Sovodenjski koncert s škofjeloškimi gosti in prispevki za domača društva WWF zahteva zaščito močvirja ob industrijski coni Ližerc Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 17. JANUARJA 2012 Št. 13 (20.336) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Brodolom zaradi neumne igre Dušan Udovič Medtem ko seznam žrtev brodoloma potniške velikanke Costa Concordia žal še ni dokončen, iz ure v uro naraščata gnev in zaprepaščenost ob novih podrobnostih, ki jih odkriva preiskava o nesreči. Za kapitana in poveljnika ladje Schettina je bilo že kmalu po nesreči jasno, da z njegovim obnašanjem nekaj ni v redu. Vsak navaden smrtnik se je moral čuditi ob novicah, da je bil kapitan na kopnem že med prvimi skupinami brodolomcev, medtem ko bi moral v skladu s tisočletnimi pravili plovbe in pomorsko etiko zapustiti ladjo zadnji. Poleg tega se potem ni vrnil na nasedlo ladjo, niti po prigovarjanju obalne straže. Po pričevanjih in ocenah preiskovalcev pa je ladja na pobudo kapitana samega spremenila določeno smer in se nevarno približala obali. Šlo je za nameren in skrajno tvegan manever, nekakšno ekshibicijo, s katero naj bi hotel kapitan »počastiti« člana posadke, ki je doma z otoka Giglio, mimo katerega je plula velikanka. O drugih podrobnostih reševalne akcije nima smisla govoriti. Pomanjkljivo pripravljeno osebje, neopravičljive zamude pri ukrepanju vodilnih, napake in laži kot na tekočem traku. Ta neverjetni brodolom bo imel za družbo Costa nedvomno težke posledice, obenem pa postavlja pod velik vprašaj splošne sodobne standarde varne plovbe, primerne usposobljenosti osebja in ustreznega ukrepanja v primeru nesreče. Kajti hazardiranje s človeškimi življenji ni in ne more biti dopustno v nobenem primeru. rim finančna kriza - Petkova odločitev S&P je imela omejene učinke na finančnih trgih Evropske borze kljub nižanju bonitetnih ocen v zelenem Predsednik Evropske centralne banke Draghi opozarja na resnost krize italija - Na portalu ministrstva za šolstvo spet sporni seznami občin Spet »Duttogliano!« Kot pred dvema letoma slovenski kraji vključeni v seznam občin goriške in tržaške pokrajine LASCUOLA i/I CHlARO Jntorrto G rrte -sul territorio itegitmÉ Ptovineia Gorrnne OrtJine SojoLi ..¿vsnzfltfl Tuttl AllAftO VE5CÜVA ALSER HSE5AWI aurewo m sopftA AL! [USINA CAfftlVA Oil CAÍ» DI VACL ACHOTTEDdTW * YO 1WINO OJINU AUR&JNA DUTTDGL lAhO FMHÉ FILME LA5E Franca TRST - V tržaški pokrajini za italijansko ministrstvo za šolstvo spet obstajajo občine Duttogliano, Postumia Grotte, Capriva del Carso, v goriški pa Caporetto, Opacchiasella, Pliscovizza della Madonna in druge. Ministrstvo je na svoji uradni spletni strani v okvir projekta Scuola in chiaro objavila sezname občin obeh pokrajin, v katere je že spet vključilo (z italijanskimi imeni) kraje, ki se nahajajo v Sloveniji. Tako je število občin tržaške pokrajine V IW1 O D f.i^fpHVi poskočilo z resničnih šest na 32, goriška pokrajina pa naj bi premogla kar 117 občin. Napačne sezname je - dve leti po prvi aferi Duttogliano - spet odkril profesor Miloš Jugovic. Na 3. strani FRANKFURT - Vodilne evropske borze so po začetnih padcih, ki jih je povzročilo petkovo znižanje bonitetnih ocen devetih evropskih držav s strani bonitetne agencije Standard & Poor's, včerajšnje trgovanje končale z rastjo indeksov. Tečaj evra je v v primerjavi z jenom dopoldne padel na najnižjo raven v zadnjih 11 letih, popoldne pa se je nekoliko okrepil. Predsednik Evropske centralne banke Draghi pa je včeraj v odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve opozoril, da je EU v zelo hudi krizi. Sicer je tudi menil, da bi morali biti v EU manj odvisni od ocen bonitetnih hiš. Na 29. strani Lani 2,8-odstotna povprečna inflacija Na 4. strani Javna skupščina FIOM o prekernem delu Na 6. strani Ključen teden za škedenjsko železarno Na 6. strani Porazno število rojstev ^a • • • v V • V v Gorici in Tržiču Na 23. strani Z davkom IMU občina v V • V I Tržič ob milijon evrov Na 23. strani Bono bo predsednik goriških industrialcev Na 23. strani Srečanje Ruperto-Mirošič Montijeva vlada podpira omizje s SKGZ in SSO italija - Nasedla ladja Costa Concordia »Tempirana ekološka bomba« pri otoku Giglio K RIM - Vlada predsednika Maria Montija podpira sklic omizja s slovensko manjšino oziroma z njenima krovnima organizacijama SKGZ in SSO. To je na včerajšnjem sestanku s slovenskim veleposlanikom v Italiji Iztokom Mirošičem poudaril vladni podtajnik Saverio Ruperto, ki v sklopu notranjega ministrstva odgovarja za jezikovne in narodne manjšine. Tiskovni urad notranjega ministrstva sporoča, da bo vlada še naprej posvečala primerno in trajno pozornost slovenski jezikovni manjšini v Italiji. Slednja predstavlja po Ruper-tovem prepričanju priložnost za utr- jevanje splošnih odnosov med Italijo in Slovenijo in to »tudi v okviru pozitivne recipročnosti z zaščito italijanske jezikovne manjšine v Sloveniji.«. Omizje s krovnima organizacijama slovenske manjšine je načrtovala že prejšnja vlada Silvia Berlusconija, zadeva pa je padla v vodo ob padcu desnosredinske vladne koalicije. Z vprašanjem sta se znotraj Berlusco-nijeve vlade ukvarjala podtajnik pri predsedstvu vlade Gianni Letta in podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica, ki ju ni v Montije-vi vladi. SLDV I SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Forum MBA Četrtek, 19.1.2012 18.00 Sara Brezi gar: Izobraževanje -strošek ali investicija 19.00-21.00 Predstavitev podiplomskih programov članic konzorcija Gorica, Korzo Verdi 51 www.slovik.orginfo@slovik.org 2 Sobota, 14. januarja 2012 ALPE-JADRAN / slovenija - Nov krog pogovorov pri predsedniku republike o vladni koaliciji Stranke Turku predstavile povečini že znana stališča Predsednik je po pogovorih napovedal morebitna dodatna posvetovanja LJUBLJANA - Po neizvolitvi Zorana Jankovica za mandatarja so se pri predsedniku republike Danilu Turku nadaljevala posvetovanja z vodstvi parlamentarnih strank o oblikovanju nove vladne koalicije. Predstavniki poslanskih skupin so Turku predstavili povečini že znana stališča, predsednik republike pa je napovedal morebitna dodatna posvetovanja. Prvi je na pogovor v predsedniško palačo prišel predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic. Po pogovorih je za medije povedal, da so s Turkom med drugim analizirali, kaj se je zgodilo prejšnjo sredo na glasovanju, ko ni dobil zadostne podpre poslancev za mandatarja. Vnovič je izrazil tudi nestrinjanje s potezo poslancev, ki v sredo niso glasovali. Jankovic je tudi napovedal, da bo v soboto kongres stranke, po katerem bodo predstavili korake za naprej. Po neuspešni kandidaturi za mandatarja se namreč še ni izjasnil, ali bi utegnil kandidaturo sprejeti še enkrat. Turk in predsednik SDS Janez Janša sta tudi po včerajšnjem sestanku ostala brez odgovorov glede možnega mandatarstva Janše, ki pa je predsedniku pokazal osnutek koalicijske pogodbe desnosredinskih strank. Janša je v izjavi za medije poudaril, da od DeSUS in SD pričakuje racionalno odločitev in upa, da bo SD morda prvič v zgodovini presegla ideološke delitve ter se odločila za sodelovanje. Predsednik SD Borut Pahor in vodja poslanske skupine SD Janko Veber pa sta predsedniku republike na pogovorih sporočila, da stranka za mandatarja še vedno podpira predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovica. To je po pogovorih sporočil Veber, pri tem pa poudaril, da ima Jan-kovic zdaj nalogo, da si zagotovi zadostno podporo. Glede pobude desnosredinskih strank za koalicijsko sodelovanje je Veber povedal, da se ne želijo pogajati na dveh straneh. Na vprašanje, kdaj bodo sporočili svojo odločitev, pa je odvrnil, da bodo najprej počakali na prihodnje korake Jankovica, nato pa bodo analizirali tudi omenjeno pogodbo in sporočili stališče. V Listi Virant pa so predsedniku republike povedali, da bo stranka nadaljevala pogajanja za desnosredinsko koalicijo, v kateri pa želi stranka imeti pomembno vlogo. Je pa predsednik stranke Gregor Virant poudaril, da s tem, ko je Lista Virant zavrnila mandatarskega kandidata Zorana Jan-kovica, "nikomur ni planila v objem". Stranka je sicer na poznejšem svetu obravnavala osnutek desnosredinske koalicijske pogodbe, v katerem je po Vi-rantovih besedah že veliko jamstev za to, da bodo v njej imeli močno vlogo in bo- do enakopraven partner. O koaliciji se še niso odločali. Je pa iz stranke izstopil prepoznavni član Marko Pavliha. Kot je zapisal, je razlaga razvidna iz njegovih dosedanjih stališč glede "(ne)spoštovanja demokratične abecede". Med strankami, ki bi lahko prestopile v desnosredinsko koalicijo, je DeSUS, ki pa se bo o podpori morebitnemu kandidatu za mandatarja odločala, ko bo znano stališče predsednika republike. Kot je po sestanku pri predsedniku republike dejal prvak DeSUS Karl Erjavec, so poslanci stranke enotni, prav tako bodo tudi organi DeSUS. Nekateri na terenu bi si za mandatarja sicer bolj želeli Zorana Jan-koviča kot Janšo, a nihče si ne želi predčasnih volitev, je pojasnil. SLS je tudi po pogovoru pri Turku ostala pri stališču, da v vlado, ki bi jo oblikoval Jankovič, ne gredo. Po besedah predsednice NSi Ljudmile Novak je sicer prav, da je Jankovič prvi dobil priložnost za kandidaturo za mandatarja, vendar je ni znal izkoristiti. "Kot drugega mi podpiramo Janeza Janšo za mandatarja," je dejala. (STA) Predsednik Slovenije Danilo Türkje po včerajšnjih posvetovanji s predstavniki strank o možni novi koaliciji napovedal možnost dodatnih posvetovanj ARHIV koroška - Zaradi obtožbe v zvezi s Hypo banko Josef Martinz (OVP) se je umaknil z vseh položajev v deželni vladi CELOVEC - V deželni politiki na Koroškem je včeraj prišlo do presenečenja, ko je deželni svetnik in predsednik ljudske stranke (OVP) na Koroškem Josef Martinz odstopil z vseh svojih funkcij v koroški deželni vladi. Kot razlog za svojo presenetljivo odločitev je navedel napovedano obtožbo v zvezi s honorarjem za davčnega svetovalca Birnbacherja, ki ga je slednji prejel pri prodaji deželnih deležev koroške Hypo banke Bavarski deželni banki leta 2007. Mar-tinz je bil tedaj predsednik deželne holdinške družbe, ki je bila pristojna za Hypo banko. Postopek proti Martinzu pri državnem tožilstvu proti korupciji so sprožili Zeleni zaradi visokega honorarja Dietrichu Birnbacherju v višini 12 milijonov evrov, ki sta ga leta 2007 odobrila še tedanji deželni glavar Jorg Haider in Martinz. Honorar se je kasneje sicer znižal za polovico, toda celotna zadeva je ostala Josef Martinz še naprej sporna - posebej iz političnega, a tudi pravnega vidika. Kot je Martinz včeraj še izjavil, je umik začasen, kajti če bo oproščen, se hoče takoj spet vrniti v deželno vlado. Vsekakor pa ostaja predsednik stranke. Martinzev (zaenkrat začasni) naslednik v deželni vladi bo deželni tajnik ljudske stranke Achill Rumpold, je še sporočil odhajajoči politik ljudske stranke, ki je bil v deželni vladi pristojen za kmetijstvo, Evropsko unijo, obrt, turizem, gospodarstvo, občine in deželne uslužbence. Umik Martinza pa bi imel lahko posledice tudi za drugega člana koroške deželne vlade - namestnika deželnega glavarja in predsednika koroških svobodnjakov (FPK) Uweja Scheucha. Slednji je namreč še vedno na položaju, čeprav ga je sodišče julija lani obsodilo na 18 mesecev zapora (od tega šest mesecev brezpogojno!) zaradi korupcije. Obsodba Scheucha sicer še ni pravnomočna, je pa odločitev pričakovati še spomladi letos. Martinz pa je bil tisti, ki je takoj po obsodbi Scheucha zahteval njegov takojšen umik iz deželne vlade in obenem zamrznil koalicijo s svobodnjaki na deželni ravni. (I.L.) Po koprski TV danes o Beneškem gledališču KOPER - Slovensko narečje, kulturo in identiteto v Benečiji že več kot 35 let ohranja Beneško gledališče. Ljubiteljska dramska skupina je tudi letos, kot že vrsto let poprej, poskrbela za razposajeno vzdušje na Dnevu emigranta, tradicionalnem prazniku Slovencev Videmske pokrajine. O razvejanem delovanju gledališča, številnih uprizoritvah, pomenu, ki ga ima za slovensko manjšino in njegovi prihodnosti bo govor v današnji oddaji Brez meje ob 18. uri na TV Koper-Capodistria. Anketa Dela: Vodi Pozitivna Slovenija, opazen padec podpore Listi Virant in DeSUS LJUBLJANA - Po anketi Dela še vedno vodi Pozitivna Slovenija z 21,5 odstotka podpore vprašanih, sledi ji SDS z 18,6 odstotka podpore, tretja bi bila SD (11,2 odstotka). Opazen je padec podpore Listi Virant in DeSUS. Lista Virant je pred dvema mesecema prejela 18,8, tokrat pa pet odstotkov, DeSUS se po tokratnem merjenju sploh ne bi uvrstil v DZ. Pozitivni Sloveniji se je podpora v primerjavi s prejšnjim mesecem nekoliko zvišala (0,3 odstotne točke), stranki SDS pa nekoliko znižala (1,2 odstotne točke). Za SD bi volilo 1,2 odstotka volivcev več kot pri merjenju prejšnji mesec, se je pa tej stranki v primerjavi z rezultati ankete novembra lani podpora več kot podvojila. SLS bi se uvrstila na četrto mesto s 4,5 odstotne točke podpore. Tudi NSi je pridobila, v primerjavi z decembrskim merjenjem 1,3 odstotne točke. Hrvaški portal: Karnerjeva v Istro vlagala milijone ZAGREB - Slovenca Mihael in Alenka Karner, ki sta osumljena spletne prodaje nedovoljenih dopinških preparatov, naj bi del milijonskih zaslužkov vložila tudi v nepremičninske projekte v Istri, je včeraj poročal hrvaški novi-čarski spletni portal tportal.hr. Gre za vilo in še tri zemljišča v skupni velikosti 5000 kvadratnih metrov v Lovranu. Mihaela in Alenko Karner je avstrijska policija aretirala 27. decembra lani v okviru sodelovanja z ameriškimi in italijanskimi oblastmi zaradi domnevne prodaje dopinških preparatov prek interneta. Karnerjeva naj bi vodila mrežo preprodajalcev anaboličnih steroi-dov, z njihovo prodajo pa sta po ocenah avstrijske policije zaslužila okoli 38 milijonov evrov. Deželno sodišče v Celovcu je prejšnji teden odobrilo njuno izročitev ZDA na podlagi prošnje za njuno prijetje in izročitev ameriškega pravosodnega ministrstva. Njuna obramba pa se je pritožila. koper - Mlada Mattia Zabetti in Eugenio Russo iz Bergama sta avgusta lani iz banke odnesla četrt milijona evrov Roparjema lucijske poslovalnice Banke Koper sodišče prisodilo sedem oziroma petnajst let zapora KOPER - Na koprskem okrožnem sodišču so včeraj izrekli sodbo Italijanoma, ki sta avgusta lani oropala lucijsko poslovalnico Banke Koper. 22-letnemu Mattii Zambettiju je sodišče dosodilo sedem let, 24-letnemu Eugeniu Russu pa 15 let zapora. Mladeniča iz Bergama sta 16. avgusta lani oropala lucijsko poslovalnico Banke Koper, iz banke pa sta odnesla približno četrt milijona evrov. Zambettiju, za katerega sodnik meni, da je bila njegova vloga pri ropu nekoliko večja, je sodišče izreklo šest let zaporne kazni za rop, eno leto za nedovoljeno posest orožja, šest mesecev pa za prikrivanje ukradenega motorja, s katerim sta roparja zbežala iz Lucije. Russu je sodišče za rop sicer določilo leto manj zaporne kazni kot Zambetti-ju, vendar mu je sodišče poleg naštetega dodelilo še deset let zaporne kazni zaradi poskusa umora policista. Nanj je streljal pri Gažonu, ko sta med begom naletela na policijsko blokado. Sodišče ni verjelo zagovorom obtožencev, da sta nameravala v Sloveniji pre- Mattia Zambetti (levo) in Eugenio Russo s prevajalko na 1. obravnavi ARHIV živeti le nekaj dopustniških dni, za rop pa naj bi se nato odločila zaradi finančne stiske. Pač pa je menilo, da sta se na dejanje temeljito pripravila in da jima je verjetno še nekdo posredoval določene informaci- je. Po prijetju so jima zasegli tudi topografski zemljevid Slovenije z označeno potjo po istrskem zaledju. Izvedenec za balistiko Franc Sablič je že med sojenjem dejal, da so streli iz avto- matske pištole škorpijon z razdalje 150 metrov lahko smrtonosni, če krogla žrtev zadene v vitalni organ, Russo pa je proti policistu izstrelil štirikrat s približno tretjino krajše razdalje. Sodišče je zaradi velike begosumne nevarnosti prav tako zavrnilo predlog za varščino za Zambettija in za oba določilo pripor do pravnomočnosti sodbe. V času pripora je po sodnikovih besedah Zambetti celo poskusil sporočiti sorodnikom, naj mu priskrbijo čisti eksploziv, s čimer naj bi po vsej verjetnosti želel razstreliti zid zapora. Odvetnik Gorazd Gabrič, ki zagovarja Zambettija, je po sojenju povedal, da je prestroga. "Na to kaže tudi zaključna beseda tožilke, ki je predlagala precej manjšo zaporno kazen. Počakali bomo, da bo senat sodbo spisal in nato se bomo defi-nitivno pritožili. Glede na to, da je moj klient že takoj na začetku priznal kaznivo dejanje in konstruktivno sodeloval, česar sodnik v obrazložitvi ni niti omenil, kot tudi drugih olajševalnih okoliščin ne, mislim, da imamo kar nekaj možnosti, da na višjem sodišču kazen zmanjšamo," je dejal. Russov zagovornik Denis Zobarič se s sodbo prav tako ne strinja, in sicer v dveh elementih. "Menim, da glede ropa niso podane tiste kvalifikatorne okoliščine, ki jih je sodišče očitalo in ki jih je sodišče očitno našlo. Rop je bil priznan, obžalovan. Kazen po prvem odstavku bi sicer šla skozi, v tej smeri pa bo šla tudi naša pritožba. Glede mojega klienta pa menim, da ni moč očitati kaznivega dejanja poskusa umora, lahko morda povzročitev splošne nevarnosti ali poskus preprečitve uradnega dejanja, vsekakor pa ne poskusa umora. V tej smeri bo treba tudi reagirati," je še pojasnil. Tožilka Vanja Chiara Bažec je povedala, da je z razsodbo zadovoljna. Glede morebitne pritožbe pa bo počakala na razloge sodbe. Po njenih besedah pravno-tehnično ni šlo za težak primer, z vidika odmevnosti pa naj bi bil nekoliko težji. "Dokazi se niso ponujali sami, ampak upam si trditi, da je koprsko sodišče ob dobri pomoči policije tako sposobno, da lahko takšne primere izpelje," je dejala. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 17. januarja 2012 3 italijansko ministrstvo za šolstvo - Na uradni spletni strani spet grobe zemljepisne in zgodovinske napake Že spet »Duttogliano« Na spletni strani ministrstva v okvir tržaške in goriške pokrajine zopet vključeni slovenski kraji in hrvaška Reka Za ministrstvo za šolstvo obsega tržaška pokrajina 32 občin (namesto 6), goriška pa kar 117 (namesto 25)! TRST - Errare humanum, perseverare diabolicum! so učili že stari Latinci. A vse kaže, da se na italijanskem ministrstvu za šolstvo od te stare ljudske modrosti niso prav nič naučili. Na uradni spletni strani ministrstva (www.istruzione.it/web/hub) so bili v okvir občin tržaške in goriške pokrajine spet vključeni kraji in mesta, ki se nahajajo v Sloveniji. Obračun tega novega poskusa »šolskega imperializma« je sledeč: za italijansko ministrstvo obsega tržaška pokrajina 32 (dvaintrideset) občin, namesto dejanskih šestih, goriška pokrajina pa kar 117 (sto sedemnajst) občin (namesto 25). Nova zemljepisno-zgodovinska napaka najvišje italijanske šolske institucije je ponovno odkril Miloš Jugovic, profesor tehnologije na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini. Slednji je že pred slabima dvema letoma (konec februarja 2010) opozoril na podobno napako in s tem sprožil »afero Duttogliano«, poimenovano po kraški vasi tik čez mejo, ki jo je italijansko ministrstvo za šolstvo »priključilo« tržaški pokrajini in na katero se je uradno, s po- bassa poropat »Robe de matti!« TRST - Predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Po-ropat je ob novici o novi grobi zemljepisni napaki ministrstva za šolstvo, ki je povečala »njeno« pokrajino za 25 občin, spontano izustila: »Robe de matti!« Njen goriški kolega Enrico Gherghetta je pridal grenko politično oceno: »Država je falirala!« Oba pokrajinska predsednika sta se spomnila, da je ministrstvo za šolstvo že pred slabima dvema letoma »obogatila« njuni pokrajini z novimi občinami z druge strani meje. Bassa Poropat je takrat na nepravilnosti opozorila deželni šolski urad. Tudi Gherghetta je včeraj poudaril, da je storil isto, obrnil pa se je tudi na pokrajinske šolske oblasti. Tako Bassa Poropat kot Gherghetta sta sporočila, da bosta spet obvestila deželni šolski urad o napaki, Bassa Poropat pa je napovedala, da se bo tokrat neposredno obrnila tudi na ministrstvo za šolstvo, da ne bi v prihodnosti spet ponovili tovrstnih napak. M.K. segom zunanjega ministra, odzvala tudi slovenska vlada. Povod za tokratno napako je bil najnovejši, pretekli teden predstavljeni projekt ministrstva za šolstvo, imenovan Scuola in chiaro - Jasna šola. Namenjen je družinam, »za večjo transparentnost italijanskih šolskih zavodov in za več informacij družinam, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolo«, kot je izrecno poudarjeno na uvodni spletni strani ministrstva. Staršem ponuja vpogled v ustroj in delovanje posameznih šolskih zavodov. Obiskovalec mora pri »iskanju« šole najprej določiti deželo, nato pokrajino, potem pa še občino, v kateri šola deluje. Tako je lahko prof. Jugovic »spoznal«, da obsega tržaška pokrajina kar 32 občin. Toliko jih namreč omenja spletna stran ministrstva za šolstvo. Ob šestih »pravih občinah« je zabeleženih še prav toliko »občin« z območja tržaške pokrajine (Aurisina, Dui-no, Malchina, Rupingrande, San Pelagio in Slivia). Poleg teh pa naj bi Pokrajina Trst »premogla« tudi 19 »občin«, ki se nahajajo v Sloveniji: Albaro Vescova (ali v slovenskem izvirniku Škofije), Alber di Sesana (Avber), Capriva del Carso (Kopriva), Divaccia Grotte del Timavo-Divača, Dut-togliano (Dutovlje), Famie (Famlje), Lase (Laže), Nacla San Maurizio (Naklo), Po-stumia Grotte (Postojna), Poverio (Povir), Roditti (Rodik), San Pietro del Carso (Pivka), Scoppo (Skopo), Sinadole (Senadole), Storie (Štorje), Villa Caccia (Kačja vas), Villa Slavina (Slavina) in Villa Bassa (Dolenja vas). Pod tržaško pokrajino naj bi spadala tudi hrvaška Reka. Ministrstvo za šolstvo je »povečalo« tudi število občin v goriški pokrajini, in to skoraj za 400 odstotkov(!): od resničnih 25 na izmišljenih 117. Kje so Lase? Seznam občin italijanskega ministrstva za šolstvo skriva v svojih netočnostih pravo zagonetko: kje so Lase? Kraj je vključen tako v seznam občin Pokrajine Trst kot Pokrajine Gorica. Eden od seznamov očitno ... Laže, kot je kraju blizu Divače izvirno slovensko ime. Profesor Miloš Jugovic resignirano bulji v ekran, na katerem so se na spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo med občinami tržaške in goriške pokrajine prikazala imena slovenskih krajev FOTO M. K. nrin [ t J^-ftnp rj«r:>lamicuofj.l5[nuik>ni-.i:r[incifjiiii:[iio< ■ rpar*q GooglE Vrc-T-c Vjimc-nti >rri Velikanska večina le-teh so kraji v Sloveniji. Na primer: Auzza-Avče, Battaglia della Bainsizza-Bate, Caporetto-Kobarid, Castel Dobra-Dobrovo, Goriano-Gorjan-sko, Idresca d'Isonzo.Idrsko, Merna-Miren, Oltresonzia-Čezsoča, Opacchiasella-Opa-tje selo, Pliscovizza della Madonna-Pli-skovica, Ranzano-Renče in drugi. Status »občin« pa so na spletni strani ministrstva za šolstvo pridobili tudi nekateri kraji v goriški pokrajini: Brazzano-Bračan, Lucinic-co-Ločnik, Piedimonte del Calvario-Pod-gora, Versa in tudi Sant'Andrea di Gorizia, to je »naš« Štandrež. Pa še dodatna cvetka: na seznamu sta kar dva Romansa: »navadni« Romans in Romans d'Isonzo. Kateri je ta pravi? Ko sta se konec februarja 2010 podobna seznama pojavila na spletni strani Scuola mia italijanskega ministrstva za šolstvo, je zadeva v Sloveniji bučno odjeknila v javnosti in je imela tudi diplomatski zaplet: slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je poklical na pogovor takratnega italijanskega veleposlanika v Sloveniji Alessandra Pietromarchija in mu izrazil oster protest slovenske vlade. Po posegu Primorskega dnevnika na italijanskem ministrstvu za šolstvo sta bila seznama v nekaj urah »popravljena«. Odstranjeni so bili slovenski kraji, ostala so imena resničnih občin v tržaški in goriški pokrajini. Spletna stran Scuola mia še obstaja. Včeraj so bile na tej strani občine v obeh pokrajinah točno omenjene. Zakaj pri pripravi strani Scuola in chiaro ministrstvo za šolstvo ni upoštevalo teh pravilnih seznamov? To vprašanje bo treba bržkone zastaviti odgovornim v Rimu. Marjan Kemperle L A SCUOLA m ..¡rrtorno a ni Cd. Ttawo hm» aiMl .ki trtHh CinCum« tau iH MM UJUftUU U Htf.lUlUJUlKI mTuujmsrn Ull OHuCOCCllA'iUil : UhPILACIO [ A. i http-^Mfjliiuu.jcji.iiu-ajah» ll.ipFi,: v-hl^,'.:■.. l/j, t -.1- I.u JIF^-I.g rnujd rf>" 'jri,™ H □ ^.IHJUI .rfmWki LA SCUOLA íiUri riñere» in CHsARO KU KtHnn.4Diin politika - Otvoritev v Devinu, nato delovna skupščina v Bazovici Slovenska skupnost napoveduje deželni kongres 27. in 28. januarja TRST - V letu 2011 je zapadel mandat deželnim organom Slovenske skupnosti, zbirne stranke Slovencev v Italiji. »Po treh letih napornega, a plodnega dela je torej prišel čas, da se naša stranka spet prenovi, bodisi v vsebini kot tudi v vodstvu. Tako eno kot drugo je pomembno. V ta namen je sklican 14. deželni kongres SSk, medtem ko sta se pokrajinska odvijala že v minulih mesecih,« pišeta v vabilu na kongres deželni predsednik in tajnik Rafko Dolhar in Damijan Terpin. Deželni statut stranke določa, da ima deželni kongres pristojnost za izvolitev novih deželnih organov: deželni svet, deželno tajništvo, deželnega predsednika in podpredsednika ter deželnega tajnika in podtajnika. Obenem je najvišji organ stranke, kjer se določajo temeljne smernice za politično delovanje v naslednjem triletju. Letošnji 14. deželni kongres Predsednik SSk Rafko Dolhar Slovenske skupnosti bo potekal v petek 27. in v soboto 28. januarja. Prvi dan se bo odvijal na Devin-skem gradu z začetkom ob 17. uri in bo zajemal izvolitev predsedstva kongresa, poročilo deželnega tajnika in pozdrave gostov. Naslednji dan, 28. januarja, se bodo dela kongresa nadaljevala v Bazovici (Dvorana Gospodarske zadruge Ba- zovica, nasproti cerkve in spomenika) z začetkom ob 9.30. Na vrsti bo vsebinski del z razpravo, s predstavitvijo morebitnih resolucij in kandidatnih list ter z volitvami vodstvenih organov stranke. Dela se bodo predvidoma zaključila s skupno družabnostjo. Za vse tiste, ki so bili na pokrajinskih kongresih imenovani za delegate, je prav tako pomemben drugi, sobotni dan deželnega kongresa. Zato so delegati in delegatke še posebej vabljeni, da se ga aktivno udeležijo in s tem prispevajo k postavitvi temeljev za strankino delo v triletju 2012-2015. Mogoče se bo pri tem postavilo vprašanje glede tradicionalnega novoletnega sprejema SSk. Ta prireditev je bila letos vključena v prvi dan 14. deželnega kongresa SSk in se bo torej odvijala na Devinskem gradu po zaključku uradnega dela kongresa. 4 Sobota, 14. januarja 2012 GOSPODARSTVO gibanja - Po Istatovi analizi gibanja cen za leto 2011 Energenti in prevoz glavna krivca za lanski poskok inflacije Lanska povprečna letna stopnja inflacije dosegla 2,8 odstotka, leto prej je znašala 1,5 odstotka RIM - Povprečna letna stopnja inflacije je lani v Italiji znašala 2,8 odstotka, znatno več kot v letu 2010, ko se je ustavila na ravni 1,5 odstotka. Kot je včeraj sporočil zavod Istat, gre za najvišjo inflacijo po letu 2008, ko je njena stopnja dosegla 3,3 odstotka. Po dokončnih Istatovih podatkih se je decembrska inflacijska stopnja zvišala na 3,3 odstotka in bila za 0,4 odstotka višja kot novembra 2011. Če pa iz košarice izvzamemo cene energentov in svežih živil, ki so največ prispevale k rasti življenjskih stroškov, potem je stopnja inflacije ostala stabilna na ravni 2,4 odstotka. Če pa odštejemo samo energetske dobrine, se je stopnja medletnega trenda rasti celo znižala, od 2,4 v novembru na 2,3 odstotka v decembru. Stabilizacija medletnega trenda inflacijske rasti izhaja iz zmanjšane rasti cen dobrin (z novembrske ravni 4% na 3,8%), ki pa jo je kompenzirala rast cen storitev (z 2,4% na 2,5%). Učinek takega gibanja je, da se je inflacijska razlika med dobrinami in storitvami zmanjšala za tri dese-tinke odstotka glede na november. Po sektorjih so k dinamiki splošnega indeksa inflacije največ prispevale podražitve nenadzorovanih cen energetskih dobrin (+2,9%) in storitev na področju prevoza (+1,6%). Cene najbolj prodajanih proizvodov so se zvišale za 0,5 odstotka v mesečni in za 4,3 odstotka v medletni primerjavi (novembra +4,2%). Lansko inflacijsko leto so gotovo najbolj zaznamovale podražitve motornih goriv (učinek rasti kotacij nafte) in posledično transporta. Prevoz pa kot vemo podražitve prenese na izdelke za široko porabo, saj so v njihove cene vključeni transportni stroški. Tudi kazalnik stanovanje, voda, elektrika in goriva je utrpel rast cen energentov: s 3,1 odstotka v četrtem četrtletju 2010 se je v zadnjem četrtletju leta 2011 dvignil na 6,2 odstotka. Pospešena je bila tudi rast cen na področju prehranskih proizvodov in nealkoholnih pijač,alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov ter ostalih dobrin in storitev. Analiza gibanja cen različnih vrst blaga pokaže - tako pri dobrinah kot storitvah -, da so močan pospešek k povprečni letni inflacijski rasti prispevale cene dobrin, katerih medletna dinamika je bila v teku leta 2011 zelo živahna in se je še posebno pospešila v zadnjem četrtletju 2011 (s skoraj 1-odstotno rastjo v primerjavi s tretjim četrtletjem 2011). Področje dobrin je tako k povprečni letni rasti splošnega inflacijskega kazalnika prispevala kar 1,75 odstotka. Zaradi dražjih motornih goriv so lani rasle tudi cene najbolj prodajanih proizvodov, vključno s prehranskimi ARHIV javne finance - Bankitalia Novembra rahel padec javnega dolga Š 1909 se je znižal na 1905,012 milijarde evrov RIM - Italijanski javni dolg ostaja nad ravnijo 1900 milijard evrov, a se je novembra lani - zaradi učinka avgustovskih varčevalnih ukrepov - znižal na 1905,012 milijarde, potem ko je oktobra znašal 1909 milijard evrov. Podatke je včeraj objavila Banka Italije skupaj s podatki o javnih prihodkih v prvih enajstih mesecih leta 2011. Prihodki so dosegli 330,592 milijarde evrov, kar je za 1,1 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2010. Gre za šibko rast javnih prihodkov, še posebno, če jo primerjamo z gibanjem v najpomembnejših državah EU. V Nemčiji so se npr. javni prihodki v enajstih mesecih lanskega leta zvišali za 8,5 odstotka. Na finančnem ministrstvu podatke ne ocenjujejo negativno, ker se je Italija izognila znižanju davčnega priliva. Pozitivni so tako podatki o prihodkih iz naslova boja proti utajevanju davkov, kot iz naslova iger na srečo. Po zaslugi davčnih kontrol se je priliv glede na leto prej povečal za 18,3 odstotka ali 858 milijonov evrov, iz iger na srečo pa je država iztržila 10,6 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2010 (+1200 milijonov evrov). Še posebno velik je bil iztržek iz lotta, ki je dosegel 1504 milijone evrov (+31,8%), in zaslužek z igralnimi aparati, ki je znašal 209 milijonov evrov (+6,4%). Naslednja cilja Tondove uprave sta gospodarska rast in avtonomija dežele TRST - »Gospodarska rast in ovrednotenje avtonomije sta cilja, ki sta na vrhu prednostne lestvice deželnega odbora za naslednje mesece,« je včeraj na svoji spletni strani zapisal predsednik Dežele FJK Renzo Tondo. »Mi smo že leta 2008 dojeli resnost razmer in smo dali svoj prispevek, saj smo deželni dolg zmanjšali za 600 milijonov evrov,« je zapisal Tondo. Obljubil je, da bo njegova uprava branila avtonomijo dežele v Rimu, saj nekateri ukrepi Montijeve vlade »ne škodujejo le našemu ozemlju, ampak tudi državnim blagajnam«. Ton-do je ob tem še zapisal, da njegova uprava »ni nikoli postavila pod vprašaj nacionalne solidarnosti«, toda »če od nas zahtevajo žrtve, potem morami v skladu z našo avtonomijo sami odločiti, kje bomo varčevali«. Furlanski Eurotech z naročilom iz ZDA VIDEM - Podjetje Eurotech iz Amara je prejelo 1,7 milijona evrov vredno naročilo ameriške družbe Energy International za dobavo interaktivnih šolskih tabel. V roku 12 mesecev bo naročniku dobavila računalniško opremo in druge sestavne dele za implementacijo interaktivnih tabel v stanovanjih univerzitetnih študentov. S pomočjo teh tabel bodo študentje prejemali didaktična obvestila, spremembe programov, video sporočila in druge informacije. Eurotech je tehnologijo interaktivnih tabel razvil s sodelovanjem naročnika, da je lahko izpolnil njegova specifična pričakovanja, so povedali v Amaru. gibanja - Tuja vlaganja Slovenija v zadnjih desetih letih investirala v Srbiji 1,6 milijarde evrov LJUBLJANA - Slovenija je v zadnjih desetih letih v Srbiji investirala 1,6 milijarde evrov, kar jo postavlja med prvih pet investitorjev v to državo. Slovenski veleposlanik v Beogradu Franc But pa za letos že napoveduje nove investicije. Glede na velikost države je Slovenija daleč največji investitor, je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug pojasnil But. Poudaril je, da potekajo intenzivna pogajanja o potencialnih investicijah za letošnje leto. Predvsem naj bi bile gotove naložbe v podjetje Motvoz platna v Leskovcu in Peko v Knjaževcu. But upa na pozitivne novice. Pojasnil je, da Slovenija tudi v kriznih časih ostaja investitor v Srbijo. Tudi srbske naložbe v Slovenijo so dobrodošle, saj potrebuje Slovenija nova delovna mesta in sveže investicije. Največje slovenske naložbe v Srbiji so po podatkih Gospodarske zbornice Srbije Mercator v Beogradu in Novem sadu, Helios v Gornjem Milanovcu, Gorenje v Valjevu in Stari Pa-zovi, livarna Cimos v Kikindi in druge. V Srbiji je registriranih okrog 1500 slovenskih podjetij in predstavništev, aktivnih pa je blizu 500. Srbija pa je v enakem obdobju v Slovenijo vložila okrog 100 milijonov evrov. Pred časom sta družbi Biohemija Inhem in Comtrade kupili družbi Šampionka oz. Hermes Softlab. Nazadnje pa je srbski Nectar kupil ajdovski Fructal. Srbija v Slovenijo izvozi največ aluminija, delov za motorna vozila, olje, papir in karton, iz Slovenije pa največ uvažajo pralne stroje, hladilnike in zamrzovalnike, kompresorje, kuhinjske aparate ter klobase. (STA) analize Ocene furlanskih podjetnikov Predsednik videmske Confindustrie navija za Illyja VIDEM - Leto 2011 je bilo za 46% furlanskih podjetnikov, ki so sodelovali v konjunkturni raziskavi na vzorcu 70 podjetij, leto rasti, 22% jih je zabeležilo zmanjšanje prometa, za 32% pa so bili rezultati enaki kot leta 2010. Predvidevanja za leto 2012 so v pretežni meri pesimistična, saj večina vprašanih podjetnikov napoveduje poslabšanje lanskega trenda. V gospodarsko rast verjame samo 20% anketiranih, poslabšanje razmer pa jih napoveduje 24%; 56% vprašanih je napovedalo stabilnost. Razlika je torej negativna za -4. O trendu na trgih je ocena popolnoma negativna, saj 46% vprašanih podjetnikov napoveduje nadaljnje padanje domačega trga, 19% zaupa v izboljšanje borznega gibanja, 35% vprašanih pa verjame v stabilnost. Razlika je -27. Pozitivna pa je razlika pri ocenah o gibanju izvoza (+19). 39% anketiranih napoveduje rast prodaje na tujih trgih, 20% zmanjšanje, 41% pa stabilno gibanje izvoza. Obdobje recesije, ki se bo nadaljevalo še v prvi polovici leta 2012, bi moralo vplivati na dinamiko cen oziroma na njihovo znižanje, vedar večina, 67% vprašanih napoveduje stabilne cene; za 15% podjetnikov bodo cene rasle, za 18% pa se bodo znižale. Neugodne napovedi se izražajo tudi v ocenah o gibanju zaposlenosti. Delež tistih, ki predvideva- ADRIANO Luci ARHIV EVRO 1.2669 $ -g,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. januarja 2G12 evro (povprečni tečaj) valute 16.G1. 