Političen list za slovenski narod.
P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., z,a pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija. Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratit se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne.
Štev. 142.
V Ljubljani, v petek 22. junija 1888.
Letiiilc XVI.
Poročilo deželnega odbora
glede konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga.
Slavni deželni zbor!
V 15. seji zadnjega zasedanja dne 19. januarija 1888 je deželni zbor v zadevi konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga sklenil sledeče:
1.	Zemljiško-odvezni dolg vojvodine Kranjske, obstoječ iz še nerešenih obligacij vračunši premije, v skupnem znesku 3,960.508 gld. 35 kr., ki se je izračunil za 1. dan januarija 1888, preosnuje se v nov, davka prost deželni dolg brez državnega jam-siva v najvišjem znesku 4,000.000 gld., za doštevno ceno po ne manj nego 94 gld. 90 kr. za 100 gld., koji je obrestovati po 4% poluletno za nazaj in poravnati v 40 letih od dne 1. julija 1888.
2.	Razpisati je v namen posojilnega najetja na zelo kratko dobo konkurenca mej najodličnejšimi tu-zemskimi dsnarniini zavodi z naznanilom, da hoče vojvodina Kranjska poravnati svoj zemljiško-odvezni dolg v smislu točke 1. in zaradi tega najeti deželno posojilo do najvišjega zneska 4,000.000 gld. potom izdaje novih obligacij, sposobnih za pupilarno-varno nalaganje, ali tudi potom zaveze z dolžnim pismom.
3.	Visoko vlado je čim preje prositi, da z državnim zakonom oprosti pristojbin in kolekov listine, ki se bodo napravile povodom tega novega deželnega dolga, posebno poravnavna pisma, ter dovoli obrestim oprostitev dohodnine, kakor tudi da proglasi even-tuvalne nove obveznice sposobnimi k plodonosnemu nalaganju glavnic cerkva, občin, korporacij, ustanov, lldejkomisov iu druzih zavodov, koji so pod javnim uadzorstvom, in da se smejo porabiti za službene in trgovinske varščine.
4.	Pri visoki vladi je dalje kolikor mogoče hitro storiti potrebne korake, da se z državnim zakonom predrugači pogodba z dne 29. aprila 1876, drž. zak. št. 72, tako, da se poravnajo tirjatve države nasproti deželi in narobe terjatve dežele nasproti državi v smislu te pogodbe pro 1. dan julija 1888 na podlagi 5% poračunanja, ter jo naprositi, da sprejme za podlago obračuujenja primanjkljaje zemljiško-odveznega zaklada, koje je izkazal deželni odbor za leta
1888 do 1895 v svojem poročilu c. kr. finančnemu ministerstvu z due 5. julija 1887 št. 4324.
5. Izvršitev teh sklepov se naroča deželnemu odboru, koji se s tem izrečno pooblaščuje, da v okvirji zgoraj navedenih vodil zvrši predrugačenje pogodbe z dne 29. aprila 1876, drž. zak. št. 72, kakor tudi s kakim kreditnim zavodom sklene iu najame novo posojilo s pridržkom, da bo pritrdil temu deželni zbor. V ta namen mora deželni odbor takoj stopiti v neposrednji dogovor z vlado in z denarnimi zavodi potom delegacije, pooblaščene od deželnega odbora in obstoječe iz enega deželnega odbornika in deželnih poslancev, gospodov Karola Luck-manna in dr. Alfonza Mosche-ta, in za slučaj, ko bi zadržani bili, iz njih namestnikov, izvoljenih po deželnem odboru.
Izvršuje te deželnozborske sklepe se je deželni odbor z vlogo dne 31. januarija 1888 št. 749 obrnil do visokega c. kr. finančnega ministerstva s prošnjo:
1.	da bi pri obračunjenji, katero je zvršiti med državo in deželo Kranjsko, blagohotuo uvaževalo v poročilu finančnega odseka dne 14. januarja 188S (deželnozborska predloga št. 85.) navedene razloge, in da bi za podlago obračunjenja sprejelo primanjkljaje zemljiško-odveznega zaklada, ki so izkazani za leto 1888 do 1895. v znesku 574.100 gld. in ki jih jo pokriti z obrestnimi državnimi predplačili, ne pa one primanjkljaje v znesku le 498.100 gld., katere je visoko c. kr. finančno ministerstvo z ukazom dno 20. novembra 1887 št. 25940 vzelo za podlago obračunjenja ;
2.	naj se na višjem mestu pritrjuje, da bi se tirjatve države nasproti deželi in narobe tirjatve dežele nasproti državi v smislu dogovora z dne 29. aprila 1876 v namen njihovega skontovanja na 1. dan julija meseca 1888 poravnali na podlagi obojestranskega 5°/0 obračunjenja ter naj bi torej visoko finančno ministerstvo odstopilo od svojega zahtevanja, po katerem jemlje pri skontovanji posojil, katera mora dežela povračati državi, za podlago le 4V2% obrestno merilo, in
3.	da bi se deželi Kranjski glede oprostitve od kolekov, pristojbin in dohodnine za novo izdane obveznice in glede tega^ da bi te obveznice dopuščene bile za pupilarno-varno nalaganje glavnic, dovolile
iste olajšave, kakor deželi gornje-avstrijski pri kon-vertovanji njenega zemljiško-odveznega dolga.
Razun tega se je deželni odbor v smislu točke 5. navedenih sklepov obrnil do „Unionbank", do dolnje-avstrijske eskomptne družbe, do zemljiško-kreditnega zavoda na Dunaji in do podružnice avstrijskega kreditnega zavoda za kupčijo iu obrtnost v Trstu, da v slučaji, če se potrdi načrt konvertovanja, vlože do 15. marca svoje ponudbe za novi deželni dolg v znesku 4 milijonov goldinarjev za doštevno ceno po ne manj kakor 94 gld. 90 kr.
Rešuje omenjeno vlogo deželnega odbora je visoko c. kr. finančno ministerstvo po dopisu c. kr. deželne vlade z dne 9. maja 1888 št. 1138 (dež. odb. št. 3424) prijavilo z ukazom dne 27. aprila 1888 št. 5571 sledeče:
»Sklicuje se na poročilo 12. februarija 1888 št. 327/pr. se počastujem na vlogo kranjskega deželnega odbora 31. januarija 1888 št. 749 v zadevi sklepov deželnega zbora kranjskega zaradi konvertovanja zemljiško-odveznega dolga Vašemu Visokorodju naznaniti sledeče:
Ker točka 4. teh sklepov, katera zadeva obra-čunjenje tirjatev države nasproti deželi iu terjatev dežele nasproti državi, obsega prvotno vprašanje, od katerega je odvisen ves načrt konvertovanja, mislim, da bi najprej razpravljal le o tej točki.
