5. številka Delavec izhaja vsak petek 2 datumom naslednjega dae. — Naročnina za celo lete K 10-—, za pol leta K 5 —, za četrt leta K 2'50. Posamezna Številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za oelo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. Poftijjatve na uredništvo in apravniStvo Ljubljana, Ilirska olica Štev. 22., L nadstropje. V Ljubljani, dne 1. februarja 1919. VI. leto DELAVEC lokopM m M vračaj«. — Inaerati a emoa tol palmi potit vrsticami m saračnna-vajo, in sicer: pri enkratni •bjavi po 18 via^ pri trikratni po 16 vin., pri Šestkratni po U vin, pri toio-letnih objavah po 12 vin. aa vsakokrat — Za rasa« lija ve itd. stane peti t vrstica 24 vin. — Reklam, so poštnina prost«. — N efr šokirana pisma oo M sprejemajo. Naloge naših strokovnih * organizacij. Revolucija, ki je v srednji Evropi ustvarila popolnoma nove državne oblike, je navidezno svoje delo zaenkrat dokončala. Postavila je države na nove temelje. Dejansko pa mora revolucija pri zgradbi in prestavbi novih držav uveljavljati svoj vpliv tudi naprej. Revolucija ni prišla sa-ma od sebe. Element, ki ji je pripravljal ila in ki jo je pospeševal in končno privedel, je bil — socializem 1 Socializem je bil tisti, ki je prevzel vodstvo, nositelji njegovi pa so bili široke plasti organiziranega delavstva. Le temu faktorju se je zahvaliti, da je revolucija zadobila toliko moči, da je z mogočnim sunkom na mah odpravila politično hlapčevstvo in pod-ložništvo, in da je nadalje strla v prah absolutizem fevdalno-kapitalističnega režima ter dinastijo, katero je obdajala umetno napravljena glorija božje milosti. 2 njimi vred so se sočasno podrli tudi stebri njihove vojaške in policijske moči. Zavladala je politična svoboda; prepra-vic in privilegijev posestnih razredov ni več. Temeljno načelo — enaka pravica vsem — je postalo živ zakon. Uspehi so na videz zelo lepi. Pravo vrednost pa bodo zadobill šele takrat, ko bodo pridobljene pravice, priznanje delavskega razreda kot politično enakopravnega in enakoveljavnega činitelja na celi črti praktično izvedene, postavljene na trdno podlago. Proletarijat sam bo moral čuvati, da se morebitni poizkusi, da bi pripravili razred delavcev ob pridobljeno politično svobodo, takoj v kali-zaduše. Delo pa še dolgo ni opravljeno. Ako se je razred delavcev otresel politične sužnosti, še ni pretrgal verig, v katerih ga kakor v kleščah drži kapitalizem v svoji gospodarski odvisnosti. Kapitalizem je namreč kljub vsej prekuciji ostal še vedno tisti, ki ima v rokah vsa proizvajalna ter ekonomična sredstva. Gre torej za to, kako priti kapitalu, ki je deloma osredotočen v rokah posameznikov, v delniških družbah, bankah, mrtve roke itd., do živega. Naša, kakor tudi vse druge na novo nastale države, so ostale razredne države. Ostale pa bodo te države toliko časa razredne, dokler se gospodarski boj med posedujočim razredom in pa med neposedu-jočim razredom ne izvojuje do končne zmage delavskega, to se pravi, razreda nemaničev. Boj med terna razredoma ne bo odstranjen in ne bo prenehal toliko časa, dokler ne bo posedujoči razred s svojini kapitalom in z vso svojo ekonomsko močjo strt kakor se je to zgodilo s političnimi mogotci. Ljudje so razdeljeni v dva tabora, tukaj tabor posedujočih, gospodarsko vladu-iočih, kot posestnik produktivnih sredstev, rudnikov, tovaren itd., tamkaj pa tabor onih, ki razen svojih žuljavih rok ne posedujejo ničesar. To Je razred delovnega ljudstva. Posedujoči razred — tovarnarji, posestniki rudniških in plavžarskih obratov, drugi podjetniki, delodajalci in tako dalje — je lačen dobičkov. Zahteva, da mu v podjetja založeni kapital, denar nosi veliko večjih obresti, dobička kakor pa če bi ga naložil v kaki banki ali v drugem denarnem zavodu, na primer hranilnici. V kolikor to okolščine in konkurenca ter modnost prodajnega trga dopuščajo stremi ta tabor za čim večjimi čistimi dobički. Pri tem svojem skrajno sebičnem delovanju se poslužuje vseh sredstev, ki so mu na razpolago. Ako pa mu razpoložljiva varnostna sredstva ne zadostujejo, sc poslužuje tudi zvijače. Sploh postopa v dosego svojih namenov neobzirno. Vse to pa pripadnikom posedujočega razreda še ne zadostuje. Svojo najvišjo nalogo vidijo v tem, da iz delavcev samih izžemajo kolikor mogoče največ. Delavec jim je glavni objekt izkoriščanja. Sredstva, ki se jih poslužujejo v ta namen, so različna. Radi uporabljanja najrazličnejših I sredstev od strani kapitalističnega razreda zoper delavca pa prihaja do uesporazum-ljenja med obema. Nesporazumljenja porajajo nasprotstva, iz nasprotstva pa nastajajo boji ined delodajalci in med delavci. Te boje Imenujemo razredni boji. Kot bojno orožje delavcev v tej gospodarski borbi prihaja pred vsem v poštev stavka, zlasti ako jjre za reševanje vprašanja plač. Spada pa še več v okvir razrednega boja. Ravnanje z delavci, zahteve po skrajšanju delovnega časa, odmori med delovnim časom, boj'za nedeljski počitek, za izvrševanje predpisov in zakonov o varstvu delavcev Itd. 2aL da je boj tudi za veljavo zakonov neizogiben, že zaraditega, ker so delodajalci navajeni vse zakone, ki imajo namen varovati delavca, nekaznovano prezirati. Nadalje spada v razredni boj odprava vsega, kar je škodljivega in kvarljivega zdravju delavcev, zahteva po potrebnih zdravstvenih napravah, stroga izvajanja določil zakonov o varnosti delavcev in varnostnih naprav. Zlasti važno točko razrednega boja tvori zahteva po izvedbi vseh onih pripomočkov, ki služijo namenu, preprečiti nezgode, odprava nezgodne nevarnosti sploh. Odpor proti vsakemu pritisku, ki ga podjetnik skuša izvajati, da bi spravil delavca v podložniško razmerje, v svojo odvisnost in brezpravnost. Vse to so netljive snoyi, ki bodo tudi v novih državah, ne-izključivši Jugoslavijo, tvorili jedro per-manetnega razrednega boja tudi vbodočo.. Socialni ukrepi v Jugoslaviji. Bratska glasila strokovnih organizacij v Avstriji pišejo pod tem zaglavjem: Jugoslovanska narodna vlada v Ljubljani se resno peča tudi s socialnimi vprašanji. Pred kratkim je izdala naredbo, s katero upostavlja obrtni inšpektorat, pri katerem bodo sodelovali tudi strokovnjaki delavci, kot delavski zaupniki. Ista vlada je sočasno izdala tudi naredbo, ki uvaja državne urade za posredovanje dela in služb. V to svrho se bodo ustanovile krajevne komisije, ki bodo stale na čelu krajevnim podružnicam glavnega posredovalnega urada. Vsa podjetja, ki bodo hotela več kakor pet delavcev odpustiti naenkrat, morajo tak nameravani odpust prijaviti krajevnemu uradu. Ako pa v dotičnem okolišu krajevnega urada ni, morajo prijavo izvršiti pri glavnem državnem uradu za posredovanje dela in službe. Jugoslovanom nastaja torej tudi čas za socialno politiko, to že nekaj pomeni, Vprašanje je le, če bodo delavci Jugoslavije