13.G1. ameriški dolar 1,2669 1,2771 japonski jen 97,25 98,06 kitajski juan 8,0024 8,0648 ruski rubel 40,2140 40,5047 indijska rupija 65,1500 65,7040 danska krona 7,4349 7,4365 britanski funt 0,82745 0,83320 švedska krona 8,8748 8,8892 norveška krona 7,6705 7,6930 češka krona 25,595 25,450 švicarski frank 1,2093 1,2100 madžarski forint 309,75 309,71 poljski zlot 4,3927 4,4060 kanadski dolar 1,2929 1,3019 avstralski dolar 1,2289 1,2364 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3140 4,3345 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6997 0,7002 braziljski real 2,2599 2,2740 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3482 2,3642 hrvaška kuna 7,5513 7,5480 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 16. januarja 2G12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,28960 0,57150 0,80225 0,03500 0,05833 0,10083 0,864 1,245 1,527 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.699,21 € +78,69 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. januarja 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,49 IMTTTDCI IDADA n At +2,48 +12 90 KRKA 1 1 IKA KOPER 48,15 711 -0,06 -1 92 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 143,00 16100 TELEKOM SLOVENIJE 65,00 -- BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 11,50 AERODROM LJUBLJANA 10,33 DELO PRODAJA 24,00 rrm 7cnn -4,39 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 17,33 ") en -421 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,01 h/ii iMnTCCT -) m -1,28 KOMPAS MTS NIKA 6,00 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 10,20 5,20 9,90 -0,10 -0,23 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 250,20 12,00 178 00 -0,32 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 79,01 10,15 -1,24 -0,59 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 16. januarja 2G12 +1,39 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,69 80,15 1183 -1,35 +2,76 +1 46 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 0,91 021 +0,39 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,31 0815 -2,92 +4,69 -0 12 EDISON ENEL ENI 3,12 1639 +1,23 FIAT FINMECCANICA 4,16 +0,61 +7,04 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,92 12,13 +0,76 +0,66 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,256 12 08 +1,29 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,62 218 +3,51 +1,72 +1 49 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,52 1 33 +1,62 -1 33 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,91 1098 +4,93 +111 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,35 +1,14 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,37 5,32 +0,54 +7,23 TENARIS TERNA 0,848 15,59 +0,30 +2,90 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,72 0,03 +0,07 -0,60 UNICREDIT 3,05 2,93 +2,14 +0,41 jo rast števila zaposlenih se je znižal na 13%, zmanjšanje zaposlenosti napoveduje 11%, nespremenjeno situacijo pa 76% podjetnikov. »Napredovanje na področju vzpostavljanja infrastruktur, podpiranje podjetij, sistemski projekti, na drugi strani pa zmanjšanje birokracije, stroškov politike in preureditev lokalnih uprav,« je predsednik videmske Confindustrie Adriano Luci naštel prioritete za zagon deželnega gospodarstva. O Montijevi vladi je dejal, da »moramo biti zadovoljni, ker se je Italija spet utirila na progo strogosti in resnosti«, vendar je treba poskrbeti tudi za »razvojne resurze, saj ne moramo živeti od dopolnilne blagajne«. Luci je še povedal, da bi mu bil kot naslednik Emme Marcegaglia za krmilom italijanske organizacije industrijcev všeč Riccardo Illy, ker »je bil predsednik deželne uprave in ker predstavlja uspešno in znano blagovno znamko«. SOD NAFTE (159 litrov) 98,70 $ -g,4g IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. januarja 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 571,80 +0,01 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.726,63 - FIRS, Banjaluka 847,06 1.684,96 ylQa -- LISICA i j, uojyiou SRX, Beograd - -Dicv c^^i^wz-v 1 ç->qa-> un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.959,90 +0,29 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.381,49 -0,72 Nasdaq 100 2.366,19 -0,66 S&P 500, New York 1.285,49 -0,77 MSCI World, New York 1.201,059 -0,52 DAX 30, Frankfurt 6.220,01 +1,25 FTSE 100, London 5.657,44 +0,37 CAC 40, Pariz 3.225,00 +0,89 ATX, Dunaj 1.922,00 -0,51 PX, Praga 895,5 +0,55 EUROSTOXX 50 2.361,56 +1,01 Nikkei, Tokio 8.378,36 -1,43 STI, Singapur 2.756,49 -1,26 Hang Seng, Hongkong 19.012,20 -1,00 Composite, Šanghaj 2.206,19 -1,71 Sensex, Mubaj 16.189,36 +0,22 / ITALIJA Torek, 17. januarja 2012 5 tragedija na morju - Vreme včeraj otežkočalo reševalne operacije na nasedli ladji Costa Concordia pri otoku Giglio Mrtvih je šest, število pogrešanih pa še vedno ni dokončno določeno Grozi nevarnost ekološke katastrofe zaradi iztekanja goriva v morje - Za nesrečo kriva »človeška napaka« na strani kapitana PORTO SANTO STEFANO -Reševalci so v noči na ponedeljek v luksuzni potniški ladji Costa Concordia, ki je v petek nasedla in se prevrnila ob zahodni italijanski obali, našli še eno truplo. Skupno število smrtnih žrtev nesreče se je tako povzpelo na šest. Še vedno pogrešajo najmanj 14 ljudi. Njihovo iskanje so včeraj zaradi visokih valov začasno prekinili, a popoldne so ga obnovili. Šesto smrtno žrtev so našli na drugi palubi na pol potopljene ladje, so povedali reševalci. Gre za moškega, ki je imel na sebi rešilni jopič, zaradi česar sklepajo, da gre za potnika in ne člana posadke. Na ladji je bilo v času nesreče 4200 ljudi. Potapljači, ki iščejo morebitne preživele, so morali včeraj spričo valov, zaradi katerih se ladja, sicer centimeter za centimetrom, premika, reševanje prekiniti. Proti popoldnevu se je vreme izboljšalo, morje pa se je umirilo, tako da je lahko delo znova steklo. Sicer pa o številu pogrešanih ni še dokončnih podatkov. Italijanske oblasti so včeraj sporočile, da pogrešajo najmanj 14 ljudi, toda nemška policija je objavila, da so se izgubile sledi za 14 nemškimi državljani, v Franciji pa pogrešajo 4 potnike nesrečne ladje. V Italiji pa še vedno ni znano, kam sta izginila moški in 5-letna deklica iz Ri-minija. Vendar pri nasedli ladji obstaja tudi zelo velika nevarnost za okolje oziroma morje in obalo ter tamkajšnjo favno, na kar je opozoril minister za okolje Corrado Clini. Zato je po njegovem mnenju nujno hitro posredovanje. »Cilj je preprečiti iztekanje goriva. Delamo na tem vprašanju,« je pred novinarji v Rimu poudaril minister. Podobnega mnenja, da gre za »tempirano ekološko bombo«, je tudi župan otoka Giglio, ob obali katerega je nasedla Costa Concordia, Sergio Ortelli. Na 114.500 ton težki ladji naj bi bilo 2380 ton goriva. Včeraj so začeli postavljati vodne ovire, ki bi omejile morebitno izlitje, poleg tega pa so lastniki ladje najeli nizozemsko podjetje Smit za črpanje goriva z ladje. To naj bi steklo v nekaj dneh. V poznih popoldanskih urah pa se je razširila novica, da je ladja začela izgubljati onesnažujoče tekočine, zaradi česar je vlada sporočila, da namerava oklicati izredne razmere na območju otoka Gi-glio, kjer je med drugim sredi morskega parka. Družba Costa Crociere, lastnica luksuzne ladje za križarjenja, je v nedeljo priznala, da je 51-letni kapitan ladje Francesco Schettino sprejel nekaj napačnih odločitev. Italijanske oblasti so ga aretirale že v soboto in se sooča z vrsto resnih obtožb. Sedaj je v priporu v kraju Grosseto, saj naj bi bil po mnenju tožilstva begosumen. Potopljena orjaška potniška ladja Costa Concordia na obali otoka Giglio ANSA Predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe Costa Crociere Pier Lui-gi Foschi je včeraj ponovil, da je za nesrečo kriva »človeška napaka« na strani kapitana, saj je ladja po njegovih besedah lani uspešno prestala vse varnostne in tehnične preglede. Glavna skrb družbe je po njegovih besedah zdaj zagotoviti varnost potnikov in posadke kot tudi preprečiti iztekanje goriva. Nesreča naj bi družbo po prvih ocenah stala med 85 in 95 milijonov dolarjev. Kapitan, ki mu očitajo krivdo za nesrečo, naj bi med drugim ladjo zapeljal preblizu obali, poleg tega pa je plovilo zapustil, preden so bili rešeni vsi potniki. Kot je včeraj poročal dnevnik Corriere della Sera, naj bi kapitan tako blizu obale otoka Giglio zapeljal, ker naj bi želel razveseliti vodjo strežbe na ladji. Ta namreč izhaja z otoka Giglio. Schettino naj bi se po poročanju Corriere della Sera, ki se sklicuje na očividce, malo pred nesrečo vodjo strežbe Antonella Tievolija poklical na palubo in mu dejal: »Poglej Antonel-lo, smo čisto blizu tvojega Giglia.« Časnik pri tem pojasnjuje, da bi moral Tie-voli teden dni pred plovbo Coste Con-cordie na dopust, a je moral ostati na krovu, ker zanj niso našli zamenjave. Kapitan pa naj bi mu s plutjem blizu Giglia zato želel narediti neke vrste uslugo. fincantieri Načrte za ladjo Costa Concordia izdelali v Trstu TRST - Ladjo Costa Concordia so zgradili leta 2006 v Fincantierijevi ladjedelnici v Sestri Levanteju pri Genovi, načrt zanjo pa so pripravili v Fin-cantierijevem načrtovalnem uradu v Trstu. Tu namreč načrtujejo vse ladje, ki jih zgradijo Fincantierijeve ladjedelnice, razen vojaških, načrte za katere pripravijo v Genovi. Kot so nam povedali v Fincan-tierijevem načrtovalnem uradu v Trstu, ima Costa Concordia dvojčico, in sicer Costa Sereno, ki je bila zgrajena leta 2007, pred pičlimi tremi leti pa se je rodila še »sestra« Costa Pacifica, ki se od dvojčic ne razlikuje veliko. Sicer pa vse tri te ladje delijo temeljno ogrodje še z mnogimi drugimi potniškimi ladjami grupe Carnival. Costa Concordia je bila zgrajena nalašč za križarjenja po Sredozemlju. Njen gornji del je zaprt. V njem so namreč pokriti bazeni in druge strukture, ki omogočajo prijetno križarjenje tudi v zimskem času. naš pogovor - Tržačanka Angela Crevatin »Čudim se, saj je Costa med najboljšimi« TRST - »Ameriški mediji so brodolomu posvetili veliko pozornost, čeprav je tu večina prvič slišala za Costo Crociere, saj jo poznajo z imenom ameriškega lastnika Carnival. Presenetilo me je predvsem, da tu v Ameriki vsi govorijo o nepripravljenosti posadke, o njeni nesposobnosti pomagati gostom: tudi sama sem delala za Costo Crociere, na njenih ladjah imam prijatelje, zato me zelo preseneča, da bi bila posadka nepripravljena. Znano je, da so pri tej družbi zelo strogi in pozorni do varnosti, Costa je med najboljšimi na tem področju.« Angelo Crevatin iz Lakotišča smo zmotili v Bostonu. Tu je prijazno dekle zaposleno v turističnem sektorju, v posebni agenciji, na katero se obrnejo turistični operaterji, ki želijo organizirati potovanje v New England. Angela je zadolžena predvsem za stike z operaterji iz Italije in tako je na primer sodelovala tudi s tržaško agencijo Aurora, ko je pred nedavnim organizirala potovanje Primorskega dnevnika v ZDA. Čez nekaj mesecev se bo, kljub novi delovni ponudbi, vrnila v Ev- Angela Crevatin OSEBNI ARHIV Predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe Costa Crociere Pierluigi Foschi in generalni direktor družbe Gianni Onorato sta včeraj v Genovi priredila tiskovno konferenco o ANSA Af» { i ki www.primorski.eu \ klikni in izrazi svoje mnenje Ali je nesreča ladje Costa Concordia prekrižala vaše morebitne načrte za križarjenje? Da Ne Q O tem nisem razmišljal ropo, »ne vem še kam, a gotovo nekoliko bliže domu«. Pred ameriško izkušnjo je Angela, ki je v Trstu zaključila master na visoki šoli Mib, šest mesecev preživela v italijanski družbi Costa Crociere. Delala je v uradu za ekskurzije, kjer pripravljajo vse tiste številne izlete, ki jih med vsakim križarjenjem nato ponujajo svojim gostom. Angela pravi, da sama ni delala na ladjah, udeležila se je le enega križarjenja. »Vsi potniki smo morali, ko smo se vkrcali, opraviti trening za varnost, zdaj pa sem brala, da mu nekateri na Concordii niso sledili. Tudi to me presenečena, čeprav je res, da nikoli ne pomisliš, da bi se lahko zgodilo nekaj tako hudega. Tako velike ladje se zdijo zelo varne.« Zaradi istega razloga se s prijatelji in znanci, ki delajo na ladjah, doslej ni veliko pogovarjala o varnosti. »Prijateljica Katja pa mi je na primer pripovedovala, da je morala preden so jih zaposlili na ladji, slediti tečaju o varnosti. Povedala mi je, da so bili pri Costi glede tega zelo strogi, da zelo pazijo na to.« Angela pravi, da je v teh dneh na Fa-cebooku brala veliko komentarjev na račun posadke Concordie. »Nekateri so se zgražali nad posadko, marsikdo pa je zapisal, da so te običajno med najboljšimi. Tudi predsednik družbe je na tiskovni konferenci dejal, da so se člani posadke obnašali kot heroji. Je pa res, da nikoli ne veš, kako bi se obnašal, če bi se znašel v taki situaciji ... « (pd) 6 Torek, 17. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu sindikat - V Novinarskem krožku javna skupščina sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Prekerno delo je hudo oškodovalo mlade generacije Kmalu srečanje z Montijem - Martini: Za prekerne ni dostojanstva in ni prihodnosti V Italiji je treba nujno korenito zmanjšati število zakonsko predvidenih različnih pogodb za začasno delo, ker so dejansko hudo oškodovale mlade generacije. Teh pogodb je približno 45 in so predvidene v zakonu 276 z dne 10. septembra 2003, v katerem so normativi za izvajanje zakona 30/2003 oziroma t.i. zakona Biagi. Toda v zadnjem desetletju so italijanska podjetja začela prekomerno izkoriščati pogodbe za določen čas in rezultat je očiten. Zato je nujna ponovna reforma dela, ki mora med drugim dopuščati največ 4-5 različnih pogodb. Na pogodbe, kot je npr. delo na klic (t.i. staff-leasing), je treba čim prej pozabiti. To je stališče sindikata Cgil, ki ga bodo iznesli prihodnji teden na srečanju z ministrskim predsednikom Ma-riom Montijem, je poudaril pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich na javni skupščini v Novinarskem krožku, ki jo je včeraj popoldne priredil sindikat kovinarjev Fiom-Cgil. Srečanje je bilo namenjeno razpravi o prekernem delu, ki je zelo pogosto tudi v tržaški pokrajini. Navdih za skupščino je bil nedavni množičen odpust novinarjev in tehnikov tržaške televizijske postaje Te-lequattro, ki jim je panožni sindikat Fiom v decembru javno izrazil solidarnost. Solidarnost so izrazili tudi včeraj, hud položaj prekernih novinarjev v Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini in v Trstu pa je predstavil Maurizio Bekar, ki je bil eden izmed ustanoviteljev gibanja pre-kernih novinarjev iz FJK. Velike razsežnosti, ki jih je doseglo prekerno delo, je obsodil tudi tajnik enotnega deželnega novinarskega sindikata Asso-stampa Gianni Martellozzo. Na skupščino so bili povabljeni tudi novinarji in tehnično osebje Telequattro, da bi govorili o svojih izkušnjah, toda na vabilo se niso odzvali. Sicer je bil na skupščini, ki jo je uvedel in povezoval pokrajinski tajnik sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini, glavni poudarek na sinhrotronu in na podjetju Alcatel-Lucent. Če je v prvem pod vprašajem okrog 100 delovnih mest, bo v drugem po vsej verjetnosti ostalo na cesti 200 oseb, katerim ne bodo obnovili delovnih pogodb za določen čas. Pri sinhrotronu je od skupno 300 zaposlenih na prepihu sto ljudi s pogodbo za določen čas, katerim po vsej verjetnosti pogodb ne bodo obnovili. V podjetju Alcatel, ki je domala »simbol prekernosti«, je od skupno 570 delavcev kar 350 zaposlenih na podlagi pogodb za določen čas, ki so včasih tudi le za mesečno obdobje. Od teh 350 jih bo približno 200 letos ostalo brez službe, ker jih podjetje enostavno ne potrebuje več. Nobenega razloga ni, da teh delavcev ne zaposlijo za stalno, je poudaril Borini in obsodil vodstvo Al-catela, da to počenja izključno zato, ker je zaposlene s pogodbami za določen čas lahko izsiljevati. To ni način za izhod iz krize in za reševanje problemov prekernih, je dodal Borini in kot primer navedel sporazum, ki so ga dosegli s tovarno velikih motorjev Wartsila. Filozofija lastništva je zdaj stalno zaposlovanje ljudi po 18 mesecih dela. Pogodb za določen čas se poslužuje le v redkih primerih, ko doseže proizvodnja višek. Skupščine se je udeležila tudi tržaška podžupanja Fabiana Martini, ki nam je ob robu povedala, da občinska uprava sledi dogajanju zelo pozorno. Težave prekernih so številne, toda izkoriščanje prekernega dela vpliva negativno na mnoga področja, tudi na demografsko. Zato se postavlja vprašanje, kakšne so perspektive za nove generacije, ker s prekernim delom ni dostojanstva in niti prihodnosti. Aljoša Gašperlin Javna skupščina je bila v Novinarskem krožku KROMA železarna - Včeraj sindikalna skupščina delavcev Danes srečanje s Seminom, v četrtek s pooblaščenim upraviteljem Calcagnijem Pogled na škedenjsko železarno KROMA Aretirali dva moška, čakal ju je zapor Mejna policija je v sklopu rednih kontrol ob nekdanji itali-jansko-slovenski meji ponovno prekrižala načrte dvema nepridipravoma. V prvem primeru je šlo za 39-letnega romunskega državljana (A. E.), ki sta ga bila sodišči v Milanu in Monzi obsodili zaradi prikrivanja ukradenega blaga in drugih kaznivih dejanj. Tožilstvo je bilo na njegov račun izdalo zaporni nalog: moški bo sedaj zaporno kazen prestal v Trstu, kjer naj bi presedel naslednjih 14 mesecev. Protagonist podobne zgodbe je 33-letni F. C. M., prav tako romunski državljan, ki je skušal zapustiti italijansko ozemlje na romunskem linijskem avtobusu. Mejna policija je med rutinskim preverjanjem odkrila, da sta ga tožilstvi iz Vidma in Verone obsodili zaradi kraje; od sobote sedi v koronejskem zaporu, kjer naj bi ostal do julija. Prijavili so jo zaradi trpinčenja živali Tržaški policisti so v nedeljo popoldne prijavili sodnim oblastem Tržačanko (letnik 1963), ki jo sumijo trpinčenja živali. Na interventno številko 113 so namreč prejeli več klicev zaradi pasjega laježa, ki je več ur prihajal iz nekega stanovanja. Ko so se policisti pojavili na vratih, je bilo iz stanovanja slišati tudi televizor, kljub vztrajnemu zvonjenju pa ni nihče odprl vrat. Na pomoč so poklicali gasilce, saj so menili, da bi lahko v notranjosti bili ljudje, pričakali pa so jih mačka in manjša psa. Njihovo gospodinjo, do katere so prišli s pomočjo podatkov, ki so bili natisnjeni na pasji ovratnici, so kot omenjeno prijavili zaradi trpinčenja živali. Jutri na kvesturi koncert klasične glasbe Srečno novo leto kvestura, je naslov koncertu klasične glasbe, ki ga bodo jutri ob 18. uri izvedli v atriju tržaške kvesture. Na koncertu, ki ga društvo Solstizio posveča tržaški policiji, bodo nastopili ansambel flavt Trieste Flute Ensamble, kitarist Ennio Guerra-to in trio Nuova Accademia. Enotno sindikalno predstavništvo zaposlenih v škedenjski železarni Rsu se bo danes sestalo z odgovornim za stike z javnostjo družbe Lucchini Francescom Seminom. Srečanje je bilo predvideno v železarni, toda sindikat je zahteval, da pride do institucionalnega srečanja pred tržaškim prefektom Alessandrom Giacchettijem. V tem smislu naj bi bilo srečanje na prefekturi, v nasprotnem primeru pa se bo delegacija Rsu s prefektom sestala jutri. Soočanje s Seminom bo v pripravi na srečanje s pooblaščenim upraviteljem družbe Lucchini Marcellom Calcagnijem, ki bo v četrtek na prefekturi. Po protestu sindikata, ki je konec tedna oklical in nato preklical tridnevno stavko zaposlenih na pomolih železarne, se je torej začel ključni teden, o katerem je bil govor včeraj dopoldne na skupščini delavcev v železarni. Sindikat Rsu, ki se je včeraj srečal tudi s tržaško občinsko upravo in načelniki svetniških skupin v občinskem svetu, bo na srečanju s Seminom zahteval zagotovila v zvezi z načrtovanjem delovanja škedenjskega obrata v prihodnosti in pojasnila o odnosih z družbo Elettra, ki proizvaja elektriko s plinom iz železarne. Med železarno in Elettro je v teku spor, ker Elettra že nekaj časa ne plačuje za dobavo plina, rentabilnost železarne pa sloni ravno na prodaji plina za proizvajanje elektrike. Od Calcagnija pa bodo zahtevali pojasnila v zvezi s finančnim položajem grupacije in jamstva glede delovanja železarne do leta 2015. A.G. prefektura - Srečanje s predstavniki konzulatov Vsakoletna novoletna voščila v duhu prijateljstva in sodelovanja Tržaški prefekt Alessandro Giacchetti je včeraj na tržaški prefekturi sprejel predstavnike konzulatov v Trstu na tradicionalnem novoletnem srečanju. Ob izmenjavi voščil je bila želja vseh, da bi se sodelovanje s tržaškimi najvišjimi oblastmi nadaljevalo kot doslej. Srečanje je seveda ponudilo priložnost za pregled opravljenega dela in za načrtovanje novih, skupnih posegov. Prefekt je ugotavljal, da je konzulatov in posledično konzulov v Trstu kar precej in prav vsi so zelo aktivni predvsem v pletenju odnosov in stikov med državo, ki jo predstavljajo, in seveda državo gostiteljico. V nadaljevanju se je Giacchetti zaustavil še pri zglednem sodelovanju s sosednjimi državami predvsem na področju civilne zaščite in izboljšave prometnih oziroma avtocestnih povezav. / TRST Torek, 17. januarja 2012 7 skupna lastnina - Na osnovi sporazuma o izvensodni poravnavi V Nabrežini na obzorju dogovor med jusom in občinsko upravo Jusarji bodo končno lahko začeli izvajati svoje razvojne projekte Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in predsednik jusarskega odbora Nabrežina Walter Pertot bosta v naslednjih tednih podpisala sporazum, ki bo omogočil poravnavo vseh sporov med ustanovama, jusarjem pa, da izvedejo svoje razvojne projekte. Občina, ki jo je zastopala odbornica Tjaša Švara, je z jusarji okvirno že dosegla izvensodni sporazum (t.i. transakcijo). Zgoraj navedeni dogovor bo - kot rečeno - omogočil poravnavo sporov in zaključek odprtih postopkov, obenem pa bo v prihodnosti preprečil nastanek morebitnih sporov glede priznavanja drugih zahtev v zvezi z nepremičninami, katerih se bodoče upravljanje ureja s tem dogovorom. Občina Devin Nabrežina je s sklepom občinskega sveta št.29 z dne 11.04.2007 odobrila smernice za omenjeni dogovor, zatem pa je s sklepom št.22 z dne 20.04.2011 odobrila okvirni dogovor, osnutek pogodbe in seznam nepremi-čnin.Izredni občni zbor jusarjev, ki je bil sklican 15.oktobra 2010, je s skoraj popolnim soglasjem odobril predlog za transakcijo z Občino Devin- Nabreži-na in pooblastil upravni odbor, da sklene dokončni dogovor z občinskim odborom. Kot podčrtuje predsednik jusarskega odbora (uradno Jus Nabresina Gemeinde) bodo jusarji na osnovi transakcije in splošnega dogovora z Občino lahko začeli izvajati svoje razvojne načrte. Gre za obnovo nekaterih nepremičnin (npr. bivšo javno kopalnico ob pokrajinski cesti), za ureditev poljskih pot in tudi večjega parkirišča. Omenjeni dogovori vsekakor ne bodo vplivali na lastništvo nepremičninskih dobrin, ki je razvidno iz vpisa v zemljiško knjigo. Nekatere nepremičnine, kot pojasnjuje občinska odbornica Tjaša Šva-ra, bodo jusarji upravljali skupaj z občinsko upravo, pri drugih pa bo jusar-ski odbor imel posvetovalno funkcijo. V dogovor sodijo tudi nedoločena zemljišča, ki niso bila vpisana na seznam Agencije za teritorij oziroma v zemljiški kataster, zato ker ne morejo biti vpisane v noben register. »Vsi dogovori pomenijo pomemben korak, s katerim bo medsebojno sodelovanje dobilo novo razsežnost, obenem pa bo ovrednoteno zelo dragoceno delo, ki ga jusarski odbor opravlja v korist krajevne nabrežinske skupnosti,« pravi od-bornica Švara. Nabrežinski jusarji so se poslovili od leta 2011 z družabnostjo na nabrežinskem »placu« kroma politika Antonione zbral svoje somišljenike Poslanec Roberto Antonione je sinoči pred približno 30 pristaši povedal, da se nikakor ne namerava vrniti v stranko Ljudstva svobode in da torej namerava vztrajati pri svoji občanski listi. Ustanovil jo je ob priložnosti lanskih občinskih volitvah, na katerih ga je v županskem dvoboju gladko premagal Roberto Cosolini. Antonione je sinočnje srečanje v nekem tržaškem hotelu označil za »rutinsko srečanje«, v resnici pa dolgoletni Berlus-conijev pristaš načrtuje vključitev občanske liste v večje vse-državno politično gibanje, po vsej verjetnosti v tako imenovani tretji pol. Antonione ne skriva ambicije, da bi k sebi pritegnil bivšega tržaškega župana Roberta Dipiazzo, ki ga politika še vedno zanima in tega tudi ne skriva. Občni zbor volilnega značaja drevi v Škednju Upravni odbor Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi danes v prostore KD Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) na redni občni zbor ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju; poročilu predsednika, blagajnika in nadzornikov bodo sledile volitev novih članov upravnega in nadzornega odbora. Vpisi za šolsko leto 2012/13 v Nabrežini Glede na vpise otrok v otroške vrtce in osnovne šole Didaktičnega ravnateljstva Na-brežina za novo šolsko leto 2012/13, sporočamo, da bodo vpisi mogoči od ponedeljka, 23. januarja, do vključno ponedeljka 20. februarja. Za katerokoli informacijo se lahko starši obrnejo na tajništvo, in sicer preko telefona 040-200136 oz. e-maila tsee05300l@istruzione.it. Uradne ure tajništva: od ponedeljka do petka od 8. do 14.30, ob torkih od 8. do 17. ure. Urad bo odprt tudi dve soboti, in sicer 11. in 18. februarja od 8.30 do 12. ure. okenca cup - Srečanje o prekinitvi rezervacij pri okencih v lekarnah Naj Tondo že enkrat poseže Famularijeva in Lupieri zahtevata posredovanje predsednika FJK v sporu med Federfarmo in Zdravstvenim podjetjem Prekinitev rezervacij za specialistične zdravniške preglede na okencih Cup v lekarnah v zadnjih mesecih buri duhove in razdvaja javno mnenje. Nekateri se postavljajo na stran deželnega združenja lekarnarjev Federfarma, ki v zahteva ponovno možnost prodaje življenjsko pomembnih zdravil in drugih pomembnih zdravil, ki jih danes deli izključno zdravstveno podjetje, ob tem pa tudi plačilo za rezervacije pri okencih Cup v 67 lekarnah v tržaški pokrajini. Drugi pa se postavljajo v kožo predstavnikov tržaškega Zdravstvenega podjetja, ki se upirajo prispevku za vsako naročilo pri okencih Cup v lekarnah in govorijo o težavah, ki so nastale s prekinitvijo zaposlovanja novega osebja in o vse nižjem financiranju s strani Dežele FJK. O današnjem kaotičnem stanju sta včeraj na srečanju z novinarji spregovorila deželni svetnik Demokratske stranke Sergio Lupieri in tržaška občinska odbor-nica za socialne politike Laura Famulari. Lupieri ne odobrava izbire o ukinitvi delovanja okenc kup v lekarnah. »Pred okenci Cup v zdravstvenih okrajih in pa v ka- tinarski bolnišnici se vsak dan ustvarjajo dolge vrste, ki jih s težavo odpravljamo.« Svetnik pogreša kak konkreten poseg deželnega odbornika za zdravstvo - to funkcijo je namreč nase prevzel predsednik Renzo Tondo, ki pa se za zdravje in dobrobit državljanov sploh ne zmeni. Prekinitev delovanja okenc Cup v le- karnah je Famularijeva ocenila kot zelo zaskrbljujočo, saj oškoduje v prvi vrsti državljane, ki ne morejo stopiti do najbližje lekarne za rezervacijo. »Odpredsednika Dežele FJK Tonda zahtevamo, naj poseže in naj uredi spor med združenjem Federfarma in Zdravstvenim podjetjem za dobrobit občanov.« Občinska odbornica Laura Famulari in deželni svetnik Sergio Lupieri kroma univerza - Ugotovitve in predlogi za izboljšanje prevoza študentov in osebja v okviru projekta UniMob Premične stopnice med Ul. Giulia in univerzo? Projekt so na tržaški univerzi izvajali v obdobju 2009-2011 - V najbolj prometnih dneh kar 14.000 premikov v smer vseučilišča - Večina uporablja javna prevozna sredstva ali pa gre peš Izboljšati prevoz in dostop do Univerze v Trstu ne samo z okrepitvijo avtobusnih prog, ampak npr. tudi s premičnimi stopnicami med ulicama Giulia in Valerio ali izgradnjo podzemnega parkirišča na Trgu Europa: tudi to je mogoče najti med predlogi za izboljšanje mobilnosti in prevoza za študente, zaposlene in druge občane, ki se vozijo do glavnega in drugih sedežev tržaške univerze. Predlogi se nahajajo v projektu, imenovanem UniMob, ki so ga s finančnimi sredstvi Sklada za Trst med letoma 2009 in 2011 izvedli na tržaškem vseučilišču, rezultate pa so predstavili včeraj dopoldne na sedežu slednjega. O projektu sta govorila rektor univerze Francesco Peroni in menedžer za mobilnost Giovanni Longo, ki je bil tudi vodja projekta, pri katerem so sodelovali oddelki za civilno inženirstvo in arhitekturo, industrijsko inženirstvo in informiranje, za ekonomske, podjetniške, matematične in statistične vede ter za psihologijo. Rezultati so v marsičem presenetili same pobudnike, ki poudarjajo velik odziv študentov in osebja. Drugače podatki kažejo, da je med tistimi, ki se vozijo oz. peljejo na sedeže tržaške univerze, 37 odstotkov takih, ki imajo stalno bivališče v Trstu, medtem ko jih je 60 odstotkov vozačev, v veliki večini primerov se za pot do univerze poslužujejo javnih prevoznih sredstev (47 odstotkov z avtobusom oz. s tramvajem, pet odstotkov z vlakom) oz. gredo peš (21 odsto- tkov), medtem ko se jih 21 odstotkov pelje z avtomobilom, pet odstotkov pa z motorjem. V najbolj prometnih dneh v tednu so na skupnih 30.000 premikov zabeležili kar 14.000 premikov v smer univerze, od katerih je 3300 vozačev, ki prihajajo iz drugih pokrajin in 4600 vozačev, ki se v Trstu ustavijo dalj časa. V glavnih mesecih študija se v Trst tedensko pelje 5.600 vozačev, ki potem ostanejo tu dalj časa. V najbolj prometnih dneh se proizvede več kot 6,5 tone ogljikovega dioksida. Študentje in osebje univerze predstavljajo torej lep del uporabnikov mestnih prevoznih sredstev oz. mestnega prometa, zato na vseučilišču menijo, da je projekt UniMob le odskočna deska za ukrepanje s strani krajevnih institucij in prevoznih podjetij, ki bi morala biti pozorna do teh podatkov in predlogov. Poleg že omenjenih premičnih stopnic in podzemnega parkirišča, se predlagajo npr. usklajevanje urnikov avtobusa št. 17/ in vlakov, ki prihajajo na tržaško železniško postajo oz. odpotujejo z nje, dalje uvedba vozovnic s krajšim časovnim trajanjem, popusti za študente pri nakupu vozovnic, ureditev kolesarske poti na nabrežju ali pa celo neposredna avtobusna linija med ronškim letališčem in osrednjim sedežem univerze na Trgu Europa ter večerni oz. nočni avtobus. Nekatere predloge, kot je npr. uvedba voznih pasov samo za avtobuse, bodo skušali vključiti v snujoči se prometni načrt Občine Trst. (iž) Na sredi rektor Peroni, na skrajni desni vodja projekta, menedžer za mobilnost Longo kroma 8 Torek, 17. januarja 2012 TRST / gropada - V nedeljo popoldne ob navzočnosti velikega števila ljudi Slovesno odprli obnovljeni kulturni dom in pub Skala Slavnostni govor predsednika GZ Skala A. Kalca ob udeležbi predstavnikov javne uprave V Gropadi so v nedeljo popoldne z večurno slovesnostjo odprli obnovljeni kulturni dom Gospodarske zadruge Skala, v katerem je začel delovati tudi novi pub Skala. V okviru obnovitvenih del so namreč dodali tudi prizidek, v domu pa so med drugim pridobili večjo prireditveno dvorano in gostinski obrat z zunanjim prostorom. Na dvorišču je od nedelje tudi lipa, ki jo je GZ Skala podarila Republika Slovenija ob 20. obletnici neodvisnosti. Lipo so posadili v nedeljo popoldne pred začetkom kulturnega programa, ki ga je uvedel slavnostni govor predsednika Gospodarske zadruge Aleksandra Kalca. Slovesnega odprtja obnovljenega doma se je udeležilo skupaj 600 do 700 ljudi, med katerimi so bili številni predstavniki javne uprave, od predsednice pokrajinske uprave Marie Terese Bassa Poropat ter tržaških občinskih odbornic Laure Famulari in Antonelle Grim do predsednikov pokrajinskega sveta Maurizia Vidalija in tržaškega občinskega sveta Iztoka Furlaniča. Srečanja so se med ostalimi udeležili tudi predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Drago Štoka ter še živeči bivši predsedniki Kraške gorske skupnosti, ki je gradnjo doma financirala v več fazah za skupaj okrog 80 odstotkov naložbe. Vsi udeleženci so bili domala navdušeni, pa tudi presenečeni nad delom, ki so ga opravili domačini. Kulturni program so oblikovali Mešani pevski zbor Skala-Slovan, Moški pevski zbor Lipa iz Bazovice, mladinski zbor Anakrousis, godba na pihala Viktor Parma iz Trebč, glasbena skupina The Muffin Man, Duo Vitez, izvajalka orientalskih plesov Soraya in AŠD Cheerdance Millenium, praznik pa se je po kulturnem delu nadaljeval do poznega. (ag) tk - Jutri S Prinčičem V sinjo brezkončnost Pred kratkim je iz tiskarne končno prišla knjiga V sinjo brezkončnost - po poteh zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva. Knjigo je ob stoletnici dogajanja napisal Vili Prinčič, publicist in raziskovalec življenja in dela goriških pionirjev letalstva. Knjigo je izdalo Založništvo tržaškega tiska in je razdeljena na dva dela. V prvem obravnava avtor dogodke, ki so v zadnjih 30 letih skušali postaviti brata Rusjan na mesto, ki jima pripada. Pri tem je posebno pozornost namenil naporom maloštevilnih navdušencev, ki so skušali širši javnosti predstaviti pomen bratov Rusjan. Namen vseh teh pobud je bil opozoriti Rusjanove someščane, zlasti neslovenske, na njune dosežke. Pred palačo goriške pokrajine imata spomenik, na Jeremitišču je občina po njih poimenovala ulico, na hiši, kjer sta živela, stoji spominska plošča, pa tudi časopisje in drugi mediji jim posvečajo precej prostora. Drugi del knjige pa je posvečen zgodovini. V tem delu so v glavnem zbrana pričevanja oz. članki iz takratnih časopisov, ki so opisovali takratno dogajanje na vzletnih travnikih Malih in Velikih Rojc, uspešno letenje v Zagrebu in nazadnje smrt Edvarda Rusjana na poizkusnem poletu v Beogradu. Knjiga je bogata s fotografijami in drugimi dokumenti in ponuja popoln pogled na dogajanje izpred 100 let ter na prizadevanja zadnjih desetletij. Po prvi predstavitvi v Gorici bosta Vili Prinčič in njegova knjiga gosta jutrišnjega srečanja Na kavo s knjigo v Tržaški knjigarni ob 10. uri. Po srečanju bomo spregovorili tudi o ustanovitvi slovenske Univerze za tretje življenjsko obdobje v Trstu. Kdaj, če ne sedaj? Debata se nadaljuje Članice spontanega gibanja Kdaj, če ne sedaj? (Senon ora, quando?) so po zborovanju 11. decembra še vedno aktivne. Danes na primer vabijo vse na de-batno srečanje, ki bo ob 17. uri v dvorani centra za prostovoljno delo v Ulici sv. Frančiška 2. Beseda bo tekla o neuslišanih obljubah, o pričakovanih pravicah, o enakovrednem predstavništvu in podobno, ob tem pa se bodo omejile tudi na spremembo krajevnega welfarea in o njegovih vplivih na ženske, o pokojninah, delu in zakonu 194. Film drevi na Pončani Kulturno združenje Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 v Ljudski dom na Pončani (Ul. Pon-ziana 14 - 1. nadstropje) na filmski večer. V okviru komično-irealnih filmov bodo predvajali Monty Python's - Il senso della vita (VB, 1983). Za ogled filma je potreba izkaznica italijanske federacije filmskih krožkov. Ženski spomini Bliža se dan spomina (27. januar) in združenje Udi - Caffe delle donne vabi jutri ob 17.30 v kavarno San Marco (Ul. Battisti) na srečanje z ženskimi spomini Pripovedovati se v Trstu. Zaživeli bodo spomini Luiselle Schreiber Segre, ki se v knjigi Questa mia pazza fede nella vita spominja mame Brune Levi Schreiber; odlomke bo prebrala Elke Burul. Sledilo bo predvajanje filma Ondina Peteani, ob prisotnosti sina Giannija Peteanija in branja Liliane Saetti. Ester Pacor in gra-ziella Valeria Rota pa se bosta pogovarjali z Lili Čebulec o Tašči Slavi Batista Čebulec (Katri). križ - Predvajanje dokumentarca Jadrana Sterleta Ribištvo v Mrežah spomina Veliko zanimanje občinstva, ki je napolnilo dvorano Sirkovega doma - Častni gost glavni direktor RTV Slovenija Marko Filli Križ že zdavnaj ni več ribiška vas, spomin na ribištvo in na ribiče pa je v vasi še zelo živ, kot priča veliko zanimanje za dokumentarni film Mreže spomina. Za izobraževalni program RTV Slovenija ga je posnel Jadran Sterle, ki je zanj napisal tudi scenarij, snemalca sta bila Aleš Živec in Pavel Jurca. Sobotne predstavitve filma v kriškem Sirkovem domu se je udeležil tudi generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli, ki je pohvalil trud, ki ga Ribiški muzej, prireditelj pobude, vlaga za ovrednotenje ter zaščito slovenske ribiške in obmorske kulture na Tržaškem. Film in njegovega avtorja je predstavil predsednik Ribiškega muzeja Franko Cossutta, medtem ko je Sterle spregovoril o nastajanju in snemanju dokumentarca. V njem nastopajo nekateri še živeči ribiči, a tudi tisti, ki jih ni žal več med nami, kot npr. Srečko Tretjak-Bibc in Nabrežinec Zdravko Caharija-Babčev, pojavlja se tudi nepozabni gledališki igralec Livio Bogatec-Koča, sin ribiča, ki v Sterletovem filmu nastopa v vlogi »kolnarja« (opazovalca tunov). Ster-letu sta pri scenariju in snemanju zelo pomagala Franko Cossutta in Bruno Volpi-Lisjak, strokovni direktor nastajajočega muzeja. V predverju Sirkovega doma so bili na ogled portreti nekaterih nastopajočih v filmu, ki jih je izdelala mlada umetnica iz Divače Ana Kravanja. Sobotna kriška prireditev sodi v okvir čezmejnega evropskega projekta Italija-Slovenija 2007-2013 Terradamar 2, ki je v preteklih dneh prvo administrativno zeleno luč oviro s strani pristojnega tehničnega odbora. Načrt, ki je sad sodelovanja društev in ustanov iz Italije in Slovenije, se je tako uvrstil v nadaljnjo fazo ocenjevanja. Scenarist in režiser Jadran Sterle predstavlja Križankam in Križanom svoj dokumentarec kroma tržaška občina - Srečanje z generalnim sekretarjem SEP Maja v Trstu srečanje zunanjih ministrov Srednjeevropske pobude V Trstu se bodo konec maja srečali zunanji ministri držav Srednjeevropske pobude SEP - INCE. Novico je včeraj tržaškemu županu Robertu Cosoliniju posredoval generalni sekretar SEP, avstrijski diplomat Gerhard Pfanzelter, ki se je mudil v Trstu (na fotografiji) Na srečanju sta se Cosolini in Pfanzelter med drugim pogovarjala o mednarodnih odnosih, o institucionalnih in kulturnih povezavah med državami (omeniti velja, da bo Dunaj morda že letos gostil razstavo La Trieste di Claudio Magris) in o vlogi Trsta v tej široki mreži. Avstrijski gost je zaželel, da bi naše mesto zadihalo »po evropsko«. Pfanzelter je ob zaključku napovedal, da bo oktobra spet v Trstu novo srečanje Sredneevropske pobude SEP, ki se ga bodo udeležili ministri znanosti in tehnologije. / TRST Torek, 17. januarja 2012 9 ŠTORJE - Svečanost ob obletnici junaške smrti partizana Marjana Štoke Pravi junaki zgodovine številni navadni, neznani ljudje Govorila sta Branko Korošec za Zvezo borcev in Sara Ferluga za VZPI-ANPI ŠTORJE - Partizanska pot Marija Štoke, rojenega na Proseku, je bila kratka, saj se je priključil partizanom septembra 1943 najprej kot borec južno primorskega odreda, nato kot borec Kosovelove brigade in je padel komaj nekaj mesecev kasneje. Nemci so ga ne komaj 16-letnega dne 8. januarja 1944po zverinskem mučenju še obesili na drog električne napeljave v Štorjah. Na mestu tega krutega dejanja stoji simbolno kamnito znamenje- spomenik v spomin in opomin vsem poznejšim rodovom. Spomenik je pred 40. leti postavila domača borčevska organizacija, ki je tudi letos v sodelovanju z domačo krajevno skupnostjo ter sekcijo Prosek-Kontovel Združenja partizanov VZPI-ANPI pripravila proslavo in tako so številni zbrani v lepem sončnem vremenu v družbi praporščakov, veteranov in tabornikov na častni straži pred spomenikom padlim borcem in talcem v KS Štorje počastili spomin na dogodke izpred 68 let. V imenu domače Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Štorje-Vrhe je Na nedeljski svečanosti pri spomeniku v Štorjah kroma spregovoril njen predsednik Branko Korošec, o spominu na tiste težke vojne dni in opominu za današnji čas pa je spregovorila pop-dredsednica sekcije VZPI-ANPI Prosek Kontovel Sara Ferluga. »Zgodovina se ponavlja, ker spet si moramo izbojevati naše pravice, žrtve pa so vedno enake in iste za šibke kategorije ljudi. Zgodovina se ponavlja, ker tako je bilo tudi v časih našega mladega partizana Marjana, ki je celo dal življenje ravno v tej vasi- za iz-bojevanje pravic kot je svoboda. Vsi ti navadni ljudje so pravi junaki zgodovine, a njegova imena največkrat niso nikjer zapisana. Bili pa so pravi akterji, vsak v svoji časovni situaciji«, je poudarila Ferlugova in nadaljevala: »Tudi naš Marjan se je odločil, da bo kamen pri graditvi hiše svobode, padel je, a živ spomin nanj mora biti v opomin vsem nam, da držimo trdno in ne dopustimo, da nas nova ogrožanja ponižajo.« Ob domačem recitatorju, gledališkem igralcu in režiserju Bojanu Podgoršku so s partizansko pesmijo in glasbo kulturni program obogatili: ženski pevski zbor Prosek Kontovel pod vodstvom zborovodje Marka Štoke, moški pevski zbor Vasilij Mirk pod taktirko Marka Sancina in godba na pihala s Proseka Kontovela pod vodstvom Irine Pe-rosa, ki so ob zaključku prireditve, ki jo je povezovala Meri Hreščak, zapeli primorsko himno Vstala Primorska. Olga Knez stolnica sv. justa - Koncert božičnih pesmi ZCPZ Čar radostnih božičnih čustev Ko je Zveza cerkvenih pevskih zborov leta 1963 pričela z rednim prirejanjem božičnega koncerta, je bila še med redkimi organizacijami, ki so se ukvarjale s tovrstno, glasbeno počastitvijo praznika. Danes, ko skoraj ni društva, ki ne bi priredilo božičnega koncerta, ima Zveza še vedno kaj povedati s svojim koncertom v stolnici svetega Justa, ki je sredi številnih podobnih pobud ohranil svoj smisel in specifiko. Okvir dogajanja je za tržaške Slovence pomenljivo reprezentančen, januarski termin zapečati konec božičnih praznikov, predvsem pa je vsak koncert glasbeni projekt zase in je namenjen raznovrstnemu vrednotenju krajevnega potenciala. Letos se je ta pozornost izrazila na področju avtorjev in izvajalcev in v znamenju mladih. Osrednji del programa je bil nastop priložnostnega, združenega mladinskega zbora, začetek koncerta pa je zazvenel kot utrinek iz tržaških korov z nastopom Združenega mešanega zbora ZCPZ, ki je zapel tri klasike slovenske božične literature. Zborovodja Edi Race je v umirjenem tempu vodil izkušene cerkvene pevce, ki so simbol povezanosti Zveze, v tem primeru tudi glasbenih, »skupnih imenovalcev« slovenskih vernikov, med katere spadajo tudi intimni božični vtisi barko-vljanskega pesnika Aleksandra Furla-na, ki jih je dodatno ovrednotilo branje Aleksija Pregarca z občutkom za smiselno, ritmično poudarjanje verzov. Univerzalna pa je afiniteta božičnega, zaupnega vzdušja do miline baročne glasbe, ki je obarvala instrumentalni točki pihalnega kvarteta Nomos, za katerega je Aljoša Tavčar priredil dva dela iz Handlove suite Glasba na vodi. Kljub temu, da bi izvedbe lahko bile bolj dodelane, so prozorni prepleti glasov prijetno pospremili do nastopa mladinskega zbora, ki je zapel ob spremljavi omenjenega kvarteta, a tudi priložnostnega godalnega kvinteta in organista Tomaža Simčiča. Za združene pevke mladinskih zborov Igor Gruden iz Nabrežine, Ladja iz Devina in Vesela pomlad z Opčin je bilo petje ob spremljavi instrumentalne skupine prav gotovo spodbudna in zanimiva izkušnja, hkrati pa so pevke s svojimi natančnimi izvedbami krstile pet priredb, ki jih je ZCPZ naročila tržaškemu skladatelju Aljoši Tavčarju. Avtor je potrdil tudi ob tej priložnost smisel za »izvedljivost« in dopadljivost na osnovi ljudskih in ponarodelih božičnih motivov. Ploden ustvarjalec je priredil Ačkov božični venček in nje- govo živahno pesem Hej, pastirci, Vavkenovo Pastirci, kam hitite, Ma-vovo Kje bili ste angelci in nežno kaj-kavsko uspavanko, ki je že doživela več priredb slovenskih avtorjev. Ob koncu pa se je poigral z različnimi barvami glasbil v priredbi znane Adeste fideles. Za homogen zvok, ubrano petje, ritmično natančnost pevk so poskrbeli zborovodje vseh sodelujočih zasedb, koncertno taktirko pa je prevzel Mirko Ferlan. Zborovske izvedbe so bile preproste, brez večjih tehničnih zahtev, a lepo izpeljane, da bi vsaka v tej novi preobleki, sproščeno ujela čar nežnih, radostno otroških božičnih čustev. Svetla nota dekliških glasov je prijetno zaznamovala tradicionalni koncert, ki je tudi letos pustil lep vtis kot skrbno pripravljen projekt, s katerim je ZCPZ ponovno potrdila tudi dragoceno prizadevanje za obogatitev zborovske literature. ROP Med koncertom v tržaški stolnici kroma Včeraj danes Danes, TOREK, 17. januarja 2012 ANTON Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.48 -Dolžina dneva 9.06 - Luna vzide ob 1.37 in zatone ob 11.32 Jutri, SREDA, 18. januarja 2012 MARJETKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,4 stopinje C, zračni tlak 1022,6 mb raste, vlaga 41-odstotna, veter 25 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje C. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 - 040/302303. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. [I] Lekarne U Kino Do sobote, 21. januarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040/390898, Oširek Osoppo 1, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.05, 22.15 »La talpa«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Shame«. CINECITY - 16.15, 20.05 »Il gatto con gli sti-vali«; 16.30, 19.10, 21.50 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«; 18.10, 22.00 »Al-vin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 16.30, 20.00, 22.20 »Immaturi, il viaggio«; 16.15, 19.00, 21.45 »J. Edgar«; 16.30, 19.05, 21.40 »La talpa«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Succhiami, la vera storia di Edward e Bella«; 16.25, 18.50, 21.50 »L'in-credibile storia di Winter il delfino 3D«. FELLINI - 18.40, 22.00 »Almanya - La mia famiglia va in Germania«; 17.00, 20.20 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'industriale«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »J. Edgar«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La chiave di Sara«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40 »Alvin in ve-verički 3«; 18.30, 21.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 17.00 »Muppet-ki«; 16.30, 19.00, 21.30 »Sherlock Holmes: Igra senc«; 19.20, 21.40 »Trgovci s časom«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.30 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«; 16.50 »Arthur Božiček 3D«; 20.55 »Pisma sv. Nikolaju«; 16.00, 18.00 »Alvin in veve-rički 3«; 20.50 »Dekle z zmajskim tatu-jem«; 15.55, 18.20 »Muppetki«; 15.10, 17.10, 19.10, 21.10 »Jack in Jill«; 16.20, 18.40, 21.00 »Tihotapci«; 16.10, 18.30, 20.40 »Angleška pita«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 20.15 »Winter il delfino«; Dvorana 2: 16.45 »Il gatto con gli stivali«; 18.30, 20.20, 22.15 »Non aver paura del buio«; Dvorana 3: 16.45 »Alvin Superstar 3: Si salvi chi puo«; 18.30, 22.15 »Le idi di marzo«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Immaturi, il viaggio«; 18.15, 22.15 »Succhiami - La vera storia di Edward e Bella« 20.00 »The Artist«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30 »L'incredibile storia di Winter il delfino«; 20.30 »J. Edgar«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.15 »Immaturi - Il viaggio (dig.)«; Dvorana 3: 17.45, 20.40 »La talpa (dig.)«; Dvorana 4: 17.30 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.15, 22.10 »Miracolo a Le Havre«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.00 »Io sono Li«. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da bo do 20. februarja sprejemalo vloge za vpis otrok v vrtce in osnovne šole. Urnik: ponedeljek 8.00-17.00, torek, sreda in četrtek 8.00-14.30, petek 8.00-13.00. Informativni sestanki: OV Pika Nogavička Dolina 20. januarja, ob 16.00; OV Miškolin - Boršt in OV Kekec Boljunec - sestanek v Boljuncu danes, 17. januarja, ob 16.00; OV Palčica Ricmanje 18. januarja, ob 16.30 in 8. februarja, ob 11.00; OV Mavrica Milje - 23. januarja, ob 16.00; OŠ P. Voranc Dolina 19. januarja, ob 16.30; COŠ F. Venturini Bo-ljunec 23. januarja, ob 16.30; COŠ M. Samsa - I.T. Zamejski danes, 17. januarja, ob 17.00 in 8. februarja, ob 17.00; COŠ A. Bubnič Milje 23. januarja, ob 16.30. RAVNATELJSTVO DRŽAVNE SREDNJE ŠOLE SIMONA GREGORČIČA V DOLINI vabi na predstavitev šole, ki je namenjena staršem učencev letošnjih 5. razredov osnovnih šol, ki bo danes, 17. januarja, ob 17. uri na sedežu šole. Istega dne bo ob 18. uri zbor staršev za razgovor o obšolskih dejavnostih, oz. o zi-movanju in šolskih izletih. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da je informativni sestanek za starše ob vpisih za š.l. 2012/13 danes, 17. januarja, ob 10.30 v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin, 12); v sredo, 18. januarja, ob 10.30 v otroškem vrtcu Jakoba Ukmarja (Staroistrska cesta, 78); ob 11.00 v otroškem vrtcu v Šked-nju (Ul. Svevo, 15). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo do 20. februarja. Urnik: ponedeljek-petek, 7.45-13.30. Tajništvo bo odprto tudi v soboto, 28. januarja in 11. februarja od 8.30 do 13.00. Informativni sestanek za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. letnik vrtca oz. šole, bo v sredo, 18. januarja, ob 17.00 v prostorih ravnateljstva. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NA-BREŽINI sporoča, da bodo informativni sestanki na posameznih osnovnih šolah in otroških vrtcih s sledečim urnikom: OV v Nabrežini 23. januarja ob 16. uri; OV v Mavhinjah 24. januarja ob 16. uri; OV v Devinu 25. januarja ob 16. uri; OŠ V. Šče-ka v Nabrežini 18. januarja dan odprtih vrat od 8. do 10. ure; OŠ J. Jurčiča v Devinu 24. januarja ob 16. uri; COŠ S. Grudna v Šempolaju 23. januarja ob 16. uri; COŠ L. K. Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoniku 24. januarja od 15. do 16. ure dan odprtih vrat ter ob 16. uri informativni sestanek. VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BAR-TOL sporoča koledar predstavitev svojih šol in vrtcev; Vrtec Barkovlje (Ul. Valli-cula 11): v ponedeljek, 23. januarja, od 11. do 12. ure ter v sredo, 18. in 25. januarja, od 14. do 15. ure; Vrtec Lonjer (Lo-njerska cesta 240): v ponedeljek, 23. januarja, od 14. do 15. ure ter 20. januarja, od 14. do 15. ure; OŠ Milčinski (Ul. Marchesetti 16): v sredo, 18. januarja, ob 17. uri; OŠ Župančič (Ul. Caravaggio 4): v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OP-ČINAH, Nanoški trg 2, obvešča, da bodo informativni sestanki za starše, ki bodo otroke vpisali v 1. razred osnovne šole s sledečim urnikom: Šola F. Bevk (Opčine) 24. januarja ob 14.30; Šola P. Tomažič (Trebče) 30. januarja ob 15.00; Šola A. Černigoj (Prosek) 23. januarja ob 15.00; Šola A. Sirk (Križ) 19. januarja ob 15.30; Šola P. Trubar (Bazovica) 24. januarja ob 15.30; Šola A. Gradnik (Col) 6. februarja ob 15.00. Dnevi odprtih vrat za otroške vrtce: Vrtec A. Čok (Opčine) 19. januarja 10.00-11.30; Vrtec E. Kralj (Treb-če) 23. januarja 11.00-12.00; Vrtec M. Što-ka (Prosek) 19. januarja 11.00-12.00; Vrtec A. Fakin (Col) 30. januarja 10.0011.00. Vrtec J. Košuta (Križ ) in vrtec U. Vrabec (Bazovica) bosta imela samo informativni sestanek za starše: Vrtec J. Košuta (Križ) 26. januarja ob 16.00; Vrtec U. Vrabec (Bazovica) 20. januarja ob 16.00; Vrtec M. Štoka (Prosek) bo poleg dneva odprtih vrat imel tudi informativni sestanek za starše 24. januarja ob 16.00. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IVANA CANKARJA ob priliki vpisovanja za naslednje šolsko leto Vas vljudno vabi na informativni sestanek z dijaki in profesorji, ki bo v četrtek, 19. januarja, ob 16.30 v Kettejevi dvorani na sedežu šole v Ul. Frausin, 12. Srečanje bodo uvedli dijaki 3. razreda s prizorčkom Lučke Susič v režiji prof. Manice Maver »Posebna ponudba«. Toplo vabljeni! 10 Četrtek, 19. januarja 2012 TRST / SKD Slovenec jgi župnijska skupnost H ■ : Boršta in Zabrežca, - pod pokroviteljstvom Občine Dolina vabita i danes, 17.1.2012, u Borit na praznouanie uašhega zauetniha su. Antona Ob 17.00 v vaški cerkvi slovesna sv. maša Ob 20.30 v srenjski hiši KULTURNA PRIREDITEV Nastopajo: > MePZ Slovenec-Slavec - dir. Danijel Grbec > otroška dramska skupina iz Brega s prizorčkom Lepa kura režija Boža Hrvatic > dramska skupina z veseloigro v narečju Gostilna mama - tekst Jasna Petaros in Edvin Rapotec, rež\\a Aleksander Corbatto Ponovitev kulturne prireditve bo v srenjski hiši v Borštu v nedeljo, 22.1.2012, ob 19.30 'J Čestitke M Izleti NA OGLED JASLIC v Mokronog, Šentjanž, Boštanj in okolico se bomo podali v soboto, 28. januarja. Avtobus bo spremljal udeležence po ustaljeni navadi. Imeli bomo tudi sv. mašo in dobro kosilo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 3479322123. □ Obvestila vabimo NA KAVO S KNJIGO na obisku bo Vili Prinčič s knjigo V sinjo brezkončnost Tržaška knjigarna, jutri, 18. januarja, ob 10.00 kavo bo ponudil Qcug^ ISABEL FABIA bo danes poskusila ugasniti svojo prvo svečko. Vse najboljše ji želijo mama Katy, papa Loran, nonoti, tete, strici in bratranci. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na tel. 335-8180449 (Erika). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 17. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. UPRAVNI ODBOR Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca obvešča članstvo, da bo redni občni zbor danes, 17. januarja, v prostorih KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: pregled članstva in pooblastil; imenovanje tajnika zbora; poročilo predsednika, blagajnika, nadzornikov; odobritev proračuna in predračuna; imenovanje volilne komisije; predlaganje kandidatov; volitev novih članov upravnega in nadzornega odbora; razno. Pred začetkom bo potekala poravnava članarin za l. 2011 in vpisovanje novih članov za l. 2012. JUS PRAPROT - TRNOVCA vabi člane na občni zbor v sredo, 18. januarja, ob 20. uri v agriturizmu v Trnovci 14. Sledi družabno srečanje. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri Skladu Mitja Čuk - ponovni začetek tečaja v sredo, 18. januarja, ob 19. uri. Prijave na tel. št. 340-9116828 (Maša Pregarc). TELOVADBA V BAZENU s segreto morsko vodo, v organizaciji Mladinskega doma Boljunec, se bo pričela v sredo, 18. januarja. Odhod kombija ob 8.45 izpred gledališča v Boljuncu, sledi postaja Borštu, avtobusna postaja na trgu v Ricmanjih, Log, Pulje in Domjo avtobusna postaja pri trgovini jestvin. Informacije in vpis na številki 335-8045700 Albert. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN MLADIKA vabimo na Kavo s knjigo v sredo, 18. januarja, ob 10. uri. Tokrat bo naš gost Vili Prinčič in njegova knjiga »V sinjo brezkončnost - po poteh zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva«. Po srečanju z avtorjem bo tudi priložnost, da se pogovorimo o možnostih ustanovitve slovenske Univerze za tretjo življenjsko obdobje v Trstu. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v veleslalomu, veljavno za 12. pokal Za- Ob lepem življenjskem jubileju izreka Mariju Maverju iskrene čestitke in želje za nadaljnja uspešna leta Izvršni odbor SSO družne kraške banke, ki bo v Forni di Sopra v nedeljo, 22. januarja. Vpisovanje je možno do četrtka, 19. januarja, na tel. št.: 348-8012454 (Sabina). OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za š.l. 2012/13. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v četrtek, 19. januarja, ob 16. uri v prostorih vrtca. Informacije na tel. št. 040-2017370 (urad za šolstvo). SLOV.I.K. prireja Forum MBA - predstavitev podiplomskih, specialističnih in MBA programov članic konzorcija. V četrtek, 19. januarja, v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51). Začetek ob 18. uri s predavanjem dr. Sare Brezigar: Izobraževanje - strošek ali investicija. Vabljeni študenti, bivši študenti, zaposleni, samostojni podjetniki in vsi, ki želijo dokončati oz. nadaljevati študij ali obiskovati krajša izobraževanja na podiplomski stopnji v slovenskem ali angleškem jeziku. Vstop prost. Info@slovik.org, tel.: 0481-530412. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 19. januarja, ob 20.30, v Razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, celovečerno predavanje »Globoke sanje - o novih odkritjih Jamarskega odseka SPDT v zadnjem letu«. Predavanje je pripravil Dean Zobec. Pred predavanjem, od 19.00 do 20.30, bodo odborniki članom na razpolago za poravnavo letne članarine in zavarovalnine. DAN ODPRTIH VRAT na gostinski šoli Ad formanduma: v petek, 20. januarja, od 15.30 do 18.30 na Ferne-tičih in v soboto, 21. januarja, od 9. do 13. na sedežu Ad formanduma v Trstu, Ul. Ginnastica 72. Za informacije: Nataša Bisiacchi (tel. 040566360). NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri SKD Igo Gruden - tečaj z Mašo Pregarc prične v petek, 20. januarja, ob 18. uri v Radovičevi sobi Kulturnega doma v Nabrežini. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz Sardinije. Srečanje bo v petek, 20. januarja, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Nadaljuje se tudi včlanjevanje v združenje ONAV za l. 2012. Informacije in prijave na www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SKD TABOR za otroke v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v petek, 20. januarja, ob 16.00 ura pravljic »V knjižnici se skriva miška. Ulovimo jo!« za predšolske otroke in 1. razred osnovne šole. Pripoveduje Jasmina Smotlak; v soboto, 21. januarja, ob 10.00 zimska ustvarjalna delavnica z Nado in Tanjo. Pridružite se! UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na konferenco Leonarda Calva: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« v soboto, 21. januarja, ob 18.30 na sedežu, Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 040-2602395. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 22. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v For-ni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 3355476663 (Vanja). Draga Monika, za tvoj 30. rojstni dan ti želimo vse naj, naj, najboljše!!! Vsi pri dramski skupini iz Boršta in Zabrežca ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst in župnija Rodik vabita na spominsko sv. mašo ob 20-letnici smrti skladatelja Ubalda Vrabca, ki bo v župnijski cerkvi v Rodiku v nedeljo, 22. januarja, ob 15.30. FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje in fotografe v torek, 24. januarja, ob 20.30 v Ul. S. Francesco 20, na večer posvečen fotografskemu programu za računalnik Lightroom. Pričetek ob 20.30. Vabljeni! KRUT obvešča, da bo začel prvi sklop likovnih srečanj »Ustvarjalna zima« v torek, 24. januarja, ob 15. uri. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo zasedanje Deželnega sveta v sredo, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Deželni svet bo potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. LETNIK '67 dobimo se! Vabljeni na srečanje v soboto, 28. januarja. Prijave in info na tel. št.: 329-3338871 (Dunja) v večernih urah. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na seminar, ki ga vodi akademski umetnik Leonardo Calvo: »Ekspresionizem: pogled z očmi duše« v soboto, 29. januarja, od 16.30 do 19.30 na sedežu, Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na tel. št.: 338-3476253 ali 040-2602395. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT prireja vodeni ogled razstave »Ekspresionizem«, Vila Manin, v nedeljo, 5. februarja. Informacije na tel. št.: 3383476253 ali 040-2602395. KAKO PROMOVIRAMO DRUŠTVENO DELOVANJE - Pridobivanje izkušenj pri pisanju in sporočanju v organizaciji Slovenskega kluba in Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 3. marca, od 10. do 12. ure na sedežu ZSKD v Ul. San Francesco 20 (II) v Trstu. Namenjena je tistim, ki se v društvih že ukvarjajo s pisanjem člankov in promocijo društvene dejavnosti, kot tudi začetnikom. Prijave do vključno 10. februarja na tel. št. 040-635626, info@zskd.org. 0 Prireditve MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabita na »Slovesno nagrajevanje zmagovalcev likovnega, fotografskega in literarnega natečaja za mlade«. Z odprtjem razstave likovnih in fotografskih del ter recitalom odlomkov likovnih prispevkov (v izvedbi gledališke skupine SKK). V petek, 20. januarja, ob 18.00, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. SKD SLOVENEC in župnijska skupnost iz Boršta in Zabrežca, pod pokroviteljstvom občine Dolina, vabita danes, 17. januarja, v Boršt na praznovanje vaškega zavetnika sv. Antona. Ob 17.00 bo v vaški cerkvi slovesna sv. maša. Ob 20.30 bo v Srenjski hiši kulturna prireditev. Nastopajo: Mepz Slovenec-Slavec (dir. Danijel Grbec), otroška dramska skupina iz Brega s prizorčkom »Lepa kura« (režija Boža Hrvatič); dramska skupina SKD Slovenec z veseloigro v narečju »Gostilna mama« (tekst Jasna Petaros in Edvin Rapotec, režija Aleksander Corbatto). Ponovitev kulturne prireditve bo v nedeljo, 22. januarja, ob 19.30 v Srenjski hiši v Borštu. GLEDALIŠČE MLADIH IZVAJALCEV -Društvo Finžgarjev dom vabi v petek, 20. januarja, ob 20. uri na gledališko »Slovo od božiča«. Nastopajo dijaki srednjih šol Kosovel (Prosek) s prizorom »Ta grozna angelska mladina« in Cankar (Sv. Jakob) s prizorom »Posebna ponudba«. Režija: prof. Mani-ca Maver. KD IVAN GRBEC s sodelovanjem SKD V. Vodnik iz Doline, organizira v petek, 20. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani (Škedenjska ul. 124) večer posvečen skladatelju Ignaciju Oti. Nastopata MPZ V. Vodnik in ZPS Ivan Grbec. Damjana Ota bo odprla razstavo »Ignacij Ota: Njegova zgodba«, Bogdan Kralj bo predstavil knjigo Borisa Pangerca »Ignacij Ota - Življenje darovano glasbi«. Sledila bo predstavitev notne zbirke Aljoše Tavčarja »Ignacij Ota - zborovska glasba«. Večer se bo zaključil s predvajanjem filmskega posnetka zadnjega Otove-ga koncerta. SKD SLAVEC RICMANJE-LOG vabi v petek, 20. januarja, ob 20. uri v Ba-bno hišo v Ricmanjih na srečanje z gospo Emilijo Pavlič, strokovnjakinjo za zdravo prehrano in dobitnico prestižnih mednarodnih nagrad. Gospa Pavlič bo gostom večera posredovala dragocene kulinarične nasvete, ki jih bo obogatila s praktičnimi primeri. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus s sodelovanjem CSV vas vljudno vabita na predavanje za mlade »Kako naj se soočamo s problemom smrti drage osebe«, ki bo potekalo v okviru workshopa o žalovanju v petek, 20. januarja, ob 17. uri v prostorih CSV, Pasaža Fenice št. 2, 3. nadstropje v Trstu. Predavala bo psihologinja in psihoterapevtka dr. Marzia Rucli. 150 LET CERKVE SV. M.MAGDALENE V BAZOVICI - v soboto, 21. januarja, ob 20.00 bo v cerkvi koncert Trio Art in v nedeljo, 22. januarja, po maši ob 10.30 predavanje prof. Borisa Grgiča na temo »Stili v cerkvenem stavbarstvu, posebej v domači cerkvi«. V ponedeljek, 23. januarja, bo v prostorih Gospodarske zadruge ob 19.30 otvoritev razstave domačih ustvarjalcev. Sodelujejo pianisti iz raz. prof. Tamare Ražem-Locatelli. Vljudno vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI vabi na ogled komedije »Bejži zlodej, baba gre...« v izvedbi gledališke skupine Kraški komedijanti iz Štorij. Režija Bojan Podgoršek v nedeljo, 22. januarja, ob 17.00 v domu v Briščikih. Vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 28. januarja, na Dan slovenske kulture. Nastopili bodo Nediški puobi - MVS iz Slovenske Benečije. Priložnostna misel Duša Gabrijelčič. Začetek ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; 29. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku nastopajo: Kraška pihalna godba Sežana, God-beno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godbeno društvo Prosek; 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, Godbeno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Vaškem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ricmanje, Pihalni orkester Komen. SLIKARKA MAJDA PERTOTTI razstavlja svoje izdelke v društveni gostilni na Kontovelu do 31. januarja. Vljudno vabljeni! B Mali oglasi 3-SOBNO STANOVANJE delno opremljeno in prenovljeno, dajem v najem v centru Sežane. Tel. 040-291488 ali 00386-31736238. ENOSOBNO STANOVANJE v Sežani dajem v najem. Tel. št.: 392-4628911. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo. Tel. 3356445419. PRODAM ŽELEZNA VRATA 80x200, uporabna za termično centralo. Tel. št.: 040-814212. PRODAM AVTO honda civic LS 1,5 Vtec, limuzina s 5 vrati, letnik '98, prevoženih 262 tisoč km, dobro opremljen, edini lastnik, redno servisiran. Prometni davek plačan do avgusta 2012, vinjeta pa do 31. januarja 2012. Tel.: 349-4225478. Id Osmice MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. št. 040229586. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. SALOMON v Rupi je odprl osmico; tel. 0481-882230. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. Prispevki V spomin na Jožeta Kralja daruje sin Miloš z družino 100,00 evrov za šem-polajski cerkveni pevski zbor. V spomin na dragega Dušana Lovriho daruje brat Danilo Lovriha 25,00 evrov za Sekcijo VZPI ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg, 25,00 evrov za MoPZ Valentin Vodnik, 25,00 evrov za Pihalni orkester Breg in 25,00 evrov za Nogometno sekcijo ŠD Breg. Ob 3. obletnici smrti Gigkota Škabar-ja daruje žena Marcellina Lorenzi 50,00 evrov ŠD Vesna iz Križa. V spomin na tovariša Dušana Lovriho darujeta Kristina in Armando Manin 25,00 evrov za VZPI - ANPI sekcija Domjo. Namesto cvetja na grob Dušana Lo-vrihe darujeta Bruna in Marijan Spe-tič 25,00 evrov za VZPI - ANPI sekcija Domjo. V spomin na Pavla Uhrina daruje teta Nadja 20,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na starše daruje Lilijana Co-vaccini 30,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na prijateljico Amalijo Kju-der 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Lonjerju. V spomin na moža Hermana daruje Marija Legiša vd. Klanjšček 40,00 evrov za MPZ Fantje izpod Grmade in 40,00 evrov za ZPZ Devin. V spomin na Hermana daruje Ivan Pe-rdec 10,00 evrov za MPZ Fantje izpod Grmade. V spomin na ženo in mamo Danico Višnjevec por. Racman darujejo Ivan ter Igor in Dario z družinama 50,00 evrov za spomenik padlim v NOB v Gročani, 50,00 evrov za SKD Krasno polje in 50,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na sestro Danico Višnjevec por. Racman daruje Sandra z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gročani. V spomin na teto Danico Višnjevec por. Racman daruje Anaroža 50,00 evrov za SKD Krasno polje. Namesto cvetja na grob sestrične Danice Višnjevec por. Racman darujeta Marija (Gročana 29) in Stanko (Gro-čana 31) 30,00 evrov za kapelico v Gročani. Namesto cvetja na grob Danice Viš-njevec por. Racman daruje Nada Grahonja z družino 20,00 evrov za SKD Krasno polje. Moja domača žival »Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgoli, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika „v, ' p ■i- 'h . : ■ ■'■-i - - ■ - ■ -.'-' 'r* . ■ ■ .. ; F*- .j >- ■ - i" , < • i '■} ■ -.j v '■ ■ ;L/ " u ■ * Začetek drugega dela prvenstva za večino ekip naših nogometnih društev ni bil spodbuden /20 _ Ufr ■■'-"■ ■ v/ f l POGLED Z VEJE • Marij Čukž Muhe vedno jssí letajo na •••• STRAN 1B Veliki 360 O Christian Leg hissa STRAN 18 Sivitz Košuta in Farneti na mladinsko svetovno prvenstvo v Novo Zelandijo 10. jubilejne »Naše oskarje« bomo najboljšim odbojkarjem, košarkarjem in nogometašem I (zares) podelili prihodnji torek /21 Derbi Oly ilympia-Soča: »koristno« za obe ekipe \ \ ALI ALI Peter Emili /22 VSI SMO BILI ŠPORTNIKI Vili Prinčič /22 B VPRAŠANJA J) V « v« v > Sasa Tomsic /12 TA JE PA DOBRA /l2 12 Četrtek, 19. januarja 2012 ITALIJA / KRANJEC NAJBOLJŠI Slovenski smučarski skakalec Robert Kranjec (206,0 m/212,5) je zmagal na prvi tekmi v poletih za svetovni pokal na Kulmu. Tekma je bila s sobote zaradi slabega vremena prestavljena na danes in je imela zgolj eno serijo. Drugi je bil Avstrijec Thomas Morgenstern (200,5/206,8), tretji pa Norvežan Anders Bardal (205,5/201,1). Za Kranjca je to tretja zmaga v karieri, je pa tudi jubilejna 30. zmaga slovenskih smučarjev skakalcev v zgodovini svetovnega pokala. FRANCOSKO SLAVJE Vzdržljivostni reli Dakar 2012 se je končal s francoskim zmagoslavjem. Po nedeljski zadnji etapi s ciljem v Limi sta se skupne zmage na skupno že 33. izvedbi vzdržljivostnega tekmovanja in četrti južnoameriški - začela se je 1. januarja v Buenos Airesu - razveselila Cyril Despres med motociklisti in Stephane Peterhansel (na sliki) med avtomobilisti. Za slednjega je letošnja zmaga že jubilejna deseta, šest jih je dosegel na motorju, štiri pa za volanom avtomobila.Tudi Despres je že večkratni zmagovalec teh relijev, tokrat je dosegel že četrto prvo mesto po letih 2005, 2007 in 2010. KOSTELIC VRHUNSKO Hrvat Ivica Kostelič je prepričljivo zmagal na slalomu za svetovni pokal alpskih smučarjev v Wengnu (1:45,67). Drugi je bil Šved Andre Myhrer (+0,85), tretji pa Nemec Fritz Dopfer (+0,88). Dober skupinski rezultat so dosegli Italijani. Deville je bil šesti (a po prvi vožnji je bil le za Kosteli-čem), Gross pa sedmi. Nobeden od Slovencev pa se ni prebil do točk. NOGOMET - Po zmagi v mestnem derbiju le šest točk od vrha Inter znova v igri INTER SE VRAČA - Diego Milito je odločil derbi. 32-letni argentinski napadalec je z zadetkom v drugem polčasu Interju omogočil, da se je dokopal do osme zmage v zadnjih devetih krogih. Kar pa je najbolj pomembno za Ranierijeve varovance, so se približali na zgolj šest točk od vodilnega Juventusa. Po štirinajstem krogu je bil Inter 15. na lestvici in je od vodilne ekipe zaostajal celih 15 točk, zdaj pa lahko Zanetti in soigralci resnično lahko znova računajo na boj za »scu-detto«. Liga prvakov pa je še bližja, saj je po porazu v Genovi Udinese le tri točke pred črnomodrimi. Nedeljska tekma ni bila ravno na visokem nivoju. Ranieri je sicer zelo dobro postavil na igrišče svoje varovance, je pa ubral bolj obrambno taktiko. Blestel je zlasti Samuel, ki je zaustavil nič koliko napadov Milana. Allegri pa ne more biti zadovoljen z igro nekaterih svojih napadalcev, ki so zatajili. Znova je zaupal Patu, ki pa je igrišče zapustil ob žvižgih navijačev Milana. Brazilski as, ki ni želel prestopiti k PSG-ju, je zamudil nekaj lepih priložnosti za zadetek. Obrtatno je bil na drugi strani Milito zelo hladnokrven. Izkoristil je napako Abateja, se predstavil pred Abbiatijem in ga ukanil z res preciznim diagonalnim strelom, ki se je skoraj dotaknil bolj oddaljene vratnice. PRILOŽNOST ZAMUJENA... -Stari slovenski pregovor pravi, da priložnost zamujena, ne vrne se nobena. Za Juventus in Udinese je bil to krog zamujenih priložnosti. Črnobeli iz Turina so se morali na domačem stadionu zadovoljiti s točko proti zelo dobro organiziranemu Cagliariju, medtem ko so se Videm-čani še slabše odrezali v Genovi, kjer so izgubili s 3:2. Razlogov za razočaranje pa je pri obojih precej, saj sta tako Juventus kot Udinese že vodila, a prednost nista uspela obdržati do konca. Juventus je proti Cagliariju takoj zadel z Vučinicem po zelo lepi skupinski akciji, nato pa je preveč grešil v napadu in Cossu je črnobele povsem upravičeno kaznoval. Cagliari pa se lahko pritožuje zaradi vsaj ene spregledane očitne 11-me-trovke. Kljub temu, da je neodločen izid na domačem igrišču negativen, pa je Ju- ventus morda naredila odločilen korak proti zimskemu naslovu. V naslednjem krogu bo Juventus v soboto zvečer igral v Bergamu proti Atalanti, z zmago bi bili Contejevi varovanci matematično zimski prvaki. Conte pa se lahko tudi veseli klubskega rekorda: doslej Juventusu ni nikoli uspelo ostati nepremagan vse do 18. kroga. Udinese je v Genovi najprej zadel s Ferronettijem, v drugem polčasu pa je prišlo do popolnega preobrata. Domača ekipa je v 26 minutah trikrat zadela in se kljub 11-metrovki Di Nataleja na koncu le veselila zmage. SPREMEMBE NA DNU - Zamenjava na klopi je imela zelo blagodejne učinke na igro Parme, ki je prepričljivo odpravila Sieno in se tako najbrž dokončno oddaljila od nevarnih voda, čeprav je spodnji del razpredelnice v tem krogu doživel kar nekaj sprememb. Po zmagah Lecceja - nekoliko presenetljivo v Firencah proti Fiorentini, ki ji v letošnjem prvenstvu ne gre od rok zlasti zaradi velikih nihanj v igri - in zlasti Cesene proti neposrednemu tekmecu Novari, sta se Bologna in Siena znova znašli le lučaj od nevarnih voda. CAGLIARI V TRSTU? - Morda pa bodo v Trstu le videli tekmo A-lige. Trenutno gre le za provokacijo, a predsednik Cellino ima težave s stadionom Sant'Elia. Trenutno ni vseh dovoljenj za igranje na stadionu sardinske prestolnice, tako da je predsednik Cagliarija pro-vokativno izjavil, da če ne bo v kratkem imel teh dovoljenj bo Cagliari naslednje domače nastope igral... v Trstu. SINOČI - Napoli - Bologna IZIDI 18. KROGA A-LIGE: Catania - Roma (1:1) prek., Lazio - Atalanta 2:0, Cesena - Novara 3:1, Chievo - Palermo 1:0, Fiorentina - Lecce 0:1, Genoa -Udinese 3:2, Juventus - Cagliari 1:1, Parma - Siena 3:1, Milan - Inter 0:1, Napoli - Bologna 1:1. VRSTNI RED: Juventus 38, Milan 37, Udinese 35, Lazio 33, Inter 32, Napoli 28, Roma* 27, Genoa 24, Chievo 23, Catania*, Parma in Cagliari 22, Fiorentina in Palermo 21, Atalanta (-6) 20, Bologna19, Siena 18, Cesena 15, Lecce in Novara 12. (* s tekmo manj). Diego Milito je odločil nedeljski derbi na San Siru ansa Not your business (Ni vaša stvar) (Napis na modrčku Tine Maze po polemiki zaradi njenega spodnjega perila, 15. 1.) »Kdo pozna dober hotel v Cortini? Po naši izkušnji štiri zvezdice tu pomeni dve. Rada bi se zbudila spočita.« (Apel Julie Mancuso po Faceboo-ku je razburil hotelirje v Cortini, 13.1.) »Kaj počnejo tekmovalke med čakanjem na nastop? Prej sem videl Ilko Štuhec, kako se je peljala s križankami na štart ...« (Vprašanje novinarja Zoran Radisavljevic komentatorki Ani Ko-bal, TVSLO 2, 14. 1.) »Prvih sto kilometrov je šlo brez težav, potem pa je prišla kriza, a sem se tolažil s tem, da je do konca samo še 50 kilometrov, samo še en maraton ...« (Ultratekač in alpinist Mitja Gleščič, Primorske novice, 14. 1.) »Če bomo drug drugega samo božali, si govorili le lepe besede in se samo prijazno trepljali po ramenih, ne bomo prišli nikamor.« (Rokometaš Uroš Zorman pred EP, Dnevnik, 14. 1.) »Ko gre za tako pomembne zadeve, kakršne so Messi in njegove čarovnije z nogometno žogo, za demokracijo preprosto ni in tudi ne bi smelo biti prostora.« (Goran Vojnovič, Dnevnikov Objektiv, 14. 1.) vprašanja Nedeljski derbi med Milanom in Interjem je za nas komentiral kapetan Sovodenj Saša Tomšič. Vezni igralec, ki se v tem obdobju še ubada s poškodbo, nad milanskim derbi-jem ni bil ravno navdušen: »Menim, da tekma ni bila na zelo visoki ravni. Ekipi sta se povečini "študirali" in na koncu, kot se večkrat dogaja, je bila odločilna morda edina napaka obramb, ki jo je Milito odlično izkoristil. Gotovo sem pričakoval boljšo igro.« Med posamezniki, kdo je izstopal in kdo te je razočaral? »Pri Milanu sem gotovo pričakoval boljšo igro Ibrahi-movica, ki tokrat ni izstopal, medtem ko je igral na običajnih visokih nivojih branilec Thiago Silva. Pri Interju pa bi poudaril pomen kolektiva, saj so vsi dobro igrali.« Po tej zmagi se je Inter približal vrhu lestvice. Zaostaja pet točk od mestnega tekmeca in točko več od vodilnega Juventusa. Je treba odslej v boju za naslov računati tudi na Ranierijeve varovance? »Kljub nedeljskemu porazu ostaja favorit za končno zmago Milan, ki je še vedno najkakovostnejša ekipa. Gotovo se bo moral zdaj paziti pred tekmecem več, saj je treba računati v boju za naslov tudi na Inter. Mislim vsekakor, da gre za boj med Milanom, Interjem in Juventu-som. Vse ostale ekipe, Udinese, Lazio, Roma, nimajo dovolj kakovostih igralcev, da bi lahko v tem boju povedale svoje. Cesar gor, Iličic dol Tekma, na kateri lahko vidimo na delu največ Slovencev (kar štiri), se je zaključila z domačo zmago Chie-va nad Palermom. Moštvo iz Verone je slavilo z 1:0 in torej ni prejelo golov, kar bi bil zadosten podatek za dodatno veselje obrambne dvojice Cesar-Jokic, ki je tokrat odigrala vseh 90 minut. Cesar (ocena 6, prislužil si je tudi opomin) je dobro vodil obrambo, medtem ko je bil Jokic (5,5) premalo aktiven na levem pasu. Še manj uspešna sta bila Iličic (5), ki je odigral celo tekmo, in Bačinovic (prislužil si je opomin, slabo vodil vezno vrsto in zato ga je trener zamenjal v drugem polčasu, ocena 5). Udinese je v Genovi klonil, preseneča pa, da je najboljša obramba A-lige prejela kar tri zadetke. Han-danovič (ocena 6) se je v nekaterih obrambah posebno izkazal, vendar ima na vesti prvi gol Ca-gliarija, ko ni ustrezno posegel po prostem strelu Jankovica. Morda se kljub zmagi ni ravno posebno veselil Birsa, ki je vseh 90 minut preživel na klopi. Krhinova Bologna je igrala sinoči v Neaplju. NOGOMET - Triestina prepričljivo kriznemu stanju navkljub Pozabili na težave Triestina je bila pred tekmo očitno v težavah zaradi vseh dogajanj in težav v klubu, a gostje so želeli biti dobrosrčni in domači ekipi precej olajšali pot do treh točk. Vsekakor je treba pohvaliti trenerja Galderisija in igralce, ki so se navkljub nastali situaciji potrudili in se s srčno in na trenutke tudi dokaj dopadljivo igro dokopali do zmage. Na začetku je bila vidna trema domačih nogometašev, ki pa so se kmalu sprostili ob spodbujanju sicer maloštevilnih gledalcev. Po tekmi so se Gautieri in igralci Lanciana pritoževali nad sojenjem, ki je bilo po njihovem mnenju dokaj enosmerno - gostje so tekmo zaključili z dvema igralcema manj na igrišču - vendar skromni sodnik Saia je oškodoval obe ekipi. Nobene pristranskosti, zgolj nepripravljenost. Lanciano je izkoristil začetno tremo ali negotovost domačih, ki pa so po preplahu v 13. minuti (izreden poseg Viottija po strelu z glave Pavolettija) le začeli igrati. Zelo aktiven je bil Foro' na sredini, bolj učinkovit kot običajno pa je bil tudi Curiale na levem pasu. V 43. minuti je Turchi z roko odbil prosti strel Curia-leja in sodnik ga je kaznoval z najstrožjo kaznijo, ki jo je isti Curiale brezhibno izvedel. Turchi je le minuto kasneje prejel še drugi opomin in predčasno zapustil igrišče. V nadaljevanju tekme je Triestina poskušala izkoristiti to prednost, a v protinapadu ni bila zelo učinkovita, v obrambi pa je morala biti zelo pozorna na mla- dega Chiricoja. Izključitev Vastole (dvojni opomin v 10 sekundah: najprej zaradi prekrška in nato zaradi ugovarjanja), je pokopala sanje o točki Lanciana. Triestina je z dvema protinapadoma v sodnikovem podaljšku spravila na varno zmago. Triestina - Lanciano 3:0 (1:0) Strelci: v 44. iz 11m Curiale; v 46.dp Motta, v 47.dp Godeas. Triestina (4-3-2-1): Viotti 6,5; DAmbrosio 6,5, Lima 6,5, Gissi 6, Galasso 6 (21.dp Tombesi 6); Foro 6,5, Mattielig 6; Rossetti 6 (16.dp Evola 6), Pinares 6,5, Curiale 7 (30.dp Motta 6,5); Godeas 6,5. Trener: Galderi-si. Izključitvi: v 46. Turchi, v 42.dp Vastola. IZIDI 19. KROGA 1. DIVIZIJE, SKUPNA B: SudTirol - Feralpi Salo' 2:0, Barletta - Prato 3:1, Bassano -Pergocrema 0:1, Cremonese - Andria 1:0, Latina - Car-rarese 1:0, Portogruaro - Siracusa sinoči, Spezia - Fro-sinone 2:1, Trapani - Piacenza 3:0, Triestina - Lancia-no 3:0. VRSTNI RED: Trapani 34, Siracusa* (-3) 32, Portogruaro*, Lanciano (-1), Spezia in Barletta 30, Carra-rese, Cremonese (-6), SudTirol in Pergocrema (-1) 28, Triestina 25, Frosinone 23, Latina 20, Piacenza (-4) 18, Prato in Andria 17, Feralpi Salo' 16, Bassano 15. PRIHODNJI KROG: Siracusa - Triestina. ODBOJKA - A1 -liga Proti Sisleyju točka Kosmine Veronska dvojica Mitja Gasparini-Damir Kosmina se je veselila treh pomembnih točk na derbiju proti Bellunu. Da-mirju Kosmini trener vse bolj zaupa. Vstopil je v vseh setih in dosegel točko v bloku. Gasparini je dosegel 17 točk (16 v napadu in en servis); v napadu je imel 55% natančnost. Še manj težav je imel Loris Mania, čigar Modena je brez težav odpravila pepelko Ravenno. Tekma je trajala zgolj 80 minut, čeprav so bili odstotki Modene v sprejemu res slabi. Črnemu dnevu se ni izognil niti Mania, ki je pozitivno sprejel 38% žog, brezhibno pa zgolj 15%. San Giustino Tineta Uranuta se je moral zadovoljiti s točko proti Latini. Urnaut je dosegel 20 točk, vse v napadu, kjer je bil dokaj uspešen (na tla je spravil 53% napadenih žog), manj natančen pa je bil v sprejemu (63% pozitivnih in 31% brezhibnih sprejemov). Matej Černic pa je bil objektivno brez moči proti boljšemu nasprotniku. Cuneo je Vibo ugnal po štirih nizih, Černic pa je dosegel devet točk. Sprejemal je zelo dobro (77% pozitivnih, kar 61% brezhibnih sprejemov), a napadal z le 35% učinkovitostjo. V soboto je Ma-cerata s 3:0 premagala Rim. Alen Pajenk je dosegel točko. IZIDI 15. KROGA: Trento - Piacenza 3:0, Padova -Monza 1:3, San Giustino - Latina 2:3, Cuneo - Vibo Valentia 3:1, Belluno - Verona 1:3, Casa Modena - Ravenna 3:0, Ma-cerata - Roma 3:0. VRSTNI RED: Macerata in Trento 38, Cuneo 35, Modena 32, Monza 24, Belluno 22, Vibo 20, Latina in Verona 19, Roma 18, Padova 15, Piacenza 14, San Giusti-no 13, Ravenna 8. / TRST Torek, 17. januarja 2012 13 PITTIN ŠE TRETJIČ! Furlanski nordijski kombinatorec Ales-sandro Pittin si bo tekme svetovnega pokala v Chaux-Neuveju zapomnil za vse življenje. Potem ko je v petek zabeležil svojo prvo zmago v svetovnem pokalu, je uspeh ponovil tako v soboto kot v nedeljo in tako nanizal tri neverjetne zaporedne zmage v samih treh dneh. Za razliko od prejšnjih tekem, ko si je zmago zagotovil s tekom, je bil tokrat odličen četrti že po skoku. V svetovnem pokalu je Pittin drugi s 108 točkami zaostanka od vodilnega Francoza Chappuisa. MARADONA POD NOŽ Nekdanji argentinski nogometni zvezdnik Diego Maradona je v Dubaju končal v bolnišnici. Razlog so bili ledvični kamni, za odstranitev pa je bila potrebna operacija, so potrdili v klubu Al Wasl, kjer je Maradona glavni trener. Maradona je ves dan tožil zaradi bolečin v trebuhu, zato je odšel na zdravniški pregled, a so ga v lokalni bolnišnici kar zadržali. Rentgenski pregled so namreč pokazali, da ima ledvične kamne. Te so mu uspešno odstranili in eden najboljših nogometašev sveta je že lahko zapustil bolnišnico. MOHAMED ALI SLAVI Legendarni boksar Mohamed Ali danes praznuje 70. rojstni dan. Trikratnemu svetovnemu boksarskemu prvaku so zato njegovi prijatelji v Louisvilleju v zvezni državi Kentucky v soboto priredili veliko zabavo v dvorani Muhammad Ali Center, kjer se je zbralo prek 300 ljudi, med njimi tudi veliko znanih obrazov. Mohamed Ali se je kot Cassius Clay rodil 17. januarja 1942 v Louisvillu. ALPSKO SMUČANJE - Tina Maze tretja v Cortini d'Ampezzo Šport ni politika CORTINA DAMPEZZO - Da najboljša slovenska smučarka Tina Maze doživlja tudi stresne situacije boljše kot nekoč, je v intervjuju za nas pred dnevi potrdil že Andrea Massi. V nedeljo pa je to še javno pokazala, ko se je na polemiko okrog spodnjega dresa enostavno pošalila s prikazom svojega modrčka z napisom »Not your buisness«, ni vaša stvar. »Za mano je uspešen in težak vikend. Lani mi v Cortini ni šlo, v soboto pa sem bila ponovno četrta. Veliko stvari se je tudi dogajalo ta vikend, od odločitve o perilu do bolezni. Morala pa sem ostati mirna, zato sem se tudi malo pošalila na račun vsega. Če tega ne bi naredila, ne bi ostala mirna. Tako pa sem ohranila mirno kri in pokazala, da znam dobro smučati,« je bila zadovoljna Črnjanka, ki je v nedeljo osvojila v superveleslalomu na olimpijski progi v Cortini tretje mesto. Pred njo sta bili le najboljši smučarki minulih sezon, Vonnova in Hofl Riescheva. S tretjim mestom se je Mazejeva, ki je bila v superveleslalomu letos na stopničkah že drugič, tudi zavihtela na 2. mesto v skupnem seštevku, vodi Američanka Vonnova z 291 točkami naskoka. Ali bo Tina Maze še uporabljala sporni spodnji dres, ki sicer ustreza pravilom, a njegovo uporabo mednarodna smučarska zveza Fis odsvetuje, je še neznanka. Za ljubljanski dnevnik Delo je včeraj pojasnila, da je po taki odločitvi zveze še v dvomih, ali naj dres uporablja ali ne. POGLED Z VEJE Muhe vedno letajo na .... Marij Čuk Tina Maze pokazala v ciljni areni modrček z napisom Not your buisness, ni vaša stvar ansa, »Fis bi morala reči, ali lahko uporabljamo perilo ali ne. So pa le odsvetovali uporabo, kar se me ne zdi dobro. Italijani so vrhunski v tekstilu, kar kaže tudi moja oprema, ki smo jo testirali pred sezono tudi v vetrovniku,« je dejala Mazejeva, Mas-si pa prav tako je bil do odločitve Fisa kritičen: »Sprejeli so odločitev, ki pa to sploh ni. Ni strokovna odločitev, v športu bi morali biti malo manj politični pri odgovorih in odločitvah.