Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 26. JANUARJA 2010 Št. 21 (19.728) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste OJS 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Črni dnevi za največjo opozicijsko stranko SandorTence Nedelja in ponedeljek nista bila ravno srečna dneva za Demokratsko stranko. Na primarnih volitvah v Apuliji je bil njen kandidat gladko poražen, isto se je zgodilo v Benetkah, včeraj pa je odstopil bolonjski župan. Dogodek v Bologni ni vezan na primarne volitve, za največjo opozicijsko stranko pa bo imel, poleg političnih, tudi psihološke posledice. Začnimo pri Bologni. Dogodek, v katerega je vpleten dosedanji župan Delbono, je v primerjavi z drugimi škandali v Italiji obrobni dogodek, ki pa ima velik moralni naboj. Posebno za volilce Demokratske stranke in leve sredine, ki od svojih predstavnikov upravičeno zahtevajo neoporečno moralno držo. V državi, kjer politiki redkokdaj odstopijo, je treba vsekakor pozdraviti Delbonovo odločitev. Dogajanja v Apuliji imajo veliko politično razsežnost. Tam je Demokratska stranka naredila nekaj skoraj začetniških političnih napak. Najprej je dolgo časa nasprotovala primarnim volitvam, potem je nanje pristala in kandidirala človeka, ki proti Vendoli praktično ni imel možnosti za uspeh. V Benetkah je prevladal kandidat dosedanjega župana Cacciarija, v Laci-ju pa je še prej Demokratska stranka za deželne volitve podprla Emmo Bonino, ki je gotovo eminentna osebnost, ni pa človek, ki bi združeval levo sredino. Skratka kar nekaj hudih spodrsljajev, ki ne obetajo nič dobrega za bližnje deželne volitve. ITALIJA - Težave za največjo opozicijsko stranko Župan Bologne je odstopil Pretres v Demokratski stranki Vendola gladko zmagal na primarnih volitvah v Apuliji TRST - Sklad Sergij Tončič podelil štipendije in podpore Nagrade za marljivost Spodbuda za pridobivanje novega znanja, za pomoč revnejšim študentom in za zavezanost slovenski besedi TRST - V prostorih Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu so včeraj popoldne petim zaslužnim študentkam podelili štipendije in podpore Slovenskega visokošolskega sklada Sergij Tončič za akademsko leto 2009/2010. Štipendije so prejele Jana Jarc, Martina Croselli in Ana Košuta, podpori pa Iva Pertot in Nina Žvab. Sklad Tončič od leta 1952 pomaga slovenski študirajoči mladini, po besedah predsednika Marka Kravosa pa je podeljevanje štipendij in podpor spodbujevalna dejavnost, ki mladim omogoča pridobivanje novega znanja, dalje podpora revnejšim študentom, poleg tega pa zavezuje slovenskemu počutju in besedi. Na 6. strani RIM - Demokratska stranka ne preživlja najboljših časov, prej nasprotno. Včeraj je odstopil župan Bologne Flavio Delbono, ki sumijo, da je zlorabil javno funkcijo, ko je bil član deželne uprave Emi-lije-Romagne. V Demokratski stranki pa močno odmevajo tudi nedeljske primarne volitve v Apuliji, na katerih je dosedanji predsednik deželne uprave Nichi Vendola gladko premagal kandidata največje opozicijske stranke v državi. Vendola ima dobre možnosti za ponovno volilno zmago, saj je stranka UDC včeraj napovedala predsedniško kandidaturo senatorke Adriane Poli Bertone. Na 28. strani Smrtna nesreča na Prisojniku še odmeva Na 3. strani Trst še naprej najdražji v Italiji Na 4. strani Predsednik senata Schifani jutri v Rižarni Na 7. strani V novogoriški igralnici aretiran goljuf iz Italije Na 23. strani V trgovini Ikea v Vilešu naval kupcev iz Slovenije in Hrvaške Na 24. strani Prvi koncert 16. Revije kraških pihalnih godb Na 30. strani KONTOVEL - Podelitev priznanja včeraj v deželnem svetu »Zgodovinsko« Društvo Društvena gostilna Kontovel vključena med zgodovinske javne lokale Furlanije-Julijske krajine TRST - Društvena gostilna na Kontovelu je bila vključena med zgodovinske javne lokale v Furlaniji-Julij-ski krajini. Priznanje je bilo podeljeno včeraj na srečanju v deželnem svetu. Med zgodovinsko priznanimi lokali je bila tudi restavracija Antica trattoria Suban. V deželi je doslej prejelo priznanje zgodovinskega lokala več kot 300 gostinskih lokalov in trgovskih obratov. Velika večina jih je v videmski pokrajini. Ob Društveni gostilni Kontovel in Subanovi restavraciji je včeraj prejelo priznanje še 15 javnih lokalov iz tržaške pokrajine. Na 7. strani ŠE SMO V IGRI" Zadnji termin za vpis novih ali potrditev starih naročnin na Primorski dnevnik je 31. januar 2010. Vabimo vas, da pohitite! Dnevnik Slovencev v Italij 2 Torek, 26. januarja 2010 ALPE-JADRAN / ljubljana - Državni zbor danes o razrešitvi ministra za okolje Državni zbor danes o razrešitvi ministra za okolje Karla Erjavca Erjavec pa razrešitve ne pričakuje - DeSUS že izbral kandidata za njegovega naslednika LJUBLJANA - Poslanke in poslanci so z 51 glasovi za in nobenim proti podprli predlog za razširitev dnevnega reda januarske redne seje s predlogom za razrešitev ministra za okolje Karla Erjavca, ki je tudi predsednik koalicijske stranke DeSUS. To pomeni, da bo DZ o Erjavčevi razrešitvi odločal danes, za razpravo pa bo namenjenih pet ur in pol. Predlog za razrešitev Erjavca z mesta ministra je v državni zbor vložil predsednik vlade Borut Pahor. Kot razlog je navedel oceno, da so dejanski učinki sprejetih ukrepov okoljskega ministrstva na področju zbiranja in ravnanja z zbranimi komunalnimi odpadki nezadostni, "zlasti ker gre za področje, ki ima neposreden vpliv na zdravje državljanov Slovenije". K takšnemu ravnanju je Pahorja 4. januarja pozvalo računsko sodišče, svoj poziv pa utemeljilo z nezadovoljivo izvedenimi ukrepi okoljskega ministrstva, ki naj ne bi odpravilo nesmotrnosti, na katere ga je opozorilo v revizijskem poročilu. Premier Pahor, predsednik DeSUS Erjavec in poslanska skupina stranke Premier Borut Pahor (levo) in minister Karel Erjavec upokojencev so se včeraj tudi dogovorili o izboru kandidata za novega okoljskega ministra. Imena stranka upokojencev še ne želi razkriti, zagotovo pa to ne bo poslanec stranke Matjaž Zanoškar, ki je vče- raj tudi uradno odstopil od kandidature. Kot je poudaril, se je za odstop od kandidature odločil zaradi nejasne podpore koalicijskih partnerjev, pa tudi zato, ker ga kot potencialnega ministra ne pod- pira predsednik vlade Pahor. "Če po morebitni razrešitvi zdajšnjega okoljskega ministra Erjavca, izbrani kandidat ne bo dobil podpore, bo DeSUS poiskal novega", je na vprašanje, če DZ ne bi podprl novega kandidata DeSUS, dejal Zanoškar. Erjavec pa ne pričakuje, da ga bo DZ danes razrešil. Računa, da bodo poslanci varovali ustavni red in pravno državo ter da se bodo odločili, da na ustavno sodišče naslovijo zahtevo za ustavno presojo poziva za njegovo razrešitev z ministrskega položaja. Predsednik DeSUS zato pričakuje, da bo predsednik DZ Pavel Gantar vodil torkovo sejo tako, da bo do ustavne presoje tudi dejansko prišlo. V nasprotnem primeru Erjavec ocenjuje, "da je naša pravna država šla po gobe". V kolikor se poslanci vseeno ne bi odločili predlagati ustavno presojo predloga za razrešitev, je po Erjavčevih besedah "povsem jasno, da imam pravni interes, da vložim ustavno pritožbo in to bom tudi storil". O morebitni ustavni obtožbi premiera Boruta Pahorja pa je Erjavec dejal, da je za kaj takega zdaj prezgodaj govoriti. (STA) sežana - Do leta 1996 volkov na tem območju ni bilo Na Krasu vse več napadov volkov Lani so našteli kar 251 napadov -»Aktivni« dve večji skupini - Ena prihaja iz Hrvaške, druga iz Javornikov in Snežnika SEŽANA/TOLMIN/POSTOJNA - Na primorskem območju je od leta 1996, ko so tam ponovno začeli opažati volkove, število njihovih napadov na drobnico iz leta v leto večje in je lani doseglo najvišjo številko doslej. Volkovi so začeli napadati drobnico tudi na italijanskem delu Krasa, kjer jih ni bilo dobrih sto let. V letu 1996 so na Krasu po več desetletjih ponovno zabeležili napad volka na drobnico, ki se je pasla na pašniku. Število napadov se je iz leta v leto povečevalo, tako da jih je bilo leta 2005 24, leta 2007 že 177 in v lanskem letu 251. "Lani so volkovi pokončali 864 glav drobnice," je povedal Andrej Sila iz sežanske enote zavoda za gozdove, ki poleg matičnega Krasa pokriva tudi območje Brkinov, Podgorskega krasa in podolja, Čičarije in celotne Slovenske Istre. Z večanjem gozdnatosti so se oblikovala sklenjena območja gozdov, ki povezujejo Kras in Istro z Brkini in obsežnimi snežniškimi gozdovi. S tem so možnost širjenja v novo okolje dobile številne populacije divjadi, prostornost zveri pa je postala stalnica. "Lahko trdimo, da narašča tako število volkov kot tudi visoke divjadi, medtem ko število ostalih zveri ostaja nekako nespremenjeno glede na prejšnja leta," je zatrdil Sila. Tako sledijo predvsem dvema večjima skupinama volkov - eni, ki prihaja predvsem s hrvaškega predela Učke, in drugi, ki na kraško območje prihaja iz Javornikov in Snežnika. "Njihovi napadi so najpogostejši v jesenskem času, ko volkulje učijo loviti svoje mladiče. Drugače pa so ti napadi na našem območju konstantni preko celega leta," je še povedal Andrej Sila. Število volkov je težko oceniti, opaziti pa je bilo tudi trope s po devetimi živalmi. Na Postojnskem pa je bilo lani 47 napadov volkov in 51 napadov medvedov. Tudi ocenjena škoda, ki jo zavod za gozdove pripravlja v skladu z navodili ministrstva za okolje in prostor, je v lanskem letu že dosegla 150.000 evrov, medtem ko je leta 2008 znašala približno 120.000 evrov. Prav tega leta je precejšen delež k ocenjeni škodi prispevala poklana čreda stotih oslov, vrednost osla pa je bistveno večja od vrednosti ovac ali koz. Po mnenju Sile naj ljudje ne bi bili v nevarnosti, vendar "volk je volk, divja zver in nikoli ne veš, kdaj bi ga lahko kaj vznemirilo, da bi napadel tudi človeka." V dveh sosednjih enotah zavoda za Andrej Sila kroma gozdove, tolminski in postojnski, v lanskem letu niso opazili večjega števila napadov volkov, prav tako je število napadov risov in medvedov ostalo na približno isti ravni kot prejšnja leta. Na Tolminskem so tako v lanskem letu zabeležili 14 napadov volkov in 28 napadov medvedov. (STA) Volkovi so lani na Krasu pokončali 864 glav drobnice Žbogar upa na odpravo zadržkov glede okolja in ribištva do 19. februarja BRUSELJ - Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar Samuel Žbogar je včeraj v Bruslju izrazil upanje, da bodo dosežene rešitve za odpravo zadržkov Slovenije za odprtje dveh poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU do 19. februarja, ko je načrtovana naslednja pristopna konferenca Hrvaške in EU. Gre za poglavji o okolju in ribištvu, je pojasnil. "Smo v kontaktu tako s hrvaško stranjo kot z Evropsko komisijo in iščemo rešitve, da bi nam to bilo omogočeno," je Žbogar odgovoril na vprašanje, ali bo Slovenija do 19. februarja odpravila zadržke, ki jih ima pri treh poglavjih v pogajanjih Hrvaške z EU. Slovenija ima pridržke še pri enem poglavju v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, in sicer pri poglavju o zunanji, varnostni in obrambni politiki. V petek v Tolminu predstavitev Earlove knjige Cena domoljubja TOLMIN - V petek ob 17. uri bodo v Tolminskem muzeju predstavili slovenski prevod knjige o junaški in tragični zgodbi primorskih padalcev »Cena domoljubja«, ki jo je napisal John Earle. Ob avtorju bosta spregovorila: tržaški časnikar in urednik knjige Ivo Jevnikar ter zgodovinar Blaž Torkar. John Earle je leta 1998 dal pobudo za spominske slovesnosti v Škrbini okoli 11. novembra, ko se Angleži spominjajo svojih padlih vojakov. Tudi sam je med drugo svetovno vojno vodil britansko misijo pri partizanih v Srbiji, Črni gori in Bosni. Ko je pred leti zvedel za junaško in tragično usodo svojih soborcev - primorskih padalcev, ga je njihova zgodba zagrabila. V stiku s preživelimi, s sorodniki pogrešanih in z drugimi pričevalci, je po knjižnicah in arhivih raziskal njihovo pot in jo opisal v knjigi Cena domoljubja, ki je najprej izšla v angleškem jeziku leta 2005 v Veliki Britaniji. Avtor, angleški upokojeni časnikar John Earle, je po vojni kot dopisnik tiskovne agencije Reuters delal v Bonnu, Beogradu, Londonu in Rimu, nato je bil do upokojitve rimski dopisnik dnevnika The Times, od leta 1986 pa živi v Trstu. V današnji oddaji Izostritev o pitni vodi KOPER - Kakšno vodo pijemo? Izsledki raziskave o vodi iz vodomatov, ki so jo opravili na koprskem Zavodu za zdravstveno varstvo, so dodobra vznemirili javnosti ter sprli stroko in politiko. Kako naprej - v korist vseh? O tem bo govor danes v oddaji Izostritev ob 18. uri na TV Koper-Capodistria univerza na primorskem - V prihajajočem šolskem letu Novi programi na vseh stopnjah Po besedah rektorja Rada Bohinca postaja za študente vse bolj privlačna zaradi interdisciplinarnega pristopa, izbirnosti in mobilnosti KOPER - Univerza na Primorskem namerava v prihajajočem študijskem letu obogatiti ponudbo študijskih programov prve, druge in tretje stopnje. Univerza, ki postaja po besedah rektorja Rada Bohinca za študente vse bolj privlačna zaradi interdisciplinarnega pristopa, izbirnosti in mobilnosti, bo letos začela graditi kampus Livade v Izoli. Strateški cilj Univerze na Primorskem je postati raziskovalna univerza, je na predstavitvi novih dodi-plomskih in podiplomskih programov v prihajajočem letu poudaril Bohinc. Kot je ob tem dejal, si bo univerza, ki zavzema v Sloveniji trenutno 10-od-stotni tržni delež, prizadevala za čim večjo mobilnost znotraj svojih študijskih programov, v slovenskem univerzitetnem prostoru in pri povezovanju s tujimi visokošolskimi zavodi. Skupni imenovalec večine novih študijskih programov je izbirnost in povezovanje različnih smeri, kar naj bi diplomantom dalo širok spekter znanja. Fakulteta za humanistične študije (FHŠ) bo letos prvič ponudila dodi-plomski program Medkulturno jezikovno posredovanje. Po besedah dekanje FHŠ Vesne Mikolič bo program nudil 'medkulturne vsebine v skoncentrirani obliki'. Diplomanti bodo po njenem zaposlitev lahko iskali v diplomaciji, institucijah EU, službah za mednarodne odnose ali v turizmu. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) bo ponudila dva nova do-diplomska študija - Aplikativno kine-ziologijo in Biopsihologijo. Kot je pojasnil dekan FAMNIT Dragan Marušič, gre pri Biopsihologiji za psihologijo z dodatkom naravoslovja, Aplikativno kineziologijo pa je označil za 'zibelko novih programov', saj naj bi v prihodnosti prerasla v samostojno fakulteto. Fakulteta za turistične študije - Turistica bo, če bo dovolj prijavljenih, v sodelovanju s FHŠ letos pričela s programom druge stopnje Dediščinjski turi- zem. V pripravi je tudi dodiplomski študijski program Upravljanje trajnostne-ga razvoja, ki ga bo Turistica izvajala v sodelovanju s Fakulteto za management in Visoko šolo za zdravstvo. Na univerzi pa pripravljajo še program prava na prvi, drugi in tretji stopnji, ki ga bo izvajala Fakulteta za management. S širitvijo dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, ki jih je zdaj okrog 40, bo Univerza na Primorskem po besedah Bohinca nadaljevala, določenih področij namreč zaenkrat še ne pokriva. Če bo šlo po načrtih, bo v študijskem letu 2011/12 univerza predvidoma bogatejša tudi za nekaj novih visokošolskih zavodov. V prihodnjih mesecih naj bi bili zaključeni postopki preimenovanja Visoke šole za zdravstvo v fakulteto. Fakulteta za inženirske študije in Fakulteta za gradbeništvo sta po navedbah Bohinca v procesu nastajanja, stekli pa so tudi postopki za ustanovitev fakultete za študije s področja trajnostnega raz- voja. Na univerzi razmišljajo tudi o ustanovitvi pravne fakultete. Kadrovskega potenciala imajo po besedah Bohinca dovolj, saj pravo predavajo na praktično vseh fakultetah. Gradnjo načrtovanih študentskih kampusov v Izoli in Kopru, ki bosta študentom po besedah Bohinca bistveno izboljšala študijske razmere, namerava Univerza na Primorskem izpeljati v prihodnjih treh letih. Kot je zatrdil Bohinc, pravkar poteka izbira izvajalca za prvega od petih stolpičev v kampusu Livade v Izoli, kjer bodo prostore dobili Center za mediteranske kulture, študijski programi s področja naravoslovja in tehnike ter študentski dom. Predvidoma v četrtek pa bo znan zmagovalec arhitekturnega natečaja za kampus Sonce v Kopru. Gradbeno dovoljenje za prve tri objekte, Fakulteto za management, Pedagoško fakulteto in študentski dom, bo univerza po besedah Bohinca pridobila do konca leta. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 26. januarja 2010 3 koroška - Reševanje problema dvojezičnih krajevnih napisov Ljudska stranka stopnjuje pritisk na kanclerja Faymanna V razpravo se je vključil tudi manjšinski govornik OVP v parlamentu - Tudi Zeleni hočejo rešitev še letos CELOVEC/DUNAJ - Najprej bivši kancler Wolfgang Schüssel, nato zunanji minister Michael Spindelegger in sedaj še govornik za manjšinska vprašanja v avstrijskem parlamentu Oswald IKi-kovits. Ljudska stranka (ÖVP) na vseh ravneh stopnjuje pritisk na socialdemokratskega (SPÖ) koalicijskega partnerja v zvezni vladi in še posebej na zveznega kanclerja Wernerja Faymanna, naj še v tem letu reši vprašanje dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. »Od zveznega kanclerja bi pričakovali več kot samo napoved, da hoče stvar rešiti na osnovi čim širšega konsenza s Koroško,« se je na stališče kanc-lerjevega govornika za medije odzval Oswald Klikovits, manjšinski govornik ÖVP v parlamentu na Dunaju. Ob tem je še dodal, da so težave v zvezi s tem vprašanjem jasne, problem pa je že več let nerešen. Kot že Schüssel, je tudi Kli-kovitz spomil na skorajšnji dogovor iz leta 2006, katerega je po njegovem mnenju blokirala prav socialdemokratska stranka. »Toda to je preteklost,« je po- udaril Oswald Klikovits in opozoril, da je sedaj treba misliti na prihodnost in najti trajno rešitev. Svoje sporočilo javnosti pa je končal z upanjem, da se bo zvezni kancler aktivno zavzel za ureditev, »saj mora kot kancler končno tudi odločiti«. V razpravo o rešitvi neskončne zgodbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem se je vključil tudi manjšinski govornik Zelenih v avstrijskem parlamentu Wolfgang Zinggl. Poudaril je, da je pravice slovenske narodne skupnosti treba končno uveljaviti. Sicer pa Zinggl ugotavlja, da zvezni kancler Werner Faymann zgolj s plahimi izjavami o nameri po rešitvi vprašanja dvojezičnih napisov na Koroškem ne bo rešil. Med drugim opozicijski politik meni, da naj Faymann, če si v zvezi z dvojezične topografijo prizadeva za kar se da široko enotnost na Koroškem, spodbudi tudi koroško SPO, da se zavzame za rešitev topografije.»Pa bi imel široko enotnost,« je še pristavil politik Zelenih. Ivan Lukan Glede dvojezičnih tabel je ÖVP začela veliko ofenzivo gore - Tragična smrt trbiškega alpinista Luce Vuericha Nejasnosti v zvezi s helikopterji Slovenija italijanski službi 118 ni dovolila poleteti do Kranjske gore, helikopter civilne zaščite pa je medtem prispel na prizorišče - Usoden je bil plaz pri Ajdovski deklici VIDEM - Smrt vrhunskega trbiškega alpinista Luce Vuericha še naprej močno odmeva. 34-letnik se je po poročanju kranjske policije v petek zjutraj odpravil v ostenje Prisojnika, z njim je bil 33-letni slovenski gorski vodnik Andrej Magajne. Nameravala sta preplezati novo zimsko smer v grapi desno od Ajdovske deklice. Do nesreče je baje prišlo med 8. in 9. uro. Preplezala sta leden slap, ko je Vue-richa zasul plaz ledu in snega, ki ga je porinil v globoko zasneženo grapo. Ustavil se je kakih dvesto metrov nižje. Soplezalec je po poročanju dnevnika Messaggero Veneto z obema cepinoma ostal priklenjen na ledu. Zatem je sestopil ter poklical reševalce. Na Vršiču je prav takrat potekal tečaj gorskih reševalcev z lavinskimi psi, tako je da je bila pomoč hitra. Ponesrečenca so kmalu našli, helikopter italijanske civilne zaščite pa ga je prepeljal do Trbiža. Vuericha so prenesli v rešilec službe 118, ki ga je odpeljal v bolnišnico v Videm. Kot smo poročali v sobotni izdaji, so bili vsi poskusi zdravnikov zaman, saj je poškodovani okrog 15. ure umrl. Po tragičnem dogodku so se neutolažljivi Lucovi prijatelji in sorodniki že domenili, da bodo pokojniku v spomin priredili družabni večer, medtem ko datum pogreba še ni znan. Nekateri so medtem mnenja, da reševalna akcija le ni bila tako dobro koordinirana, kot bi morala biti. Koordina-torka videmske helikopterske službe 118 Giuliana Pantanali je za Primorski dnevnik potrdila, da je za poseg vi-demskega helikopterja zaprosila slovenska zdravstvena služba, saj slovenski helikopter zaradi slabega vremena ni mogel vzleteti z Brnika. Zatem pa slovenske oblasti italijanskemu helikopterju niso dovolile, da bi poletel v Slovenijo. Res je, da je medtem priletel na prizorišče nesreče helikopter italijanske civilne zaščite, v katerega sta stopila tudi slovenski zdravnik in policist. Dr. Pantanali razlaga, da je služba 118 takoj poslala prošnjo za polet v Slovenijo na pristojni center za mednarodno sodelovanje na Koko-vem, ki koordinira reševalne posege v Italiji, Avstriji in Sloveniji. »Nato pa nam iz Ljubljane niso dovolili, da bi leteli v Slovenijo. Sploh nočemo ustvarjati polemik. Sprašujemo pa se, kako naj se obnašamo prihodnjič. Mej ni več, zato bi morali biti podobni posegi čim bolj poenostavljeni,« trdi Giu- liana Pantanali, ki potrjuje, da med službo 118 in civilno zaščito ni bilo komunikacij. Poslanec Ljudstva svobode Isidoro Gottardo je pozval zunanjega mi- nistra Frattinija, naj »razčisti zadevo«. Vsi poudarjajo, da so tako italijanski kot slovenski reševalci in zdravniki storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, nedopustno pa bi bilo, ko bi se zgodilo, da bi birokracija ovirala reševalne posege, ki morajo biti bliskoviti in učinkoviti. V tem konkretnem primeru pa je treba vse skupaj šele razčistiti. (af) hrvaška Februarja sojenje za umor Franjica in Pukanica ZAGREB - Na zagrebškem sodišču se bo 3. februarja začelo sojenje skupini šestih osumljencev za umor solastnika in urednika tednika Nacional Iva Pukanica in njegovega sodelavca Nika Franjica, ki sta umrla v bombnem napadu pred sedežem časnika 23. oktobra 2008. V Zagrebu bodo sodili tudi Željku Milovanovicu, ki se nahaja v beograjskem zaporu. Hrvaško vrhovno sodišče je včeraj zavrglo Milovanovicevo pritožbo, s katero je zahteval "zamrznitev" postopka na zagrebškem sodišču, da bi mu sodili le v Beogradu. S to odločitvijo ni več ovir za začetek sojenja obtoženim za umor Pukanica in Franjica v Zagrebu v začetku februarja, je včeraj poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Milanovicu, ki naj bi podtaknil eksploziv pri Pukanicevem avtomobilu na dvorišču pred uredništvom Nacionala, bodo enako kot Sretenu Jocicu, bolj znanemu kot Jocu Amsterdamu, in Milenku Kuzmanovicu sodili tudi v Beogradu. Hrvaški protikorupcijski urad (Uskok) Jocica obtožuje, da je naročnik zločina, Kuzmanovic pa naj bi prav tako pripadal zločinski skupini, za katero naj bi ponarejal dokumente. Uskok je oktobra lani vložil obtožnice proti Milanovicu in še peterici zaradi umora in združevanja v zločinsko organizacijo, ki je umorila vodilne ljudi Nacionala. Gre za bratranca Roberta in Luko Matanica ter Amirja Mafalanija in Slobodana Durovica, ki so v zagrebškem priporu od konca oktobra 2008, ter za Bojana Guduri-ca, ki je še vedno na prostosti. Hrvaški mediji so poročali, da je imel Guduric ponarejene slovenske dokumente na ime Franc Kajzer. Hrvaška policija je razpisala tiralico za Guduricem in ponudila približno 13.000 evrov nagrade za njegovo prijetje. Milovanovica so maja lani aretirali v Beogradu, v tamkajšnjem priporu pa bo čakal na začetek sojenja. Milovano-vica sicer bremenijo tudi več kaznivih dejanj v Srbiji, ima pa državljanstva Hrvaške, Srbije in BiH. V Osijeku ga bremenijo vojnih zločinov. (STA) ljubljana - Voščila Edija Šelhausa Primorskemu dnevniku »Nadaljujte po tej poti!