imeli zadostno, krepko izvedeno strokovno organizacijo, da teorijo prevedejo v prakso. V pojasnilo našim nemškim sodru-gom v Avstriji bodi konstatirano, da imamo ati v Jugoslaviji v narodni vladi v Ljubljani sodruga A. Kristana, ako bi tega ne bilo. bi zastopniki meščanskih strank v narodni vladi ne imeli ne časa in tudi pe smisla za socialne ukrepe in naprave. Eno pa je treba upoštevati, kar pravijo nemški sodfngi glede zadostno močne strokovne organizacije. Imajo pač bridke izkušnje, zato jih dobro razumemo, ako nas opozarjajo, da vso vladne odredbe m zakoni o delavskem varstvu, če prav bi bile še tako dobre lo koristne, ostanejo ihrzorične na papirju, ako jim delavstvo potom krepkih strokovnih organizacij ne d4 krvi in mesa ter življenja. Naj bi dobrohotni migljaj naših Izkušenih nemških sodrugov našel med nami potreb-uega odmeva. Tudrdolinostf Imamo. Rod tem zaglavjem piše znani so-drug v Trbovljah; Neki notranji nagon mi narekuje, da podam, oziraje se na razne pripetljaje zadnjega časa pri nas, v nastopnih vrsticah nekaj misU svojim tovarišem sodelavcem. Morda bo moje skromno mnenje vsaj v mali meri pripomoglo k razjasnitvi pojmov, katere po mojem mnenju mnogi izmed nas napačno tolmači. Valovenje političnih strasti je dandanes tako mogočno, da bi že skoraj drug drugega ne razumeli. Vsi iščemo priložnosti, kje in kako bi si dah duška ob času, ko so padli stoletni okovi političnega suženjstva z naših ram. Kar nas pa najbolj veseli, je dejstvo, da smo se otresli staroavstrijskega militarističnega jarma. Ta je bil tisti, ki je nam in našim otrokom odjedal kruli od ust in ki nam je ob vsaki priliki kazal rogove v obliki svojih bajonetov, kadar’ smo vodili hude borbe za našo eksistenco in za naš obstanek. Staroavstrijski militarizem je izginil. Bojim pa se, da dajemo v mnogem oziru sami povod, kar moramo pripoznati, ako hočemo biti resnicoljubni, za ustvaritev militarističnega pritiska pod novo firmo. Po mojem skromnem mnenju ni naše vedenje vselej pravilno. Varovati bi se morali vsega, kar bi dajalo novi vladi povod, da bi se čutila primorana, nastopati zoper nas. Boj proti novemu militarizmu bo neznansko otežkočen, če bo nam in javnosti sploh vlada lahko dokazovala, da se ga mora posluževati, ako naj vlada v državi red. Nisem nasprotnik revolucije, nasprotno, sem prav strasten revolucijouar; vetn pa, da tudi revolucija potrebuje razvoj in predpogoje. Toda opažam, da marsikateri mojih tovarišev uveljavlja revolucijonar-tio radikalne nazore tam, kjer včasih niso na mestu. Tako na primer Je napačno povzročati nered pri delu. Iz nereda lahko nastaja anarhija, ki jo smatram, da je za vsakega delavca nevarna, ker bi nam to utegnilo naprtiti novo vojaško diktaturo in bi si naše nadaljnje boje le otežkočill. Vsak pameten človek mi bo pač pri-poznal, da poleg pravic, ki jih imamo in katere si moramo še priboriti, moramo hote ali nehote pripoznati tudi dolžnosti. Brez sočasnih pravic in dolžnosti ne bomo izluijali nikoli, tudi v socialistični družbi ne! To je stvar, o kateri se ne da debatirati. Nujno priporočljivo bi torej bilo, da tovariši, zavedajoči se tega naravnega pojmovanja, poučujejo svoje sodelavce o bistvu pravic, ki jim gredo, obenem pa, da jih opozarjajo na njihove dolžnosti. — Proti onim elementom pa, ki sodijo enostransko in nočejo dolžnosti pripoznati, naj bi se v primerni obliki nastopalo, da se prepreči nevarnost za red. Navesti hočem samo nekaj slučajev v ilustracijo. Paznik oposori delavca, da je še prezgodaj iti iz službe domov. Delavec ga malo pogleda ter mu zapreti* če ne bo tiho, dobi s kamnom v hrbet. Drugi paznik dokazuje delavcem, da treba delati, ker so zato prišli na šiht. Odgovor je izzvenel v pretnjt, da če hoče, ga zaprejo v opekarno. Vsak delavec, ki tako ravna, ne ravna pravilno, celoti pa škoduje. Ako bi se ugnezdile take razmere, tedaj bi morali biti pripravljeni, da bodo pristojne oblasti prej ali slej nastopile proti takemu početju. Nikjer na sveta ni takšne svobode in tudi nikdar ne bo, da bi delavec prišel na službo in zapustil Isto, kadar koli bi hotel. Ako pa se pride na delo, je treba tudi de-lati. Brez dela svet ne more eksistirati. Od paznika pa drugega ne moremo zahtevati, kakor to, da ravna z delavci kakor z ljudmi In kot tovariš. Drugače pa se paznik mora ravnati po predpisih hi gledati, da se delo pravilno vrši ter vzdržuje red, kakor je prav. Tovariši! Naše gesto bodi: vršimo svojo dolžnost, ker le na ta način lahko zahtevamo za se vse pravice, ki nam gredo, izsilimo priznanje ter postanemo ravnonravni člnitelj v človeški družbi. — (Op. uredn.: Pričakujemo, da se še kdo oglasi in bo povedal svoje osebno mnenje. Taka debata v listu bi brla poučna.) Politična zmota. Največja »nesreča« je dandanes na svetu takozvani »boljševizem«. Vse časopisje, razen socialističnega, je v tem oziru popolnoma enega mnenja. Gonja ententnih In drugih meščanskih časopisov Je zavzela že naravnost nesramno stališče napram boljševizmu, dasl nima prav nobenega drugega povoda kakor sovraštvo do ruskih idealnih socialistov boljSevikov. Kapitalizem se boji za svojo kapitalistično moč, za svoj gospodarski obstoj, zato tako huj-ska' proti boljševikom, zato tako grdi in blati boljševike ter jih primerja z roparji, pobijalci, tatovi in najzlobnejšltnl nepoštenimi ljudmi, ki sl jih moremo misliti. Roljševiki v Rusiji so socialistična stranka, ki ima temeljit in plemenit program komunizma. Boljševiki zahtevajo, da naj služi imetje občemu blagru, ne pa posameznim špekulantom. Da ruski narod precej umeva ta cilj, je razvidno iz tega, ker se boljševiki drže na površju, kakor se v. Rusiji še ni nobena druga stranka v teli letih ruskega preobrata. Drugo vprašanje je seveda, ali bo ruski boljševtk imel danes še zadostno moč, da se ubrani vsem domačim in tujim kapitalističnim sovražnikom, katere deloma direktno, deloma indirektno podpirajo tudi socialisti skoro po vseh državah. Gospodarski razvoj morda v Rusiji še res ni zrel za take velikanske reforme, toda da bi bil to povod, da nastopamo proti boljševikom, tega pa ne moremo verovati. Ce je boj boljševi-i-ov naperjen proti krivicam, proti nesocialnosti človeške družbe, potem je moralno opravičen, utemeljen in potreben, dasi ni pričakovati od njega v trenutku popolnega uspeha, dasi ta boj zahteva žrtve, vendar pa daleč ne toliko žrtev, kakor jih je zahtevala svetovna vojna, ki se je pričela, vršila in se bo dovršila izključno v kapitalistične namene. Glavno pa je pri tem to, da se postavljamo odločno na nekorektno stališče, češ da zavračamo boljševiško teroristično taktiko. Najprej bodi povedano, da boljše-viška taktika ni teroristična v svoji prvot-nosti. Terorizem je potreben šele kot obramba proti poizkusom kapitalistov, ki hočejo zatreti