« Zgodba o spornem dresu je sicer obšla cel svet, zanimiva pa je postala tudi za italijanske medije. Zgodba o dresu se bo najbrž nadaljevala, v kolikor je šef svetovnega pokala napovedal, da se bodo o tem še pogovarjali. Misli Mazejeve pa so prav gotovo že usmerjene na Zlato lisico, ki jo konec tedna čaka v Kranjski Gori. Pred domačimi gledalci bo skušala ponoviti uspešne nastope v slalomu, prav gotovo pa tudi prebiti led v veleslalomu, kjer letos še ni stopila na zmagovalni oder. KOŠARKA - Višje državne lige Znani finalisti državnega pokala A LIGA - Bennet Cantu (Leu-nen 17) je z 78:72 premagal Canadian Solar iz Bologne (Gigli in Douglas Roberts 15) in ga dohitel na dvajsetih točkah. Prav toliko jih imata tudi Scavolini Siviglia Pesaro (Hickman 22), ki je z 79:72 premagal Casale (Temple 22), in milanski Armani (Fotsis 23), ki je s 84:76 izgubil v Biel-li (Soragna 17). Montepaschi (Andersen 24) pa ima po prvem delu prvenstva kar štiri točke prednosti, potem ko je v tem kolu z 79:72 premagal Montegranaro (Karl 13). ITALIJANSKI POKAL - V finale pokala, ki bo od 16. do 19. februarja v Turinu, se je uvrstilo prvih osem ekip prvega dela prvenstva: Montepaschi Siena, Scavolini Siviglia Pesaro, Bennet Cantu, EA7 Emporio Armani Milan, Canadian Solar Blogna, Sidigas Avellino, Umana Benetke in Banco di Sardegna Sassari. SLOVENCI V A LIGI - Sani Be-čirovic (12 točk) je bil boljši kot Marko Tušek (6 točk) in Marko Milič (10 točk), njegov Benetton (De Nicolao 14) pa je z 68:62 premagal Cremono (Lighty 17). Goran Jurak je z desetimi točkami dal pomemben doprinos k prestižni zmagi Angelica nad Arma-nijem. Jurica Golemac (22 točk) pa je bil najboljši strelec Avellina, ki je s 84:63 premagal beneško Umano (Young 20) in jo dohitel na 6.mestu lestvice. Marques Green je na tej tekmi zbral kar 13 asistenc, s čimer je utrdil prvo mesto na lestvici najboljših podajalcev s povprečjem sedmih asistenc. Uroš Slokar pa tokrat ni igral, saj je rimska Acea imela kolo počitka. LEGADUE - Trenkwalder Reg-gio Emilia je počival, kljub temu pa po prvem povratnem kolu ohranil prvo mesto z dvema točkama prednosti pred Brindisijem (Hunter 16), ki je s 60:62 na tujem premagal Imolo (Pra-to 17), in Pistoio (Jones in Hardy 19), ki je prav tako v gosteh premagal Ostuni (Jurevičus 22). SLOVENCI V LEGADUE- Jaka Klobučar je v domačem porazu proti Pistoii dosegel 18 točk z dobro statistiko v vseh elementih razen meta za 3 točke (samo 1:7). LIGA DNA - AcegasAps (Mo-ruzzi 10, Zaccariello 11, Mastrangelo 8, Ruzzier 2, Maganza 5, Ferraro 11, Carra 17, Gandini 4, Zecchin 2, Scu-tiero n.v.,) se je takoj oddolžil za neroden poraz v Pavii in na domačih tleh s 70:64 odpravil močni Zerouno iz Tu-rina. Dalmassonova ekipa je tokrat zaigrala veliko bolj odločno in vseh devet igralcev, ki je stopilo na igrišče, je dalo svoj doprinos. Kljub temu, da so imeli nekaj težav s pokrivanjem nasprotnikovih centrov (predvsem Fon-tecchia) in da je bilo zelo težko prebiti ostro obrambo Fainove ekipe, so si Tržačani v tretji četrtini priigrali enajst točk prednosti, ki so jo nato ubranili do konca. Že jutri pa jih čaka zaostala tekma s Paffonijem, ki je najboljša ekipa prvenstva. LIGA DNB - Rožaški Calligaris je po hudem porazu v Ferrari tokrat spet zmagal s 70:61 proti Civitanovi. Videmski GSA (Jan Budin 10 točk) pa je s 68:56 premagal Fossombrone. A-2 LIGA -Joganov Petrol La-vori iz Milj, ki je v soboto izgubil z Marghero, je kljub temu ostal na petem mestu lestvice z osemnajstimi točkami. Marko Oblak Tina Maze dva dni na Zoncolanu Danes in jutri bo najboljša slovenska smučarka Tina Maze trenirala na Zoncolanu, kjer že od včeraj trenirajo tudi »azzurre« Manuela Molgg Federica Brignone, Denise Karbon, Nicole Gius, Giulia Gianesini, Irene in Elena Curtoni, Francesca Marsaglia, Nadia Fanchini, Sabrina Fanchini, Chiara Costazza in Magdalena Agerer. Konec tedna bodo vse tekmovale na Zlati lisici, ki bo letos v Kranjski Gori. Vremena Kranjcem bodo se zjasnila,-je zapisal Prešeren, katerega čas prihaja prihodnji mesec, čeprav Prešernov čas nikoli ne mine, ker je beseda pesnikov posvečena in čudežna. Robert Kranjec sicer ni pesnik, a v zraku je zarisal tako krivuljo, ki je bila ustvarjalno navdihnjena, da je 'letečega Kranjčana'pognala s skaklnice na Kulmu kar 206 metrov dalečzma-gi v objem, ki ni Kranjčeva soproga, ampak zmaga z malo začetnico. Mnogi na prizorišču pa niso vedeli, da gre za Slovenca, ker se je uradnemu napovedovalcu posrečil hud spodrsljaj, saj je dejal, da prihaja iz Češke... Slovenci smo že vajeni, da nam zamenjajo poreklo. Nemalokrat so na velikih športnih prireditvah, a tudi sicer, zaigrali namesto slovenske slovaško himno, pri nas se pa kar sami mlatimo po jajcih, saj nekateri zatrjujejo, da smo Italijani, ki govorimo slovensko... Narodni ponos ni naša najboljša odlika! A pustimo to, sicer bi zapluli v kalne vode našega vsakdana kot ladja za križarjenje, ki je nasedla v plitvini pred Grossetom. Mi imamo pri tem izkušnje, čeprav nismo mornarji. Vedno nasedamo. Tudi na kopnem. Nikakor pa ne naseda Tina Maze. Nasprotno. Po snegu šviga kot puščica in se vzpenja na lestvici svetovnega pokala kljub spornemu spodnjemu perilu, o čemer smo bralce seznanili že prejšnjič, ko zadeva ni bila še tako sporna in niti javnosti dostopna. Pri vsem tem je še najbolj oškodovan prijatelj Andrea Massi, ki je menil, da ima ekskluzivo nad pogledom na Tinino perilo. Mazejeva pa ga je v Cortini povsem pomirila, saj je množici v ciljni areni superveleslaloma in milijonom pred televizijskimi zasloni jasno povedala h komu in kam sodi: odpela si je kombinezon, pokazala modrček z napisom: to ni vaša stvar! Dvoumno nedvoumno. Lepo ljubezensko priznanje, saj je svojemu trenerju in sopotniku posvetila tudi tretje mesto. Eh, ja. V teh časih je zdrava, čustvena, ljubezenska romantika pravi obliž na brezčutnostfinanc. Dan brez ljubezni, bi rekli razsvetlejni psihologi, je dan brez barve. Najbrž je prav ljubezen vzrok, da igra Pato še vedno pri Milanu. V nedeljskem derbiju z Interjem je bil brazilski mladenič popolnoma brezizrazen, brezvoljno je taval po igrišču, a ga trener Allegri ni in ni hotel zamenjati vse do zadnjih minut tekme. Neukim naj razložimo. Pato je zaročenec Berlusconijeve hčerke Barbare. Berlusconi je Milanov gospodar. Barbara je Berlusconijeva hči. Pato je Barbarin zaročenec. Torej? Kateri trener ne bi upošteval takega sosledja? Rekli boste, da marsikdo. Točno. Zato pa ne trenira Milana s poltretjim milijonom evrov letnega čistega an-gažmaja... Napočil je čas, da bi kaj zapisali tudi o Triestini in njenem predsedniku, a to stran je bolj preskočiti. O pustnem času ne gre že izgubljati besed, čeprav ga dogajanje okrog tržaškega kluba vseskozi priklicuje v spomin. Niti zloglasna ameriška finančna agencija ni tako deklasirala nekaterih evropskih držav, kot se samodejno deklasira Triestina. Lahko se le čudimo, da si številne propalice (kot bi rekli Srbi) izberejo prav Trst za svoje čudne posle. Shakespeare bi rekel- nekaj gnilega je v deželi Danski. Mi pa bomo veliko boljpritlehni: muhe letajo vedno na.....Kam? To prepuščam vaši domišljiji in čutu za arome. Jaz bom raje razkril, da se je začelo deseto evropsko rokometno prvenstvo. Na njem sodeluje tudi Slovenija, ki je zaenkrat še brez vlade. Ni mi še jasno, ali je to za državo na sončni strani Alp pozitivno ali negativno. Da je brez vlade, namreč... ROKOMET - Evropsko moško prvenstvo v Srbiji Pot že strma Slovenija - Norveška 27:28 (14:14) Slovenija: Škof, Prošt, Miklavčič 1, Dobelšek 1, Pucelj 1, Brumen, Bez-jak, Dolenec 3, Skube 4, Špiler 4, M. Žvižej, L. Žvižej 3, Gaber, Zorman 5, Mačkovšek, Gajič 5 (4). Norveška: Erevik, Medhus, Klev, Samdahl, Bjoernsen, Myrhol 6, Lund 1, Tvedten 3 (2), Mamelund 6 (1), Rambo 6, Hansen, Jondal, Jensen, Riegelhuth Koren 4, Paulsen 2. VRŠAC - Slovenski rokometaši so v tritedenskem pripravljalnem obdobju največ časa namenili Norvežanom, «ključna tekma» za preboj v drugi del zaključnega turnirja pa se navzlic temeljiti pripravi in podrobni analizi tekmeca ni razpletla po njihovih željah. Skandinavski tekmeci so jih prelisičili ter Slovencem močno priprli vrata za preboj v drugi del sklepnega turnirja. Pred izbranci slovenskega selektorja Borisa Deniča sta v prvem delu evropskega prvenstva še dve preizkušnji: najprej se bodo jutri pomerili s Hrvati, dva dni kasneje še z Islandci, oboji pa so na mednarodni jakostni lestvici uvrščeni pred Norvežani in Slovenci. V 38. minuti so Slovenci dosegli visoko vodstvo +5 \ P\lX Luka Žvižej (21:16), A navkljub visoki zalogi v golih niso zdržali do konca. V zadnji tretjini tekme so zaigrali daleč pod svojimi zmožnostmi in tekmecu na nasprotni strani igrišča dopustili preobrat. Norvežani so v 45. minuti prek Erlenda Mamelunda izenačili na 21:21, v finišu tekme pa prikazali bolj zbrano igro. Slovenska ekipa je povsem odpovedala, v prelomnih trenutkih dvoboja, ko se je lomil izid, pa so grešili tudi najbolj izkušeni igralci. Gajič in Skube sta zapravila kazenska strela s sedmih metrov, Luka Žvižej pa čisti met s krilnega položaja. Vse to so Norvežani s pridom izkoristili in se nepričakovano veselili prvega para točk, Slovence pa pahnili v silno neprijeten položaj. ansa Nachbar gre v Rusijo LJUBLJANA - Slovenski košarkarski reprezentant Boštjan Nachbar se po dveh letih igranja v Turčiji vrača v Rusijo, kjer bo nosil dres kluba Unics Kazan, s katerim je dosegel dogovor o sodelovanju do konca sezone. 1 4 Torek, 17. januarja 2012 KOŠARKA / JADRAN, BOR IN BREG PETIČ Če upoštevamo vse štiri ekipe - Jadran, Bor, Breg in Kontovel - so bile vse štiri hkrati uspešne samo dvakrat, 22. oktobra in 5. novembra. Če izvzamemo Kontovel, ki že sedem krogom ostaja praznih rok, pa so Jadran, Bor in Breg nazadnje slavili zmago vsi trije ta vikend, pred tem pa še štirikat, 15. in 22. oktobra, 5. in 26. novembra. Le točka razlike pa je zmagavalca oziroma poraženca doslej določila štirikrat. Jadran je z minimalno razliko zmagal ta vikend, pred tem pa je Bor izgubil enkrat (proti Tolmezzu 66:67), Kontovel pa dvakrat (proti BTS 73:74 in Mossi 50:49). OKREPITEV ZA KONTOVEL Kontovelovim košarkarjem se bo na tekmah pridružil tudi Diego Posar, bivši brežan, ki je sicer dozorel pri Boru. Posar je nazadnje igral pri Bregu v sezoni 2009/10 v deželni C-ligi, že lani pa se je pridružil treningom Kon-tovela. Ker je letos zaradi poškodbe rame, ki jo je saniral na polovici oktobra, začel s treningi kasneje, so ga registrirali šele pred kratkim. Upamo, da bo 28-letni organizator igre le zadal Kontovelu tisti potrebni elan, ki so ga Brumnovi varovanci potrebni po sedmih zaporednih porazih. POHVALA ORGANZATORJEM, VENDAR MALO PUBLIKE Tudi drugi Basket Reginal Day, ki je uvedel drugi del deželne C-lige, je minil brez zapletov. Organizacija je bila na višku, organizatorji - deželna košarkarska zveza - pa zelo navdušeni in zato tudi zelo motivirani. Škoda, da pa predvsem zgodnje tekme niso privabile tolikšnega občinstva kot bi jih morda večerni termini. Ravno na obeh derbi-jih med Borom in Miljami, ki sta potekala na tujem, bi bilo v domačih dvoranah prav gotovo več gledalcev. DRŽAVNA DIVIZIJA C - Edi Sosič in David Pregarc na tekmi Jadrana Qubik »Stol v prvi vrsti je prazen« Čeprav je Jadran vknjižil drugo letošnjo zmago, predstav, ki smo jih bili vajeni v začetku sezone, še ni pokazal. Vatovec je po tekmi priznal, da kot vse ekipe imajo tudi oni svoje vzpone in padce. Tekma proti Latisani sodi prav gotovo v niz padcev. Kot je ugotavljal tudi David Pregarc, bivši ja-dranovec, sicer pa odbornik Brega, je Jadran v soboto igral morebiti 15 minut od štiridesetih. »Sploh nisem vedel, da igra Jadran z zadnjo uvrščeno ekipo in tega na igrišču prav tako nisem opazil. Jadran je sicer prevladal samo v prvih sedmih minutah, potem pa so nasprotniki na napakah Jadrana nadoknadili zaostanek in tudi prešli v vodstvo,« je prvi del komentiral Pregarc. Odbornik Brega si je zaradi tekem članske ekipe Brega ogledal Jadran šele drugič v tej sezoni; ker sta tako Breg kot Bor igrala šele v nedeljo, je na tribunah na Opčinah prvič sedel tudi odbornik Bora Radenske, sicer bivši predsednik Jadrana Edi Sosič: »Pričakoval TOP SCORERJI E^gggj Ta teden: Ban 20, Batich 16. Skupno drž. C-liga: Ban 266, D. Batich 205, Spigaglia 200, Marusič 122, Malalan 107, Slavec 103, Franco 75, M. Batich 13, Bernetič 9. STATISTIKE TOP: prosti meti: Batich 3:3; za 2T: Malalan 3:3, Ban 5:7 (71 %); za 3T: Franco 2:3 (66 %). STATISTIKE FLOP: za 2T: Marusič 1:4 (25 %); za 3T: Slavec 0:6, Batich 1:4 (25 %). sem boljšo igro, dopadljive igre pa tokrat ni bilo. Jadranovci so se prilagodil Latisani, igrali so nezbrano in nekateri so bili vidno živčni. V prvem polčasu so se zanašali predvsem na enega posameznika: večinoma je namreč igral Borut Ban, ki je po mojem mnenju tudi dokazal, da sodi v višje lige, saj ga nikakor niso uspeli zaustaviti,« je opisal prvi del Sosič, ki je opozoril še na številne izgubljene žoge. Teh je bilo v prvem delu 11. V drugem polčasu pa je Jadran deloval bolj skupinsko, še vedno pa ni prepričal gledalcev. Minutam uspešne igre so sledili popolni black-outi, zgrešene podaje in statičnost v napadu, s tem da je vsaj obramba delovala bolj pazljivo kot v prvem delu. Pri Jadranu je bila spet očitna premoč prve peterke - Ban, Batich, Spigaglia, Malalan in Franco, ki je od skupnih 67 točk dosegla kar 58, rezerve, ki jih je Vatovec vključil - Marusič, Slavec in Matija Batich - pa so dosegle sedem točk. Vse je zadel sicer Marusič. Jadran po zmagi ostaja na vrhu lestvice s štirimi točkami prednosti pred Marghero, ki je zdaj sama na drugem mestu, tretja pa je Servolana. Čeprav jadranovci niso zapustili vrha lestvice že od samega začetka prvenstva, pa je navijaška mrzlica skorajda minila. Polne openske dvorane, kot smo jo bili vajeni na začetku prvenstva, in številnih otrok, ki so med odmorom preplavili igrišče, že nekaj časa pogrešamo. Tudi navijaška ekipa je bila v soboto samo polovična, tako da so glasni »Jadran Jadran« skandirale izključno tri dekleta. »Mrzel ambient (Pregarc si med tekmo ni snel jopiča, op.a.), v katerem je publika oddaljena od igrišča, najbrž ne privlačuje gledalcev. Žal pa je to edina dvorana, v kateri lahko Jadran igra. Res pa je, da če si prvi in zmaguješ, bi morala biti dvorana pol- Zadnji nalet Jadranu je štiri minute pred koncem dal koš Saše Malalan, ki je uvedel dveminutni monolog Jadrana. 22-letni jadranovec je v soboto odigral 34 minut, dosegel 8 minut, v metu je bil 100 %! Pridobil je še tri žoge (največ med jadranovci) in tri skoke kroma na, tu pa ni tako. Tudi če zamujaš, je stol v prvi vrsti vedno prazen,« je ugotavljal Pregarc, ki je kot Sosič vajen drugih navijaških ritmov. Tako pri Boru kot pri Bregu so navijaške skupine organizirane in glasnejše. (V.S.) DEŽELNE LIGE - Bor in Breg uspešno prestala neobičajno zgodnji urnik Regional Day Rana ura, zlata ura V Gorici oboji uspešni - Odločilne trojke Medna in Štoklja - Breg uspešno reagiral v zadnjih dveh minutah - Obe tekmi po TV Četudi s precejšnjo težavo, sta se Bor Radenska in Breg v nedeljo v Gorici uspešno prebila skozi neobičajen opoldanski termin. Ogrevanje se je namreč začelo ob uri, ko fantje navadno šele srebajo prvo nedeljsko kavo. K sreči pa sta se zahtevni srečanji proti trdoživima nasprotnikoma iztekli po načrtih in dan se je nadaljeval z razposajenim in obilnim kosilom - Bre-žani v Solkanu, borovci pa v goriški gostilni, ki je znana po ljubljanskem zrezku. Zmagi najboljših dveh postav po prvem delu deželne C-lige nista bili sami po sebi umevni, Breg je namreč na prvi tekmi proti Tarcentu gladko izgubil, Muggia pa je za Bor vedno zelo trd oreh. Precej slabše je na nedeljskem Basket Regional Opening Dayu 2 na primer šlo doslej glavnima zasledovalcema, San Danieleju in Tarcentu, ki sta visoko klonila pred domačo Ardito oziroma videmskim UBC. Roraigrande pa je proti tržaškemu Santosu odnesel celo kožo šele po podaljšku. V dvorani na Rojcah so se borovci po slabem začetku in zaostanku tudi desetih točk skozi ves pokrajinski derbi izmenjavali v vodstvu z milsjko Venezio Giulio, ki jo je sijajni Schina držal na nogah skoraj sam (31 točk, 12:14 iz igre, 5:6 v prostih metih). Neobičajno raztreseni so bili Po-povičevi fantje pri izvajanju prostih metov (22:36), precej bolje pa jim je šlo v trojkah (12:22). V trenutkih težav je dve zaporedni dosegel Meden, v končnici pa je še z dvema ravnovesje pretrgal Štokelj. V telovadnici UGG pa je Breg ravno tako tesno ugnal neugodnega nasprotnika iz Čente ter se tako oddolžil za nepri- Niko Štokelj (Bor Radenska) je z dvema trojkama v končnici dokončno strl odpor Venezie Giulie kroma čakovan domači poraz iz prejšnjega kroga. Varovanci trenerja Krašovca so se skozi vseh 40 minut mučili s fizično močnim tekmecem, ki pa so mu bili z izkušenostjo Samca in Klarice na koncu vendarle kos. Še dve minuti pred koncem so sicer Bre-žani zaostajali za osem točk, z vrsto uspešnih obramb in trojkama Giacomija in Grimaldija pa so le zmogli zmagoviti preobrat. Dvoboj Bor Radenska - Vene-zia Giulia si bo moč ogledati po televizijski postaji FvgSportChannel (digitalni kanal 113) danes ob 13.00, tekmo Tarcento - Breg pa jutri ob 18.00. Bor je ostal sam prvi na lestvici, Breg pa je ponovno sam na drugem mestu. V prihodnjem krogu bo v soboto v Dolini gost tržaški Santos, Svetoivančani pa bodo gostovali v Vidmu pri zadnje uvrščenem Geattiju Basket Time. V D-ligi je Kontovel s hladno prho v zadnjih minutah v Perteolah še sedmič zapored zapustil igrišče poražen in zdaj deli predzadnje mesto na lestvici. Trener Bru-men si ne razlaga, zakaj so v isti postavi kot lani, ko so navduševali z zmagami, njegovi fantje letos tako neučinkoviti. Kot smo preko teh stolpcev že večkrat poudarili, je najbrž potrebna le zmaga, s katero bi Pao-letič in soigralci premostili psihološko blokado tesnih porazov. Nova priložnost se ponuja že v soboto, ko prihaja k Briščikom pepelka Villesse. Toda pozor: v goriškem derbiju so nasprotniki v soboto zadali prvi poraz vodilni Čehovinovi Goriziani. Bor Radenska - Venezia Giulia 72:64 (13:21, 38:38, 55:53) BOR: Madonia 8 (4:8, 2:10, 0:1), Cre-vatin 7 (2:2, 1:2, 1:3), Štokelj 6 (0:2, 0:1, 2:3), Meden 15 (2:4, 2:2, 3:4), Burni 10 (1:2, 0:1, 3:6), Zanini 3 (3:6, 0:3, -), Sosič 19 (9:10, 2:9, 2:3), Fumarola 4 (1:2, 0:5, 1:2), Devčič, Gallocchio, Pertot, trener Boban Popovič. Tarcento - Breg 79:81 (18:14, 32:35, 52:52) BREG: Schillani 2 (-, 1:1, -), Grimal-di 9 (1:3, 1:3, 2:4), Kristjan Ferfoglia 2 (-, 1:3, -), Robba 10 (2:3, 4:5, -), Giacomi 11 (6:8, 1:4, 1:6), Samec 15 (7:8, 4:9, 0:1), Saša Ferfoglia 12 (2:2, 5:10, 0:1), Semec 4 (2:2, 1:3, -), Klarica 16 (4:4, 3:4, 2:4), Nadlišek, trener Tomo Krašovec. Divizija C ZIDI: Montebelluna - Conegliano 58:62 , San Vendemiano - Servolana 87:76 Jadran - Latisana 67:66, Pordenone - Caorle 65:75, Marghera - Codroipese 85:6( , Oderzo - Venezia 68:50, Limena - Cittadella 76:84 Jadran 16 14 2 1110:977 28 Marghera 16 12 4 1109:955 24 Servolana 16 11 5 1223:1129 22 Pordenone 16 10 6 1128:1020 20 Cormons 15 10 5 1008:991 20 San Vendemiano 16 9 7 1210:1176 18 Caorle 16 9 7 1154:1144 18 Limena 16 7 9 1111:1182 14 Oderzo 16 6 10 1055:1063 12 Venezia 16 6 10 1017:1038 12 Montebelluna 16 6 10 1034:1057 12 Conegliano 16 6 10 998:1072 12 Cittadella 16 6 10 1030:1137 12 Codroipo 16 4 12 989:1112 8 Latisana 15 3 12 926:1049 6 PRIHODNJI KROG: Cittadella - Marghera, Caorle - Oderzo, Cormons Jadran Qubik, Codroipese - San Vendemiano, Latisana - Limena, Servolana - Montebelluna, Venezia - Pordenone. C2-liga IZIDI Tarcento - Breg 79:81, Bor Radenska - Venezia Giulia 72:64, Santos - Roraigrande 77:80, UBC - Tolmezzo 78:61, Cervignano - Don Bosco 78:61, San Daniele - Ardita 67:104, Romans - Geatti Time 68:52, Ronchi - San Vito 64:84 Bor Radenska 16 13 3 1233:1101 26 Breg 16 12 4 1261:1135 24 Ardita 16 11 5 1142:1014 22 Roraigrande 16 11 5 1181:1112 22 San Daniele 16 11 5 1216:1195 22 Tolmezzo 16 10 6 1083:1054 20 UBC 16 9 7 1198:1124 18 Tarcento 16 9 7 1104:1082 18 Ronchi 16 8 8 1159:1127 16 Cervignano 16 7 9 1042:1077 14 Venezia Giulia 16 6 10 1092:1135 12 Romans 16 6 10 1036:1096 12 Santos 16 6 10 1072:1144 12 San Vito 16 5 11 1083:1173 10 Don Bosco 16 2 14 1157:1288 4 Geatti 16 2 14 981:1183 4 PRIHODNJI KROG: Breg - Santos, Rorai Grande - Ronchi, Tolmezzo - Romans, Basket Geatti- Bor Radenska, Ardita - Cervignano, San Vito - San Daniele, Don Bosco - Tarcento, Venezia Giulia - UBC Videm D-liga IZIDI San Vito - Grado 56:71, Perteole - Kontovel 69 :60, Villesse - Goriziana 68:60, Mossa - Monfalcone 39:82, Basket TS - Fogliano 60:74 Goriziana 10 9 1 752:622 18 San Vito 10 7 3 703:640 14 Monfalcone 10 6 4 712:649 12 Fogliano 10 6 4 740:725 12 Basket TS 10 6 4 694:715 12 Grado 10 5 5 642:625 10 Kontovel 10 3 7 658:675 6 Perteole 10 3 7 606:668 6 Mossa 10 3 7 602:670 6 Villesse 10 2 8 640:733 4 PRIHODNJI KROG: Grado Perteole, Kontovel - Villesse, Monfalcone - San Vito TS, Fogliano - Mossa, Goriziana - Basket TS »P 57Í Ta teden: Sosič (B) 19, Lisjak (K) 18, Klarica (Br) 16, Meden (B) in Samec (Br) 15. Skupno dež. C-liga: Giacomi (Br) 265, Sosič (B) 242, Madonia (B) 213, Klarica (Br) 191, Grimaldi (Br) 168, Meden (B) 139, Burni (B) 137, Fumarola (B) 133, S. Ferfoglia (Br) 121, K. Ferfoglia (Br) 114, Crevatin (b) 106, Zanini (B) 96, Schillani (Br) 91, Robba (Br) 88, Štokelj (B) 67, Semec (Br) 66, Visciano (Br) 62, Samec (Br) 59, Bole (B) 56, Bozic (Br) 29, Pertot (B) 17, Devčič (B) 16, Galocchio (B) 11. Skupno D-liga: Lisjak 120, D. Zaccaria 98, Šušteršič 94, Paoletic 91, Švab 71, Križman 53, Hrovatin 36, Škerl 31, Starc 23, Gantar 22, Regent 14, Daneu in Bukavec 2. STATISTIKE TOP: prosti meti: Klarica (Br) 4:4, Sosič (B) 9:10 (90 %), Samec (BR) 7:8 (87 %); za 2T: Meden (B) in Križman (K) 2:2, Robba (B2) 4:5 (80 %); 3T: Meden (B) 3:4 (75°%). STATISTIKE FLOP: prosti meti: Štokelj (B) in Švab (K) 0:2; za 2T: Fumarola (B) in Švab (K) 0:5, Šušteršič (K) 1:8 (12 %), Madonia (B) 2:10 (20 %); za 3T: Giacomi (Br) 1:6 (16 %). / ŠPORT Torek, 17. januarja 2012 15 ŠPORTNI PORTRET Lenart Legiš Karate, fotografija, astronomija in klavir Lenart Legiša (letnik 1993) se je za karate odločil pred enajstimi leti, ko je začel tudi starejši brat. »Takrat sem se odločil, da bom tudi sam poskusil,« je povedal Lenart. Trenira od dvakrat do trikrat tedensko pri Shinkai Karate Clubu v zgoniški telovadnici s Sergijem Štoko. Pred kratkim je Lenart v Ferrari uspešno prestal zaključni izpit zveze FIKT in osvojil črni pas. Dosegel je tako enega od zastavljenih ciljev. »Osvojitev črnega pasu je bil pred kratkim moj športni cilj, sedaj pa je to dobra uvrstitev na deželni ali državni fazi,« pravi mladenič iz Vižovelj. Tudi črni pasovi imajo šibke točke? »Verjetno bi moral še izboljšat vzdržljivost. Najbolje pa mi gre kata, to je prikaz določenih obveznih likov proti namišljenemu nasprotniku,« je obrazložil Lenart, ki ima za zgled večkratnega svetovnega in evropskega prvaka Silvia Camparija. Med svoja pomembna tekmovanja uvršča tri deželna tekmovanja, na katerih se je uvrstil na prvo, drugo in tretje mesto ter nastop na držav- nem tekmovanju. Ko stopi iz tako imenovanega dodža oz. iz telovadnice, kjer vadi karate, se rad tudi preizkuša v odbojki. Lenart obiskuje 5. razred matematično fizikalne smeri na li-ceju Franceta Prešerna. Nima težav pri matematiki in fizike, te pa mu povzroča latinščina. Glede prihodnosti ima Lenart zelo jasne ideje. »Želel bi postati pilot potniškega letala.« Po dokončani višji srednji šoli pa se bo vpisal na fakulteto za strojništvo v Ljubljano, izbral pa bo smer letalstvo. O učenju pravi, da je le obveznost, včasih pa prava muka. Lenart je poleg v športu aktiven tudi na drugih področjih. Ukvarja se s fotografijo, astronomijo in igra klavir. Prosti čas najraje preživi za klavirjem ali pred televizorjem. »Zelo rad gledam filme, najraje v angleščini.« (and) jadranje - Mladinsko svetovno prvenstvo 470 Po kolajno v Novo Zelandijo Sivitz Košuta in Farneti bosta odpotovala danes - Na 12-urno časovno razliko sta se privajala že doma, da jim bo ob prihodu lažje Letošnja jadralna sezona posadke 470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti ne pozna zastojev. Celo zimo sta trenirala v Cagliariju, decembra pa sta tekmovala v Avstraliji na svetovnem članskem prvenstvu. Mlada jadralca imata kovčke ponovno pripravljene, saj bosta že danes odpotovala na drugi konec sveta, v Novo Zelandijo, kjer se bosta udeležila mladinskega svetovnega prvenstva. Simon in Jaš bosta edina posadka, Peto mladinsko SP na olimpijskem dvojcu Simon in Jaš sta se v svoji jadralni karieri v olimpijskem razredu 470 udeležila že štirih mladinskih svetovnih prvenstev. Prvega prvenstva sta se udeležila leta 2008 v Gdyniji na Poljskem in zasedla 9. mesto. Naslednje leto sta bila v kraju Tessaloni v Grčiji 15. Z Dohe v Katarju sta se leta 2010 vrnila z bronasto kolajno, kar je njun najboljši rezultat doslej. Zadnje prvenstvo lani v Medembliku na Nizozemskem sta zaradi diskvalifikacij zaradi predčasnih startov končala na 12. mestu. Letošnje prvenstvo v kraju Takapuna v Novi Zelandiji bo za Čupina jadralca peto. ki bo branila italijanske in seveda Čupi-ne barve. Ker je tekmovanje daleč in dokaj drago, bodo jadralne zveze evropskih in ameriških držav poslale na Novo Zelandijo le eno posadko iz vsake države, več pa bo avstralskih in novozelandskih. Zato se bosta Simon in Jaš v kraju Ta-kapuna pri Aucklandu borila za medalje proti najboljšim mladincem na svetu. »Bark bo malo, kar ni ravno najboljše za naju. Nama gre boljše, če jadrava v številčnejši floti, ker lahko v krmi pridobiva več mest. Če pa je malo tekmovalcev, se razdalje povečajo,« sta povedala fanta. Nekatere nasprotnike že poznata, drugi pa bodo novi. Med najboljše je flokist Jaš uvrstil posadke iz Francije, Grčije, Argentine, Avstralije in Nove Zelandije. Med decembrskim prvenstvom v Avstraliji in tem prvenstvom sta Simon in Jaš trenirala v Cagliariju. Tudi božične praznike sta preživela na svoji jadrnici, po novem letu pa sta trenirala z Giulio Conti in Giovanno Micol, žensko olimpijsko posadko 470. »Trenirala sva veliko in sva pripravljena. Rada bi se vrnila domov s kolajno. Cilj je dosegljiv, vse pa bo odvisno od tega, kako bova jadrala. Želiva dati vse od sebe, rezultat pa bo posledičen,« je dejal krmar Simon. Njun trener Matjaž Antonaz, ki ju bo spremljal od doma, je dejal, da sta dovolj pripravljena. »Če bodo vremenske razmere ugodne, lahko ciljata zelo visoko. Ne bosta nič popustila slučaju. Fanta sta vse- kakor sproščena in spočita.« Simon in Jaš sta v kraju Takapuna jadrala že leta 2006, ko sta na članskem svetovnem prvenstvu v razredu 420 zasedla 24. mesto. Čeprav ga poznata, je regatno polje zahtevno in so vetrovne razmere najrazličnejše. Značilen je veter, ki piha z obale in zelo obrača, nekako podoben naši burji. Jadralca sta preštudirala zapiske o razmerah iz leta 2006, napovedi pa pravijo, da bodo podobne tedanjim. Tekmovala ne bosta s svojo jadrnico, temveč jo bosta najela na tekmovalnem prizorišču. Tokrat bo večji problem, vsaj na za- mladinska košarka - Deželno prvenstvo U17 Dom Mark kot valjar, Bor ZKB namučil nasprotnika Villesse - Dom Mark 30:84 (8:20,17:43, 20:62) Dom Mark: Termini 6, Zera 6, Franzoni 4, Osso 2, Bensa 4, Antonello L. 35, Antonello M., Peteani 6, Mattius-si 6, Bogaro 8, Gaggioli 4, Primosig 5. Trener: Eriberto Dellisanti. Mladi Domovci so vknjižili novo zmago v prvenstvu Under 17. Tokrat je klonila domača ekipa iz Vileš, pravz-parav pepelka lige, ki skozi celo tekmo ni bila kos Dellisantijevim varovancem. Edinole prvi dve minuti sta bili nekoliko bolj izenačeni, nato pa so Bensa in soigralci popolnoma prevzeli vajeti igre v svoje roke in iz četrtine v četrtino večali prednost. Ob tem bi tudi poudarili zelo dobro obrambo, ki so jo do-movci tokrat prikazali, saj so nasprotniki s težavo prišli do izdelanih metov. Visoka razlika je omogočila trenerju Dellisantiju, da je poslal na igrišče tudi tiste igralce, ki so do zdaj imeli nekoliko manjšo minutažo. Tem gre tudi pohvala, saj so se odlično izkazali in povsem poplačali trenerjevo zaupanje. Pohvalo pa si tudi ponovno zasluži Luca Antonello, saj je bil v napadu popolnoma neustavljiv (že drugič zapored je dosegel 35 točk). (av) Luca Antonello je že drugič zapored dosegel 34 točk kroma Libertas - Bor Zadružna kraška banka 51:41 (13:10, 32:20, 43:30) BOR: Pettenati, Mattiassich 5, Sternad 14, Bole 8, Faiman 4, Perco 4, Buzzi 2, Mandic 4, Milič, Skoko, trenerja Dejan Faraglia in Fabio Sancin. Združena vrsta kadetov Bora in Brega je namučila nasprotnika, ki jo je doslej vedno premagal gladko. Za oko srečanje ni bilo privlačno, saj je bilo na obeh straneh veliko napak, ki pa so jih vendarle bolje izkoristili bolj izkušeni gostitelji. Varovanci trener- jev Faraglie in Sancina so s težavo organizirali napade, saj je bil odsoten Igor De Luisa, Patrik Mattiassich pa je moral že po petih minutah zapustiti igrišče zaradi bolečin v poškodovanem gležnju. Pozitivno je, da so veliko minut uspešno odigrali fantje, ki dobijo običajno manj možnosti. Težavam navkljub pa so gostje z borbenim pristopom držali v šahu tekmece vse do konca tekme. Vrstni red: Romans, Libertas in Don Bosco A 14, Bor ZKB in Azzur-ra 8, San Vito in Dom 6, Interclub* in Don Bosco B* 2, Villesse 0 (* s tekmo manj). Prihodnji krog: Dom - Azzur-ra, 21. 1. ob 17.30 v Kulturnem domu; Bor ZKB - Villesse, 19. 1. ob 18.30, na Stadionu 1. maja. Simon in Jaš bosta v Novi Zelandiji tekmovala z najeto jadrnico salrevtv četku, predstavljala časovna razlika, saj je v Takapuni 12 ur razlike. Simon in Jaš sta se zato začela pripravljati že doma. Spala sta podnevi in bedela ponoči, zajtrk je postal večerja in večerja zajtrk. Tako se bosta jutri, ko bosta prispela na cilj, lažje privadila na veliko časovno razliko. Svetovno prvenstvo se bo začelo 28. januarja, zaključna regata za medalje pa bo 3. februarja. Pred tem bo poskusna regata 20. in 21. januarja, kjer bosta čupi-na jadralca lahko spoznala proti katerim nasprotnikom se bosta mogla boriti. Andreja Farneti DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Portogruaro - Breg 34:90 Breg: Crismani 24, Gelleni 9, Zobec 13, Bole 3, Vascotto, Bazzarini 13, Stagni 4, Fonda 11, Giacomini 13; Trener Sila V zadnjem krogu prvega dela prvenstva so brežani v gosteh brez težav odpravili Portogruaro. Tekma je bila dobljena že v prvem polčasu, saj so varovanci trenerja Sile vodili kar za 40 točk. Veliko priložnosti za igro so dobili vsi. Prvi del prvenstva so tako končali na 2. mestu. Vrstni red: UBC 22, 2000 PN* in Breg 18, BTS* 14, Acli* in Ardita 12, Cervignano 10, Azzurra** 8, Don Bosco** 4, Corno* 2 in Portogruaro 2, Por-denone 0 (* s tekmo in ** z dvema teka-ma manj). Prihodnji krog: Corno -Breg, 23. 1. ob 19.00. mlad. košarka Generalka pred derbijem dveh Jadranov DEŽELNO PRVENSTVO U15 Jadran A - Interclub 69:55 (16:12, 39:32, 58:41) Jadran A: Dell'Anno, Coloni 8, Orel 5, Devetak 3, Škabar 4, Krevatin 13, Danieluzzo, Ušaj 20, Daneu 14, Tulliach 2. SON: 20. Trener: Gerjevič. Jadran A je vknjižil peto zmago, pred tekmo pa je bila kakršna koli napoved drzna, saj so Gerjevičevi varovanci na igrišče stopili po skoraj mesecu dni. Kljub temu pa so začeli odločno, tako da zmaga naposled ni bila nikoli pod vprašajem. V prvem polčasu so zaigrali prepričljivo v napadu, boljšo obrambo pa so pokazali šele v drugem delu srečanja, ko so si v tretji četrtini priigrali tudi odločilno prednost (delni izid je bil 19:9). V zadnjih desetih minutah so odigrali mirno in obdržali prednost do zvoka sirene. Med posamezniki je trener pohvalil Iva Ušaja, ki je ob pomoči ostalih igralcev zelo dobro nastopil. Naslednjo nedeljo bo na vrsti prvi krog drugega dela prvenstva, ko se bosta v derbiju spet pomerili obe ekipi Jadrana (ob 12.30 pri Briščikih), za vrh lestvice pa čaka jadranovce čez štirinajst dni pomemben obračun z Goriziano. Vrstni red: Azzurra A 14, Jadran A in Goriziana* 10, Az-zurra B 8, Jadran B* in Interclub 4, Cormons 2, Barcolana 0 (* s tekmo manj). Prihodnji krog: Jadran B -Jadran A, 22. 