc, enonadstropne stanovanjske hiše v Me> telkovi ulici; Blaznik Mirko, pritlične stanovanjske hiše v Beograjski ulici; Guštin Jože, pritlične stanovanjske hiše v Beograjski ulici; Doleš Josip, pritlične stanovanjske hiše v Beograjski ulici; Smrdel Ivan, pritlične stanovanjske hiše v Beograjski ulici; Marin Franc, pritlične stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici; 3enko Franc, pritlične stanovanjske hiše Ljubljanski ulici; Kristan Jakob, pritlične stanovanjske hiše v Dalmatinski ulici; Kramer Anton, visokopritlične stanovanjske hiše v Metelkovi ulici; Lovec Drago, enonadstropne stanovanjske hiše; lemelj Josip, prizidava pralnice na gospodarsko poslopje v Maistrovi 23; Fi-deršek Anton, preureditev izložbenega okna na Koroški cesti 43; Ing. Arh. Vičič Viktor, zgradba enonadstropne stanovanjske vile v Principovi ulici. Wesiak (arol, preureditev fasade pri hiši Aleksandrova c. 15; Breznik Anton visokopritlične stanovanjske hiše; Vitez Anton, visokopritlične stanovanjske hiše v Dalmatinski ulici; Fras Josip, visokopritlične stanovanjske h<še; Jaklič Ludvik, eno nadstropne stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici; Budja Alojzij, enonadstropne stanovanjske hiše v Beograjski ulici; "irvatin Anton, visokopritl. stanovanjske riše v Dr. Fran Rosinovi ul. 23; Jančič Mirko, enonadstropne stanovanjske hiše Dalmatinski ulici; Zadravec Matija, visokopritlične stanovanjske hiše v Aljaže /i ulici; Savič Ljubomir, enonadstropne stanovanjske hiše v Kosarjevi ulici; aboter Maks, pritlične stanovaniske hiše v Dalmatinski ulici; Vogler Apoloni ia, visokopritlične stanovanjske hi-novaniske hiše in gospodarskega poslopij x Metelkovi ulici. Šport ŠTEFAN ROZMAN POVABLJEN NA DUNAJ. Na mednarodno kolesarsko dirko, ki se bo vršila dne 7. junija na Dunaju, je izvršni odbor tekme povabil tudi našega kolesarskega prvaka, člana »Peruna«, Stefana Rozmana. Pač najlepše priznanje uspehov našega prvaka in izredna čast za kolesarski klub »Perun«. Šport. V nedeljo, dne 31. t. m. se bo vršila samo prvenstvena tekma med junioogi ISSK Maribora in SK Železničarja. V zadnjem srečanju na binkoštnem mednarodnem turnirju so zmagali belo-črni 5:2. Agilna mladina SK Železničarjev bo skušala popraviti svoj poraz ter bodo grledalci sigurno Imeli priliko prisostvovati lepi in apetl borbi. — Tekma se prične ob 10. uri na igrišču SK Rapida. Vse druge nogometne prireditve odpadejo radi nastopa Sokola v Ljudskem vrtu. ZNS sekcija Maribor, službeno. Prvenstveno tekmo mladin SK Žele2-ničar:ISSK Maribor dne 31. t. m. ob 10. uri na igrišču SK Rapida sodi gosp. Bergant. — Poverjenik. Termini za prvenstvo LNP. Poslovni odbor LNP je na svoji zadnj! seji določil sledeče termine za prvenstvo LNP: 7. junija med prvakoma Trbovelj in Celja v Celju; 14. junija druga tekma v Trbovljah; 21. junija med zmagovalcem prve tekme in prvakom Maribora na sedežu zmagovalca. 