boljševike. Boljševiki branijo torej svoje plemenito delo proti nasilju pravice proletarijata proti krivicam. Mi pa izvajamo iz tega ta-le povsem napačen sklep: Ne odobravamo boljševiški te- . rorizem, ker je ta še prezgoden, ter se pridružujemo načelu demokratizma in evolucije; v tem socialnem razvoju priznavamo demokratično načelo večine in sc večini podrejamo. Kakor se ta sklep lepo glasi, je vendar velik nezmisel, zakaj nikakor ni moralno opravičeno, da bi bodisi taka ali taka slučajna večina delala krivice s svojimi sklepi. Ce je manjšina v pravici, potem ima tudi moralno pravico, da se bori za svoje smotre. Kdo pa more danes trditi, da je današnja večina drugod In pri nas taka, da bi morali priznavati absolutno nje ukrepe, ko vendar vemo, da je ta večina le slučajna, ki faktično po interesih in tudi ne po mišljenju nima večine za seboj, da naj akceptiramo brez protesta vse, kar sklenejo te navidezne večine proti faktični večini, ki se pa morda politično j premalo zanima za svoje interese. Demokratizem, pripoznavanje večine ] in nje sklepov je pametno in moralno v i strankah, ki imajo en program, skupne In-j terese, nikakor pa demokratičnost v tem i zmislu ne more veljati v vprašanjih pro-j gramov, ki zahtevajo predpravice za manjšinske sloje človeške družbe. Proletarske stranke se bore za pravice In proti krivicam, zato je sloga potrebna za dosego tehtnejših uspehov. Nikakor pa ni prav in ni moralno, če absolutno podrejamo svojo voljo in svoje delo strankam, ki varujejo in utrjajo svoje privilegije kot manjšina v človeški družbi. Zaraditega mislimo, da si moramo demokratizem razlagati zmislu in pravičnosti primerno, ne pa kot formalnost, ki so jo prav dobro poznali v vojskah minule svetovne vojne. iiHWWi'ii» :■ Ommip iwimw—^»imKrvinm,» n ■ . i.— Ustanovna skupičina* Osrednjega društva stav-binskih delavcev na slovenskem ozemlju zborujoča dne 26. Januarja 1.1. sklene: - 1. Odobri se predlagana temeljna pravila osrednjega društva in podružnic. 2. Izvoli se osrednji odbor iz 13 članov, ki naj društvo vodi do prihodnjega Izrednega zbora. Odbor Ima glavno nalogo ustanavljati podružnice stavblnskih delavcev po vsem društvenem delokrogu. V odbor se voli od vsake strokovne sekcije: zidarjev, klesarjev, tesarjev, slikarjev, krovcev, pečarjev, štukaterjev (gipsarjev) itd. sorazmerno s številom članov. 3. V podružnicah se vsaka gori navedena stroka organizira v posameznih sekcijah in vse sekcije tvorijo le eno podružnico z eno upravo. V odbor podružnice pošlje vsaka sekcija toliko članov, kolikor ji gre po številu njenih članov. Upisnlna In tedenski članski prispevki: Upisnina znaša za vsakega člana 2 K. Tedenski redni prispevek za delovodje in uradnike in izučene delavce gori omenjenih strok 1 K 20 vin. Tedenski redni prispevek za pomožne delavce gori omenjenih strok 80 vin. Tedenski redni prispevek za mlade delavce in vse delavke 60 vin. Osrednji blagajni se odračuna: Za prispevke I. razreda 1 K 10 vin. Za prispevke II. razreda 90 vin. Za prispevke III. razreda 70 vin. Za prispevke IV. razreda 50 vin. Ostalih 10 vin. od prispevka ostane podružnicam za nje upravne In druge stroške. Podružnice ne smejo te svote porabiti razen za društvene potrebe. Podružnice smejo upeljati poseben lokalni prispevek. Dajatve društva. Člani, ki so nad eno leto redno plačevali tedenske prispevke imajo pravico do sledečih društvenih dajatev: a) pravovar-stvo; b) potovalno podporo; c) podporo zaslužka nezmožnim vsled bolezni in brezposelnosti; d) podporo v slučaju stavke; e) smrtno podporo; f) podporo v slučaju preganjanja zaradi društvenega dela. Visokost podpor, kakor tudi tozadevni opravilnik se določi na prihodnji glavni skupščini po razmerah blagajničnega stanja. Vsak pristopivši član ima pravico do brezplačnega strokovnega lista, kateri je, do izdaje lastnega glasila, »Delavec«, glasilo organiziranih delavcev na slovenskem ozemlju. 1 . Brezposelni delavci, ki ne dobe podpore, so za ta čas članarine prosti, ta pa ne sme presegati 10 tednov v letu. Za dobivanje podpor se ne štejejo neplačani prispevki. Člani, ki pristopijo iz prejšnjih centralnih društev stavblnskih delavcev v bivši Avstriji in ki so do zadnjega časa redno plačevali svoje prispevke, Imajo pravico do vseh društvenih dajatev v zmislu starih pravil njihovega društva — to do prihodnjega zbora našega društva, potem veljaio tudi za nje sklepi našega zbora. Osrednje društvo hoče imeti stika z ostalimi razrednimi strokovnimi društvi na slovenskem ozemlju ter pristopi k Zvezi delavskih društev na slovenskem ozemlju in plačuje tozadevne prisnevke. V odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši: 1 Nachtigall Anton, stavbeni glavni delovodja, predsednik; 2. Merljak Anton, stavbeni delovodja, podpredsednik; 3. Martinuc Josip, zidar; 4. Lombardo Viktor, zidar; 5. Hren Ivan, zidar; 6. Tekavc Karl, skladiščnik, blagajnik; 7. Dežman Franc, klesar, podpredsednik; 8. Babnik Andrej; 9. Cedilnik Franc, tesar In preddelavec, podpredsednik; 10. Sotler Anton, tesar; 11. Mayer Josip, klc-nar in delovodja, blagajnika namestnik; 12. Banovec Vinko, pečar; 13. Majer Feliks, uradnik, tajnik. — Namestniki: 1. Zrimšek Ivan, zidar; 2. Hribar Ivan; 3. Dover Josin: 4. Oenusi Franc; 5. Mozetič Josin; 6. Kaltjeger Matija. Nadzorstvo: 1. Oogola Andrej, klesar; 2. Kamnikar Ivan, tesar; 3. Magister, zidar; 4. Gatnik Andrej, zidar; 5. Skubic Miha, zidar; 6. Briceli Ivan. zidar; 7.Lam-nič Josip, tesar; 8. Šefic Mihael, zidar. -— Namestniki: 1. Jeras Jakob, zidar (preddelavec); 2. Martinc Josip, tesarski delovodja; 3. Dobrajc Josip, zidarski delovodja; 4. Germek Karel, pečar. enkrat prišli do pameti in se združili v naši strokovni organizaciji, da bi bilo mogoče napravit potrebno remeduro. Jeseniškim denuncijantom je velik trn v peti naša kovinarska organizacija, zato se trudijo na-vse načine, da bi naše ljudi po staroavstrijski navadi šikanirali in preganjali. 