(Dalje prih.)
Govor poslanca Pfeiferja
v državnem zboru dne 4. junija 1888.
(Konec.)
Mali kmetovalec, ki sme za domačo rabo brez davščin izdelati 0.56 hektolitra slivovke, izgubi tedaj to davčno oprostitev, kakor hitro hoče svojo 20- do 28odstotno slivovko zboljšati in popraviti na 40 odstotkov. Še huje se godi onemu palivcu, ki je v srečnem položaji, da more še nad domačo rabo iz-kuhati 200 do 300 litrov 28odstotne slivovke, od koje more plačati davka 35 kr. za vsak liter, iu v slučaji prepaljenja na 40 ali 50 odstotkov zopet 35 kr., torej 70 kr. (Prav res!)
Nova pisarija.
Te dni prinesel mi je prijatelj dva zvezka »Koroških bukvic" ali bolje pisano: „Koruoške bui-kuce, izdaje Filypij Haderhip, pisaitel v Celouci."
Zadnje dui bral sem v slovenskem časniku kratko opombo o teh bukvicah. Hvalevredno delo za narodno probujenje koroških Slovencev; posebno z malimi knjižicami, ki so priprosto pisane, vzbuja se uarodua zavest, toda grajati in obsojati moramo način, kako se to godi.
Za Boga! Kam pridemo, ako se bode vsak pisatelj posluževal druzega narečja! Že zdaj naši nasprotniki celo v državnem zboru nočejo slišati o slovenskem književnem jeziku in poznajo samo »vvindiš", »krajneriš" itd., kako bodo še-le zabavljali, ako bodo na podlagi novejših literarnih proizvodov videli razne pisave! Ne bodo li s tem vsaj nekaj navideznih dokazov imeli za svoje nesramne
trditve? Koliko pa narod pridobi s tem, ako se mu popolnoma — kar pa tudi natančno ni mogoče — tako piše, kakor izgovarja? Znano je, kako nemško zmes imajo Kočevci. Pisatelj teh vrstic ni še nikoli slišal, da bi v svojem narečji izdavali knjige. Otroci kakor ljudstvo uče se iz knjig nemškega književnega jezika. Iu koliko narečij imajo Nemci šo dandanes! Kako težko jih boš razumel, govori še tako dobro nemški, in vendar imajo le jeden književni jezik.
Dvanajst let so mi nemščino vbijali v glavo. Naš profesor, ki ni bil slovenskim dijakom kaj naklonjen, dajal mi je še precej dobre rede v seme-stralnili spričevalih. Pa verjemite mi, ko sem moral na svojem potovanji po Laškem posredovati med gorenjim avstrijskim kmetom iu rimskim natakarjem, kmalu bi ne bil vedel, zakaj se prav za prav gre. »Dos mog i not, doš get not holbe drine, er muse no drufte gabe", zatrjeval mi je pošteni možak staro-nemške korenine.
Enakih slučajev bi Vam lahko še Teč naštel. Pa mi le ni znano, da bi se nemški pisatelji raznih narečij posluževali, ua bi s tem svojemu narodu do
višje omike pripomogli. Posnemajmo v tem oziru tudi Slovenci napore drugih narodov. V tem originalnosti iskati, bilo bi pač smešno.
Kaj bi mi kedo rekel, naj bi jaz hotel pisati natančno, kakor so mi Ošlekov stric pravili, kaj se je bilo vse pripetilo v enem kraji! Za poskušnjo naj bo !
»Ne vajste, kaj se je pripetlu tam ne mostu pred gradam. Fantje so tam stali, pa se citkali iu riikali, drezali in s'vali. Kar an'mit povn mehiir tobaka v Bistrco pade.
,0 pretetu ga je škoda! Le pogledte, nov je, ne zelenu obrobljen in kar netlačen tobaka! Nezaj ga morino dob't' pravi en fant, ki se je prevajsu čez must.
,Dajte nu, pomagajte nu! ga še ne dosežem, če tudi stegujem obaj rokaj.'
Precaj ga dr figi za bedra popade in spusti še bulj k vodi.
ne morem, sem še prekratek!' zevpije ne vrh.
,Le potrpi, bo pa še meno adeu vštiikov !'
Tretji fant poprime ze nogo in oba drži pre-
S tem, gospoda moja, se stanje sadnih žganjarij jako obtežuje ter ovira, da se ne sadi tam sadje (češplje, breskve, črešnje itd.), kjer ne dopuščajo po trtni uši uničeni vinogradi, da bi se uvedle druge kulture, ki bi se izplačale. Ker hite vinogradi naši vsled trtne uši nevzdržno v svoj pogin, pričeli so muogi naši kmetovalci z veliko marljivostjo saditi češplje, breskve itd., da bi vsaj nekoliko pokrili izgubo pri vinu; žalibog pa se moramo bati, da bo neugodno postopanje s sadnimi žganjarijami uničilo tudi to zadnje upanje, da bo ugonobilo kuhanje sli-vovke in s tem preprečilo ono zavživanje alkohola, ki je, kakor priznano, najmanj škodljivo in ki v slučaji zmernosti celo okrepčuje in poživlja (Prav res 1 na desnici), pač pa bo bolj ne^o dosedaj vsililo pogubno patoko revnemu prebivalstvu ter je s tem moralno, fizično in materijalno upropastilo. (Klici na desnici: Žalibog, le preveč obžalovanja vredno!)
In vse to na ljubo naši kratkovidni finančni politiki, ki mora pred vsem hlapčevati vse naše moči zatirajočemu militarizmu, ker so prebrisane diplomatske glavice pri kraji s svojo učenostjo 1 (Veselost.)
Povišanje špiritnega davka je žal posledica finančne bede, ki muči nas — še bolj paMadjare; za-nje je to zadnji poskus, da se vzdrže na površini; vprašanje je le, za koliko časa? Stalno se jim to najbrže ne bode posrečilo; na razbeljeno železo njihove finančne mizerije bodo ti tako lahko izra-čunjeni milijoni, koje pričakujejo od novega davčnega povišanja, le kaplje, ki se bodo le prelahko premenile v vročo soparico še večje denarne zadrege. (Prav res 1 na desnici.)