5. julija druga tekma v Mariboru. Dne 12. julija med zmagovalcem semifinala in prvakom Ljubljane na sedežu zmagovalca; dne 2. avgusta finale v Ljubljani. SK Železničar v Murski Soboti. Rezerva SK Železničarja gostuje v nedeljo dne 31. t. m. v Murski Soboti ter bo odigrala s tamkajšnim SK Muro prijateljsko tekmo. Mednarodna motociklistična dirka za prvenstvo Jugoslavije bo dne 4. junija v Zagrebu. Grazer SportklubrGradjanskl 3:2. V Zagrebu se je vršila včeraj nogometna tekma med graškim Sportkllubom in Gradjanskim, ki je končala z zmago gostov v razmerju 3:2. Grazer Sport-klub gostuje v nedeljo dne 7. junija tudi v Mariboru in sicer bo odigral tekmo s SK Železničarjem. Zagreb:Mfinchen. Medmestna nogometna tekma se bo odigrala v Zagrebu dne 31. t. m. Zagrebška reprezentanca bo nastopila v nasled nji postavi: Božiček, Slivak, Beloševid, Ralid, Premeri, Kunst. Podvinec, Hitrec, Živkovid, Pavelič in Babič. to Reja kokoši s tobakom, te najnovejša senzacija, ki prihaja it Amerike. Vest iz Newyorka namreč javlja, da so poskušali v neki veliki rejnici iraniti kokoši s tobačnim listjem. Pri tem so bili doseženi izborni rezultati, iščanci so se debelili do neverjetnosti. Poskušali so torej hraniti tudi kokoši na isti način in je bil dosežen tudi pri tem odličen uspeh. Živina, ki uživa tobačne iste, je napram kužnim boleznim imuna. ?ejci, ki so poskušali hraniti kokoši na ta način, so dosegli sijajne rezultate. Edino slabo pri celi stvari je, da se sedaj kadilci lahko boje, povišanja cen tobaku. H tevwew» V sena iemita lyxteTlfl«y smm. na V resnici le tak&en* kakršnega sem st predstavljala ... neusmiljen•.. Neusmiljen proti Samemu sinu! Kaj si bo Mistik kaj poreče, kadar ieve! Jokajte, goepod Monklar, jokajte, kakor sem jae jokala •. v. Evo vam vašega sina I Človek-, ki ježi priklenjen v vaši ječi, je vaš sin! Ah, rotila sem vas* da mu odpustite, po kolenih sem se vlačila pred vami... Vi pa ste ostali breg srcal Tako je prav, 'tako je dobro*>> čudovito jel« Nato je nadaljevala; »Glejte, glejte.,, Pojutrišnjem večer, je dejal, pri Trohoarskem križu! Samo, če se ni glagal! A to mi je naposled vseeno, Še jutri zarana se postavim pred njegova vrata in se ne ganem tepred njih! Radaf udari ura, bom na svojem mestu, pa naj me stane karkoli, Ta praž nik bi bil bre« pomena, ko se ga jaz ne udeležim! In manjkalo me ne bo — o tem ste lahko prepričani, gospod De Monklar!« Dospela je v Dvor Čudežev, kjer je bilo vse ras-burjeno radi zjutramih dogodkov; toda ona je Šla za onimi skupinami, he meneč se za tarnanje vlačug in za svetopisemske urožnie na rovaš grofa Monklarja; vrnila se je domov, pojedla košček kruha, vrgla se oblečena na posteljo in zaspala z usmevom, ki je bil že dolga leta tuj njenim ustnicam... XV. Grof De Monklar. Po svoji navadi je bil veliki profos že na vse zgodaj na nogah. Bil je neumoren delavec; delo je bilo edini lek, ki mu je dal včasi par hipov pozabljenja sredi žalosti njegove duše in praznote njegovega življenja. £ato se je lotil takoj po zajutrku svojih vsakdanjih ppravkov, to je, sprejemal je raporte in narekoval pisma Okrog devete ure se je javil pri njem krvnik. Krvnik se je oglasil pri velikem profosu vsako jutro; zaka. le malo dni je minilo v Monk'arjevem življenju, ne da bi bil dal koga obesiti ali nakolesiti in krvnik je moral poprašati vsako jutro, kakšno bo njegovo deio drugi dan. »Jutri ob osmih zjutraj boste obesili pri Trahoar-skera križu rokovnjača Lantneja, ki je zaprt * v ječah mojega dvorca... Hodite!