20. t. m. je bil neki naš slovenski sodrug s Koroške poklican k žandarmeriji, kjer se mu je povedalo, da je nevaren človek, o katerem prihajajo različne »ovadbe«. Vprašali so ga tudi, če ne .namerava te dni oditi na Dunaj, (.kamor gre namreč v resnici kot zastopnik organizacije k likvidaciji), in mu nasvetovali, da naj bo prav miren in priden, če hoče, da se steče dobro zanj, sicer bi bil g. žandarmerijski stražmojster ."prisiljen« odrediti, da se mu vsak dan predstavi! Zdaj pa vprašamo okrajno glavarstvo radovljiško, poveljstvo žan-darmerije v Ljubljani in našo Narodno vlado, kdo in s kako pravico se je to zgodilo, in kakšen vzrok tiči za tem?! Ali je to najnovejši način zasledovanja naših delavcev? Zahtevamo, da se brezpogojno takoj objavijo iinena ovaduhov-denunciantov, da vemo, s kakšnimi političnimi propalicami imamo opraviti, sicer vas bomo, gospodje denuncijanti, obsodili sami; takrat pa vam ne bodo pomagale nobene prisege zoper našo organizacijo, ki šteje danes že 1300 članov. Jeseniškemu gospodu kaplanu pa priporočamo, da se malo bolj zaveda, da ima kot duhovnik sejati ljubezen, ne pa sovraštvo med svojimi ovčicami, ter zapomni naj sl, da se luč socializma ne bo ustavila pred njegovim blagoslovljenim telesom. Sedaj pa še nekaj, gospodje obeh meščanskih strank, ki si v bratski ljubezni skupno iščete zaslombo potom lažnjivih denuncijacij pri orožnikih. Zapomnite si enkrat, da z lajanjem po vaših listih vendar proti zavednemu delavstvu ne opravite ničesar, ker je to postalo veliko prepametno in se je vaše »prevelike delavske ljubezni« že preveč naveličalo. Naše delavstvo prav dobro ve, da pes, ki se mu stopi na rep, zacvili, ravno-tako vemo mi organizirani delavci, da bo prišel čas občinskih, pokrajinskih in državnih volitev. Jeseniški žandarmeriji pa priporočamo, da naj čas, ki ga porabi z zasledovanjem poštenih delavcev, porabi raje v to, da nekoliko prepreči divje dirjanje po Jesenicah, da ne bodo naši šolski otroci v nevarnosti. — Toliko »prijatelji« za danes, če vas bo pa še kaj srbelo, vam pa povemo še marsikaj, saj veste, da vam v tem oziru lahko še z marsičem postrežemo; tudi se bomo še pogovorili nekoliko radi občinskega odbora, saj dovolite gospodje, kaj ne? Vam pa, delavci, odkrito besedo; Kot smo postali narodno in državno svobodni, tako se osvobodimo tudi politično In se zavedajmo, da spadamo kot delavci v močno delavsko strokovno organizacijo! Domači pregled. Osemurni delavnik dela velike preglavice nekaterim podjetnikom. Delavstvo opozarjamo, da naj se v vsakem slučaju, če bi podjetnik ne hotel uvesti osemurnega delavnika, obme na organizacije za svet. Pritožbe, če podjetnik ne dovoli osemurnega delavnika, gredo na okrajno glavarstvo ali mestni magistrat, ki jih reši v treh dneh. Daljna pritožba pa na deželno vlado v Ljubljani (oddelek socialna skrb), ki konAfto odloči o tem na podlagi izvedeniških Krogov in posebne komisije. Nikar pa ne odlašajte z zahtevo, če pod jetnik še ni storil svojo dolžnost. »Državna posredovalnica za delo.« V Preteklem tednu (od 20. do 26. januarja t. 1.) je iskalo delo 182 moških tn 97 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 218 moških in 38 ženskih delavnih moči. I Posredovanj se je izvršilo 28. Od 1. januarja do 2o. januarja 19 19 je iskalo delo 1(JY4 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 393 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 40. Delo iščejo; pisarniške moči (237), trgovski uslužbenci (122), tovarniške delavke, služkinje, sluge za razne urade, mizarji, kovinarji, peki, mlinarji, natakarji, knjigovezi itd. V delo pa sprejme posredovalnica: 114 nadzemskih delavcev (rudarjev), čevljarje, poštarje in telegrafiste za Srbijo, cestne delavce, gozdne čuvaje, služkinje, šivilje, hlapce itd. Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani nas naproša za priobčenje naslednjega naznanila. Za skorajšnji začetek poslovanja tega zavoda so Ueia in predpriprave v polnem teku. Začasno posluje zavod skupno z Občim pokojninskim zavodom za nameščence v Ljubljani, 1 ur-jaški trg štev. 4/1. nadstropje. Redno poslovanje bo omogočeno začel kom meseca marca. Do tedaj bodo natisnjene tudi vso potrebne tiskovine itd. Vplačevanje prispevkov se naj ne vrši med tem časom in zavod poživlja vse podjetnike, da naj shranijo ta denar, dokler ne bodo pozvani :.a redno vplačevanje prinosov. Nujne zadeve rešuje zavod sproti. Obči pokojninski zavod za nameščen^ ce v Ljubljani nas naproša za priobčenje naslednjega naznanila. Za skorajšnji začetek poslovanja tega zavoda so dela in predpriprave v polnem teku. Začasno posluje zavod skupno z Delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4/1. nadsropje. Redno poslovanje bo omogočeno začetkom meseca marca. Do tedaj bodo dotiskane tudi vse potrebne tiskovine za prijavo nameščencev itd. Vplačevanje premij se naj ne vrši med tem časom in zavod poživlja vse službodajnike, da naj shranijo ta denat, dokler se jih ne bo pozvalo na redno vplačilo. Nujne zadeve se rešujejo sproti. Lesni delavci ljubljanski. V nedeljo dne 2. februarja ob 10. uri dopoldne v društvenem lokalu, odborova seja. Predsednik. Celoletni občni zbor podružnice pivo. vamišklh delavcev v Ljubljani, se vrši v nedeljo dne 2. februarja t. 1. ob 2. uri popoldne v Selenbu'rgovi ulici 6/11. z navadnim dnevnim redom. Polna udeležba dolžnost ! Odbo>. Sprejemanje strank. Stranke še sprejemajo pri Vojnem dopolnilnem poveljstvu Ljubljana samo od 8. do 11. ure dopoldne. Vojno dopolnilno poveljstvo Ljubljana. Zadružništvo, jedro nove gospodarske politike. Cesto je bilo že dokazano, da se je izkazalo zadružništvo kot obva-rovalec nepremožnih slojev. Danes se pa tudi začenja zadružništvo kazati kot osnovna podlaga novega gospodarskega ži' benja ki se ustvarja sedaj na razvalinah pnjšnjega zasebno kapitalističnega sistema. Kolikor moremo opazovati zamotane politične in gospodarske razmere v Rusiji, vidimo, da prevzame zadružništvo v tej ležki dobi domače anarhije vse režkoCe gospodarskega življenja v svoje roke in h-staja cencrum rustaega gospodarstva sploh. Enake razmere se pojavljajo v Avstriji, kjer je položaj radi domačega nesporazuma enako zamotan. Avs.rijskl zadružniki se ne boje odgovornosti in dela, ki ga bodo morali Izvršiti, da se izpremeni .gospodarsko življenje bivše podonavske * monarhije v formo /adiužništva. Tudi drugod lahko opazujemo, da začenja zidati na razvalinah kapitalističnega življenja, moderno in ljudsko zadružništvo* svoje stavbe, jugoslovansko zadružništvo pri tem delu ne bo zadnje. Z* sedanje njegovo stanje priča o tem. Celoletni občni zbor podružnice mi' zarje v v Ljubljani. V nedeljo dne 26. t. m, je imela naša podružnica celoletni občni zbor. Predsednik sodr. Zore je v radostnih besedah pozdravil stare člane organizacije, ki so se po dolgoletni vojni vrnili nazaj med tovariše. Poudarjal je, da se je sicer članstvo organizacije med vojno precej skrčilo, a da je organizacija kljub vsem neprilikam obdržala svoje delovanje. Ščitili smo, kar nas je ostalo doma, organizacijo kot dragocen zaklad, ohranili smo imetje društva, ter ga po možnosti še pomnožili. Sedaj, prijatelji, ko ste zopet med nami, izročamo vam zopet nazaj, kar je vaša In naša last, last vseli organiziranih mizarjev. V toplih besedah se je nadalje spominjal vseh onih tovarišev, katerim je biio usojeno, da se ne vrnejo ve-č iz bojnih poljan, med svoje znance. Izguba teh tovarišev je za organizacijo nenadomestljiva. Prav tako je zbujal navzoče, da ne pozabijo onih svojih tovarišev, kateri so se vrnili kot invalidi, za te bo morala organizacija po svojih močeh skrbeti, pr^v tako tudi za