Toda tudi pri nas ni pričakovali boljšega. Postava naj nam d<i pred vsem sredstva, da bodemo z nova mogli metati milijone v žrelo nenasitnega zmaja vojaških oboroževanj, konečno pa nas bode vendar-le priganjanje nekaterih prevročekrvnih eksal-tadov zapletlo v pustolovsko vojsko, za kojo se narod ne more nikedar in nikakor navduševati, ker ne borno v najugodnejšem slučaji ničesa dobili, pri neugodnem izidu pa lahko vse izgubimo. (Prav res! na desnici.)
Kot zastopnik sadje- in vinorejskih dolenjskih kmetskih občin smatral sem svojo dolžnostjo, da izpregovorim na korist malih žganjarij, kojih nadaljnji obstanek je v resni nevarnosti, ako ne bi vlada s primerno naklonjenostjo postopala pri izvrševanji določb tega zakona — bodisi glede pre-paljevanja, bodisi glede vprašanja o kuhanji v n a-j e t i h kotlih itd.
Nevspešno bi bilo, ko bi hotel predlagati ka-kove premembe, kajti ta zakon je sklenen z Ogersko ter se mora nepredrugačen potrditi (Prav dobro! na desnici); zaradi tega nam ne preostaja drugo, nego da se tudi sedaj, kakor že mnogokrat, udarno osodepolnemu pritisku ter na daljnjih deset let izročimo Ogerski v gospodarskem oziru (§ 74.).
Ako se bo vsled zvišanega špiritnega davka zmanjšalo neizmerno zavživanje žganja ter bo gospodarstvo dežele Kranjske, ki pobira deželno naklado od žganih opojnih pijač, izgubilo več tisoč goldinarjev pri svojih dohodkih, tolažila se bo dežela v zavesti, da bo del z žganjem zastrupenega in propalega prebivalstva rešen peklenske pošasti — žganja, cla bo zopet zadobil moralno in fizično moč, ter da bo zopet doseglo zasluženo čast zdravo do-
vajšena čez must. Pa vajste kaj, anga bi biv zmogu, ze dva pa naj biv vstvarjen. Tejlu se m'je krouta kar iz rok zm'znt.
,Počakta, d'si roke opljiinem!' zevpije.
Pa ko je on tu stiiru, tlesknu z rokama in malu pomencov, sta una dva že v Bistrci gagala, mehur je pa le odplaval s tobakom po vodi."
Naj so tudi koroški Slovenci zaostali v slovenščini, pišimo jim tako, kakor se sedaj pravilno piše! Sicer pa, da mi kdo ne očita, kakor bi hotel pisatelju kaj škodovati, imate tu vabilo na naročbo od besede do besede, kakor se priporoča pisatelj sam:
»Koruoške buikuce velaio za cievvo lijeto 1 gl. 20 kr., za poew lijeta 60 kr. Vsaik rodoljub bi ih mogu že zatoe podpierati, da se ljudstvo navadi braina in se boil in boil izcmyka. Pa tuidi učeani gospoedje buojo našli v buikucah veidno kaj novega. Prijatle sloveinske literature prousimo, naj nam pri-dobiijo kaj nouih naročnikov. Denaer se puŠiila pod napjsom: Filvpij Haderlap, pisaitel v Celouci."
Ienjsko vino, koje je izpodrinilo ostudno žganje. (Odobravanje na desnici.)
Politični pregled.
V L j u bij a ni, 22. junija. Jfotranje dežele.
„N. F. P." je ljuto napadla predsednika avstrijski delegaciji, dr. Smol/to, ker je nasproti hvalisajočim nemškim listom rekel o ranjkem nemškem cesarji, „da se je moral morda pokoriti za krivde, katerih se ni mogel ogniti". Desničarski delegati so vsled surovih napadov »N. F. P." zoper Smolko jako razburjeni, ter se je Smolka sam neki že hotel zaradi tega odpovedati predsedstvu delegacije. — Židovsko časopisje, njemu na čelu seveda tudi „N. F. P.", ljuto zabavlja zoper „Vaterland" in »Grazer Volksblatt", koja dva lista sta pisala o cesarju Frideriku III. tako, kakor jima je narekovalo resnico-Ijubje. Posebno „Vaterland" mora poslušati mnoge psovke s strani židovskih listov, ki se pri tej priliki zopet odlikujejo s svojo dvomljivo olikanostjo. Očitajo mu, daje „brezobčuten", „ciniškiu, „lažnjiv" in „zoper nemško-avstrijsko zvezo obrnen". Iz vsega tega pa je le razvidno, da je »Vaterland" govoril resuico, ki vedno in povsod oči kolje.
Iz Zagreba se poroča predvčerajšnjim: Narodna stranka je sklenila v svoji klubovi seji sprejeti novelo k volilni postavi kot podlago specijalni razpravi. — V volilnem okraji Ivan Oabno kandi-duje narodna stranka umirovljenega finančnega ravnatelja Sinnesa, v Grdjevcu zdravnika Pavlica.
Vitanje države.
„Pol. Corr." javlja, da bo papež Leon XIII. v kratkem izdal okrožnico o krščanski ustavi držav in o pojmih prave in napačne prostosti. Dotični dopisnik v „Pol. Oorr." pravi: „Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, osvetljuje ta listina, kojo izdeluje sv. Oče že več mesecev, na vse strani težki in zamotani predmet državljanske in verske prostosti. Vatikanski krogi so prepričani, da bo ta papeževa izjava zaradi prevelike važnosti tega predmeta vzbudila splošnje zanimanje.
V	srbski armadi opazuje se velika nezadovoljnost. Govori se o odločni izjavi posadke v Niši zoper vlado. Natančnejšega ni o tem ničesa znanega. — Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da je kralj spoznal negotovost sedanjega položaja ter da se zopet bliža Rističevi stranki.
Bolgarska vlada se je zelo trudila, da bi s pomočjo avstrijskega ministerstva zunanjih zadev dobila posojilo pri »Iiinderbanki". Kiilnoky je odločno odbil dotične prošnje. Tudi osebno posredovanje princesinje Klementine v tej zadevi je ostalo brezvspešno. — Princ Ferdinand je predvčerajšnjim odpotoval s princesinjo Klementino in tremi ministri v vshodno Rumelijo. V Plovdivu se bo sešel s Stambulovom ter ž njim vredil zadevo zaradi obsojenega majorja Popova. Ministerski predsednik in njegovi somišljeniki v kabinetu menda nimajo ničesa več zoper to, da se Popovu odpusti kazen.