« »Cenim vašo pokončno držo, a tudi vašo občutljivost do vseh stališč in prepričanj, ki so doma med Slovenci v Italiji« LJUBLJANA - V uredništvu našega dnevnika smo tudi tokrat ob priložnosti božičnih in novoletnih praznikov dobili številna voščila javnih uprav, manjšinskih ustanov in tudi naših zvestih bralk in bralcev, katerim se prisrčno zahvaljujemo. Med voščili izstopa dopis, ki nam ga je poslal fotograf Edi Šelhaus, legenda slovenske fotografije, ki vsak dan prebira Primorski dnevnik. Edi, ki je lanskega avgusta dopolnil 90 let, je tudi naš zvesti naročnik. Primorski dnevnik dobiva v Domu starejših občanov v Medvodah, kjer je svojo sobo preuredil v pravi delovni kabinet. Tam še vedno tipka na starem pisalnem stroju in tam še vedno hrani del svojega dragocenega fotografskega arhiva. Edi nam v dopisu, ki ga je lastnoročno natipkal, vošči vse lepo v novem letu z željo, da bi nadaljevali na poti, ki smo jo začeli kot Partizanski dnevnik. V dopisu pravi, da ceni pokončno držo časopisa, a tudi njegovo odprtost do vseh stališč in idejnih nazorov, ki so doma v slovenski manjšini. Šelhaus nam je ob čestitkah poslal tudi nekaj svojih fotografij, med katerimi tudi ponatis njegove novinarske izkaznice iz leta 1945, v kateri je Primorski dnevnik označen kot glasilo Osvobodilne fronte za Slovensko Pri-morje. Edi Šelhaus je svojo dolgo in izredno bogato fotore-portersko kariero začel prav na Primorskem dnevniku. Mario Magajna ni bil samo njegov delovni kolega, temveč tudi njegova poročna priča. Mario Magajna, Franc Udovič, Drago Košuta (Cesarjev) in Edi Šelhaus med snidenjem v Trstu 4 Torek, 26. januarja 2010 GOSPODARSTVO gibanja - Z najvišjo stopnjo inflacije med 20 središči italijanskih dežel Trst prednjači po inflaciji • V« I • I v« in po povprečni porabi družin V Furlaniji-Julijski krajini mu sledi Gorica, najmanj razsipni pa so Pordenončani TRST - Istatova letna analiza lanskega inflacijskega gibanja v Italiji je potrdila, da je bila povprečna inflacijska stopnja v letu 2009 0,8-odstotna in tako najnižja po letu 1959. Med 20 mesti, ki so glavna mesta prav tolikih dežel, je ravno Trstu pripadel nezavidljiv primat najdražjega mesta v Italiji, v katerem je bila lanska povprečna inflacijska stopnja z 2,6 odstotka več kot trikrat višja od državnega povprečja. Na drugem in tretjem mestu najdemo Neapelj (2,4%) in Reggio Calabrio (2,0%), medtem ko so na nasprotnem koncu lestvice z najnižjo inflacijo Bologna (0,0%), Bari (0,2%), Benetke in Milan (0,4% v obeh). Da je Trst med najdražjimi, pogosto pa tudi najdražje mesto v Italiji, če seveda sodimo po inflacijskem gibanju, ugotavljamo skoraj vsak konec meseca, ko zavod Istat objavi mesečne inflacijske podatke za vzorčna mesta. Če so bili v sedemdesetih in delno tudi osemdesetih letih prejšnjega vzroki na dlani, saj je bilo povpraševanje v Trstu veliko večje kot po drugih mestih, ker se je blago takratnim jugoslovanskim kupcem prodajalo kar samo, morajo biti danes razlogi za tržaške vroče cene precej drugačni. Kateri so, zanesljivo ni mogoče vedeti, ker ni bila izdelana nobena resna analiza gibanja cen oziroma življenjskih stroškov v tržaški občini, lahko pa naštejemo kar nekaj področjih, ki povzročajo, da je življenje v Trstu drago. Po podatkih študijskega centra Sin-tesi iz Mester je povprečna poraba tržaških družin znatno višja kot v državnem povprečju in tudi od povprečja v Furla-niji-Julijski krajini. V letu 2009, tako težko zaznamovanem z gospodarsko krizo, so tržaške družine za prehrano, prevoze in oblačenje porabile več kot 16 tisoč evrov, kar je bistveno več, kot so porabile družine v Pordenonu (11.426 evrov), kjer so najbolj varčne, pa tudi v Vidmu (13.760 evrov) in Gorici (14.735 evrov). Še bolj izrazito je odstopanje od deželnega (13.707 evrov) in državnega povprečja (12.500 evrov). Položaj ob koncu leta 2009 je sicer podoben razmeram iz preteklih let. V letu 2008, ko se je finančna kriza že začela, so tržaške družine porabile v povprečju 16.251 evrov, medtem ko je znašalo deželno povprečje 14.057 in državno 12.793 evrov. Še večja razlika je bila zabeležena leta 2000, ko je povprečna tržaška družina porabila 15.200 evrov, medtem ko sta deželno in državno povprečje znašala 13.958 oziroma 12.908 evrov. Toda primat največjega razsipništva v Furlaniji-Julijski krajini ni vedno pripadal Trstu. V letih od 1995 do 1998 je bila zanesljivo na prvem mestu Gorica, ki jo je Trst »prehitel« leta 1999 in od takrat ostal trdno na prvem mestu. Nagnjenje Tržačanov k porabi je gospodarska kriza očitno manj prizadela kot prebivalce drugih mest. Lani se je povprečna poraba na družino glede na leto 2008 zmanjšala za 1,5 odstotka, v Porde-nonu je bil padec 3,5-odstoten, v Vidmu 2,4- in v Gorici 2,5-odstoten. Zadnja variacija je enaka deželnemu povprečju, medtem ko je državno znašalo -2,4 odstotka. In kako bo letos? V inštitutu Sinte-si napovedujejo ponovno rast porabe tržaških družin, ki imajo poleg večje nagnjenosti k porabi tudi višjo razpoložljivost dohodka. Po projekcijah naj bi povprečna poraba tržaških družin letos glede na leto 2009 zrasla za 0,4 odstotka, medtem ko naj bi v ostalih treh pokrajinskih središčih še naprej upadala: v Pordenonu za 1,1 odstotka, v Gorici za 0,3 odstotka in v Vidmu za 0,2 odstotka, enako kot v državnem povprečju. Še več, tržaška rast porabe naj bi bila med najvišjimi v državi tudi v letu 2011, ko naj bi družine porabile za 0,9 odstotka več kot letos, medtem ko naj bi se rast v deželnem in državnem povprečju ustavila pri 0,2 oziroma 0,4 odstotka Toda to je statistika, ki jo lahko resničnost - kot npr. ocena o 10-odstotnem osipu nakupov na tržaških razprodajah -hitro postavi na laž. (vb) Kljub mrzli inflaciji ostaja Trst med najdražjimi mesti v Italiji arhiv sejmi - V Vidmu zaprl vrata 45. Agriest Iz gospodarske krize tudi z razvojem kmetijstva VIDEM - Na videmskem sejmišču se je včeraj s sklepnim posvetom, ki je bil tudi priložnost za obračun sejemske prireditve, končal 45. sejem Agriest. Kot je na posvetu ocenil deželni odbornik za kmetijske, naravne in gozdne dobrine Claudio Violino, je relansiranje primarnega sektorja ena od priložnosti za izhod iz gospodarske krize, zato je nujno rešiti pereče probleme, ki tarejo kmetijstvo. Med njimi je odbornik na prvo mesto uvrstil strukturne probleme, namelo preglavic pa povzročajo tudi nekatere tržne anomalije, zaradi katerih so kmetijski proizvodi pri proizvajalcu plačani izredno malo, medtem ko jih odjemalce kupuje po neprimerno višjih cenah. Za odpravo nekaterih problemov kmetijstva je Violino napovedal ukrepanje deželne uprave, med ukrepi pa navedel refinanciranje rotacijskega sklada za kmetijstvo. Poleg Violina, ki je zelo pozitivno ocenil tudi sejemsko udeležbo deželne agencije za kmetijstvo Ersa, so na posvetu govorili predsednik deželnega združenja zadrug Confcooperative FVG Franco javne finance Agencija Fitch potrdila kreditno oceno Slovenije LJUBLJANA - Bonitetna agencija Fitch Ratings je za leto 2010 potrdila kreditni oceni za dolgoročni dolg Slovenije v domači in tuji valuti, ki sta AA s pripisom, da je izgled stabilen. Fitch Ratings je tako ohranil bonitetno oceno, ki še naprej temelji na njenem razmeroma dobro diverzificiranem gospodarstvu in na stabilnem in preglednem političnem sistemu, v okviru katerega so delovale učinkovite koalicijske vlade z zadostno večino in skladnimi ekonomskimi politika-mi.Agencija Fitch Ratings je Sloveniji potrdila tudi kreditno oceno kratkoročnih poslov v tuji valuti F1+ in njeno splošno omejitev transfe-rabilnosti plačil v tujino AAA. Stalna nevarnost za dolgoročno vzdržnost javnih financ pa je hitro staranje prebivalstva, zaradi česar mora vlada pravočasno in odločno ukrepati, je med kritičnimi točkami navedla agencija. Bosio in predstavniki stanovskih organizacij Coldiretti, Confagricoltura in CIA, medtem ko je predsednik družbe SWG Roberto Weber podal glavne ugotovitve raziskave, izvedene po naročilu združenja Coldiretti. Povedal je, da skoraj polovica vprašanih meni, da v Italiji proizvedeni kmetijski proizvodi veljajo 30 do 50 odstotkov več, zato je svetoval tudi način, kako kapitalizirati to zaupanje: »Podjetja se morajo mrežiti, identificirati svoje proizvode z lastno blagovno znamko, ki jo je treba razširiti na mestih neposredne prodaje, kot so marketi Campagna amica in Farmer's market.« Poleg predsednika deželne Coldiretti Daria Ermacore se je posveta udeležil tudi nacionalni podpredsednik združenja Mauro Tonello, ki je oznanil, da je projekt njegove organizacije priti do »popolnoma italijanske kmetijske verige«, za kar ne zadostujejo samo kmetijski konzorciji in neposredna prodaja, ampak je treba oživiti tudi zadružništvo in vse tri subjekte povezati v mrežo, da tako ustvarimo sistem. V Sloveniji pocenitev naftnih derivatov LJUBLJANA - Po podražitvi pred dvema tednoma so se naftni derivati v Sloveniji opolnoči znova pocenili. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,006 evra na 1,152 evra za liter, 98-oktanski bencin je cenejši za 0,005 evra in po novem stane 1,171 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je znižala za 0,014 evra na 1,082 evra, kurilno olje pa se je pocenilo za 0,016 evra na 0,639 evra za liter, so sporočili iz Petrola. Umrl ustanovitelj skupine Bernardi VIDEM - V videmski bolnišnici je po dobrega pol leta trajajočem boju z levkemijo umrl ustanovitelj trgovskega podjetja Bernardi, ki je pod njegovim vodstvom zraslo v mednarodno verigo blagovnic nižjega cenovnega razreda. Prvo trgovino je skupaj odprl leta 1975 v San Giorgio di Nogaru, skupina Gruppo Bernardi, ki ima sedež v Ronchisu, pa zdaj ustvari 200 milijonov evrov letnega prometa in zaposluje več tisoč ljudi. kriza - Deželna agencija za delo Decembra nekoliko manjša uporaba dopolnilne blagajne Odbornica Alessia Rosolen optimistična za leto 2010 TRST - Decembra lani se je v Furlaniji-Julijski krajini zmanjšal obseg dopolnilne blagajne, in sicer za 4,3 odstotka glede na mesec prej. V zadnjem lanskem mesecu je bilo pooblaščenih 1.761.189 ur (novembra 1.839.412), v celem lanskem letu pa je bilo pooblaščenih 17,7 milijona ur dopolnilne blagajne, kar je za 318 odstotkov več kot v letu 2008, ko je seštevek ur znašal 4,2 milijona. Podatke sta včeraj objavila deželna odbornica za delo FJK Alessia Rosolen in direktor Deželne agencije za delo Domenico Tranquilli, ki sta ocenila, da so signali za leto 2010 pozitivni. Uporaba redne dopolnilne blagajne se je lani glede na leto 2008 povečala za 988,6 odstotka, izredne pa za 162,5 odstotka, medtem ko je bilo v gradbeništvu, ki ima zaradi sezonskega značaja posebno dopolnilno blagajno, za 90,3 odstotka več ur. Po ozemeljski porazdelitvi je bi- la najbolj izrazita rast uporabe tega socialnega blažilca zabeležena v vi-demski pokrajini, kjer je bilo za 553,1 odstotka več odobrenih ur, deželno povprečje je znašalo 318,2 odstotka več dopolnilne blagajne kot leto prej, medtem ko so bile ostale tri pokrajine pod deželnim povprečjem: v Gorici je bilo za 299,2 odstotka več ur dopoldne blagajne, v Pordenonu za 207,5 odstotka in v Trstu za 189,2 odstotka več socialnega blažilca. Če se omejimo na lanski december, ugotovimo, da se je uporaba blažilca v vseh pokrajinah zmanjšala glede na november. Največ ur je bilo odobrenih v videmski pokrajini (56%), sledi pordenonska (24%), goriška (15%) in tržaška (5%). V primerjavi z novembrom so padec števila ur dopolnilne blagajne zabeležili v Pordenonu (-42,8%), medtem ko so v ostalih treh pokrajinah zrasle: v Trstu za 87,4, v Gorici za 45,5 in v Vidmu za 13,1 odstotka. EVRO 1,4151 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. januarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 25.1. 22.1. ameriški dolar japonski jen 1,4151 127,74 1,4135 127,35 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 9,6607 42,6050 65,4590 9,6498 42,1824 64,7500 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti ini" 7,4450 0,87730 7,4456 0,87630 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,2075 8,2020 u,o / UJU 10,2136 81955 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona i fran« 26,011 1,4728 26,183 1,4708 jVIV-CIIjM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 271 18 15,6466 272,02 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,0674 1 4996 4,1018 1 4891 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5635 1,9558 1,5659 1 9558 en oivi icv romunski lev II1"A\/CKI litac 4,1185 3,4528 4,1465 3,4528 IILUVJM 11 LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7083 2,5699 0,7082 2,5698 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1049 290,00 2 1080 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,2955 7,2970 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 25. januarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2306 0,2487 0,3856 0,8606 LIBOR (EUR) 0,3925 0,6137 0,93 1,1962 LIBOR (CHF) 0,1016 0,25 0,335 0,6316 EURIBOR (EUR) 0,427 0,669 0,965 1,222 ZLATO (999,99 %%) za kg 24.916,31 € +133,96 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. januarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,04 IMTCDCI IDr»DA ICOS +0,15 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,69 +0,51 +0,14 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,63 170,08 -0,21 +2,58 TELEKOM SLOVENIJE 320,56 131,73 -0,42 -0,20 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 51,00 AERODROM LJUBLJANA 32,91 DELO PRODAJA 26,50 CTni -0,97 -0,69 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 Q AO «« NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,88 h/11 IMnTCCT -0,92 KOMPAS MTS - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 26,34 12,56 +0,08 -0,32 -1 11 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 455,00 242,67 -0,53 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 24,96 -1,58 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 25. januarja 2010 -°,86 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,383 80,8 1822 -1,64 -0,70 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,08 1 20 -0,71 -0,68 -0 17 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,85 1 09 +1,36 EDISON ENEL ENI 3,95 1725 +0,74 -0,50 -1 43 FIAT FINMECCANICA 9,53 104 -3,69 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,83 -0,76 -1,44 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,88 1417 -0,60 -1 80 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,92 +0,64 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,63 8,17 1 84 +0,99 +0,37 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,4175 12 89 +0,49 -0,48 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 23,2 -0,77 -0,26 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,395 6,025 1 025 -0,22 -0,83 -1 44 TENARIS TERNA 15,98 2 91 -1,54 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,172 1017 -0,09 -2,71 UNICREDIT 2,132 +0,39 -1,04 SOD NAFTE (159 litrov) 75,12 $ -0,19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. januarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.141,10 1.009,27 +0,09 +0,18 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 296,62 1.804,87 -0,36 +0,46 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.238,13 1.809,73 1.101,27 1.149,89 5.631,37 5.260,31 3.781,85 2.556,53 1.194,7 2.807,30 10.512,69 2.811,71 20.598,55 3.094,41 16.780,46 +0,64 +0,83 +0,87 -1,46 -1,12 -1,40 -1,02 -1,91 +0,95 -1,04 -0,73 -0,28 -0,61 -1,09 -0,47 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 26. januarja 2010 5 ISTRSKI ZORNI KOT Velika aktivnost italijanske manjšine Miro Kocjan Neumestna in sploh netočna je trditev, da ima italijanska manjšina težave v državah, v katerih živi, to je, v tem primeru, na Hrvaškem in v Sloveniji. Teh je zmeraj manj, če sploh so, pa tudi perspektive niso slabe. Odtenek je morda v tem, da so zanjo razmere na Hrvaškem zdaj morda nekoliko boljše kot v Sloveniji, čeprav se ji tudi v Sloveniji ne godi slabo. Njene življenjske perspektive so nedvomno zagotovljene. Na Hrvaškem je spet storila, zahvaljujoč sploh političnim razmeram, pomemben korak naprej. Še ni dokončen, je pa na poti. Ivo Josipovič, ki je novi hrvaški predsednik, je sporočil, da se načelno strinja s tem, da imajo pripadniki manjšine pravico do dvojnega glasovanja, se pravi na splošnih volitvah, kakor seveda tudi na manjšinskih. Rekel je sicer, da niso izključene manj pomembne spremembe, pravica pa seveda ostane. Seveda ostane tudi kot eden glavnih predpogojev za vključitev države v Evropsko unijo. Josipovič je opozoril, da se Hrvaška ne sme obremeniti z večjimi ovirami od tistih, ki jih že imajo demokratične države. Včeraj je bila v Bruslju seja komisije za zunanje zadeve evropskega parlamenta, na kateri so pregledali, kako Hrvaška uresničuje priprave za vstop v unijo. Predsednik komisije Swoboda je že izjavil, da je prepričan, da bo Hrvaška kos nalogam za vstop. Člani menijo, da pa bo treba še vztrajati pri reformah, ki zadevajo pravosodje in javno upravo ter pospešiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Predsednik komisije pozdravlja tudi podpis arbitražnega sporazuma za rešitev mejnih vprašanj in ratifikacijo zagrebškemu parlamenta. Hkrati komisija pričakuje, da bo tudi Slovenija kmalu poskrbela za ratifikacijo. Evropska komisija sicer opozarja, da morajo člani sodišča arbitražnega sporazuma biti visoko kvalificirane osebnosti na področju prava, hkrati pa imeti tudi dragoceno znanje pri reševanju arbitraž. Komisija tudi v zdajšnjem poročilu opozarja na vprašanja prestrukturiranja hrvaškega ladjedelništva. V Zagrebu pa so čedalje gostejši stiki med predsednico vlade Jadranko Kosor in predsednikom Socialne demokratske stranke Zoranom Milanovičem. Ta pravi, da vlaga vlada velike napore v reševanje ekonomskih vprašanj, zlasti pa seveda zaposlovanja, da pa bi lahko bila še učinkovitejša. Tudi pri teh stikih so bistvena vprašanja, ki zadevajo ladjedelništvo, se pravi njeno privatizacijo. Tako predstavniki vlade kako stranke SDP soglašajo, da je to »rešen problem«. Milanovič je dejal, da so pogovori del »konstruktivnega stika«, ki se bo nadaljeval, toda ne da bi razmišljali o »veliki koaliciji«. V Kopru so predstavili sklepno poročilo o »poklicnih smereh skupnosti italijanske manjšine v Kopru«, ki sta ga pripravila Alessandro Burra in Andrea Debeljuh. Sodeloval je tudi profesor Alessandro Cocco z italijanske univerze v Teramu. Gre za posebno delo, s katerim avtorji nameravajo napotiti pripadnike manjšin v poklice, ki bi najbolj ustrezali izobrazbi, hotenju in objektivnim možnostim. Cilj je primerna zaposlitev za člane manjšine. Danes pa bo v Trstu, v kinu Ariston, dokumentarec pod naslovom »Zgrešeni Italijani« (Italiani sbagliati), ki ga je pripravil Diego Genetiempo, financirali pa sta ga »Pilgrim film« in »Zlata veja«. Izhodišče: »Če gremo v Italijo nas tam imajo za Titove komuniste, na Hrvaškem pa nas imajo za italijanske fašiste«. V bistvu gre za »zgodovino in zgodovine Italijanov, ki so ostali«. Delo traja 54 minut, ga bodo pa predvajali, kot poročajo, tudi ob bližnjem Dnevu spomina. Kot branilci odločitve tistih, ki so ostali, v doku- mentarcu nastopajo Ester Sardoz Berlessi, Mario Schiavati, Claudio Ugussi, Giacomo Scotti, Alessandro Damiani in Nelida Milani. Sodelujejo pa tudi Maurizio Tremul, ki je predsednik izvršnega odbora Italijanske unije, Elia Degenchi Olujič, Silvio For-za in Giovanni Radossi. Včeraj pa je bilo v Chioggi, mestecu, ki že desetletja razvija kulturne stike z Italijansko unijo, srečanje Reških književnikov in domačih literatov. Geslo srečanja je »Dve obali, ena pesem in morje, ki nas združuje«. Krepijo pa se tudi stiki med posameznimi italijanskimi deželami, v tem primeru Lazijem, in italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Posredniki so seveda Istrani, ki so se izselili. In ti so s finančno pomočjo italijanske vlade natisnili posebno knjigo, »Istrsko-dalmatinsko antologijo za otroke« za osnovne šole. Pojasnjuje, da je delo uporabno tudi v nižjih razredih srednjih šol. Te dni so televizijski gledalci iz regije, ki zaobjema Istro, Reko, kvar-nerske otoke in zahodni del Gorskega kotarja, pričeli gledati digitalno televizijo. Gre za pomemben korak naprej, vendar, priznavajo tudi časniki, veliko gledalcev dvomi v takojšen uspeh. potem ko bo odpravljena analogna televizija. Igor Lučič, ki je izvršni državni sekretar za Hrvaško, je zato sporočil, da bo poseben »team« kvalificiranih strokovnjakov na terenu pri uvedbi digitalne televizije tam, kjer bodo imeli težave. V zadevni skupini strokovnjakov za Istro in Kvarner bo sodelovalo kar 20 članov. V puljskem »Uljaniku« so težave. Delavci, ki so zaposleni v Uljanik-Tesu«, ki je manjši del Uljanika, niso dobili ne novembrske in ne decembrske plače, prav tako pa so ostali brez trinajste plače, kar jih je spodbudilo, da so v petek javno protestirali ob podpori Istrske sindikalne organizacije. Da ne bi prekinili proizvodnje, je bil protest v uri časa, rezervirani za kosilo. Sodelovalo je vseh 140 delavcev, ki jim je govoril Danilo Šverko glavni sindikalni predstavnik v ladjedelnici. V bistvu je naglasil, da gre protestni-kom preprosto za to, da ta oddelek, kakor seveda Uljanik v celoti, ostaneta, da se ne omeji zaposlovanje in da naj se vlada enkrat za vselej zgane v obrambo tega ključnega puljskega podjetja. Iz Reke pa poročajo, da je Želj-ko Starčevič, ki je bil do pretekle srede predsednik ladjedelnice »3. maj« na Reki, odstopil tudi z vseh položajev, ki jih je imel kot zastopnik Hrvaške demokratske skupnosti. Vse sicer kaže, da s Starčevičem ni bilo vse čisto, saj se je menda za druge neutemeljene potrebe neopravičeno posluževal kreditne kartice podjetja. Svoj del odgovornosti nosi tudi nadzorni odbor. Novi začasni predsednik uprave je Edi Kučan. V Pulju pa nadaljujejo z gradbenimi deli pri šolskih objektih, ki to potrebujejo. Do 10. marca bodo predali namenu telovadnico »Martinuz-zi - Dante«, ki bo na razpolago italijanski osnovni šoli, hkrati pa tudi srednji višji šoli »Dante Alighieri«. Za čisto dokončno ureditev pa bodo potrebovali še 1,2 milijona kun, pri čemer pa se že ve, da je vsota zagotovljena z različnimi prispevki in posredovanjem oblasti. Poreški župan Edi Štifanič pa je kajpak z veseljem lahko objavil, da je občina postala lastnica zemljišč na področju Facinke, kjer nameravajo zgraditi veletrgovino »Histria mall«. Vrednost naložbe bo dosegla okrog 35 milijonov evrov. Žal pa se nadaljujejo nevšečnosti v Pede-ni, kjer je, kakor pravijo, zloglasna tovarna »Rockwool», ki proizvaja kameno volno. Spet je neznosen in nevaren dim prekril vse področje. In domačini so vnovič protestirali z običajnim rezultatom: oblast žal ne vidi in ne sliši. JEZIK NA OBROBJU S pojmi imajo pisci kljub večkratnim opozorilom, resne težave. Stvarnost, družabnost, organiziranost in podobni pojmi, nas vsak dan opozarjajo, da si bodo naši zanamci brezuspešno belili glavo, kaj smo pravzaprav hoteli povedati. Resno dvomim, da bi celo posamezen pisec sam že danes znal razložiti, če bi ga vprašali, kaj pomeni naša manjšinska stvarnost, ki je bila že večkrat zapisana, ponavljajo jo pa tudi po televiziji. Vemo sicer, da izraža realno ali dejansko lastnost ali stanje manjšine, kaj pa je to, si lahko vsak razlaga po svoje. To je približno tako kakor pri abstraktnih slikah, obrnemo jih lahko tako ali drugače in si ob njih mislimo vsak nekaj drugega. Vse te zapisane in izrečene stvarnosti so samo abstraktni pojmi brez vsebine in pomena. Družabnost je lastnost družabnih ljudi, organiziranost pa lastnost ali stanje nečesa organiziranega; pri nas pa vsak dan beremo in poslušamo: »Naša manjšinska organiziranost potrebuje reforme.« Kakor ne moremo spremeniti in reformirati stvarnosti ali družabnosti, tudi ne moremo reformirati organiziranosti, in prav o tem govorimo in pišemo vsak dan. Če hočemo spremeniti organiziranost, moramo reorganizirati, preoblikovati in postaviti na nove, drugačne temeljne naše organizacije. Če bo to preoblikovanje uspešno, bo tudi organiziranost boljša in drugačna. Podobno lahko razmišljamo o demokratičnosti ali nedemokratičnosti družbe, o kateri veliko govorimo; pa tudi o demokratičnosti oblasti, o demokratičnosti stranke, sistema. Če hočemo izboljšati demokratičnost kake družbe ali sistema, moramo izboljšati razmere in okoliščine, od katerih je demokratičnost odvisna, spremeniti moramo družbo, sistem. Poskrbeti moramo za bolj demokratične oblike in metode dela, in izboljšala se bo demokratičnost. Nikakor pa se ne moremo lotiti reorganizacije demokratičnosti, ki je samo pojem, lastnost ali stanje družbe, sistema v danem trenutku, vendar nič konkretnega, stvarnega. Pojem je tudi pismenost, vendar ne pomeni lastnosti, ampak znanje branja in pisanja. Družba, država in šole z opismenjevanjem širijo pismenost prebivalstva. Države od časa do časa ugotavljajo odstotek pismenosti svojih prebivalcev, od tega je odvisna kulturna stopnja posameznega naroda. Če hočejo v šolah izboljšati učni uspeh, morajo izboljšati, povečati zanimanje dijakov. To bodo dosegli s tem, da bodo poskrbeli za bolj zanimivo razlago snovi, bolj privlačen način učenja in preverjanja pridobljenega znanja. Z novim načinom dela, z vključevanjem dijakov v učni proces dojemanja snovi, se bo povečala tudi marljivost. Ne moremo pa se lotiti spreminjanja marljivosti, ki je samo pojem, torej lastnost marljivih dijakov. Stvarnost in organiziranost so izrazi, ki jih poznamo že dolgo, a pred desetletji so jih uporabljali pisci, takrat ko so poskušali preoblikovati družbo, sistem in ustvariti boljše življenjske razmere. Z izboljšavami je nastajala nova stvarnost in nova organiziranost, ki ju je mogoče tudi nazorno opisati in prikazati, česar pri današnji inflaciji teh besed ne moremo. Preden kdor koli zapiše stvarnost, naj pomisli, kaj je hotel s tem sporočiti bralcem, da ta beseda ne bo le v prazno izpuhtela fraza. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Spomin na Joška Lukeša 25. januarja 1993 je umrl moj mož Joško Lukeš, igralec v tržaškem gledališču, režiser, pisec gledaliških in radijskih iger ter neutrudni kulturni delavec na šolah, v društvih in na najrazličnejših slovenskih prireditvah. Obiskovalci gledaliških predstav in drugih prireditev so ga imeli radi in spoštovali njegov prispevek k napredku in razvoju slovenske narodnostne skupnosti na tržaškem, goriškem in v Benečiji. V tržaškem gledališču je odigral številne vloge, gostoval pa je tudi v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu, Skopju in drugje. Za gledališke dosežke je prejel številna priznanja in nagrade. V času njegovega delovanja so z njim sodelovali mnogi, danes že pokojni gledališčniki Modest Sancin, Rado Na-krst, Silvij Kobal, Stane Starešinič, Stane Raztresen ..., igralke Zlata Rodošek, Leli Nakrstova ... , veliko pa je delal tudi z Jožetom Babičem in še z vrsto znanih režiserjev. V zadnjih letih so se žal poslovili še nekateri Joškotovi dolgoletni sodelavci Lidija Kozlovič, Mira Sardoč in Stojan Colja. Prepričana sem, da bi se vsi omenjeni in še mnogi drugi, ki jih danes ni več, srčno borili za obstoj in napredek našega gledališča, saj so ga imeli radi in so zanj delali z vso ljubeznijo in zavzetostjo. Zato jih ne pozabimo in skušajmo nadaljevati njihovo pot, Joškotu pa naj bo lahka slovenska zemlja. Neva Lukeš Ukinitev privilegijev V soboto, 15. jan., objavljeno pismo uredništvu dokazuje, kako je mogoče zlahka manipulirati z javnim mnenjem. Ni res, da so vsem bivšim parlamentarcem ukinili določene privilegije, pač pa nasprotno. Brezplačne vožnje so ukinili samo tistim, ki so bili senatorji pred letom 2000. Teh je manj kot 15%. Senatorjem po letu 2000 bodo priznali 2200 evrov letno za potovanja, medtem ko bodo bivši poslanci ohranili vse dosedanje privilegije. Skratka, lažni moralizatorji so računali na »halo efekt«, v resnici pa so le izkoristili nasprotovanje javnosti do politike in politikov, pa so ji vrgli koščico za glodanje. Tako so v bistvu spoštovali znani rek iz »Risa« Tom-masija iz Lampeduse: »Vse se mora spremeniti, da bo vse ostalo pri starem!