sirote padlih članov. Nadalje je poročal, da se je vsled državnega preobrata razmerje podružnice do dunajske centrale v toliko izpremenilo, da odslej nismo več člani dunajske zveze, temveč da moramo odslej ustanoviti svojo lastno zvezo v Ljubljani, ki naj se razteza po vsem slovenskem ozemlju. Predsednik se je tozadevno pismeno že obrnil na Dunajsko zvezo, od koder je povoljen odgovor. Dunajska centrala priznava našo zvezo, ter nas bo pri internacijonali podpirala. Sla nam bo v gmotnem in moralnem oziru na roko. Občni zbor je vzel poročilo predsedstva z zadovoljstvom na znanje. O blagajniškem stanju podružnice je poročal blagajnik sodrug Bradeško. Podružnica je imela sledeče dohodke: 666 prispevkov po 76 vin. = 506 K 16 vin., 332 prispevkov po 1 K 20 vin. = 398 K 40 vin., 8 pristopnin po 50 vin. = 4 K; skupaj 908 K 56 vin. Izdatki: Izredna podpora 23 K, strokovni list 109 K 20 vin., skupini 79 K 82 vin., bolniška podpora 130 K 30 vin., pogrebnina 60 K, na zvezo se je poslalo 506 K 24 vin.; skupaj 908 K 56 vin. Lokalna blagajna je imela 102 K 21 vin. dohodkov, izdatkov pa: izredna podpora 82 K, uprava 2 K 10 vin., stanarina 60 K, tajništvo 7 K 63 vin. Primanjkljaj torej 49 K 52 vin. Obrambnega sklada se je nabralo 59 K 84 vin. V imenu nadzorstva je poročal sodr. Bučan Franc, da je knjige in potrdila na&lo popolnoma v redu, ter predlaga odboru odvezo. Sprejeto soglasno. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik Rok Pogačnik, v ostali odbor pa: Bradeško Andrej, Senger Ivan, Bec Vinko, Trampuš Jakob, Žagar Franc, Prevc Ignac. V nadzorstvo so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Lenasi Franc, Gašpari Anton, Cergolj Franc, Kramar Jernej. Predsednik je nato v toplih besedah vzpodbujal navzoče na skupno delovanje, naznanil, da je poskrbljeno, da se bo po vseh mizarskih delavnicah vpeljal osemurni delavnik, ter zaključil lepo uspelo zborovanje. Ustanovni občni zbor »Osrednjega dru&tva lesnlb delavcev in sorodnih strok na slovenskem ozemlju v Ljubljani«, Takoj po občnem zboru podružnice mizarjev, se je vršil ustanovni občni zbor Osrednjega društva lesnih delavcev In sorodnih strok na slovenskem ozemlju v LjubljanL Kot proponent tega društva je sodrug Zore v uvodnem nagovoru navzočim obrazložil pomen in namen tega društva. Vsled nastalih razmer slovenske podružnice ne mdrejo biti več članice dunajske zveze, temveč sl morajo ustanoviti centralo pod lastnim vodstvom, ki naj razteza svoje delovanje po vsem slovenskem ozemlju. Ljubljanska podružnica mizarjev je bila ravno nekaj dni nad ose ra n a j s t Volitve v Nemčili. Nedeljske volitve v nemško državno narodno skupščino so se končale nedvomno — dasi še nimamo definitivnega rezultata — z veliko zmago nemške socialno demokratične večine. Socialni de-mokratje vstopijo v narodno konstitu-anto nemške republike kot najmočnejša stranka, iz njihove srede si bo izbral nemški narod državnega kanclerja in večino članov bodoče nemške vlade. Absolutne večine sami seveda ne bodo imeli. Lahko pa še vendar dobe večino in to namreč v sporazumu z neodvisnimi socialisti. Ta stranka, katere glasovi so edini izraz delavske opozicije, ki je poizkusila strmoglaviti vlado Ebert-Schei-demann in skušala uvesti diktaturo proletariata — ta je dosegla pri volitvah zelo slabe uspehe. Dobila je le v Lipskem in v Diissel-dorfu večino glasov, povsod drugod — posebno v Berlinu — pa se more izkazati v primer z drugimi strankami z zelo majhnimi odstotki oddanih glasov. Od buržoaznih strank je najmočnejša nemška demokratska stranka, ki združuje v sebi napreden in republikanski živelj Nemčije. Kolikor se da do sedaj pregledati, ne pridejo konservativci in centrum s tako veliko močjo v nemško konsti-tuanto, kot so jo imeli v bivšem deželnem zboru, vendar pa bodo dve, na levici precej odločujoči stranki. Celotno pa pomenjajo volitve popolno in odločno zmago republikanske misli. Stari monarhistični režim je definitivno poražen, Hohenzollernci so odbiti za vedno. Reakciji, ki je čakala na ugodno priliko, da bo mogla zopet obnoviti slavo dinastične Nemčije, je odklenkalo za vedno. Nič manj pa niso obračunali tudi s prevratnimi poizkusi Špartakovcev. — Milijoni nemškega delavstva so se postavili pri volitvah v vrste socialno demokratične večine, pod zastave socializma, upajočega na demokratično evolučno bodočnost. Ootovo pa je škoda, da niso dobili socialni demokratje absolutne večine ali da ne bi imeli vsaj v zvezi z neodvisnimi socialisti te večine v narodni skupščini, da bi mogli potem brez vsakih težkoč takoj začeti z energičnim in radikalnim Izvajanjem socialističnih reform — toda volitvenih rezultatov ni mogoče prekril Čati in izpremeniti z nikakimi demonstracijami in nasilstvi. V Nemčiji moremo računati zaenkrat z republikansko, socialno — reformno večino, koji bo jedro socialno — demokratična večina in koje glavni močni sodelavec bo napredna republikanska buržoazija. In ta fakt bo gotovo odločeval v prihodnjem času v smeri državno-nemške politike. Končna data o izidu volitev v nemško konstltuanto so naslednja; V 37 volilnih okrajih 9 421 poslanci so 'dobili: nemški soc. demokrati . . 164 mandatov neodvisni socialisti .... 24 » krščanska ljudska stranka (centrum) .............. . 88 » nemška dem. stranka ... 77 » nemška nacionalna stranka 34 » nemška ljudska stranka . . 23 » Ostanek 11 mandatov si dele med seboj i kmečka zveza (1), bavarska kmečka zveza (4), Welfi (4) In wflrttem-berška kmečka zveza (2). Centrum prihaja v narodno konsti-tuanto oslabljen za 100 poslancev. Vprašanje, kje se bodo vršile seje narodne skupščine še ni rešeno, dasi predlagajo državni vladi, da naj se vrši v Draždanah. Poudarjajo to, da ni v Weimarju niti prave dvorane — narodna skupščina bi morala zborovati v gledišču — nobenih pripravnih stanovanj, železniških zvez itd. Tudi državna vlada ni za Weimar prav nič navdušena. Berlinski listi poročajo, da bodo kandidirali Scheidemannovci In nemški demokratje za prezidenta republike princa Maksa Badenskega. Da bi ne mogli najti socialni demokratje za prezidenta primernejšega kandidata, dvomimo. Iz Celja. Zahteve delavstva kemične stroke v Celju. Da bo tudi širša javnost poučena, navajamo v naslednjem odgovor, ki ga je dala kemična toavrna v Hrastniku svojim delavcem v Celju na njih tozadevno spomenico. Odgovor je naslovljen na poslo^ vodjo Franceta Confidentija v Celju in se glasi: Na zahteve, katere Vam je stavilo (namreč Confidentiju) tamkajšnje delavstvo, Vam naznanimo naslednje s priporn-bo, da to razglasite delavcem: ^Od Statutov bolniške blagajne Vam pošljemo en izvod, ker jih nimamo več na razpolago. Od štatutov podporne blagajne Vam pošljemo več izvodov, in če jih še rabite, Vam jih je še več na r?mnlago. 