Ruski car je odklonil predlog vojnega ministra, naj se podvoji število rezervnih bataljonov, rekoč: Tako pomnoženje armade bi preobremenilo državne finance; poleg tega pa sedanji politiški položaj nikakor ne veleva tako skrajnih naredb. — Vlada je naročila več Hotchkinsovih revolverskih topov, koje bo izdelala orožna tovarna v Tuli. Pehota bo dobila namesto dosedanjih usnjatih tor-nistrov platnene. Moskovski konzorcij, ki je prevzel to delo, izročil jih je armadi že 150.000 kosov.
Nemški državni zbor otvoril bo prihodnji ponedeljek cesar Viljem II. osebno s prestolnim govorom. Dne 28. t. m. sešel se bo pruski deželni zbor, da sprejme cesarjevo prisego na ustavo. Zasedanje obeh teh zbornic bo jako kratko, ker ju ne čakajo nikakoršna zakonodajska dela.
V	predvčerajšnji seji francoskega ministerskega soveta je naznanil predsednik Sadi-Carnot odgovor cesarja Viljema II. na poslano mu sožalno brzojavko. Nemški cesar izraža v tej brzojavki svojo željo, da bi se ohranili dobri odnošaji mej obema državama.
Belgijska zbornica ima po zadnjih volitvah 97 katolikov in 41 liberalcev, senat pa 50 katolikov in 19 liberalcev.
Položaj italijanskih vojakov v Masavi je jako žalosten. Rudeče morje je zloglasno že od nekedaj zaradi grozovite vročine. Pravijo, da je ta pokrajina najbolj vroča na celi zemlji. Sedanji vrhovni poveljnik v Masavi, general Boldissera, je pismeno sporočil ministerstvu, da je vsled solnčarice do dne 12. t., m. umrlo 20 vojakov, 60 je bolnih 40 jih pogrešajo, ki so skoraj gotovo obležali na prostem vsled vnetja možganov ter žalostno in brez pomoči umrli. Neki vojak se je vstrelil v glavo zaradi prevelikih bolečin. — Javno mnenje v Italiji je vsled teh dogodkov jako razburjeno ter se zopet živahno razpravlja vprašanje o odpoklicanji armade iz Masave.
Turška vlada odreka vsak pomen znani ra-buki mej albanskimi in arabskimi vojaki ter naglaša. da je navstal krvavi boi mej vojaki le zaradi
mejsebojue zavisti. Sumljivi za razmere v turški" vojni pa so na vsak način dogodki pri Yildiz-Kiosku, kajti »Corr. de l'Est" poroča, da boj samo zaradi tega ni postal večji, ker je manjkalo vojakom streljiva.
Prizivno sodišče v Dundalku je potrdilo razsodbo, s kojo je bil irski poslanec Dillon obsojen na šestmesečno ječo zaradi nekega vstajnega govora.
Spanjski proračunski odsek je dovolil kredit v znesku 250.000 peset za vdeležbo Španjcev pri pariškj razstavi.
Švicarski narodni sovet je odklonil predlog Curtijev, naj se s postavo dožene, kedaj naj se vrši iztiranje tujcev sodnjim in kedaj upravnim potom.
Iz Kajire se z včerajšnjim dnem brzojavi: „Kralj Menelik seje vzdignil zoper abesinskega ueguša".
Izvirni dopisi.
Z Vidma na Spodnjem Štajerskem, 19. junija. Minolo nedeljo, t. j. 17. t. m., se je v vasi videmski ob južni železnici (proga Zidani most-Sisek) vršila redka slovesnost. Videmčanje so pred kratkim zd-se ustanovili svojo »požarno brambo" (popred so bili združeni s „krško prostovoljno požarno brambo"). Treba pa je pri teh družbah v prvi vrsti gasilnega orodja. Posrečilo se je načelnišfcvu nabrati toliko novcev, da si je omislilo tolikanj potrebne brizgal-nice. Povod zgoraj omenjene svečanosti je torej bilo blagoslovijenje nove brizgaluice. V ta namen se je vsa videmska vas oblekla v praznično obleko. Raz zvonik farne cerkve, na visokem griči raz podružnico na Libnem, od koder ima tujec najlepši razgled, vihrale so zastave ter nam tako rekoč naznanjevale, da se bode v fari videmski vršila kaka posebna svečanost. Isto tako so Videmčanje razobesili raz svoje hiše razne zastave: cesarske, štajerske in tudi mnogo slovenskih trobojnic je bilo videti. Dokaz temu je, da Videm vendar ni tako nemčursko gnezdo, kakor se je o njem mislilo in govorilo. Preverjeni smo, ako bi ljudje tu imeli pravega slovenskega voditelja, zgine črez noč vsa videmška nemškutarija.
Dalje nam je omeniti, da so bile hiše, kakor tudi druga poslopja ovenčana z raznim cvetličjem in ozaljšana z venci. Postavili so tudi več slavolokov s slovenskimi in »nebodigatreba" nemškimi napisi. Vendar je bil napis na mostu edino le v slovenskem jeziku: „Pomozi Bog!" Vsi ostali pa v obeh jezicih.
K tej slovesnosti je prišlo še več druzih požarnih bramb: s Krškega, iz Sevnice, Brežic, Radeč in Loke pri Zidanem mostu. Torej je bila vdeležba jako živahna. Brizgalnico je izdelal neki tovarnar na Dunaji in je po vsem fino in krasno narejena. Koliko stane, mi ni znano. Gotovo veliko čez tisoč goldinarjev.
Pred sv. opravilom ob 10. uri pripeljeta dva čila vranca novo brizgalnico, jako okrašeno s cvetličjem in nakičeno z raznimi banderci pred cerkev, kjer je cerkvena opravila v spremstvu še dveh sosednih gg. duhovnikov opravil domači č. g. župnik Novak. Pri blagoslovljenji so bili vsi brambovci videmski in tuji pričujoči; tudi druzega občinstva je bilo mnogo prisotnega. Botra brizgalnici je bila soproga načelnika železnične postaje, gospa D orno v a.