01. ob 12.30 pri Bri-ščikih. balinanje V derbiju C-lige tesna zmaga Gaje V 8. krogu deželnega prvenstva C-lige sta se v soboto pomerila še ne-premagana Gaja in Portuale, ki si je že decembra zagotovil obstanek v ligi. Zavedajoč se izredno težke naloge, so Milkovičevi varovanci na tihem upali, da bi morebiti sosedom zadali prvi prvenstveni poraz. Splet okoliščin je nanesel, da so bili spričo dveh porazov najboljšega igralca Rosatija (to se je pripetilo prvič doslej) že na robu senzacije. V vrstah pristaniščnikov sta odlično opravila svojo nalogo Dimi-tri Sanzin in Max Zocco. Veliko več pa so v taboru Portualeja pričakovali od dvojice Tenze-Skupek, ki sta bila še pred par leti nerešljiva uganka za marsikaterega nasprotnika v prvenstvu B lige. Prav njun poraz proti Smi-du in Capitaniu je njuni ekipi stal peti par točk. Sodeč po prikazani igri obeh ekip smo lahko ugotovili, da božični premor ni pozitivno vplival na raz-položenost nastopajočih. V tehničnem zbijanju so vsi štirje akterji dosegli izredno povprečen izkupiček. V prvi seriji je Capitanio z 11:4 premagal Skupka, ki je letos v tej panogi nastopil prvič. Stanje je nato izenačil Sanzin, ki je bil z 12:4 boljši od De-fendija. Bolj zanimiva pa sta bila obračuna v bližanju. Sicer ne tisti med Calzijem in Michelijem, ki ga je spričo katastrofalnega nastopa Nabre-žinca zlahka osvojil prvi s končnim rezultatom 19:12, pač pa drugi, kjer sta nastopila nepremagljivi Rosati in Zocco. Gajevcu v soboto bližanje ni šlo od rok, vseeno je držal stik z vo-dečim nasprotnikom. V zadnjem lučaju mu ga je uspelo celo dohiteti, a v ključnih trenutkih ga je izdala prevelika živčnost, tako da je vendarle končna zmaga pripadla Zoccu 19:17.Edini par točk je nato Rosati priboril svoji ekipi v hitrostnem zbijanju, kjer je bil s 36:11 boljši od nedoraslega Lucignana. Pri stanju 6:4 za Gajo so bile na vrsti štiri klasične zvrsti. Za belo-modre so se stvari takoj obrnile v pravo smer. Sancin je v rekordnih 25 minutah razorožil Rosatija kar s 13:0. Osmo točko je za Gajo osvojila trojka (F. in A. Rosati ter Defendi), ki je z dobro igro z gladkim 13.2 premagala zmedene Lorenzija, Stebla in Doljaka (Lucignana). Na stezah so bile takrat še dvojice. Na prvi stezi sta Leghissa in Calzi merila moči proti Buboli in Zoccu, na četrti pa so nastopili Smid in Capitanio proti Tenzeju in Skupku. Obe srečanji sta potekali v znamenju izenačenosti. Smid in Capitanio sta bila vseskozi boljši nasprotnik, a ko jim je pri vodstvu 8:4 sreča obrnila hrbet, saj sta dejansko podarila nasprotniku 4 točke, je izgledalo da se morda utegne srečanje obrniti v prid Tenzeja in Skupka. Tako pa - spričo nezanesljivega bližanja, ni bilo in tako je zmaga dvojice (13:8) in novi dve točki na lestvici pripadli Gaji. Za uteho je bila z rezultatom 13:7 uspešna druga dvojica Portuale-ja, ki je tako omilila ekipni poraz pri končnem rezultatu 8:10. Izidi 7. kroga: Gaja - Portuale 10:8, Forum juli - Tre stelle 8:10 in Vil-laraspa - Fiumicellese 12:6. Vrstni red: Gaja 16, Villaraspa 12, Forum juli in Portuale 8, Tre stelle 4 in Fiumicellese 0. Prihodnji krog: Portuale - Forum Juli, Fiumicellese - Tre stelle in Villaraspa - Gaja. Z.S. Ivan Markič Torek, 17. januarja 2012 Aleš Sever 3£ORT 1s Torek, 17. januarja 2012 ODBOJKA / OLYMPIA V SKUPINI NAJBOLJŠIH Jerončičevi varovanci so kljub porazu proti Soči z osvojenim setom dosegli svoj cilj in se uvrstili v skupino za napredovanje. Poleg Olympia imata mesto v njej že zagotovljeno Ferro Alluminio, ki je v soboto izgubil prvo točko v letošnjem prvenstvu, in Vbu, medtem ko Vivil potrebuje samo še točko. V skupini A se bosta preko dodatnih tekem v skupino najboljših poskusila prebiti Buia in San Vito (zelo težko bo v zadnjih dveh krogih prehitel Vivil), v skupini B pa se za dve mesti potegujejo Volley Club, Cus in Soča. PRED ODLOČILNIM MESECEM Odbojkarice Zaleta D so v na splošno zelo izenačeni skupini (če izvzamemo prvouvrščeni Rizzi, ki je še nepremagan in se je že matematično uvrstil v skupino za napredovanje) doslej dosegle manj od pričakovanega. Začetek sezone je namreč obetal precej boljše rezultate, zaletovke pa v nadaljevanju niso uspele ujeti pravega ritma. Pred njimi je zdaj odločilen mesec, v katerem jih po vrsti čakajo Blu Volley, Coselli, Codroipo, Lignano in Rizzi. Osvojiti morajo seveda čim več točk, da si s 4. ali 5. mestom priborijo možnost dodatnih tekem za uvrstitev v skupino za napredovanje. SOČANI OD DECEMBRA NEPREMAGANI Če je bil začetek prvenstva za Sočo skoraj travmatičen, saj so v prvem delu prvenstva slavili le enkrat in igrali daleč pod svojimi sposobnostmi, so decembra Sočani vendarle ujeli pravi ritem. Na derbiju z Olympio, za katero je bil to prvi izgubljeni derbi v letošnjem prvenstvu in drugi zaporedni poraz, je Soča dosegla že četrto zaporedno zmago, v tem obdobju pa je svojim nasprotnikom prepustila le točko. MOŠKA B2-LIGA - Okrnjena Sloga Tabor po prvem setu lahek plen Montebellune Hitro odkrili šibke točke Začetna postava Sloge Tabor v Montebelluni kot prejšnji teden v Repnu proti Mestram kroma Moška B2-liga izidi Paese - Bibione 1:3, Montebelluna - Sloga Tabor Televita 3:1, Sarmeola - Padova 3:0, Prata - Sisley 3:O, Argentario - Castelfranco 3:2, Mestre - Trentino 3:2, Chioggia - Loreggia 1:3 Sarmeola 12 11 1 3s:10 31 Prata 12 10 2 32:13 30 Mestre 12 10 2 31:19 24 Padova 12 s 4 27:1s 24 Montebelluna 12 7 s 26:21 21 Argentario 12 7 s 24:21 19 Sisley 12 6 6 23:23 17 Televita 12 5 1 25:26 1i Bibione 12 s 7 23:2s 17 Castelfranco 12 4 s 24:29 1s Trentino 12 4 s 19:2s 13 Loreggia 12 3 9 1s:2s 11 Paese 12 2 10 12:31 7 Chioggia 12 2 10 9:32 6 PRIHODNJI KROG Bibione - Montebelluna, Sloga Tabor Televita - Sarmeola, Padova - Chioggia, Sisley Argentario, Castelfranco - Mestre, Loreggia - Prata, Trentino - Paese Siretessile Montebelluna - Sloga Tabor Televita 3:1 (18:25, 25:17, 25:20, 25:14) Sloga Tabor Televita: Cernuta 8, Cettolo 13, Jerončič 4, Vasilij Kante 13, Ambrož Peterlin 10, Slavec 4, Privileggi (libero), Mirko Kante 0, Nigido 0, Veljak 0. Trener Lucio Battisti Sloga Tabor se z Montebellune vrača s porazom, žal pa tudi brez osvojene točke. Ni kaj, odsotnosti in poškodbe se poznajo, nasprotniki pa tudi takoj ugotovijo, katere so šibke točke naše ekipe in slabosti vedno izkoristijo! Sloga Tabor Televita je tekmo začela v »standardni« postavi zadnjih krogov, to je z Ambrožem Peterlinom v vlogi organizatorja igre. Prvi niz se je tudi končal s sorazmerno gladko zmago naših, ki so zaigrali zelo odločno, priznati pa je treba, da je domača ekipa veliko grešila, predvsem na servisu (7 napak), Slogaši pa zelo malo, bili so stalno v vodstvu in tudi povsem zasluženo osvojili uvodni set. Težave so se začele ob menjavi igrišča. Montebelluna je bistveno poostrila servis in iskala šibke točke pri Sloginem sprejemu. Domača ekipa je takoj povedla in vsi napori Slogašev, da bi zajezili igro nasprotnika so se izjalovili tudi zato, ker je spričo raztrgane igre precej upadla zbranost, medtem ko je Montebelluna igrala z visokim tempom, brez zastojev, predvsem pa brez naivnih napak. Podoben je bil razplet v tretjem, ki je bil sicer nekoliko bolj izenačen, na koncu pa vendarle pripadel domačinom. V zadnjem nizu je trener Bat-tisti poskusil še zadnjo karto in poslal na igrišče v vlogi podajača Vanjo Veljaka, ki se tako vrača na parket po enomesečni odsotnosti. Žel tudi ta poteza ni obrodila zaželenih sadov. Sprejem je bil sicer boljši, vendar se je zataknilo pri ostalem: domačini so v obrambi prestregli celo serijo napadov, kar je Slogaše tudi nekoliko spravilo s tira, ob tem pa je igralcem Montebel-lune šlo odlično od rok vse, česar so se lotili. Treba je tudi povedati, da igra Monte-belluna v zelo veliki športni palači, kjer se je težko orientirati in marsikatera poteza se je izjalovila tudi zaradi tega. Od nedeljske tekme lahko vsekakor le izluščimo nekaj pozitivnega: poleg po-vratka Vanje Veljaka je trener Battisti lahko poslal na igrišče vse igralce (kar pomeni, da počasi vendarle okrevajo, vsaj nekateri!), od nedelje pa je iz C lige k Slogi Tabor Televita prestopil tudi Mirko Kante. ŽENSKA D-LIGA - Nedeljska tekma Igralke Zaleta D lahko še upajo Pasiano - Zalet D 0:3 (17:25, 6:25, 8:25) Zalet D: Zavadlal 7, Spanio 8, Zuzič 4, Micussi 11, Cassanelli 4, Starec 2, Spangaro (L), Rudes 7, Vo-dopivec, Gantar, Verša. Trener: Danilo Berlot Zaletovke so po pričakovanju gladko premagale mlado ekipo iz Pa-siana, ki je samo v prvem setu dosegla nekaj več točk. Razlika med ekipama je bila vsekakor več kot očitna, med posameznicami pa zaslužijo pohvalo Laura Rudes in Tadeja Zavadlal, ki sta dobro napadali, in Federica Micussi, ki je učinkovito servirala. Naslednje srečanje čaka našo ekipo že v četrtek, ko bodo gostile Blu Volley iz Vidma, ki je trenutno na četrtem mestu in ima kar pet točk (a le eno zmago) več od Zaleta D. V boju za dodatne tekme za uvrstitev v skupino za napredovanje so nove točke za našo ekipo obvezne. MOŠKA C-LIGA - Po sobotnem derbiju v Gorici Razlogi za zadovoljstvo Soča spet sama odloča o svoji usodi, Olympia že izpolnila cilj- Loiacona v letošnji sezoni ne bo v Gorici Pozno, ne pa tudi prepozno. Z zmago v sobotnem derbiju v Gorici proti Olym-pii se je Soča dokončno vrnila v igro za uvrstitev v skupino za napredovanje. Svoj položaj je po četrtem zaporednem uspehu tako popravila, da se do dodatnih kvalifikacij lahko prebije že v prihodnjem, predzadnjem krogu, če premaga pepelko skupine Basiliano, tržaški CUS pa izgubi v tržaškem derbiju proti ekipi Volley club. Soča je kvalifikacijsko fazo letošnje C-lige začela izjemno slabo. Po prvem delu je kazalo, da je v povsem izgubljenem položaju, čeprav je prvenstvo - po izjemno skrbnem pripravljalnem obdobju - začela z neprikrito visokimi pričakovanji. »Pojavile so se številne poškodbe, zaradi birokratskih zapletov pa je hkrati splavala po vodi možnost, da bi tudi sam igral,« je po sobotni tekmi potrdil trener moštva, nekdanji slovenski re-prezentant in prvoligaš v Italiji Andrej Ber-don, ekipo pa je tudi zapustil izkušeni tol-kač Igor Valentinčič. Potapljajočo se barko so v Sovodnjah uravnovesili šele decembra, zdaj pa so rezultati vidni, saj so igralci Soče tudi v soboto (izjema je prvi set) postregli z zelo prepričljivim nastopom. Na tekmi so gonilno silo predstavljali neuničljivi veteran Braini (46 let), Gregor Testen, Kragelj in Napad Martina Peršolje (Olympia), v bloku Erik Juren in Martin Devetak (Soča) bumbaca Marko Testen, ki je od drugega seta dalje zamenjal mladega Erika Jurna in rasel iz točke v točko. Tile izkušeni igralci pa so za sabo potegnili tudi Martina Devetaka in Mateja Jurna, podajalec Jan Černic tako in tako vedno igra zanesljivo. Sočani so torej zdaj spet vzeli lastno usodo v svoje roke (tudi če CUS ne izgubi, bo v zadnjem krogu prost, Sočo pa čaka tekma proti vodilnemu FerroAlluminu), poleg četrtega mesta pa bo vsekakor potrebno na- to zmagati tudi na dodatni tekmi proti tekmecu iz druge skupine, sicer bo letošnjo sezono - kljub objektivnim zaprekam - težko oceniti za pozitivno. V morda psihološko lažjem položaju je Olympia, ki je z 2. mestom v skupini in uvrstitvijo v skupino za napredovanje že dosegla svoj cilj, že prej pa si prislužila naziv »presenečenja lige«, če upoštevamo, da je novinec in igra z zelo mlado postavo, v kateri med veterane sodi le podajalec Filip Hlede, tudi v soboto dinamičen in natančen kot švicarska ura. Če kdo morda misli, da se Olympia ni naprezala, se moti, preprosto je igrala slabo, trener Jerončič pa je po tekmi povedal tudi, da se dejansko že pripravljajo na drugi del, zato so med tednom poostrili intenzivnost vadbe. Kakorkoli že, v soboto jim ni šlo od rok. Ker Terčič ni bil najboljše razpoložen, rezerva Vizin (zamenjal je mladinca Petra Vogriča) pa ni igral prepričljivo, je vsa teža napada slonela na Komjancu, ki je bil »top scorer« tekme, a ga je Soča striktno pokrivala in nekajkrat tudi ustavila bodisi v polju bodisi v bloku. Čeprav je Jerončič po tekmi dejal, da tokrat ni igral kot zna, je močan vtis zaradi zrelosti, s katero igra, zapustil libero Štefan Čaudek, ki pripada letniku 1996 (!). Ker je nekaj drugih perspektivnih igralcev tudi na klopi in v mlajših selekcijah, ima Olympia pred sabo lepo prihodnost, morda pa je ekipa le še premalo izkušena, da bi lahko njen potencial že letos polno izkoristila. Poleg tega je zdaj že dokončno, da tudi v drugi fazi ne bodo mogli računati na doprinos Andree Loiacona (nekdanji valovec je bil na začetku sezone mišljen kot prvovrstna okrepitev), ki ga službena pot spet vodi na Bližnji vzhod. A. Koren Moška C-liga skupina A VBU - Buia 3:0, Val Imsa - Reana 3:0, Fincantieri - Vivil 0:3 VBU 11 10 1 30:14 27 Vivil 11 s 3 26:10 2s San Vito 10 6 4 22:16 20 Buia 10 6 4 22:1s 16 Val Imsa 10 3 1 14:22 10 Fincantieri 10 3 7 14:2s 9 Reana 10 0 10 7:30 1 PRIHODNJI KROG San Vito - VBU, Buia Val Imsa, Reana - Fincantieri Moška C-liga skupina B: CUS - Sloga, 3:0 Olympia - Soča 1:3, Basiliano - Ferroalluminio 2:3 FerroAlluminio 11 11 0 33:4 32 Olympia 10 1 3 22:11 21 Volley club 10 s s 19:20 1s CUS TS 11 s 6 17:21 1s Soča ZBDS 10 5 5 16:18 14 Sloga 10 2 8 10:25 1 Basiliano 10 1 9 9:27 4 PRIHODNJI KROG Volley club - CUS Trieste, Sloga - Olympia, Soča Basiliano Ženska C-liga skupina BRojalKennedy - Tarcento 0:3 Zalet C - Talmassons 1:3, S. Andrea - Libertas 1:3, Vivil - Sacile 3:0 Talmassons 12 10 2 33:13 30 Tarcento 12 10 2 33:12 29 Vivilvolley 12 10 2 32:13 2s Zalet C 12 66 24:25 18 S. Andrea 12 66 24:24 17 Libertas TS 12 4s 20:27 1s RoyalKennedy 11 2 10 13:31 7 Sacile 12 0 12 2:36 0 PRIHODNJI KROG Vivil - RojalKennedy, Tarcento - Zalet C, Talmassons - S. Andrea, Sacile - Libertas TS Moška D-liga skupina B Altura - Cordenons 1:3, Il Pozzo - Volley club 1:3, Pippoli - Travesio 3:2 Altura 11 s 3 27:13 24 Travesio 10 7 3 26:12 22 Pippoli 10 6 4 23:1s 17 Cordenons 10 6 4 21:20 16 Olympia UH 10 5 5 16:20 14 Volley club 10 3 7 1s:22 13 Pradamano 11 1 10 6:32 2 PRIHODNJI KROG Cordenons - Il Pozzo, Volley club - Pippoli, Olympia U17 Travesio Ženska D-liga SKUPINA A Buia - Lignano 1:3, Codroipo - Rizzi 0:3, Coselli - Staranzano, Pasiano - Zalet D 0:3, Dentesano - Azzano 3:2 Rizzi 13 13 0 39:3 3s Lignano 12 s 4 2s:17 24 Buia 13 7 6 27:19 24 Dentesano 13 7 6 30:24 23 Azzano X 13 7 6 27:23 20 Staranzano 12 6 6 23:21 1s Zalet D 13 6 1 22:26 18 Coselli 11 s 6 17:23 14 Codroipo 13 4 9 13:32 10 Pasiano 13 0 13 0:39 0 PRIHODNJI KROG: Rizzi - Lignano, Staranzano - Codropio, Azzano - Coselli, Zalet D -Dentesano, Pasiano - Buia CORERJI Moški: Komjanc (Ol) 20, Levpušček (So) 18, Devetak (So), Lavrenčič (V) in Ombrato (B) 13. Ženske: Micussi (D) 11, Bukavec (C) 10, Spanio 8. Skupno Moška B2-liga: V. Kante 187, A. Peterlin 134, Cettolo 103, Slavec 90, Jerončič 86, Vatovac 66, Cernuta 30. Moška C-liga: Komjanc (Ol) 177, Lavrenčič (V) 149, G. Testen (So) 126, Romano (Sl) 122, Terčič (Ol) 113, Vidotto (V) 108, Ombrato (V) 107, M. Juren (So ) 106, Rožac (Sl) 90, Dussich (Sl) 84, Kante (Sl) 75, E. Juren (So) 74. Moška D-liga: Terpin 157, Bossi 66, Corsi 53, Princi 52. Ženska C-liga: Bukavec 153, Što-ka 102, Cvelbar in A. Spangaro 82, Colarich 61, Crissani 47, Balzano 45. Ženska D-liga: Zuzič 123, Spanio 106, Vodopivec 98, Verša 95. / ŠPORT Torek, 17. januarja 2012 19 ŠPORTNI PORTRET Nina Bodoča novinarka v svetu mode Nina Bembi (letnik 1994) se je z odbojko začela ukvarjati, ko je bila stara 11 let. »Ta šport me je navduševal, poleg tega pa so vse moje prijateljice že igra- le odbojko,« je obrazložila Nina. Začela je pri Sokolu, saj je doma iz Nabrežine, letos pa igra pri združeni ekipi Zalet. Igra vlogo centra v ekipi under 18 ter v 1. in 2. diviziji, ko jo potrebujejo. Nina trenira od trikrat do štirikrat tedensko s trenerkama Tanio Cerne in Alenko Verša. O svojih hibah pravi, da se mora še naučiti, kako se dobro igra v vlogi centra. »Šele letos sem začela igrati v tej vlogi.« Med svoje vrline pa uvršča servis. Kaj pa športni uspeh? »Predvsem zabava v ekipi. Letos pa upam, da bomo zmagale prvenstvo under 18,« pravi odbojkarica, ki se zgleduje po italijanski državni reprezentantki Valentini Arrighetti. Po televiziji rada spremlja različne športne panoge, včasih pa hodi tekat. Nina obiskuje 4. razred jezikovne smeri na liceju Franceta Prešerna. Rada ima jezike, predvsem angleščino in ruščino, malo manj pa ji ležijo znanstveni predmeti, kot npr. matematika. Študij je bolj obveznost, čeprav se rada uči nekatere predmete. »Ko bom odrastla, bi rada postala novinarka na področju mode,« je povedala 17-letnica, ki pa ni še razmišljala o nadaljnjem študiju na univerzi. Zunaj šolskih in športnih obveznosti obiskuje Nina še tečaj nemškega jezika. V prostem času rada posluša glasbo, bere dela sodobnih avtorjev in revije ter se rada druži s prijatelji. Ko ji preostane še nekaj časa, se rada usede pred televizor in gleda filme različnih zvrsti. (and) 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Zalet - San Sergio 2:3 (17:25, 25:23, 25:17, 24:26, 11:15) Zalet: Cibic, Ghezzo, Klobas, Kralj, Škerl, Škerlavaj, Valič, Vidoni, Gregori, Fer-luga, Starc, Paoli (L1), Devetak (L2). Trenerka: Tania Cerne Zaletovke so po lepi in izenačeni tekmi med enakovrednima tekmecema zmago prepustile San Sergiu. Domačinke bi lahko sicer osvojile vse tri točke, saj so imele v končnici četrtega seta na razpolago tudi zaključno žogo, a je niso izkoristile. Tie-break je bil izenačen do 10. točke, nato pa so prevladale nasprotnice. Pohvalo za borbenost zasluži podajalka Barbara Ferluga, Nikol Kralj in Nika Škerlavaj pa sta se izkazali v napadu. Bor Kmečka banka - Evs/Altura 2:3 (25:19, 25:11, 23:25, 23:25, 10:15) Bor Kmečka banka: Košuta 14, Virgilio 3, Kneipp 12, M. Zonch 7, Pozzo 4, Co-stantini 10, Quaia (L), G. Zonch 10, Venier 0, Olivo, Kraljič. Trener: Marco Coloni Borove odbojkarice so nepričakovano izgubile proti slabše uvrščeni ekipi, potem ko so že vodile v setih 2:0. Po lahki zmagi v drugem nizu so plave mislile, da imajo zmago že v žepu, tako da so popustile, ko so se znašle v težavah, pa so prepozno reagirale, da bi lahko osvojile tretji ali četrti set. V tie-brea-ku so domačinke vodile do polovice, nato pa popustile v sprejemu in zmago prepustile nasprotnicam. Ostali izidi: Breg - Libertas 0:3 (o tekmi smo že poročali), Lucchini - Cus 0:3, Oma - Triestina Volley 0:3, Altura - Killjoy 3:0. Vrstni red: Altura 27, Triestina Volley 24, Cus 20, Bor Kmečka banka 18, Zalet 17, S. Sergio 14, Evs/Altura 13, Libertas 11, Breg 8, Killjoy 4, Lucchini 3, Oma 0. Na Goriškem Soča Pizzeria Frnažar - Lucinico 3:2 (17:25, 25:23, 15:25, 25:18, 15:8) Sočanke so končno prebile led in nasprotnika prehitele na lestvici. Prevladala je njihova večja želja, dobro pa so igrale bodisi v polju bodisi v napadu. Soča Pizzeria Frnažar: Cotič, Černic, M. in S. Devetak, Paulin, Feri, Braini, Mo-setti (L1), Čajič (L2), Brumat, Kerševan. Trener: Andrej Berdon Ostali izidi: Azzurra - Pieris 3:0, Ca-priva - Mossa 1:3, Grado - Turriaco 0:3, Cormons - Torriana 0:3. Vrstni red: So-ča/Govolley Kmečka banka 27, Mossa 26, Turriaco 22, Capriva 21, Azzurra 18, Tor-riana 13, Grado 12, Pieris 11, Cormons 6, Soča Pizzeria Frnažar 2, Lucinico 1 (Soča/Go-volley Kmečka banka, Turriaco, Azzurra in Torriana s tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Medpokrajinsko prvenstvo Turriaco - Sloga 3:1 (23:25, 25:23, 25:16, 25:18) Sloga: Antoni 9, Calzi 2, Cettolo 4, Gu-štin 4, Milič 0, Sosič 3, Taučer 4, Trento 7. Trener Ivan Peterlin V petek so se mladi Slo-gaši v Marianu pomerili z domačo ekipo, mešanim sestavom mlajše in starejše generacije. V prvih dveh setih je bila tekma povsem izenačena in upravičeno je vsaka ekipa osvojila po enega. Sledile so si lepe akcije, igralci so bili učinkoviti tako na mreži kot v polju. V nadaljevanju pa Slogaši enostavno niso več zdržali ritma, na dan je prišla tudi manjša izkušenost in v nadaljevanju se niso mogli več enakovredno kosati z domačini. Altura - Naš prapor 2:3 (25:20, 22:25, 25:19, 14:25, 7:15) Naš prapor: Bajt 3, Feri 16, Culot 5, Simeoni 9, Fajt 19, Juretič 5, Kos (L), Valentinčič 3, Gabrielcig 2, Braione 6. Trener: Sandro Leghissa Brici so kljub nihajoči igri vendarle prišli do zmage, lahko pa jim je žal za izgubljeno točko. V prvem setu je Altura spravila našo ekipo, ki je tudi več grešila, v težave s svojim servisom. V drugen setu je Naš prapor s Fajtom na servisu povedel in z dobro obrambo in učinkovitimi protinapadi izenačil stanje v nizih. V tretjem pa so goriški od-bojkarji spet popustili. Po slabem začetku so sicer reagirali, Alturo ujeli v končnici, nato pa spet začeli grešiti. Od četrtega seta dalje je Naš prapor igral zelo dobro in prevladal 1. DIVIZIJE - Na Tržaškem in Goriškem V znamenju 5. seta Kar štiri tekme od petih so se končale z igranjem skrajšanega odločilnega seta v vseh elementih. Ob koncu srečanja je bil trener Leghissa kar zadovoljen z nastopom svojih varovancev. Ostali izidi: Sloga - Virtus 3:0 (o tekmi smo že poročali), Triestina Volley - Mossa 2:3, Prevenire - Torriana 3:2. Vrstni red: Mossa 20, Triestina Volley 12, Olympia Andrej Terpin, Altura in Turriaco 9, S. Sergio, Naš prapor in Prevenire 8, Torriana in Sloga 5, Virtus 0 (Mossa in Sloga s tekmo več, Truestina Volley, Olympia, Altura in Naš prapor z eno, S. Sergio z dvema tekmama manj). 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Zalet rumene - Virtus 3:0 (25:20, 25:16, 25:19) Zalet rumene: Bembi, Budin, Cabrel- 11, Goruppi, Jarc, Spangaro, Mazzucca, Pertot, Radislovich, Žerjal, Sardoč, Barbieri (L). Trenerka: Tania Cerne Zaletovke so zasluženo premagale mlajšo ekipo Virtusa, ki v tem prvenstvu nastopa z mladinkami. Domačinke so zaigrale zbrano, borbeno in so dobro napadale. Le v prvem setu sta si bili ekipi enakovredni do 19. točke, v ostalih dveh pa so imele vajeti igre stalno v rokah zaletovke, ki so vedno prepričljivo vodile. Pohvalo zasluži Caterina Ca-brelli, ki je dobro podajala, izkazala pa se je tudi v napadu, saj je bila top scorer srečanja. Ostali izidi: Coselli - Zalet plave 3:0 (o tekmi smo že poročali), Prevenire - S. Andrea 1:3, Poggi - Roiano Gretta Barcola 3:0, Virtus - Prevenire 3:0. Vrstni red: Poggi in S. Andrea 12, Coselli 7, Zalet rumene in Zalet plave 6, Roiano Gretta Barcola in Virtus 3, Prevenire 2 (Virtus in Prevenire s tekmo več). UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Sloga Tabor - Aurora Volley Udine 0:3 (13:25, 6:25, 14:25) Sloga Tabor: Babuder 0, Benčina 0, Berdon 5, De Luisa 3, Leo 5, Markežič 4, Sa-razin 1, Švara 1, Trento 1. Trener Ivan Pe-terlin Tretjeuvrščena videmska Aurora je bila premočna za mlajše Slogaše. V teh starostnih kategorijah se pač pozna razlika v letih in naši odbojkarji plačujejo davek svoji »mladosti«, saj so velikokrat tudi predvsem fizično v podrejenem položaju. Aurora je našo ekipo spravljala v težave z zelo učinkovitim servisom. Ko ga je Slogašem uspelo zajeziti, so se sicer požrtvovalno borili, vendar je bila Aurora vsekakor boljša od njih. Ostali izidi: Pasian di Prato - Corde-nons 3:0, Coselli - Cervignano 3:1, Olympia Hlede A.I. - Triestina Volley 3:0 (o tekmi smo že poročali). Vrstni red: Olympia Hlede A.I., Pasian di Prato in Aurora Volley 12, Coselli 9, Vivil in Cervignano 6, Corde- nons 3, Sloga Tabor in Triestina Volley 0 (Aurora Volley, Cervignano, Sloga Tabor in Trie-stina Volley s tekmo več). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Zalet Zadružna kraška banka - Oma 3:2 (25:22, 27:29, 25:11, 27:29, 15:9) Zalet ZKB: Pozzo, Kraljič, Costanti-ni, Zonch, Pučnik, Klun, Kalin, Olivo, Gher-si (L1), Quaia (L2). Trener: Mitja Gombač Odbojkarice Zaleta ZKB so se tokrat pomerile s solidno Omo in ji povsem po nepotrebnem prepustile točko, saj bi lahko gladko slavile, čeprav so nastopile okrnjene. Odigrale so najslabšo letošnjo tekmo, veliko grešile v polju, na mreži pa je konstantno in uspešno napadala le Scharon Costantini. Za našo ekipo, ki jo še vedno pestijo poškodbe, se je s tekmo proti Omi začel niz zahtevnejših srečanj, ki bo pokazal, kam res sodijo v letošnjem prvenstvu. Že v soboto se bodo že tretjič spopadle z glavnim favoritom Cosellijem. Eurovolleyschool - Zalet plave 0:3 (10:25, 17:25, 12:25) Zalet plave: Kojanec, Ravbar, Sossi, Grgič, Pertot, D. in N. Vattovaz, Cassanelli, Moro, De Walderstein (L). Trener: Danilo Berlot Zaletovke so brez težav premagale skromni Eurovolleyschool. Veliko točk (skoraj en cel set) so dosegle že s servisom, tekmo pa so vsekakor izkoristile kot trening in na njej poskušale hitrejše kombinacije na mreži. Virtus - Zalet Dvigala Barich 3:0 (25:15, 25:15, 25:18) Zalet Dvigala Barich: Daneu, Ferfoglia, Goruppi, G. in K. Kralj, Milič, Peric, Pertot, Simeoni, Viezzoli, H. in L. Zidarič. Trener Franko Drasič Po dveh težjih nastopih je v tem kolu naša mlajša združena ekipa gostovala pri Vir-tusu, ki bi moral biti veliko dostopnejši. Žal pa so si Zaletovke tokrat same zapravile priložnost, da bi dosegle kaj več, saj so odpovedale na vsej črti. Morda je temu botrovala zelo majhna telovadnica na Rocolu, poleg tega je bila to prva tekma po novoletnem premoru, med katerim so bili treningi manj obiskani, vsekakor so naše igralke pokazale veliko manj od tistega, kar zmorejo, tako da je bil poraz, žal, neizbežen. Vrstni red: Coselli A in Zalet plave 9, Zalet ZKB 8, Oma A 7, Virtus 3, Brunner, Zalet Dvigala Barich, Eurovolleyschool 0. Na Goriškem Soča Terranova - Fincantieri bianca 0:3 (9:25, 8:25, 13:25) Soča Terranova: Abrami, Brisco, Ber-lot, Cotič, Čelikovič, Malič, Peressini, Pipan, Selimi, Tonani. Trenerka: Lara Vizintin Vodilne Tržičanke so bile za našo ekipo pretrd oreh. Sočanke so se sicer potrudile in se borile, več pa tokrat res niso zmogle. Trenerka Vizintinova je bila vsekakor z njihovim nastopom zadovoljna. Ostali izidi: Cormons - Staranzano 3:0, Lucinico - Torriana 0:3, Grado - Mossa 3:0, Moraro/Torriana - Fincantieri azzurra 0:3. Vrstni red: Fincantieri bianca in Cor-mons 27, Torriana 22, Grado 20, Fincantie-ri azzurra 17, Staranzano 16, Lucinico 8, Soča Terranova in Mossa 5, Moraro/Torriana 0 (Fincantieri bianca in Grado s tekmo manj). UNDER15 ŽENSKE Deželno elitno prvenstvo Rep. Videm - Zalet 2:0 (25:20, 25:13) Zalet - Fincantieri 1:2 (25:21, 21:25, 7:15) Zalet: D. in N. Vattovaz, Sossi, Rauber, Kojanec, Pertot, Viezzoli (L), H. Igralke Zaleta (levo) nastopajo tudi v deželnem prvenstvo do 15 let. V nedeljo je bila ena od faz pri Briščikih;zgoraj igralke Kontovela A under14 kroma in L. Zidarič, Košuta, Roma. Trenerka: Lajris Žerjal Odbojkarice Zaleta so tokrat osvojile eno samo točko. Na prvi tekmi proti reprezentanci Vidma so igrale premalo zagrizeno, slabše so sprejemale in precej grešile na mreži. Proti Trži-čankam pa so začele zelo agresivno, zasluženo slavile v prvem nizu, v nadaljevanju pa spet občasno popustile v sprejemu in grešile na mreži, tako da so nasprotnice zasluženo prevladale. Ostali izid: Fincantieri - Rep. Videm 2:0. Vrstni red: Fincantieri 21, Fiume Veneto 17, Codroipo in Rep. Videm 16, Friu-li centrale 14, Zalet 13, Staranzano 6, Por-denone 5, Gemona 0. UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Kontovel A - Olympia 1:3 (22:25, 19:25, 25:23, 19:25) Kontovel A: Roma, Barnabà, Bezin, Mattessich, Košuta, Ilic. Trenerka: Sandra Vitez Kontovelke so na prvi tekmi v skupini najboljših vse tri točke prepustile solidni Olympii, ki pa bi jo lahko z zbrano igro premagale. Domačinke so sicer nastopile v okrnjeni postavi, kar pa ne more biti opravičilo za medel nastop. Ostali izid: Coselli blu - Oma 3:1. Na Goriškem Olympia K2 Sport - Millenium 3:1 (19:25, 25:20, 25:20, 25:20) Olympia K2 Sport: Barbo, Ber-gnach, Cargnel, Fajt, Kosič, Pacori, Ka. in Kl. Terčič, Terpin, Winkler. Trener: Ivan Markič Goričanke so zasluženo premagale Millenium, ki je bil na lestvici pred njimi. Po prvem setu se je naša ekipa opogumila in z zbrano ter učinkovito igro zasluženo strla odpor svojih nasprotnic. Ostali izidi: Moraro/Mariano -Mossa 2:3. Vrstni red: Fincantieri 18, Pieris, Mossa in Moraro/Mariano 12, Millenium in Olympia K2 Sport 6, Capriva 3, Fincantieri azzurra 0 (Pieris in Capriva z dvema tekmama manj, Fincantieir in Fin-cantieri bianca s tekmo manj). UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem Skupina A Breg - Oma B 1:2 (23:25, 25:23, 22:25) Breg: Camassa, Cattaruzza, Muie-san, Debernardi, Zobin, Braico, Meneg-hetti, Jez, Medizza, Olenik. Trenerka: Daniela Zeriali Mlade Brežanke so po napeti in borbeni tekmi zmago prepustile Omi B, s svojim nastopom pa so lahko zelo zadovoljne. Lepo so gradile igro in dobro napadale, slabši je bil le sprejem, v določenih trenutkih pa so imele težave v obrambi. Ostali izid: Oma A - Lucchini 2:0. Na Goriškem Soča Lokanda Devetak - Val Arcobale-no 3:0 (25:10, 25:21, 28:26) Soča Lokanda Devetak: J. in I. Pe-truz, S. Cotič, Persolja, J., M. in M. Juren, D. Černic, Sardoč, Bigaj. Trener: Štefan Cotič Val Arcobaleno: Antonutti, Cancian, Frandolič, E. in S. Gergolet , Gerin, Jarc, Lavrenčič, Ocretti, Tosolini, A. in G. Violin. Trener: Leon Hrovat Soča je po samih treh setih premagala valovke, ki pa so se ji še posebno v drugem in tretjem nizu odlično upirale. V prvem setu je domača ekipa s servisom spravila v težave Val, boljša pa je bila tudi na mreži. Valovke so v nadaljevanju zaigrale bolj zbrano in pogumno, tako da sta bila drugi in tretji set bolj izenačena in zanimiva, na koncu pa so vse tri točke pripadle Soči, ki je zdaj sama na prvem mestu. Ostali izidi: Torriana - Ronchi 0:3, Ronchi - Fincantieri Ž 3:0, Cor-mons - Villesse 3:2. Vrstni red: Soča 27, Cormons 26, Ronchi 21, Val Arc-oblano 18, Pieris 17, Grado 10, Fin-cantieri M in Villesse 8, Torriana7, Ca-priva 6, Millenium in Fincantieri Ž 1. 20 Torek, 17. januarja 2012 NOGOMET 100 TEKMA DANIELA TOMIZZE 28-letni Daniel Tomizza je v nedeljo odigral stoto tekmo v dresu kriške Vesne (podatki Bruna Rupla na www.slosport.org). Tomizza je k Vesni prišel v sezoni 2005/06 (elitna liga), krstni nastop je opravil 18. 9. 2005 v Križu proti Saroneju. V tisti sezoni je Tomizza igral 29 tekem. V naslednji sezoni, vedno v elitni ligi, je igral vseh 30 tekem. V sezoni 2007/08, ko so se na trenerski klopi Vesne zvrstili kar trije trenerji Calo, Trentin, Della Zotta, je Daniel igral 29 tekem. Dosegel je 2 gola, proti Palmanovi in Tolmezzu. Vesna pa je takrat izpadla v promocijsko ligo. Daniel je nato prestopil h Krasu (86 tekem in 15 golov), letos pa se je vrnil v Križ. »ČAROVNIK« FABIO SAMBO Trener Poggia (3. AL), ki je v nedeljo gostoval pri Mladosti v Doberdobu, Fabio Sambo je v nedeljski številki našega dnevnika pravilno napovedal izid in strelca milanskega derbija v A-ligi med Interjem in Milanom. Črno-modri so -kot je predvideval Sambo - zmagali z 1:0. Zmagoviti gol pa je dosegel Milito. »Zvečer sem nato prejel nekaj SMS sporočil,« nam je zaupal trener, doma iz So-vodenj. V soboto nam je obenem namignil, da so v dobri formi in da bodo skušali premagati Mladost. V nedeljskem krogu so res slavili zmago z 2:1. n / SOVODENJCI V TREBČAH ŠE BREZ ZMAGE Sovodenjci v Trebčah še niso zmagali. 16. medsebojni obračun (podatki Bruna Rupla) med Primorcem in belo-modrimi je pripadal domačinom, ki so si na dosedanjih osmih tekmah na domači »Griži« petkrat izborili zmago, trikrat pa sta se moštvi razšli pri neodločenem izidu. Po 16. der-biju je tako skupni obračun: 6 zmag za Primorec, 3-krat so bili uspešni Sovo-denjci, 7 derbijev se je končalo pri neodločenem rezultatu. ELITNA IN PROMOCIJSKA LIGA - Prvi krog drugega dela Po praznikih še neuigrani Kras Repen zmagal, toda v obrambi ni prepričal - Juventina neučinkovita v napadu, Vesna pa v fazi obrambe V TREBČAH - V 1. AL Primorec boljši od Sovodenj Feri: »Trebče nam ne ležijo« Kralj: »Zmaga povsem zaslužena« Kras je v elitni ligi zasluženo, toda ne brez težav zmagal v Tolmeču. Precej ugodni so bili tudi ostali rezultati. V nedeljo sta bili dve pomembni tekmi v boju za vrh: Fontanafredda je premagala San Luigi, Lignano pa je bil v gosteh boljši od tržiške ekipe UFM. Kras od vrha zaostaja le za tri točke. V razmahu štirih točk pa je kar šest ekip. Prvenstvo bo v nadaljevanju še kako zanimivo. Predsednik Goran Kocman je bil zadovoljen z igro, ne pa z napakami v obrambni vrsti: »Začeli smo izjemno dobro in zasluženo povedli s Kneževičem. Zgrešili smo še vsaj štiri priložnosti za gol, nato pa je Tolmezzo izenačil in povedel. Neverjetno. V obrambi si ne smemo dovoliti takih spodrsljajev. Še dobro, da smo v drugem polčasu nadoknadili izid in na koncu zmagali. V nedeljo nas čaka San Daniele, ki se je novembra precej okrepil. Mi pa bomo še vedno brez Colavette in tudi brez Kneževiča, ki je v nedeljo prejel četrti opomin.« V promocijski ligi tako Juventina kot Vesna nista izpolnili pričakovanj. Ekipa iz Štandreža je pred domačim občinstvom igrala le neodločeno proti šibkemu Unionu, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici. »Razlika med ekipama na igrišču je bila očitna, mi pa smo bili tako nespretni, da nismo uspeli zadeti v polno. Resnici na ljubo nismo ustvarili niti veliko nevarnih akcij. Igrali smo zelo slabo. Upam, da je bil le slab dan in da bomo že v nedeljo opravili vtis,« je razočarano komentiral srečanje športni vodja Gino Vinti. Podobno so bili zelo razočarani tudi v Križu, kjer je Flaibano zmagal s 3:1. »Naleteli smo na slab dan. Bržkone smo izgubili igralni ritem, saj so bili fantje nekoliko zmedeni. Klub temu smo pri izidu 2:1 za goste, imeli številne priložnosti za izenačenje. Zal pa so proti koncu gostje dosegli še tretji gol in tekme je bilo konec. Priznati moramo, da je tokrat naša obramba igrala slabo. Gole smo prejeli preveč poceni,« je ocenil športni vodja Vesne Žarko Arandelovič. Primorje in Mladost sta načrtovala vse tri točke ... V 2. amaterski ligi se z Opčin niso vrnili domov nasmejani niti nogometaši Primorja, ki so na Opčinah zgrešili celo vrsto priložnosti in so se morali zadovoljiti zgolj s točko. »Naštel sem vsaj sedem ali osem nevarnih strelov proti vratom. Veliko smo ustvarili, pred nasprotnikovimi vrati pa nismo uspeli konkretizirati. Povrh tega smo zgrešili tudi enajstmetrovko s Perošo, ki je sprva zadel v polno, sodnik pa je dal strel ponoviti in v drugem poskusu je bil igralec Primorja neuspešen. Tako smo izgubili še dve novi točki,« je dejal predsednik Roberto Zuppin. Pri Opicini je v drugem polčasu vstopil na igrišče tudi nekdanji igralec proseškega društva Erik Pauletic. Pri Mladosti so bili prepričani, da bodo novo leto začeli z zmago, toda so se ušteli. Presenetil jih je predzadnjeuvrščeni Poggio, ki je v Doberdobu slavil zmago z 2:1. »Povedli smo in nato smo zgrešili nekaj lepih priložnosti. Usodne so nam bile nato napake v obrambi. Poggio jih je izkoristil in odnesel domov vse tri točke. Načrti so bili žal drugačni,« je opozoril športni vodja Mladosti Ezio Bressan. Na nasprotni strani je trener Fabio Sambo takole ocenil nastop svojih varovancev: »Prvi polčas ni bil na nivoju. Tekma ni bila dopadljiva. Uvodne minute drugega polčasa so pripadale Mladosti, ki je po-vedla. Nato smo reagirali in uspelo nam je spreobrniti izid v svojo korist.« (jng) Sovodenjci so prišli v Trebče s precej okrnjeno postavo. »To še ni opravičilo za poraz,« je po tekmi poudaril predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. Zmaga Primorca je bila tokrat povsem zaslužena. Predvsem v drugem polčasu so gostitelji prevzeli pobudo v svoje roke in za-gospodarili na igrišču. Trebenska »Griža« ostaja tako za belo-modre, ki so lani v Trebčah izgubili kar s 4:0, tabu. »Očitno nam Trebče ne ležijo preveč. Tu nimamo dobrih spominov,« je dejal pomožni trener in nekdanji nogometaš Simon Feri. V prvem polčasu je bila igra vse prej kot lepa. Neštevilni gledalci se ob prijetnem januarskem soncu niso zabavali. Prvi polčas se je končal z vodstvom gostov, ki so povedli v 25. minuti po prostem strelu Alana Reščiča. Primorec v prvem delu ni stal križem rok. Rdeči bi lahko vsaj dvakrat izenačili (enkrat so zadeli prečko). Drugi polčas je bil malo bolj pester. Predvsem uvodne minute. Primorec oziroma Marco Sau je v desetih minutah dvakrat premagal nekrivega Devetaka. Obakrat je predložek prišel z leve strani. Podal je Ra-valico. Gola sta povsem zmedla Sovodenjce, ki se niso več uspeli zbrati. V 65. minuti je po- stavil piko na i nekdanji Sovodenjski napadalec Mbaye Nasser, ki je izkoristil nerodno podajo vratarju z glavo Quarciolija. Nasser je prestregel žogo in z lobom premagal sovo-denjskega vratarja. Gostje so reagirali, četudi je bil Primorec še naprej nevaren v protinapadih. Gostitelji so bili še vsaj dvakrat nevarni pred belo-modrimi vrati. Na nasprotni strani pa je enkrat odločilno posegel domači vratar Barbato. Končni izid je bil pravičen. Primorec je bil tokrat boljši in se je maščeval porazu v prvem delu prvenstva. Športni vodja Sovodenj Robert Uršič je bil precej razočaran: »Usodne so nam bile napake v obrambi. Če ne bi prejeli tretjega gola, potem bi bila tekma še naprej odprta. Škoda.« Predsednik trebenskega društva Darko Kralj je bil po tekmi zadovoljen. »Ze v prvem polčasu bi morali doseči dva gola. Fantje pa so dobro reagirali v drugem. Rezultat je pravičen,« je komentiral tekmo Kralj, medtem ko je s tele-fončkom nestrpno čakal na ostale izide. (jng) 11 nogometašev naših društev je odigralo vseh 15 tekem v prvem delu: Alejnikov, Kneževič, Barbetti (Kras); Palermo (Juventina); Pin, Borelli in Cano (Vesna); Lanza (Primorec); Bobini (Primorje); Kočič (Zarja); Feresin (Mladost). Marco Sau (Primorec) v kontrastu s Sandyjem Kogojem (Sovodnje) kroma Številke po prvem delu: 135 odigranih tekem, 390 točk na razpolago, 230 so jih zbrale ekipe naših društev (Kras, Vesna, Juventina, Sovodnje, Primorec, Primorje, Breg, Zarja, Mladost), 22 (največ) so jih zbrale v 15. krogu (18. 12.), 8 (najmanj) v 8. krogu (31. 11.), 221 skupnih doseženih golov, 16 jih je dosegel napadalec Brega Giuliano Cermelj, 7 izključitev je imela Zarja, le 1 Juventina; 0 zamenjav na klopi, medtem ko so v lanski sezoni po prvem delu zamenjali trenerje pri Krasu, Vesni, Bregu in Primorju Podatki Bruna Rupla na www.slosport.org 1. amaterska liga Azzurra - Staranzano 1:2, Cormonese - Isonzo 1:2, Domio - Medea 5:0, Esperia - Sistiana 0:0, Pieris - Pro Gorizia 0:0, Primorec - Sovodnje 3:1, Ronchi - San Giovanni 0:0, Villesse Isontina 0:2 Isonzo 16 11 3 2 24:9 36 Primorec 16 10 3 3 30:13 33 Cormonese 16 9 4 3 26:14 31 Pieris 16 7 8 1 15:8 29 Sovodnje 16 8 4 4 26:19 28 Ronchi 16 8 4 4 22:17 28 San Giovanni 16 6 7 3 20:12 25 Pro Gorizia 16 7 3 6 19:17 24 Domio 16 5 5 6 26:23 20 Esperia 16 3 7 6 14:19 16 Sistiana Duino 16 4 4 8 20:31 16 Staranzano 16 4 3 9 16:29 15 Azzurra 16 4 2 10 13:25 14 Medea 16 3 4 9 13:24 13 Isontina 16 3 3 10 12:22 12 Villesse 16 1 6 9 17:31 9 PRIHODNJI KROG Staranzano - Primorec, Isontina - Pieris, Isonzo - Ronchi, Medea - Cormonese, Pro Gorizia - Domio, San Giovanni - Azzurra, Sistiana - Villesse, Sovodnje - Esperia 2. amaterska liga Begliano - Piedimonte 1:2 Montebello - Centro Sedia 2:' , Mossa - Romana 0:0, Primorje - Opicina 0:0, Roianese - Mariano 0:2, San Canzian - Turriaco 1:1, Zarja - Breg 2:3, Villanova - Muglia 1:4 Mariano 16 14 2 0 29:4 44 Muglia 16 12 1 3 36:15 37 Romana 16 9 4 3 29:21 31 San Canzian 16 9 2 5 25:21 29 Zarja 16 8 4 4 31:19 28 Begliano 16 8 3 5 30:23 27 Primorje 16 6 6 4 19:15 24 Breg 16 7 2 7 28:23 23 Turriaco 16 6 5 5 24:20 23 Montebello 16 5 6 5 23:24 21 Mossa 16 4 6 6 28:32 18 Piedimonte 16 4 4 8 21:28 16 Opicina 16 4 4 8 17:28 16 Roianese 16 2 3 11 17:30 9 Centro Sedia 16 1 3 12 10:30 6 Villanova 16 1 1 14 8:42 4 PRIHODNJI KROG Breg - Montebello, Centro Sedia - Roianese, Turriaco - Villanova, Mariano - San Canzian, Muglia - Primorje, Opicina - Mossa, Piedimonte - Zarja, Romana - Begliano Postave ekip naših društev Tolmezzo - Kras Repen 2:3 (2:1) Strelca: v 5. Kneževič; 60. Pizzini, 78. Pizzini iz 11-m Kras: Donno, Carli, Batti, Barbett, Pikiz, Capalbo (Modolo), Micheli, Božič, Kneževič, Favero, Pizzini, trener S. Alejnikov. Juventina - Union 91 0:0 Juventina: Baldissin, Morsut, lansig, Trangoni, Beltrame, Sellan, Giannotta, Stabile, Palermo, Secli (La Fata), Airoldi, trener G. Tomizza. Vesna - Flaibano 1:3 (1:2) Strelec: v 30. Borelli Vesna: Carli, Cheber, Pin (A. Kerpan), Gajčanin, M. Marjanovič, Degrassi, Tomizza, Mercandel, Martini, Borelli (A. Marjanovič), G. Kerpan (Pipan), trener Massai. Primorec - Sovodnje 3:1 (0:1) Strelci: v 25. Reščič; 48. Sau, 55. Sau, 65. Nasser Primorec: Barbato, Di Gregorio, Ravalico, Meola, Santoro, Ojo, Bernradi, Dell'Osso, Nasser, Sau, Lanza, trener Corona. Sovodnje: Devetak, Quarcioli, S. Kogoj, Paravan (Colella), E. Kogoj, Galliussi, Flocco, Komic, Trampus, Reščič, Portelli (Vanzo), trener Coceani. Zarja - Breg 2:3 (1:2) Strelci: v 18. Caserta, 36. Cigliani, 44. Cigui; 69. Cermelj, 91. Kočič iz 11-m Zarja: Valditara (Biasin), Asselti (Franco), Caserta, Jarc, Missi, Cisternino (V. Križmančič), Kariš, Markovič, Marchetti, Kočič, De Santi, trener Bovino. Breg: Guglia, Bampi, Babič (Petranich), Coppola, Grgič, Belladonna, Cigui, Daris, Nigris, Cigliani (Romano), Cermelj, trener Bassanese. Primorje - Opicina 0:0 Primorje: Zuppin, Emili, Doliani (Udina), Kovacic, Ferro, S. Cok, Mescia (Siccardi), Ferluga, Colasuonno, Peroša, Cheber, trener Vitulič. Mladost - Poggio 1:2 (0:0) Strelec: v 66. Ruggiero Mladost: Feresin, Caramuta (Ferletič), Bressan (Černic), Kobal, Russo, Zorzin, Ruggiero, Bagon, M. Pauluzzi (D' Onorio), Vitturelli, Skarabot (Portelli), trener Valentinuzzi. Elitna liga Lignano - Monfalcone 1:0, Fontanafredda - San Luigi 1:0, Muggia - Azzanese 1:0, San Daniele - Buttrio 2:0, Cordovado - Manzanese 0:2, Tolmezzo - Kras Repen 2:3, Torviscosa -Gemonese 1:2, V. Corno - Pro Cervignano 1:3 Fontanafredda 16 10 1 5 26:16 31 San Luigi 16 9 3 4 31:16 30 Monfalcone 16 8 4 4 30:18 28 Kras Repen 16 8 4 4 32:24 28 Lignano 16 8 4 4 19:15 28 Manzanese 16 8 3 5 21:13 27 Gemonese 16 7 3 6 23:20 24 Torviscosa 16 6 6 4 18:16 24 Pro Cervignano 16 7 3 6 20:21 24 Virtus Corno 16 6 4 6 22:26 22 Azzanese 16 6 3 7 17:23 21 Tolmezzo 16 5 4 7 21:27 19 San Daniele 16 5 2 9 26:31 17 Muggia 16 4 1 11 18:35 13 Buttrio 16 2 5 9 15:24 11 Cordovado 16 1 6 9 15:29 9 PRIHODNJI KROG Azzanese - Cordovado, Buttrio - Monfalcone, Gemonese -Fontanafredda, Lignano - V. Corno, Manzanese - Torviscosa, Kras Repen - San Daniele, Pro Cervignano - Muggia, San Luigi - Tolmezzo V BAZOVICI Brežani boljši od Zarje Na derbiju v Bazovici med domačo Zarjo in Bregom so gledalci videli kar pet golov. Podobno kot na prvi tekmi v Dolini, so se tudi v športnem centru Zarja veselili gostje. Brežani seveda, ki so zmagali s 3:2. Športni vodja Zarje Robert Kalc je športno priznal poraz: »Čestitam Bregu, ki je igral boljše in bolj borbeno. Zeleli so si zmage, mi pa nismo vklopili možganov. Od naših igralce sta se rešila le Caserta in Markovic. Vsi ostali so igrali pod svojimi sposobnostmi. Zal se je naš vratar poškodoval med ogrevanjem, kljub temu je vseeno stopil na igrišče. Šele v drugem polčasu ga je zamenjal pomožni vratar. Prav zaradi tega smo tudi prejeli dva nerodna gola.