2. Zahtevo, da se poviša plačo, moramo odkloniti, ker je zadnje povl-šanje plač bilo šele v novembru preteklega leta, od tistega časa se pa cene v prehrani niso zvišale, temveč je nasprotno opažati, da se cene znižujejo. Razven tega trpi itak tovarna radi skrajšanja delavskih ur precejšnjo škodo. 3. Radi zahtevane kontrole od strani delavcev pri aprovizacijl, pripomnimo, da nimamo na celi stvari nobenega interesa. Če delavci mislijo, da bodo celo stvar boljše napravili, tedaj naj prevzamejo sami celo aprovizacijo v svojo oskrbo. G o -s p o d C on f i d e n ti je izjavil, da ima aprovizacijo še do 31. januarja 1919 v rokah, potem pa odda celo stvar delavstvu v nadaljno oskrbo. 4. Kar se tiče razdelitve oblek, je itak do sedaj tovarna po možnosti storila vse, in bo še nadalje tako ostalo. Pač pa sb tovarna nikakor ne zaveže, delavstvo oblačiti; kajti če tovarna kaj dš, da prostovoljno — kot darilo. 5. N 1 m a m o n i č p r o t i, da se postavi zaupne osebe, ako iste-izpolnjujejo v polni meri svoje dolžnosti napram tovarni. Delavci naj si izberejo iz svoje pripravnega moža, katerega nam potem predlagajo. 6. Osemurni delavnik bo v tem smislu vpelan, da se dela od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldan z enournim odmorom opoldan, In sicer od 12. do 1. S tem se lahko takoj zsčnc. Ureditev delavskih ur v rednem delovanju tovarne sl pridržujemo za pozneje. Delovne ure, ki so se določile, se morajo v polnem obsegu izpolnjevati. Razen opoldanskega odmora se ne sme vrfiltl noben počitek. Snažltl in umivati se mora delavec šele po končanem delti. 7. Kopalnica se naredi, kakor hitro bodo razmere to dopustile. Hrastnik, 13. januarja 1919. Kemična tovarna v Hrastniku. Brez podpisa! Ta feftnan, ki je brez vsake štampilije in podpisa, je dal g: Cortfidehti afišlrati na svojo pisarno. 2e to postopanje karakterl-zira dovolj jasno omalovaževanje delavcev s strani tovarne v Hrastniku. Pravil bolniške blagajne, pravi ferman. tovarna ne more dati več, nego en izvod, ker jih baje nima. Naj pogledajo gospodje v bol-niško-zavarovalni zakon, pa bodo videli, da ima vsak delavec pravico zahtevati in dobiti pravila blagajne. Če nam tovarna pove, kje, za koliko in pri katerih živilih so se cene od novembra lanskega leta sem znižale, jej bomo prav hvaležni. Pa inenda. ne bomo dobili odgovora, ker je sklepati, da tovarna zadeve ne smatra za resno. Cel svet namreč ve, da se živila ne-le niso pocenila, pač pa prav občutno podražila, kakor so se podražali tudi vsi kemični produkti, predvsem steklo tako, da tovarna v Hrastniku nima prav nobene pravice govoriti o izgubah. Da tovarna v Hrastniku nima nobenega interesa na prehrani delavstva, je že verjetno; saj če bi ga imela, bi pa uredila aprovizacijo tako, da bi delavstvo ne bilo primorano pritoževati se. O darilih, ki jih omenja ferman, naj pa tovarna kar lepo molči, ker sicer bi se utegnila povzpeti še do trditve, da ima od delavcev le Izgubo. Zaupnika tovarna milostno dovoli, pri tem pa pozabi, da ga mora dovoliti in da imajo delavci pravico sami določiti zaupnika, do katerega imajo oni zaupanje, pa če tovarni tudi ni všeč. Gospodom je tudi neznana določba, ki določa odmor, če traja delo 5 ur in več. Na eni strani priznavajo potrebo kopališča, na drugi pa bi se delavec ne smel niti potu s čela obrisati, ker bi sicer prišla tovarna v konkurz. Ne da bi hoteli predposegati v korake, ki jih bo storila organizacija, rečemo le: Nikar ne mislite, gospodje, da se bo duh časa ustavil pred vrati vaše tovarne! Dopisi. Kočevje. Sodrug, čigar ime je postranska stvar, nam piše: Upam, da mi ne bo žal in tudi škodovalo ne bo, če javnosti sporočim, kako je tukaj v Kočevju. V naprej povem, da slabo 1 Vse, kar od 14. leta naprej hodi po dveh nogah, je plačano po 3 K 50 vin. na dan. K temu seveda pridejo še doklade, tako, da dnevno znese nekaj vinarjev več kakor 13 K. To je pri bagru, tam kjer se odvaža zemlja, odkriva premog. Temeljna plača, katera znaša, kakor rečeno 3 K 50 vin. za osem ur dela, je za vse enaka, razlike med 14-in 15 letnimi ter 50 letnimi delavci se ne upošteva. Ti delavci so uposleni pri odvažanju zemlje. Delavci pri kopanju odkritih plasti premoga so sami krepki, močni fantje. Njih temeljni zaslužek pa še manjši kakor onih povečini delavcev pri zemlji, znaša namreč za vozače (lauferje) po 3 K 10 vin. do 3 K 20 vin. Mlajšim našim tovarišem pri bagru njih zaslužek gotovo vsakdo iz srca privošči, saj tudi ni velik, nasprotno, nezadosten je, ampak da si upa Trboveljska premogokopna družba delavce pri premogu plačati tako sramotno, to je pa naravnost škandal. Ubogi so ti delavci pri sedanji draginji, kaj čuda, da so nezadovoljni. Posebno sc pa oni, ki so svojčas delali v nemških krajih, nad temi plačilnimi razmerami zgražajo. Tudi jaz — nadaljuje naš sodrug --sem delal v nemških krajih. Povsod, kjer sem bil, so bile umivalnice, kjer so se delavci po končanem delu osnažili, tukaj v Kočevju ni o taki napravi ne duha ne sluha. Ravno tako tudi ni nobene bolnišč-nice. Gorje tistemu delavcu, ki nevarno oboli. Videl sem žalosten prizor, ko j© moral tak nesrečnež poginiti, kakor žival, brez pomoči! Za vse to se naš ravnatelj nič ne briga. V Trbovljah je v tem oziru nekoliko drugače. Tudi prehrana pri nas šepa: moke dobivamo sedaj po 4 kg na teden, soli sploh ni, vso jed moramo uživati neslano, slanina je tako dr^ga^jte i° pri teh zaslužkih ni mogoče kupiti,^neso se je zopet podražilo, krompir plačujemo po 1 K 30 vin. kg itd. Nič boljše ni z oble" ko, ni je in perila tudi nk Vprašam, kako naj si potrebna oblačila preskrbimo, ko so tako grešno draga, naš zaslužek pa taK. I Želeti bi bilo, da bi naši delavci vendar let včlanjena pri dunajski zvezi. Vso to dobo smo bili z dunajsko zvezo vedno v prijateljskem razmerju, ter se imamo njej zahvaliti za marsikateri uspeh. Razmere ki so vsled preobrata nastale, pa zahtevajo, da se postavimo na lastne noge. Društveniki obdržijo vse pravice, ki so sl jih pri dunajski zvezi pridobili, ravnotako pa prevzamejo iste obveznosti napram novemu društvu, dokler skupščina kaj druzega ne skjene. Poskrbelo se bo, da bo novo društvo priznala tudi internaci-jonal-a, da tako postane član svetovne organizacije, ki je včlanjena v socijalističnl internacionali. Dunajska zveza je naše novo društvo že priznala, ter nas bo v vseh naših stremljenjih podpirala. Prav tako pa bo naše novo društvo takoj stopilo v dotiko s hrvaškimi, bosenskimi in srbskimi sodrugi, da se tako vzajemno delo poglobi. Kakor hitro bodo razmere to dopustile, bomo morali delati nato, da se ustanovi enotna zveza lesnih delavcev in sosednih strok za celo Jugoslavijo. Do takrat pa moramo poskrbeti, da spravimo vse na slovenskem ozemlju v lesni in sorodnih strokah uposlene delavce v našo organizacijo. Nato so se prečitala nova