« Krvnik se je naklonil in Šel, ne da bi rekel besedico, Zdaj je pogleda! veliki profos okoli sebe, Bil je sam. Temna tuga ga je navdajala z žročo otožnostjo. Vstal je, prestopil par korakov in se približal oknu, ki je gledalo na ulico. Naslonil je vročično čelo na hladno steklo. »Ta človek umre,« je zamrmral sam pri sebi. »Niti ne veseli me več, ugonobiti enega izmed njih, ki so umorili mojega otroka in njo! Včasih pa, kadar sem mogel dati obesiti koga izmed teh rokovnjačev ali teh prekletih cigank, sem čutil nekakšno strašno radost, ki mi je trgala srce, in me je naslajala obenem.« In ko ni mogel osvežiti svojega čela na steklu, je odprl okno. Na drugi strani ulice je stala pod prizidkom ženska In se razgovarjala z nekim moškim. Monklar je spoznal oba. »Ciganka? Kaj dela tu? In kaj ima govoriti s krvnikom?« Čez par trenotkov je krvnik odšel. Ciganka pa je ostala na istem mestu, oči uprte v vrata Monklarjevega dvorca. Veliki profos jo je nadzoroval kakih deset minut. Ni se genila z mesta; zdelo se je, da šaka. Nato je zapri oknej; Drgetal je mraza. Sel je in se vrgel v prostorni na^ sianjač ob kaminu, kjer je Veselo prasketa! ogenj. »Ali je izkušala podkupiti krvnika?« je mislil sam pri sebi- »Toda mož je nepodkupen. kakor jaz sam* Njegovo sree je kamenito. Nič ga ne more ganiti. Če bi mu bil prej ukagal obesiti lastnega brata — ako ga ima — poklonil bi se bil e največjo brezbrižnostjo, in jutri bi obesil brata, kakor vsakega drugega. Kaj dela spodaj ta ženska? Česa čaka?« Cigankina trdovratnost ga je presenečala. Nič daljna se mU ni sdela misel, da ima skriven varok, sovražiti Lantneja. »A čemu me ie prišla potem prosit, da naj ga pomilostim?« Ves nervozen je vstal in stopil v sosedno sobo, katere ključ je Imel edini on, in kamor ni stopila nobena noga razen njegove, Bila je spalnica- Toda Monklar ni spal nikoli tu, V tej sobi je visela slika njegove žene in njegov«* ga sina. Veliki profos je skrbel zanjo z neverjetnostjo. Sam je otiral in brisal ta portret,., Saj je bil edini, kar mu je ostajalo iz preteklosti, ki je tako mučno živela v njegovem srcu. Monklar je stopil v to sobo samo, kadar je bil razburjen. Prihajal Je vanjo iskat tolažbe, dasi je naiel le še hujšo boldst. Tisto jutro mu je bil pogled na mlado ženo, ki se je smehljala iz svojega pozlačenega okvirja, posebno neznosen. Motril jo je par trenotkov z mračnim očesom, zadušil vzdihljaj in se vrnil nato mahoma v svoj kabinet, Na eni izmed sten v kabinetu velikega profosa je viselo razpelo — veliko razpelo, na katerem je sklanjal Krist od suhega srebra svojo s trnjem kronano glavo. Ob vznožju razpela je stal molilnik. Monklar je pokleknil nanj, zakopal svoj obraz v obe roki in začel moliti. Povedali smo že, da je veroval od srca ter iskal v nebesih tolažbe za pozemeljsko trpljenje. Toda nebo mu še ni bilo odgovorilo! Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Monklar ni slišal trkanja. »Bog vsemogočni!« je mrmral. »O, dobri Bog, pravični Bog! Ali nisem dovolj molil, ali nisem dovolj trpel?