Popoludne so brambovci imeli koncert na okusno okrašenem vrtu pred hišo gospe kumice, kamor so imeli tudi drugi ljudje dovoljen vstop. Zabava, četudi priprosta, je bila vendar le prav prijetna. Slišali smo več govorov in napitnic, glaseče se vse ua skupno sodelovanje in vzajemnost. Resnica je, da je v človeški družbi malo naprav, ki bi za človeški blagor toliko dobrega storile, kakor ravno »prostovoljne požarne bramb e", kojih člani se mnogokrat pri navstalih požarih razpostav-ljajo v smrtno nevarnost, ne meneč se za svojo kožo, temveč le za blaginjo svojega bližnjega. In vendar imamo mnogo krajev, kjer ljudje požarne brambe še vedno premalo cenijo in podpirajo. Ravno sosednje Krško zadnje čase domači brambi ni tako naklonjeno, kakor nekdaj. Veliko je tacih, katerim je »uniformirana garda" bolj pri srci, ki je dandanes brez vsacega pomena, kakor pa koristna požarna bramba, katera utegne enkrat — zlasti tistim Ivrčanom, ki imajo slabe hiše, krite s skodljami — pri nesrečnem požaru (kar Bog obvaruj!) pomagati veliko. Mnogo je zopet tacih, ki vedno le kriče in po javnih prostorih zabavljajo (posebno taki, ki so naše gore listi), a ne store pa ničesa za požarno brambo . . . Toliko nekaterim v premislek.
Na vrtu so vsi brambovci ostali do noči in potem so se razšli vsak na svoj dom. Ta lepa slavnost ostane gotovo vsem Videmčanom dolgo v prijetnem spominu.
Konečno le še to, da nam nič kaj ne ugaja nemško voditeljstvo v čisto slovenskem kraji. Bog daj, da bi se tudi to kaj kmalu obrnilo na bolje.
Iz Prage, 19. junija. (Izv. dop.) Kakor znano, so pri nas pivovarne in mlini povsem češki obrtni zavodi. Češki mlin, češki pivovar — da, i narod obdaja jih r narodnih pesmih s poezijo. V narodnih zadevah bili so mlinarji naši in pivovarji vselej iskreni in zanesljivi rodoljubi. Žal, da se v zadnji dobi ne godi tem podjetjem, kakor bi bilo želeti; osobito velja to o mlinih. In baš tem podjetjem obračajo zdaj za mejami in avstrijski Nemci večjo pozornost, v Nemcih založili so celo društva, koja imajo namen pokupiti mline in pivovarne. Umeje se, da bi se s tem krepilo nemštvo na škodo narodnosti naši. Se večja nevarnost preti pa mlinom, in marsikateri mlin je na prodaj, ker ne more pro-spevati vsled ogerske more. Tuji ageutje se na vse kriplje trudijo v tem oziru, da bi spravili mline v svojo pest. Toda pri zdravi in uvažajoči pozornosti naših obrtnikov bode pri prodajanji imel vsak tudi narodni prospeh v mislih in gledal na to, komu da prodaja. In če se že mora prodajati, dobil se bode gotovo domač podjetnik, češki kupec in ne bode češki obrt prehajal v roke nemškega kapitala.
Deželni zbor bode letos sklican takoj po velikih vojaških vajah v piseckem okraji; prisoten bode cesar sam.
V svoji zadnji seji dovolil je za leto 1888. v podporo šolskih poslopij prispevek 140.000 gld. Poseben odbor, v kojem so bili prof. Kvičala kot referent, grof Schonborn in dr. Jef&bek, predlagal je deželnemu odboru podeljenje te dotacije. Število vposlanih prošenj bilo je zopet veliko. Češke šolske občine oglasile so se s 170 prošnjami, nemške s 65 za podporo.
Cesar je z najvišjim odlokom z dne 27. maja 1.1. potrdil osnovo glede ustanovitve višje državne obrtne šole v Pragi s češkim učnim jezikom, seveda s pridržanjem potrebnega dovoljenja državne podpore 75.000 gld. Pri zgradbi tega ustava ima vsled ministerske naredbe posredovati poseben stavbeni odbor.
Včeraj popoludne vršila se je v kolegijatnem kapiteljnu volitev dekana mestu pokojnega vrlega in rodoljubnega g. P. Jana Berkovca, koji je umrl pred tremi tedni. Kandidati bili so kanoniki velečastiti gg.: Koči, Kavka in dr. Karlach. Volitve seje vdeležilo pet kanonikov in prošt velečast. g. Leuz. Volili so trikrat, a vselej so bili glasovi cepljeni. Vsled tega prepustili so g. nadškofu Schonbornu, naj izmed omenjenih treh kanonikov izvoli sam dekana.
Občni zbor ces. kr. kmetijske družbe kranjske dne 14. junija 1888.
(Dalje in konec.)
Pri točki „poročila in predlogi podružnic" oglasi se prvi načelnik kmetijske podružnice vipavske g. dekan Erjavec ter naznanja žalostno vest, da so najnovejši čas tudi v vipavski dolini zasledili trtno uš in sicer v treh katastralnih občinah. V živih besedah slika, kolika beda preti ubogemu Vipavcu, ako se tej nesreči ne pride v okom ter predlaga: Občni zbor naj sklene, poslati visoki vladi prošnjo, naj ona vse potrebno ukrene, da se trtna uš če mogoče uniči, razun tega pa naj v vipavski dolini napravi trtnico za ameriške trte, iz katere se bodo po trtni uši poškodovanim posestnikom brezplačno delile ameriške trte. Tudi tajnik g. Pire podpira ta predlog ter izraža nado, da se bode pri znani požrtvovalnosti Vipavcev dalo kaj storiti, da se preteča nevarnost odvrne. Predlog se sprejme.
Logaška podružnica predlaga, naj kmetijska družba deluje na to, da dobi gozdna drevesnica v Logatci večjo podporo, da bo celi logaški okraj le iz te drevesnice dobival sadike za pogozdovanje. G. Rib ni k ar predlog obširno in dobro utemeljuje, kazoč na veliko korist, katero bo imel logaški okraj od tako razširjene drevesnice. Zbor predlogu pritrdi.
Podružnica metliška predlaga, naj glavni odbor dela na to, da se v Belokrajini prej ko mogoče napravi posebna trtnica za vzgojevanje ameriških trt. G. notar Štajer riše v krepkih potezah preteče zlo,
našteva okužene kraje in kaže, kako silno se je trtna uš od lanskega leta razširila iu kako nujno potrebna je hitra pomoč. — Tudi ta predlog se sprejme.
