Političen list za slovenski narod. P» poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., z,a pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija. Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratit se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne. Štev. 142. V Ljubljani, v petek 22. junija 1888. Letiiilc XVI. Poročilo deželnega odbora glede konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga. Slavni deželni zbor! V 15. seji zadnjega zasedanja dne 19. januarija 1888 je deželni zbor v zadevi konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga sklenil sledeče: 1. Zemljiško-odvezni dolg vojvodine Kranjske, obstoječ iz še nerešenih obligacij vračunši premije, v skupnem znesku 3,960.508 gld. 35 kr., ki se je izračunil za 1. dan januarija 1888, preosnuje se v nov, davka prost deželni dolg brez državnega jam-siva v najvišjem znesku 4,000.000 gld., za doštevno ceno po ne manj nego 94 gld. 90 kr. za 100 gld., koji je obrestovati po 4% poluletno za nazaj in poravnati v 40 letih od dne 1. julija 1888. 2. Razpisati je v namen posojilnega najetja na zelo kratko dobo konkurenca mej najodličnejšimi tu-zemskimi dsnarniini zavodi z naznanilom, da hoče vojvodina Kranjska poravnati svoj zemljiško-odvezni dolg v smislu točke 1. in zaradi tega najeti deželno posojilo do najvišjega zneska 4,000.000 gld. potom izdaje novih obligacij, sposobnih za pupilarno-varno nalaganje, ali tudi potom zaveze z dolžnim pismom. 3. Visoko vlado je čim preje prositi, da z državnim zakonom oprosti pristojbin in kolekov listine, ki se bodo napravile povodom tega novega deželnega dolga, posebno poravnavna pisma, ter dovoli obrestim oprostitev dohodnine, kakor tudi da proglasi even-tuvalne nove obveznice sposobnimi k plodonosnemu nalaganju glavnic cerkva, občin, korporacij, ustanov, lldejkomisov iu druzih zavodov, koji so pod javnim uadzorstvom, in da se smejo porabiti za službene in trgovinske varščine. 4. Pri visoki vladi je dalje kolikor mogoče hitro storiti potrebne korake, da se z državnim zakonom predrugači pogodba z dne 29. aprila 1876, drž. zak. št. 72, tako, da se poravnajo tirjatve države nasproti deželi in narobe terjatve dežele nasproti državi v smislu te pogodbe pro 1. dan julija 1888 na podlagi 5% poračunanja, ter jo naprositi, da sprejme za podlago obračuujenja primanjkljaje zemljiško-odveznega zaklada, koje je izkazal deželni odbor za leta 1888 do 1895 v svojem poročilu c. kr. finančnemu ministerstvu z due 5. julija 1887 št. 4324. 5. Izvršitev teh sklepov se naroča deželnemu odboru, koji se s tem izrečno pooblaščuje, da v okvirji zgoraj navedenih vodil zvrši predrugačenje pogodbe z dne 29. aprila 1876, drž. zak. št. 72, kakor tudi s kakim kreditnim zavodom sklene iu najame novo posojilo s pridržkom, da bo pritrdil temu deželni zbor. V ta namen mora deželni odbor takoj stopiti v neposrednji dogovor z vlado in z denarnimi zavodi potom delegacije, pooblaščene od deželnega odbora in obstoječe iz enega deželnega odbornika in deželnih poslancev, gospodov Karola Luck-manna in dr. Alfonza Mosche-ta, in za slučaj, ko bi zadržani bili, iz njih namestnikov, izvoljenih po deželnem odboru. Izvršuje te deželnozborske sklepe se je deželni odbor z vlogo dne 31. januarija 1888 št. 749 obrnil do visokega c. kr. finančnega ministerstva s prošnjo: 1. da bi pri obračunjenji, katero je zvršiti med državo in deželo Kranjsko, blagohotuo uvaževalo v poročilu finančnega odseka dne 14. januarja 188S (deželnozborska predloga št. 85.) navedene razloge, in da bi za podlago obračunjenja sprejelo primanjkljaje zemljiško-odveznega zaklada, ki so izkazani za leto 1888 do 1895. v znesku 574.100 gld. in ki jih jo pokriti z obrestnimi državnimi predplačili, ne pa one primanjkljaje v znesku le 498.100 gld., katere je visoko c. kr. finančno ministerstvo z ukazom dno 20. novembra 1887 št. 25940 vzelo za podlago obračunjenja ; 2. naj se na višjem mestu pritrjuje, da bi se tirjatve države nasproti deželi in narobe tirjatve dežele nasproti državi v smislu dogovora z dne 29. aprila 1876 v namen njihovega