« Po mojem bi bilo prav, če bi vse obravnavali enako in vsem ukinili brezplačne vožnje. Kvečjemu bi lahko dali vsem popust na vlakih, kot ga imajo druge kategorije, ki se pogosto vozijo po službeni dolžnosti. Stojan Spetič Doslednost pri rabi slovenščine v izvoljenih organih »V deželnem svetu - ne v prejšnjem mandatu s petimi slovenskimi svetniki in niti v sedanjem z dvema - posegi slovenskih svetnikov niso vedno v slovenščini,« zaključuje Waltritsch svojo izjavo za nedeljsko izdajo Primorskega dnevnika. Z veseljem se pridružim iskrenim čestitkam, ki sta jih goriškemu občinskemu svetniku Alessandru Wal-tritschu iz vrst DS javno izrazila predsednik SKGZ Semolic in slovenska komponenta DS, potem ko je na zasedanju občinske skupščine interveniral v slovenskem jeziku in s tem med drugim izzval oster odziv desničarskega odbornika. Ne morem pa mimo tega, da odklonim Waltritschevo »streljanje v kup« sedanjih in bivših slovenskih deželnih svetnikov. Ne bom zagovarjal še živečih deželnih svetnikov, ki jim je dano, da sami in po lastni presoji pojasnijo svoje zadržanje. Kar zadeva pokojnega Mirka Špacapana lahko prepričano in dokumentirano trdim, da se je pri svojem delu v avli deželne skupščine dosledno posluževal slovenskega jezika. Isto in prav tako dokumentirano lahko trdim zase v tem mandatu. Ne samo: kolege svetnike in svetnice, ki sta jim domača slovenščina ali furlanščina, sem večkrat (a brez večjih rezultatov) pozval, naj se vendarle poslužujejo dragocene pravice in s tem nenazadnje opravičijo stalno navzočnost profesionalne prevajalske službe. Podoben je bil tudi nedavni poziv predsednika deželnega sveta Ballamana, ki je naletel na prav tako gluha ušesa. Nekaj pa se premika. Na moj predlog in prizadevanje je letošnji rokovnik deželnega sveta FJk, ki je popolnoma pošel, prvič v zgodovini štirijezičen in tako enakovredno spoštuje vse štiri zgodovinsko priznane deželne jezike. V kratkem bo deželna uprava izdala slovenski prevod priročnika za izvoljene občinske in pokrajinske upravitelje. Predlog je izšel s posveta za vse slovenske javne upravitelje, ki sem ga priredil jeseni. Toliko za popolnost informacije. Igor Gabrovec, deželni svetnik Vprašanja gospodu Stefanu Ukmarju V pismu, objavljenem v Primorskem dnevniku 22. januarja 2010, postavlja gospod Stefano Ukmar nekaj presenetljivih trditev. Ker pri tem izpusti vsakršno utemeljitev, mu postavljam naslednja vprašanja; mislim, da bo morebitni odgovor nanje marsikoga zanimal. Gospod Ukmar pravi, da bi bila posledica obstoja zbirne stranke vseh Slovencev ta, da bi taka stranka imela posredno pod svojo kontrolo uslužbence manjšinskih ustanov, šolstvo, medije, gospodarstvo, šport in zlasti kulturo. Sprašujem: na čem temelji ta trditev ? Zakonska ureditev omenjenih področij je v državni oziroma deželni pristojnosti. Bi morala torej slovenska manjšinska stranka vzeti pod svojo kontrolo celotni ustroj italijanske države ali vsaj dežele FJK? Misli gospod Ukmar, da je to mogoče? Vsekakor zbirna stranka Slovencev v Italiji že obstaja: je Slovenska skupnost. Vsak državljan seveda svobodno izbira ali ji odda svoj glas ali ne. Vsemu temu navkljub pa do sedaj nisem videl prav nobenega izmed stranskih učinkov s katerimi straši gospod Ukmar, ravno nasprotno. V omenjenem prispevku postavlja pisec še naslednjo čudno trditev: vzrok krize manjšinskih ustanov naj bi bil obstoj prevelikega števila dvojnikov; rešitev vidi v odpravi teh in istočasni zagotovitvi pluralizma. Sprašujem: misli gospod Ukmar na ekonomsko ali kakšno drugo krizo? Na katere (korajžno, le na dan z imeni) manjšinske ustanove se nanaša? Kaj pa je po mnenju gospoda Ukmarja dvojnik? Katere (korajžno, le na dan z imeni) ustanove naj bi bili dvojniki? Po kateri logiki naj bi odprava dvojnikov odpravila tudi krizo? Sem prav razumel, da gospod Uk-mar vidi v odpravi dvojnikov tudi nevarnost za pluralizem in prav zato pravi, da je treba pri odpravi le teh pluralizem zagotoviti? V upanju na pojasnila gospoda Ukmarja, lepo pozdravljam. Albert Devetak 6 Torek, 26. januarja 2010 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu IZOBRAŽEVANJE - V Dijaškem domu podelili štipendije in podpore Sklada Sergij Tončič Spodbujevalna dejavnost za študirajočo mladino Štipendije so prejele Jana Jarc, Martina Croselli in Ana Košuta, podpori pa Iva Pertot in Nina Žvab Spodbujevalna dejavnost, ki mladim omogoča, da pridobivajo novo znanje, nudi podpore revnejšim študentom in mlade iz slovenske narodne skupnosti v Italiji zavezuje slovenskemu počutju in slovenski besedi. Vse to je po besedah predsednika Marka Kravosa podeljevanje štipendij in podpor Slovenskega visokošolskega sklada Sergij Tončič, ki je potekalo včeraj popoldne v prostorih Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu, kjer ima sklad Tončič tudi svoj sedež. Tri štipendije in dve podpori za akademsko leto 2009/2010 so šle v roke petim zaslužnim študentkam, ki izhajajo iz naše narodne skupnosti, izobražujejo pa se na univerzah v Italiji in Sloveniji. Štipendije v višini 1.500 evrov so bile namenjene študentom oz. študentkam, ki se izobražujejo za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Furla-niji-Julijski krajini, dalje za študentke oz. študentke, ki se izobražujejo za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah in v otroških vrtcih v FJK na univerzah v Republiki Sloveniji ter študentom oz. študentkam, ki se izobražujejo po dodiplomskem programu Fakultete za šport v Republiki Sloveniji. V prvem primeru je štipendija šla že drugič v roke Jani Jarc, redni študentki na Fakulteti za izobraževalne vede Univerze v Trstu, v drugem primeru jo je prejela Martina Croselli, redna študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, v tretjem primeru pa Ana Košuta, redna študentka Fakultete za šport ljubljanske univerze, ki je štipendijo prav tako prejela že drugič. Podpori v višini osemsto evrov pa sta prejeli Iva Pertot, ki študira na Fakulteti za inženirstvo Univerze v Trstu, in Nina Žvab, redna študentka univerze Bocconi v Milanu (v njenem ime- Podelitev je potekala v prostorih Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu, kjer ima sklad Tončič tudi svoj sedež kroma nu je podporo dvignila mama Eva Fičur). Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič že skoraj šestdeset let pomaga slovenski študirajoči mladini. Ustanovljen je bil leta 1952 na pobudo uglednega odvetnika in javnega delavca dr. Franeta Tončiča, ki je tako želel počastiti spomin na prerano umrlega sina Sergija, obenem pa spodbuditi izobrazbo in ustvarjalnost, ki sta po prepričanju pobudnikov temelja slovenskega obstoja in uveljavitve. Opirajoč se na zapuščino dr. Tončiča in družine Tomažič ter na darove posameznikov in javne prispevke, je sklad sprva slovenskim študentom iz FJK posojal ali omogočal nakup strokovne literature in pomagal socialno šibkejšim študentom, pozneje je do leta 2001 nagrajeval izstopajoče diplomske naloge in disertacije, v novejšem času pa podeljuje štipendije za študijske smeri, ki so za našo skupnost posebnega pomena, in študijske podpore, med novejšimi pobudami pa je tudi podelitev nagrade za ustvarjalne dosežke mladih Zlato zrno. Letos so pri skladu prejeli osem prošenj za podelitev štipendije in dve prošnji za podelitev podpore, je dejala članica odbora Barbara Zlobec, ki je s kolegico Neri- no Drasič Švab in predsednikom Kravosom sodelovala pri podeljevanju. Pri tem so upoštevali študente, ki so se posebej izkazali za marljive in navdušene in za katere so prepričani, da bi obogatili našo skupnost. Pri skladu Tončič pa bi tudi želeli, da bi se štipendije in podpore prijele v širši deželni stvarnosti in da bi bil odziv malo večji. Lepo bi bilo namreč ustvariti dialog, ki bi omogočal preverjanje potreb študirajoče mladine: tako bi sklad med ljudmi ne predstavljal okostenelega spomenika, ampak bi bil živ osebek, je poudaril Kravos. Ivan Žerjal DESNA SREDINA Oster napad na Menio Podtajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia res ni priljubljen med člani novoustanovljenega Tržaškega ljudstva svobode. Med včerajšnjo tiskovno konferenco se je ob njega najprej obregnil svetnik Claudio Frommel in obsodil njegove napade na slovensko manjšino. »Župan Dipiazza je vzpostavil dialog z manjšino, ki ga skuša Menia s svojimi posegi izničiti. Mi pa moramo spoštovati manjšino,« je poudaril Frommel. Zelo ostro pa se je nad Menio znesel njegov nekdanji strankarski tovariš v vrstah Nacionalnega zavezništva Andrea Pellarini. »Menia zadnje čase kar vse vprek napada. Tako je napadel novega tržaškega nadškofa Giampaola Crepaldija, ker je med svojo prvo tržaško mašo dovolil v cerkvi rabo slovenskega jezika; napadel je tržaškega župana Dipiazzo, napadel deželnega odbornika za okolje Elia De Anno, napadel tržaške industrijce, napadel vodstvo Ljudstva svobode, ker naj bi ukazovalo, kot ukazujejo v vojašnicah. Prav on pa se je zadnje čase "proslavil"s celo vrsto diktati in počenja to, kar očita drugim. Ali je sploh mogoče, da vsi drugi vedno zgrešijo, le Menia ima vedno prav?« se je vprašal Pellarini, in ponudil Menii nasvet: »Moral bi opraviti pošteno analizo o svojem delu.« Iz vrst desne sredine torej nič kaj spodbudna mnenja o podtajni-ku komaj dobro leto pred volitvami. M.K. OBČINSKI SVET - Predstavitev nove svetniške skupine Tržaško ljudstvo svobode Sestavljajo jo štirje svetniki Sullijeve skupine, tako imenovani Bandellijevci - Inflacija Ljudstva svobode Trst je res posebno mesto. Mestna skupščina premore po novem kar tri ... »ljudstva svobode«. Dosedanjima For-za Italia-Ljudstvo svobode in Nacionalno zavezništvo-Ljud-stvo svobode se je včeraj pridružila nova skupina, imenovana Tržaško ljudstvo svobode (Popolo triestino della liberta). Sestavljajo ga štirje svetniki dosedanje Sullijeve skupine: načelnik Bruno Sulli ter svetniki Andrea Pellarini, Salvatore Porro in Claudio Frommel. Skratka - Bandellijevci. Novo izbrano ime pomeni pravi izziv dosedanjima »lastnikoma« politične sintagme Ljudstva svobode. Ob ustanovitvi samostojne skupine si je namreč četverica izbrala ime Ljudstvo svobode Trst, kar pa je izzvalo vik in krik načelnikov dotedanjih skupin s tem imenom Piera Camberja (Forza Italia) in Angele Brandi (Nacionalno zavezništvo) ter deželnih voditeljev Berlusconijeve stranke, ki so predsednika tržaške mestne skupščine Sergia Pacorja prepričali, da ne sme sprejeti imena skupine, ker naj bi bilo le-to izključno v njihovi domeni. Tržaško ljudstvo svobode (od leve): Salvatore Porro, Bruno Sulli, Andrea Pellarini, Claudio Frommel kroma Četverica se je začasno preimenovala v Sullijevo skupino in medtem poiskala drugo ime, ki pa se bistveno ne razlikuje od prepovedanega. Ljudstvo svobode ostaja, le da je postalo v najnovejši preobleki Bandellijevcev »Tržaško«. Sulli je včeraj pisno sporočil novo ime županu, generalnemu tajniku in predsedstvu mestne skupščine, na ponedeljkovi seji bo znano, kakšen bo odziv preostalih dveh tržaških skupin Ljudstva svobode. Na predstavitvi je Sulli napadel predsednika skupščine Sergia Pacorja, ker je skupina le pred kakim tednom, po več mesecih čakanja, končno dobila svoje prostore v občinski palači, v sami dvorani občinskega sveta pa sedijo njeni svetniki še vedno narazen, daleč drug od drugega. Po Sullijevem mnenju bi moral prav Pacor uveljaviti svojo predsedniško vlogo in dodeliti novi skupini primerno mesto. M.K. Nadškof Crepaldi se bo danes srečal z novinarji Tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi se bo ob prazniku zavetnika novinarjev sv. Frančiška Šaleškega danes popoldne v škofijski palači v Ul. Cava-na 16 ob 15.30 srečal z novinarji. Naslov srečanja bo Razmišljanje Cerkve o družbenih vprašanjih danes. Ob tej priložnosti bodo predstavili prvo poročilo o družbenem nauku Cerkve v svetu, ki ga je pripravil Mednarodni observatorij Van Thuan. Srečanja o onesnaževanju zaprtih prostorov V dvorani Millo na Trgu republike 4 v Miljah bo danes ob 17.30 drugo predavanje v okviru tečaja o onesnaževanju zaprtih prostorov, ki ga prireja komisija za enake možnosti Občine Milje v sodelovanju z združenjem Ambiente e Vita. Govor bo o kemijskih onesnaževalnih elementih. V Nabrežini koncert klezmer in romske glasbe Jutri bo ob 20. uri v dvorani društva Igo Gruden v Nabrežini koncert klezmer in romske glasbe, ki ga ob Dnevu spomina prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Igo Gruden in kulturnim društvom Onorevoli Colonnelli del Kentucky. Nastopil bo trio Taraf de Gadjo iz Abrucov, ki ga sestavljajo Domenico Mancini (violina), Giuseppe Moffa (kitara in harmonika) in Gueri-no Taresco (kontrabas). Skupina, ki je nastala leta 2006 z namenom, da bi predstavila širši publiki glasbo Romov iz vzhodne Evrope, je nastopila na Danskem, v Belgiji in na različnih glasbenih festivalih po Italiji, med temi na Festivalu Klezmer v Anconi in na Festivalu Gipsy-Klezmer v Pinerolu. Julija 2007 je skupina dobila prvo nagrado na festivalu On the road v Pelagu pri Firencah. Vstop na koncert je prost. V četrtek srečanje o problematikah Ricmanj Občina Dolina in Pokrajina Trst vljudno vabita občane iz Ricmanj na javno srečanje o perečih problematikah vasi, ki bo v četrtek, 28. januarja, ob 18. uri v prostorih ricmanjske Bab-ne hiše. Prisotni bodo županja Občine Dolina dr. Fulvia Premolin, predsednica Pokrajine Trst prof. Maria Teresa Bassa Poropat, pokrajinska odbornika dr. Mauro Tommasini in dr. Vittorio Zollia ter tehniki podjetja Trieste Trasporti. Ludoteka v Naselju sv. Mavra Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od enega do šestega leta starosti. Predvideni delavnici bosta jutri z naslovom Kaj mi šine na misel in v petek z naslovom Po vrsti. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel.št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. Najdeni predmeti Občina Trst sporoča, da se v Uradu za najdene predmete na županstvu na Velikem trgu 4 v sobi št. 37 nahajajo predmeti, ki so jih v lanskem decembru našli na ulici. Gre za mobilni telefon, zapestnico in razne ključe. Zakoniti lastniki lahko dvignejo predmete od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 14. in 16. uro. Drugi najdeni predmeti se nahajajo tudi na sedežu podjetja Trieste Trasporti v Ul. Lavo-ratori 2 in na sedežu podjetja Treni-talia na Trgu Liberta 8. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 26. januarja 2010 7 DAN SPOMINA - Na jutrišnji osrednji slovesnosti tudi Renato Schifani Predsednik senata se bo spomnil žrtev holokavsta Nekdanji deportiranci in njihova pričevanja, tihi sprevod, Palatucci in rastava o Talleriju Ob jutrišnjem Dnevu spomina na ho-lokavst bo v Trstu glavni gost predsednik senata Renato Schifani, ki se bo ob 11. uri udeležil osrednje slovesnosti v Rižarni. Pri organizaciji bogatega niza prireditev sodelujejo združenja nekdanjih deportiran-cev, Občina Trst, Muzej Rižarne, mestni muzeji zgodovine in umetnosti, VZPI-AN-PI in številne druge ustanove, vključno s kvesturo in notranjim ministrstvom. Program Dneva spomina so predstavili tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco, direktor mestnih muzejev zgodovine in umetnosti Adriano Du-gulin ter urejevalca razstave o Talleriju Francesco Fait in Anna Krekič. Greco se je spomnil Tallerija, ki je podlegel bolezni le nekaj dni pred odprtjem razstave. Dugu-lin je povedal, da bo prvi dogodek, povezan z Dnevom spomina, danes ob 10.45 na policijski šoli pri Sv. Ivanu, kjer bodo odkrili ploščo v spomin na nekdanjega reškega kvestorja Giovannija Palatuccija, »italijanskega Schindlerja«. Ob 11.15 bo sledila predstavitev knjige Giovanni Palatucci, il questore giusto, ki je izšla lani. Jutri se bo spored prireditev začel ob 8.45 s položitvijo venca pod Palatuccijevo ploščo v tržaškem zaporu, kjer je bil kve-stor zaprt, preden je potoval v Dachau. Ob 9.30 bo izpred zapora krenil tihi sprevod nekdanjih deportirancev, letos se jim bodo pridružili tudi dijaki iz Kalabrije. Približno ob 10. uri bo sprevod prispel do železniške postaje, od koder so deportiran-ci potovali v taborišča. Tržaška občinska uprava bo položila venec k plošči, ki obeležuje deportacije. Ob 11. uri se bo v Ri-žarni začela slovesnost ob navzočnosti predsednika senata Schifanija. Verski obred bo vodil predstavnik evangeličanske cerkve Dieter Kampen. Ob 11.45 bodo odprli razstavo o Talleriju, ob 12.15 pa bo na vrsti predstavitev predmetov, ki so jih deporti-ranci in njihovi sorodniki darovali Muzeju Rižarne. Med temi sta dnevnika Gior-dana Dudineja, ki je bil zaprt v Buchen-waldu in Ade Jerman, nekdanje deporti-ranke v Ravensbrucku. Popoldne se bodo v palači Gopčevic spomnili omenjenih dveh deportirancev in Eme Tul (ob 15. uri), sledili bosta srečanji o Talleriju (ob 16.30 in 17. uri) ter o ženskah v Ravensbrucku (ob 17.45). »Ženske so tiste, ki so najbolj trpele, tudi po vrnitvi domov, kot je pričevala sama Jermanova,« je povedal Dugulin. V muzeju Carla in Vere Wagner (Ul. del Monte 7) bodo jutri ob 16.30 predstavili knjigo avtorja stripov Walterja Chendija La Porta di Sion, ob 18. uri pa bo na vrsti srečanje s Hanno Kugler Weiss, živo pričo grozodejstev v Auschwitzu. (af) RIŽARNA - Nekdanji deportiranec je umrl prejšnji teden Likovnik Giovanni Talleri ni dočakal odprtja razstave 15. januarja je hudo bolni Giovanni Talleri v katinarski bolnišnici celo uro debatiral z urejevalci razstave v Rižarni o barvah in motivih svojih stvaritev. Pet dni pozneje je večplastni umetnik umrl, še preden so razstavo odprli. Takega, požrtvovalnega in vitalnega, se ga spominjajo znanci. Talleri se je rodil leta 1922 v Trstu s priimkom Thaller. Že leta 1939je začel poučevati na osnovni šoli v Pivki. Leta 1943 je po poroki odšel k vojakom, leto pozneje pa so ga aretirali, ker se ni pridružil nacističnim silam. Avgusta je prispel v Muhldorf, manjše taborišče blizu Dachaua, kjer je moral graditi podzemne tunele. Preselili so ga v taborišče Strub, od koder mu je uspelo zbežati. Takoj po povratku v Trst je pod vplivom grozovitih taboriščnih izkušenj začel risati. Leta 1959 je odprl atelje, v naslednjih desetletjih pa se je izkazal kot odličen slikar, kipar in pisatelj. Razstavljene slike na temo svobode je izdelal z zanj značilno, učinkovito tehniko: akril-no tempero je razmazal z lopatico. Zgoraj detajl ene izmed razstavljenih slik Giovannija Tallerija; desno Adriano Dugulin z dnevnikom Ade Jerman, nekdanje deportiranke v Ravensbrucku. Ob Dugulinu sta odbornik Massimo Greco in urejevalec razstave Francesco Fait kroma SKD TABOR Dan spomina s filmom Sonja Pri Skd Tabor bodo kot že večkrat počastili dan spomina. To se bo zgodilo jutri, v sredo 27.ja-nuarja v večernih urah, s predstavitvijo dokumentarnega filma Sonja, po scenariju in v režiji Loredane Gec ter v produkciji RAI - Radiotelevisione italiana - Deželni sedež za Furlanijo-Julijsko krajino - Slovenski program. Sonja Amf Kocjan pripoveduje svojo »veliko in žalostno« zgodbo iz časa fašizma. Njena družina je bila narodno zavedna in je pomagala partizanom. Očeta so že prej, leta 1930, ko je bila Sonja stara tri leta, umorili fašisti, brat je umrl v partizanih šele dvajsetleten, mama je bila zaprta v fašističnih zaporih in se nato pridružila partizanom, tudi Sonja je bila trikrat v zaporu, prvikrat, ko je bila stara petnajst let. Pri sedemnajstih letih je bila zaprta v Villi triste, kjer jo je Col-lottijeva policija strašno mučila. Po osvoboditvi je spoznala bodočega moža, ki se je vrnil iz koncentracijskega taborišča. Zgodbo v prvi osebi pripoveduje zdaj trii-nosemdesetletna Sonja, proti koncu filma pa spregovorita še Sonjini hčerka in vnukinja, ki povesta, kdaj sta izvedeli za Sonji-no izkušnjo in kako sta jo doživeli. Pričevanje želi biti kamenček v memoarskem mozaiku, ki spominja in opominja. Gospa Sonja govori o doživetem brez sovraštva in grenkobe, njena umirjena pripoved je prav zaradi uravnovešenega tona pretresljiva in obenem mehka. Predvajanje bo ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, na večeru bosta sodelovali tako režiserka Loredana Gec kot tudi gospa Sonja Amf Kocjan. DAN SPOMINA - Drevi ob 17. uri od stadiona Grezar do Rižarne TPPZ vabi na tradicionalno Baklado za spomin, mir in sožitje i a i 1 ml u ik fc f [■! / t M ----—-¿mr**- ^T^VHIS HIR »ozitje mnifiPM PUZt COHVIVEJÏZA Drevi, na predvečer Dneva spomina na holokavst, bo pri Sv. Soboti Baklada za spomin, mir in sožitje, ki jo letos petič prireja Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Udeleženci se bodo začeli zbirati ob 17. uri pred stadionom Grezar, sprevod z baklami pa bo ob 17.30 krenil proti Rižarni, in sicer po ulicah Valmaura in Ratto della Pileria. V Rižarni je napovedan krajši nastop pevk in pevcev ob spremljavi harmonike. TPPZ vabi udeležence, naj s seboj prinesejo cvet, da se z njim poklonijo vsem žrtvam bivšega nacističnega taborišča. K udeležbi vabi tudi pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI. FINANČNA STRAŽA - Osem ovadb Z zvijačami do državnih in evropskih prispevkov Tržaška finančna straža je v letu 2009 pozorno nadzorovala dejavnosti prejemnikov javnih prispevkov. V času, ki ga zaznamuje splošna gospodarska in zaposlitvena kriza, so stražniki pregledovali predvsem podjetnike, ki so prejemali državne ali evropske prispevke, da bi uspešno začeli svoje podjetniške dejavnosti. Nekateri prispevki so bili izrecno namenjeni mladim podjetnikom. marsikdo pa je omenjena sredstva prejemal nezakonito. V enem letu je finančna straža na Tržaškem kazensko ovadila osem ljudi, vsi so osumljeni goljufije v obtežilnih okoliščinah. Skupna vsota po nezakoniti poti prejetih prispevkov znaša celih petsto tisoč evrov. Osumljenci naj bi se do teh sredstev dokopali z različnimi potegavščinami. Nekateri so samo navidezno odprli sedeže svojih podjetij v Furlaniji-Julijski krajini, v resnici pa so bili dejavni samo v drugih deželah. Drugi so prijavili nakup razne opreme, potrebne za podjetniške dejavnosti, do na- kupov pa v resnici nikoli ni prišlo. Finančna straža pa je deželnemu tožilstvu računskega sodišča prijavila 140 ljudi, ki naj bi na razne načine oškodovali državo za več kot trinajst milijonov evrov. Kazni za neotesance V nedeljo pozno popoldne je policija prijavila sodstvu 40-letnega tuni-zijskega državljana, ki je na Trgu Stare mitnice uriniral na mestni avtobus ter tako prekinil javno storitev. Vinjeni M. R. je sprostil svoj mehur proti avtobusu, ki se je ustavil na tamkajšnji postaji. Možakar ni hotel odnehati in voznik avtobusa je poklical policijo. Mestni redarji pa so v soboto zvečer denarno kaznovala tri Tržačane, italijanske državljane, ki so urinirali na ulicah okrog Velikega trga. Globa znaša petsto evrov. Redarji so iskali tudi morebitne mazače in gra-fitarje, a niso našli nikogar. Globa zaradi mazanja mestnih zidov znaša celih 7000 evrov. 8 Torek, 26. januarja 2010 ŠPORT / ZAHODNI KRAS - Podelitev včeraj v dvorani deželnega sveta Društveni gostili na Kontovelu priznanje »zgodovinskega lokala« Plaketo prejela tudi restavracija Antica trattoria Suban - Na Tržaškem 17zgodovinskih lokalov Vodstvo Društvene gostilne na Kontovelu bo moralo v prihodnjih dneh rešiti zelo pomembno dilemo: kam namestiti kvadratno prozorno plastično plaketo z napisom Locale storico del Friuli Venezia Giulia (Zgodovinski lokal Furlanije-Julijske krajine), prestižno deželno priznanje za več kot 60-letno delovanje. Možnosti sta dve, je včeraj, po prejemu priznanja v dvorani deželnega sveta, nakazal odbornik Branco Sossa: ali na pročelju poslopja, ali pa v notranjosti lokala, tam, kjer je med ostalimi pomniki društvenega delovanja že razo-bešena slika kontovelskega dramatika in gledališkega umetnika Jake Štoka. Namestitev plakete ni postranskega pomena. Slednja priča o zgodovinski prisotnosti lokala na krajevnem ozemlju, o njegovem delovanju skozi desetletja, o vztrajnem ohranjanju tradicionalnih, domačih okvirov gostilne. Lokal s tako plaketo naj bi bil tudi turistično bolj privlačen, je bilo slišati včeraj med podelitvijo plaket v deželnem svetu. Ampak: namestitev plakete na pročelju poslopja naj bi ne bila najbolj varna, je opozoril deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani, saj se je že zgodilo, da so jih na nekaterih zgodovinskih lokalih v pordenonski pokrajini neznanci izmaknili. Očitno so ta priznanja res čislana. Zato bo moral društveni odbor, ki ga vodi predsednik Henrik Lisjak, dobro premisliti, kam namestiti plaketo. Dežela se je odločila da zaščiti in ovrednoti zgodovinske javne lokale leta 2005 na pobudo svetnika Giorgia Venier Romana. Illyjeva uprava ga je osvojila, deželna skupščina ga je podprla soglasno. Tondova uprava je predlog udejani-la. Pred letom so podelili prva priznanja zgodovinskim lokalom v Vidmu, včeraj je bil na vrsti Trst (a podelili so priznanja tudi nekaterim lokalom iz drugih pokrajin v deželi). Skupno je doslej prejelo čislano plaketo več kot 300 lokalov. Včeraj so podelili 53 priznanj, 13 od teh lokalom iz tržaške pokrajine. Podpredsednica deželnega sveta Annamaria Menosso in odbornik Ciriani sta izpostavila delo, trud in požrtvovalnost, ki jih lastniki javnih lokalov vlagajo v ohranjanje te gostinsko-trgovsko-kulturne dediščine. Prejemniki priznanja bodo deležni tudi konkretne pomoči: prispevke oziroma olajšave za ohranjevanje zgodovinskih arhitektonskih značilnosti poslopij in prostorov, v katerih lokali delujejo. Ob Društveni gostilni na Kontovelu (ki jo je ob Brancu Sossi zastopal tudi odbornik Andrea Brunetti) je med drugimi prejela priznanje tudi restavracija Antica trattoria Suban. Plaketo je dvignil njen lastnik Mario Suban. Dežela se je odločila za dodelitev dveh vrst plaket: zlate in srebrne. Zlato so prejeli najbolj renomirani zgodovinski lokali, srebrne pa ostali, več kot 60 let stari lokali. Za Društveno gostilno Kontovel je bilo uradno zapisano, da deluje od leta 1933, kontovelsko Gospodarsko društvo pa je začelo delovati že leta 1900. Včerajšnje priznanje bo tako obogatilo 110-letnico njegovega delovanja. Podelitve se je udeležil tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Ugotovil je, da je Društvena gostilna, ki jo upravlja Andrej Papucci, edini zgodovinsko priznani gostinski lokal na Kras. Po njegovem je to premalo, saj verjetno obstajajo še drugi lokali s podobno bogato in dolgo zgodovino. Verjetno bi jih bilo treba »izslediti« in predlagati za priznanje. Zgodovinski lokali na Tržaškem z zlato plaketo: kavarna San Marco (od leta 1914), kavarna Torinese (1921), bar Cat-taruza ( 1938), kavarna Tommaseo (1830). Zgodovinski lokali na Tržaškem, ki so prejeli srebrno plaketo: restavracija Antica trattoria Suban (1865), bife Al piccolo Dreher (1942), bife Da Pepi (1927), kavarna Caffe degli specchi (1839), kavarna Stella polare (1867), bar Ex Urbanis (1903), sladoledarna Arnoldo (1924), sladoledar-na Zampolli (1923), Menarosti 1940), gostilna Ai giardinieri (1943), restavracija Al granzo (1920), gostilna Al Moro 1904), Društvena gostilna Kontovel (1933). M.K. Levo (z desne): Mario Suban in Branco Sossa; spodaj: poslopje Društvene gostilne na Kontovelu kroma TREBČE Prva Cici urica z Mojco Pokrajculjo V petek, 22. januarja je v Ljudskem domu v Trebčah v organizaciji SKD Primorec potekala prva Cici urica v novem letu, ki so jo vodile Francesca Antonini, Biserka Cesar in Katerina Kalc. Tokrat se je na njej zbralo 25 otrok, ki so po uvodni motivaciji zelo zbrano prisluhnili slovenski ljudski pravljici Mojca Pokrajculja. Izvedeli so, kaj so ljudske pravljice, da se te prenašajo iz roda v rod in da pravzaprav avtor ni poznan. Naučili pa so se tudi nekaj novih besed, ki so uporabljene v pravljici, vendar dandanes niso več v uporabi, kot na primer krajcar, pisker ... Mojca Pokrajculja je bila deklica, ki je med pometanjem našla krajcar in si zanj kupila pi-skerček. V mrzli noči je na njena vrata potrkalo veliko živali, ki so iskale toplo zavetje, in prav vsaka je dobila svoje mesto v pi-skerčku. Med vsemi je bila najbolj prebrisana lisica, ki je pojedla celo