Istotako obvelja predlog blejske podružnice, ki pravi, naj glavni odbor naprosi c. kr. vlado, naj dd županom navod, kako ravnati pri pokončevanji škodljivih mrčesov, ne da bi bilo treba ljudi s kaznimi siliti, da spolnujejo dotično deželno postavo. Predlog utemeljuje g. Žirovnik. Deželni odbornik gosp. Detela povdarja, da je deželni odbor že večim občinam dovolil podporo, da obdarujejo šolsko mladino, ki se peča z nabiranjem škodljivih mrčesov; deželni odbor naklonil bode v ta namen tudi drugim občinam, ki za to prosijo, podpore iz deželnega kulturnega zaklada. Dalje predlaga ista podružnica: občni zbor naj sklene, da se priredi drugo leto na Bledu živinska razstava. Predlog se sprejme.
Podružnica trebanjska predlaga: Občni zbor naj sklene, da se leta 1889 priredi v Trebnjem živinska razstava za trebanjski in zatiški okraj. Gosp. dr. Papež podpira ta predlog naglašujoč, da se ravno v okraju trebanjskem in zatiškem goji najlepša živina na Dolenjskem. Tajnik g. Pire se misli gospoda predgovornika pridružuje ter izraža nado, da bode deželni zbor tudi za trebanjsko živinsko razstavo dovolil kako podporo. Predlog se sprejme.
Dalje nasvetuje podružnica trebanjska: Občni zbor naj sklene, naj se glavni odbor obrne na finančno in justično ministerstvo s prošnjo, da se prepisi v dosego soglasja katastra z zemljiško knjigo v slučajih, kjer se to ds'i le s posestno pravdo doseči, izvrše kolkov in pristojbin prosto. Glavni odbornik gosp. Lenarčič predlog obširneje podpira. Kaže, koliko troškov prizadeva pogosto malenkostno posestvo, predno se v tem oziru popolnoma vredi. Predlog se sprejme.
Trebanjska podružnica sledujič^predlaga : Občni zbor naj naroči glavnemu odboru, naj potrebno ukrene, da se bode premovanje konj za okraj žu-žemberški, trebanjski, zatiški in mokroniški v bodoče vršilo v Trebnjem, ker sta Vrhnika in Št. Jernej predaleč oddaljena. — Sklene se, ta predlog izročiti konjerejskemu odseku.
Podružnica krška predlaga, naj se napravi v ljubljanski okolici v pospeševanje dolenjskega vinarstva zaloga dolenjskega vina. Predlog utemeljuje mesto uradno zadržanega predsednika g. dekana dr. Ster-benca g. tajnik Pire. Povdarja, da bi se iz te kleti po primerni ceni moglo oddajati gostilničarjem dobro dolenjsko vino. Število gostilničarjev, ki bi sami hodili po vino na Dolenjsko, je jako majhno; večinoma točijo vino, ki je zrastlo na zagrebškem tlaku, torej slabo, zdravju škodljivo vino. Iz nasvetovane zaloge dobivali bi lahko krčmarji ljubljanski, gorenjski, notranjski, da celo koroški pošteno kapljico. Predlog se sprejme.
Enako obvelja tudi predlog iste podružnice, ki priporoča glavnemu odboru, na deluje na to, da se bodo že cepljene ameriške trte dolenjskim vinorejcem ceno prodajale.
Podružnica kranjskogorska predlaga: centralni odbor se pooblašča, c. kr. vlado prositi, da prej ko mogoče izvrši regulovanje Save in njenih pritokov iz Kranjske gore do Javornika. Načrte napravil je že pred dvema letoma deželni inžener g. Hrasky. Nujno je potrebno, da se prepreči nevarnost pre-plavljenja. — Načelnik podružnice g. A. Schrey predlog podpira, ki se tudi sprejme.
Podružnica kranjskogorska slednjič nasvetuje, naj stori glavni odbor potrebne korake, da se določbe glede uvažanja goved v nemško državo tako prenarede, da ne bodo tako zelo ovirale kupčijo goveje živine, kakor doslej. To naj bi zlasti veljalo za kontumacijsko dobo 60 dni, katera naj se odpravi ali vsaj primerno skrajša. Tudi dostavi gosp. načelnik še željo, naj se deluje na to, da se vsaj carina na inozemski sir poviša. Zbor pritrdi njegovemu nasvetu.
Glavni odbornik gosp. vodja Povše stavi in utemeljuje samostojni predlog, naj občni zbor sklene peticijo na finančno ministerstvo, da se pregleda hišni kataster ter poniža hišni davek osobito pri poslopjih na deželi. Gotovo je krivično, da mora kmetovalec, ki je že z zemljiškim davkom preobložen, še hišni davek plačevati.
Glavni odbornik dr. Poklukar meni, da bi bilo sedaj znabiti upati, da se bode na to prošnjo oziralo, ko je bil davek na žganje dovoljen. Predlog se na to sprejme.
Gosp. Babnik nasvetuje, naj se ustanovi za ljubljansko okolico posebna podružnica, da se tudi tu vzbudi zanimanje za kmetijsko družbo. Gosp. Povše opomni, da se je o tem že govorilo v glavnem odboru. Tajnik gosp. Pire naglaša, da se tudi v ljubljanski okolici kaže zanimanje za kmetijsko družbo, ker je število udov v tem kraji zadnji čas precej narastlo.
Predsednik g. Friderik Seunig sklene na to zborovanje s trikratnimi živio-klici presvetlemu cesarju, katerim zborovalci navdušeno pritrdijo.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je daroval za šolo v Št. Jurji pri Kranji 100 gld. in za šolo na Sveti Gori v litijskem okraji 150 gld.
(Deželni odbor) je v pravdi lastnikov lož v pogorelem gledališči pooblastil g. dr. Mošeta, da ga zastopa.
(Za novo bolnišnico v Ljubljani) je vsled razglasa deželnega odbora deset posestnikov ponudilo svoja zemljišča. Posebna komisija je dne 12. t. m. ogledala prostore, katerih je več prav primernih.
(Narodni Dom.) Zaradi osebnih zadržkov (gg. predsednik in podpredsednik sta bolna) se izvanredni občni zbor ne bo vršil jutri, 23. dne t. m., ampak še-le jutri teden, 3 0. dne t. m. ob 7. uri na večer v pevski sobi narodne čitalnice ljubljanske.
(Spomenik Raiču in Levstiku) izdelal bo kamnosek Alojzij Vodnik od trdega kamna, križ in druge dele od kararskega marmorja, koroškega in repen-taborskega kamna.
(Lesna strokovna šola v Ljubljani.) Kakor ču-jemo, odprl se bo prvi letnik lesne strokovne šole šole že s pričetkom prihodnjega šolskega leta. Obravnave glede šolskih prostorov morajo biti končane do dne 1. avgusta. Tem povodom pripeljeta se danes v Ljubljano sekcijski svetnik dr. L i n d in nadzornik strokovnih šol Exner.