« Načelnik nogometne sekcije Brega Giuliano Prašelj je bil z nastopom svojih varovancev zadovoljen: »Igrali smo borbeno in poznalo se je, da smo med prazniki dobro trenirali. Vsekakor ne smemo pozabiti, da je Zarja nastopila z okrnjeno postavo. Škoda le, da nismo dosegli še enega gola, saj je Zarja na koncu pritisnila in če oni prej zadeli, potem bi se znašli v škripcih,« je ocenil Prašelj, ki je pohvalil Ciguia in Ciglianija. Breg je zadnjo zmago v gosteh proti Zarji izbojeval pred 43 leti (7. aprila 1968), ko je takrat Zarja igrala domače tekme v Boljuncu. Odtlej je Zarja v Bazovici petkrat zmagala in šestkrat igrala neodločeno. V zadnjih sezonah pa je Breg v Bazovici trikrat premagal Zarjo Gajo. 3. amaterska liga Aurisina - Chiarbola 2:1, Campanelle - Pro Farra 2:2, Fiumicello - Villa 0:0, Lucinico - CGS 0:0, Mladost - Poggio 1:2, Ruda - Sant'Andrea 1:1, Sagrado - Moraro 2:1, Torre - Audax 0:0 Moraro 16 11 4 1 24:9 37 S.Andrea S.Vito 16 11 4 1 25:10 37 Sagrado 16 11 3 2 30:12 36 Torre 16 10 4 2 32:8 34 Ruda 16 9 3 4 25:17 30 CGS 16 9 3 4 26:20 30 Mladost 16 7 2 7 27:22 23 Pro Farra 16 4 6 6 22:23 18 Audax 16 5 3 8 26:28 18 Chiarbola 16 4 6 6 22:25 18 Villa 16 4 6 6 11:19 18 Lucinico 16 4 3 9 18:24 15 Campanelle 16 3 3 10 20:35 12 Aurisina 16 3 3 10 23:39 12 Poggio 16 2 5 9 18:34 11 Fiumicello 16 1 2 13 13:37 5 PRIHODNJI KROG Audax - Ruda, Cgs - Torre, Chiarbola - Mladost, Moraro - Campanelle, Poggio - Fiumicello, Pro Farra - Aurisina, Sant'Andrea - Sagrado, Villa - Lucinico Promocijska liga Costalunga - Martignacco 2:1, Juventina -Union 0:0, Lumignacco - Tricesimo 1:0, Ponziana - Valnatisone 1:1, Pro Fagagna - Pro Romans 2:1, Reanese - Trieste Calcio 1:1, Vesna - Flaibano 1:3, Zaule - Caporiacco 1:6 Lumignacco 16 11 4 1 18:5 37 Pro Fagagna 16 9 4 3 27:16 31 Juventina 16 8 6 2 22:11 30 Tricesimo 16 9 3 4 20:10 30 Reanese 16 8 5 3 22:13 19 Caporiacco 16 8 2 6 29:21 26 Vesna 16 7 3 6 20:16 24 Ponziana 16 7 3 6 25:22 24 Flaibano 16 4 9 3 23:19 21 Valnatisone 16 5 6 5 15:16 21 Pro Romans 16 5 6 5 20:25 21 Trieste calcio 16 4 8 4 19:19 20 Costalunga 16 4 2 10 15:27 14 Zaule Rabuiese 16 3 3 10 18:33 12 Union 91 16 1 6 9 9:22 9 Martignacco 16 0 0 16 6:33 0 PRIHODNJI KROG Caporiacco - Vesna, Flaibano - Costalunga, Pro Romans -Lumignacco, Tricesimo - Ponziana, Trieste Calcio - Zaule, Union - Reanese, Martignacco - Pro Fagagna, Valnatisone - Juventina / ŠPORT Torek, 17. januarja 2012 21 ŠPORTNI PORTRET Brigita Nogometašica, ki veliko razmišlja Brigita Gergolet (letnik 1994) se je z nogometom resneje začela ukvarjati šele lani septembra. »Nogomet mi je bil vedno všeč, ampak nisem nikoli našla ekipe, pri kateri bi lah- ko igrala. Doslej sem pa igrali s prijatelji, vsakič ko smo dobili priložnost,« je povedala Brigita, ki je doma iz Doberdoba. Igra pri športnem združenju Sistiana v C-ligi, v ekipi pa je napadalka. Brigita trenira trikrat na teden na igrišču v Vižovljah z Mariom Adamičem. O svojih hibah in vrlinah na zelenem pravokotniku je povedala, da dobro brani, lahko teče veliko časa in ima močen udarec. Njena šibka točka pa je preigravanje. Nima posebnega športnega cilja, »hočem postati čim boljša v nogometu, se trudim za to in ostale dneve v tednu, ko nima treningov, se dobim s prijateljico in skupaj vadiva,« pravi 17-letnica. Ne zgleduje se po kom posebej, všeč pa so ji Rooney, Ibrahimovič in Messi. Med svoje športne uspehe uvršča zadetek na tekmi proti ekipi Volta 2000. Uspešna pa je tudi v ša- hu. Leta 2004je bila prva v deželi in 4. na državnem tekmovanju v Kalabriji. Včasih spremlja tudi košarkarske tekme. Brigita obiskuje 4. razred na liceju Antona Martina Slomška. Izbrala je družboslovno smer, ker so ji bili všeč predmeti, ostale šole pa je niso pretirano privlačevale. Za šolsko klopjo ima najraje psihologijo, filozofijo in telovadbo, malo manj pa pravo, matematiko, nemščino, pa tudi zgodovina je ne navdušuje. Brigita bi rada postala učiteljica ali psihologinja, »ali kar oboje, če se da.« O univerzi ni še razmišljala. V prostem času rada bere, predvsem dela Chri-stopherja Paolinija, Oscarja Wilda in Luciane Littizzetto, se rada druži s prijatelji, hodi na zabave in veliko razmišlja. V gledališče in kino ne hodi pogosto, čeprav bi rada. (and) OSKARJI 2011 - Letos v sodelovanju z ZSŠDI Ne le simbolično! i Priznanja bomo na slovesnosti podelili v torek, 24. t.m. na Opčinah - Tudi priznanja ZSŠDI »Naše oskarje« za najboljše zamejske košarkarje, nogometaše, odbojkarje in od-bojkarice, ki nastopaja v slovenskih društvih v Italiji, bo Primorski dnevnik letos podelil že desetič. Za razliko od vseh prejšnjih let jih tokrat ne bo podeljeval le simbolično, temveč tudi konkretno na slovesnosti, ki bo prihodnji torek pozno popoldne v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Na tej prireditvi, ki jo naše uredništvo pripravlja na pobudo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in skupaj z njim, bomo priznanje podelili trem najboljšim članom in najboljšemu mladincu v vsaki od omenjenih športnih panog. Izbor najboljših je že v teku, poteka pa na podlagi in- dividualnih glasovanj »ad-hoc« sestavljenih strokovnih komisij. Za mladince in mladinke so prišli v po-štev športniki, rojeni leta 1993 in mlajši. Pravico do imenovanja so imeli zamejski športniki, ki so v minulem sončnem letu v naših društvih odigrali vsaj pol sezone. V prihodnjih dneh bomo objavili tudi seznam nominirancev. Na torkovi prireditvi bo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji hkrati podelilo tradicionalna priznanja zaslužnim športnikom in športnim delavcem, ki so bili v preteklih letih nagrajeni v okviru prireditve Naš športnik. Priznanje bodo prejeli po en športni delavec s Tržaškega in Goriškega ter en trener. Oskarje je naše uredništvo prvič podelilo leta 2002. Pobuda je nastala zato, da bi nagradili tiste športnike, ki v - tudi pri nas - najbolj razširjenih in priljubljenih športnih disciplinah branijo barve slovenskih društev v Italiji, a se le redkokdaj uveljavijo na prireditvi Naš športnik, kjer bolj pridejo do izraza pripadniki individualnih disciplin ali redki prvoligaši, kot na primer Matej Černic. Pokrovitelja torkovega nagrajevanja sta Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob Sovod-nje. Lanski dobitniki med člani so bili Boru Ban, Alen Carli, Sabrina Bukavec in Ambrož Peterlin, med mladinci pa spet Boru Ban, Goran Kerpan, Katerina Pučnik in Matija Komjanc. I MLAD. NOGOMET Toča golov združene ekipe naraščajnikov ALPSKO SMUČANJE - Na Piancavallu spet najboljši smučarji SK Devin Presenetili tudi v slalomu Združena ekipa naraščajnikov Krasa Kras - Domio 9:0 (7:0) Strelci: Miniussi, Costa, Roman, Bovino, Sanzin, Selakovič 2, Manduca 2. Kras: Carli (Krecic), Miniussi (Racman), Renar, Kovacic, Simeoni, Marocco (Krizman), Costa, Košuta (Bianco), Manduca (Bovino), Roman (Sanzin), Selakovič (Caselli). Na prvi tekmi drugega dela prvenstva naraščajnikov je Kras zlahka premagal šibkega nasprotnika. V prvih štiridesetih minutah so se nogometaši združene ekipe izkazali predvsem v fazi napada. Makiviče-vi varovanci pa niso imeli veliko dela. Z na-raščajniki sta prvič nastopila tudi Košuta (1997) in Roman (97), ki ponavadi branita barve združene ekipe najmlajših. Po sodnikovem premoru je trener zamenjal vse igralce, ki jih je imel na razpolago. Kras je imel popolno premoč na igrišču, tako da je bil Domio le enkrat nevaren. (mip) Ostali izidi: Aris San Polo - Staran-zano 0:2, Montebello Don Bosco - Esperia 3:4, Opicina - Cgs 1:1, S. Andrea - Zau-le 3:0, Sistiana - UFM 1:3. San Luigi je bil prost. Vrstni red: UFM 39, Kras 29, S. Andrea 27, San Luigi 26, Sistiana 22, Staran-zano 18, Cgs 16, Opicina 15, Esperia 13, Aris 12, Montebello 11, Domio 7, Zaule 4. Prihodnji krog: Esperia - Kras. DEŽELNI MLADINCI - Vrstni red: San Luigi 42, Trieste calcio 37, Pro Romans 31, UFM, Ronchi, Cervignano 21, Audax 20, Zaule 18, Ponziana 16, Vesna, S. Andrea 14, Muggia 12, Costalunga 9, Kras 7. Prihodnji krog: Ronchi - Kras, Vesna - Trieste Calcio Zaradi varnosti se je deželna smučarska zveza odločila, da bodo na Piancavallu namesto veleslaloma postavili slalom. Najmlajši tekmovalci babyji in miški so se tako na drugi tekme sezone pomerili na nižjih količkih, med katerimi pa so bili prav tako uspešni, čeprav so sedaj večinoma trenirali samo veleslalom. Prve slalomske preizkušnje so bile namreč napovedane za februar. Nedeljski izkupiček - tri prva, drugo in dve tretji mesti - tekmovalcev Brdine, Devina in Mladine je torej trenerje prijetno presenetil. Kot na prvi tekmi so bili najuspešnejši tekmovalci Devina, ki so osvojili spet tudi prvo mesto na ekipni lestvici. Na najvišjo stopničko so se uvrstili Caterina Sinigoi (baby 2), ki je bila tudi najhitrejša med vsemi slovenskimi tekmovalci, ter Elena (baby 1) in Stefano Frandoli (miški 1), sicer iz Spilimberga, ki sta prej tekmovala pri klubu 5Cime. Na stopničke so se še uvrstilai Gaia Del latte (Mladina, 2. med baby 1), Erik Berdon (Devin, 3. med baby 1) ter Petra Kalc (Brdina, 3. med baby 2). V ekipni razvrstitvi je Devin zmagal s 405 točkami, drugi je bil Porde-none (348), tretji pa 5 Cime (305). Naslednji vikend bodo najmlajši tekmovalci prosti, v nedeljo, 29. januarja, pa jih čaka promocijska tekma za trofejo Biberon v kraju Forni di Sopra. Ostali izidi: baby 1 (moški): 4. Maks Škerk, 5. Francesco Lopreiato (oba Devin); baby 2 ženske: 7. Petra Bellafontana (Mladina); miške 1: 8. Anna Ciuch (Brdina); miški 1: Alessandro Deluisa (Devin) odstopil; miške 2: 5. Petra Udovič, 7. Sara Craievich, 10. Veronika Bordon (vsi Devin), 11. Linda Polli (Mladina), Giorgioa Sinigoi in Irene Lopreiato (obe Devin) odstopili; miški 2: Nicholas Ciacchi (Devin) in Ma-tia Del latte (Mladina) odstopila. prej do novice SK Devin je tudi na drugi tekmi FISI osvojil ekipno prvo mesto. Na fotografiji vsi tekmovalci s trenerjem Alešem Severjem SLALOM V SAPPADI www.primorski.eu1 Dečka Kalc in Škerk v prvi deseterici Po prvem superveleslalomu sezone so dečki in naraščajniki v nedeljo tekmovali v slalomu. Tokrat sta se v prvo deseterico uvrstila samo dečka Matej Kalc (Brdina) in Rudy Škerk (Devin), ki sta neritmično progo solidno odsmučala. Kalc je bil 9., potem ko je v drugem spustu nadoknadil štiri mesta; Škerk pa je osvojil 10. mesto: v prvi vožnji je smučal bolj zadržano, v drugi pa prepričljivejše in dosegel sedmi čas drugega spusta. Brdinina smučarka Katrin Don pa je bila med naraščajnici 12. Preveč napak je naredila predvsem v drugem spustu, kar ji je onemogočalo višjo uvrstitev. Prepričljiv je bil tudi nastop smučarke Devina Andree Craievich, ki je bila po prvem spustu 6. in zbrala pred sotekmovalkami svojega letnika kar pet sekund prednosti; dobrega mesta pa ni vnovčila v drugem spustu, ko je naposled odstopila. Prav tako je dobro začel Tommaso Pilat, ki pa zaradi napake je odstopil že na prvi strmini. Naslednji teden bodo dečki in naraščajniki tekmovali v Forni di So-pra: v soboto bo Brdina organizirala veleslalom za Pokal ZSŠDI, v nedeljo pa bo na vrsti še slalom. Ostali: dečki - 24. Jan Sedmak (Mladina), 27. Enrico Rožič (Devin), 30. Samuel Purič; Blaž Klinec odstopil; naraščajnice: 29. Patrizia Zarotti (Devin), 32. Petra Basezzi (Devin); naraščajniki: 27. Matej Udovič (Devin). □ Obvestila ašd sk brdina vabi člane, da se množično udeležijo promocijske tekme v veleslalomu, veljavno za 12. pokal Zadružne kraške banke, ki bo v Forni di Sopra v nedeljo, 22. januarja. Vpisovanje je možno do četrtka, 19. januarja, na tel. št.: 348-8012454 (Sabina). ašd sk brdina obvešča, da bo v nedeljo, 22. januarja, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije na tel. št.: 335-5476663 (Vanja). so-spdt organizira 27.,28. in 29. januarja 2012 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. zamejsko šahovsko prvenstvo bo v soboto, 21. januarja na sedežu SST 1904 v Trstu v Ul. Cicerone 8 - 1. nadstropje. Pričetek ob 15. uri, predviden zaključek ob 18.30. Prijave: moblak@libero.it. 22 Četrtek, 19. januarja 2012 ALPE-JADRAN VELIKI 360 STOPINJ - Christian Leghissa V prvi vrsti izobrazba Ime in priimek: Christian Leghissa, za domače prijatelje Rojc, v Venetu me poznajo z vzdevkom Trst Kraj in datum rojstva: Trst, 9. 3. 1978 Kraj bivanja: Nabrežina Kamnolomi Študij, služba: maturiral na višji srednji šoli J.Stefan v Trstu leta 1997, mehanska smer. Za poslen v Sinhrotronu KDO SE/H pri Bazovici kot mehanski operater. Stan: zaseden, poroka bo 16. junija letos p Kolesarja Christiana Leghisso lahko ob uri kosila opazite, kako trenira po vzhodnem Krasu. Nabrežinski kolesar se stalno izpopolnjuje. Zanima ga vse, kar je povezano z izobrazbo v športu. Poleg tega ima tudi rad družbo prija teljev: »Rad imam domačo glasbo. Večkrat igram na bariton s prijatelji na raznih veselicah, seveda ko sem prost.« • Impulziven ali preudaren? Naučil sem se šteti do deset in šele nato odgovoriti, drugače bi bil res preveč impulziven. • Strog ali popustljiv? V mojem delu sem precizen in strog, s svojimi varovanci pa moram pliuti med strogostjo in popustljivostjo. • Družaben ali sramežljiv? Družaben. • Sa njač ali konkreten? Konkreten, rad pomagam ljudjem in prijateljem za nasvete ali kaj podobnega. Trmast značaj mi omogoča, da to kar načr tujem, na nek način tudi speljem do konca. • Delaven ali len? Delaven, rad bi, da bi dan trajal 30 ur. • Altruist ali egoist? Zelo altruist. • Osvajaš ali pustiš osvajati? Po nara vi rad osvajam. Zelo lepo je imeti v življenju ose bo, ki te ima zelo rada. Športna panoga: kolesarstvo Vloga: športni direktor in kolesar Matično društvo: SK Devin za šport, SKD Vi-gred za kulturo, pri katerem sem odbornik in rad pomagam pri raznih društvenih dejavnostih Sedanje društvo: RCP - Stevens iz kraja Motta di Li-venza pri Trevisu Na igrišču/telovadnici sem ... v zimskem času treniram vsak dan, med sezono pa mirujem enkrat tedensko a ct> cn <Î> i. a j 6 pol j s i ul esi Gledališče ali kino? Kino Dnevniki, revije, TV dnevnik, TV oddaja: Gazzetta dello Sport, Primorski Dnevnik, Messag-gero Veneto del Friuli, La Tribuna, II Piccolo; Tele- r v ih Ti ^-H l ri e ej o og fi C« ciclismo, Dribbling, Športel Spletna stran: www.trevisomtb.it www.solobike.it Najljubša knjiga, pesem, film, predstava: Lju bezen in duhovna rast - M. Scott Peck, kar se tice filmov imam rad vse Stallonejeve filme (Rocky , Rambo...), B. Spen-cerja in T. Hilla; všeč mi je domača narodno zabavna glasba (cenim skupino Kraških muzikantov), predstave pa si ogledam pri domačih kulturnih društvih. •ijBjos od psouABÍap v[TuaA}srup Aa}iAi3}spa.id ut ufireA^p -ajd ud jp3 'rnojjods s nrezaAod ujuaa jujajod os }0>j apjaiojd bj -Tsireujj fojduu as as 13p 'ai Sojpajd nnpg nuaja} bu psouABÍap ijiS ourn unjijuiajds au fas 'unjuiiu IQSSZ AoSojpajd ijjfoaA ¡IQSSZ BZ Soj -pajj 0 '(oSrup ip3 jarnoSou) aujjdpsip aSrup bz i3>jsap Buao^spo jiq o>jiji3j iq pjíoqpo a }ap32 pjaíojd 'irejiziireSjo ojqop ai *** up 'rnijsim ivj.iods ma>jsíamez o 0 'V[np TuaAjsorn bzbjzt op oupjA apijd o>j 'pjpoSop lujjods pp3} ^d jpj uAi3jd - jrej Bpoz ida B|isnpABU íjoqíeu ai am oaiz a ije ax oj % 'api3jui ofajiuaj} as 13d 'aqzBjqozi ausj>p3>jTu zajq njuajqunj a os pj 'aípníj puajaduio^au ua}i3>jau ut Suidop ournoApau ai :e}jods UBjjs Burnax % 'J^t 0A}s:resaj0>j dID 0}0]/v unjpajS pw 'pjods pjsrniz tsa tui os aasA 'jajuj :ez iubíiab^ % SBjauioSou jpj 3i3>ja} pjsjoS 'jrejmus jiq iq 'bj jods uSaioAS jejqzi iq au a^ 9 ^Saiu fexjouz os pj 'psouqaso ut TÍlajBÍTjd S aíUBJT3TUnUI0>{ UT BÍpi3ZTp3pOS '}S13.I 'Bjnj -jn>j ai jjods qjods luarnod im íb>j ^Ods NlZ^ Najljubša jed: kala-mari na žaru ali vsaka jed z morskim sadeži (npr. rižota) Najljubša pijača: teran Druga država, v kateri bi rad živel: Švica in pri-mis, nato pa Slovenija Priljubljeni kraj/izlet: vsak kraj ima svoje lepote in zanimivosti, ko pa grem v La-dinske Dolomite (Alta Badia, Val Gardena, ipd) s kolesom ali peš, se mi odpre srce Triglav? Nisem še bil, upam da bo v prihodnosti, če bo čas. / ALI ALI Nogometaš Primorja Peter Emili je na vprašanja ali-ali odgovarjal po krivdi njegovega brata Mitje, ki ga je v rubriko privabil prejšnji teden. Inter ali Milan? Noben od dveh. Juve. Diego Armando Maradona ali Lionel Messi? Dve različni obdobji in dva različna nogometa. Vsekakor Maradona. Tina Maze je pokazala modrček. Simpatična ali nepotrebna gesta? Ne vem, ker nisem videl. Škoda. Zoran Jankovič ali Janez Janša? Ne bi znal. Ne spremljam. Raje prost vikend na snegu ali na Dunaju? Na snegu. Dunajski zrezek ali rostbif? Težka izbira. Rostbif. Muškat ali teranov liker? Ne pijem alkohola, a če ga malo, izberem muškat. Amy Winehouse ali Lady Gaga? Če imam na izbiro samo to, izberem najmanj slabo, zato rečem Lady Gaga. Ne ker bi mi bila všeč, ampak ker je Amy Wine-house slab zgled. Rambo ali Rocky? Rocky. V Rambu je preveč nasilja. Posvajanje otrok istospolnih parov: za ali proti? Proti. Nisem proti gejem in lez-bijkam, ampak mislim, da je družina z očetom in mamo naravna. Otrok, ki bi odraščal v drugačni družini, bi imel težave, ko bi mu bilo treba razlagati, zakaj nima mame in očeta. Primorec ali Primorje? Ne morem izbrati, ker sem pri Primorju zrasel in pri Primorcu odigral večji del svoje kariere. Navezan sem na obe društvi. Žogo si dobil od brata Mitje, komu jo boš zdaj podal? Včeraj sem dolgo razmišljal in se na koncu odločil za Sabrino Bukavec, ker je moja sovaščan-ka. (p. v.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO ITALIJAN (SLABS.) TREBENSKO NOGOMETNO MOŠTVO OSEBNO ŽENSKO IME SLOVENSKI TENORIST DARIAN LASTNOST VELIKE MOČI AVSTRIJSKI PISATELJ (FRANZ) NEGATIVNO NAELEKTREN ION BISTVO V FILOZOFIJI NAM OMOGOČA VID PREDSEDNIK POLETA KOKOROVEC EUGENE IONESCO AM. KOŠAR-KARTURNER IZRAELSKI PREROK ŽENSKO IME ITALIJANSKI SLIKAR (GUIDO) PREBIVALEC AFRISKE DRŽAVE DOLGOREPA PAPIGA ŠPORTNICA SHINKAI CLUBA KRILO RIMSKE LEGIJE NASE DRUŠTVO, DOLGA ... EMIL CESAR "OČE" NAŠEGA ŠPORTA PAVLETIČ IZOLACIJA SKANDINAVSKI DROBIŽ RICHARD EGAN SLONOV ČEKAN KEKE ROSBERG KEM. ZNAK ZA LITIJ ... IN HER-CEGOVIIM ODREVENELOST (MNOŽ.) JE LAHKO WHISKY ALI GIN GLAVNO MESTO CIPRA PABLO NERUDA JURIJ DALMATIN GRSKA BOGINJA MODROSTI ENOTAZA MERJENJE JA-KOSH ELEKn. TOKA GOROVJE V BOLGARIJI BERI ŠPORTNO PRILOGO PD AM. PEVKA, HČERKA FRANKA SINATRE SLOVARČEK - AMOS = izraelski prerok • EVAN = ime ameriškega košarkarja Turnerja (Philadelphia 76ers) • OER = skandinavski drobiž Vsi smo bili športniki... ViliPrinčič 1966, prva Borova košarkarska ekipa, stoje od leve: Andrej Rudes, Branko Lakovič, Maks Gergolet, Silvan Ambrožič, Adrijan Zavadlal, čepe: Vili Prinčič, Pavel Švara, Darko Košuta, Silvano Roiaz Vili Prinčič (letnik 1947) je naš priljubljen publicist, zgodovinar, večletni sodelavec našega dnevnika, član pevskega zbora Skala iz Gabrji, nekdaj celo uspešen član raznih rock ansamblov (pevec in kitarist) na Goriškem. Če se pokaže priložnost, tudi zdaj rad stopi na oder, ali zaigra na praznikih društev, planinskih shodih in podobno. Bil je dolgoletni odbornik in trener pri ŠZDom, nato funkcionar ZSŠDIna Goriškem (od 1976 do 2005). V tej vlogi je veliko prispeval pri čezmejnih športnih prireditvah, zlasti tistih množičnega in rekreacijskega značaja. Skratka gre za znano osebnost v zamejstvu. Aktivno se je s športom ukvarjal v šestdesetih in na začetku sedemdesetih let. Najprej je bil odbojkar (1963/64), nato, od leta 1965 dalje, košarkar pri tržaškem Boru. Sledilo je krajše odbojkarsko in košarkarsko obdobje pri goriškem Domu. Z aktivnim igranjem je zaključil že v zgodnjih sedemdesetih letih in se povsem posvetil odborniškemu in občasno trenerskemu delu pri košarkarski sekciji Doma. V različnih zadolžitvah je Domu ostal zvest do današnjih dni. Po upokojitvi leta 2005, se posveča predvsem zgodovinskim raziskavam in dejavnostim na kulturnem in družbenem področju. Je tudi odbornik Kulturnega doma v Gorici. Že skoraj štiri desetletja je stalni dopisnik našega dnevnika, sodeluje pa tudi z drugimi časopisi in revijami. Vili Prinčič je tudi avtor številnih knjig in brošur s športno in zgodovinsko vsebino. Pravkar je izšla njegova knjiga "V sinjo brez-končnost", ki je na predstavitvi v Gorici žela velik uspeh. (lako) Torek, 17. januarja 2012 2 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA-TRŽIČ - Program in prioritete zdravstvenega podjetja V obeh porodnišnicah število porodov porazno »Bangladeševci odhajajo«- Preverjali bodo utemeljenost predpisanih fizioterapevtskih storitev »Takšne številke vzbujajo žalost.« S temi besedami je Marco Bertoli včeraj komentiral število porodov, ki so jih lani opravili v goriški in tržiški porodnišnici. Bertoli je sanitarni direktor pri posoškem zdravstvenem podjetju, ki z januarjem začasno opravlja dolžnosti generalnega direktorja; na tem mestu je nasledil Gian-nija Cortiulo, ki je bil imenovan za deželnega direktorja urada za zdravstvo. V novi vlogi je Bertoli predstavil program in strateške smernice zdravstvenega podjetja na sinočnji konferenci županov (in njihovih namestnikov), ki je potekala na goriški občini. Iz Bertolijevega navajanja zasluži poudarek obračun goriške in tržaške porodnišnice, saj naj bi v letošnjem letu padla zadnja beseda o njuni usodi. Slika, ki jo je prikazal direktor, ob katerem je bila goriška odbornica in predsednica konference županov Silvana Romano, ni spodbudna. V Gorici so lani našteli 348, Bianchini in Sosol včeraj na občini v Tržiču pa 497 porodov. Če so porazne številke za Gorico običajne, ima negativni predznak tokrat tudi tržiški obračun, saj niso dosegli praga 500 porodov, ki ga za preživetje porodniškega oddelka določa deželni zakon. Upad je precejšen, če upoštevamo podatek, da se je v zadnjih petnajstih letih v Tržiču rodilo 9.458 otrok - v povprečju 630 rojstev na leto. Upad je predvsem posledica okoliščine, da Bangladeševci zapuščajo Tržič - je ocenil Bertoli -, odhajajo pa zaradi krize v industriji in zlasti v ladjedelniškem sektorju. »S takšnimi številkami, ki vzbujajo žalost, je nemogoče zahtevati, da se nič ne spremeni,« je opozoril in dodal, da se pa dežela do danes ni še izrekla. Hipoteze so tri: ohranitev porodniških oddelkov tako v Gorici kakor v Tržiču, vendar z enim samim primarijem, ohranitev samo goriške ali samo tržiške porodnišnice. Pričakovati je vsekakor, da izbire dežela ne bo opravila pred pomladanskimi volitvami, zato da ne bi ponudila argumenta predvolilnim polemikam. V nadaljevanju je direktor predstavil letošnji program in strateške izbire. Na prvih mestih je skrajšanje čakalnih dob. Glede tega je povedal, da najdaljše je ča- kanje na kolonskopijo in gastroentero-loški pregled, »tudi zaradi pomanjkanja osebja,« je priznal. Napovedal je nadaljnjo okrepitev zdravstvene oskrbe na teritoriju, zato da bo bolnišnica služila le za akutne bolnike. S tem v zvezi uvajajo nove bolničarske like, t.i. bolničarje teritorialne ekipe, ki bodo delovali v navezi z družinskim zdravnikom; po enega že imajo v Panzanu in Romansu, ki jima bo- do dodali še dva (enega od dveh v Gra-dežu). Učinkovitejšo oskrbo bodo zagotavljali bolnikom, ki so zapustili bolnišnico, zato da ne bodo prepuščeni sami sebi, in preverjali utemeljenost predpisanih fizioterapevtskih storitev, v kolikor po številu le-teh je Goriška na prvem mestu v deželi, kar se seveda odraža v dolgih čakalnih vrstah. Navedel je še podatek, da preko 10 odstotkov ljudi naroči zdrav- stveni pregled, a ga potem ne opravi. Naj za konec še zapišemo, da sta Li-vio Bianchini in Marjan Sosol iz stranke Levica, ekologija in svoboda včeraj opozorila konferenco županov na dolgoletno zahtevo, da goriška bolnišnica zagotovi zdravljenje možganske kapi s trom-bolizo. To sta storila z zgovornim napisom, ki sta ga razobesila v občinski dvorani. (ide) Goriška splošna bolnišnica bumbaca Splošna bolnišnica v Tržiču bumbaca ZAGRAJ - Elisabetti Pian primarne volitve DS Tretjič kandidatka Županja prejela sedemdeset odstotkov glasov - Dario Meani pričakoval večjo podporo Zagrajska leva sredina ima svojo župansko kandidatko za letošnje upravne volitve. Dobila jo je na nedeljskih primarnih volitvah Demokratske stranke. Zmago je slavila dosedanja županja Eli-sabetta Pian, ki je na celi črti premagala svojega protikandidata Daria Meanija. Primarnih volitev se je udeležilo 377 volivcev, kar predstavlja približno dvajset odstotkov volilnih upravičencev iz za-grajske občine. Za Pianovo se je izreklo 266 udeležencev primarnih volitev, kar predstavlja okrog sedemdeset odstotkov oddanih glasov. Meanija, bivšega tajnika Demokratske stranke, je torej podprlo približno trideset odstotkov udeležencev primarnih volitev, nedvomno pa je pričakoval boljši uspeh. Pianova se po uveljavitvi na nedeljskih primarnih volitvah že pripravlja na občinske volitve, med katerimi se bo tretjič zapored predstavila volivcem. Prvič je bila izvoljena leta 2002, vendar takrat ni dočakala konca mandata. Leta 2006 je namreč izgubila večinsko podporo v občinskem svetu, odstopilo je pet svetnikov opozicije in dva iz vrst večine, tako da je zatem devet mesecev zagrajsko občino vodil komisar. Pianova je leta 2007 kljub izgubi podpore v občinskem svetu še enkrat kandidirala in volitve zmagala s 46,84 odstotki glasov. Med dosedanjima mandatoma Pia-nove je bila občina Zagraj vključena v seznam občin, v katerih se izvajata zaščitna zakona 482/1999 in 38/2001. Leta 2008 se je zagrajska uprava odločila za uveljavitev vidne dvojezičnosti v zaselkih Petovlje, Zdravščina in Ušje, ki so dobili dvojezične table ob začetku naselij. Elisabetta Pian bumbaca APrimorski ~ dnevnik GORICA - Lestvice Romolijev poskok, Gherghetta v ozadju Priljubljenost goriškega župana Et-toreja Romolija je ravno v letu pred volitvami doživela velik porast, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta pa ostaja še vedno v ozadju. Italijanski ekonomski dnevnik II Sole 24 Ore je včeraj objavil rezultate obsežne ankete o priljubljenosti krajevnih upraviteljev »Governance Poll 2011«, ki jo je med 12. septembrom in 18 . decembrom minulega leta izvedlo specializirano podjetje IPR Marketing. V vsaki italijanski pokrajini je podjetje intervjuvalo 800 volivcev, v vsaki občini pa 600 volivcev. Odgovori anketirancev kažejo, da bi danes goriškega župana Ettoreja Romoli-ja podprlo 53 odstotkov volivcev, to se pravi šest odstotkov več kot lani, kar predstavlja najvišji porast med vsemi italijanskimi prvimi občani. Zaradi tega Il Sole 24 Ore Romolija omenja kot župana z najboljšim rezultatom, medtem ko se je najslabše odrezal župan iz Firenc Matteo Renzi, ki je izgubil zaupanje 14 odstotkov volivcev in je E. Romoli zato njegova podpora 53 odstotna. Romoli se je lani uvrstil na 98. mesto, letos pa na enainpetdeseto. Predsednik pokrajine Gherghetta je glede na lansko leto izgubil podporo 0,8 odstotka volivcev; skupno ga podpira 52 odstotkov volivcev, kar ga uvršča na 80. mesto po priljubljenosti. Lani je bil kljub malenkostno višji podpori na 82. mestu. »Kot se lani nisem vznemirjal zaradi padca podpore, se letos ne bom vznemirjal zaradi njenega porasta. Nadaljeval bom s svojim delom, se pa iz pogovorov na ulici zaveda, da Goričani cenijo naša prizadevanja za oživitev mesta,« pravi Romoli, medtem ko iz vrst Demokratske stranke poudarjajo, da se župan nima česa veseliti zaradi razkolov, ki jih doživlja njegova koalicija. »Vprašanje iz ankete je zadevalo izključno župana, ne pa njegovega odbora in koalicije, ki sta na psu. Ravno zaradi notranjih razdorov se Romoli še ni odločil, ali bi ponovno kandidiral. Kot kaže iz Rima, se bosta Severna liga in Tretji pol s Finijem in Casinijem odločila za samostojni nastop,« pravijo iz Demokratske stranke in opozarjajo, da pa leva sredina kompaktno podpira svojega županskega kandidata Giuseppeja Cingolanija. GORICA - Pokrajinska zveza industrialcev Bono predsednik Poverjeni upravitelj družbe Fincantieri edini kandidat - Nasledil bo Gianfranca Di Berta Goriška pokrajinska zveza industrialcev bo z jutrišnjem dnem imela novega predsednika; po napovedih bo to Giuseppe Bono, poverjeni upravitelj ladjedelniškega koncerna Fincantieri, ki naj bi na tem mestu nasledil Gianfranca Di Berta. Bono, ki je bil do včeraj edini kandidat za to mesto, bo na goriškem sedežu industrialcev v Ulici Arcadi predstavil sodelavce, ki mu bodo pomagali pri vodenju zveze. Imenovanje Bona je nekoliko presenetljivo, potem ko je januarja lani grozil, da bo družba Fincantieri izstopila iz goriške zveze industrialcev. Bono je bil takrat nezadovoljen s podporo, ki so jo goriški industrialci zagotavljali njegovemu projektu za prestrukturiranje družbe Fin-cantieri. V nadaljevanju leta se je spor zgladil, tako da so Bona predlagali za predsednika, kar naj bi celo odpiralo pot k združitvi med tržaškimi in goriškimi industrialci. Giuseppe Bono bumbaca TRŽIČ - V pripravi občinski proračun Z uvedbo davka IMU občina ob milijon evrov Zaradi uvedbe davka na nepremičnine IMU bo tržiška občina izgubila en milijon evrov, čeprav bodo občani še kako občutili porast davčnega pritiska. Med pripravo proračuna za letošnje leto so v Tržiču izračunali, da bodo občani in podjetja skupno plačali 5,5 milijona evrov novega davka, tržiška občina pa bo lahko zadržala zase le denar, ki bo prišel od davka na prvo stanovanje. Zaradi tega bo večji del denarja šel v Rim, saj bo znesek, ki ga bodo poravnali lastniki industrijskih in trgovskih poslopij, veliko višji od zneska, ki ga bodo poravnali lastniki stanovanj. Na tržiškem županstvu zato med pripravo proračuna za letošnje leto iščejo način, da bi krili luknjo, ki je nastala zaradi uvedbe davka IMU. Glavni cilj je strukturalno znižanje stroškov, ki ga napoveduje občinski odbornik za finance Francesco Martinelli. Skupaj s svojimi uradi je odbornik že pripravil sveženj ukrepov, ki zadevajo stroške upravljanja, vzdrževanja poslopij in nekaterih storitev. Na občini ne nikakor nameravajo znižati števila osebja, po drugi strani pa nočejo niti zvišati dodatka k davku na fizične osebe Irpef, ki je v Tržiču 0,3 odstoten, občani, ki imajo letni dohodek nižji od 15.000 evrov, pa ga ne plačujejo. Med možnimi ukrepi je zaenkrat tudi povišanje davka na odvaža-nje odpadkov Tarsu, medtem ko morajo še preveriti, kako bodo na priliv denarja vplivali popusti, ki jih bodo deležni lastniki prvih stanovanj z nižjimi dohodki in številčne družine. 24 Torek, 17. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / TRŽIČ - Različna mnenja glede načrtovane širitve pristanišča WWF zahteva zaščito tudi za močvirje in trstičje S pokrajine odgovarjajo, da ostajajo nedotaknjena vsa območja SIC-ZPS Pri načrtovanju širitve pristanišča v Tržiču je treba po mnenju naravovar-stvenikov upoštevati tudi visoko naravno vrednost močvirnatega območja v industrijski coni Ližerc, ki je delno že vključeno med zaščitena območja SIC-ZPS. »Območje med morjem, izlivom Tima-ve in prvimi kraškimi obronki je na državni ravni med najbolj bogatimi s pticami, kar potrjujejo tudi zadnje študije, objavljene na spletni strani www.ornitho.it. Zato gre za območje z izredno visoko stopnjo biodiverzitete, ki jo je treba zaščititi,« poudarjajo okoljevarstveniki iz sklada WWF in pojasnjujejo, da je goriška pokrajina pred nekaj tedni odobrila študijo za širitev tržiškega pristanišča, ki naravovarstvenikov ne zadovoljuje. »Študija predvideva urbanizacijo velikega trstičja na območju Ližerc in zasutje z zemljo močvirja nedaleč od termoelektrarne, po drugi strani pa ohranja le del gozda in priveze ob izlivu Timave. V študiji je predvidena tudi gradnja velike bankine, ki bi segala do zaščitenega območja SIC-ZPS in zaobjela tudi večje območje plitve morske vode,« poudarjajo predstavniki iz sklada WWF, ki pojasnjujejo, da je sredi trstičja na območju Ližerc mogoče opaziti številne zelo redke ptičje vrste. Med njimi naravovarstveniki omenjajo čapljo bobnarico (v latinščini Bo-taurus stellaris), ujedo rjavega lunja (v lat. Circus aeruginosus) in raco kostanjevko (v lat. Aythya nyroca), ki v deželi Furla-niji-Julijski krajini ni prisotna nikjer drugje. Uničenje trstičja bi po besedah predstavnikov sklada WWF prizadelo tudi populacijo dvoživk in kačjih pastirjev, zato pa naravovarstveniki pozivajo krajevne upravitelje, naj se pri načrtovanju širitve pristanišča zgledujejo po Kopru. »Čeprav ima Slovenija zelo majhen obalni pas, se je odločila, da bo zaščitila 124 hektarjev Škocjanskega zatoka, ki se nahaja tik za koprskim pristaniščem. Na podoben način bi morali ravnati tudi v Tržiču, kjer bi morali zaščiti trstičje v industrijski coni in močvirnata območja ob njem, ki so tako pomembna za številne vrste ptic,« pravijo okoljevarstveniki, ki opozarjajo, da se sredi industrijske cone Ližerc nahajajo komaj obnovljene rimske terme, nedaleč od katerih so tudi številni navtični privezi. »Če hočemo razviti turizem in navtiko, ne moremo prekriti s cementom še zadnjega naravnega dela Ližerca, zato pa moramo trezno premisliti, katere so razvojne možnosti tržiškega pristanišča, ki ga je treba načrtovati v sodelovanju s pristanišči iz Trsta, kraja Porto Nogaro in Kopra. Glede študije o širitvi pristanišča, ki jo je odobrila pokrajina, je včeraj pokrajinska podpredsednica Mara Černic razložila, da so pri njeni pripravi upoštevali vse omejitve, ki jih narekujejo direktive o območjih SIC-ZPS. Trstičje, za rešitev katerega si prizadevajo naravo-varstveniki, pa ni vključeno med zaščitena območja. (dr) Močvirje v industrijski coni Ližerc, ki ga želijo okoljevarstveniki zaščititi (zgoraj); kostanjevka (levo) in bobnarica (desno) »Črpalk je preveč« V goriški pokrajini in še zlasti v Gorici je bencinskih črpalk preveč. V to je prepričan deželni svetnik Ljudstva svobode in nekdanji goriški župan Gaetano Va-lenti, ki je leta 2009 prispeval k pripravi deželnega zakona, s katerim so zagotavljali finančno pomoč črpalkarjem, ki so se odločili za zaprtje svojih črpalk. Kot Valenti tudi sam priznava, pa je za pomoč zaprosilo zelo malo črpalkarjev, kar še posebej velja za Gorico. »Če goriški črpalkarji hočejo opozoriti na svojo stisko, se s svojimi protestnimi akcijami ne smejo omejiti zgolj na krajevno raven,« poudarja Valenti, pri čemer se nanaša na njihovo napoved, da bodo po izčrpanju zalog goriva izročili županu ključe črpalk. Čez mejo padel z motorja V nesreči, ki se je v nedeljo ob 13. uri pripetila v krožišču v Rožni Dolini, se je poškodoval 46-letni italijanski voznik motornega kolesa. Ta je zaradi neprilagojene hitrosti padel in utrpel predvidoma lažje telesne poškodbe. Kasneje so ga reševalci odpeljali na zdravljenje v bolnico v Gorico. (km) Izkoristil pozabljivost V eni od novogoriških trgovin je na prodajnem pultu neka ženska pozabila denarnico. To je izkoristil drug kupec in si denarnico prilastil. Oškodovanka je ostala brez dokumentov in 300 evrov gotovine. (km) Neva Makuc s knjigo Goriški muzej prireja nocoj ob 20. uri na gradu Kromberk predstavitev knjige »Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški« avtorice Neve Makuc. (km) Prirejajo tečaj furlanščine Pri furlanskem filološkem društvu se 6. februarja začenja začetni in brezplačni tečaj furlanščine. Informacije so na voljo na sedežu furlanskega filološkega društva (tel. 0481-533849, gorizia@filologica-friulana.it). PODGORA - Izpeljali delavnico iz laboratorija »Isonzo« Osnova za upravljanje porečja Na zemljevidu evidentirali vse težave reke Soče - V pripravi zaključni dokument, ki bo odposlan deželni vladi Jez pri Zagraju bumbaca Dežela Furlanija-Julijska krajina bo v kratkem imela na razpolago dokument, ki ji bo lahko služil kot dobra osnova za upravljanje porečja reke Soče. Dokument nastaja v okviru delavnic projekta »Isonzo«, ki ga je finančno podprla ravno dežela; zadnja delavnica je potekala v soboto v Podgori, kjer so vsi nosilci interesov - od kmetov do naravovarstvenikov, od ribičev do krajevnih upraviteljev - na zemljevidu evidentirali kritične točke, ki jih je ob Soči kar nekaj. Podgorski rajonski predsednik Walter Bandelj je opozoril na svojo staro zahtevo po sanaciji območja pod podgorsko »pašerelo«. Tu iz vode štrlijo ostaline nekdanjega jezu, ki bi ga po mnenju Bandlja treba čim prej porušiti ali pa obnoviti. Med udeleženci sobotnega srečanja je bila tudi pokrajinska podpredsednica Mara Černic, ki pojasnjuje, da iz dosedanjih delavnic ni izšla potreba po gradnji novega jezu med Podgoro in Pevmo, za katerega so se pred leti ogrevali pri konzorciju za bonifikacijo po-soške ravnine. Baje se je izkazalo, da potreba po namakanju ni tako pereča, kot je zgledalo pred leti, po drugi strani pa je v splošnem obdobju gospodarske krize zelo težko najti denar za uresničitev tako velikega projekta. Zaključno srečanje iz niza delavnic bo konec februarja; do takrat bodo vsi sodelujoči nosilci interesov prejeli v pregled osnutek dokumenta, ki ga pripravljajo v okviru laboratorija, imeli pa bodo tudi možnost vložiti morebitne ugovore in dopolnila. (dr) TRŽIČ - Kulturne pobude Minimalni poviški za uporabo občinskih dvoran Tržiška občina ima nov cenik za najem občinskih dvoran za kulturne dejavnosti. Po zagotovilih pristojne občinske odbornice Paole Benes so poviški minimalni, saj so se zanje odločili na podlagi tabel državnega statističnega zavoda Istat. Kulturne ustanove bodo za svoje pobude lahko najele galerijo sodobne umetnosti na Trgu Cavour, konferenčno dvorano občinske knjižnice, razstavno sobo Antiche mura in tudi občinsko gledališče. »Naše tarife so kljub poviškom še vedno zelo nizke, če pomislimo, da stane dvourni najem občinskega gledališča 250 evrov za neprofitne organizacije in 200 evrov za združenja, ki delujejo na občinskem ozemlju,« pravi Paola Benes in razlaga, da stane najem konferenčne dvorane knjižnice med sedemdeset in stoštirideset evrov, medtem ko je za galerijo sodobne umetnosti treba odšteti šestdeset evrov. SABLIČI - Zgorel sredi ceste Nazadnje odpeljali zgoreli tovornjak Z državne ceste št. 55 med Sabliči in Štivanom so v nedeljo odpeljali veliki tovornjak z žerjavom podjetja Midolini, ki ga je 2. januarja zajel požar in popolnoma uničil. Takrat je voznik pristavil tovornjak ob robu cestišča, potem ko se je zavedel, da je iz vozila uhajal dim. Voznik je takoj klical na pomoč gasilce, ki so prihiteli na kraj in nemudoma pogasili ognjene zublje. Kljub njihovemu takojšnjemu posegu je bil tovornjak z žerjavom seveda tako poškodovan, da ga je bilo treba odpeljati, za kar so v nedeljo poskrbeli z velikim tovornjakom, ki je nalašč prišel iz Vidma. Da bi lahko nanj natovori-li očrnjeni žerjav, ki tehta kar 70 ton, so dopoldne zaprli prometu državno cesto št. 55 med Sabliči in Štivanom. Zapora je trajala nekaj ur, nato pa so cestni promet ponovno sprostili. Celotni operaciji je sledil tudi 87-letni Umberto Midolini, lastnik in ustanovitelj podjetja, ki je specializirano ravno v uporabi velikih žerjavov. »K sreči se med požarom ni nihče poškodoval, to je najpomembneje,« je v nedeljo poudaril Umberto Midolini. Natovarjanje očrnjenega žerjava na tovornjak Bonaventura / GORIŠKI PROSTOR Torek, 17. januarja 2012 25 SOVODNJE - Novoletni koncert z gosti iz Škofje Loke in nagovorom županje Obeti niso najboljši, toda ne odstopajo od načrtov Društvom porazdelili prispevke za delovanje - »Kljub krizi so ostali enaki kot lani« Publika je tudi letos napolnila sovo-denjsko občinsko telovadnico, da bi prisluhnila tradicionalnemu novoletnemu koncertu, ki je imel letos škofjeloški značaj. Škof-ja Loka je namreč pobratena s Sovodnjami, občini se povezujeta zlasti na področjih kulture, športa in borčevskih pobud, po prepričanju tamkajšnjega župana Mihe Ješeta, ki je bil med gosti nedeljskega koncerta, pa bi stiki lahko zaobjeli tudi druga področja, v prvi vrsti gospodarstvo. Koncert je bil tudi priložnost, da je občina porazdelila krajevnim društvom skupno 11 tisoč evrov za redno letno delovanje. V dogodek je uvedla škofjeloška godba na pihala, nakar sta napovedovalki Maja Devetak in Sara Košuta predstavili program in poudarili, da se je občinska uprava za letošnji koncert odločila, da k sodelovanju povabi kulturne in glasbene poustvar-jalce iz pobratene Škofje Loke, katerim gre zahvala, ker so se odzvali povabilu. Na prizorišče je nato stopil Škofjeloški oktet, ki se je predstavil z nizom slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Oktet, ki se je predstavil v desetčlanski zasedbi, se je odlično odrezal in je s svojim lepim petjem prevzel občinstvo. Na vrsti je bila sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je prisotnim najprej izrekla voščilo, nadaljnji govor pa začela z ugotovitvijo, da je nastopila župansko funkcijo v obdobju, ki ni naklonjeno normalnemu in konstruktivnemu delu v korist lokalne skupnosti. Kljub nastalim težavam - je povedala - bo občinska uprava zagotovila osnovne storitve, ki jih dolguje občanom kot socialno in ekonomsko zrela družba. Napovedujejo se še težji časi, saj bo zaradi manjših državnih oz. deželnih prenosov ter zaradi uvedbe nepremičninskega davka IMU sovodenjska občina, sicer na osnovi le površnega izračuna, izgubila okrog 200 tisoč evrov; v prihodnjem občinskem proračunu ne bo mogoče zato izenačiti prihodkov in izdatkov brez dodatne dotacije dežele ali po-viška obstoječih oz. uvedbe novih občinskih davkov. Leto 2011 je bilo kljub črnim obetom pozitivno, je podčrtala županja, saj je občini uspelo premakniti ali celo zaključiti marsikatero poglavje zasnovanega programa. Omenila je izredna vzdrževalna dela na sovodenjski šoli, zaključek zahtevne faze preverjanja škodljivosti odlagališča na Malniš-ču, uspešen potek povračila stroškov občanom, ki jih je prizadela poplava septembra 2010, širitev območja, kjer je dosegljiva hitra internetna povezava Wi-Fi, in nazadnje, tik pred božičem, v okviru deželnega finančnega zakona, dodelitev 15-letnega prispevka na račun širitve avtoceste Vileš-Go-rica, ki zelo bremeni občinski teritorij. Občina si nadeja, da bo tudi v letu 2012 spravila pod streho nekaj načrtovanih projektov, kot npr. ureditev strelskih jarkov in drugih ostankov iz prve svetovne vojne na Vrhu, možnost priključitve na plinsko omrežje prebivalcev Peči in - upati je - tudi Rupe, ureditev območja bivšega nogometnega igrišča, začetek del za kritje kotalkarske plošče na Peči in začetek gradnje novega vrtca, če bodo državne dotacije to omogočile. Žu- panja je izrekla zahvalo vsem, ki so pripomogli k uresničevanju načrtov, zahvalila pa se je tudi društvom, ki dajejo utrip življenju v občini. Nato je z odbornico Vesno Primožič porazdelila prispevke društvom. Kljub kriznemu obdobju so ostali enaki kot lani, je poudarila. Prejeli so jih društvo Kar-nival, VZPI-ANPI Vrh, prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela, kulturno društvo Skala iz Gabrij, kulturno društvo Danica z Vrha, prosvetno društvo Rupa-Peč, VZPI-ANPI So-vodnje-Peč-Rupa-Gabrje, kulturno društvo Sovodnje, Društvo slovenskih upokojencev Gorica, sovodenjska sekcija prostovoljnih krvodajalcev, kulturno-športno društvo Vipava s Peči, športno združenje Soča, Združenje športnih ribičev Vipava, društvo slovenskih lovcev Doberdob, Kraški krti, Slovenska zamejska skavtska organizacija in krajevna enota Civilne zaščite. V drugem delu nedeljskega programa so nastopile Grudnove Šmikle s slovenskimi pesmimi, koncert pa je sklenila škofjeloška godba, ki je z zaključnim Radetzkym maršem spravila na noge sovodenjsko publiko. (vip) NOVA GORICA Vse več jih telefonari za volanom Novogoriški policisti v tem tednu izvajajo poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. S tem želijo zmanjšati število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, ki so posledica uporabe mobilnega telefona med vožnjo. Policija opozarja, da se večina voznikov ne zaveda dovolj nevarnosti uporabe mobilnih telefonov med vožnjo; če se na primer nekdo intenzivno pogovarja po telefonu dejansko ne spremlja dovolj dogajanja v prometu oziroma se bistveno zmanjša zbranost voznika. Telefoniranje med vožnjo je po dosedanjih ugotovitvah eden od pogostih dejavnikov za nastanek prometne nesreče. Policijska uprava Nova Gorica je v lanskem letu obravnavala skupno 409 (6 odstotkov več kot lani) kršitev v zvezi z nepravilno uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. Slovenska zakonodaja sicer telefoniranje med vožnjo dovoljuje, a le v primeru, če je v vozilo vgrajena naprava za prostoročno telefoniranje ali brezžična slušalka za uho, tako da vozniku pri tem ni treba fizično upravljati telefonskega aparata. Za voznike, ki se ravnajo v nasprotju s tem, je predpisana globa 120 evrov. (km) Občinstvo v sovodenjski telovadnici (levo), županja Alenka Florenin izroča prispevke (desno) in škofjeloška godba (spodaj) bumbaca v -t GORICA Cingolani: Ceno goriva bi lahko v «v ze znizali »Ceno goriva bi lahko že zdavnaj znižali, tako da bi bila nižja kot v Sloveniji, vendar tega na deželi niso še storili. Nanašam se na dodatni popust 5 centov in na prispevek 10 centov, ki ostajata zaenkrat le na papirju, čeprav ju predvideva deželni proračun, odobren 23. decembra lanskega leta.