zalogo medu, krivdo pa pripisala zajčku, katerega so zato vsi začeli loviti. Od hitrega bežanja pa so se zajčku polomile prednje tačke, zato jih ima še danes krajše od zadnjih. Ker ima piskerček v pravljici vidno vlogo, so ga v likovni delavnici, ki je sledila poslušanju pravljice, izdelali tudi otroci sami. Iz večjih tulcev iz kartona in časopisnega papirja, so vzgojiteljice pripravile pi-skerčke, vsak otrok pa ga je po svoje pobarval in okrasil. Nastali so tako barvni, okrašeni, pisani piskerčki, iz katerih pa, kot so otroci sami ugotovili, ne bo bo-goče piti, saj so iz kartona. Naslednja Cici urica bo v petek, 26. februarja, ko bodo vzgojiteljice otrokom predstavile znano Andersenovo pravljico »Cesarjeva nova oblačila«. (BiS) TREBČE - Podaljšanje božičnega vzdušja v cerkvi sv. Andreja Koncert Portoroškega pevskega zbora poklonil poslušalcem čudovite vibracije Za podaljšanje božičnega vzdušja je prejšnjo nedeljo, 17 januarja poskrbel Portoroški zbor s koncertom pod vodstvom dirigentke mag. Sonje Mezgec. Vsi prisotni v vaški cerkvi so po sv. maši bili deležni presenečenja s kakovostnim nastopom znanega mešanega pevskega zbora iz Portoroža. Zbor je nastal leta 1993 z združitvijo ženskega in moškega zbora, ki sta pred tem delovala v okviru KUD »Karol Pahor« Piran pod vodstvom dirigentke Helene Ju-reš. Od leta 1994 do 2003 ga je vodil dr. Mirko Slosar. V letu 2003 ga je prevzel Oskar Trebec in ga vodil do leta 2007, ko ga je prevzela mag. Sonja Mezgec. V letu 1995 je bil na avdienci pri papežu v Vatikanu in se predstavil rimskemu občinstvu s celovečernim koncertom v znameniti cerkvi sv. Ignacija. Do sedaj je zbor pripravil številne samostojne koncerte in sodeloval na nastopih z domačimi in tujimi zbori, s katerimi ohranja prijateljske stike. Svojevrstna so bila srečanja, ki jih je zbor priredil Slovencem v tujini. Tako sta ostala nepozabna srečanja v Severni Benečiji (1996) in v Berlinu (1998). Sloves naše lepe dežele je Portoroški zbor leta 1999 ponesel v Španijo, leta 2005 v Francijo in leta 2008 v Avstrijo, kjer je izmenjal obiske pri prijateljskih zborih. V letu 2008 je zbor zastopal slovenske barve na zborovskem festivalu v Ohridu. Na pobudo Portoroškega zbora so se od leta 1997 do 2004 in v letu 2006 dogajala sre- Posnetek s koncerta v Trebčah čanja pevskih zborov starih, obzidnih mest Ptuja, Škofje Loke, Pirana in mesta Soa-ve (Italija). Portoroški zbor se je že trikrat preizkusil na zborovskih tekmovanjih v mednarodnem merilu in na vsakem prijel srebrno diplomo. To je bilo v Italiji v Riva del Garda (1997) in v Gradežu (1999) ter v Budimpešti (2001). V Gradežu je bila zboru podeljena tudi posebna nagrada za najboljšo izvedbo sodobne zborovske skladbe. Zbor redno sodeluje na reviji Primorska poje in se vsako leto predstavi z letnim koncertom domačemu občinstvu ter tako prispeva delček k ohranjanju glasbene tradicije v svojem kraju. Trenutno se lahko zbor ponaša z imenitno in mlado dirigentko Sonjo Me-zgec. Rodila seje v Kopru leta 1983 in z osmimi leti se pričela učiti harmoniko v Glasbeni šoli v Kopru. Svojo glasbeno pot je nadaljevala na Srednji Glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter na Akademiji za glasbo in upodabljajočo imetnost v Gradcu (Avstrija) pri priznanem profesorju Jan-ne Rattya, kjer je januarja 2008 uspešno zaključila podiplomski študij. Njeno uspešnost potrjujejo številne nagrade, plakete in priznanja na regijski, državni in mednarodni ravni, ki jih je osvojila kot solistka in članica različnih komornih sestav. Svoje znanje je izpopolnjevala na poletnih šolah in seminarjih pri Steafnu Hus-songu in Kovalu (Nemčija), Mie Miki (Japonska), Jukki Tiensuu in Matti Ranttan-nen (Finska),... Od leta 2006 poučuje harmoniko na Glasbeni šoli Koper. Sedaj je redna članica učiteljskega harmonikar-skega orkestra, korepetitorka mešanega zbora Obala ter dirigentka Portoroškega pevskega zbora. Za trebenski koncert je zbor pripravil dvodelni program. V zahvalo za užitek in prekrasno doživetje, so prisotni nagradili pevce z dolgim ploskanjem. Vaš-čanka in članica trebenskega Zupnijske-ga pastoralnega sveta, gospa Orlanda, se je ganljivo zahvalila in spodbudila vse , naj vztrajajo z vajami in nastopi, da bo tako zagotovljena bodočnost glasbene tradicije. Člani Portoroškega zbora se se še posebej zahvalili domačemu župniku Ivu Miklavcu, da je omogočil ta obisk v zasnežene Trebče in s koncertom napolnil srca poslušalcem. V župnišču se je nadaljevala pogostitev, na kateri se se prisotni vaščani poslovili od gostov z domačo pesmijo »Bog Vas živi, blagoslovi, vas prijat'li spoštovani« z obljubo na bodočo srečanje. F.K. / TRST Torek, 26. januarja 2010 9 AA FILM FESTIVAL - Zadnje delo Anje Medved in Nadje Velušček Filmski poklon bistri hčeri planin Drevi spet v ospredju slovenski film s Kozoletom in Turkom Pravijo, da ko se v nekaj trdno verjame, se to prej ali slej uresniči. To prav gotovo velja tudi za mladega tržaškega režiserja Martina Turka, ki bo nocoj gost Alpe Adria Trst Film festivala in ob 20. uri bo predstavil kratki film Robutanje koruze. Kljub temu, da je v prejšnjih mesecih in letih sodeloval in se udeležil najpomembnejših evropskih festivalov (leta 2008 so njegov film Vsak dan ni vsakdan predstavili v Cannesu), je za povabilo na tržaški filmski pregled moral počakati. Kdor čaka, dočaka in današnji šesti festivalski dan bo tudi njegov dan. Na osrednjem platnu gledališča Miela se bo v tekmovalnem sporedu zavrtel njegov kratkometra-žni, enajstminutni film. Kratka filmska zgodba, ki pripoveduje o mladem protagonistu, ki krade koruzo, ko ga zaloti lastnik. «Film - kot pravi Turk - o oproščanju in kazni, o samoti in strahu». Da je danes na potezi slovenski film, pa dokazuje večerni spored gledališča Miela. Po Turkovem filmu bo namreč na sporedu celovečerec Slovenka Damjana Kozoleta, ki se je tržaškega festivala udeležil že v prejšnjih letih. Dogajanje drevišnjega filma, ki so ga konec prejšnjega poletja predstavili tudi Sarajevu in To-rontu, je postavljeno v sodobno Slovenijo, kjer se odvija zgodba mladega dekleta. Aleksandra se odloči za prostitucijo, ker misli, da bo tako lahko kos svojim finančnim težavam. Oglase na časopisih, podpisuje z imenom Slovenka: njen načrt pa se v hipu zakomlicira, ko ji eden od obiskovalcev umre v naročju... Slovenski produkciji pa je Alpe Adria Trst Film festival v resnici posvetil kar nekaj pozornosti že v ne- deljo popoldan, v sklopu Zone di cinema - Okna v naš svet, ko so v ki-nodvorani Ariston premierno zavrteli zadnje delo Anje Medved in Nad-je Velušček, Trenutek reke in pa To je zemlja brat moj, zadnje delo Jana Cvitkoviča, ki ga je slovenski režiser predstavil v tekmovalnem delu preteklega beneškega filmskega festivala. Najnovejšo produkcijo goriškega Kinoateljeja sta stakli dokumenta-ristki, ki sta svoje tretje oko že večkrat posvetili dogajanju med staro in Novo Gorico. Tokrat sta si za protago-nistko dokumentarca izbrali Sočo in pri tem realizirali zgodbo o monumen-talni reki, ki teče ob meji. Filmski homaž deroči reki, simbolu celotnega teritorija, ki je s pretakanjem svojih voda označila ži- Martin Turk vljenja, značaj in vsakdan ljudi, ki živijo ob njej. Reki, ki ima geografski a tudi zgodovinski pomen in katere ime spremeni celo spol, (Soča - Isonzo) ko voda prekorači mejo. Anja Medved in Nadja Velušček sta v kamero tokrat ujeli neskončno prelivanje smaragdne vode ob spreminjanju letnih časov in barv, ki jo uokvirjajo. Žuborenje reke, ki se pretaka med Alpami in Sredozemljem, sta opremili s pričevanji ljudi, ki to prelivanje živijo in opazujejo. Od tistih, ki so zaposleni pri uradu za naravno varstvo, do kaja-kašev, ribičev, lovcev, «ambi-sontov», se pravi soških staroselcev, do čuvajev zapornic in ornitologov, ki pri naravnem rezervoarju Isola della Cona opazujejo tudi njen izliv v morje. Pripoved o reki Soči skozi teritorij in čas, ki ga je v letih zaznamovala indu- Damjan Kozole Pred nedeljskim predvajanjem filma Anje Medved in Nadje Velušček kroma strializacija, onesnaževanje a tudi želja po obvarovanju njene lepote. Dokumentarec, ki je hkrati tudi filmska poezija posvečena Soči in katerega tempo je v bistvu prirejen tistemu, ki ga ima tudi reka. Poezija in goriško ozemlje pa sta označila tudi zadnji Cvitkovičev celovečerec, To je zemlja brat moj, ki ga je režiser posnel v okolici Doberdoba. Gre za kratko, devetmi-nutno zgodbo brez dialoga, v kateri nastopajo trije igralci in s pomočjo katere, kot je povedal Cvitkovič «se želim približati bistvu stvari ob iskanju tega, kar nekateri imenujejo Bog». Nemo dogajanje spremljajo verzi pesmi, ki je izšla v Cvitko-vičevi zbirki Lačna žival, saj je po njegovem mnenju ravno spojitev med filmom in poezijo eden najvišjih trenutkov umetnosti. Glede na odzive, ki jih je bil film deležen na pretekli beneški Mostri in na laskave ocene , ki jih je na njegov račun izrekel starosta italijanskih kritikov Enrico Ghezzi, ima mogoče Jan Cvitkovič tudi prav. V Trstu predstavljeno kratko-metražno delo pa je v bistvu filmska vaja za clovečerni film Archeo, ki bo najbrž predstavljen leta 2011. S snemanjem so namreč že zaključili, montaža pa naj bi trajala leto dni. Ob slovenskih filmih gre danes omeniti tudi srečanje med grškim režiserjem Theom Anghelopoulosom in Claudiom Magrisem v Muzeju Revoltella (ob 17. uri), ki ga bo povezoval Predrag Matvejevič, udeležila pa tudi Omero Antonutti in Franco Giraldi. Ob 23. uri pa bo v gledališču Miela na sporedu film Obični ljudi 34-letnega srbskega režiserja Vla-dimirja Perišica, ki so ga premierno predstavili v Cannesu, nagradili pa v Sarajevu in Cottbusu. (Iga) Včeraj danes Danes, TOREK, 26. januarja 2010 PAVLA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.02 - Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide 12.35 in zatone ob 4.06. Jutri, SREDA, 27. januarja 2010 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 0,1 stopinje C, zračni tlak 1029,0 mb raste, veter 36 km na uro vzhodnik se-vero-vzhodnik, burja s sunki do 50 km na uro, vlaga 65-odstotna, nebo močno pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. [I] Lekarne Do sobote, 30. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Korzo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.40, 18.30, 21.20 »Avatar-3D«. ARISTON - »Trieste Film Festival Alpe Adria Cinema«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Tra le nuvole«; 16.30, 20.00, 22.15 »Nine«; 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«; 17.15, 21.00 »Avatar-2D«; 16.15 »Cuccioli - Il códice di Marco Polo«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Io, loro e Lara«; 15.50 »Il mondo dei replicanti«. FELLINI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »A Single Man«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.20, 20.15, 22.15 »Io, loro e Lara«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.15 »L'eleganza del riccio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »Cuc-cioli - Il codice di Marco Polo«; 18.15, 22.00 »Soul Kitchen«. KOPER - KOLOSEJ - 15.20, 17.30, 19.50, 22.00 »Knjiga odrešitve«; 16.10, 18.00, 20.00 »Princesa in žabec«; 15.10, 18.20, 21.30 »Avatar 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«; Dvorana 2: 16.00, 22.10 »Avatar-2D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 18.40, 20.15 »Hachiko, il tuo migliore amico«; 22.20 »Il quarto ti-po«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 21.15 »Avatar-2D«; Dvorana 2: 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.10 »Tra le nuvo- le«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »La prima cosa bella«; Dvorana 5: 17.30 »Cuccioli - Il codice di Marco Polo«; 20.00, 22.00 »Io, loro e Lara«. 0 Prireditve GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, Župnija sv. Pelagija-Šempolaj in MoPZ Fantje izpod Grmade vabijo na predstavitev knjige Pogovori z Alojzom Rebulo: ob pisateljevi peti-nosemdesetletnici. Srečanje s pisateljem bo vodila prof. Tatjana Rojc. Večer bo na domačiji Benjamina Zi-dariča v Praprotu 23, danes, 26. januarja, ob 20.30. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Pinko Tomažič vabi danes, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri - Stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v rižarni s kratkim nastopom TPPZ. Vsi udeleženci so vabljeni, da prinesejo s seboj cvet, v poklon žrtvam rižarne. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI ob »Dnevu spomina« vabi v sredo, 27. januarja, ob 20.30 v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na predstavitev dokumentarca »Sonja«. Scenarij in režija: Loredana Gec, produkcija RAI - Radiotelevisione italiana - Deželni sedež za Furlanijo Julijsko krajino - Slovenski program. Na večeru sodelujeta: Loredana Gec in Sonja Amf Kocjan. AKWAABA GHANA... Dobrodošli v Gano!!« je naslov potopisnega predavanja Biserke Cesar, ki ga SKD Primorec iz Trebč prireja v petek, 29. januarja ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Avtorica večera bo v sliki in besedi na duhovit način predstavila svoje tri-mesečno bivanje v Gani, kjer je delala kot prostovoljka v lokalni šoli. Namišljenemu potovanju po afriških tleh bo sledila tudi »afriška zakuska«. Toplo vabljeni. SOMPD VESELA POMLAD v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov prireja seminar in koncert »Na sončni strani ulice« - od swin-ga do jazza. Seminar bo vodila pevka Martina Feri z Mlajšo dekliško pevsko skupino Vesela pomlad; ob klavirju Aljoša Starc. Seminar bo v soboto, 30. januarja, od 15. do 19. ure v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Sledil bo ob 20. uri koncert. Vabljeni pevci in zborovodje, ki jih zanima muzikal in modernejši pristop k zborovski glasbi. Informacije: Mira (348-3016018), Nataša (335-7841541). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na 16. revijo kraških pihalnih godb v soboto, 30. januarja, ob 20. uri v Kosovelov dom v Sežani. Nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ricmanje. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem kulturnih društev Mačkolje in Primorsko prireja koncert orkestra in gojencev »Pozdrav letu«, ki bo v srenjski hiši v Mačkoljah v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30. Vabljeni! SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 31. januarja, na Praznik slovenske kulture. Tema večera: Znanje in bodočnost. Nastopil bo Trio - sopran Rebeka Hren Dragolič; flavta Ivana Barčič Mišič; klavir Paolo Biancuzzi. Priložnostna misel Matejka Grgič. Recitator Primož Forte. Začetek ob 17. uri. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. ZAHVALA Ladislao Ciacchi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Družina Bazovica, 26. januarja 2010 10 Torek, 26. januarja 2010 TRST / Čestitke Mihaelu se je pridružil bratec MATIJA. Čestitamo mamici Ani in očku Alexu, novorojenčku pa želimo vso srečo srečo v življenju. Stric Drago, Nadja, Jessica in Aljoša. Usja n'rbulšja NONO SANDRO z tuj 70. rujstni dan. Tu čestitku ti dama, z'tu k' ta str'šno št'mama. Gregor, Anja, Petra, Roberta nu Martin. Danes bo sladka LIZA ugasnila tri svečke. Da bi ostala še naprej tako ljubka in pridna, ji želijo mama Katja, papa Roberto, nona, teta Martina, teta Neva, Robert in Sara. Naš BIROKRATSKI MEDVED Abrahama slavi in celotna SZSO se z njim veseli. Vse najboljše! Mamico Anno, očka Alexa in bratca Mihaela je osrečil prihod malega Matije Z njimi se veselimo in iskreno čestitamo presrečna nonota Edica in Igor ter pranoni Anica in Amalija Ü3 Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽI- NI sporoča cenjenim bralcem, da bo podaljšala urnik izposoje tudi na petek med 9. in 12. uro. Ostali dnevi pa ostanejo nespremenjeni in sicer: ponedeljek in sreda 9-12 in 14.3017.30, torek in četrtek 9-12. Toplo vabljeni. TFS STU LEDI sporoča, da potekajo vaje vsako sredo, ob 21. uri v Centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Za redni potek vaj je nujna prisotnost vseh plesalcev in predvsem plesalk. TFS STU LEDI vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 27. januarja, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri ob drugem sklicanju v prostorih Centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. OBČINA DOLINA IN POKRAJINA TRST vljudno vabita občane iz Ri-cmanj na javno srečanje o perečih problematikah vasi, ki se bo odvijalo v četrtek, 28. januarja, ob 18. uri v prostorih ricmanjske Babne hiše. Prisotni bodo Županja Občine Dolina, dr. Fulvia Premolin, Predsednica Pokrajine Trst, prof. Maria Teresa Goriška Mohorjeva družba. Župnija «, Pelagija - Sempolaj in ffloPZ Fantje izpod Grmade vabijo na predstavitev knjige Pogovori z Alojzom Rebulo ob pisateljevi petinosemdesetletnici Srečanje s pisateljem bo vodila prof. Tatjana Roje Večer bo na domačiji Benjamina Zidariča v Praprotu 23 DANES, 26. JANUARJA 2010, OB 20.30 Bassa Poropat, pokrajinska odbornika dr. Mauro Tommasini in dr. Vit-torio Zollia ter tehniki podjetja Trieste Trasporti s.p.a. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v četrtek, 28. januarja, v dvorani KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: Pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika zbora, poročilo predsednika, blagajnika in nadzornikov, odobritev proračuna in predračuna, razno. Pred začetkom bo potekala poravnava članarin za leto 2009 ter včlanjevanje za leto 2010. NA SEDEŽU ANTROPOZOFSKEGA ZDRUŽENJA, Ul. Mazzini 30 - Trst bo v petek, 29. januarja, ob 20. uri Michele Codogno predaval na temo »Mož in žena z antropozofskega vidika«. Vstop prost. FUNDACIJA ELIC vabi vašega otroka na delavnice »Mavrična odkritja«: v soboto, 30. januarja »Angleška delavnica« od 16.00 do 17.30. Informacije na tel. št.: 040-55273, 3200488202, 040-774586 ali 040-55273. JUS REPEN obvešča člane, da bo v soboto, 30. januarja, potekala letna akcija sečnje drvi. Zbirališče ob 8. uri na Colu (pri Stenah spomeniku). V primeru slabega vremena bo akcija prenešena na naslednjo soboto. SKUPINA 85 prireja v soboto, 30. januarja »Preko mej« - ogled razstave o nekdanjih dvolastniških mejah in »čezmejni« sprehod. Ob 10. uri zbirališče pri Naravoslovno-didaktičnem centru v Bazovici in ogled razstave pod vodstvom Nadie Miljevich. Ob 11. uri sprehod po peš poti Josef Res-sel do Bazovske dvolastniške meje, nadaljevanje po stari cesti Bazovica-Sežana, povratek v Bazovico čez nekdanjo mejo pri Gropadi. Vrnitev je predvidena okoli 14.30. Obvezne rezervacije na tel. št. 040-772565, 3485289452, 040-212636, 338-7417105 ali na otto.pat@tiscali.it. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zonco-lanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: v soboto, 30. januarja ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! DO 31. JANUARJA PROŠNJE ZA PRISPEVKE 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za prejem prispevkov iz sklada za dejavnosti in pobude slovenske manjšine. Vloge na kol-kovanem papirju sprejemajo pisarne v Trstu, v ul. del Lavatoio, 1 od ponedeljka do petka med 9,30 in 12,30. Za poštne pošiljke bo veljal datum poštnega žiga. Vse informacije in dvojezični obrazci so na razpolago na deželni spletni strani www.regione.fvg.it, »In evidenza« (v ospredju). ODBOR TPK SIRENA vabi člane na društveno kosilo, ki bo v nedeljo, 31. januarja, ob 13. uri v restavraciji v Repnu. Informacije in prijave na sedežu društva: Miramarski drevored, 32 - (ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00) 040-422696, e-pošta tpksi-rena@libero.it. Obenem vabimo naše članice, da se udeležijo kulinaričnega tekmovanja v pripravi torte ali peciva. PUSTNA POVORKA - Bi se rad udeležil povorke s pustnim vozom, a ne veš kako se lahko priključiš? V programu imamo štiri datume. Tel. št.: 347-9244140. KRUT vabi v ponedeljek, 1. februarja, ob 16. uri na srečanje Bralnega krožka, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo odvijal ob ponedeljkih (1. marca, 12. aprila in 10. maja) pod mentorstvom prof. Eveline Umek. Prijave in dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone št. 8, tel. št.: 040360072. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2009 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do ponedeljka, 1. februarja 2010. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102, tel. 2017370. OBČINA REPENTABOR organizira v dneh 19., 20. in 21. marca, trodnevno bivanje v Šmarjeških toplicah za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo od ponedeljka, 1. do petka, 12. februarja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB J. KOŠIR vabi svoje člane na letni občni zbor, ki bo 3. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. V MARIJANIŠČU bo v februarju tečaj za zaročence. Tudi letos bodo v prostorih Marijanišča potekala srečanja priprave na poroko. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi, da se ga udeleže. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 3. februarja, ob 20.30 na katerem bo vsakdo dobil nadaljnji razpored. Tečaj bo imel 7 srečanj. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne in včlanjevanje v soboto, 6. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Do-polavoro ferroviario v Nabrežini ob prijetni glasbi in plesu. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaj za pridobitev dovoljenja za nav-tično plovbo. Za vpis in informacije: tajništvo 040-299858, pon-sre-pet od 9.00 do 12.00, sobota 16.00-18.00 tel.: 345-4148917, e-pošta: info@yc-cupa.org. 9 Šolske vesti TEČAJ OVREDNOTENJA TURIZMA NA KRASU (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in usposablja referenta za promocijo turističnega razvoja, ki promovira območje tržaškega Krasa, načrtuje in organizira ekskurzije, prilagaja turistične ponudbe izletnikom. Potekal bo na sedežu v Ul. Gin-nastica 72 v Trstu; informacije, tudi o drugih tečajih, po tel. 040-566360, info@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. TEČAJ PREVAJANJA IZ ITALIJANŠČINE V SLOVENŠČINO IN OBRATNO (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in usposablja prevajalce iz italijanščine v slovenščino in obratno, s posebnim poudarkom na analizi prevodov, rabi strokovnega izrazja in uporabi informacijskih orodij pri prevajanju. Potekal bo na sedežu v Ul. Ginnastica 72 v Trstu; informacije, tudi o drugih tečajih, po tel. 040566360, info@adformandum.eu, www.adformandum.eu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Čok - Opčine: 27. januarja ob 16.00 ter 4. februarja od 10.00 do 11.00; OV Štoka - Prosek: 9. februarja ob 16.00 ter od 11.30 do 12.30; OV Košuta -Križ: 26. januarja ob 16.30 ter 2. fe- bruarja od 11.00 do 12.00; OV Fakin - Col: 28. januarja ob 16.00 ter 29. januarja od 10.15 do 11.15; OV Kralj - Trebče: 27. januarja ob 16.00 ter 27. januarja od 10.00 do 11.00; OV Vrabec - Bazovica: danes, 26. januarja ob 16.00 ter od 11.00 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole, po sledečem razporedu: OŠ Bevk - Opčine: 1. februarja ob 17.00 ter 3. februarja od 8.30 do 9.30; OŠ Černigoj - Prosek: 1. februarja ob 15.00 ter 1. februarja od 9.00 do 10.00; OŠ Sirk - Križ: danes, 26. januarja ob 16.30 ter od 11.00 do 12.00; OŠ Gradnik - Col: 1. februarja ob 16.00 ter 2. februarja od 9.00 do 10.00; COŠ Tomažič - Trebče: danes, 26. januarja ob 16.30 ter 1. februarja od 15.00 do 16.00; OŠ Trubar/Ka-juh - Bazovica: danes, 26. januarja ob 15.30 ter 27. januarja od 11.00 do 12.00. DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah z oddeljenimi razredi na Proseku sporoča, da bosta potekali informativni srečanji za starše učencev, ki bodo v š.l. 2010/11 obiskovali prvi razred srednje šole, po naslednjem urniku: na Opčinah danes, 26. januarja, ob 16.30 in na Proseku v sredo, 27. januarja ob 16.30. UČITELJI DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA vabijo starše otrok, ki obiskujejo 3. letnik OV na dneve odprtih vrat: danes, 26. januarja, ob 8. uri in 28. januarja, ob 14. uri OŠ Salež Lojze Kokoravec-Gorazd-Zgonik 1. Maj 1945; 27. januarja ob 10. uri OŠ Šempolaj Stanislav Gruden. UČITELJICE CELODNEVNIH OSNOVNIH ŠOL Lojzeta Kokoravca -Gorazda in 1. maj 1945 iz Saleža in Zgonika vabijo starše bodočih prvo-šolcev na Dneva odprtih vrat danes, 26. januarja, ob 8. uri in v četrtek, 28. januarja, ob 14. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU obvešča, da lahko otroci in starši obiščejo vrtec v četrtek, 28. januarja, od 11. do 12. ure ob priliki dneva odprtih vrat. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu vabi starše in otroke na dneva odprtih vrat danes, 26. januarja, od 11. do 12. ure v prostorih vrtca v Ul. Frausin, 12. Osnovna šola Grbec- Stepančič vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih v Škednju na rebri De Marchi, 8. UČITELJI OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu vabijo starše bodočih prvošolcev na informativno srečanje, ki bo v šolskih prostorih v sredo, 27. januarja, ob 17.30. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole od 1. do 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Vallicula, 11) v ponedeljek, 1., 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) pa v torek, 2., 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda potekali po sledečem koledarju: 11. februarja, ob 17. uri na matičnem sedežu v Ul. Ca-ravaggio 4 in 12. februarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari, Reška cesta 51. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja. 0 Mali oglasi MALE SRČKANE MUCE iščejo toplo hišico ter ljubeznivega in resnega gospodarja, ki bi zanje rad poskrbel. V zameno nudijo prijetno družbo, veselje in polno dobre volje v hiši. Info: 349-8406206. DOMAČE SVEŽE koline in sušeno salamo prodamo. Tel. št.: 040-299442. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim ali za hišna opravila. Tel. št.: 040-213011. ODDAJAM PISARNO. 3487949375 PRODAM ekstra deviško olje, cena po dogovoru. Poklicati na tel. št.: 3485913172 ob večernih urah. PRODAM klaviaturo (tastiera) Fatar, Studio 90 plus, stehtane tipke kot za klavir in Alesis nano piano. Tel. v večernih urah na št.: 331-5695311. PRODAM zemljišče na Krasu, 1.200 kv.m., delno zazidljivo. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 3495204007 v večernih urah. PRODAM, tudi vsako posebej, otroško posteljico/stajico za kamping baby relax, mere 125cm x 65cm x h80cm, stolček Prima pappa Peg Perego in hojico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št.: 040946702. PRODAMO plastične sode in police za skladišče. Tel. 040 - 228530 ali 347 -1796350. S 1. FEBRUARJEM dam v najem dvosobno, delno opremljeno stanovanje v Štivanu pri Devinu, v prvem nadstropju in z izredno lepo sončno lego. Tel. št.: 348-4462664. [d Osmice COLJA IVAN IN SONJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št.: 040-229586. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Medja Vas 21. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. št.: 040-911570. Prispevki V spomin na prijatelja Ivana Čuka in Egona Emilija darujeta Mario in Dragica Caharija 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB na Proseku. V spomin na drago sestrično Neven-ko Ukmar darujeta Irene in Vesna 30,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Ivanko Tomažič Colja darujeta družini Zidarič in Rebula 40,00 evrov za šempolajski cerkveni pevski zbor. Ob 65. obletnici smrti brata Stojana Plahute, padlega na Pedrovem, darujejo Janka Maria Plahuta 50,00 evrov za ANED ter Janka in Tatjana 100,00 evrov za Slovenski dijaški dom - Trst. Ob obletnici smrti Vladimira Ga-briellija darujeta žena in hči 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci. Ob 7. obletnici smrti (25.1.) dragega moža, očeta in nonota Bruna Mahne se ga z ljubeznijo spominjajo Licia, Bruna, Malina in Mauro ter darujejo 30,00 evrov za društvo Promemoria. V spomin na Silvo Pernarčič daruje skupina njenih bivših soigralk pri Boru 50,00 evrov za odbojkarsko društvo Bor. V spomin na Fatino Škabar darujeta Roberto in Nives 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 3. obletnici smrti dragega Silkota Grgiča darujeta Marija in Suzana 15,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. Namesto cvetja na grob Argea Covacha darujeta Marija in Suzana 15,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na Ladija Ciacchija daruje Jožica 20,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. Namesto cvetja na grob Jolande Milič darujeta Stana in Ninko 20,00 evrov za AŠK Kras. Naš pogovor: predsednik OK Val Sandro Corva pravi, da se bodo vrnili / 13 Šahovsko prvenstvo privabilo mlajše in starejše Andrej Šporn: »Star sem 28 let, za smukača pa sem pravzaprav še dokaj mlad« Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika KOŠARKA IN ODBOJKA - Konec prvega dela Faktor K POGLED Z VEJE Varno zamejsko . v* v v zatočišče Marij Čuk Patabum, patabum, pa-tabum! Ni kaj. Čeprav je starogrški filozof Heraklit trdil, da vse teče, v italijanskem nogometnem prvenstvu teče le Inter. Filozofom seveda ne gre vsega verjeti, Mourinhupa vendarle, saj njegovo moštvo dobesedno ponižuje nasprotnike. Črnom-odri so kot zajec, ki ga noben lovec ne more pribiti na puškino muho. Upal sem, da bodo vsaj rdečečrni hudiči kaj postorili, a zaman. Ronaldinho in tovariši (tovariš: naziv se je povsem izgubil, med redkimi tovariši je v Italiji le guverner Apulije Vendola, ki jo je na primarnih volitvah demokratske stranke v tisti deželi močno zakuhal nekdanjim tovarišem, v prvi vrsti D'Alemi in Bersani-ju), torej Ronaldinho in njegovi žogobrcarski kolegi so, kljub številčni premoči, na igrišču delovali v derbiju nebogljeno, bili brez moči. Vse je jasno. Državni naslov je že oddan, nekaj moštev se bo potegovalo le za drugo mesto, kar je depri-mentno, kajti kdor zasleduje ne bo nikoli prvi. In to je vse, kar bi imel povedati o italijanskem nogometnem prvenstvu, saj o Juventusu ne gre izgubljati besed, o Udineseju še manj. Glede Furlanov pa ne razumem, kako da je Handanovič celo na enajstem mestu na posebni mednarodni lestvici vratarjev, ko vsako nedeljo prejme zadetek. Pa ne le enega! Skrivnosti, skrivnosti... Še sreča, da sem Zamejec! Tudi v navijaški dejavnosti je to velika prednost, saj razočaranja v eni državi lahko nadomestim s ponosom in radostjo v drugi. Rekli boste, da je to precej oportunistično. Pa ni. Kri ni voda. Slovenski športniki navdušujejo na belih in dru- gih poljanah, zmagujejo, se uvrščajo v sam svetovni vrh. Vesna Fabjan je prvič v karieri zmagala, Tina Maze je tam, prav tam, kjer mora biti, Petra Majdič postaja že tekaška legenda, imamo svetovnega boksarskega prvaka, sedaj se je prebudil celo Šporn, za katerega ni vedel prav nihče, a bil je drugi v smuku na Streifu, blejski odbojkarji so med dvanajstimi najboljšimi moštvi Evrope... No, ja, našlo bi se tudi madeže, na primer rokometa-še, ki so pogoreli v tekmi s Čehi (slovanska solidarnost?), a zakaj bi poudarjali neuspehe, ko je uspehov več kot dovolj? Ko je optimistično naravnan, človek lahko vedno najde razlog za veselje. Tudi v športu. Tudi na ostalih področjih. Pomembno je stvarem priti do dna, pogled usmeriti v sončno plat življenja. In tako sem se seznanil še z eno človekovo dejavnostjo, ki je v neposredni zvezi s športom, a tudi s kulturo in umetnostjo. Gre za beg iz zapora. Človek, ki mu tak podvig uspe, mora biti seveda telesno zelo pripravljen, hitrih nog in bistre misli, da ujame pravi trenutek. Že teden dni od tega sem zapisal, da se pravi vlak v življenju ustavi le enkrat in takrat je treba vstopiti. Naslednjega ne bo več. Tako je najbrž razmišljal 34-letni Novozelandčan, ki je pred dnevi zbežal s policijske postaje v Wellingtonu popolnoma nag in vklenjen v lisice. Stekel je do bližnje pečine, na glavo skočil v morje in odplaval neznano kam. Neznano kam? Ni tako. Kdor si je ogledal zadnjo uprizoritev našega gledališča dobro ve, kam je možakar priplaval. Na oder. Pa naj še kdo reče, da Zamejstvo ni varno zatočišče! Kdo je najbolj presenetil v prvem delu ekipnih prvenstev pri nas? Odgovor je letos preprost! To so Kontovelo-vi košarkarji in odbojkarice. V odgovarjajočih prvenstvih D-li-ge jim namreč po prvem delu kaže tako dobro, da je uvrstitev v play-off najmanj (in hkrati najbrž tudi največ) kar se jim zdaj obeta, to pa precej presega njihova začetna pričakovanja, saj fantje v tej ligi že nekaj let niso igrali tako pomembne vloge, dekleta pa so iz te lige pred dvema sezonama s podobno ekipo celo izpadle. Obe vrsti označuje pravi »mix« mlajših in starejših igralcev in igralk, vsi so produkt domače šole. Kako bo do pomladi, bomo seveda še videli, ob zimski boji pa jim veter piha v jadra. So pri nas seveda tudi boljše ekipe, ki nastopajo v zahtevnejših prvenstvih, vendar so njihovi rezultati v skladu s pričakovanji ali pa pod njimi. Zanimivo je vsekakor, da so v nogometu najuspešnejše ravno ekipe naših društev, ki nastopajo v najvišjih ligah. fr Jan Sossi NEMOGOČI PAR ! Martina Milič in Ivan Bajc ŠPORTNA KRIŽANKA /^13 ' ■Včeraj-danes Breda Čok /■ 22 Znani polfinalisti Afriškega pokala Na 12. strani Koliko zmag potrebuje Jadran Qubik? Na 14. strani Balinanje: usoda Gaje še ni znana Na 15. strani Uspela tekma SK Brdina za pokal ZSŠDI Na 16. strani 12 Torek, 26. januarja 2010 ŠPORT / nogomet - Četrtfinalne tekme Afriškega pokala Alžirska zmaga resno opozorilo za Slovenijo Kamerunski navijač je bil upravičeno razočaran ansa LUANDA - Znani so polfinalisti afriškega nogometnega pokala. V nedeljo je Alžirija, nasprotnik Slovenije na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki (za Kekove varovance bodo Alžirci res težka preizkušnja), senzacionalno po dveh podaljških izločila Drogbajevo Slonokoščeno obalo. Končni izid je bil 3:2 (0:1, 2:2). Slonokoščena obala je pred dvobojem veljala za izrazitega favorita, saj Alžirci do te tekme niso pokazali veliko. Toda tekmeci Slovenije so v pravem času pokazali svojo moč in mogočnim »slonom« v podaljških dokončno zagrenili življenje ter se prebili med najboljše štiri. Pred tem je bila Gana z 1:0 boljša od Angole. Včeraj je Egipt po podaljških premagal Kamerun s 3:1 (1:1, 1:1). V ponovitvi finala izpred dveh let - takrat je Egipt z golom Mohameda Aboutrike osvojil svoj šesti in drugi zaporedni naslov afriškega prvaka - so se spet bolje znašli Egipčani. Kamerun (ob Egiptu in Slonokoščeni obali je veljal za glavnega favorita prvenstva) je bil sicer večino rednega dela tekme boljši tekmec, toda v podaljških sta ga lastna napaka in sodniška zmota stali ugodnejšega razpleta. Ker odločitve ni bilo po rednem delu, so sledili podaljški. V teh pa so »faraoni« takoj udarili in odločili tekmo. Najprej je Mohamed Nagy Gedo v 93. minuti unovčil slabo podajo Geremija Njitapa proti svojemu vratarju, dve minuti pozneje pa je Hassan s prostega strela poslal zavito žogo proti kamerunskemu golu, Kameni jo je odbil v prečko, od tam pa se je po mnenju sodnikov odbila čez go-lovo črto. Videoposnetek je pokazal, da so delivci pravice Kamerunce oškodovali. Vse kamerunske upe je v 112. minuti dokončno pokopala (upravičena) izključitev Aureliena Chedjouja zaradi prekrška nad Gedom. ČETRTFINALI IZIDI: Angola - Gana 0:1, Slonokoščena obala - Alžirija 2:3, Egipt - kamerun 3:1, Zambija - Nigerija 4:5 po 11-m (0:0) POLFINALE (v četrtek): Egipt - Alžirija, Gana - Nigerija V SMRTNI NEVARNOSTI - Salvador Cabanas Ortega, zvezdnik Paragvaja, ki bo junija na SP v JAR, igral proti Italiji, je v smrtni nevarnosti, saj so ga včeraj v Mehiki hudo ranili s strelom v glavo. nogomet - Po 21. krogu A-lige Je konec? Inter dobil derbi z Milanom, a tudi za Ferraro se bliža konec INTER BREZ TEKMECEV - Po gladki zmagi Interja proti Milanu lahko v bistvu arhiviramo tudi letošnje prvenstvo. Lanski prvak tudi letos nima tekmecev in v nedeljo zvečer so Mou-rinhovi varovanci dokazali, da je prepad med njimi in ostalimi italijanskimi ekipami še vedno zelo širok. A ravno tako širok je prepad med Interjem in najboljšimi evropskimi klubi, kar je gotovo zelo slab znak za italijansko nogometno gibanje. KDO PO FERRARI? - Nov poraz Juventusa bo najbrž usoden za trenerja Juventusa Cira Ferraro. Vsaj še v četrtek, ko bo Juventus igral proti Interju v če-trtfinalu italijanskega pokala, zadnjemu preostalemu cilju res negativne sezone črnobelih, bo Ferrara na klopi turinske-ga moštva, potem pa bodo pri Juventu-su začele padati glave. Sicer se predsednik Jean-Claude Blanc noče odločiti, ker odslovitev Ferrare bi pomenila, da je sam zgrešil vse ključne izbire. Prav on je namreč odslovil Ranierija in potrdil Ferra-ro pred začetkom sezone. A situacija je postala nevzdržna. Take krize pri Ju-ventusu ne pomnijo že 20 let. Dodaten problem pa je pomanjkanje zamenjav na nivoju, ki bi bile pripravljene sprejeti nekajmesečno zaposlitev. Vialli? Conte? Hiddink? To so imena, ki krožijo, a nobeden od treh ni pripravljen prevzeti Fer-rarovo mesto brez zagotovil, da gre v resnici za nek dolgoročni program. Po svetovnem prvenstvu naj bi se namreč vrnil Lippi (v vlogi športnega direktorja?), ki naj bi imel v naslednji sezoni odločilno besedo. Prav zato so v vodstvu kluba pred zelo zahtevnimi odločitvami. Napake Blanca pa so uvod v naslednje poglavje: KO PREDSEDNIKI GREŠIJO - V nogometnem svetu (in žal se je ta na- vada preselila tudi na druga igrišča in v druge športe) je postala zamenjava trenerjev skoraj vsakdanje opravilo. Kljub temu, da marsikdaj z zamenjavo ne dosežeš ničesar. Še nikoli pa nismo brali, ker žal to ni mogoče, da bi kdo odstavil predsednika. V marsikaterem društvu pa bi tako početje imelo veliko boljše učinke kot zamenjava trenerja. Zadnji primer je Livorno. Po tekmi z Napoli-jem je trener Serse Cosmi prebral pismo, s katerim se umika in prepušča svoje trenersko mesto nekomu drugemu. Med možnimi kandidati za Cosmijevo nasledstvo je tudi Zdenek Zeman, kar bi gotovo dodatno razživelo italijanski nogomet, kjer le občasne Mourinhove izjave nekoliko razburijo javnost. Cosmi je svoj odstop utemeljil z razhlajnim odnosom med njim in predsednikom Spinellijem, ki je hotel Cosmiju vsiliti svoje izbire in določiti, koga vključiti v postavo in koga ne. Kljub temu, da je Cosmi ekipo prevzel, ko je bila zadnja na lestvici, zdaj pa bi se Toskanci izognili izpadu iz lige. Niti dobri rezultati torej niso zadostovali predsedniku, da bi Co-smiju omogočil delati v miru. Verjetno se je svoje »novoletne« odločitve kesal tudi predsednik Udineseja Gianpaolo Pozzo, ki je med pavzo odslovil Marina in v Videm poklical Giannija De Bia-sija. Zamenjava se ni obrestovala in Fur-lani so zdaj na 17. mestu z le točko prednosti nad Catanio. Se bo Pozzo posipal s soljo in nazaj poklical Marina? Res je, predsedniki vlagajo mastne denarce za vodenje nogometnega kluba, a nikjer ne piše, da če si predsednik nogometnega kluba avtomatično postaneš nogometni strokovnjak. Žal se mnogi predsedniki tega ne zavedajo. B-LIGA: Lecce - Piacenza 1:0 košarka AcegasAps: sezone je v bistvu konec AcegasAps tudi v Osimu ni prekinil negativne serije in po grdi tekmi klonil proti ekipi, ki so jo zadnji hip sprejeli v prvenstvo in so jo sestavili v nekaj dneh. Tržačani so stalno zaostajali za nasprotnikom in niso znali izkoristiti niti trenutkov, ko jim je na srebrnem krožniku ponujal možnost za nadoknadenje. Sezona je zdaj dejansko zaključena, saj je vendar nekoliko težko, da bi šibki Jesolosandona Bk v preostalih tekmah delu sezone petkrat zmagal. Čeprav izgleda nekoliko čudno, je v tržaškem društvu že čas za obračune. Optimizem z začetka sezone, ko je vodstvo povsem zaupalo mlajšim igralcem, je izplahnel in preostanek prvenstva bo služil le za ocenitev, kateri igralci še lahko nosijo dres tržaške ekipe v naslednji sezoni. Verjetno ne bo več Scarponija, ki je skrajno nestanoviten in v bistvu samo meče (ko je treba in ko ni treba), Marisija (ki je dober v obrambi, a neučinkovit v napadu), Ciglianija (ki ni dorasel kategoriji) in Crotte (ki je itak last Mens Sane, a si bo verjetno služil kruh v kaki nižji kategoriji). Vprašljiva je tudi potrditev Lenar-dona, enega lanskih protagonistov, ki pa letos igra na splošno zelo slabo, in Ben-fatta, ki si prizadeva, a ni dorasel drugim centrom te kategorije. Od naslednjega leta, ko bo črta treh točk premaknjena za pol metra, pa bodo kakovostni visoki igralci slej ko prej ključ za zmago. Nedeljski izid: Edilcost Osimo -AcegasAps 69:59 (17:11; 36:27; 55:40) AcegasAps: Benevelli 10, Benfatto 19, Scarponi 2, Lenardon 3, Bocchini 15, Spanghero 2, Cigliani 8, Colli, Bonetta n.v, Crotta n.v., trener Bernardi. Edilcost Osi-mo: Rossi 9, Naso 14, Cardellini 8, Vitale 18, Gennari 7, Pozzi 11, Fois, David 2, Ma-gliani n.v., Fabbri n.v., trener Ercolessi. Izidi 19. kroga: Montecatini -Trento 65:66; Forli - Riva del Garda 73:57; Fortitudo - Castelletto Ticino 110:91; Osimo - AcegasAps 69:59; Jesolosandona -Ozzano 78:88; Fidenza - Verona 66:76; Brescia - Treviglio 70:76; Omegna počivala. Vrstni red: Fortitudo Bologna 32, PentaGruppo Ozzano in VemSistemi Forli 30, Centro del Latte Brescia in Bi-tumcalor Trento 22, Co.Mark Treviglio 20, Paffoni Omegna in Tezenis Verona 18, AgricolaGloria Montecatini, Nobili SBS Castelletto Ticino in Edilcost Osimo 14, Siram Fidenza 12, AcegasAps Trst in Car-tiere Riva del Garda 10, Jesolosandona 0. Marko Oblak Alžirci premagali Slonokoščeno obalo - Vpomnalu proti »večnemu nasprotniku« Egiptu rokomet - EP Slovenija si je zelo otežila pot INNSBRUCK - Slovenska izbrana vrsta je na dosedanjih evropskih prvenstvih dobila oba obračuna proti Češki - v Sloveniji leta 2004 je zmagala s 37:33, na Norveškem leta 2004 pa s 34:32 -, lepo tradicijo pa je prekinila v nedeljo v Avstriji. Izbranci Zvoni-mirja Serdarušica so s sploh prvim porazom na zaključnem turnirju -v prvem delu so premagali Švede ter igrali neodločeno z Nemci in Poljaki - naredili velik korak nazaj na poti do Dunaja, kjer bodo konec prihodnjega tedna na sporedu najbolj prestižne in pomembne tekme evropskega prvenstva. Če jih želi doseči, potem mora danes (ob 1615) ugnati Francoze, sicer aktualne svetovne in olimpijske prvake, jutri pa še Špance. Slovenija je s porazom nazadovala na peto mesto v skupini II. V vodstvu so Poljaki in Francozi s po petimi točkami, Španci jih imajo tri, Čehi in Slovenci po dve, zadnjeuvrščeni Nemci pa eno. Izidi skupine B: Hrvaška -Islandija 26:26 (12:15), Norveška -Avstrija 30:27 (15:12), Rusija -Danska 28:34 Vrstni red: Hrvaška 5, Islandija, Norveška in Danska 4, Avstrija 1, Rusija 0. odbojka - Konec prvega dela državne B2-ligi Grenak priokus Črna sobota Televite TS volley 2010 - A. Peterlin igral zadržano, Corazza neučinkovit zaradi utrujenosti Prvi del državnega prvenstva B2-li-ge se je za Televito Trieste volley 2010 zaključil z grenkim priokusom. Na gostovanju pri Motti so Drasičevi varovanci ostali praznih rok (čeprav so na tekmo odšli z mero optimizma) in odigrali eno najslabših tekem doslej. Skratka, na igrišču so se predstavile le blede sence igralcev. Tako je sobotni nastop ocenil tudi David Jercog, odgovorni za statistike pri Televiti 2010: »Ne vem, zakaj so imeli fantje tak odnos. Zdelo se je, da ne morejo odreagirati.« Jer-cog je omenil, da so tokrat popustili v napadu, ki je bil preveč predvidljiv, blok pa ni bil tako učinkovit kot v prejšnjih krogih. Tudi obramba je pešala. Ambrož Peterlin v vlogi libera ni igral po svojih najboljših močeh, saj še ni saniral poškodbe: »V sprejemu je še nekako šlo, v obrambi pa je bil Ambrož zadržan, kar se je poznalo,« je dejal Jercog. To je potrdil tudi Ambrož: »Bil sem psihološko blokiran, čeprav med tekmo nisem občutil bolečin.« Zdaj bo vsekakor izkoristil prvenstveni premor (Televita bo prvo tekmo drugega dela prvenstva igrala šele 6. februarja), prav gotovo pa ne bo nastopil na prvih dveh tekmah drugega dela. Ta teden bo vadil samo z utežmi, naslednja dva tedna pa še ne ve kaj bo. Na gostovanju je tokrat odpovedal tudi najučinkovitejši napadalec Corazza, ki je dosegel le 9 točk, veliko je tudi grešil. Jercog je omenil, da je najbrž to znak utrujenosti, zato bo premor dobrodošel tu- David Jercog, odgovorni za statistike (levo) in trener Franko Drasič (levo) kroma di zanj. Mari in Slavec nista veliko grešila, vendar nista nizala točk. Veliko napadov pa je nevtralizirala tudi zelo dobra obramba gostiteljev. Čeprav sodi sobotni tekmec med boljše ekipe v prvenstvu, bi lahko Televi-ta iztržila kaj več, meni Jercog. Po porazu je Televita 2010 obdržala 10. mesto. Sprememb na dnu lestvice ni bilo, saj so vse ekipe od 11. do 14. mesta tudi izgubile. Ostali izidi: Biancade - Sarmeola 0:3, Trenitno - Sisley 3:1, Mestrino - Volley Rosa' 3:1, Cles - Loreggia 3:1, Moselice - Metallsider Trento 3:1, VBU - Cor-denons 0:3. Vrstni red: Mestrino 37, Mon-selice 33, Sarmeola 27, Cordenons 26, Cles, Motta in Metallsider Trento 23, Volley Rosa' 21, Trentino 17, Televita 2010 13, Sisley 13, VBU 9, Biancade 5, Loressi 2. STATISTIKE: Skupno po 13. krogih: Corazza 262, Mari 170, Slavec 90, Bassi 81, Kante 35. DRŽAVNE LIGE KOŠARKA A-liga IZIDI 15. KROGA: Neapelj - Cantu 37:128, Milan - Treviso 80:73, Rim - Caserta 83:64, Siena - Bologna 100:70, Teramo - Montegrana-ro 61:63, Ferrara - Biella 89:78, Avellino - Cremona 71:63, Varese - Pesaro 89:86. VRSTNI RED: Siena 30, Caserta in Milan 20, Cantu, Avellino in Bologna 18, Biella in Montegra-naro 16, Teramo, Treviso in Rim 14, Varese 12, Cremona in Pesaro 10, Ferrara 8, Neapelj -8. ODBOJKA A1-liga IZIDI 22. KROGA: Piacenza - Forli 3:1, Taranto - Trento 0:3, Perugia - Cuneo 1:3, Lo-reto - Vibo 2:3, Latina - Monza 0:3, Modena - Treviso 3:1, Verona - Pineto 3:0, Macerata je bila prosta. VRSTNI RED: Trento 53, Cuneo 48, Piacenza 45, Treviso 43, Modena 40, Macerata 39, Monza 34, Verona 32, Vibo 26, Perugia in Taranto 23, Latina 19, Forli 17, Lo-reto 14, Pineto 6. VATERPOLO A2-liga IZIDI 6. KROGA: Bologna - Padova 12:16, Ca-mogli - Bergamo 14:4, Como - Torino 11:12, Pall. Ts - Chiavaari 8:8, Brescia - Modena 12:10, Vigevano - Quinto 5:6. VRSTNI RED: Quinto 16, Camogli 14, Padova 13, Bergamo, Brescia in Torino 12, Bologna 8, Vigevano 6, Chiavari 5, Pall. Ts 4, Modena 1, Como 0. ROKOMET A1-liga IZIDI 13. KROGA: Mezzocorona - Castena-so 38:22, Intini Noci - Pressano 32:21, Bocen - Girgenti 40:21, Meran - Pall. Ts 20:19, Ro-magna - Ambra 21:22, Prato - Brixen 30:30. VRSTNI RED: Bocen 34, Mezzocorona 27, Prato in Pall. Ts 26, Intini Noci in Brixen 19, Meran in Pressano 18, Girgenti 16, Ambra 12, Romagna 8, Castenaso 3. / ŠPORT Torek, 26. januarja 2010 1 B NAŠ POGOVOR - Predsednik OK Val Sandro Corva »Potreben je čas, a se bomo vrnili VŠtandrežu in Doberdobu imajo veliko mladih - Sodelovanje? Ne, hvala Sandro Corva je že vse od ustanovitev društva leta 1978 ključna figura pri OK Val. Nekaj časa se je zaradi družinskih razlogov (pa tudi zaradi nestrinjanja z društveno politiko) umaknil, vendar spomin na prvo ljubezen nikoli ne usahne. V trenutku, ko je klub to najbolj potreboval, se je vrnil, tokrat v vlogi predsednika, sodeč po njegovih besedah pa tudi obnovitelja nekdanje slave. Če bo le možno. Predsednik Corva, kot včasih vsi Štandrežci, ste bili najprej nogometaš pri Juventini. »Začel sem pri osmih letih, ko sem bil star štirinajst let pa sem bil že trener cicibanov, sicer brez izkaznice. Takrat je društvo hodilo po slovenske igralce tudi v Čedad. Trener sem bil do svojega 18. leta. Takrat smo poleti hodili klapa iz Štan-dreža igrat poletne turnirje v odbojki v Dijaški dom v Gorico ali pa k sv.Ani. Jaz, Ivan Plesničar, Karlo Nanut, pokojni Renco Fa-ganel, David Mucci, Loris Nanut in drugi. Zmagovali smo! Ko smo izvedeli, da gradijo v Štandrežu telovadnico, smo se vpisali v uradno ligo. Prvo leto smo romali od igrišča do igrišča, odbojkarski zvezi smo sproti sporočali, kje bomo igrali domače tekme. Ko je bila telovadnica v Štan-drežu dograjena, je postala naš brlog. Tako se je začelo, najprej v okviru Juventi-ne, leta 1978 pa smo ustanovili OK Val, ker smo se ob zamenjavi vodstva v Ju-ventini počutili odrinjene na rob. Kaj vsega smo dosegli z Valom, pa veste ... Dosegli ste v bistvu rezultate, kakršne v moški odbojki ni pri nas dosegel nihče v zadnjih 30 letih. Zakaj zdaj ni društvo več tako močno, kot je bilo včasih? Pokazala se je nepravilnost nekaterih dolgoročnih društvenih izbir na področju meddruštvenega sodelovanja, pa tudi istočasno vlaganje v ženski sektor na visoki ravni ni bilo posrečeno. V obeh primerih smo nasedli obljubam in zagotovilom drugih društev, politike in civilne družbe, ki se niso uresničila. Rezultat tega je bil, da smo se znašli brez igralskega podmladka in finančno na tleh. Ostala je le članska moška ekipa, kako žalostno pa je stanje slovenske ženske odbojke na Goriškem, pa lahko vidite sami. Kaj je ostalo pozitivnega od nekdanjih zlatih časov? Predvsem navezanost, zagnanost in navdušenje tistih, ki so ostali in vedo kaj je Val pomenil. Posebno sedanji odborniki se zavedajo, da moramo počasi spet postati to, kar smo bili. Je to sploh mogoče? Poglejte, v samih dveh letih smo v Štandrežu in Doberdobu navdušili za odbojko skoraj 90 otrok, deklet in fantov. Govorimo izključno o miniodbojki. Je več deklet ali fantov? Petinšestdeset odstotkov je deklet. Boste torej gojili tudi žensko odbojko? To je še odprto vprašanje. Zagotovo je ne bomo, če bo kot pri Govolleyju vse na ramenih ene same osebe. Tako ne gre. Jaz imam svoj načrt: dekleta v Doberdobu, fantje v Gorici. Ze prihodnje leto načrtujemo nastop na tekmah odbojkarske zveze v kategoriji do 14 let. Kot sem povedal, z dekleti v Doberdobu, s fanti pa v Štandrežu. Se torej Val vrača na prizorišče mladinske odbojke? Se! Imate za to v klubu dovolj energij? Kako ste organizirani? V Štandrežu imamo dve skupini, trenira pa jih Samuel Brajnik. Zanje skrbijo Karen Peteani, Katerina Quinzi, Tjaša Corva in Peter Povšič. Delajo vse oni, jaz grem včasih le pogledat, kako je. Poleg tega je v Štandrežu Jurij Plesničar pravi factotum, čuvaj, šofer, paznik. V Doberdobu vadi od ponedeljka do petka pet skupin. Telovadbo vodi Lucia Danielis, minivolley pa Leon Hrovat, pomagajo pa Luisa Gergolet, Ingrid in Nataša Frando-lič. Organizirani so, vse teče samo. In člani? Imamo majhen odbor »starih«: igralcev in odbornikov ter trenerja Ma-kuca. Problemi so z udeležbo na treningih, saj mnogi težko usklajujejo službo s treningi. Rezultati so vsekakor zelo dobri. So dobri, ampak je med njimi in minivolleyjem velika starostna luknja. Kako jo mislite zapolnit? Res je, ampak pri članski ekipi niso vsi stari, kdo pa se nam lahko v prihodnjih letih tudi še pridruži. Koliko let lahko torej še računate nanje? Osem let? Verjetno ne. Bi lahko mladi, ki imajo zdaj osem devet let čez osem let igrali v C-ligi? Ne, razen če ne bi bili izjemni talenti. In torej? Za igranje v C-ligi na Goriškem ni tako težko najti igralcev, že zdaj se nam jih ponuja kar precej. Mladi, to je druga zgodba. Rasti morajo skupaj in skupaj tudi prestopiti prag članske ekipe kot čisto nova generacija. Jih je dovolj? Mislim, da ja, z leti se jim lahko pridružijo tudi novi fantje. Kaj pa sodelovanje z ostalimi goriškimi društvi? Ste zainteresirani? Zdaj ne. Ne verjamete v sodelovanje? Je morda ideja zgrešena? Ne ideja, ljudje so zgrešeni. Nekdanji skupen projekt Rast je bila dobra ideja, mi smo vanjo verjeli, a smo jo dobili po glavi. Kako na splošno ocenjujete stanje goriške odbojke? Zelo dobro delajo pri Olympii. So organizirani, imajo svoje mlade, predvsem imajo Andreja Vogriča kot organizatorja. Lahko jim le čestitam. Bi se lahko povzpeli visoko kot včasih vi? Samo s svojimi igralci lahko čez nekaj let pridejo do B2-lige, v njej pa se brez okrepitev danes ni mogoče obdržati. Želje za leto 2010. Play-off za našo C-ligo, še kakšna zmaga malih na turnirjih, kot nazadnje v Novi Gorici, in biti finančno na zeleni veji. Aleksander Koren NEMOGOČI PAR ro rp Športni uspeh? Igral sem košarko in v zgodnjih najstniških letih nastopal za deželno selekcijo. Najlepši spomin pa so enotedenske priprave v Postojni z najboljšimi 15-in 16-letnimi slovenskimi košarkarji. Zadnji dan smo odigrali turnir ena na ena, prišel sem do finala in tam premagal Gregorja Fučko. Najljubši športni mentor? Lucio Martini in Gorazd Pučnik. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Pred nekaj urami. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Vsaj enourni jutranji tek v naravi, po možnosti vsak dan. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Mojstrski žongler s košarkarsko žogo Gigi Korošič, Bor in vse slovenske reprezentance. Športnik med kolegi? Gotovo je Duško Jelinčič dosegel odmevne alpinistične uspehe. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? Če bi bilo možno, bi bilo lepo, da bi tja šel s kolego snemalcem. Športna kultura: do katere točke traja namiznoteniški niz? Nekoč do 21., zdaj do ... 15.? 11. Poznate Martino Milič? Namiznoteniška igralka Krasa. (pv) ro ro Študijski uspeh? Na tem, da diplomiram na Fakulteti za šport v Ljubljani. Tvegam, da bo zagovor na pustni ponedeljek. Najljubši učitelj ali profesor? Daria Betocchi. Kdaj si bila zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Lani spomladi sem v Rimu obiskala več muzejev. Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Priznam, da ne berem veliko. Prelistam Primorski dnevnik in Unita, najraje pa vprašam očeta za obnovo in potem sledi debata. Najljubša glasba, knjiga, film? Najraje imam rock 60-ih in 70-ih let, moja najljubša knjiga je Niente e cosi sia Oria-ne Fallaci, med vsemi filmi izberem Braveheart in Poslednjega Mohikanca. Intelektualec v tvojem športu? Za nikogar ne morem reči, da je intelektualec. Moja mama Sonja in sestrična Katja pa sta verjetno še najbolj razgledani. Dobiš vstopnici za ogled Louvra. S kom greš v Pariz? S svojo sladko polovico Evo Carli. Splošna kultura: naštej vsaj tri dnevnike, ki izhajajo v Sloveniji. Ehm ... Delo, Novice, Novi Matajur, Novi glas? Delo drži. Sicer pa Slovenske novice, Dnevnik, Večer ... Poznaš Ivana Bajca? Ne in se mu zaradi tega opravičujem. (pv) »Najlažje je ods t r a n i t i spodnjice. Seveda diskretno.« (Kaj če boksar za nekaj gramov preseže dovoljeno težo? Dejan Zavec, Piramida, TVSLO, 19.1.) »Zmagali bi, tudi če bi nas ostalo sedem na igrišču. Jaz sem tujec, prvenstvo je vaše. Jaz bom odšel, prvenstvo pa bo ostalo, zato je vaš problem, ne moj.« (Jose Mourinho o zmagi in sojenju na milanskem derbiju, 24. 1.) »Naši politiki pač ne morejo sveta spraviti na kolena. Sama ga kakšen dan lahko.« (Slovenka leta 2009 Petra Maj-dič, 21. 1.) »Se opravičujem, a zaradi tahikardije nisem bistrih misli.« (Trener Snaidera Demis Cavi-na po nedeljski zmagi, Il Gazzettino, 25. 1.) »O izboljšavah.« (O čem razmišlja nordijski kom-binatorec Alessandro Pittin med tri-sekundnim letenjem, La Stampa, 25. 1.) 360 STOPINJ Jan Posluša rok, punk-rok, ska, in metal glasbo klasično pa, ko študira in bere Jan Sossi je pred kratkim dopolnil 23 let (rojen je 12. januarja 1987). Košarko je spoznal pri Poletu, kjer je igral nekaj let, nato pa prestopil h Kon-tovelu, kjer nastopa še danes. Ze osmo leto igra v članski ekipi v D-ligi. Preizkusil se je tudi v jadranju (na poletnem tečaju), rad ima gore in nasploh hojo (letos se je prvič udeležil tudi pohoda od Pasje ravni do Dražgoš - 38 km), opravil pa je tudi tečaj jahanja. Zdaj obiskuje Jan 2. letnik medicinske fakultete na ljubljanski univerzi. Med tednom trenira z univerzitetno ekipo in pili kondicijo v telovadnici, ob petkih trenira s Kontovelom, ob sobotah ali nedeljah pa igra. Med svoje najboljše športne dosežke uvršča športnik iz Opčin državni naslov na sred- nješolskem turnirju rokometa. Stan: smo na Krasu, se že zna Ostali športi: plavanje pri Boru, 10 lekcij jahanja, 3 mesce jadranja poleti, planistvo spora-dično, a mislim vedno več, fitness Moj mentor: moja vest Ostale dejavnosti in konjički: branje literarnih del, esejev, wikipedi-ja in študij Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Corriere della sera, Re-pubblica/Internaziona-le/televizije ne gledam Spletna stran: wikipedia Knjiga na nočni omarici: Najljubša glasba: rok, punk-rok, grudge, ska, metal, klasična, ko berem in študiram Najljubši film: Pulp fiction Moj lokal: Savo (caput mundi) Najljubša jed: jem vse in mi je vse všeč. Ne preveč sladkega, ker sem diabetik Najljubša pijača: temno pivo Mi je všeč/mi ni všeč: človestvo/vse kar je proti temu Najljubši športnik: ga nimam Najljubša osebnost: Gorbačov, Che, Churchill, Pollock in Warhall Najljubše počitnice: čakam vedno prihodnje ... vsako leto so lepše Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... ro-kometaš ali plavalec Moja himna: ena, ki velja za cel svet... tista je moja Moj vrstni red: zdravje, ljubezen, prijatelji, šport ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV •ri SESTAVIL LAKO MEVŽA, PRISMODA fl * SESTAVA VEČ STROJEV ZA KAKO OPRAVILO ŠAMPION ITAUJANSKI POUHK (LORENZO) OTROK > FOTO LAKO SMUČARSKI CENTER V ITALIJI MIZA ZA UČITELJA V RAZREDU NEKDANJI KANADSKI HOKEJIST (BOBBY) NEKDANJI PREDSEDNIK ZDA (RONALD) DALEY THOMPSON SOZVOČJE TONOV, SOZVOK PAUL EHRLJCH POKRIVALO SODNIKOV NEKDANJI JADRANOV PREDSEDNIK KRAUS ETERIČNA SILA, DUŠA GEORGE ELIOT OTOK V NEAPELJSKEM ZALIVU PROSTOR ZA ZBIRANJE NERABNIH STVARI ČETRTI MESEC V LETU RIMSKA BOGINJA JEZE SEKRETAR PSI (PIETRO) EDEN OD BERLUSCO-NJEVIH NAZIVOV NAŠE DRUŠTVO Z VRHA DAN V RIMSKEM KOLEDARJU DOLGOREPA PAPIGA TUJE ŽENSKO IME IAN RUSH PROSESKO NOGOMETNO IGRIŠČE DANSKI NOGOMETAŠ VLADE DIVAC SLOVENSKI REŽISER (GREGA) BERI ŠPORTNO PRILOGO PD VRSTA ŽITA PRISTANIŠČE V IZRAELU VEZNIK SNOV PRIJETNEGA VONJA ARABSKI ŽREBEC IZVIR, POREKLO DOLORES IBARRURI NOG. TRENER (MILOŠ) ŠP. KOLESAR (ABRAHAM) TURINSKA 'STARA DAMA' SERGIO TAVČAR IVO ZORMAN MEHANIČNO UČENJE REKA V ŠVICI, LEVI PRITOK RENA ORGANIZACIJA ZN ZA KULTURO IN ZNANOST KOSITRU PODOBNA KOVINA (LA) SLOVARČEK - OLSEN = danski nogometaš • ORR = nekdanji kanadski hokejist • RIA = italijanski politik Levih demokratov 14 Torek, 26. januarja 2010 KOŠARKA / državna c-liga - Po spodbudni zmagi v Spilimbergu Zdaj bo treba osvojiti polovico preostalih tekem Neugoden razplet na drugih igriščih - Koš-razlika: dobro kaže Jadran Qubik caffe je s sobotno zmago dohitel San Daniele po številu točk, ostaja pa še vedno zadnji na račun poraza na prvi tekmi. Žal so v spodnji polovici lestvice zmagale tudi druge ekipe: Gorica je premagala Vatovčev Oderzo (prvič brez Sotta-ne), Rovigo pa San Vendemiano. Na dnu je slavil tudi videmski Virtus, ki je premagal favorizirani Codroipo, sicer naslednji nasprotnik Grbčevih varovancev. Na papirju sta Slavca in soigralce čakala dva »nemogoča« spopada, drugi zaporedni poraz Codroipa, ki je bil še pred kratkim tik pod vrhom, pa je za jadranovce gotovo dober znak. Poleg tega bo Codroipo jutri nadoknadil zaostalo tekmo trinajstega kroga prvega dela proti Gorici. Devetnajstega novembra se je to srečanje predčasno zaključilo na račun nenadne slabosti Codroipovega krilnega centra Molenta, ki se je zaključila s tragično smrtjo enaindvajsetletnega fanta v goriški bolnišnici. Ob zmagi Gorice, bi bila lestvica po sedemnajstih krogih spet izjemno strnjena: od tretjega do dvanajstega mesta bi namreč bili le dve zmagi razlike. Za Jadran bi lahko to bila dobra novica, če bi se z izjemno igro ponovno vključil v boj za končnico, slaba pa če mu to ne bo uspelo. Neposredni nasprotniki V državni C-ligi bo letos le ena zadnja ekipa neposredno izpadla, drugi izpad pa bo po vsej verjetnosti odločila serija dodatnih tekem med štirinajsto in petnajstouvrščeno ekipo. Glede na izjemno izenačeno prvenstvo je namreč bolj malo verjetno, da bi bila razlika med tema ekipama večja od štirih točk. Verjetneje je, da bodo na koncu po dve ali tri ekipe imele enako število zmag, tako da bi lahko o neposrednem izpadu odločali medsebojni spopadi. Jadranovci so v soboto izenači- li račun s Spilimbergom, s katerim imajo sedaj tudi popolnoma enak koš količnik. Položaj Jadrana je glede medsebojnih spopadov sorazmerno ugoden, saj imajo pozitivno koš razliko kar s tremi »bližjimi« neposrednimi nasprotniki. Z Gorico so prvič slavili za tri pike, z Virtusom za dve (a v gosteh), z Rovigom pa kar za petindvajset. Grbčevi fantje bodo morali v gosteh poskusiti obrniti v svojo korist še koš razliko proti San Vendemianu (-3) in San Danieleju (11), na domačih tleh pa proti Pado-vi (-6). Šest zmag za obstanek!? V zadnjih petih sezonah državne C-lige so najslabše ekipe po navadi zbrale vsaj šest zmag. Izjema je sezona 2005-06, v kateri je zadnjeuvrš-čeni Don Bosco zmagal le tri tekme in doživel prvo od dveh zaporednih nazadovanj. Leto za tem je v prvenstvu igralo le štirinajst ekip, tako da so vse ekipe odigrale po štiri tekme manj. Dvanajsta in trinajsta ekipa pa sta tako imeli po 14 pik ob zaključku sezone. Sicer je predzadnje mesto zmeraj osvojila ekipa z osemnajstimi točkami, trikrat pa je toliko točk imelo več ekip. Lani je prav z osemnajstimi točkami po nesreči neposredno izpadel Bor - na račun poraza v zaključnem derbiju in sočasnih izjemno neugodnih izidov na ostalih igriščih. Za trinajsto mesto, prvo, s katero lahko ekipa po rednem delu ohrani status državnega ligaša, pa so morali v preteklosti zbrati vsaj enajst zmag. Franco in soigralci morajo torej zmagati vsaj polovico preostalih trinajstih srečanj, če hočejo doseči miren obstanek. Če v rednem delu »le« štirikrat slavijo pa jih verjetno čaka serija dodatnih srečanj, tako da bi na koncu tako in tako morali doseči vsaj šest zmag... (M.O.) Saša Ferfoglia je dosegel v Spilimbergu 16 točk kroma NAJBOLJŠI STRELCI Ta teden: Ban (K) in Bole (B) 19, Paoletic (K) 18, S. Ferfoglia (J) 16, Švab (K) 13, Štokelj (B), Haskič (Br), Bozic (Br), Sosič (J) in Vitez (J) 12, Pilat (B) 11. Skupno drž. C-liga: Sosič 206, Coco 146, Slavec 140, Marusič 137, S. Ferfoglia 107, Franco 81. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 247, Haskič (br) 224, Madonia (B) 186, Alberti (B) in Crevatin (b) 185, Šušteršič (B) 143, Secc-het (Br) 137, Krizman 133 (B), Bole (B) 126, Buttignon (Br) 123. Skupno D-liga: Ban 180, Pao-letič 163, Lisjak 159, Zaccaria 146, Švab 140, Gantar 69, God-nič 51. deželna c-liga - Na 1. maju Veliko gledalcev ob debutu Pilata v Borovem dresu V izenačeni deželni C-ligi vztraja na vrhu trojica Alba, Santos (ki je registriral dolgoletnega borovca Babicha) in Roraigrande. Tokrat so vse tri kraljice doma opravile svoj posel, Pordenončani bodo v soboto gostje na Stadionu 1. maja. Šesterico dejansko že zanesljivih udeležencev play-offa (eden od teh bo sicer že predčasno neposredno napredoval) dopolnjujejo Ardita, Latisana in presenetljiva Servolana, ki delijo četrto mesto. Od Brega -ki je danes sedmi - navzdol pa se odigrava čisto drugo prvenstvo, ki bo najbrž skrajno neodločeno vse do zadnjega kroga rednega dela prvega maja. Brežani, ki so uspešno vključili izkušenega Gionechettija, imajo za sabo šest porazov v zadnjih sedmih nastopih, negativen trend morajo skušati obrniti že v soboto ponovno doma proti sicer neugodni goriški Arditi. Zasuk bodo iskali v soboto spet pred domačo publiko (ki je v soboto prišla množično pogledat Pilata in pokrajinski derbi s Škedenjci) tudi Svetoivančani, ki so izgubili zadnje štiri tekme zapovrstjo. Krstni nastop nekdanjega prvoligaša (po šestih mesecih popolnega mirovanja) je bil kar se da spodbuden, tako da kljub veliki zamudi na lestvici borovci le še niso obsojeni na izpad. Zanimivo je dogajanje tudi v deželni D-ligi, kjer so Kontovelci opravili svojo dolžnost (nedeljski termin zanje ni več tabu) in hkrati izkoristili ugodne rezultate tudi z drugih igrišč. Gerjevičevi možje so zdaj prvič sami na drugem mestu, saj je tržiška postava izgubila doma proti okrepljenemu Roman-su. Na roko je našim prišel tudi pekoč poraz tržaškega San Vita na gostovanju pri videmski Sbrindel-li. Prehiteti vodilni videmski Geat-ti, ki je doslej izgubil vsega le enkrat (in ima šest točk prednosti pred Kontovelom), bo objektivno zelo težko. Vendar če nadaljujejo v tem slogu (pet zaporednih uspehov), jim uvrstitev v končnico za napredovanje (ki je bila pred začetkom prvenstva povsem nenade-jana) ne bi smela uiti. Visoko uvrstitev bodo branili v soboto v Ro-mansu na novem zrelostnem izpitu. Košarkarji z Goriškega računajo na izkušene igralce, kot so center Ilic, krilo Cabas in januarski prihod, branilec Calzolari, Lisjak in soigralci pa se na to ne ozirajo preveč in želijo serijo uspehov na krilih navdušenja še podaljšati. Z derbija v Trstu kroma Očetu poletove košarke Sergiotu Tavčarju čestitamo ob praznovanju 60. rojstnega dne vsi pri košarkarski sekciji AŠD Polet Vsi pri AŠZ Jadran čestitamo Sergiotu Tavčarju ob praznovanju 60. rojstnega dne. d-liga Kontovel tvegal, a spet zmagal Don Bosco - Kontovel 64:68 (4:15, 23:41, 42:50) KONTOVEL: Bufon (-, 0:1, -), Bernetič 3 (1:2, 1:5, -), Gantar 2 (2:2, 0:1, -), Švab 13 (3:4, 5:9, 0:3), Genardi, Paoletic 18 (3:6, 3:4, 3.7), Starc 2 (0:1, 1:2, -), Ban 19 (5:6, 4:9, 2:6), Lisjak 3 (3:4, 0:3, 0:1), Godnič 8 (1:2, 2:12, 1:3), trener Gerjevic. SON: 22. Kontovelci so v nedeljo v Trstu dosegli svojo že enajsto zmago, s katero so se na sanjskem 2. mestu otresli družbe Monfalconeja. Začetek tekme je bil popolnoma v znamenju Kontovela, ki je s čvrsto obrambo povsem onesposobil in zmedel gostitelje. Prvi koš je tako za Don Bosco dosegel Krča-lic šele v 7. minuti, drugega pa so gostitelji dosegli celo šele ob zvoku sirene. Kaosa v domačih vrstah pa Kontovelci niso docela izkoristili, saj so v napadu zgrešili nekaj lažjih metov, sicer bi bila njihova prednost že po desetih minutah ogromna. Začetek druge četrtine je bil izenačen, po izidu 20:10 pa se je Kontovelcem odprlo in so spet začeli večati prednost, še posebno ko je Luka Starc z dobrim pokrivanjem izločil iz igre Krčalica, dotlej edinega nevarnega igralca Don Bosca. Kontovel je tako dosegel najvišje vodstvo 20 točk, osemnajst ob glavnem odmoru. Vse je teklo kot po olju. Preveč, kajti visoko vodstvo je Konto-velce začelo uspavati. V tretji četrtini jih ni predramil niti začetni 6:0 Don Bosca, ki je šele tedaj začel kazati svoj pravi obraz izkušenega moštva. Kontovelcem se je v napadu popolnoma zataknilo (0:7 za tri točke), obramba pa ni bila več tako učinkovita. Štiri trojke Don Bosca so bile povod za delni izid 19:6, s katerim so se gostitelji vrnili v igro, še dobro, da je Ban ob zvoku sirene z uspešnim metom od daleč obdržal prednost osmih točk. Toda nova usmeritev tekme je bila začrtana in Don Bosco je v zadnji četrtini počasi odjedel Konto-velovo prednost in minuto 28 sekund pred koncem celo prvič po-vedel (62:61). K sreči so se Gerje-vičevi varovanci pravočasno zbrali, dovolj hladnokrvno izvajali proste mete in na koncu tudi zasluženo zmagali. C-LIGA IZIDI 17. KROGA NPG - Oderzo 69:60, NBU Udine - Caorle 76:72, Pordenone - Montebelluna 82:56, Rovigo - San Vendemiano 74:51, Spilimbergo - Jadran Qubik 64:72, Marghera - Pool Venezia 83:61, Codroipo - Virtus Udine 55:63, Padova - San Daniele 78:70. Pordenone 17 15 2 1256:1037 30 Caorle 17 11 6 1261:1095 22 Marghera 17 10 7 1250:1199 20 Pool Venezia 17 10 7 1192:1154 20 NBU 17 9 8 1225:1200 18 Codroipo 16 9 7 1156:1158 18 Oderzo 17 9 8 1172:1177 18 Montebelluna 17 9 8 1187:1196 18 Padova 17 8 9 1209:1210 16 San Vendemiano 17 8 9 1200:1231 16 Rovigo 17 8 9 1092:1200 16 NPG 16 7 9 1049:1073 14 Virtus Ud 17 6 11 1143:1205 12 Spilimbergo 17 6 11 1201:1266 12 Jadran Qubik 17 S 12 1143:1213 10 San Daniele 17 5 12 1164:1286 10 PRIHODNJI KROG: Montebelluna - Rovigo, Virtus UD - Padova, San Daniele - Spilimbergo, Oderzo - NBU, Jadran Qubik Caffe' - Codroipo (31.1. ob 18.00), Caorle - Marghera, San Vendemiano NPG, Venezia - Pordenone. C2-LIGA IZIDI 17. KROGA Ardita - Venezia Giulia 68:56, Goriziana - UBC 73:84, Bor Radenska - Servolana 71:78, Santos -Credfriuli 95:83, Breg - Collinare 64:70, CBU -CUS Udine 95:73, Roraigrande - Ronchi 85:76, Alba - Latisana 78:75 Alba 17 13 4 1416:1246 26 Santos 17 13 4 1270:1155 26 Roraigrande 17 13 4 1270:1255 26 Latisana 17 11 6 1377:1228 22 Servolana 17 11 6 1393:1301 22 Ardita 17 11 6 1282:1297 22 Breg 17 9 8 1201:1247 18 Venezia Giulia 17 8 9 1214:1170 16 Credifriuli17 8 91396:1429 16 UBC 17 7 10 1245:1278 14 Collinare 17 7 10 1219:1256 14 CBU 17 7 10 1286:1328 14 Ronchi 17 6 11 1237:1330 12 CUS Udine 17 5 12 1189:1295 10 Goriziana 17 4 13 1099:1216 8 Bor Radenska 17 3 14 1207:1318 6 PRIHODNJI KROG: Servolana - Ronchi Credifriuli - Venezia Giulia, Bor Radenska -Roraigrande (23.1. ob 20.30), Latisana - UBC, CUS Udine - Alba, Breg - Ardita (23.1. ob 20.30), CBU - Santos, Collinare - Goriziana D-LIGA VZHOD izidi 16. KROGA Perteole - Geatti 74:83, Sbrindella - San Vito 79:58, Dinamo Dentesano 70:85, Monfalcone - Romans 72:77, Villesse - Grado 63:77, Don Bosco - Kontovel 64:68 Geatti 15 14 1 1203:1055 28 Kontovel 1S 11 4 1007:941 22 Monfalcone 15 10 5 1116:1048 20 Romans 14 9 5 1066:965 18 San Vito 15 9 6 1119:1073 18 Sbrindella 14 8 6 1020:997 16 Dentesano 14 7 7 980:929 14 Grado 14 6 8 994:1057 12 NAB 14 5 9 961:1017 10 Don Bosco 15 5 10 994:1083 10 Villesse 15 5 10 959:1044 10 Perteole 13 4 9 890:6916 8 Dinamo 15 1 14 939:1123 2 PRIHODNJI KROG Grado - NAB, Dentesano - Sbrindella, Romans - Kontovel (30.1. ob 20.30), Dinamo - Vilesse, Monfalcone - Perteole, Geatti - Don Bosco NAJ DOSEŽKI ALEX VITEZ Jadranovec, ki je pred tednom dni dopolnil 21 let, se je v zadnjih treh krogih ponovno vpisal med najboljše strelce ekipe. Zdaj, ko sta poškodbi noge in hrbta mimo, je njegov doprinos boljši: »Zdaj lahko bolje treniram in tudi na tekmah sem lahko zanesljivejši.« Že mesec in pol ob treninigh vadi tudi v fit-nessu in je tako saniral obe poškodbi. Najraje meče izza šestme-trske črte, posebno iz kotov, kljub temu pa na treningih trenira mete iz vseh položajev. V mladinskih kategorijah je zadel izza šestme-trske črte 9:12, na članski pa je doslej zadel na eni tekmi največ štiri trojke. Prosti meti: Klarica (Br) 6:6, Gio-nichetti (Br) 5:5. Za 2T: Slavec (J) 3:3, K. Ferfoglia (J) 4:5 (80%) Za 3T: Bole (B) 4:7 (57,1 %) Statistika flop: prosti meti: Za-nini (B) 0:3, 2T: Bozic (Br) 0:4, Klarica (Br) 1:8 (20 %); 3T: Crevatin (B) 0:7, Sechet (Br) 1:8 (12, 5 %), Breg 5:27 (18,5 %) / ŠPORT Torek, 26. januarja 2010 15 ŠAH - V Slomškovem domu v Križu Zamejski prvak že, a v hitrem šahu Na prvem mestu priznani veteran Pino Lakovič in mlada Tjaša Oblak več fotografij na www.primorski.eu V soboto je v Slomškovem domu v Križu potekalo tretje zamejsko prvenstvo v hitrem šahu. Kot smo že poročali je že tretjič zapored naslov prvaka osvojil goriški mojster Pino Lakovič, ki je sicer že slavil na prvi tovrstni prireditvi. Na štadionu prvega maja je tedaj premagal mojstra Božidarja Filipovica in si tako zagotovil zmago. Večkratni državni veteranski prvak in sedanji podprvak je po prvenstvu opažal, da je tokrat nastopalo tudi veliko mladih, medtem ko jih v preteklosti skoraj ni bilo. Obenem je poudaril, da je to prvenstvo v hitrem šahu: »Že v preteklosti sem se skregal z Jelinčičem, ko je bil on organizator, češ da ne more biti zamejsko šahovsko prvenstvo, če ne igramo šaha.« Igralci so tokrat imeli na razpolago vsak po 15 minut na srečanje, kar je tudi po mednarodnih pravilih »hitri šah«. Ta pa se precej razlikuje od »pravega« šaha (t.j. s po dvema urama ali več na glavo), ki pa je iz logističnega in organizacijskega vidika precej zahtevnejši. Igralci lahko dnevno odigrajo le krog ali kvečjemu dva, če temu posvetijo cel dan. Goriški mojster je nazadnje izpostavi dejstvo, da se s šahom »človek nauči uporabljati glavo«, kar so -še predvsem v njegovih časih - v šolskih krogih prepogosto zapostavljali. Zamejskega prvaka v hitrem šahu čaka kar zahtevno leto, saj bo od 10. do 18. februarja v Dresdnu z italijansko reprezentanco nastopal na celinskem ekipnem prvenstvu. Po nastopih z goriško ekipo na ekipnem tekmovanju, bo pomeril moči še v državnem in celinskem prvenstvu veteranov. V ženski konkurenci je že drugič slavila Tjaša Oblak, ki je bila lani druga za Aj-lin Visentin. Tudi ona pa odklanja naslov »zamejske prvakinje«, ker na tem prvenstvu »niso nastopale vse zamejke in na pri- mer Elena Costariol si ta naslov gotovo bolj zasluži. Poleg tega tudi sama nisem igrala dobro - prej nasprotno. Ni ravno moj najslabši nastop, gotovo pa ne spada med najboljše.« Letošnja zmagovalka cilja na šolski državni naslov, za tem pa se bo preizkusila na ženskem absolutnem državnem prvenstvu v Brattu. Otrokom, ki so nastopili na prvenstvu pa bi povedala, »da šah temelji na tem, da nekdo od dveh zgreši, sicer se igra ne bi nikoli končala. Zato nima smisla bati se napak in se jeziti, ko zgubimo. Errare humanum est... « Končni vrstni red* 1. Pino Lakovič (7 točk); 2. Mitja Oblak (6); 3. Dušan Jelinčič, Marko Oblak in Jan Gergolet (5); 6. Igor Lakovič, Alberto Jurissevich, Jan Zobec, Lorenzo Obersnel, Alberto Zemanek in Tjaša Oblak (4,5); 12. Cristina Sustersich, Davide Zacchigna, Elia Riccobon, Marko Visentin, Andraž De Luisa in Luka Nabergoi (4); 18. Devan Što-ka, Dana Tenze in Jan Hussu (3,5); 21. Aj-lin Visentin, Valentina Oblak, Aram Co-varelli, Liam Visentin, Veronika Vascotto in Mojca Petaros (3); 27. Maja Chenda, Urška Petaros in Ivan Smotlak (2,5); 30. Ne-dir Nabergoi, Boštjan Petaros, Andraž Što-ka in Tarek Nelson (2); 34. Peter Chenda in Nestor Jovičic (1,5); 36. Tina Hussu (0). Najboljši mladinci: U8: 1. Boštjan Petaros, 2. Tarek Nelson, 3. Peter Chen-da; U10: 1. Maja Chenda, 2. Ivan Smotlak, 3. Nedir Nabergoi; U12: 1. Lorenzo Obersnel, 2. Elia Riccobon, 3. Luka Na-bergoi; U14: 1. Alberto Jurissevich, 2. Andraž De Luisa, 3. Urška Petaros; U16: 1. Alberto Zemanek, 2. Ajlin Visentin; U20: 1. Jan Gergolet, 2. Jan Zobec, 3. Tjaša Oblak *v skupini z istim številom točk so igralci razvrščeni po sistemu Sonneborn-Berger (M.O.) Tjaša Oblak (levo med partijo proti Jelinčiču) in Pino Lakovič (desno) kroma NAMIZNI TENIS - B2-liga Slab nastop Krasovih fantov Kras - Sarnthein 1:5 Rotella S. - Unterhauser 0:3 (6:11, 6:11, 2:11), Simoneta - Trafojer 3:0 (11:9, 11:8, 11:5), Rotella M. - Hofer 0:3 (10:12 ,3:11, 10:12), Simoneta - Unterhauser 1:3 (10:12, 7:11, 12:10, 9:11), Rotella S. - Hofer 0:3 (5:11, 7:11, 3:11), Rotella M. - Trafojer 1:3 (12;14, 6:11, 1:11) Proti prvouvrščeni ekipi Sarnthein so krasov-ci gladko izgubili: tekma ni bila odločilnega pomena v boju za obstanek v ligi. Zgoniški fantje pa so z igro razočarali in z istim pristopom bodo tudi proti slabšim ekipam težko dosegli zmago. Sarntheinu se je dobro upiral kapetan Bojan Simoneta. V težave je postavil enega izmed boljših igralcev prvenstva Un-terhauserja: oba sta dobro zaigrala in srečanje je bilo izenačeno, v odločilnih trenutkih pa je bil Južni Ti-rolec bolj koncentriran. Pod svojimi sposobnostmi je igral drugi mož ekipe Michele Rotella; proti najslabšemu izmed nasprotnikov Trafojerju je veliko grešil in bil obenem nemotiviran. Mlajšemu bratu Ste-fanu proti boljšim igralcem ni uspelo osvojiti niti niza; pozna se mu pomanjkanje treningov. (T.F.) Ostali izidi: Marostica - San Dona ' 3:5, Marling - Sarmeola 5:2, Settimo - Villazzano 5:1, Lavis -Duomofolgore 1:5. Vrstni red: Sarnthein 20, Settimo 18, San Dona' 16, Marostica 12, Marling 10, Kras in Treviso 8, Sarmeola, in Vilazzano 4. Lavis 0. ŽENSKA A2-LIGA - Izidi 9 kroga: Alto Sebino - Kras 0:4, Norbello - Genova 4:1, Eureka Rim - Rangers UD 2:4, Eppan - Regaldi 3:3. Vrstni red: Kras 15, Norbello 12, Rangers, Eppan in Regadi 10, Alto Sebino in Genova 3, Eureka Rim 1. MLADINSKA KOŠARKA - Deželno prvenstvo U15 Zamujena priložnost Bor ZKB izgubil proti Gemoni - Precej jih je oškodoval sodniški par - Ostali: uspešen Breg v prvenstvu U13 BALINANJE - Derbi za obstanek v C-ligi Gaja z boljšo ekipo, morala pa se je zadovoljiti z remijem Prvo srečanje play-outa med Gajo in Portualejem se je končalo z remijem. Številni gledalci, ki so v soboto napolnili Dom pristaniških delavcev, so spremljali kakovostno srečanje, ki ni bilo nikakor podobno obračunu dveh najslabših ekip v C ligi. S številnimi rekordnimi dosežki sta ekipi dokazali, da si nikakor ne zaslužita mesta v 1. kategoriji. Polovični obračun med Gajo in Portualejem je pokazal, da je slovenska ekipa popolnejša. Srečanje se je sicer končalo z remijem, a Skupek je za Portua-le sam prispeval kar šest od desetih točk. In če njemu spodleti, kaj potem? Sobotni spopad se je začel z odličnim dosežkom obeh štafet, ki sta obe dosegli letošnji najboljši izkupiček. Zmaga je pripadla Por-tualeju (Zocco - Skupek), ki je s 37:34 ugnal odličnega Leghisso (20 na 24) in A. Rosa-tija. V dveh nastopih tehničnega zbijanja je vedno zanesljivi Capitanio s 14:8 premagal Schillanija, Battainu pa so bile dovolj štiri točke, da se je otresel nedoraslega M. Ro-satija (4:0). V bližanju in obveznem zbijanju smo bili priča dvem mojstrskim nastopom, Pino Natural (Gaja) kroma ki nedvomno spadata v višjo ligo. Lažje delo je imel Sancin, ki je gladko (26:19) premagal Doljaka. Obračun med Calzijem in Michelijem je navdušil. Srečanje je bilo do zadnjega izenačenio, na koncu pa je uspelo Calziju obdržati točko prednosti (28:27). Pred nastopom v hitrostnem zbijanju je ta- ko Gaja vodila s 6:4. V najtežji panogi (navette) bi bil Skupkov spodrsljaj usoden za svojo ekipo. Do pol četrte minute sta si bila tekmovalca izenačena, ko pa se je napor stopnjeval je moral veliko mlajši Leghissa z 28:24 priznati premoč nasprotnika. V klasičnih disciplinah sta si ekipi razdelili bero točk. Po slabi predstavi obeh ekip je Gaja najprej slavila v trojkah. Lorenzi in A. ter M. Rosati so s 13:6 premagali katastrofalne Pristaniščnike (Sibelja - Stebel -Battain). Odlično sta svojo vlogo opravila Zocco in Doljak, ki sta s 13:6 zlahka premagala favorizirana Kramarja in Capitania. Med posamezniki sta Sancin in Mic-heli ponovno prikazala odlično igro. Tudi drugič je bil uspešnejši gajevec (13:8), ki je tako povedel svojo ekipo v vodstvo z 10:8. Na stezi sta bili takrat še dvojici, in sicer Ia-cobini, ki je malo prej zamenjal Naturala in Calzi na eni strani ter Tenze in Skupek na drugi. Po neuspešnem startu (0:4) sta bila slovenska predstavnika v belo modrem dresu boljši tekmec in na koncu zasluženo slavila z rezultatom 13:7. (Z.S.) Igralci športne šole Polet/Kontovel so se prvič letos približali zmagi kroma Bor Zadružna kraška banka - Gemona 71:85 (12:29, 34:38, 49:66) BOR: Kocijančič 2, De Luisa 4, Per-co, Semen 6, Mattiassich 10, Bole 7, Mi-lič, Sternad 30, Castriotta, Bachi, Vi-sintin. Trenerja Sancin in Faraglia. PON: Kocijančič, Mattiassich, Bole in Sternad. 