(Litijsko pevsko društvo) preloži svoj na dan 24. junija t. 1. nameravani izlet na dan 8. julija.
Odbor.
(Društvo tiskarjev, kamenopiscev in kameno-tiskarjev na Kranjskem) priredilo bo dne 1. julija 1.1. v proslavo petdesetletnice g. Antona Pleška, strojevodje v „Nar. Tiskarni", dvajsetletnice u s t a n o v 1 j e n j a tiskarskega društva in obletnice pramojstra Gutenberga veselico. Vspored: Ob 11. uri dopoludne: Pozdravljanje slavljenca v društveni dvorani (knežji dvorec, 1. nadstopje) in izročitev častnega darila. Ob 1. uri popoludne: Banket v restavraciji g. Ferlinčevi „pri zvezdi"; pri obedu svira godba c. kr. pešpolka baron Kuhn štev. 17. Vstopnice k banketu za osebo po 1 gld. 50 kr. dobivajo se v „Narodni Tiskarni" ali v knjigarni pl. Kleinmayrjevi & Bambergovi do četrtka 28. dne t. m.
—	Ob 4. uri popoludne: Slavnostni koncert na Koslerjevem vrtu pod Cekinovim gradom. 1. Koračnica. — 2. Muller: „Ouvertura" k operi „Fer-diuand Raimuud". — 3. Kumenecker: „Guten-bergova himna", zbor. — 4. Strauss: „Srečna deca", valjček. — 5. Panica: „BaIlabile della Seduzione nell Ballo": „Faust". — 6. Stegnar: „Slavec in pevec", zbor. — 7. Ziehrer: „Šegavo", polka francoska.
—	8. Doppler: „Obrekovalni prizor" iz opere „Melu-sine". — 9. Forster: „Nji", čveterospev; pojo gg.: Pavšek, Jeršek, Bajec in Vidmar. — 10. Herrmann: „Moje mežikanje", polka mazurka. — 11. Bayer: „Potpourri" iz baleta: „Dunajski valjček". — 12. „Naša zvezda", zbor s samospevom; tenor poje g. Ivan Meden. — 13. Zaje: „Ouvertura" k opereti: ^Čarovnica iz Boissi". — 14. Strauss: „Vetrenjakiu, valjček. — 15. Janušovsky: »Domoljubje", zbor.— 16. Oberthiir: „Molitev nune". — 17. Flossmann: „Par force", galopp. — Pevske točke izvršuje iz osebite prijaznosti slov. pevsko društvo „Slavec", godbene pa vsa vojaška godba c. k r. p e š-polka baron Kuhn štev. 17 pod osebnim vodstvom svojega kapelnika g. J. N e m r a v e. — Kegljanje za dobitke. Začetek ob 9. uri dopoludne, zaključek in razdelitev dobitkov ob 9. uri zvečer. I. dobitek: C. kr. cekin. II. dobitek: Trije srebrni goldinarji. III. dobitek: Dva srebrna goldinarja. IV. dobitek: Srebrn goldinar. V. Šaljivi dobitek. Serija treh lučajev stane 10 kr. — Vstop za osebo 30 kr. — Čisti dohodek slavnosti namenjen
je društveni blagajniei za vdove in sirote. — Pre-plačila vsprejemljo se hvaležno. — „Nar. Tiskarna" je povodom te slavnosti poklonila svojemu strojevodji lepo »Spomenico".
(Bolniško podporno društvo) imelo bo v nedeljo dne 24. t. m. ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani občni zbor. Dnevni red : Nagovor predsednikov, računsko poročilo za 1. 1887, volitev odbora in slučajni nasveti.
(Razkuževalni stroj) je kupil deželni odbor za prisilno delalnico, kjer bodo razkuževali obleko in druge stvari novo došlim prisiljencem, da ne zanesejo kako nalezljivo bolezen v zavod.
(Duhovniške premembe) v lav. škofiji. 0. gosp. Fr. H i r t i na Ptuji dobil je župnijo v Slivnici pri Mariboru.
(Celjska in šaleška čitalnica) napravita v nedeljo dne 24. t. m. izlet v Velenje.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) snuje se v Veliki Pirešici pri Celji.
(V Radenske toplice) prišlo je do 17. t. m. 61 oseb, na Dobrno 280 oseb.
(Iz Gradca) se nam poroča dne 21. t. m.: Včeraj sem si ogledal graško okolico na severni strani mesta. Toča je minoli teden skoraj popolnoma uničila koruzo in rž. Na pšenici, ki je ravno v cvetji, se škoda toliko ne pozna. Toča je oklestila tudi drevje, fižol in zelje.
(Umrl) je včeraj mestni odbornik tržaški in deželni poslanec isterski g. Anton Križana c.
(Gospod Klement Božič), prvi in glavni sotrud-nik »Obzorov", nastopil je včeraj odpust vsled bo-lehnosti.
(Iz Celovca) se poroča, da je imela podružnica sv. Cirila in Metoda dne 13. t. m. svoj letni občni zbor. Zbralo se je do 50 članov iz mesta in okolice. V odbor so bili voljeni prejšnji gospodje, predsednikom predmestni župnik čast. g. Janez Wieser namesto umrlega msgr. Andreja Einspielerja. Meseca oktobra bo podružnica praznovala štiridesetletnico vladanja presvetlega cesarja in razkrila spomenik Andreju Einspielerju na šentruperskem pokopališči. Izvolil se je tudi poseben odbor, da bo preskrbel na čast sv. Cirilu in Metodu cerkveno slovesnost v cerkvi pri sv. Duhu.
(Sleparja,) ki se je klatil kot »grof IIaugwitz" in „grof Konigsegg" po Mariboru in štajerskih kopališčih, prijeli so orožniki na Zidanem Mostu in ga odgnali k okr. sodišču v Laški Trg.
(Vojaške vaje) na spodnjem Štajerskem vršile se bodo meseca septembra. Šesta divizija imela bo vaje v okolici mariborski, 28. divizija pri Celji. Obe diviziji imeli bodete skupne vaje dne 10. in 11. septembra pri Slovenji Bistrici.
Telegrami.
Dunaj, 22. junija. »Fremdenblatt" je izvedel, da je Bismarck poslal Kalnokyju pismo, v kojem se izreka najtoplejša zahvala predsedniku Smolki za sožalni govor v avstrijski delegaciji.