« Vrata so se odprla. Prikazal se je Lojola. Z mahljajem roke je menih odslovil lakaja, ki mu je bil odprl; nato pa je rahlo zaprl vrata in se približal klečečemu možu. »O Gospod, Gospod,« je govoril Monklar, »ali se me res ne usmiliš? Oh, če bi mogel pozabiti! In vendar, o Gospod, sem storil vse, da bi ti bil po volji... Z neusmiljenim sovraštvom sem pregamal bogokletnike in razkolnike... Nisem se bal, žrtvovati ti vse svoje mišljenje in svojo svobodo. Zdaj sem samo še pokorni služabnik družbe Jezusove... in vendar ne na:dem miru!« »To je zato, ker ne verujete dovolj goreče!« je izpregovoril Lojola. Njegov glas je bil trd, skoraj oduren. Veliki profos je planil pokonci in mračno naguban-čil obrvi... A spoznal je Lojolo. »Vi ste, častiti oče!« je vzkliknil. »Da sin, moj. Primora! sem vaše ljudi, da so mi odprli ta vrata; resnici na ljubo se moram izpovedati, da sem moral rabiti grožnje.« »častiti oče, ako bi bili spustili kogarkoli, makar kralja samega, bi jih napodil; a za vas, častiti oče, počakajte .. •« Pozvonil je. Dva lakaja Sta stopila trepetaje V kabinet. Monklar jima je vrgel mošnjo denarja. #To vama bodi plašilo, ker sta ubogala čestit-ega oeeta, ki mi ie izkazal veliko §a9t svojega poseta; raj vam ukaže karkoli — on je tu gospodar; razumeta?« Lakaja sta sključ-ila vsak svoj hrbet v poklon, ozršl se na Lojola S pogledom, polnim strah h in občudovanja; nato Sta odšla. Lojola se ni zahvalil velikemu profosu. Saj mu je dolgoval vse te časti. Sedel je, doeim je grof Monklar stal, kakor <$a gs* vori s kraljem. »Rekel sem vam prej, sin rooi, da Bog ni »slišal va> šlh prošenj, ker imate premalo vere... Jezus hoče po1 polno žrtev našega telesa in naše misli. Kaj pa mu po nujate vi? Vsa vaša misel se obrača k njima dvema, K ste ju nekdaj ljubili,., To so človeška nagnjenja, k el nimajo nikake skupnosti z ljubeznijo do Jezusa. Vi pl# kate, sin moj, a ne nad krivičnostjo ljudi, ki osk-runjaid ime njegovega presvetega srca... Kar biva v vas, fr žalost, ki Bogu ne more biti prijetna„• Darovati se mi morate vsega. Jezus noče deliti z nikomur. Zato vam pravim; iztrgajte iz svojega srca sleherno misel, fci m velja slavi družbe, kateri se zdaj prištevate.., »To izkušam, častiti oče.,. toda moje povz.k-tf&H#*1 je zaman.« »Pomirite se; in z vero pride moS! Potem bost« nezmagljivi. In kakor moja, se bo obračala tudi vaša duša od vsake ljubezni in vsakega človeškega ganot* « ja... Kakor jaz, boste zrli s srditim pogledom na M>' zemljo bogokletstva in boste mislili samo nato, kako M maščevali Jezusa.,. Sicer pa... ravno sem se spon*- = nil, kaj je s tistim Človekom, ki me je ranil? .,,« »V mojih ječah leži, častiti oče; jutri, ko se zaisvfi* dan, se bo pokoril za svoje grebe,« »To je potrebno! Kdorkoli udari vojščaka Jezusovega, mora poginiti! In tako torej ne more nič več otetl tega človeka?« »Nič, častiti oče, nič na svetu!« _ »Prišel sem ravno zato, da se zagotovim te v&Žflf reči. In tudi zato sem prišel, da vam čestitam, sin’ # moj- Vi boste eden najkrepkeiših stebrov našega reda-Vam se imamo zahvaliti, da je brezbožnik. ki ie kvari to deželo, nehal živeti... Jutri, gin moj, ostavim fr*!