« Tako poudarja županski kandidat goriške leve sredine Giuseppe Cin-golani glede težav, ki jih doživljajo goriški črpalkarji zaradi bega avtomobilistov v Slovenijo, kjer sta bencin in dizel znatno cenejša kot v Furlaniji-Julijski krajini in Italiji nasploh. Cingolani poudarja, da so v nevarnosti številna delovna mesta, poleg tega pa deželna vlada s svojim zavlačevanjem in neodločenostjo oškoduje svoje prebivalce, ker z begom avtomobilistov v Slovenijo izgublja ogromno vsoto denarja, ki ga zagotavljajo davki na gorivu. »Na podlagi i G. Cingolani podatkov, ki jih imamo na razpolago, smo izračunali, da je beg italijanski avtomobilistov v Slovenijo vreden okrog 300 milijonov evrov,« poudarja Marco Rossi, ki je pri goriški Demokratski stranki odgovoren za gospodarstvo. »Za vsak liter bencina je dežela decembra lanskega leta unovčila 0,47 evra davka na gorivo in davka na dodano vrednost. Vsak liter, prodan na deželnem območju, zagotavlja deželi priliv dodatnega denarja; če bi dežela zvišala prispevek za črpalkarje, bi se vloženi denar povrnil že po dvajset odstotnem porastu količine bencina, prodanega v Furlaniji-Julijski krajini, kar pomeni, da bi priliv v deželne blagajne znašal 2,5 milijona evrov,« pravi Rossi, medtem ko je Cingolani tudi prepričan, da je treba posodobiti mrežo črpalk, ki jih je ponekod preveč. Po mnenju Cingolanija bi lahko na črpalkah prodajali tudi metan, po drugi strani pa bi treba na novo premisliti sistem deželnih popustov. »V krajih daleč od meje popust ne bi smel biti tolikšen kot v njeni bližini,« zaključuje Giuseppe Cingolani. GORICA - Priprave na volitve FLI sprašuje, kaj bo z rajoni Kaj bo z goriškimi rajonskimi sveti, se sprašujejo tudi pri goriškem krožku stranke FLI, ki se že pripravlja na prihodnje občinske volitve v Gorici in Krminu. V vidiku na bližajoče se volilne preizkušnje so se v prejšnjih dneh srečali predstavniki goriškega krožka FLI, ki mu predseduje Raffaella Fratepietro; zasedanja so se udeležili še nekateri člani stranke iz Tržiča in pokrajinski svetnik Stefano Cosma. V pričakovanju na sklepanje zavezništev in določitvijo ravnovesij znotraj Tretjega pola so se pri stranki FLI odločili, da se bodo čim prej srečali s predstavniki rajonskih svetov, ki jim grozi ukinitev, če na občini ne bodo pohiteli z njihovim reševanjem. »Volitve so pred vrati, občani pa resno tvegajo, da ne bodo volili svojih predstavnikov v rajonske svete,« pravijo pri stranki FLI in napovedujejo, da se bodo srečali tudi s kulturnimi združenji, s potrošniki in s starši otrok, za katere ni bilo mest v občinskih jaslih. AJDOVŠČINA - Prevzem Fructala Nectar mora v kratkem objaviti še ponudbo za preostale delnice Po nakupu 93,73-odstotnega deleža Fructala od ljubljanske družbe Pivovarna Union (za ceno 35,3 milijona evrov) mora srbska družba Nectar objaviti prevzemno ponudbo še za preostale delnice, ki so v lasti zaposlenih in nekdanjih zaposlenih. Za delnice malih delničarjev, ki imajo v lasti še 6,27-odstotni delež, naj bi bil pripravljen plačati 15,03 evra. Nectar je prevzel tudi Fructa-love dolgove, ki znašajo dobrih 13 milijonov evrov. Nakup je financiral delno z lastnimi sredstvi, in sicer v višini približno sedem milijonov evrov, delno pa s posojili Evropske banke za obnovo in razvoj. Srbski prevzemnik je obljubil ohranitev proizvodnje v Ajdovščini, ob tem pa tudi dodatna vlaganja v razvoj sadjarstva in lokalnih pridelovalcev sadja v Vipavski dolini. Glede 370 zaposlenih v Fructalu pa se je v sporazumu z občino zavezal, da odpuščanj ne bo, prav tako naj bi v Ajdovščini ostal tudi razvoj. Livio Bianchini in Marjan Sosol, somišljenika stranke Levica, ekologija in svoboda, sta se za protest v nedeljo vrnila na goriški Travnik; pridružil se jima je tudi županski kandidat Giuseppe Cingolani. »Pravi škandal je zavrnitev referenduma, zato pa mora sedaj parlament izglasovati nov volilni zakon, ki mora upoštevati voljo ljudi,« pravi Bianchini. 26 Torek, 17. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V četrtek v Katoliški knjigarni Na Kavi s knjigo in Dušanom Jelinčičem Podobno kot že v Tržaški knjigarni v Trstu - kjer se je pobuda obnesla, saj so srečanja dobro obiskana -bodo Kavo s knjigo v dopoldanskem času ponujali tudi v Gorici, in sicer v Katoliški knjigarni na Travniku. Začeli bodo v četrtek, 19. januarja, ko bo ob 10. uri na Kavo s knjigo prišel tržaški pisatelj Dušan Jelinčič, ki bo predstavil svoje zadnje knjižne novosti. Goriški niz knjižnih srečanj prireja Katoliška knjigarna v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo, založbo Mladika in Založništvom tržaškega tiska. Na prvem srečanju, ki je sredi decembra potekalo v travniški knjigarni, so predstavniki treh slovenskih založb v Italiji povedali, da so se povezali, zato da čim večjemu krogu ljudi približajo bralno kulturo, hkrati pa da poživijo Gorico in oživijo knjižna srečanja, ki so nekoliko izgubila na privlačnosti tudi zaradi pomanjkljivega koordiniranja prirediteljev. Skupaj bodo delali na tem, da se tudi v Gorici ustvarijo nove oblike družabnosti ob knjigi, so še poudarili. Prvo takšno srečanje bo v četrtek, ko bo v goste prišel Jelinčič in bo kavo ponudilo podjetje Primoaroma iz Trsta, naslednja pa se bodo zvrstila vsak mesec. Če se bodo prijela, bodo postala tedenska, še napovedujejo organizatorji. Odprta pa so prav vsem, ki so jim knjige pri srcu in radi segajo po njih. GORICA - Sezona Verdijevega gledališča Klavirska Balkanika Glasbeni projekt bodo ponovili po Italiji, »izvoziti« ga želijo tudi v vzhodno Evropo - Nocoj na vrsti Čehov Z bučnimi aplavzi si je občinstvo med sobotnim koncertom v goriškem gledališču Verdi izborilo kar štiri dodatke, kar dokazuje, da je Valter Sivilotti s svojim novim glasbenim projektom Balkanika spet zadel v polno. Na odru se je pod vodstvom Cristiana Dell'Osteja predstavilo šest pianistov in šest pianistk, ki so zaigrali vsak na svoj klavir; šest jih je bilo oblečenih v črno, šest pa v belo. Na programu so bile skladbe avtorjev iz Vzhodne Evrope, od Čaj-kovskega do Borodina, od Smetane do Bre-goviča. Projekt Balkanika bodo ponovili na raznih italijanskih odrih, »izvoziti« ga nameravajo tudi v vzhodnoevropske države. V mestnem gledališču bo drevi ob 20.45 predstava Antona Čehova, sicer deželna premiera, »Il giardino dei Ciliegi« (Češnjev vrt) v režiji Paola Magellija. Pianisti med nastopom v goriškem Verdiju bumbaca Dušan Jelinčič kroma [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež: v soboto, 28. januarja, ob 20. uri (premiera) in v nedeljo, 29. januarja ob 17. uri (abonmajska predstava) v župnijski dvorani v Štandre-žu komedija »Cvetje hvaležno odklanjamo« (Norman Barrash - Carroll Moor) v režiji Jožeta Hrovata, nastopa dramski odsek PD Štandrež; informacije po tel. 0481-20678. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na komedijo »Tartuffe« v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici (tel. 0481-531445) in na spletni strani www.teaterssg.com. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 17. januarja, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik« (razprodano); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »J. Edgar«. Dvorana 2: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.30 »Melancholia«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »La talpa«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »L'incredi-bile storia di Winter il delfino«; 20.30 »J. Edgar«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Im-maturi - Il viaggio« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.45 - 20.40 »La talpa« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.30 »Alvin Superstar 3 -Si salvi chi puo«; 20.15 - 22.10 »Mira-colo a Le Havre«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 19.50 - 22.00 »Io sono Li«. fl Razstave DRUŠTVO ARS vabi na odprtje razstave z naslovom »Onkraj vidnega - Ol-tre il visibile« Fabia Gonnellija in Micheleja Petruza v sredo, 18. januarja, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku. Razstavljena dela bo predstavila Cristina Feresin. V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici je na ogled razstava v organizaciji združenja Amici di Israele z naslovom »Kaddish. Per i bambini sen-za figli«; do 28. januarja od ponedeljka do petka 17.00-19.00, ob sobotah 10.00 -12.00, zaprto ob nedeljah in v petek, 27. januarja. ~M Koncerti FADO IN JAZZ V KULTURNEM DOMU V GORICI: v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30 bo nastopila portugalska skupina Esquina de Alfama iz Lizbone; v četrtek, 26. januarja, ob 21. uri bo na vrsti jazz koncert s skupino Sherman Irby Quartet; informacije in rezervacijo vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288, info@kul-turnidom.it). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v sredo, 18. januarja, ob 20.45 bodo nastopili Barthold Kuijken (prečna flavta), Sigiswald Kuijken (violina), Wieland Kuijken (viola), Ewald De-meyere (klavičembalo); informacije po tel. 0481-494369. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da bo steklo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo v soboto, 21. januarja, in se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.00-16.00, ob četrtekih in petkih 12.30-13.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: otroški vrtec Ringa Raja v Ul. Brolo v Gorici danes, 17. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 24. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30, otroški vrtec Kekec v Števerjanu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Ringa Raja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 18. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 25. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v torek, 24. januarja, od 11. ure do 11.45, v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 12. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Kekec v Šte-verjanu v torek, 24. januarja, od 10.30 do 11.30 in v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu v sredo, 18. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe v osnovni šoli Zupančič v Gorici v sredo, 18. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v torek, 17. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Abram v Pevmi v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Zupančič v Gorici v petek, 20. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v sredo, 18. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 10.00, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 9.30 in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 23. januarja, od 10.30 do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA prireja dneve odprtih vrat za starše bodočih prvošolčkov na osnovni šoli Romjan v Ulici Capitello v sredo, 18. januarja, ob 8.30. Informativni sestanek za vpis v vrtec v Romjanu bo 18. januarja ob 17. uri v prostorih vrtca v Ul. Capitello. Za vrtce v Sovodnjah in Rupi bo informativni sestanek v sredo, 25. januarja, ob 17. uri v prostorih vrtca v Sovodnjah. Za vrtec Doberdob bo sestanek 23. januarja ob 17. uri v prostorih vrtca. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici prirejajo dan odprtih vrat v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici v sredo, 25. januarja, med 18. in 20. uro. Na poklicno tehničnem polu (poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Ziga Zois, industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega) in na licejskem polu (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič in klasični licej Primož Trubar) si bodo obiskovalci lahko ogledali šolske prostore, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da poteka vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo, ki se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.00-17.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). M Izleti PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni izlet od 23. do 30. avgusta po Turčiji in Ka-padokiji; informacije po tel. 0481882285 (Ivo Kovic). SPDG ODPOVEDUJE nočni izhod za odrasle na trasi Dol-Cerje-Fajti hrib-Dol, ki je bil napovedan za petek, 20. januarja, zaradi prihoda deževne vremenske fronte. Čestitke Draga SONJA! En poljubček na vsako stran, prejmi za svoj rojstni dan. Srce naše pa ti želi še veliko srečnih dni! Tvoji Majda, Sara, Alexander, Maximilijan. 3 Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. TEČAJ TRADICIONALNE TAJSKE MASAŽE bo potekal v Novi Gorici dve soboti, 21. in 28. januarja; informacije in prijave po tel. 00386-40221459. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo zasedanje deželnega sveta v sredo, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Deželni svet bo potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. DAVČNI URAD GORIŠKE OBČINE bo v četrtek, 19. januarja, zaprt zaradi iz-popolnjevalnega tečaja uslužbencev. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo od 23. januarja do 3. februarja, v okviru del za metanizacijo in širjenje proizvodnega območja, cestni odsek Štradalte od sovodenjskega občinskega pokopališča do križišča s Potjo na Roje zaprt za promet od 8. do 18. ure. Zagotovljen bo prehod za stanovalce in za vozila z dovoljenjem. ONAV (Vsedržavno združenje pokuše-valcev vin) iz Gorice organizira tečaj za pokuševalce vina, ki se bo pričel 13. februarja v Enoteki v Krminu; informacije na spletni strani www.onav.it, kjer je objavljen tudi program tečaja, vpisovanje na gorizia@onav.it ali po tel. 0481-32283 (Daniela Markovič). S3 Prireditve PREDAVANJE O LIKOVNI UMETNOSTI bo danes, 17. januarja, ob 18. uri v novogo-riški Točki ZKD na Ulici Gradnikove brigade 25. Multimedijski ustvarjalec Blaž Erzetič bo predaval na temo »Zvok in 3D grafika«; udeležba je brezplačna. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 18. januarja, ob 17.30 na pobudo AN-PI-VZPI iz Gorice, Podgore in Štandre-ža, Kulturnega doma in revije Isonzo-Soča gost večera Anton Vratuša, avtor knjige »Dalle catene alla liberta - La rab-ska brigada, una brigata partigiana nata in un campo di concentramento fa-scista« (Iz verig v svobodo - Rabska brigada). Avtorja bo predstavila Anna Di Gianantonio. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 18. januarja, ob 20.15 plesna predstava »Odsev misli« v izvedbi Terp-sihore Plesnega centra Šempeter-Vrtoj-ba in Umetniškega društva M&N Dance Company. Plesno predstavo bo oblikovalo več plesnih miniatur, pod katere so se kot avtorji podpisali Nastja Bremec, Michal Rynia, Daša Grgič, Alja Verre Ro-gelja in Simona Minisini. Prireditev, na kateri se bodo prepletali ples, glasba in izvirna poezija, bosta povezovali Ana Rutar in Anuša Kodelja. V ČITALNICI BABEL centra Mostovna v Solkanu bo v sklopu literarnih četrtkov srečanje z Metko Cotič v četrtek, 19. januarja, ob 20. uri; več na citalnicaba-bel@mostovna.com. DRUŠTVO JADRO IZ RONK vabi v petek, 20. januarja, ob 18. uri v ronško občinsko dvorano na predstavitev 14. številke društvenega zbornika. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVODNJAH bo v ponedeljek, 23. januarja, ob 18. uri srečanje z Jožetom Šušmeljem, ki je zbral in uredil knjigo »Zgodbe s Trnovske planote«. Prireja Občina Sovodnje v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo in s podporo Sklada Goriške hranilnice. 0 Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Fulvio Malfatti iz splošne bolnišnice v cerkev na Placu-ti, sledila bo upepelitev; 11.00, Quirino Rigonat iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 9.00, Armando Mucchiut (iz goriške splošne bolnišnice ob 8.40) v stolnici in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Ester Luciana Pin na pokopališču; 13.10, Orsola Ferrini vd. Trentin iz bolnišnice, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Giovanna Radiani (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču; 15.00, Gisella Chiabai vd. Pignataro v cerkvi v Bračanu, sledila bo upepelitev. DANES V MORARU: 14.00, Armida Donda vd. Crasnich (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. / KULTURA Torek, 17. januarja 2012 2 7 MARIBOR - V okviru evropske prestolnice kulture Kogojeva opera Črne maske navdušile občinstvo cankarjev dom Danes jazzovski večer Tridnevno uverturo ob začetku Evropske prestolnice kulture (EPK), ki je v Mariboru potekala konec tedna, je v nedeljo zvečer kronala premiera opere Črne maske Marija Kogoja. Koprodukcija obeh slovenskih opernih hiš v režiji Janeza Bur-gerja je občinstvo, sodeč po aplavzu, navdušila, čeprav bo, se strinja dirigent Uroš Lajovic, težko postala uspešnica. Opera ne vsebuje popevk in se ne priklanja nobenemu okusu. "Tukaj mora človek biti tisti, ki gre do nje," je po predstavi za STA dejal Lajovic. Črne maske, nastale po istoimenski drami Leonida Andrejeva, so sicer 85 let po nastanku še vedno aktualne. Govorijo namreč o psihični razklanosti glavnega junaka, vojvode Lorenza, njegovem boju med temo in lučjo, ki privede do obračuna z nasprotniki in nazadnje s samim sabo. Kogoj je to duševno razrvanost, ki se konča s požigom gradu kot simbolom odrešitve in združitve z Bogom, v glasbi izrazil s kontrasti med liričnimi trenutki in slovitimi izbruhi. Umetniški kolektiv Numen in Ivana Radenovic sta sceno zgradila z minimali-stičnimi elementi. Grad, kjer se opera dogaja, sta ponazorila s premičnimi stolpi, medtem ko sta odsev protagonistove duše podkrepila s talnimi ogledali. Kostu-mograf Alan Hranitelj pa je kot protiutež črnim maskam postavil razkošne rdeče kostume, obogatene z motivi človeškega telesa (ušesa, usta, oči, glava), srca, ujete duše. Odrski gib je oblikoval Edward Clug. Vlogo Lorenza je odpel baritonist ljubljanske Opere Jože Vidic, v ostalih vlogah pa so med drugim nastopili Dušan Topo-lovec, Andreja Zakonjšek Krt, Saša Čano, Sebastijan Čelofiga in Martin Sušnik. Ustvarjalci in poustvarjalci so bili po skoraj tri ure dolgi predstavi vidno zadovoljni. Režiser Burger je na vprašanje STA, ali se mu zdi, da mu je dobro uspelo postaviti na oder nekaj, kar presega realistično dramaturgijo, odgovoril, da ni bil nikoli njen pristaš, zato mu je bila opera "pisana na kožo". O njegovem "dosežku" pa bodo sodili drugi. Osebna drama je univerzalna, sodi v vsak čas, saj se s tem, kar se dogaja glavnemu liku, soočamo vsak dan. "Sama zgodba preživi in je brezčasna," je poudaril Vidic. Lajovic, ki je po osmih letih "druženja" s Kogojem na novo revidiral parti-turo, pa je na vprašanje, ali je izvedba pokazala na morebitne dodatne popravke, odvrnil, da bi bilo treba predvsem adaptirati dinamiko glede na vsakokratne akustične pogoje. Predsednik republike Danilo Turk se je v čestitki umetnikom poslužil besed Ric-harda Wagnerja. Kot je dejal, so ustvarili "celostno umetnino" (Gesamtkunstwerk), ki je v ponos vsem. Z novo postavitvijo Črnih mask so snovalci mariborskega kulturnega presto- Vlogo Lorenza je odpel baritonist ljubljanske Opere Jože Vidic lovanja Evropi želeli predstaviti tujini pomembno delo slovenske glasbene moderne, ki je kljub veliki hvali ob krstni izvedbi leta 1929 ostalo evropski in svetovni kulturni javnosti skoraj povsem neznano. Na slovenskem odru jo je bilo doslej mogoče videti le trikrat. Četrta uprizoritev bo v Mariboru doživela še nekaj repriz, marca pa se bo preselila v Ljubljano. Dogovarjajo se tudi že za gostovanje na Hrvaškem, kjer naj bi jo izvedli aprila prihodnje leto v okviru zagrebškega glasbenega bienala, maja pa jo bodo lahko videli tudi abonenti Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. (STA) V Cankarjevem domu tudi v letošnjem letu nadaljujejo s koncertnimi večeri Cankarjevi torki. Po tem, ko je minuli teden v Klubu CD nastopil Boštjan Narat, večere danes ob 20.30 nadaljuje švedski trio Fire!, ki navdih črpa v rudarstvu, pri motorjih kamionov, švedski elektroakusti-čni glasbi ter raznolikosti ustvarjalnega garažnega rocka in free jazza. Glasba tria Fire! je spoj izkrivljenih različic sodobne eksperimentalne glasbe. "Ne gre za fusion jazz. Ne gre niti za progresivni jazz rock v slogu Soft Machine. Gre za brezmejno psihe-delično in epsko ter še nepološčeno zvočno mojstrstvo zgodnjih Pink Floydov v sodobnejši obliki, ki mu čustveno silovitost dodaja Gustafssonov veličastni glas," so o zasedbi zapisali na spletnemu portalu Free Jazz. Trio sestavljajo pihalec Mats Gustafsson, ki se poigrava tudi z elektroniko, basist in orglar Johan Berth-ling ter bobnar in tolkalist Andreas Werliin. Glasbeniki prihajajo iz zasedb, kot so The Thing, Tape, Wild-birds & Peacedrums. Doslej so fantje kot Fire! izdali dva albuma - "You Liked Me Five Minutes Ago" (2009) in "Unreleased?" (2011). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Abonmajska sezona v Benečiji Prihajajo Šoferji za vse čase Gre za komedijo znanega hrvaškega avtorja Mira Gavrana - Uprizoritev v telovadnici na Lesah se bo začela jutri ob 20.30 Po jesenskem uvodu v znamenju besede Borisa Pahorja, bo Slovensko stalno gledališče jutri uradno odprlo svojo prvo abonmajsko sezono v Benečiji z enkratnim gostovanjem prve produkcije iz letošnje sezone, komedije Šoferji za vse čase Mira Gavrana kroma LA CONTRADA - Alternativni niz v dvoranici v Ulici dei Fabbri Ironična drama Carlosa Liscana, ki skozi absurd postavlja v dvom družbene konvencije Kot drugo ponudbo svoje alternativne sezone v mali dvorani v Ulici dei Fabbri v neposredni bližini stare univerze je gledališče La Contrada od 12. do 14. januarja predstavila najbolj znano dramo urugvajskega avtorja Carlosa Liscana Mi familia, z italijanskim naslovom Darla via... la mia famiglia, v zelo posrečeni in prijetni postavitvi skupine Con-sorzio Scenico za kulturno združenje Associazio-ne Culturale Gianni Fenzi. Pisatelj, pesnik in novinar Carlos Liscano ima za sabo, kot marsikateri južnoameriški pisatelj, življenje polno dramatičnih dogodkov. Rodil se je pred dvain-šestdesetimi leti v Montevideu. Komaj dvaindvajset let star je bil aretiran zaradi političnih razlogov in je naslednjih trinajst let preživel v zaporu. Ko so ga leta 1969 izpustili, je odšel v izgnanstvo na Švedsko, kjer je delal tudi v gledališču. V domovino se je vrnil leta 1996 in odtlej živi med Montevideom in Barcelono. Pisati je začel v zaporu; za svoja dela je prejel več nagrad, med temi leta 1988 tudi nagrado Italijanskega kulturnega inštituta v Montevideu za roman Memoria de la gue-ra reciente. Njegovo najbolj znano delo je ravno drama Mi familia, ki je bila prevedena tudi v italijanščino v okviru srečanj o prevajanju dramatikov Južne Amerike. Sicer ga radi uprizarjajo v Urugvaju, Argentini in Gvatemali, v Evropi zlasti v okviru raznih festivalov na Švedskem in v Švici. V Italiji so doslej postavili trilogijo treh monodram El Escopetero, Cambio de estilo in El informante, ki je bila krstno uprizorjena leta 1999 v tržaškem gledališču Miela. Drama Mi familia z izredno domiselnostjo vključuje absurd v vsakdanjo stvarnost, katere konvencije sprejemamo ne da bi kakorkoli podvomili vanje: v Liscanovem delu gre za družino, katere člani v trenutkih gospodarske krize, denimo slabega pridelka ali za nakup novega hladilnika, prodajo tega ali drugega člana, še zlasti otroke, pa tudi starše in brate. Seveda se včasih pokesajo, predvsem ker so od prodaje premalo iztržili. Samoumevnost, s katero govorijo o tem za splošne pojme nesprejemljivem početju, zelo učinkovito vzbuja dvome o vseh ostalih sprejetih družbenih konvencijah zlasti glede družbenih in čustvenih vezi. Zanimiva je tudi oblika drame, v katerih ni jasno določenih vlog in si igralci nastopajoče like, denimo pripovedovalca, očeta, mater, brata, ki so ga pustili na drevesu ali kogarkoli, nekako podajajo; včasih je vloga napisana na tablici, včasih tudi ne, vendar je vseskozi jasno za koga gre. Štirje mladi člani skupine Consorzio Scenico Xe-nia Bevitori, Roberta Colacino, Paola Saitta in Lorenzo Zuffi so z ironijo nabito dramo postavili z učinkovitim ritmom, z velikim smislom za lahkotni, a z grenkobo prežeti humor, in s skrajno jasnostjo, ki je ne-ob-hodno potrebna za razumevanje dogajanja, tako da so na premieri navdušili gledalce, med katerimi so bili njihovi vrstniki v veliki večini. (bov) Po jesenskem uvodu v znamenju besede Borisa Pahorja, bo Slovensko stalno gledališče jutri uradno odprlo svojo prvo abonmajsko sezono v Benečiji z enkratnim gostovanjem prve produkcije iz letošnje sezone, komedije Šoferji za vse čase Mira Gavrana. Komedijo bodo uprizorili jutri ob 20.30 v telovadnici na Lesah in bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Zabavno zgodbo o korupcijskih strategijah dveh podjetnih, a nerodnih šoferjev je napisal mednarodno priznani hrvaški pisatelj in komediograf, katerega dela so bila prevedena v 35 jezikov, režijo predstave pa je podpisal Boris Kobal. V predstavi nastopajo Vladimir Jurc, Primož Forte in gost Tarek Ras-hid v vlogi tretjega, ogoljufanega muslimanskega šoferja Adija. Vloga žene protagonista je zaupana Borštnikovi nagrajenki Minu Kjuder, s katero sestavljajo ženski del zasedbe še Lara Komar, Nikla Petruška Panizon in Maja Blagovič. Gre za aktualno komedijo, v kateri bo vsak gledalec zlahka prepoznal domače situacije in pogovore o politiki in pokvarjenosti današnje družbe. Igra govori o korupciji v malem formatu, o ambicijah, stereotipnih pogledih kot tudi naivnih življenjskih strategijah preprostih ljudi, ki so prepričani, da se preko poznanstev, izsiljevanja ali goljufije vse poti skrajšajo. Finančna pustolovščina v zakuli-sju občinske uprave se ne bo posrečila; prisluškovanja, izsiljevanja in objavljanje zasebnih razgovorov pa bodo osnova smešnih dogodivščin s sklepno moralo v duhu družinskih in ljubezenskih vrednot. Abonmajska sezona v Benečiji bo imela potujoči značaj, saj bodo predstave na različnih lokacijah s sodelovanjem beneških ustanov in kulturnih društev. Poleg bistvene podpore Inštituta za slovensko kulturo bodo s Slovenskim stalnim gledališčem sodelovali še kulturno društvo Ivan Trinko, kulturno društvo Rečan in fundacija Poti miru iz Posočja. Slovensko stalno gledališče bo gostovalo izključno z lastnimi, novimi produkcijami. Naslednja predstava bo krstna uprizoritev Jelinčičevega teksta Kobarid '38- kronika atentata v Kobaridu, medtem ko bo Ma-grisov tekst Saj razumete zaživel v gledališču Ristori v Čedadu. Tudi mlajša publika bo imela svojo specifično ponudbo z gostovanjem nove produkcije Deseti raček Milana Jesiha. Vstopnice za predstave bodo vedno na voljo na kraju izvedbe eno uro pred pričet-kom predstave. 2 8 Torek, 17. januarja 2012 MNENJA, RUBRIKE / JEZIK NA OBROBJU Po več letih se vračam k nekaterim našim »napakam«, ki niso značilne samo za nas na robu slovenskega jezikovnega območja, ampak jih srečujemo tudi marsikje v osrednji Sloveniji. Ko me ob omenjanju nepravilnosti marsikdo opomni, da »tako« (torej nepravilno) pišejo tudi mediji v Sloveniji, včasih molčim, včasih pa odgovorim, da to še ni razlog za posnemanje. Najtežje se sicer pri nas vsi odpovejo našim nepravilnostim, poleg tega pa se večkrat kar čez noč navdušijo za napake iz osrednje Slovenije. Nobenega opozorila ne upoštevajo, kakor da bi bilo vse, kar je natisnjeno v Ljubljani, čisto zlato, čeprav slovenski rek pravi, da »ni zlato, vse kar se sveti«. Tako »zlato« prav gotovo niso ljubljanski prisluhi. Samo upamo lahko, da ne bodo v Ljubljani pisci nekega dne zamenjali pomena tudi sorodnemu prividu. Prisluškovanje je glagolnik, torej glagolsko dejanje, izpeljano iz nedovršnika, gre torej za večkratno ali dolgotrajno »poslušanje«, večkrat naskrivaj, z nameščenimi mikrofoni. Prisluh pa je nekaj, kar dejansko sploh ne obstaja, ampak je le rezultat možganskih ali psihičnih motenj. Lahko pa je tudi rezultat pazljivega poslušanja raznih zvokov ali pogovora (npr. pri sosednji mizi), ki mu mimogrede prisluhnemo. Zamenjava prisluškovanja s prisluhom ni plod spremenjenega pomena obeh izrazov, ampak posledica površnega jezikovnega znanja in tolmačenja pomena s sluhom povezane besedne družine. Iz istih razlogov je prišlo tudi do zamenjave ponaredbe s poneverbo. Pomeni teh besed se niso prav nič spremenili, le njihova uporaba je zašla na stranpot, verjetno po načelu, da »slabi zgledi radi vlečejo«. Drugače je pri nas, kjer pridno vztrajamo pri napakah cela dolga desetletja, ki večkrat se- žejo še v avstro-ogrske čase. Tako SI pričakujemo lepše življenje, SI prevzemamo odgovornosti, sedimo na STOLICAH, pišemo v NA-VEDNICAH, pri KREGANJIH POSEŽEJO AGENTI, proti krivicam prirejamo MANIFESTACIJE, in skrbimo za PROZORNOST poslovanja. Malokomu pride na misel, da bi te izraze zamenjal z ustreznejšimi, čeprav vem, da marsikdo tudi pri nas ve, da Slovenci pričakujemo konec krize, prevzemamo odgovornost (v ednini!), sedimo na stolih, pišemo citate med narekovaji, da pri prepirih skrbijo za red in ukrepajo policisti, proti krivicam demonstriramo in skrbimo za preglednost (transparentnost) poslovanja. Namesto tega se v Trstu in Gorici v medijih izražajo »po domače«, Rezijani bi rekli »po našin«. Resnično velike težave pa ima večina naših piscev z rabo pravilnih predlogov. Nikakor si ne morejo zapomniti, da je biti zadovoljen nad čim huda napaka; in da je edina pravilna zveza BITI ZADOVOLJEN S ČIM. Vsem priporočam, da se naučijo in zapomnijo rek: Kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden. Zveza z (s) z orodnikom pa je marsikdaj zapisana tudi tam, kjer ne bi smela biti. Iz pogovornega jezika se je že pred časom preselila v publicistiko. Zato beremo: v podjetju so začeli s stavko. Z delom naj bi zidarji zaključili danes. Karabinjerji nadaljujejo s preiskavo o kraji bakra. O tem, zakaj je raba orod-nika v teh stavkih neustrezna, pa prihodnji teden! Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Trst in železnice Prispevek o openski železniški postaji (PD 12. januarja) je zadnji med članki, ki so obžalovali pomanjkljive železniške zveze. Kot njihov reden koristnik si drznem trditi, da nista ne pisec, ne sindikalni predstavnik, ki v njem nastopa, nikoli stopila na vlak. Najprej o openski postaji: če ni potniškega prometa, niso potrebna niti stranišča. In če ni potnikov, niso potrebne povezave. Vlake so ukinili, ker niso bili rentabilni. In tako je prav, kajti potniški promet navadno proizvaja izgube. Naj uvedejo vlake samo zato, da bo nekaj železničarjev dobivalo plačo? Izgube plačujejo davkoplačevalci. Železniška osamljenost Trsta je druga struna, na katero večkrat igrajo tudi pisci v italijanskemu dnevniku. Za Gorico in Videm je vlakov dovolj (v mrtvih urah celo preveč). Za oddaljene kraje (Milan in Rim) je treba večkrat presedati v Mestrah. In kaj se s tem spremeni? Bi morale železnice za Milan en vlak napotiti iz Trsta in istočasno drugega iz Mester? Kdo bi to plačal? O vsem seveda odloča število potnikov. Vlaki, ki zjutraj vozijo delavce in študente, so polni. Na oddaljenih odsekih (Bologna-Padova-Mestre) so skoraj ob vseh urah polni. Iz Mester proti Trstu se nekje do Portogruara izpraznijo. V Trst pride le peščica potnikov. Omenjena je tudi zadnja povezava s Slovenijo. Kaj je povezava s Slovenijo? Najprej proga do Ljubljane. Ne pozabimo pa soške železnice. Slednjo (pet dnevnih odhodov iz Sežane in še več iz Nove Gorice) uporablja precejšnje števi- lo izletnikov, ki izstopajo v Bohinjski Bistrici ali na Bledu. Za Ljubljano odpelje iz Sežane v dnevnih urah šest vlakov, še dva pa sta dosegljiva s presedanjem v Divači. Direktna povezava Trsta z Ljubljano je nesmiselna, saj vlak preko Nabrežine do Opčin porabi slabo uro. Kdo pa potuje v Ljubljano z vlakom? Ena ura z avtomobilom proti skoraj dvem uram (iz Sežane) z vlakom! Pri tem pa je potreben majhen račun. V Ljubljano pridemo v eni uri z avtom, četrt ure iščemo parkirno mesto (ob sami postaji ali v Tivoliju) in do centra peš hodimo od deset do 15 minut. Pretvorimo kilometre v bencin in evre, plačajmo parkirnino in smo si na jasnem. Alternativa je enostavna: avtomobil pustimo pred sežansko postajo, plačamo 7,27 evra in smo v središču Ljubljane. Če imamo opravke kje v bližini Cankarjevega doma, lahko izstopimo že pri Tivoliju in si prihranimo nekaj stotin metrov hoje. Kratko opozorilo: ob sobotah, nedeljah in praznikih so vlaki redki! Pozitiven rezultat megalo-manskih političnih pobud, ki bi vsekakor izločila neumno zamisel tunela pod Krasom, bi bilo podaljšanje slovenskih prog iz Sežane do Opčin. V takem primeru bi lahko znova zaživela tudi ...stranišča. Bi pa se to za 5 ali 10 Tržačanov, ki morda vsak dan sedaj vstopijo v Sežani, izplačalo? Bruno Križman odprta tribuna - Razprava o manjšinskih volitvah Osnutek predloga potrebuje dodatno poglobitev in bolj izdelana stališča Z zanimanjem spremljam razpravo o vsemanjšinskih volitvah za izvolitev predstavništva slovenske manjšine. Pobudo je, kot vemo, dal Samo Pahor oz. društvo Edinost, ki jo je v obliki peticije maja 2008 vložil v deželni svet. »Deželni zakon za varstvo slovenske manjšine je izredno ugodna priložnost,« je izhodišče peticije, »da se zagotovi javnopravni postopek za demokratično izvolitev predstavništva manjšine, ki bo ob upoštevanju različnih pogledov na posamezne probleme in potrebe sprejemalo "strateške" odločitve in jih po potrebi izpostavilo pri državnih, deželnih in krajevnih oblasteh.