Inomost, 22. junija. Poslanec Greuter je danes ob jednajstr uri umrl.
Berolin, 22. junija. »Nationalzeitung": Bismarck je pri včerajšnji seji zveznega soveta ginljivo opisal življenje Friderikovo. Naglašal je posebno mirovni položaj ter rekel, da se bodo obdržala dosedanja načela notranje in zunanje politike.
Rim, 21. junija. Kakor zatrjuje »Diritto", odpeljal se bo kralj Humbert h kronanju nemškega cesarja v Berolin.
London, 22. junija. (Reuterjevo izvestje.) Stanleyjeva ekspedicija so jo ponesrečila ter vsled bojev z domačini zmanjšala za tretjino. Stanlev jo težko ranjen. Nova ekspedicija bo odšla od Leopoldville-a.
Tujci.
20. junija.
Pri Maliču: K. Witzler, poročnik, iz Gorico. — A. Schriikenfux, zasebnik, iz Trsta. — T. Lux, potovalee, z Mo-ravskega. — M. Fein, potovalee, z Dunaja. — K. Schlosinger, s soprogo, z Dunaja. — L. Nemtček, zasebnik, z Dunaja. — A. Arko, kupčevaloe, iz Zagreba. — Munz, trgovec, z Ogerskega. — b.iron Zois, zasebnik, z Bleda. —■ Krvin grof Aucrs-perg, veleposestnik, od Turna. — Konutzni, kapitan s soprogo, iz Karlovca.
f ri Slonu: K. Pentler, zasebnik, z Dunaja. — Czocli, Poppitsch, Klutz, z Dunaja. — Gasser, trgovec, iz Gorice. — .Kratil, trgovec, iz Mokronoga. — Ifofman, zasebnik, iz Reke.
Pri Južnem kolodvoru: Angst, soproga uradnika, iz Sežane. — Te\vad, z Dunaja. — Bislaver, iz Istre. — Cros-satto, zasebnik, iz Trsta
Tremensko sporočilo.
g* čas Stanje	g Z ----Veter Vreme S 1
0Da7nvania "»komer« toplomera	iS®*
opazovanja T mm p0 Celziju	g g
7. u. zjut.l 734 2 17 2	si. svzh. jasno
21. 2. u. pop. 733 3 21-0	si. jzap. „ 0 00 9. u. zvee. 735 9 18 2
Jasno. Srednja temperatura 19-8°C., za 1-2° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 22. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	79 gl. 95	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% n	81	„ 35	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	„ —	„
Papirna renta, davka prosta......95	„ 55	„
Akcije avstr.-ogorske banke ......	872	„ —	„
Kreditne akcije ....................297	„ —	„
London.............126	„ 15	„
Srebro .............—	„ —	n
Francoski napoleond....................9	„ 99	„
Cesarski cekini ....................5	„ 92	„
Nemške marke ..........61	„ 821/a„
Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova liiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
Mirna
politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modrooe na peresih "po 10 gld., žimnate modrooe po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod. |5
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Q Cenilnik s podobani zastonj in franko. O
Lxx5000000000cxxxx9
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi 111 dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 3S gold. a. v. — zajamčeno dobro in. . solidno narejene
Al6t€IM #lMee5Ba9
tapecirar in dekorater
"v Ljubljani, Heleiibui-jijovo ulioe st.
TJzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dola v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) lO in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
Cenilci s podobami zastonj iu franko ua zahtevanje.
-------------------fflBinWHr«BTllWfB3ilgBli
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
T(ot zdravilna vnel Q Radenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleei največ v XXXJ.U) v uum. natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih, ltoje dobi človek vsled prevelike kislino v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter jo neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislim, v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
KOli namizna VOfla VsIe<1 °hilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega . 7	U)l okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri-
ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem jo močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
I) nva.rova.l n O zrl Tfl VI 1 n Jal;o razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla voda kot U u v UII u v CUllIU ZjU.1 a V 11U. varstvo in zdiavilo zoper davic0j š|(|.|atic0i mrz|ico in kolero.
Konfi 1 in StanOVflniPl Kopeli so prirejujejo i/, železnate in kislo vode z raznovrstno iUJiJUiI 111 OUClilIU Vdllja. gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (('ena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. m&usst&je
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so so vsestranski potrdili. Položil je' koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močno tekočino kalija, raatrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi' navzete kosti v kratkem proste vso nesnage. To ga jo napotilo, da jo začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniško prevlake so postajalo vedno manjšo ter konečno popolnoma prenehale. Vspelii, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
122) V zalnsri imata kisla vnrin Fnvill minil IM.in 1111.....1 T/v I liilillmil.
V najem ali na račun prevzeti želi :
gOBtllllO
: 27 let stara, samska oseba, katera je ; : temu obrtu že od mladega vajena. ;
Ponudbe blagovolijo naj se poslati ; : upravništvu »Slovenca".	(i) ;
> Fisio refosko m za buteljke
l	dobi se v duliovniji v liicman jil>, postaja 15 o r št
'	via Divača. Ono prežene želodčine slabosti in okrepeuje
)	živce. Gena"mu je 40-45 kr. liter.	(1)
Urala l£l»crl,
izdcloTalca oljnatih bavr, firiiežer, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
JCtJ milblj
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za preknpce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem iirneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrsto v prodajalnah.
Cenike na zalitcvanje. "3BC2
Javna zalivala.
Moj pokojni mož gospod dr. Julij vitez Gspan, c. kr. notar na Krškem, se je pred malo časom pri „AVSTRIJI", vzajemni zavarovalnici za življenje na Dunaji, po njenem glavnem zastopniku gosp. Ign. Valentin-čiču v Ljubljani za znatno svoto desetih tisoč goldinarjev za slučaj smrti zavaroval. — „AVSTKIJA" mi jo po glavnem zastopniku gosp. Ign. Val en t in čiču v Ljubljani-zavarovano svoto točno in ne da bi mi bila kaj odtegnila že izplačala.
V	prijetno dolžnost si torej štejem, da, so zavarovalnici „ AVSTRIJI", kakor tudi gosp. Ignaciju Valentin čiču za prijazno in pošteno ravnanje ter točno izplačanje javnim potom najtoplejo zahvaljujem in »AVSTRIJO" kot jako solidno zavarovalnico za življenje-iz lastne skušnje vsacemu najtoplejo priporočam.
V	Ljubljani, dno 14. junija 1888.
Marija pl. Gspan, s. r.
(3")	notarjeva vdova.