skontovanja na 1. dan julija meseca 1888 poravnali na podlagi obojestranskega 5°/0 obračunjenja ter naj bi torej visoko finančno ministerstvo odstopilo od svojega zahtevanja, po katerem jemlje pri skontovanji posojil, katera mora dežela povračati državi, za podlago le 4V2% obrestno merilo, in 3. da bi se deželi Kranjski glede oprostitve od kolekov, pristojbin in dohodnine za novo izdane obveznice in glede tega^ da bi te obveznice dopuščene bile za pupilarno-varno nalaganje glavnic, dovolile iste olajšave, kakor deželi gornje-avstrijski pri kon-vertovanji njenega zemljiško-odveznega dolga. Razun tega se je deželni odbor v smislu točke 5. navedenih sklepov obrnil do „Unionbank", do dolnje-avstrijske eskomptne družbe, do zemljiško-kreditnega zavoda na Dunaji in do podružnice avstrijskega kreditnega zavoda za kupčijo iu obrtnost v Trstu, da v slučaji, če se potrdi načrt konvertovanja, vlože do 15. marca svoje ponudbe za novi deželni dolg v znesku 4 milijonov goldinarjev za doštevno ceno po ne manj kakor 94 gld. 90 kr. Rešuje omenjeno vlogo deželnega odbora je visoko c. kr. finančno ministerstvo po dopisu c. kr. deželne vlade z dne 9. maja 1888 št. 1138 (dež. odb. št. 3424) prijavilo z ukazom dne 27. aprila 1888 št. 5571 sledeče: »Sklicuje se na poročilo 12. februarija 1888 št. 327/pr. se počastujem na vlogo kranjskega deželnega odbora 31. januarija 1888 št. 749 v zadevi sklepov deželnega zbora kranjskega zaradi konvertovanja zemljiško-odveznega dolga Vašemu Visokorodju naznaniti sledeče: Ker točka 4. teh sklepov, katera zadeva obra-čunjenje tirjatev države nasproti deželi iu terjatev dežele nasproti državi, obsega prvotno vprašanje, od katerega je odvisen ves načrt konvertovanja, mislim, da bi najprej razpravljal le o tej točki. (Dalje prih.) Govor poslanca Pfeiferja v državnem zboru dne 4. junija 1888. (Konec.) Mali kmetovalec, ki sme za domačo rabo brez davščin izdelati 0.56 hektolitra slivovke, izgubi tedaj to davčno oprostitev, kakor hitro hoče svojo 20- do 28odstotno slivovko zboljšati in popraviti na 40 odstotkov. Še huje se godi onemu palivcu, ki je v srečnem položaji, da more še nad domačo rabo iz-kuhati 200 do 300 litrov 28odstotne slivovke, od koje more plačati davka 35 kr. za vsak liter, iu v slučaji prepaljenja na 40 ali 50 odstotkov zopet 35 kr., torej 70 kr. (Prav res!) Nova pisarija. Te dni prinesel mi je prijatelj dva zvezka »Koroških bukvic" ali bolje pisano: „Koruoške bui-kuce, izdaje Filypij Haderhip, pisaitel v Celouci." Zadnje dui bral sem v slovenskem časniku kratko opombo o teh bukvicah. Hvalevredno delo za narodno probujenje koroških Slovencev; posebno z malimi knjižicami, ki so priprosto pisane, vzbuja se uarodua zavest, toda grajati in obsojati moramo način, kako se to godi. Za Boga! Kam pridemo, ako se bode vsak pisatelj posluževal druzega narečja! Že zdaj naši nasprotniki celo v državnem zboru nočejo slišati o slovenskem književnem jeziku in poznajo samo »vvindiš", »krajneriš" itd., kako bodo še-le zabavljali, ako bodo na podlagi novejših literarnih proizvodov videli razne pisave! Ne bodo li s tem vsaj nekaj navideznih dokazov imeli za svoje nesramne trditve? Koliko pa narod pridobi s tem, ako se mu popolnoma — kar pa tudi natančno ni mogoče — tako piše, kakor izgovarja? Znano je, kako nemško zmes imajo Kočevci. Pisatelj teh vrstic ni še nikoli slišal, da bi v svojem narečji izdavali knjige. Otroci kakor ljudstvo uče se iz knjig nemškega književnega jezika. Iu koliko narečij imajo Nemci šo dandanes! Kako težko jih boš razumel, govori še tako dobro nemški, in vendar imajo le jeden književni jezik. Dvanajst let so mi nemščino vbijali v glavo. Naš profesor, ki ni bil slovenskim dijakom kaj naklonjen, dajal mi je še precej dobre rede v seme-stralnili spričevalih. Pa verjemite mi, ko sem moral na svojem potovanji po Laškem posredovati med gorenjim avstrijskim kmetom iu rimskim natakarjem, kmalu bi ne bil vedel, zakaj se prav za prav gre. »Dos mog i not, doš get not holbe drine, er muse no drufte gabe", zatrjeval mi je pošteni možak staro-nemške korenine. Enakih slučajev