« Predlog sta, kot vemo, pred nekaj tedni osvojila deželna svetovalca Igor Gabrovec in Igor Kocijančič in začela se je v manjšini razprava, ki pa se mi zdi vsebinsko precej skromna, kot je (po poročanju dnevnika) pokazalo četrtkovo srečanje Slovenskega kluba. Projekt manjšinskih volitev je sicer precej ambiciozen, vključuje namreč v igro deželo Furlanijo-Julijsko krajino in njen deželni svet, ki naj bi se o tem opredelil in izrekel, obenem pa je skrajno nedorečen. V obliki zakonskega osnutka so v predlogu Sama Pahorja predvidene vsemanjšinske volitve, vsi potrebni postopki in sistem delovanja predstavništva, nikjer pa ni govora o nalogah in pristojnosti novega telesa. V peticiji je celo zapisano, da bo pristojnosti Sveta slovenske manjšine, ki ga bo s svojim odlokom odobril predsednik dežele FJK, določil pravilnik, ki ga bo z dvotretjinsko večino sprejel Svet. Torej, če prav razumem, najprej gremo na volitve, izvolimo predvidena telesa in nato se dogovorimo, kaj bodo ta delala. Bo novo telo le politično predstavništvo manjšine, bo to posvetovalni organ ali izvršilno telo oz. manjšinska vlada? Bo nadomestilo krovni organizaciji ali bo delovalo ob njih? To so nekatera odprta vprašanja. Jasno je samo (po 11. členu), da imajo pripadniki slovenske manjšine, ki so vpisani v volilni seznam, po tem predlogu pravico izvoliti enega deželnega svetnika (po modelu Slovenije ali kako dru- gače, kar je iz pravnoformalnega vidika izredno težko dosegljivo). Očitno je, da osnutek potrebuje dodatno poglobitev in bolj izdelana izhodišča. V zvezi s tem sem pričakovala, da bosta za to poskrbela slovenska predstavnika v deželnem svetu. Če sta pristopila k pobudi, je prav, da imata prav v svoji funkciji aktivno in propozitivno vlogo. Strinjam se s tistimi, ki poudarjajo, da je že sedanji sistem manjšinskega organiziranega sistema demokratičen, izoblikovan na podlagi statutov, programov in volitev. Seveda je dobrodošla vsaka pobuda za njegovo spremembo v smeri posodobitve, večje učinkovitosti in participacije ljudi ter okrepitve razvojne logike, ki jo še kako potrebujemo. In volitve -tudi znotraj manjšine - so najbolj pristen izraz demokracije. Ne morejo pa biti same sebi namen, tako kot ni mogoče spreminjati in modernizirati kompleksnih sistemov, kot je naš, brez jasne vizije in načrta za naprej. Osebno se strinjam z vsemanjšinskimi volitvami pod pokroviteljstvom Dežele in na katerih lahko sodelujejo vsi, ki se vpišejo v volilni seznam, a znotraj civilne družbe, s ciljem, da pridemo do ene same krovne organizacije, ki bo imela od vseh pripadnikov manjšine demokratično izvoljeno vodstvo, ki bo lahko sprejemalo strateške izbire in naravnalo svoje delovanje na podlagi dogovorjenih prioritet in predvsem razvojno. Z laičnim pristopom pa sem odprta do drugih boljših predlogov. Vsekakor se mi je zdelo zanimivo petkovo razmišljanje goriškega tajnika SSk Čavdka, ki se zavzema za volitve v manjšini, a pravi, da »morajo nujno upoštevati zastopanost vseh idejnih, krajevnih in drugačnih komponent ter onemogočiti, da se uveljavi premoč ene strani nad vsemi drugimi«. Vsak volilni sistem ima lahko določene korektive, a volitve so volitve in slonijo na demokratični predpostavki, da kdor dobi večino glasov, nosi odgovornost vladanja, manjšina pa odgovornost opozicije. Smo ali nismo zanje? lole Namor špeter - Projekt v sodelovanju z OŠ S. Gregorčič iz Kobarida Knjiga Dekle je po vodo šlo Po predstavitvi z različnimi glasbenimi točakmi proslavili 25-letnico delovanja dvojezične osnovne šole Predstavitev publikacije so popestrili z glasbo, sledilo pa je tudi družabno srečanje ob 25-letnici dvojezične osnovne šole nm ŠPETER - Projekt 'Dekle je po vodo šlo' (ime so mu dali po znani ljudski pesmi) se je porodil iz ugotovitve, da šola, ki naj odgovarja potrebam današnjega, stalno se spreminjajočega sveta, ne more mimo tega, da se pogosto sprašuje o svojem smislu in mora biti pripravljena, da svojo vzgojno ponudbo spreminja. Projekt, ki je nastal okrog tematike vode in je bil pripravljen v sodelovanju z osnovno šolo Simon Gregorčič iz Kobarida, so učenci špetrske dvojezične šole v petek zvečer predstavili v do zadnjega kotička polni večnamenski dvorani v Špe-tru. Strukturiran je bil po različnih segmentih, s čimer so učenci skušali posamezne dejavnosti približati otrokom različnih starosti, in je vseboval pet vsebinskih sklopov: reka Nadiža, mlini, vodnjaki, kroženje vode ter njena kvaliteta. Vsa izsledke so učenci prikazali v besedilih, ki so jih sestavili ali v slovenščini ali v italijanščini. Zbrali so jih in obja- vili v knjigi, kateri je priložen DVD z multimedijskim gradivom. Publikacijo je v celoti finančno podprla Dežela, učitelja koordinatorja sta bila Antonella Cromaz in Damijan Vi-žintin, za grafično podobo pa je poskrbela Elena Guglielmotti. Ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden je na začetku predstavitve tudi povedala, da so iz Občine Špeter dobili novico, da je bil izdal nalog za pripravo načrta za prenovo stavbe zgodovinskega sedeža dvojezične šole v ulici Azzida, iz katerega so se morali spomladi leta 2010 izseliti, ker ni izpolnjeval zahtevanih varnostnih predpisov. Po predstavitvi publikacije so se v prostorih Slovenskega kulturnega centra v Špetru zbrali še bivši učenci dvojezično šole (in nekateri njihovi starši) in z različnimi glasbenimi točkami proslavili 25-letnico delovanja dvojezične osnovne šole, ki jo bodo v naslednjih letih začeli obiskovati tudi otroci takratnih prvih učencev. (NM) / DNEVNE NOVICE Torek, 17. januarja 2012 29 italija - Predsednik Evropskega sveta na obisku v Rimu pohvalil Montija Van Rompuy: Italija končno ubrala pravo pot S proračunsko disciplino do finančne stabilnosti - Monti sprejel predstavnike strank, ki ga podpirajo RIM - Predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy se je včeraj v Rimu na pogovorih o reševanju krize v območju evra sestal z italijanskim premierom Mariom Montijem. Po srečanju je izrazil prepričanje, da bodo vse države članice evrskega območja s proračunsko disciplino uspele zagotoviti finančno stabilnost. Po van Rompuyevih besedah sta se z Montijem strinjala, da je doseganje finančne stabilnosti ključ do uspeha, da pa ta cilj ne bo dosežen preko noči ali z naglimi ukrepi. Da bi prešli krizo, bodo po njegovih besedah potrebni trajni in predani napori, so sporočili iz Evropskega sveta. Kot pravi van Rompuy, bonitetne agencije velikokrat ocenjujejo odziv Evrope kot nezadovoljiv ali neučinkovit, toda dosedanji napori, ki so jih posamezne države vložile v reševanje krize v območju evra, so že dali rezultate. Pri tem je pohvalil dosedanje Montijevo delo. Slednji je van Rompuyu včeraj predstavil nov paket ukrepov za krepitev gospodarstva, ki naj bi ga Italija vlada sprejela v prihodnjih dneh in predložila italijanskemu parlamentu. "Sprejem teh ukrepov je odločilen za vzpostavitev zaupanja," je prepričan van Rompuy. Predsednik Evropskega sveta meni, da bodo vse države članice s proračunsko disciplino uspele zagotoviti finančno stabilnost, pri čemer je izpostavil nujnost zagotovitve trajnostne gospodarske rasti. Po van Rompuyevih besedah bodo voditelji EU na vrhu konec januarja dosegli dogovor o novem fiskalnem paktu, ki ga bodo podpisali v začetku marca. Okrepili bodo krizne mehanizme; evropski mehanizem stabilnosti (ESM) bo začel veljati v začetku julija, kar je prej, kot je bilo sprva predvideno; preučili bodo ustreznost vrednosti začasnega in stalnega mehanizma (EFSF/ESM), tečejo pa že tudi pogovori o povečanju prispevka Mednarodnega denarnega sklada v mehanizem, za katerega so se države evrskega območja že dogovorile, da bodo vanj vplačale 150 milijard evrov. "Hitra implementacija teh zavez je nujna," je poudaril van Rompuy. V vmesnem času je po besedah predsednika Evropskega sveta potrebna osredotočenost na gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. "Rasti prijazna konsolidacija in delovnim mestom prijazna rast je to, kar potrebujemo," je dejal van Rompuy in dodal, da je treba ob povečanju zalog tudi spodbuditi povpraševanje. "Protirecesijska strategija mora nujno najti svoje mesto in to terja vse napore znotraj EU, še posebej pa znotraj držav članic območja evra," je poudaril van Rompuy. Ob tem je izpostavil prednosti, ki jih prinaša no- tranji trg in ocenil, da potencial notranjega trga še vedno ni v celoti izkoriščen. Hkrati je treba po van Rompuyovih besedah vse napore vložiti v to, da se izo-gnemu kreditnemu krču. Evropska centralna banka je s svojimi zadnjimi ukrepi že pomembno prispevala k temu, a je treba mobilizirati tudi vse razpoložljive evropske finančne vire. Kot trenutno največjo skrb v tem trenutku pa je van Rompuy izpostavil spodbujanje zaposlovanja. "Potrebujemo več delovnih mest, nova in boljša delovna mesta," je zatrdil in dodal, da je v Evropi trenutno skupaj brez dela več kot 23 milijonov ljudi, nadaljnje upočasnjevanje gospodarske rasti pa bi lahko prispevalo, da bi se ta številka še povečala. Italijanski premier Monti pa je včeraj popodne sprejel predstavnike strank, ki podpirajo njegovo vlado, in sicer Angelina Alfana (LS), Pierluigija bersanija (DS) in Pier-ferdinanda Casinija (tretji pol). Govorili so o ukrepih liberalizacije, ki jih vlada namerava sprejeti ta četrtek, pa tudi o reševanju finančne krize na evropski ravi. Predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy in predsednik italijanske vlade Mario Monti ansa BONITETNE OCENE Evropske borze sklenile z rastjo, toda S&P vztraja FRANKFURT - Vodilne evropske borze so po začetnih padcih, ki jih je povzročilo petkovo znižanje bonitetnih ocen devetih evropskih držav s strani bonitetne agencije Standard & Poor's, včerajšnje trgovanje končale z rastjo indeksov. Tečaj evra je v primerjavi z jenom dopoldne padel na najnižjo raven v zadnjih 11 letih, popoldne pa se je nekoliko okrepil. Med vlagatelje je nekaj optimizma vnesla dražba francoskih kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev, na kateri je Francija prodala zakladne menice po nižji obrestni meri kot na primerljivi dražbi pred dvema tednoma. Pozitivno je odjeknila tudi novica, da je bonitetna agencija Moody's včeraj za razliko od S&P potrdila najvišjo bonitetno oceno Francije pri AAA. S&P pa je sinoči znižal oceno sklada za stabilnost evra (EFSF) za eno stopnjo - z najvišje ocene AAA na AA+. Po znižanju bonitetnih ocen vrste evropskih držav konec minulega tedna je bil tak ukrep pričakovan. V agenciji so napovedali, da bodo oceno EFSF vnovič zvišali na AAA, če bo območje evra ponudilo nove izboljšave kakovosti posojil. (STA) eu - Draghi v Evropskem parlamentu izrazil veliko zaskrbljenost Znižanje bonitet sprožilo pozive k strožjim pravilom za bonitetne agencije BRUSELJ - Petkovo znižanje bonitetnih ocen devetih evropskih držav, tudi Italije in Slovenije, je sprožilo pozive k strožjim pravilom za delovanje bonitetnih agencij. Evropska komisija je opozorila na "napačno dojemanje" stanja v območju evra, Nemčija pa je pozvala k oblikovanju evropske bonitetne agencije. Moody's je medtem potrdil najvišjo oceno Francije, predsednik ECB Draghi pa je opozoril na resnost stanja. Bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) je v petek znižala bonitetne ocene devetih evropskih držav. Ena od treh vodilnih bonitetnih hiš v svetu je med drugim znižala bonitetno oceno Franciji in Avstriji, ki sta se doslej ponašali z najvišjo možno oceno, trojnim A. Najvišjo boniteto imajo sedaj med državami v območju evra le še Nemčija, Nizozemska, Finska in Luksemburg. V Evropski komisiji so v odzivu na znižanje opozorili, da to kaže na "napačno dojemanje" stanja v območju skupne evropske valute. V Bruslju so kot resno "napako" v ana- lizi S&P izpostavili oceno, da gre pri kriznem odzivanju območja evra le za varčevanje. Poteza S&P je oživila razpravo o zaostritvi pravil za delovanje bonitetnih agencij v Evropi. Komisar za notranji trg Michel Barnier je novembra predstavil predloge za zaostritev pravil, ki pa niso vključevali možnosti začasne prepovedi ocenjevanja držav, ki prejemajo mednarodno finančno pomoč. To vprašanje sedaj spet postaja aktualno. Nemčija pa je po zadnjem znižanju bonitetne ocene evropskim državam pozvala k oblikovanju neodvisne evropske bonitetne agencije. "Evropa mora pokazati, da se je sposobna zoperstaviti bonitetnim agencijam. Trgi komaj zadihajo, ko jih njihove ocene spet potisnejo v negotovost," pravi nemški zunanji minister Guido Westerwelle. Bonitetna agencija Moody's pa je včeraj potrdila najvišjo bonitetno oceno Francije pri AAA. Moody's bo do konca prvega četrtletja znova preveril francosko boniteto ter obete, ki so trenutno stabilni. Fitch, tre- tja izmed vodilnih bonitetnih agencij, prav tako ohranja najvišjo bonitetno oceno Francije. Kot so sporočili, je v letošnjem letu nimajo namena spreminjati. Francoski predsednik Nicolas Sarko-zy je za včerajšnjo izdajo španskega konzervativnega dnevnika glede znižanja bonitetne ocene izrazil upanje, da to ne bo povzročilo novih težav. Dodal je, da samo ukrepi za zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja ne bodo dovolj za rešitev dolžniške krize območja evra. Sarkozy je sicer po včerajšnjem srečanju s španskim premierom Marianom Rajoyjem še dodal, da bonitetne ocene ne bodo "določale njegove politike." Bonitetna agencija Fitch pa je včeraj potrdila bonitetno oceno Rusije pri BBB, vendar pa so poslabšali obete iz pozitivnih v stabilne zaradi "omejitev in tveganja, povezanega z ruskim političnim sistemom." Kot so pojasnili, bi lahko protesti zoper ruskega premiera Vladimirja Putina povzročili "trajen beg kapitala" iz Rusije. S&P je v petek znižal tudi bonitetno oceno Slovenije iz AA- na A+. Nižja bonitetna ocena je po mnenju Banke Slovenije v skladu z oceno aktualnih ekonomskih gibanj, na katere so opozarjali že v preteklosti. Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi pa je včeraj v odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve v Strasbourgu opozoril, da je EU v zelo hudi krizi. "Moj predhodnik Jean-Claude Trichet je v nagovoru temu odboru oktobra lani dejal, da je kriza dosegla sistemske razsežnosti. Odtlej so se razmere še poslabšale," je opozoril Draghi. Posvaril je, da je treba čim prej uresničiti fiskalni pakt, za katerega so se dogovorili voditelji območja evra. "Odločitve brez ustreznih dejanj niso dovolj," je dejal. Je pa Draghi tudi menil, da bi morali biti v EU manj odvisni od ocen bonitetnih hiš. Opozoril je še, da v "bonitetni industriji" ni konkurence. "Karkoli bomo storili, da bi okrepili konkurenco, bo dobro," je dejal v času, ko se v EU krepijo pozivi k ustanovitvi evropske bonitetne agencije. kazahstan - Volitve Nazarbajev zmagal z več kot 80%, dvomi v poštenost preizkušnje ASTANA - Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Kazahstanu je gladko zmagala stranka Nur Otan (Luč očet-njave) predsednika Nursultana Nazarbajeva. Prvič sta se v parlament uvrstili tudi dve vsaj na papirju opozicijski stranki. Nazarabajevova stranka je osvojila 80,74 odstotka glasov, v parlament pa sta se uvrstili še stranka Ak Žol (Svetla stranka) s 7,46 odstotka in provladna Kazahstanska komunistična partija s 7,2 odstotka. Ostale štiri stranke, ki so sodelovale na volitvah, niso presegle sedemodstotnega praga za vstop v parlament. Edina prava opozicijska skupina, Vsenarodna socialdemokratska stranka (OSDP) je dobila le 1,59 odstotka glasov. "To je naša skupna zmaga," je po objavi izidov svojim privržencem sporočil Nazarbajev. "To pomeni, da bo kazahstanski narod še naprej podpiral našo pot stabilnosti in enotnosti," je dodal. Medtem ko protivladna opozicija trdi, da je med volitvami prišlo do očitnih kršitev, je Nazarbajev v nedeljo dejal, da so bile volitve "brez primere, kar se tiče transpa-rentnosti, odprtosti in poštenosti". Tudi opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) se z oceno Nazarbajeva ne strinjajo. V včeraj objavljenem poročilu so zapisali, da kljub izraženim ambicijam kazahstanske vlade, da se volitve izvedejo v skladu z mednarodnimi standardi, nedeljsko glasovanje ni izpolnilo temeljnih načel demokratičnih volitev. (STA) romunija - Kriza Izgredi med protesti proti ostrim vladnim varčevalnim ukrepom BUKAREŠTA - V Romuniji se širijo protesti proti predsedniku Traianu Basescuju in varčevalnim ukrepom romunske vlade. V prestolnici Bukarešta je v nedeljo zvečer protestnikom uspelo prebiti eno od cestnih zapor, ki jo je postavila policija. Pri tem je bilo ranjenih najmanj 51 ljudi, od tega štirje policisti. 29 protestnikov so aretirali. Protestniki so poleg tega v Bukarešti policiste obmetavali s kamenjem in molotovkami ter plenili trgovine. Sprva miroljuben protest se je sprevrgel v nasilne izgrede, ko so se zvečer protestni-kom pridružili nogometni navijači. Poleg v Bukarešti so protesti v nedeljo potekali tudi v Temišvaru, Craiovi, Cluju in Iasi. Romunski premier Emil Boc je nedeljsko nasilje včeraj obsodil, vendar je obenem izrazil razumevanje ob ogorčenju ljudi. "Obstaja še prostor za dialog, ni pa prostora za nasilje," je dejal. Kljub nedeljskim izgredom se je včeraj v središču Bukarešte znova zbralo na stotine protestnikov, večinoma študentov in upokojencev. Več deset se jih je ponovno zbralo tudi v mestih Temiš-var, Craiova in Constanta. Protesti v Romuniji so se sicer začeli minuli četrtek, v petek pa so dosegli vrhunec. V Bukarešti je v nedeljo že tretjič zapored prišlo do izgredov. Protestniki predsedniku Ba-sescuju očitajo avtoritaren način vladanja, nezadovoljni pa so tudi z varčevalnim programom vlade, ki naj bi bil pogoj za pomoč državi s strani Mednarodnega denarnega sklada. Vlada naj bi varčevalni program v celoti uveljavila v dveh letih, doslej pa so že zamrznili pokojnine in znižali plače javnim uslužbencem. Prav tako je vlada davek na dodano vrednost zvišala za pet odstotnih točk. (STA) Sofri prestal kazen za umor komisarja Calabresija FIRENZE - Nekdanji voditelj gibanja Lotta Continua Adriano Sofri je spet na svobodi. V teh dneh je namreč prestal kazen 22 let zapora, na katero je bil obsojen zaradi umora policijskega komisarja Luigija Calabresija 17. maja 1972 v Milanu. Sofri je zadnji del kazni preživel v hišnem priporu, sicer pa je vedno zanikal, da bi bil odgovoren za umor. To tezo potrjuje tudi v svoji najnovejši knjigi »La notte che Pinelli«. V njej priznava, da je Lotta Continua vodila proti Calabresiju izredno ostro politično in medijsko kampanjo, češ da je ubil anarhista Giuseppeja Pinellija, ki naj bi ga po nedolžnem obtožil atentata na Trgu Fontana v Milanu. Ta kampanja je po Sofrijevih besedah bila »moralno linčanje« Luigija Calabresija, vendar kdor jo je vodil, ni bil zaradi tega kazensko odgovoren za komisarjev umor. Eden izmed morilcev Kitajca in hčerke si je sodil sam RIM - Policija je včeraj našla v zapuščeni kmečki hiši v okolici Rima truplo enega izmed dveh maroških državljanov, ki ju je iskala, češ da sta kriva za umor kitajskega državljana Zhou Zhenga in njegove nekajmesečne hčerkice, do katerega je prišlo pred dvema tednoma med poskusom ropa v rimski četrti Tor Pignattara. Moški se je obesil, njegovega pajdaša pa policija še vedno išče. Huntsman izstopil iz tekme in podprl Romneyja NEW YORK - Nekdanji guverner ameriške zvezne države Utah Jon Hunst-man je včeraj potrdil ugibanja in naznanil umik od kandidature za republikanskega predsedniškega kandidata na jesenskih volitvah. Ob tem je podprl vodilnega kandidata, nekdanjega guvernerja Massachusettsa Mitta Rom-neyja. Romney je po Huntsmanovih besedah najbolj primeren, da novembra na splošnih volitvah porazi demokrata Baracka Obamo. Ob tem je preostale republikanske kandidate, ki še vztrajajo v tekmi, pozval, naj prenehajo medsebojne napade in začnejo govoriti ameriškemu ljudstvu. (STA) 30 Torek, 17. januarja 2012 PRIREDITVE / LJUBLJANA - Danes v okviru četrtega ciklusa GM oder v Slovenski filharmoniji Kvartet flavt Traverso V četrtem ciklu sezone Glasbene mladine bo danes ob 19.30 v Slovenski filharmoniji v Ljubljani koncert Kvarteta flavt Traverso, ki ga sestavljajo Mateja Crnčan, Špela Lampret, Tanja Repe in Jasmina Šubic (na posnetku). Rdeča nit koncertnega programa so zanimive kompozicije, ki so nastale pod peresom manj znanih skladateljev ali pa so redko izvajane. Koncert lahkotno odpira delo SkiSymphonie Faustina Jeanjeana. Ta skoraj neznani francoski skladatelj je bil trobentač in član uglednih swing zasedb, vplivi tega dejstva pa so opazni tudi v tem delu. Sledi Divertimento Sama Vremšaka. Sestavljen je iz kratkih stavkov večinoma plesnega karakterja, kaže pa novoromanti-čni in neoklasicistični slog, katerega predstavnik je bil skladatelj. Avtor skladbe Pour quatre flûtes Pierre Paubon je bil odličen flavtist ter pedagog. Dela v njegovem ustvarjalnem opusu so zelo raznolika, to pa se kaže tudi v štirih slikovitih stavkih te skladbe. Prvi del koncerta bo končala skladba Quartet for four flutes mladega ruskega skladatelja, oboista in dirigenta Andreya Rubtsova. To eno-stavčno delo ima preprosto tridelno obliko, vendar pa zajema široko paleto barv in čustev, od liričnega in ele-gičnega uvoda in zaključka do dramatičnega vrhunca. Drugi del koncerta v nekoliko mračnem duhu odpira Nocturno začetnika slovenske glasbene avantgarde Primoža Ramovša. Navdih za skladbe, ki jim je Catherine McMichael dala na- slov Legends from the Greenwood so bile tri severnoameriške legende, ki jih je opisoval ameriški pesnik Henry Longfellow. Prvi stavek ponazarja del epske pesnitve o indijanskem junaku Hiawathi, ki išče svojega očeta. Želi se mu maščevati, ker je zapustil njegovo mamo Venono. Evangeline in Gabriel temelji na resničnih dogodkih potomcev francoskih kolonistov v Novi Škotski, ki so bili v 18. st. sredi francosko-indijanske vojne izgnani iz svoje nove domovine. Paul Bunyon je eden najpopularnejših junakov severnoameriške folklore in je metafora za veliko in močno Severno Ameriko. Bil je pogumen, dober, močan gozdar, ki je po legendi posekal ves les v Severni Dako-ti v treh dneh in izkopal slavna Velika jezera, da bi naredil napajališča za svojega spremljevalca, velikanskega modrega vola z imenom Babe. Koncert bo končala skladba Aqua et ventus mladega skladatelja Anžeta Rozmana, napisana prav za Kvartet flavt Traverso. Kvartet flavt Traverso deluje od leta 2007. V tem času sta bila mentorja kvarteta prof. Matej Grahek ter prof. Aleš Kacjan, flavtistke pa so se udeležile tudi seminarjev pod vodstvom prof. Bülenta Evcila ter prof. Juliette Hurel. Najpomembnejši nastopi kvarteta so koncerti v okviru Glasbene mladine ljubljanske, koncert na festivalu Lent, koncert na mednarodnem festivalu Nei Suoni dei Luoghi ter koncerti v Italiji in na Hrvaškem. Leta 2010 je kvartet na mednarodnem tekmovanju Upolova svirel osvojil prvo mesto in zlato priznanje v najvišji kategoriji. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK II Rossetti Dvorana Generali Jutri, 18. januarja, ob 20.30 / Annibale Ruccello; prevzeto od romana Alberta Moravie: »La Ciociara«. / Režija: Roberta Torre / Ponovitve: v četrtek, 19. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, ob 16.00. V sredo, 25. januarja, ob 20.30 / Friedrich Schiller: »I masnadieri«. / Režija: Gabriele Lavia / Ponovitve: v četrtek, 26. januarja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. januarja, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 17. januarja, ob 21.00 / Enrico Groppali: »Homunculus, il Nerone di Napoli«. / Režija: Paolo Castagna / Po-noviteve: v sredo, 18. in v četrtek, 19. januarja, ob 21.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 17. januarja, ob 16.30 / Donald Lee Coburn: »Gin game«. / Režija: Francesco Macedonio / Nastopata: Valeria Valeri, Paolo Ferrari / Ponovitve: od srede, 18. do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. januarja, ob 16.30. V petek, 27. januarja, ob 20.30 / Carlo Goldoni: »La bottega del caffe« / Režija: Giusepe Emiliani / Nastopajo: Marina Bonfigli, Antonio Salines, Virgilio Zernitz in Massimo Loreto. / Ponovitve: v soboto, 28. ob 20.30, v nedeljo, 29. in v torek, 31. januarja ob 16.30, od srede, 1. do sobote, 4. ob 20.30 ter v nedeljo, 5. februarja, ob 16.30. VIDEM Novo gledališče "Giovanni da Udine" Jutri, 18. januarja, ob 20.40 / Yasmina Reza: »Art«. / Režija: Gianpiero Sola-ri / Nastopajo: Alessandro Haber, Ales-sio Boni, Gigio Alberti / Ponovitve: od četrteka, 19. do sobote, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. januarja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Danes, 14. januarja, ob 10.30 / Ivo An- dric: »Aska in volk ali Ples za življenje«. V soboto, 21. januarja, ob 10.30 / Ra- vil Sultanov, Natalija Sultanova: »Takšnega cirkusa pa še ne ...«. V ponedeljek, 23. januarja, ob 10.00 / Predstava za šole / Po Franu Mil-činskem: ustvarjalci predstave: »Bu-talci«. V sredo, 25. januarja, ob 20.00 / David Mamet: »Romanca«. / Ponovitve: od četrtka, 26. do sobote, 28. januarja, ob 20.00. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Veliki oder Danes, 17. januarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. / Ponovitev: v soboto, 21. januarja, ob 20.00. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V četrtek, 19. januarja, ob 19.30 / Bertolt Brecht: »Ustavljivi vzpon Artura Uia«. / Režija: Eduard Miler / Ponovitve: v petek, 20., ob 20.00, v soboto, 21. ob 19.30, v nedeljo, 22. ob 18.00, od torka, 24. do četrtka, 27., ob 19.30, v nedeljo, 29. ob 18.00, v ponedeljek, 30. januarja, ob 19.30 ter v torek, 31. januarja, ob 17.00. Klub CD V soboto, 21. januarja, ob 20.00, / Tone Partljič: »Sprava«. / Režija: Boris Ko-bal / Igrata: Janez Hočevar Rifle in San-di Pavlin / Ponovitve: v petek, 10. in v soboto, 11. februarja, ob 20.00. SNG Drama Veliki oder Danes, 17. januaja, ob 19.30 / Dušan Jovanovic, Mitja Čander, Eva Mahko-vic: »Bobby in Boris«. / Ponovitve: do četrtka, 19., ob 19.30 / Ponovitve: v torek, 24. januarja, ob 19.30. V petek, 20. januarja, ob 17.00 / Ot-fried Preußler, Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitev: v soboto, 21. ob 11.00 Mala drama Danes, 14. januarja, ob 20.00 / Kolektiv Narobov: »FM«. V ponedeljek, 16. januarja, ob 20.00 / »Senca tvojega psa«. / Nastoapajo: Branko Završan s triom Brki latino pozabe. Danes, 17. januarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. Jutri, 18. januarja, ob 20.00 / Via Negativa, Via Nova 2011 / »Mandic-Stroj«. / Ponovitev: od četrtka, 19. do sobote, 21, januarja, ob 20.00. Slovensko mladinsko gledališče Zgornja dvorana Danes, 17. januarja, ob 19.30 / Klaus Mann - Žanina Mirčevska: »Mefisto«. V ponedeljek, 30. januarja, ob 10.00 / Svetlana Makarovič: »Pekarna Mišmaš«. Spodnja dvorana Jutri, 18. januarja, ob 18.30 / Oscar Wilde: »Ribič in njegova duša«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK II Rossetti Dvorana Generali V torek, 31. januarja, ob 20.30 / Muzi-kal v angleškem jeziku / Jerry Herman in Harvey Fierstein: »il vizietto "La cage aux folles"« / Režija: Massimo Romeo Piparo / Nastopajo: Massimo Ghini in Cesare Bocci. / Ponovitve: od srede, 1. do sobote, 4. ob 20.30 ter v nedeljo, 5. februarja, ob 16.00. Gledališče Verdi Danes, 17. januarja, ob 20.30 / Gae-tano Donizetti: »Anna Bolena« / Dirigent: Boris Brott / Orkester in zbor gledališča Verdi / Nastopajo: Mariella Devia, Cinzia Forte, Luiz Ottavio Faria, Laura Polverelli, Rossana Ri-naldi, Celso Albelo Deniz Leone, Elena Traversi in Alla Gorobchenko. / Ponovitve: od srede, 18. do petka, 27. ob 20.30 ter v soboto, 28. januarja, ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 18. januarja, ob 20.45 / Koncert / Nastopajo: Barthold Kuijken - flavta; Sigiswald Kuijken - violina; Wieland Kuijken - viola; Ewald Demeyere - clavicembalo. VIDEM Novo gledališče "Giovanni da Udine" V ponedeljek, 23. januarja, ob 20.45 / Koncert / »Simfonični orkester Sv. Pe-tersburga« / Dirigent: Yuri Temirkanov. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Štihova dvorana Jutri, 18. januarja ob 10.00 in 12.45 / Koncert / »El-classic.com«. Nova glasbena kulturnovzgojna učna ura. / Zasnova: Aleksander Arsov / Nastopajo: Janja Hvala - sopran; Blaž Trček - saksofon, klarinet; Aleksander Arsov - avtor, elektronsko ozadje. Klub CD Danes, 17. januarja, ob 20.30 / Koncert / »FIRE!« Švedska / Mats Gustafsson -pihala, fender rhodes, elektronika; Jo-han Berthling - bas, orgle in Andreas Werliin, bobni, tolkala. V torek, 24. januarja, ob 20.30 / Koncert / Nastopata zasedbi: Robert Jukič in Kramp dobrote iz skrinje zarote (Slovenija - Avstrija) / Metod Banko - glas; Andraž Mazi - kitara, bendžo in lap steel; Tonč Feinig - orgle, glas; Robert Jukič - kitara, glas in Sergej Randelovič -bobni in glas. Slovenska filharmonija V soboto, 28. januarja, ob 19.30 / Koncert / »Duo Leskovar & Sollima« / Nastopata: Monika Leskovar in Giovanni Sollima - violončelo. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni dom(Ul. Brass, 20): je na ogled samostojna razstava priznanega slikarja Jožeta Ceja z naslovom:»Poklon umetniku ob njegovem življenjskem jubileju«. Razstavo prirejata Kulturni dom Gorica in Slovenska kulturno gospodarska zveza, v sodelovanju s Kulturno zadrugo Maja iz Gorice. / Razstava bo odprta vse do 23. januarja po sledečem urniku: od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ure, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Kulturni center Lojze Bratuž: do 20. januarja je na ogled razstava del goriškega umetnika Roberta Faganela ob njegovem življenskem jubileju. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Knjižnica Otona Župančiča (Kersnikova ulica 2): do konca januarja so na ogled Ilustracije iz knjige Rimljani v Ljubljani, avtorice Ane Plestenjak in ilustratorja Marka Zorovica. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 17. januarja 2012 31 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Transatira z Androm Merkujem in Borisom Devetakom 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre Grande fratello 12 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Igra: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Il peccato e la vergogna 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 6.55 Dnevnik in vremenska napoved 8.00 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 9.30 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco (v. A. Cleri-ci) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.20 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti (v. F. Friz-zi) 21.10 Nan.: Anita Garibaldi 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.25 Aktualno: Sottovoce O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 16.20 Nan.: The Middle 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI -Scena del crimine 6.30 Risanke: Cartoon Flakes 9.30 Nan.: Zorro 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 17.50 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Il trianfolo delle Bermuda - Mare del Nord (pust., Nem., '11, r. N. Lyon, i. H. Jae-nicke) 23.45 Dnevnik 23.55 Aktualno: Tg2 Punto di vista 0.00 Aktualno: La Storia sia- 21.10 Dok.: Wild - Oltrenatura (v. F. Ci-cogna) 0.00 Nan.: Romanzo criminale 2 1.05 Nočni dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Re-gione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik - L.I.S. 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo&Geo 19.00 Dnevnik in deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Film: Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nad.: Un posto al sole ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 13.05, 16.00 Dok.: Pic-cola grande Italia (pon.) 8.00 14.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Dnevnik 9.35 Nan.: Maria Maria 10.40 Talk show: A tambur battente 11.35 Dok.: Patrimonio dell'Unes-co 12.35 Variete: 80 nostalgia 13.30 Dnevnik 15.00 Aktualno: Sportiva...mente 16.30 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Dok.: Luog-hi magici della terra 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.00 Aktualno: Curiosita d'Italia 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: The price of air (triler, r. J. Evans, i. A. Majors, C. Michelsen, M. Madsen) 22.45 Variete: Energia e ambiente 23.02 Nočni dnevnik 23.30 Nan.: F.B.I. La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Gospod.: L'aria che tira 12.30 Aktualno: I menù di Bene-detta 13.30 Dnevnik 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Variete: Glob Spread 0.00 Nočni dnevnik u Rete 4 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Monk 10.50 Variete: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentie-ri 16.30 Film: Rullo di tamburi (western, ZDA, '54, r. D. Daves) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Lie to Me 23.10 Film: Contact (fant., ZDA, '97, r. R. Zemeckis, i. J. Foster, M. McConaughey) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resnič. show: 14.05 Film: II presidio - Scena di un crimine (triler., ZDA, '88, r. P. Hyams, i. Sean Connery, M. Harmon) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.25 1.10 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.05 Nan.: N.Y.P.D. -New York Police Department 0.10 Nočni dnevnik Slovenija 1 A Kanal A 7.00 Dobro jutro 10.10 Risanke 10.40 Studio Kriškraš (pon.) 11.30 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 12.00 Poročila 12.05 Prvi in drugi (pon.) 12.20 Podoba podobe (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.35 Studio City (pon.) 14.30 Babilon.Tv (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Knjiga mene briga (pon.) 16.05 Dok. serija: Okus Irana (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 0.20 Ugriz-nimo znanost 17.40 0.35 O živalih in ljudeh 18.00 Nad.: Odprava zelenega zmaja 18.30 Minute za jezik 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Odkrito 21.00 20 let Slovenije: Po svoji poti 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.35 Dok. serija: Izgubljeni posnetki 2. svetovne vojne 0.50 Dnevnik (pon.) 1.20 Slovenska kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.05 Infokanal {f" Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.30 Zabavni infokanal 10.25 Dobro jutro (pon.) 13.25 Bilo je... (pon.) 14.40 Izvir(n)i (pon.) 15.20 Dok. serija: Bolnišnica Golnik (pon.) 15.55 Na vrtu (pon.) 16.20 Mostovi - Hidak (pon.) 16.55 Glasnik - odd. Tv Maribor 17.20 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 19.50 Žrebanje Astra 20.05 Rokomet - Evropsko prvenstvo (M): Srbija - Danska, prenos iz Beograda 21.50 Nan.: Pri Pearsonovih (pon.) 22.10 Film: Neodpuščeno 23.55 Brane Rončel izza odra (t Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.30 20.00 Aktualno 8.30 15.30 Poročila Tvs1 12.15 Tedenski napovednik 11.15 16.30, 20.40 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik Tvs115.30 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 21.30 Žarišče 22.00 Studio City (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevi-sione - Pripravila Laura Vianello 16.50 Me-ridiani - aktualna tema 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 20.00 Vas tedna 20.30 Avtomobilizem 20.45 Dok. odd.: K2 21.15 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Košarka: Evropski pokal, posnetek 23.45 Istra in 0.30 Čezmejna Tv - Tdd pop Pop TV 6.50 9.05, 10.15, 11.35 Tv prodaja 7.2017.25 Zmagoslavje ljubezni (nad.) 8.10 14.30 Nad.: Pola (pon.) 9.20 Prenovimo kopalnico (resnič. serija) 9.45 Ko pospravlja Kim (resn. serija) 10.45 Kuharski mojster (resn. serija) 12.05 Čista hiša (resn. serija) 13.00 24UR ob enih 14.00 Kuharska serija: Jamie - obroki v pol ure 15.25 Moji dve ljubezni (nad.) 16.20 17.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.20 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Preverjeno 21.05 Nan.: Zdravnikova vest 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Nan.: Telo kot dokaz 23.25 Nan.: Mentalist 0.20 Nan.: Nevarna igra 1.10 24UR (pon.) 2.10 Nočna panorama 7.15 Ninja želve (ris. serija) 7.40 Tom in Jerry (ris. serija) 8.00 Svet (pon.) 8.55 Družina za umret (hum. nan.) 9.20 13.20 Nan.: Vsi županovi možje 9.45 15.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 10.10 16.20 Nan.: Teksaški mož postave 11.00 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci 12.50 Tv prodaja 13.50 Film: Mamin sin (ZDA) 17.10 Na kraju zločina: New York (nan.) 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Zamaskirani ninja (akc., ZDA) 21.35 Nan.: Spartak 22.35 Film: Lone wolf McQuade (ZDA) 0.25 Top Gear (avtom. serija) 1.25 Love TV RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Tamara Stanese in Romeo Grebenšek); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D (Vida Va-lenčič); 11.30 Chic - Tjaša Dornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasilinna: Zajčje leto - 38. nad.; 18.00 Iz dežele Lužiške in njenih Srbov (pripr. Katja Kjuder); 19.45 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje: delovna razmerja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Ricordi golosi; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35, 13.40, 18.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 In minoranza; 13.00 Dorothy e Alice; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35 Anteprima classifica; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00 Proza; 22.00 Pic nic electronique distretto 656 (od februarja dalje); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Dobra glasba, dober dan: Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 12.00 Vroči mikrofon; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.45 Klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS -Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 17. januarja 2012 VREME jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA 1000 SLIKA 1010 C V naslednjih dneh Anticiklon na Azorih bo bo počasi se vsmeril proti vzhodu. Naša dežela pa bo pod vplivom vlažnega severnega tokova, ki bo zanimalo predvsem na goratem delu. V nižjih - plasteh se bodo pojavlile nizke atmosferske rC^L \ cirkulacije. Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je območje visokega zračnega tlaka. Ob severnih vetrovih doteka nad naše kraje hladen in še razmeroma suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47 Dolžina dneva 9.05 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 10.26 BIOPROGNOZA Danes bo vpliv vremena na splošno počutje in razpoloženje ugoden. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.51 najvišje 39 cm, ob 9.48 najnižje -17 cm, ob 15.07 najvišje -5 cm, ob 20.23 najnižje -17. Jutri: ob 3.47 najvišje 39 cm, ob 11.29 najnižje -27 cm, ob 18.16 najvišje -2 cm, ob 21.55 najnižje -7. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Vogel..................70 Kranjska Gora.........45 Krvavec................65 Cerkno ................ 45 Rogla..................50 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta ................. 70 Piancavallo............45 Forni di Sopra.........50 Zoncolan..............50 Trbiž...................60 Osojščica..............50 Mokrine..............100 Podklošter ............35 Bad Kleinkirchheim . . 50 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sis mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VIDEM O -5/7 iS CELOVEC O -6/4 O GRADEC -5/4 M. SOBOTA O-5/4 TRBIŽ O -10/-1 o -8/0 KRANJSKA G. ¿5 ČEDAD O "A GORICA O 0 N. GORICA -2/7 O S3 TRŽIČ 'ir -6/4 _ O KRANJ MARIBOR O-8/2 0-6/4 S. GRADEC PTUJ ^ O CELJE -6/4 aj PORTOROŽ O -4/5 O v LJUBLJANA -5/5 POSTOJNA O-5/2 KOČEVJE N. MESTO -7/5 O ___ ZAGREB -6/4 O . o " ČRNOMELJ ) UMAG OPATIJA PAZIN O REKA -5/5 iN NAPOVED ZA DANES 1 Večinoma spremenljivo, več oblačnosti na vzhodu, bolj sončno pa v Karnijskih Aplah in Predalpah. Še vedno bo precej mrzlo, vendar se bo v popoldanskih urah ničta izoterma v gorah začela pomikati proti 1000 m. Po nižinah in ob obali vetra skordajda ne bo, bolj vlažno bo, ponoči bo možna megla. Zmerno do pretežno oblačno bo. Nekaj več sonca bo v zahodnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do -10, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -14, ob morju okoli -3, najvišje dnevne od -1 do 4, na Primorskem do 8 stopinj C. J TOLMEČ O -5/3 TRBIŽ O -6/2 o -7/3 KRANJSKA G. -4/9 O PORDENON -3/8 ČEDAD O VIDEM O -3/8 i^V? CELOVEC O -5/6 O TRŽIČ -5/4 O GRADEC -3/5 $o-4/4 5 N. GORICA KR?NJ 0 ^ LJUBLJANA -4/6 POSTOJNA O-5/5 KOČEVJE CELJE -5/5 O M. SOBOTA MARIBOR 0 -3/6 O-3/5 PTUJ cT" ? O -------- N. MESTO -4/6 O ___ ZAGREB -3/5 O _ o ČRNOMELJ REKA -1/6 Jutri bo pretežno jasno, ničta izoterma bo na višini približno 1500 m; ponoči močne toplotne inverzije, zaradi katerih bo lahko prišlo do megle po spodnji ravnini in ob obali, kjer vetra skorajda ne bo. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo precej jasno z nekaj koprenaste oblačnosti. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. V četrtek bo pretežno oblačno, zapihal bo zahodni veter. Mraz bo popustil, občasno bo ponekod rahlo deževalo. POREČ