pravila, katera so se soglasno odobrila. Podružnica lesnih delavcev v Ljubljani je takoj skleniia pristopiti kot član k Osrednjemu društvu. Prispevki in dajatve ostanejo v isti višini kot pri dunajski zvezi, do drugačnega sklepa skupščine, v veljavi. Pri volitvah v odbor Osrednjega društva so bili soglasno Izvoljeni sledeči sodrugi: Predsednik: Zore Viktor; v osta- ii odbor pa: Hlebš Franc, Dvvorak Karel, Žebavc Matej, Golar Jakob, Bučan Franc in Toplikar Josip. Kot namestniki odbora: Bradeško Andrej, Pogačnik Rok, Senger Ivan, Lenasi Franc. V nadzorstvo: Fric Anton, Bradač Anton, Kavčič Tomaž, Gaberšek l-ovro in Peterca Andrej. V razsodišče: Drinovc Jakob, Ježek Matej, Skutt Anton in Trampuš Jakob. Predsednik ie nato priporočal vsem članom, da delajo vzajemno in marljivo za dobro zgradbo Osrednjega društva, katerega najboljši temelj so dobre podružnice. Treba 1)0, da zanesemo misel organizacije povsod tam, kjer so vposlenl lesni delavci, da se na ta način pripravimo dobro za boje, ki nas čakajo v bodoče, ter je nato zaključil zborovanje. Neki klerikalni Ost piše pod naslovom »Boljševištvo« sledeče: »V Kandiji (na Dolenjskem) so prišli oboroženi, menda kmetje, nad župana Ztirca (doma mu pravijo Šteinbur) in ga z orožjem v roki prisilili, da se je obvezal plačati občissko vojno posojilo. Poleg tega so ga imeli zaprtega in postavili drugega župana. Obnašanje je bilo skrajno surovo in divje (strašno res!), če mislijo soc. demokratje, kateri se v svojem listu bahajo, da so to naredili, da bodo tudi pri nas po rusko vladali, se silno motijo. Naše ljudstvo je sito krvi in strahovanja.« — Gospodje naj bodo potolaženi, s krvjo očaka Štemburja si noben socialni demokrat ne želi umazati svojih rok. Pozabili pa so morda namenoma tudi povedati to, da je Zurc dolga in dolga leta gospodaril v Kandiji samovoljno, prav kakor kak turški paša. Stem-bur si je nagrabil veliko imetje. Marsikateri kmet, ki mu je prišel v kremplje, bi znal marsikaj povedati. Klerikalci pa so temu grabežu držali štango. Niti v novi dobi se ni hotel umakniti, treba je bilo terci nastopiti po rusko, ker drugega jezika ni hotel razumeti. Da, prišel je pač čas, da tudi naš tnali kmet polagoma spoznava r.voje dobrotnike. Kje so tisti blaženi časi, ko so klerikalni kolovodje pošiljali na uporne kmete žandarje (Sora). Naši mali kmetje bodo prej ali slej postali vsi socialisti in tedaj bo prišel čas, ko sfrči še več takih Štemburjev. Klerikalna nestrpnost Zdi se, da klerikalci in njih stranka, naj sl že nastopa pod kakršnokoli firmo, brez delavskega priveska ne morejo živeti. Potrebujejo ob raznih volitvaii glasove in ti glasovi naj pridejo od koderkoli, glavno je, da so. Pa tudi iz drugih razlogov love pristaše med delavci. Vsakemu političnemu otroku je znano, da je klerikalna ali takozvana Slovenska Ljudska Stranka meščanska stranka in da so njeni pristaši v precejšnji meri udeleženi pri raznih gospodarskih napravah in podjetjih. In kot taki tej gospodi ni vse eno, ali je delavstvo njim podložno ali pa je v svojih lastnih organizacijah, ki streme za gospodarsko in politično osamosvojitev delavskega razreda. Menili smo, da bodo svetovni dogodki v sedanjem času slehernega poučili, da je meščanskim strankam med delavstvom za vselej odklenkalo. Bill smo tud! mnenja, da se bo politika vršila v bodoče v gotovih mejah dostojnosti. Toda varali smo se. Politična dostojnost je pristašem meščanskih strank neznana kot španska vas. J Mnogi duhovniki se še danes ne morejo sprijazniti z mislijo, da ni njihova naloga delati med delavstvom zdraho. Imamo na primer drastičen slučaj v Možlcah na Koroškem. Vsevprek kriči, kakšne krivice s« gode Slovencem od strani fanatičnih nemških nacionalcev na Koroškem. Naši delavci so v Možiški dolini upreženi v jarem tujega kapitala, župnik v Možicah pa oči-vidno nima drugega posla, kakor dela« med delavstvom zgago in sejati razdor. Posrečilo se mu je zvabiti nekaj delavcev v svojo klerikalno krščansko socialno zvezo. Preti pa mu nevarnost, da mu bodo ti maloštevilni pristaši v doglednem času zopet pokazali hrbet. To se bo zgodilo, ker bodo prišli preje kakor mu bo ljubo ti delavci do prepričanja, da jih je župnik opeharil in kakor hitro izprevidijo, da vsa ta klerikalna delavska organizacija ni drugega kakor velik humbug, podoben orehu, ki je na videz lep, znotraj pa črn in prazen. Vpričo te nevarnosti ne ve mož, kaj bi počel. Zato sl pomaga kakor pač more. Pri njegovem poslu mu služi kot glavno orodje laž, obrekovanje in sumničenje naših sodrugov in naše delavske stranke sploh. Kako se njegovo početje st linja z niegovim poklicom kot duhovnik, je drugo vprašanje. Nikakor pa naj možiški župnik ne misli, da bomo njegovo, za prizadeto delavstvo pogubonosno delo, gledali mimo. Vsaka stvar ima svoje meje in ako ne bo pustil naših ljudi pri miru, tedaj bomo primorani njegovo obrekoval-no izzivanje primerno zavrniti. Kralj Peter je nevarno obolel. Zadela ga je kap. ...... "7............... * Zadru ftiHtvo. črna. Koiisumno društvo »Sloga« v Celovcu svojim članom v Črni: Obvestilo: Vsled velikanskega naraščanja cen vsega blaga in potrebščin ter vsled velikih nalog in zahtev, ki jih bo bodoči čas stavil na našo zadrugo, je zadnji občni zbor, ki se je vršil dne 27. oktobra 1918, bil primoran članske deleže povišati od 30 na 50 K. Upravni odbor naproša vse člane vljudno, da vzamejo povišanje našega obratnega kapitala blagohotno na znanje. V Interesu našega konsumnega društva kakor tudi v Interesu članov samih bo, če vsakdo v najkrajšem času do- i plača na svoj delež toliko, da bo znašal i določeno višino, namreč 50 K. Cim več sredstev dajo člani društvu na razpolago, tem lažje bo sedanjim težavnim razmeram kos. Nadalje naznanja upravni odbor konsumnega društva »Sloga« svojim članom, da vsled demobilizacije nastalih razmer to pot ni bilo mogoče pravočasno izplačati dividende kakor druga leta. Dividende se bodo izplačevale torej nekoliko pozneje. Kdaj se bodo Izplačevale, razgla- si odbor pravočasno. Začasno pa se dividendne zneske članom v korist vknjižijo. — Odbor. Svetovni pregled. Visoka rudarska šola v PHbramti. Čehoslovaška vlada bo bivšo avstrijsko visoko radarsko šolo premenilo v češki zavod. Druga taka šola se nahaja v Leobnu na Zgornjem Štajerskem. Oba zavoda sta enakoveljavna z drugimi vseučilišči. V Jugoslaviji bode tudi treba misliti na ustanovitev takega zavoda. Pavola za Češko. Iz Prage poročajo, da v kratkem dospe iz Amerike 60.000 zavojev pavole po 235 kg na Češko. S tem bi bila tkalnicam v Čehosiovaški republiki dana možnost za delo. Taka množina pavole bi za vse tovarne zadostovala približno osem mesecev. Preskrbljeno bi bilo tudi za delavstvo tekstilne stroke. Do zdaj obljubljeno pavolo dotične tovarne še nimajo. Nam v Jugoslaviji