bi Vam lahko še Teč naštel. Pa mi le ni znano, da bi se nemški pisatelji raznih narečij posluževali, ua bi s tem svojemu narodu do višje omike pripomogli. Posnemajmo v tem oziru tudi Slovenci napore drugih narodov. V tem originalnosti iskati, bilo bi pač smešno. Kaj bi mi kedo rekel, naj bi jaz hotel pisati natančno, kakor so mi Ošlekov stric pravili, kaj se je bilo vse pripetilo v enem kraji! Za poskušnjo naj bo ! »Ne vajste, kaj se je pripetlu tam ne mostu pred gradam. Fantje so tam stali, pa se citkali iu riikali, drezali in s'vali. Kar an'mit povn mehiir tobaka v Bistrco pade. ,0 pretetu ga je škoda! Le pogledte, nov je, ne zelenu obrobljen in kar netlačen tobaka! Nezaj ga morino dob't' pravi en fant, ki se je prevajsu čez must. ,Dajte nu, pomagajte nu! ga še ne dosežem, če tudi stegujem obaj rokaj.' Precaj ga dr figi za bedra popade in spusti še bulj k vodi. ne morem, sem še prekratek!' zevpije ne vrh. ,Le potrpi, bo pa še meno adeu vštiikov !' Tretji fant poprime ze nogo in oba drži pre- S tem, gospoda moja, se stanje sadnih žganjarij jako obtežuje ter ovira, da se ne sadi tam sadje (češplje, breskve, črešnje itd.), kjer ne dopuščajo po trtni uši uničeni vinogradi, da bi se uvedle druge kulture, ki bi se izplačale. Ker hite vinogradi naši vsled trtne uši nevzdržno v svoj pogin, pričeli so muogi naši kmetovalci z veliko marljivostjo saditi češplje, breskve itd., da bi vsaj nekoliko pokrili izgubo pri vinu; žalibog pa se moramo bati, da bo neugodno postopanje s sadnimi žganjarijami uničilo tudi to zadnje upanje, da bo ugonobilo kuhanje sli-vovke in s tem preprečilo ono zavživanje alkohola, ki je, kakor priznano, najmanj škodljivo in ki v slučaji zmernosti celo okrepčuje in poživlja (Prav res 1 na desnici), pač pa bo bolj ne^o dosedaj vsililo pogubno patoko revnemu prebivalstvu ter je s tem moralno, fizično in materijalno upropastilo. (Klici na desnici: Žalibog, le preveč obžalovanja vredno!) In vse to na ljubo naši kratkovidni finančni politiki, ki mora pred vsem hlapčevati vse naše moči zatirajočemu militarizmu, ker so prebrisane diplomatske glavice pri kraji s svojo učenostjo 1 (Veselost.) Povišanje špiritnega davka je žal posledica finančne bede, ki muči nas — še bolj paMadjare; za-nje je to zadnji poskus, da se vzdrže na površini; vprašanje je le, za koliko časa? Stalno se jim to najbrže ne bode posrečilo; na razbeljeno železo njihove finančne mizerije bodo ti tako lahko izra-čunjeni milijoni, koje pričakujejo od novega davčnega povišanja, le kaplje, ki se bodo le prelahko premenile v vročo soparico še večje denarne zadrege. (Prav res 1 na desnici.) Toda tudi pri nas ni pričakovali boljšega. Postava naj nam d Fisio refosko m za buteljke l dobi se v duliovniji v liicman jil>, postaja 15 o r št ' via Divača. Ono prežene želodčine slabosti in okrepeuje ) živce. Gena"mu je 40-45 kr. liter. (1) Urala l£l»crl, izdcloTalca oljnatih bavr, firiiežer, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in meblje. JCtJ milblj za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za preknpce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem iirneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrsto v prodajalnah. Cenike na zalitcvanje. "3BC2 Javna zalivala. Moj pokojni mož gospod dr. Julij vitez Gspan, c. kr. notar na Krškem, se je pred malo časom pri „AVSTRIJI", vzajemni zavarovalnici za življenje na Dunaji, po njenem glavnem zastopniku gosp. Ign. Valentin-čiču v Ljubljani za znatno svoto desetih tisoč goldinarjev za slučaj smrti zavaroval. — „AVSTKIJA" mi jo po glavnem zastopniku gosp. Ign. Val en t in čiču v Ljubljani-zavarovano svoto točno in ne da bi mi bila kaj odtegnila že izplačala. V prijetno dolžnost si torej štejem, da, so zavarovalnici „ AVSTRIJI", kakor tudi gosp. Ignaciju Valentin čiču za prijazno in pošteno ravnanje ter točno izplačanje javnim potom najtoplejo zahvaljujem in »AVSTRIJO" kot jako solidno zavarovalnico za življenje-iz lastne skušnje vsacemu najtoplejo priporočam. V Ljubljani, dno 14. junija 1888. Marija pl. Gspan, s. r. (3") notarjeva vdova.