** cosko zemljo... Ne, pozabite, da vam je poverjena ve-levažna naloga. Izkušal bom sicer, da najdem ledi po drugih deželah Evrope tako zveste služabnike božje* kakor ste vi... toda dvomim . -. No, tndi to. da frnsprn® z vašo pomočjo francoskega kralja v svojih rokah, j* že mnogo, zakaj Francija, sin moj, je naša fzvoflena dežela. To deželo sl hočemo osvojiti.., !n svet ne b® imel prej miru, preden ne bo Francija posvečena pr®* svetemu srcu Jezusovemu...« »Poslavljam se torej od vas, prečastit! oče...« »Ne, ne se, sin moj. Preden odpotujem, hočem plV sostvovati usmrčenju podleža, ki ste ga dobili tako srečno v svojo oblast. S tem si hočem privoščiti majhno zadoščenje. Nekoliko počitka v svojem življenja, ki je polno neprestane borbe ... Izkušal bom govoriti s tem človekom, preden stopi pot na morišče. Morda dobim od njega dragoocenih podatkov o nekaterih njegovih tovariših. Lojola je vstal. »Če je tako, na svidenje jutri zjutraj, častiti oče. Ob« sodba se izvrši točno ob osmih pri Trahoarskem križu-« Lojola je mahnil z roko v slovo ter odSel, sprea* ljan od velikega profosa tik do dvorčevih vrat. je opazil Monklar, da stoji Ciganka še vedno na svo- Ko so se vrata zapirala za pobožnim gostom, pa jem mestu. In prejšnje vprašanje se je obnovilo v njegovem duhu: (Nar^nMoijnrilt' n-?’- ' Sobo in črkoslikanle, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«, X Dve štirisobni stanovanji, opremljeni z najmodernejšim konfor-tom se odda v najem v juniju. Naslov v upravništv« 'ista. 1522 Stavbišče 1 oral na Teznu na prodaj. Pojasnila v gostilni Jelen — Tezno. 1571 Kovčke za potovanje vsake velikosti in vrste, ročne torbice, aktovke, listnice, nogometne žoge, nahrbtnike, športne pasove itd- v največji izbiri in po najnižji ceni dobite pri Ivanu Kravosu, Aleksandrova c sta 13. 1389 Novo! Novo! Fr. Naseli Po d limbarski GOSPODU; FK1J0 Cena broš. knjigi Din 140, v platno vezani Din 172 V knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor. Aleksandrova c, 13 fr SOKLIČ Maribor lastopnilri se sprejmejo spomini Pozor! Ne zamudite! Z nakupom zelenjadnih sadik od Din 5— do Din 15.— za 100 komadov. Se priporoča Vladimir Bonč, stojnica na Glavnem trgu pri Marijinem kipu in tudi na Teznu, Maistrova 43 1534 Dvojna stavbišča £ 1000 m’ na solnčnem in prahu prostem mestu na prodaj, m' Din 12.— ________________________________________1570 Kupim rabljene gumi-obroče za kočijo Naslov v upravi lista. Vinotoč Kokoschinep Košaki 93 Vino od Din 10* mi 12'-, rudeče Ui, Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In ur«tfnjJt. PHAN Hk< t M iflodne nov« za damem jjospi šiviljske potreb* modni trgovin ANTON PA. S LOVEN KA UL" 7( *\ K v Manboru liska M rlhoru Vsem sorodnikom znancem jn prijateljem naznanjamo tužnn vest. (!a ie naš nad vse liubljeni soprog in oče, gospod Ivan H6tz8 nadpreglednlk fin. kontrole v ookolu, tefkl in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. 157ft Pogreb preblagega nokojnika se bo vršil dne ,70. t. m, ob 4. uri na mestnem pokopališču na Po •'režju. Žalujoča družina Hot/i