se na primer že dolgo obeta živež iz Amerike, dobili pa še tudi nismo ničesar. Nekam počasen je ta Unkie Sam. Popoten mir meseca marca. Čehosiovaški tiskovni urad poroča: Iz Amsterdama javljajo: Po vesteh, dospelih semkaj iz Pariza, je zbornični odsek za zunanje stvari sklican k seji na dan 1. marca t. 1. Ob tej priliki bo vzel na znanje glavne obrise mirovne pogodbe. Clemenceaujevo glasilo »L’ bomme libre« pripominja k temu: Odločeni smo, priti do miru že v mesecu marcu, da se na la način zagotovi pomladansko obdelovanje francoske grude po vračajočih se vojakih. Maksim Gorklj. Znani ruski revoluci-jonami pisatelj Maksim Gorkij je stopil kot odgovorni član v Petrograjsko sovjetsko vlado. VViison za pravične Jugoslovanske zahteve. »Daily Mail« objavlja nastopno vest: Osebe, ki so v stikih z Italijansko misijo, so izjavile, da je bil ministrski predsednik Orlando po svojem razgovoru z Wilsonom videti zelo presenečen zaradi stališča velikega državnika. VViison je kratkomalo odklonil priznanje Italijanskih zahtev po drugem ozemlju razen po Trstu in Tridentu. Kakor znano, je zahteval Sonnlno važen del Dalmacije in mesto Reko. Orlando bi se bil zadovoljil z Reko, vendar pa VViison niti v tej točki ni maral popustiti. Večina prebivalstva dalmatinske obali je slovanska, ako tudi je v nekaterih mestih, kakor n. pr. v Zadra. Italijanska. »Tudi na Reki je večina italijanska«, je rekel Orlando. VViison pa mu je odvrnil, da je treba v gotovih primerih razen narodnostnih načel imeti tudi gospodarske potrebe pred očmi. Ker morejo Društveni funkcionarji 8 in člani, pozor! Da vsa nerazporazumljenja od stranimo, sporočamo da je v sobotr 5. tedenski prispevek t. I. zapadel. Vsi člani ki majo prispevek pia čan samo do 47 tedna, se opozarjaic da ta teden zapadli prispevek vpia čajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim čianom 'e tedaj izplača, če je vsaj 45 prisp« vek t I. že poravnan. Od izplarčl ji v*-podpore pa se vsi zaostali prtspevk odtegnejo n--------------- imeti avstrijski Slovani dohod k morju samo preko Reke, bi bilo krivično, ako bi jim tega onemogočili zaradi nekoliko tisoč Italijanov, ki bivajo v tem mestu. Ako bi se Italijani branili priznati avstrij-. skim Slovanom pravico dohoda k morju, nakopali bi si nove, nespravljive sovražnike in bi s tem spravljali Evropo v nevarnost. Kot prosta luka v rokah Italijanov, je menil Wilson, Reka nikakor ne bi nudila Slovanom zaledja zadostnih jamstev. Italijani Reke tvorijo le majhen jezikovni otočič sredi Slovanov. Ako bi priznali Slovanom le pristanišča dalmatinske c bali, bila bi njihova le po dolgih železniških progah omogočena trgovina občutno oškodovana. Italijani očitajo Wil-sonu, da med vodilnimi načeli mirovne konference ne mara pripustiti onega po stralcgičnih potrebah. Posest Reke bi Jugoslovanom omogočala obvladanje Adiije. Edino oporišče, ki bi Italijanom ostalo med Trstom in Reko, t. j. Pulj, jih »e bi moglo dovolj ščititi pred mlado mogočno slovansko federacijo. Italijani so mnenja, da se WiIson s tem, ker ne priznava načela strategičnih potreb opira rajši na zadostno oboroženo zvezo narodov kot na najvažnejše jamstvo za mir. Italija za vsak slučaj pripravljena. Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Italijanski general Zadigllo od Italijanskega glavnega stana je izjavil poročevalcu lista »Messaggero«, da je Italija do sedaj mobilizirala 900.000 mož. S tem je Italija v prvi vrsti med zavezniki in ne misli dalje demobilizirati. Italija se je odločila, da udejstvi svoje zahteve šiloma, ako bo treba. Italija mora biti na vsak način na vojno z Jugoslavijo pripravljena. Ko bo mir formalno podpisan, bo Italija prva, ki bo z veseljem začela popolno demobilizacijo. Italijani se umaknejo z Brennerja. Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Po sporočilu višjega italijanskega častnika je v kratkem računati s tem, da se Italijani umaknejo iz nemškega dela južne Tirolske. Italijani so na Brenncrju uvedli strogo kontrolo potnih listov in prtljage. Na Brennerju jim zaplenjajo vsa živila. Boljševiški strah na Angleškem. »Times« poročajo o boljševiškem zborovanju, ki je bilo 18. t. m. v I^>ndonu in na katerega so imeli vstop samo povabljeni. Na tem shodu so razpravljali o organizaciji generalne stavke kot o prvem koraku do revolucije. Naglašalo se je, da imajo v ru- darski organizaciji mnogo pristašev ter da je mogoče, pridobiti jih tudi med železni-črji in transportnimi delavci. Določili so se odseki za preskrbo revoluconarjev n njhovih družin s kurivom in živili. Izdajatelj la odgovorni urednik Ivu Tokia Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani. Proletarci vseh dežel* združite se! MiSi, podgane, stenice, Ščurki in ves mrčes mora poginiti, ako porabljate moja najbolja, izkuSena in povsod hvaljena sredstva. Za podgane, miši In poljske miši K 5; za Ščurke K 5"—, Osoblto jaka tinktura za stenice K 5; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2.— in K H’—, tinktura proti ušem pri ljudeh K 3 —, mazilo za uši pri živini K 2‘- ; prašek za uši v obleki in perilu K 2-—; tinktura za bolhe pri vseh K 1'50; prašek proti pernim ušem K 2 — ; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničev. rastlin) K 3. Pošilja po povzetju Zavod za eksport M. JtNKEIt, ZiiKreb 6., Petrinjska ulica št. 3. UL reglatrovsna zadruga z omejeno zavezo, UDHL MM elita Sle«, i. Tiskovin« za tole, Županstva In urade. Najmodernejše plakate In vabila za /, škode in veselice. Letne zaključke Najmodernejša uredba sa tiskanje listov, knjig, brošur, Itd. Stereofiplja, Litografija, NAJVEČJA SLOVENSKA HRANILNICA! fn Turjaški trg ! št 4 v okr. bol. blag h. tvao iajet Trjifti tr| it. t. splošno zdravljenje 2-3 FrnliftnskiiU Dr. Viktor Breskvar '/,11- l/nl2 UOktjtn uto 21 splošno zdravljenje 1—2 Tojifti tn t. Dr. Uoiz Mir splošno zdravljenje 1—3 Poljanska cesta 18. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoti, »e morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglaanico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troftkov, ki nastanejo, kadar zboleli Han sam pozove druge zdravnike, da ga Ječijo, ne povrne bol niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika IzpoJ-njeni bolniški list ae mora takoj oddati v blagaj niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina »e izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8 zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami ae je obračati do načelnika okrajne bolniške bagajne. Načelstvo. ■ HI Čevlji tovarne Peter Kozina & iz najfinejšega ževro- boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah. = Trpežni zimski = iz fine teletine z gumijastimi podplati p<> K 85*— za mo&ke, K 73*— za ženske. V zalogi Ljubljana na Bregu. ■ irTr-m-tirrzr&r* vmT* n