3T: Mattiassich 1. Združeni naraščajniki Bora in Brega so proti enakovrednemu nasprotniku iz Humina dejansko zamudili priložnost za nov uspeh, tokrat jih je objektivno precej oškodoval tudi sodniški par. Že v prvi četrtini so si namreč vsi stebri domače ekipe nakopali veliko prekrškov, kar je nato močno pogojevalo igro živčnih in zato neučinkovitih gostiteljev. Ob visokem zaostanku je združena ekipa načajno reagirala in se s Ster-nadovimi koši štiri minute pred koncem približali na same štiri točke razlike. V končnici pa so polagoma morali z igrišča zaradi petih osebnih napak kar štirje igralci, gostje so to izkoristili in povečali prednost. DEŽELNO PRVENSTVO U14 Breg - U.S. Alba 64:80 (21:14, 34:33, 51:58) BREG: Gelleni 6, Gregori 20, Vas-cotto, Sema 6, Grill 4, Matarrese 2, Zobec 7, Fonda 5, Corretti 2, Giacomini 10, Gruden 2, Kralj. Trener: Sila. V zaostali tekmi je pri Bregu gostovala ekipa Albe iz Krmina. Domači so dobro začeli tekmo in povedli tudi za 10 točk. V nadeljevanju so nekoliko popustili in gostje so se do polčasa približali na eno točko. V drugem polčasu pa so brežani povsem popustili tako v napadu kot v obrambi. Preveč je bilo tudi zgrešenih metov, tako da je bil poraz neizbežen. PRVENSTVO U13 RDEČA SKUPINA Polet/Kontovel - Azzurra D 40:43 (13:9, 18:21, 26:37) POLET/KONTOVEL: Tulliach, Daneu T. 10, Dell' Anno 7, Ukmar, Co-loni 1, Antler, Škabar 4, Ciuch S., Daneu A. 12, Furlan 2, Grgič 4, Perrelli. Trener: Vremec. Igralci ekipe Športne šole Po-let/Kontovel so se prvič v letošnjem prvenstvu približali zmagi. V nasprotju z zadnjimi tekmami so tokrat Vremče-vi igralci začeli bolj odločno in prevzeli vodstvo. Tržačani so v nadaljevanju uspeli nadoknaditi zaostanek, si priigrali tudi 11 točk prednosti (26:37). Domači igralci pa so takrat odločno reagirali in se v zadnjih minutah tekme približali Azzurri. To pa je bilo tudi vse, saj so se gostje v zadnjih minutah pravočasno zbrali in zmagali s tremi točkami prednosti. Od posameznikov je tokrat pozitivno presenetil Jan Dell' Anno, prav vsi pa si zaslužijo pohvalo za požrtvovalnost. RUMENA SKUPINA Don Bosco - Breg 42:71 BREG: Geleni 12, Stefancic 2, Gregori 2, Vascotto 4, Sema 9, Tul 3, Sparta 2, Zobec 92, Fonda 9 Giacomi-ni 15, Stagni 2. Trener: Sila. V 7. krogu so brežani igrali proti ekipi Don Bosca in jo brez težav premagali. Priložnost za igro so dobili vsi in se tudi vpisali med strelce. Bor NLB - Azzurra »A« 28:91 (7:22, 12:51, 22:69) BOR NLB: Impellizzeri, Kravos, Švara 10, Jurc Blagovič U., Bole 2, De Robbio 10, Pettirosso, Križmančič, Sko-ko, Jurc Blagovič J., Cerimovič 2, Man-dič 4. Trener: Jakomin Borovci so se dobro in učinkovito upirali močnejšim nasprotnikom le v določenih trenutkih, predvsem v prvi in tretji četrtini. Pri domačih so vsekakor vidni določeni napredki predvsem v organizaciji napada in pri postavitvi obrambe. Z 10 točkami sta se iskazala Andrea De Robbio in Igor Švara. (beto) Y- Sport M ~ X Tatktnap/iliïQoi'jiwnrûifgatifii'i/it.ki? 516 Torek, 26. januarja 2010 / SMUČANJE Torek, 26. januarja 2010 17 V ORGANIZACIJI SK BRDINA - V Forni di Sopra deželna tekma FISI za pokal ZSŠDI Med veleslalomskimi količki 190 tekmovalcev Brez zastojev - Nastopilo tudi osem naših tekmovalcev - V soboto tekmovali na isti progi V nedeljo je SK Brdina organizirala deželno tekmo FISI za dečke/ce in naraščaj-nike/ce, ki je bila veljavna za Pokal ZSŠDI. Na progi Var-most 2 v kraju Forni di Sopra so priredili veleslalomsko tekmo, na kateri je tekmovalo približno 190 smučarjev 23 deželnih klubov. Nastopili so tudi trije člani Brdine, član kriške Mladine in štirje tekmovalci Devina. Tekmovanje veljavno tudi za pokal Friuladria je steklo brez daljših zastojev. Traser je bil Lucio Rosi, ki je postavil hitro postavitev, glavni direktor nedeljske tekme pa je bil član Brdine, sodnik in odbornik deželne smučarske zveze Lojzko Po-povič. Med tekmo sta se dva tekmovalca lažje poškodovala, k sreči brez hujših posledic. V edinem spustu je bil član Mladine Albert Kerpan (na sliki desno) med 51 naraščajniki osmi (53,16), zmagal je Massimiliano Val-careggi (Cai TS, 50,70), Erik Grego-ri (Brdina) pa je bil 33. (1.00.57). Med deklicami se je Brdinina tekmovalka Katrin Don (na sliki le- vo) tudi v nedeljo uvrstila med najboljšo petnajsterico med 43 tekmovalkami. Tokrat je bila 15. s časom 56,87, zmagala je Lisa Sganolin (Lussari, 50,87). Med deklicami letnika 1998 je bila Donova četrta. Ostale: 33. Patrizia Zarotti (Devin, 1:03,83); 38. Alessia Bussolini (Devin, 1:10,58). Med dečki je bil med leto starejšimi tekmovalci smučar Devina Luca Carciotti 18. (56,09), deveti med letniki 1998. Ostali: 25. Tommaso Pilat (57,92), 34. Matej Udovič (oba Devin, 1.00,54), 53. Loris Strain (Brdina, 1.09,85). Zmagal je Matteo Bicocchi (Cai TS) s časom 52,77. Tekmovanje se je zaključilo z nagrajevanjem, na katerem so organizatorji podelili pokale prvim petim uvrščenim tekmovalcem vseh starostnih kategorij ter najboljšim trem kubom. Dečki/ce in naraščajniki/ce so v soboto tekmovali tudi v kraju Forni di Sopra na progi Var-most 2. Društvo Fornese je priredila zaostala tekmo, ki je odpadla v začetku januarja. Med deklicami je Brdi-nina smučarka Katrin Don osvojila 12. mesto (57,93) in bila druga med tekmovalkami letnika 1998. Zmagala je Lisa Sganolin (Lussari, 52,85). Med 41 tekmovalkami sta bili tekmovalki Devina Alessia Bussolini in Patrizia Zarotti 37. oziroma 38. Naraščajniki so nastopili v dveh spustih. Član kriške Mladine Albert Kerpan je bil peti (1:45,85). Po prvem spustu je dosegel šesti čas, z dobro vožnjo v drugem spustu pa je nadoknadil eno mesto. Zmagal je Massimiliano Valcareggi (Cai Ts, 1:41,91). Med dečki je nastopilo pet naših smučarjev, nihče pa se ni uvrstil med najboljšo petnasjterico. Izidi: Luca Carciotti je bil 19. (59,38), Matej Udovič 21. (oba Devin) 1:00,17, 43. Andrea Facchini 1:10:62, 45. Loris Strain (oba Brdina) 1:13,57; Tom-maso Pilat (Devin) odstopil. DEŽELNA TEKMA FISI Mladinci in veteran na vrhu V soboto je bila na Piancavallu veleslalomska tekma za mladince, člane in veterane, ki jo je priredil smučarski klub Casarsa San Vito. V kategoriji mladincev je zmagal Matej Škerk (Devin), ki je dosegel tudi četrti absolutni čas (51,97). V kategoriji mlajših mladincev sta bila Minej Purič (Mladina) prvi (52,48) in Štefan Žužek (Devin) drugi (53,27), dosegla pa sta osmi in dvanajsti absolutni čas. Aleksander Cossut-ta je bil v tej razvrstitvi peti (53,67).Med mladinkami je bil Nina von Egitz (Devin) tretja. V kategoriji veterano B1 v je bil uspešen Stojan Sosič (Mladina) s končnim drugim mestom, dosegel pa je tretji absolutni čas (56,88). Na sliki: vsi naši tekmovalci POKAL ZKB - Prva tekma 5. Primorskega smučarskega pokala v organizaciji SK Brdina Gimkana je bila dobra izbira Namesto običajnega veleslaloma - Novost so klubi sprejeli z navdušenjem - Tekmi, ki je stekla brez zastojev, je sledil prijeten družabni popoldan Lestvice DRUŠTVENA LESTVICA 1. Devin 8.800 točk; 2. Kalič Postojna 6.958 točk; 3. Brdina 4.498 točk; 4. Matajur Tolmin 4.331 točk; 5. Gorica, 3.817 točk; 6. Kras 3.427 točk; 7. Mladina 2.320 točk; 8. SPDG 2.200 točk; 9. Pivka 1.841 točk; 10. Javornik 1.736 točk; 11. Snežnik Ilirska Bistrica 1.431 točk; 12. Kanin Bovec 896 točk. SUPER BABY-SPRINT ŽENSKE: 1. Caterina Sinigoj (Devin) 1:01,43; 2. Nuša Zadel (Pivka) 1:03,01; 3. Manca Rot (Kalič Postojna) 2:11,52. SUPER BABY-SPRINT MOŠKI: 1. Tjas Furlan (Gorica), 53,54; 2. Alex Ostolidi (Brdina), 56,64; 3. Staš Mijatovic (Kras), 56,77. BABY SPRINT-ženske: 1. Petra Udovič (Devin), 43,10; 2. Mojca Melinc (Gorica), 43,75; 3. Danaja Ogrizek (Kalič Postojna), 45,45. BABY SPRINT MOŠKI: 1. Luka Samokec (Snežnik Ilirska Bistrica) 43,63; 2. Aleks Ronzullo (Snežnik Ilirska Bistrica) 46,85; 3. Toni Zrimšek (Kalič Postojna) 46,23. MIŠKE: 1. Urša Korošec (Kalic Postojna) 40,45; 2. Andrea Craievich (Devin) 40,54; 3. Kaja Mrakic (Gorica) 41,64. MIŠKI: 1. Jan Ostolidi (Brdina) 38,51; 2. Carlo Francesco Rossi (Brdina) 38,92, 3. Enrico Rožič (Devin) 40,38. SUPER DAME: 1. Liljana Mavri (Gorika) 43,40, 2. Vesna Matelic (Kras) 46,68; 3. Maja Melinc (Gorika) 49,41. SUPER VETERANI B: 1. Giuseppe Pangos (Devin) 47,95, 2. Vittorio Trovi (Mladina) 53,57. DAME: 1. Eva Suštaršič (Pivka) 37,13, 2. Janja Lesjak (Matajur Tolmin) 42,44; 3. Jelka Jug (Matajur Tolmin) 44,76. SUPER VETERANI A: 1. Bogdan Milič (Devin) 41,05, 2. Alessandro Hrovatin (Devin) 41,13; 2. Roberto Greco (Devin) 41,54. VETERANI: 1. Narcis Vodopivec (Gorica) 38,18; 2. Alessandro Corbatto (Devin) 38,41; 2. Piero Perti (Brdina) 38,55. AMATERJI: 1. Marko Korošec (Kalic Postojna),36,33; 2. Marko Milharčič (Pivka) 36,36; 3. Matjaž Čigon (Kalic Postojna) 37,84. STAREJŠE ČLANICE: 1. Aleksandra Merhar (Kalič Postojna) 43,19; 2. Urška Miklavec (Kalič Postojna) 45,81; 3. Erika Hrovatin (Devin) 45,99. STAREJŠI ČLANI: 1. Aleš Sever (Devin) 34,01; 2. Aljoša Gorjan (Brdina) 34,40; 3. Aleš Sirca (Kras) 36,42. ČLANICE: 1. Roberta Ressi (SPDG) 38,63; 2. Martina Bogatec (Mladina) 39,02; 3. Astrid Corbatto (Devin) 41,94. ČLANI: 1. Igor Lipušček (Matajur Tolmin) 35,01; 2. Gregor Nanut (SPDG) 35,13; 3. Matej Stolfa (Devin) 41,99. MLADINKE: 1. Carolina Russo (Mladina) 36,79; 2. Mateja Nanut (SPDG), 37,88; 3. Karolina Bosic (Matajur Tolmin) 38,34. MLADINCI: 1. Žiga Cigoj (Gorika) 35,74; 2. Jan Marolt (Kalič Postojna) 36,58; 3. Jaka Poljšak (Kalič Postojna) 37,62. NARAŠČAJNICE: 1. Manja Madved (Matajur Tolmin) 35,94; 2. Meta Poljšak (Kalič Postojna),39,03; 3. Lara Čigon (Kalič Postojna) 40,33. NARAŠČAJNIKI: 1. Tilen Puc (Gorica) 37,16; 2. Andraž Dobovšek (Gorica) 37,57; 3. Tim Konec (Matajur Tolmin) 38,18. DEKLICE: 1. Lorina Antončič (Kalič Postojna) 39,01; 2. Katrin Don (Brdina) 40,30; 3. Petra Brlogar (Pivka) 40,66. DEČKI: 1. Blaž Govekar (Javornik) 38,12; 2. Andraž Kobal (Kanin Bovec) 38,14; 3. Dejan Felc (Javornik) 38,55. Sonce in hladno vreme sta bila pravi binom za uspešno izvedbo prve tekme 5. Primorskega pokala in 6. pokala Alternativa sport, ki je v soboto privabila v deželno smučarsko središče Forni di Sopra približno 270 smučarjev. Na progi Cimacuta bis je smučarski klub Brdina priredil tekmo za Pokal Zadružne kraške banke, ki sodi v sklop štirih tekem Primorskega pokala. Člani štirih slovenskih klubov v Italiji (Brdine, Devina, Mladine in SPDG) ter člani osmih smučarskih klubov iz Notranjsko-primorske regije so se za prve točke Pokala pomerili v razgibani gimkani s slalomskimi in vele-slalomskimi zavoji, paraboličnim ovinkom in valom. Start, ki je bil sprva predviden nekoliko više, je bil prestavljen, tako da je bila proga krajša od pričakovane, kljub temu pa je traser postavil vse ovire, razen skoka. Novost Pokala so vsi klubi sprejeli z navdušenjem, saj so organizatorji ponudili alternativno preizkušnjo in ne običajnega veleslaloma. Nekaj težav so v raznoliki postavitvi imeli samo najmlajši smučarji (ki niso še dovolj vešči). Prav zato so organizatorji poudarili, da bi bilo dobro, če bi klubi na tekme Pokala vpisali le tiste, ki lahko sami izpeljejo celotno progo. Organizatorji so tekmo izvedli brez zastojev. Čeprav so športno rekreacijsko prireditev priredili v soboto, je bil odziv zelo dober. Pohvalne besede so izrazili tudi klubi iz Slovenije, med drugimi tudi predsednik smučarskega kluba Kras Matjaž Vohinc: »Organizacija tekme je bila zelo dobra. Gimkana je bila dobra izbira, saj so prireditelji tekmovalcem ponudili nekaj novega in zanimivega. Zdi pa se mi, da je na teh tekmovanjih pomembnejše druženje po tekmi in zabava.« Na progo so se prvi podali najm-ljaši, nato so bile na vrsti vse članske kategorije, kot zadnji pa so se po progi spustili še naraščajniki in dečki. Spuste vseh tekmovalcev je spremljal neutrudni komentar predsednika ZSŠDI Jureta Kufersina, ki je še dodatno poživil vzdušje na cilju. Najhitrejši med moškimi je bil trener Devina Aleš Sever, med ženskami pa Manja Medved, članica SK Matajur Tolmin. Največ tekmovalcev je štela ka- SK Devin je zbral največ točk in osvojil prvo mesto na društveni lestvici. Drugi je bil SK Kalič Postojna, tretji pa organizator, openski SK Brdina. Spodaj: organizatorji so ponudili okusno kosilo Manja Medved (SK Matajur Tolmin) tegorija veteranov (letniki 1955-1964), in sicer 24. V mladinskih kategorijah je nastopilo 139 tekmovalcev, največ je bilo dečkov (22). V članskih kategorijah pa je sodelovalo 114 smučarjev. Največ točk je na društveni lestvici zbral SK Devin, drugi je bil SK Kalič, tretji pa organizator, openski SK Brdina. Tekmovalnemu delu je sledila družabnost s kosilom, ki so ga ponudili organizatorji. Ob testeninah z mesnim prelivom so vsi nastopajoči lahko potešili žejo s kuhanim vinom in nealko-holnimi pijačami. Športno prireditev je zaključilo nagrajevanje, ki ga je uvedel pozdrav predsednik SK Brdina Marko Piccini, pred mikrofon pa je stopil tudi načelnik smučarske komisije ZSŠDI Ennio Bogatez. S pokali so organizatorji nagradili tri najboljše smučarje vseh 14 starostnih kategorij, nagrade pa so prejeli tudi najboljši klubi. Naslednja tekma pokala bo v soboto, 6. februarja na Starem Vrhu. SK Kalič Postojna bo priredil 2. Mi-škotov pokal. Aleš Sever (SK Devin) 1 8 Torek, 26. januarja 2010 ODBOJKA / TEKMA KROGA - Slogaši v C-ligi dosegli važno zmago v boju za obstanek Verjamejo, da si bodo zagotovili obstanek v ligi Robert Devetak dobro opravlja odgovorno nalogo - M. Romano: »Marsikaj se da še narediti« 13. KROG Kontovelke že dosegle predlanske točke V zadnjem kolu prvega dela je bila med našimi ekipami spet tik pred prestižno zmago Sloga List, ki je v zadnjih treh nastopih v ženski C-ligi osvojila šest točk in verjetno končno našla izhod iz krize. Slogašice so bile v soboto že na tem, da premagajo dotlej prvouvrščeni Millenium, na koncu pa so favorizirane nasprotnice vendarle prevladale. Naša ekipa si je vsekakor pred povratnim delom prvenstva v boju za obstanek zagotovila varnejše izhodišče. Precej težja bo s tega vidika naloga združene ekipe Bora in Brega Kmečka banka, ki je v soboto na tekmi proti Martignaccu največ težav, kot že večkrat letos, imela v sprejemu, pri zaključevanju napadov in obrambi plasiranih žog. V moški C-ligi je poleg Sloge do točk prišla samo Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki je bila tudi v okrnjeni postavi enakovredna Basilianu. Slabše so Batti-stijevi varovanci tokrat predvsem sprejemali, saj se je močno poznala odsotnost libera Kraglja. Kljub dobri igri pa je brez točk ostala Olympia Fer Style, ki je bila v vseh štirih setih enakovredna veliko bolj izkušenim odbojkarjem S. Giovannija. V ženski D-ligi so Kontovelke takoj pozabile na neuspeh proti Buii in z učinkovito igro brez večjih težav premagale nevarno Carnio, ki sodi med glavne tekmece v boju za playoff. S sobotno zmago so borbene varovanke Tanje Cerne tudi že dosegle več točk kot v sezoni 2007/2008 (25). V isti ligi je na tekmi proti drugou-vrščenemu Trivignanu po pričakovanjih praznih rok ostal Govolley Kmečka banka, ki ima zdaj spet kompletno ekipo, tako da bo verjetno v drugem delu bolj uspešen, nadoknaditi pa mora vsaj osem točk. Naš edini predstavnik v moški D-ligi je izgubil proti tretjeuvrščene-mu Volley Clubu. Tržačani so sicer boljši od naše ekipe, ki pa bi lahko v popolni postavi in z večjo hladnokrvnostjo dosegla več. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva je bila v Repnu na sporedu ena izmed ključnih tekem v boju za obstanek. Zasluženo so jo osvojili Slogaši, ki so zmagali z neoporečnim 3:0. V prvih dveh setih so svoje nasprotnike dobesedno držali v šahu in kljub temu, da so v C ligi novinci, zaigrali zlasti taktično zrelo. Tekmo so med tednom s trenerjem dobro pripravili: vedeli so, da CUS skuša veliko napadati s centra, zato so se maksimalno koncentrirali na blok, ki je bil tokrat zelo uspešen (12 direktnih točk, petnajstkrat pa so z dotikom omilili nasprotnikov napad ali poslali žogo na drugo stran mreže), dobro so tudi pokrivali igrišče. Svoj značaj in veliko voljo do zmage so pokazali v tretjem setu, v katerem so že visoko zgubljali (1:7, 6:15), a ga nato predvsem z odlično obrambo obrnili v svojo korist. Trener Ivan Peterlin je bil seveda zelo zadovoljen s tem, kar so njegovi igralci v soboto pokazali. »V C ligi smo novinci, pa tudi ekipa je nekoliko drugačna od tiste, ki je lani napredovala iz D lige. V njej ni več podajača Bertalija, ki ga je v okviru dogovorov o sodelovanju med Slogo in Sočo nadomestil Robert Devetak. Robert ima letos prvič na svojih ramenih tako odgovorno nalogo, ki jo dobro opravlja in je nedvomno s stalnim igranjem veliko napredoval. Do- SEDMERKA TEDNA Matjaž Romano (v napadu) med najzaslužnejšimi za zmago Sloge proti CUS kroma kaz več, da lahko mladim zaupamo, če so resni in pripravljeni zavzeto delati. Prvi del prvenstva nam kaže, da bo treba vložiti še veliko truda in energij, če hočemo doseči zastavljeni cilj - obstanek med tretjeligaši.« Eden najboljših na igrišču je bil v NAŠE ŠTEVILKE Za pomembno zmago proti Cusu bi tokrat omenili centra Mirka Kante-ja, ki je skupno dosegel 11 točk, med temi pa jih je kar 8 (tudi odločilno v zadnjem setu) z blokom. Pri Soči je letos prvič v začetni postavi igral Marko Černic, ki je bil v napadu zelo učinkovit, zanesljivo pa je tudi sprejemal. Izkazal se je tudi David Škorjanc. V vrstah Olympie je bil na mreži spet najboljši Igor Valentinčič, ki je v dosegel 20 točk (povprečno 5 na set). Slo-gašice so bile že na pragu presenečenja, med posameznicami pa bi izpostavili nastop Giulie Spanio, ki je na zadnjih tekmah ni bilo, tokrat pa je dosegla kar 17 točk in bila top scorerka svoje ekipe. Med ženskami je ta teden slavil le Kontovel, pri katerem je zelo dobro vodila igro Giulia Antognol-li, ki se je izkazala tudi na servisu. Pri ekipi Bora in Brega Kmečka banka pa se vrača v formo Maria Della Mea, ki je dokaj dobro napadala, nekaj točk pa je dosegla tudi s servisom. Top scorerji tedna Moški: Valentinčič (O) 21, Testen (So) in M. Devetak (So) 14, I. Černic (So) 15, Komjanc (O) in Romano (Sl) 14, Braione (Np) in Cettolo (Sl) 13. Ženske: Bukavec (K) 18, Spanio (Sl) 17, Babudri (Sl) 14, Fazarinc (Sl)13, Verša (K)11, Anja Zuzič (K) in La Bianca (Sl) 10. Skupno Moška C-liga: Ombrato (V) 255, Valentinčič (O) 192, Testen 186, Cettolo 167, Terčič (O) 142, D. Faganel 134, I. Černic 129, Juren 118. Moška D-liga: Kuštrin 115, Braione 92, Boschini 81, Bernetič 45. Ženska C-liga: Fazarinc (Sl) 165, Ba-budri (Sl) in Vodopivec (B-B) 153, Flego (B-B) 113, Spanio (Sl) 106, Spe-tič (B-B) 103, La Bianca (Sl) 94, Grgič (B-B) 91, Della Mea (B-B) 89. Ženska D-liga: Bukavec (K) 235, Verša (K) 159, Mania (G) 143, Da-nielis (G) in Micussi (K) 73, Lisjak (K) 71, Cella (G) 70, Bressan (G) 65. soboto Matjaž Romano. »Tekma je bila zelo občutena in zmage smo si vsi resnično želeli. Začeli smo zelo dobro, igrali tako, kot smo se domenili med tedenskimi treningi in vsak od nas je izpolnil vse, kar je trener od njega pričakoval. S tako igro smo tudi presenetili nasprotnike, da se nam res niso mogli enakovredno upirati. To velja za prva dva seta, ker smo potem na začetku tretjega nekoliko popustili, a smo še v pravem času spet ujeli svoj ritem, da smo zmago osvojili brez izgubljenega seta.« Matjaž je v C ligi igral že pred nekaj leti, takrat sicer kot najmlajši igralec ekipe, ki seveda ni bil v standardni postavi, lani pa je Slogi s svojimi soigralci priigral napredovanje iz D lige. Na vprašanje, kakšna je razlika med obema deželnima ligama, je brez oklevanj odgovoril, da te letos vsaka napaka stane veliko več kot v D ligi. In načrti za povratni del? »Marsikaj se da še narediti. Verjamem, da z obstankom v ligi ne bomo imeli težav in upam, da se bomo uvrstili vsaj nekaj mest višje kot ob koncu prvega dela.« MOŠKA C-LIGA - V Gorici Nasprotnikovi centri trn v peti igralcev Olympie Zaradi računalniškega škrata se nam je v nedeljsko številko vrinilo napačno poročilo našega sodelavca o tekmi Olympie proti Natisonli. Pravilnega objavljamo danes, bralcem in društvu pa se za napako opravičujemo. Olympia - Natisonia 1:3 (22:25, 21:25, 25:20, 22:25) OLYMPIA: Peršolja 8, Sancin 5, Hlede 3, Valentinčič 21, Komjanc 14, Terčič 8, Capparelli (L), Brotto , Polesel 0, Gat-ta 0, Caprara 1. Odbojkarji Olympije so v dokaj nezanimivem srečanju proti favorizirani ekipi Natisonie zapustili igrišče kot poraženci. Gostom so prepustili celoten izkupiček , četudi bi lahko s kančkom večje zbranosti v četrtem nizu odnesli vsaj točko. Od-bojkarji iz vasi ob Nadiži, katere vodi kot trener in podajalec bivši valovec Berzaco-la, so tokrat delovali dokaj nemotivirano in so le v sklepnem delu posameznih nizov pokazali večjo zbranost. Njihov glavni napadalec Lojacono je igral le do polovice drugega niza in dosegel pičlih pet točk. Vsega tega domačini niso znali izkoristiti in so si tako zapravili priložnost za pomemben uspeh. Vsekakor je bila očitna tehnična premoč izkušenih gostov, ki so pogostokrat računali na napake odločno mlajših nasprotnikov. Ključni faktor celotnega srečanja so pa odigrali centri, ki so bili za gostujočo ekipo odločilnega pomena. Istega ne moremo reči o domačinih. V prvem nizu je bil rezultat izenačen vse do 10. točke, ko si si gostje priigrali rahlo prednost in jo ohranili do konca niza. V drugem nizu so bili gostje v stalni prevladi. V tretjem nizu so si varovanci trenerja Je-rončiča priigrali znatno prednost desetih točk (14:4) in jo z nekolikšnim naporom le spremenili v zmagoviti niz. V četrtem nizu so bili domači igralci v vodstvu do stanja 10:8, ko je prišlo do kriznega trenutka in so gostom prepustili sedem zaporednih točk, kar je dokončno zapečatilo usodo srečanja. Uspelo jim je še približati se na samo točko razlike (20:21) vendar so si s slabim sprejemom pokopali vsako upanje po uspehu (J.P.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Na Goriškem Mossa - Olympia 3:0 (25:17, 26:24, 25:19) OLYMPIA: Blasig, Hlede, Culot, Gatta, Komjanc, Gomiscech, Mucci, Dor-ni, Frandoli (L). Trener: A. Terpin Olympia se je prvouvrščeni Mossi upirala le v drugem nizu, a jo je v končnici izdala neizkušenost, tako da so domačini osvojili tudi ta niz. Turriaco - Soča Lokanda Devetak 1:3 (21:25, 25:21, 21:25, 35:37) SOČA LOKANDA DEVETAK: A. Černic 22, M. Černic 28, Cotič 9, I. Devetak 14, T. Devetak 2, Fiorelli 0, Juren 1, Ulian. Trener: Jelavič Čeprav so igrali brez centrov, so So-čani zmagali z borbeno igro v obrambi in dobrim napadom. V zadnjem nizuso vodili 21:13, domačini pa so jih z odlično igro ujeli pri 24. točki. Obe ekipi sta imeli več zaključnih žog, prisebnejša pa so bila Soča. Vrstni red: Mossa 12, Soča Lokanda De-vetak 9, Turriaco 8, Olympia 3, Fincantieri 0. MOŠKA C-LIGA KROGA Basiliano - Soča ZBDS 3:2, Alluminio 3:1, Il Pozzo - Prata 3 Fincantieri 0:3, Olympia Fer Style 1:3, Sloga - CUS TS 3:0, Val ni igral IZIDI 1B. Buia - Ferro :2, Porcia -Natisonia Prata 12 10 2 34:10 32 Il Pozzo 12 11 1 34:14 31 PAV Natisonia 12 10 2 33:13 29 Buia 12 9 3 31:14 28 Val Imsa 12 7 S 27:2B 20 Basiliano 12 6 6 25:22 19 Fincantieri 12 6 6 23:20 18 Soča ZBDS 12 S 7 22:26 16 Ferro Alluminio 12 4 8 18:28 12 Sloga 12 4 S 16:28 11 CUS TS 12 3 9 11:32 7 Olympia Fer-Style12 2 10 12:B1 7 Porcia 12 1 11 9:34 4 PRIHODNJI KROG: Buia - Basiliano, Il Pozzo - Soča ZBDS (7.2. ob 18.00), Val Imsa - PAV Natisonia (6.2. ob 20.30), Olympia Fer Style (6.2. ob 20.00), Sloga - Prata (6.2. ob 20.30), Porcia - CUS Trieste, Ferro Alluminio bo prost Moška D-liga izidi 13. KROGA Naš prapor - Volley club 0:3, Travesio - Altura 3:0, Lignano - Pippoli 3:0, Broker - Cervignano 3:0, Vivil - Cordenons 3:1, San Sergio in Reana nista igrala Lignano 11 10 1 31:7 30 Vivil 11 9 2 28:10 26 Volley Club 11 7 4 29:15 24 Altura 11 7 4 24:17 20 Reana 11 7 4 25:20 19 Pippoli UD 11 7 4 24:21 19 Travesio 11 5 6 20:20 17 Naš prapor 11 4 7 1S:24 12 Cordenons 11 4 7 17:27 11 San Sergio 11 3 10 10:27 8 Broket TS 11 2 9 10:27 6 Cervignano 11 1 10 12:31 6 PRIHODNJI KROG Travesio - Naš prapor (6.2. ob 20.30), Reana - Volley club, San Serg io - Cervignano, Broker - Pippoli, Lignano - Cordenons, Altura in Vivil bosta prosta ALAN DOMIO Naš Stera podaja prehitre žoge! Na klopi tržaške ekipe CUS sedi, poleg trenerja Lorenza Robbe, tudi Alan Domio v vlogi spremljevalca. Alan je pred leti dokaj uspešno nastopal v vrstah Bora in Sloge, z vpisom na univerzo pa je začel igrati za CUS. Uradno je še zdaj registriran za to društvo, ker pa mu primanjkuje časa za redno treniranje, seveda ne igra in svoj doprinos nudi kot pomočnik in odbornik. Po sobotni tekmi je zelo športno priznal, da si je Sloga zmago zaslužila: »Sloga me je s svojo igro presenetila, saj igra dosti bolje kot na začetku prvenstva in njeno mesto na lestvici ne odraža dejanske moči. Mi smo sicer v prvih dveh se-tih veliko grešili, Slogaši pa so nas presenetili z odličnim blokom. Nekoliko manj natančni so bili morda v sprejemu, priznati pa moram, da so res dobra ekipa. Pri našem društvu imamo težave, ki so pač vezane na univerzitetno ekipo: ko kak dober igralec konča s študijem, se vrne domov in velikokrat zanj nimamo ustreznega nadomestila. Tako smo v primerjavi z lansko sezono izgubili nekaj igralcev, najmočnejši Iacca-rino igra letos z videmskim VBU v B 2 ligi. Pri videmski ekipi je lani igral naš standardni podajač Stera, ki pa se ni še vživel v ritem C lige, saj podaja preveč hitrih žog na center, vendar ima okoli sebe manj hitre napadalce kot lani, kar se je krepko poznalo tudi tokrat, saj so nas Slogaši redno blokirali.« CUS ima po Domiovih besedah kot edini cilj rešitev pred izpadom. Po sobotnem krogu je njegova ekipa na 11. mestu z enakim številom točk kot Olympia, a z zmago več. Če bi se prvenstvo končalo danes, bi bil CUS torej rešen, do konca prvenstva pa manjka še dvanajst kol! Alan Domio seveda upa (kot tudi vsi ostali deželni ligaši...), da bo iz B2 lige izpadla največ ena deželna šesterka, saj bi se v nasprotnem primeru število izpadov povečalo, s tem pa tudi razširil krog »kandidatov« za selitev v nižjo ligo. Ženska C-liga IZIDI 13. KROGA Martignacco - Bor Breg Kmečka banka 3:0, Tarcento - Rojalkennedy 3:2, S. Andrea -Sangiorgina 0:3, System volley - Blu Volley 3:0, Pordenone - Volleybas 3:0, Millienium - Sloga List 3:2, Talmassons - Chions 3:0 Martignacco Millenium Talmassons Chions Sangiorgina Pordenone System Volley Tarcento S.Andrea Sloga List Volleybas Bor Breg KB RoyalKennedy Blue PN PRIHODNJI KROG Tarcento - Martignacco, Sangiorgina - Rojalkennedy, System volley -Bor Breg Kmečka banka (6.2. ob 18.00), S. Andrea - Sloga List (6.2. ob 20.30), Millenium - Volleybas, Blu Volley - Talmassons, Pordenone - Chions 13 12 1 37:11 35 13 12 1 36:12 34 13 10 3 34:12 30 13 9 4 30:15 26 13 8 5 29:28 25 13 7 6 28:122 23 13 5 7 22:25 17 13 6 7 23:29 15 13 6 7 20:29 15 1B S S 22:B1 1S 13 4 9 7:17 14 1B B 10 1S:B2 9 13 3 10 13:36 8 13 2 11 9:35 7 Zenska D-liga IZIDI 13. KROGA Volley Gemona - Altura 3:2, Fincantieri - II Pozzo 3:2, Kontovel - Volley Carnia 3:0, Azzano X - Cordenons 0:3, Rizzi - Buia 0:3, Mossa - Vivil 0:3, Trivignano - Govolley Kmečka banka 3:0 Vivil Trivignano Cordenons Kontovel Buia Rizzi Volley Carnia Volley Gemona Altura Azzano Pradamano Mossa Govolley KB Fincantieri PRIHODNJI KROG: Fincantieri - Volley Gemona Volley Carnia - Il Pozzo, Azzano -Altura, Kontovel - Vivil (6.2. ob 20.30), Mossa - Buia, Trivignano - Cordenons, Rizzi -Govolley Kmečka banka (6.2. ob 20.30) 13 12 1 38:4 37 13 11 2 37:11 33 13 10 3 32:13 30 1B 10 B B1:1S 27 13 9 4 30:14 27 13 8 5 25:18 23 13 8 5 27:21 22 13 6 8 21:25 18 13 5 8 21:29 18 13 3 10 17:32 11 13 2 11 16:34 10 13 3 10 12:32 9 1B B 10 12:B4 S 13 1 12 4:38 0 ODBOJKA Torek, 26. januarja 2010 1 Q POKRAJINSKA PRVENSTVA - Po prvem delu 2. ženske divizije na Tržaškem Kontovel in Bor v boju za napredovanje 1. ženska divizija: hud poraz Brežank - Under 18 moški: Olympia ima po porazu v Trstu manj možnosti v boju za naslov - Under 16 moški: Sloga Tabor osvojila derbi Virtus - Kontovel/Sokol 1:3 (19:25, 25:18, 8:25, 18:25) KONTOVEL/SOKOL: Bembi, J. in M. Briščik, Ferluga, Cibic, Ghezzo, Grego-ri, Klobas, Ravbar, Škerlavaj, Starc, Paoli (L). Trener: Veronika Zuzič Odbojkarice Kontovela in Sokola so zasluženo premagale Virtus in tako prvi del prvenstva zaključile na tretjem mestu. V prvem setu so varovanke Veronike Zuzič igrale zelo dobro v obrambi in tako kljub manj učinkovitemu napadu slavile, v drugem setu pa so bile boljše domačinke. V nadaljevanju je naša ekipa zaigrala res odlično na mreži, tako da je bil Virtus povsem brez moči. V tretjem setu je Kontovel/Sokol tudi zelo dobro serviral, v tem elementu pa je bila še posebno uspešna Valentina Cibic, ki je dosegla kar osem zaporednih točk. Četrti niz je bil nato spet bolj napet in izenačen, po zaslugi blokov Tine Ravbar in napadov Carol Ghezzo ter Valentine Cibic pa so naše igralke vendarle prevladale. Za pomembno zmago zasluži pohvalo celotna ekipa. Hammer - Bor Zadružna kraška banka 3:0 (25:15, 25:9, 26:24) BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Martincich, Richiardi, Luxa, Piccinino, Virgilio, Veronesi, Pugliese, Boz, Cossutta, Boscolo. Trener: Marko Coloni Borove odbojkarice so morale v zadnjem kolu prvega dela prvenstva po pričakovanju priznati premoč Hammerja, ki ima v svojih vrstah več izkušenih igralk, ki so nastopale tudi v državnih ligah. Naše odboj-karice so sicer igrale zelo borbeno in odločno, domače igralke pa so bile kljub temu precej boljše. Tik pred zmago pa so bile bo-rovke v zadnjem setu, v katerem je Hammer igral z rezervnimi igralkami. Plave so bile zelo zbrane in so povedle celo 22:15, tedaj pa se jim je zataknilo. Domače igralke so zaigrale odlično v obrambi, našo ekipo pa spravile v težave tudi s servisom. Borovke so imele na razpolago tudizaključno žogo, a jo je Hammer izničil in nato dosegel še odločilni točki. Ostali izidi: Poggi 2000 - Triestina Volley 0:3, Poggi Oma - Coselli 2:3, Roia-no Gretta Barcola - Prevenire 3:0. Vrstni red: Hammer 24, Bor Zadružna kraška banka 20, Kontovel/Sokol 18, Roiano Gretta Barcola 17, Virtus 15, Coselli 9, Triestina Volley 8, Poggi Oma 7, Poggi 2000 5, Prevenire 0 (Prevenire z dvema, Triestina Volley in Bor Zadružna kraška banka z eno tekmo manj). 1. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Tržaškem Altura - Breg Alta Informatica 3:1 (13:25, 27:25, 25:23, 25:18) BREG ALTA INFORMATICA: Co-larich, De Rota, Faimann, Mauro, I. Petti-rosso, M. in S. Sancin, Stepančič, Sternad, Zeriali, U. Pettirosso (L). Trener: Gabriele Ta-lotti Brežanke so v zadnjem krogu prvega dela prvenstva nepričakovano izgubile proti mladim igralkam Alture. Srečanje so sicer začele zelo dobro in z lahkoto osvojile uvodni niz. Takrat so močno popustile in začele nasprotnice podcenjevati, kar jih je zelo drago stalo. Najprej so izgubile drugi niz, nato pa še ostala dva, saj so iz točke v točko postajale vedno bolj živčne in so bile v vseh elementih premalo natančne, tako da večkrat niso mogle zgraditi pravega napada. Ostali izidi: S. Andrea - Volley Oma 3:1, Volley 3000 - Killjoy 3:0, Oma - Coselli 3:1, Virtus - Sloga Dvigala Barich bo 2.2., ob 20.30, v tržaški športni palači PalaTrieste, Cus - Libertas odigrana sinoči. Vrstni red: Cus in Oma 27, Virtus 25, Sloga Dvigala Barich in S. Andrea 20, Coselli 19, Volley 3000 16, Killjoy 10, Breg Alta Informatica 9, Libertas 7, Altura 6, Volley Oma 3 (Killjoy, Cus, Sloga Dvigala Barich in Virtus z eno, Libertas z dvema tekmama manj). Na Goriškem Soča Pizzeria Frnažar - Mossa 3:1 (25:19, 25:12, 18:25, 25:15) SOČA PIZZERIA FRNAŽAR: Beu-ciar, Marussi, Zavadlav, Gabbana, Camau-li, Černic, Brumat, Gallizia, Povšič, Pozzo, Uršič, Turus (L). Trener: Paola Uršič Sočanke so končno spet prišle do novih točk in so po pričakovanju premagale zadnjeuvrščeno Mosso. Nasprotnice naše ekipe so še zelo mlade, kar se v njihovi igri tudi pozna, varovanke Paole Uršič pa so razen v tretjem setu, ko so igrale nezbrano, dobro opravile svojo nalogo. Ostali izidi: Capriva - Monfalcone 3:0, Millenium Lucinico - Morarese 1:3, Villesse - Cormons 3:0, Ronchi - Staranzano 3:0. Vrstni red: Millenium Azzurra/Farra in Ronchi 30, Villesse in Cormons 26, Morarese 22, Capriva in Grado 18, Pieris/Vivil 17, Turriaco 15, Soča Pizzeria Frnažar 10, Millenium Lucinico 8, Staranzano 5, Monfal-cone 1, Mossa 0. Under 18 ženske - Tržaško-goriško prvenstvo Skupina A Breg - Millenium 1:3 (13:25, 25:23, 11:25, 11:25) Triestina Volley - Breg 3:0 (25:6, 25:10, 25:21) Breg - Volley3000 1:3 (16:25, 25:22, 6:25, 16:25) BREG: Giacomini, Grgič, Kalin, Klun, Kraljič, Milič, Nadlišek, Palcich, Preprost, Zobec. Trener: Breda Berzan Brežanke so prejšnji teden odigrale kar tri srečanja in vsakič potegnile krajši konec. Proti Triestini Volley so naše odbojkarice povsem odpovedale v sprejemu in napadu, na ostalih dveh tekmah pa so dokaj dobro opravile svojo nalogo, kar še posebno velja za srečanje proti zelo dobrim igralkam Milleniu-ma. Dobro so sprejemale, bolj uspešne pa so bile tudi v napadu in bloku. Za dobre nastope v prejšnjem tednu zasluži pohvalo An-drejka Nadlišek. Kontovel/Sokol - Libertas 1:3 (20:25, 14:25, 25:17, 15:25) Killjoy - Kontovel/Sokol 3:2 (25:19, 21:25, 25:20, 17:25, 15:11) KONTOVEL/SOKOL: Ravbar, Za-vadlal, Ferluga, Škerlavaj, Ghezzo, Gregori, Cibic, Paoli, Turco, J. in M. Briščik, Klobas. Trenerki: Sandra Vitez in Veronika Zuzič Združena ekipa Kontovela in Sokola je odigrala dve srečanji in obakrat zaradi slabše igre izgubila. Če je bil poraz proti prvouvrščenemu Libertasu v bistvu pričakovan, pa je toliko bolj pekoč tisti proti neposrednemu tekmecu v boju za play-off Kil-ljoyu. Naše odbojkarice so bile premalo učinkovite v napadu, zgrešile pa so tudi preveč servisov, tako da so v bistvu same olajšale svojim nasprotnicam pot do zmage. Ostali izid: Volley 3000 - Triestina Volley 0:3. Vrstni red: Libertas 28, Millenium 23, Triestina Volley 16, Kontovel/Sokol in Killjoy 13, Volley3000 11, Breg 1 (Millenium, Libertas in Killjoy s tekmo manj). Skupina B Pieris/Vivil - Bor Kinemax 3:0 (25:23, 25:18, 25:21) BOR KINEMAX: Žerjal, Visintini, Zonch, Miloševič, Kneipp, Rabak, Grasso, Viviani, Pučnik, Cella, Hauschild (L). Trener: Betty Nacinovi Borovke so se dobro upirale odboj-karicam združene ekipe Pierisa in Vivila, a so se morale na koncu sprijazniti z gladkim porazom. Katerina Pučnik in Martina Cel-la tokrat sploh nista stopili na igrišče, saj je trenerka Nacinovi dala prednost tistim, ki so doslej malo igrale. Plave so bile domačinkam, ki sta ju okrepili tudi odbojkarici, ki z Vivilom igrata v D-ligi, povsem enakovredne. Odlično so igrale v obrambi, težave pa so imele pri zaključevanju napadov. Ostali izid: S. Andrea - Virtus 0:3, Altura - Sloga Dvigala Barich bo danes, ob 19. uri, na šoli Visintini. Vrstni red: Altura 26, Virtus 25, Bor Kinemax in Pieris/Vivil 15, S. Andrea in Sloga Dvigala Barich 3 (Sloga Dvigala Barich in Altura s tekmo manj). Under 18 moški - Deželno prvenstvo Sloga Tabor - Aurora Volley 0:3 (18:25, 17:25, 16:25) SLOGA TABOR: Antoni 0, Calzi 0, Devetak 3, Dussich 17, Košuta 0, Pečar 15, Škerlavaj 0, Taučer 0, Žerjal 0. Trener: Ivan Peterlin V tem kolu je naša združena mladinska ekipa doživela nepričakovan poraz proti nasprotniku, ki je imel pred to tekmo le tri točke. Videmčani so zmagali povsem zasluženo, saj so naši odbojkarji zaigrali vse preveč medlo, da bi lahko računali na uspeh. Res je sicer, da je bila Sloga Tabor okrnjena, saj je bil odsoten Ivo Ilic, vendar je to le delno opravičilo. Naši igralci so odpovedali predvsem v sprejemu in obrambi. Nekoliko boljši so bili sicer v napadu, vendar je bilo tudi tu preveč napak, da bi lahko resneje ogrozili nasprotnika, ki tehnično sicer zaostaja za našimi odbojkarji, pokazal pa je ve- liko več zavzetosti in borbenosti. (Inka) Pallavolo Trieste - Olympia Terpin 3:0 (25:20, 25:13, 26:24) OLYMPIA TERPIN: Komjanc 14, Capparelli 5, Caprara 6, Culot 1, Gomiscech 0, Pavlovic 5, Persolja 0, Gatta (L). Trener: Zoran Jerončič Goričani so v Trstu gladko izgubili proti enemu izmed glavnih tekmecev v boju za deželni naslov, tako da so zdaj njihove možnosti za končno zmago zdaj precej manjše. Goričani, pri katerih se je poznala odsotnost poškodovanega Brotta, so igrali premalo samozavestno. Tržačani so bili gotovo v dometu naše ekipe, ki pa je s psihološkega vidika žal odpovedala, najbolj pa je pešal sprejem servisa. Ostala izida: Volleybas - Fincantie-ri 0:3, Buia - San Vito 3:0, Cordenons ni igral. Vrstni red: Pallavolo Trieste 21, Cordenons 17, Olympia Terpin 13, Sloga Tabor in Fin-cantieri 9, Aurora Volley in Buia 6, San Vito 3, Volleybas 0 (Pallavolo Trieste in San Vito s tekmo več). Under 16 moški - Deželno prvenstvo Olympia Hlede A.I. - Sloga Tabor 2:3 (23:25, 25:11, 25:17, 20:25, 6:15) OLYMPIA HLEDE A.I.: Palazzo 14, Persolja 3, Brusa 8, Winkler 3, Škerk 5, Vi-zin 12, Hlede 11, Blanzan 0, Montrone 0. Trener: Andrej Berdon SLOGA TABOR: Antoni 3, Fiorelli 17, Taučer 4, Cettolo 6, Pečar 23, Krečič 2, Tren- Kontovelke v 2. diviziji na 3. mestu, pred njima pa je na 2. mestu Bor kroma to 0, Pelikan 0, Milkovič 0. Trener: Ivan Pe-terlin Derbi med našima ekipama je po petih setih nekoliko nepričakovano osvojila Sloga Tabor. V prvem setu so domači od-bojkarji igrali zelo nihajoče, kar so Peterli-novi varovanci izkoristili. V nadaljevanju je Olympia s spremenjeno postavo zaigrala bolj učinkovito, tako da je zgledalo, da bo osvojila vse tri točke. Sloga Tabor pa je v četrtem nizu reagirala, Goričani pa so ji s tremi napakami v končnici prepustili set. V tie-breaku so gostje dobro napadali, Olympia pa je povsem popustila. Ostali izidi: Aurora Volley - Win Volley 2:3, Triestina Volley - Cervignano n.i., Prata - Torriana 2:3, Fincantieri - Il Poz-zo/Remanzacco 1:3, Cordenons - Gemona 1:3. Vrstni red: Gemona 33, Triestina Volley 26, Il Pozzo/Remanzacco 27, Fincantieri in Cervignano 22, Olympia Hlede A. I. 14, Torriana 13, Prata 11, Cordenons in Sloga Tabor 10, Aurora Volley 4, Win Volley 3 (Triestina Volley in Cervignano s tekmo manj). Under 16 ženske - Na Tržaškem Skupina A Bor B - Virtus 0:3 (8:25, 17:25, 16:25) BOR B: Pozzo, Rabak, Costantini, Zonch, Russo, Olivo, Ghersi, Furioso, Pučnik, Pillepich, Quaia, Giannotti. Trener: Saša Smotlak Odbojkarice Virtusa so bile po pričakovanju premočne za naše igralke, ki se jim je med drugim tudi poznalo, da so bile zaradi napornega tedna psihično in fizično izčrpane. Borovke so začele slabo, tako da so nasprotnice povedle kar 16:1, v nadaljevanju pa so se opogumile in začele igrati zelo borbeno. Virtus je bil sicer še vedno pre- pričljivo boljši, naše igralke pa so mu nudile zelo dober odpor. Več pa res niso zmogle. Ostali izid: Volley Oma - Coselli 3:1. Vrstni red: Virtus 12, Bor A Kinemax, Altura A in Volley Oma 9, Coselli in Volley 3000 3, Bor B 0 (Volley 3000, Coselli in Altura z eno, Bor A Kinemax z dvema tekmama manj). Skupina B Lucchini - Sokol/Kontovel 0:3 (23:25, 16:25, 13:25) SOKOL/KONTOVEL: Vidoni, Mic-heli, Škerl, Škrk, Gridelli, Klobas, Žerjal, Pahor, Devetak (L). Trener: Lajris Žerjal Odbojkarice Sokola in Kontovela so kljub okrnjeni postavi spet slavile. Po slabšem začetku so prevzele vajeti igre v svoje roke in bile prepričljivo boljše od Lucchini-ja. Naj še omenimo, da je na centru prvič igrala Nina Pahor, ki je dobro opravila svojo nalogo. Ostali izid:Triestina Volley A - Libertas 3:0. Vrstni red: Sokol/Kontovel in Triestina Volley A 15, Oma B 9, Lucchini 6, Altura B 3, Libertas in Triestina Volley B 0 (Lucchini z eno, Triestina Volley B z dvema tekmama manj). Na Goriškem Soča Rast - Torriana 3:0 (25:18, 25:9, 25:10) SOČA RAST: Braini 1, Cabrelli 1, M. Devetak 0, S. Devetak 10, Malalan 9, Mo- setti 6, Pertot 15, Čajič (L). Trener: Lucio Bat-tisti Združena ekipa Soče in Sloge je srečanje začela nekoliko negotovo, v nadaljevanju pa predvsem po zaslugi odličnega servisa (dosegle so kar 19 asov) Torriano na-digrale. Nasprotnice so tudi veliko grešile, tako da so naše igralke z lahkoto osvojile vse tri točke. Vrstni red: Fincantieri 17, Millenium Farra 16, Mossa 12, Ronchi 9, Staranzano 8, Cormons in Soča Rast 6, Millenium Lucinico 4, Torriana 0 (Ronchi z dvema, Millenium in Torriana z eno tekmo manj, Soča Rast in Staranzano s tekmo več) Under 14 moški - Deželno prvenstvo Sloga - Gemona 0:3 (11:25, 21:25, 14:25) SLOGA: Babuder 0, Jazbec 2, Kre-čič 9, Leo 1, Lupinc 1, L. Mazzoleni 6, R. Mazzoleni 3. Trener: Ivan Peterlin V tem tednu je steklo še zadnje mladinsko deželno prvenstvo za igralce do 14 leta, v katerega se je vpisalo sedem ekip. Med temi je tudi Sloga, ki je prvo tekmo odigrala proti odličnim Huminčanom. Mladi slogaši (nekateri med njimi so odigrali svojo prvo uradno tekmo na velikem igrišču) so seveda izgubili, vendar so se po svojih močeh upirali boljšemu nasprotniku predvsem v drugem setu, v katerem so bili gostom celo dalj časa enakovredni. (Inka) Olympia Ferstyle - Cervignano 3:0 (25:5, 25:13, 25:10) OLYMPIA FERSTYLE: Cobello, Terpin, A. in Š. Čavdek, Corsi, Princi, Lu-polo, K. in S. Komjanc, Hlede, Manfreda. Trener: Ivan Markič Goričani so v prvem kolu gladko premagali mlajše odbojkarje iz Červinja-na, ki so bili tehnično in fizično slabši. Vsi trije seti so bili povsem enosmerni, čeprav je Olympia samo v prvem igrala s standardno postavo. Posebno pohvalo zasluži podajalec Samuel Princi, ki je tudi dosegel največ točk. Ostali izid: Pasian di Prato - Cor-denons 3:0, Coselli ni igral. Vrstni red: Olympia Fer Style, Pasian di Prato in Gemona 3, Sloga, Cordenons, Cervignano in Coselli 0 (Coselli s tekmo manj). Under 14 ženske - Na Tržaškem Skupina poražencev Kontovel - Altura 3:2 (25:16, 25:17, 19:25, 17:25, 15:2) KONTOVEL: Ban, Cassanelli, D. in N. Vattovaz, Sossi, Starc, Ravbar, Poiani, Guidone. Trener: Tanja Cerne Kontovelke so po dolgi in izenačeni tekmi strle odpor svojih nasprotnic. V prvih dveh nizih so domačinke zelo dobro servirale in tako več točk dosegle že z začetnim udarcem, saj je prav sprejem šibka točka Alture. V tretjem in četrtem se-tu pa so naše igralke zgrešile preveč servisov in sprejemov ter vajeti igre prepustile Tržačankam, ki so se izkazale v obrambi in so nekajkrat tudi zelo dobro napadale. V odločilnem tie-breaku se je Kontovel spet zbral in s Cassanellijevo na servisu po-vedel kar 14:0. Altura je sicer nato dosegla dve točki, več pa res ni zmogla. Sokol Bar Igor - Oma 1:3 (20:25, 25:23, 18:25, 8:25) SOKOL BAR IGOR: Pertot, Abra-mi, Ferfoglia, Milič, Moro, Rauber, Simeoni, Vescovi, H. in L. Zidarič. Trener: Norči Zavadlav Tekmo proti vrstnicam Ome so Nabrežinke začele zelo dobro in se prav do konca uvodnega niza upirale sebi enakovrednim nasportnicam. Na žalost so v odločilnih trenutkih z naivnimi napakami set podarile Omi. V drugem, ki je bil kopija prvega, pa so v spet izenačeni končnici vendarle ohranile zbranost in s srčno igro zasluženo osvojile set. Tretji niz je bil izenačen le do polovice, nato pa so domačinke pustile Omi prosto pot do zmage v tem in v 4.setu. Škoda, saj so bile nasprotnice tehnično slabše, a je bilo spet preveč napak pri začetnem udarcu, napredek pa je bil končno viden v igri v polju. Pohvalo tokrat zaslužijo kapetanka Marija Pertot za dobre podaje, Luisa Ves-covi za borbenost ter Veronika Moro za dobro igro v napadu. (pera) Vrstni red: Kontovel 5, Altura 4, Oma in Breg 3, Sokol, Triestina Volley in Libertas 0 (Libertas z dvema, Triestina Volley in Breg z eno tekmo manj) Under 13 mešano - Na Tržaškem Skupina B Sloga Dvigala Barich - Coselli M 0:3 (19:25, 19:25, 19:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Ču-far, Feri, Ferluga, Košuta, Kralj, M. in U. Petaros, Racman, Vitez. Trener: Martin Maver V nedeljo so najmlajše slogašice na domačih tleh izgubile, z njihovim nastopom pa je bil trener kar zadovoljen.Eki-pa je sestavljena v glavnem iz začetnic, ki ki se s "pravo" odbojko ukvarja od letos. Naše igralke so izpeljale nekaj res lepih akcij, tem pa so večkrat sledile pavze, kar je pri teh letih nekaj povsem normalnega in na Opčinah smo kjub porazu lahko gledali kar dobro tekmo. (Inka) Vrstni red: Coselli M 4, Sokol 3, Kontovel 2, Sloga 0 (Sokol in Kontovel s tekmo manj). Under 12 mešano - Na Goriškem Capriva - Olympia Corsi Adriano 0:2 (12:25, 9:25) Ronchi - Olympia Corsi Adriano 0:2 (11:25, 8:25) OLYMPIA CORSI ADRIANO: Fra-ti, Hlede, Lupoli, Komjanc, Lavrenčič, Ter-pin, Frandolič, Medeot, Sfiligoi, Pisk, Persoglia, Princi, Lorenzoni. Trener: Ivan Markič Na drugem troboju Soškega pokala za ekipe U12 so goriški odbojkarji brez večjih težav premagali vrstnice iz Ronk in Koprivnega. Vsi so zelo dobro opravili svojo nalogo, med posamezniki pa je bil najboljši Kristjan Komjanc, ki je odlično ser-viral. / 20 Torek' 26' januarja 2010 NOGOMET elitna liga - Nesrečno gostovanje v Rožacu Kras petič izgubil, Torviscosa znova beži Neprepričljiv nastop in zaslužen poraz proti Virtusu Corno Elitna liga postaja vse težje berljivo prvenstvo, saj se presenečenja vrstijo iz kroga v krog. Na vrhu zdaj ena ekipa, zdaj druga negativno preseneti in izgubi po cesti pomembne točke v boju za prvo mesto. Če je bil prejšnji krog negativen za vodilno Torviscoso, pa je tokrat nepričakovano padel Kras. Musolinovi varovanci so izgubili v Rožacu proti sicer solidnemu tekmecu, ki po tej zmagi ima na lestvici osem točk manj od Krasa. Za tokratni poraz v taboru Krasa nimajo veliko opravičil, saj je zmagal boljši. Kneževič in soigralci so naleteli na črn dan, saj nič jim ni šlo od rok. V napadu so bili neprodorni in v devetdesetih minutah so le poredkoma ogrozili nasprotnikovega vratarja, tako da je domači Virtus Corno brez težav ubranil gol prednosti, ki si ga je priigral po dvajsetih minutah igre. Torviscosa je v tem krogu gladko slavila v Azzanu Decimu proti Azzaneseju, tako da mora zdaj Kras nadoknaditi štiri točke zaostanka, nedvomno pa bodo morali Musolinovi varovanci v preostalem delu prvenstva igrati veliko bolje kot v nedeljo. V prvih minutah tekme je sicer Kras pritiskal na domačo obrambo, saj je Corno tekmo začel dokaj previdno, a šlo je za neučinkovito napadanje. Kmalu so domači igralci razumeli, da lahko drugo silo prvenstva preseneti- 17. krog Nekaterim ne gre vse po načrtih Nekaterim ne gre vse po načrtih. V elitni ligi se je Kras vrnil iz Rožaca brez točk (peti letošnji poraz), Torviscosa pa ne kaže znakov popuščanja, čeprav je zadnjič izgubila. Furlanska ekipa ima tako znova štiri točke prednosti pred re-penskim klubom. Vpromocijski ligi je bila Juventina še pred dvema krogoma prva na lestvici. Po včerajšnjem tretjem zaporednem porazu (letos Juventina še ni zmagala, prejela pa je osem zadetkov) pa je ekipa štandre-škega društva zdrknila celo na sedmo mesto. Od vodilne Vesne sicer zaostajajo le šest točk. Nasprotno pa se veselijo v Križu. Nogometaši Vesne so se z veliko požrtvovalnostjo povzpeli na sam vrh lestvice (San Daniele je igral neodločeno). Pri Vesni dobro vedo, da jih čaka še trdo delo. Toda prepričani smo, da se v Križu ne bodo izogibali bolj ambicioznim ciljem. Sovodenjci, pri dnu lestvice, pa še vedno alternirajo dobre nastope s slabimi. Tokrat so proti Pro Gorizii visoko izgubili. V 2. AL se je Zarja Gaja z drugo zaporedno zmago približala zgornjemu delu lestvice. Vzhodno-kraška ekipa je očitno prebila led tudi v gosteh. Rumeno-modri so v Tržiču dosegli šele drugo letošnjo zmago izven Bazovice. Primorje in Breg pa stagnirata. Obe ekipi sta pozabili, kako se zmaga. Breg je zadnjič slavil zmago 22. novembra (4:1 proti Cormone-seju). Primorje pa je zadnjič vse tri točke osvojilo prav proti Bregu (in to v 14. krogu). Z dobrimi nastopi v 1. AL nadaljuje Primorec, ki ne popušča in se drži zgornjega dela lestvice. (jng) Marco Sessi je imel na koncu tekme lepo priložnost za izenačenje kroma jo. Začeli so v to verjeti in ob prvi priložnosti tudi zadeli. Po strelu s kota je žoga priletela do Airoldija, ki je zadel s kratke razdalje. Kras je prejeti zadetek zelo občutil in se skorajda predal usodi. Corno je nadaljeval napadati in nekajkrat bil na tem, da vnovič zadene, a posegi vratarja Contenta in ne- S šele drugo letošnjo zmago v gosteh (sicer tretjo zaporedno) se je Zarja Gaja prebila v zgornji del lestvice. Rumeno-modri so se priključili skupini ekip, ki se bori za play-off. To sta Sistiana in Piedimonte. Muglia in Esperia imata že sedem točk prednosti, vodilni Pieris pa devet. Skratka, vse je še odprto, tako da se lahko še Primorje in Breg vključita v boj za končnico prvenstva. Trener Zarje Gaje Giacomo di Summa je bil zelo zadovoljen z nastopom svoji varovancev: »Tokrat smo igrali res dobro. Nikomur nimam nič kaj očitati, vsi so dali vse od sebe. Gostovanja očitno, vsaj doslej nam niso ležala, v Tržiču pa smo končno prebili led. Nedeljska zmaga je dobro izhodišče za nadaljevanje prvenstva. V prihodnjih treh krogih nas namreč čakajo tri težke tekme: Muglia, Esperia in Pieris. Vse tri so namreč pred nami na lestvici. Škoda le, da nam je sodnik v nedeljo pokazal kar dva rdeča kartona. V nedeljo bomo tako pogrešali Gorana Križ-mančiča in Asseltija.« Primorje in Breg sta tudi v nedeljo igrala neodločeno (brez zadetkov). Trener Primorja Bojan Gulič je bil z nastopom svojih varovancev zadovoljen, ne pa z rezultatom. »Pozabili smo, kako se doseže gol in kako se zmaga,« je bolj zares kot za šalo dejal Gulič, ki je še priznal, da je v prvem polčasu igrala bolje Opicina. »Gostitelji so se bolje znašli na umetni travi. Naše reakcije na umetni površini so bile prepočasne in predvidljive, čeprav smo že v prvem delu imeli dve stoodstotni priložnosti za gol (Mescia in Pauletic). V drugem delu pa smo imeli še dve izraziti priliki (Mescia in Ferro). Po prikazani igri in sodeč po priložnostih bi si torej zaslužili zmago. Z neodločenimi izidi se pač ne pride nikamor. Treba bo začeti zmagovati,« je še dodal trener Primorja. V zadnjih sedmih tekmah je Primorje dalo le tri gole. Podobnega mnenja je tudi Bregov trener Euro Petagna. Njegov spretnost pri zaključevanju napadalcev Corna so omogočili, da je Kras lahko verjel v možnost preobrata vse do konca tekme in Sessi bi v 92. minuti skorajda izenačil, a po strelu z glavo se je žoga odbila od prečke, tako da je moral Kras še petič v sezoni z igrišča sklonjenih glav. Breg je tudi proti Chiarboli igral neodločeno. »Najprej bi kritiziral sojenje. Bilo je zelo slabo. Sodnik je skvaril tekmo, ki je bila v drugem polčasu nadvse živčna. Škoda,« je najprej podaril Petagna, ki je nato obrazložil, zakaj Breg ne uspe zmagati. »Na žalost so nam v prvem delu prvenstva stalno prekrižale račune poškodbe. Zaradi teh so treningi manj kvalitetni in ne moram računati na vse igralce. To negativno vpliva na tekme. Tudi tokrat smo igrali brez Laurice, Sut-tore in Danieleja Degrassija, ki so za nas zelo pomembni igralci. Ostali so se sicer potrudili in dali vse od sebe. Kljub temu pa nismo uspeli zatresti nasprotnikove mreže,« je dejal Peta-gna. Breg bo v prihodnjem krogu igral proti Sistiani. »Vsaka tekma je poglavje zase. Zadnjeuvrščena Chiar-bola nam je nudila močan odpor, podobno bo tudi proti Sistiani. Prvenstvo je zelo izenačeno,« je še dodal Petagna, ki ne bo imel na razpolago izključenega Pernoria. (jng) KRAS: Contento, Latin (Orlando), Tomizza, Giacomi, Sessi, Bagon, Cipracca (Banello), Batti, Kneževič, Bernabei, Mosca (Paravan). Trener: Musolino. Vesna - Staranzano 1:0 (0:0) STRELEC ZA VESNO: v 47.dp Bibalo. VESNA: Carli, Bertocchi, Bibalo, Gulič (Visintin), Grgič, Stradi, Donda (Cheber), Debernardi, Monte (Leghissa), Leone, Cappai. Trener: Veneziano. Pro Gorizia - Sovodnje 6:0 (2:0) SOVODNJE: Burino, Tomšič, Simone, Colapinto, Losetti (Ferro), Bernardis, Trampus, S.Kogoj, Portelli, Rescic (Miličevic), Stergulz. Trener: Sari. Trieste Calcio - Juventina 3:1 (2:1) JUVENTININ STRELEC: Catanzaro v 45. iz 11-m. JUVENTINA: Furios, Trevisan (Cadez), lansig, Giannotta (Gerometta), Masotti, Furlan, Radovac, Pantuso, Catanzaro, Kovic, Stabile (Pittia). Trener: Tomizza. Primorec - Ronchi 0:0 PRIMOREC: Barbato, Udina, Ojo, Meola, Rossoni, Leghissa, Di Gregorio (Franceschinis), Bertoli, Micor, Mercandel (Sau), Moscolin (Sincovich). Trener: Sciarrone. Romana - Zarja Gaja 1:2 (0:0) STRELCA ZA ZARJO GAJO: v 10.dp Ghezzo, v 29.dp goran kocman Letos ali nikoli Letos ali nikoli več. Nekako tako bi lahko obnovili misel športnega vodje Krasa Gorana Kocma-na o možnosti napredovanja Krasa iz elitne v D-ligo. Na vrhu Elitne lige ni ekipe, ki prednjači. Sicer Torviscosa ima prednost štirih točk, a dokončne odločitve niso še padle. Torviscosa niha v igri nekoliko manj od nas, saj smo mi v zadnjih štirih krogih izgubili že dvakrat, njim pa je spodrsnilo le pred tednom dni. Morda nam ne ležijo težka igrišča, ki so značilna za to obdobje, ob tem smo vedno v težavah, ko moramo nadoknaditi gol zaostanka in se nasprotnik strnjeno brani. Morda v nedeljo smo tudi psihološko odpovedali, saj ni prišlo do reakcije in v drugem polčasu smo povsem odpovedali. Predsednik društva Centrone je pred kratkim v intervjuju izjavil, da morate letos napredovat, ker se bo težko ponovila taka priložnost. Strinjam se s predsednikom, saj nikjer ne piše, da bomo imeli v prihodnjih sezonah znova tako priložnost. Letos ni ekipe, ki bi po kakovosti izstopala nad vsemi. Če letos nam ne uspe napredovati nisem gotov, da se bomo prihodnje leto znova lahko borili za sam vrh. Letos imamo na naši strani tudi tisto evforijo, ki je značilna za novinca v ligi. Vsekakor je po mojem mnenju edina možnost prvo mesto, saj z drugim igraš dodatne tekme najprej z ekipo iz Lombar-dije, nato še tekmo proti ekipi iz Mark in Umbrije. In tam v Elitni ligi igrajo ekipe kot Sambenedet-tese ali Pesaro, ki sta profesionalni društvi. V elitni ligi sta se znašli le slučajno. Je boj za prvo mesto omejen na vas in Torviscoso? Verjetno bo odločilen prihodnji krog, ko igramo proti Pro Cervignanu. Če zmagamo, bo verjetno res tako, drugače pa je treba upoštevati tudi Pro Cervi-gnano. Če ne napredujete so dobre možnosti, da bo prišlo naslednje leto do slovenskega derbija. Kako si razlagaš tako uspešne nastope slovenskih društev? Seveda Vesni zaželim, da bi napredovala v elitno ligo, ker bi bil to uspeh za celoten zamejski nogomet. Po mojem je razlog za take uspehe dobra organiziranost naših klubov. V slovenskih klubih se dela resno. Obljub se držimo in ni slučaj, da tako pri nas kot pri Vesni imamo številne igralce, ki so že vrsto let zvesti klubu. To pomeni, da se v njem dobro počutijo in da nimajo interesa oditi drugam, ker vedo, da pri nas obljuba dela dolg, drugod pa se danih obljub ne držijo. (I.F.) ZARJA GAJA: Grgič, Bernetič, Asselti, Mihelčič, G. Križmančič, Segulin, Kariš, Satti, Milič (Bečaj), Ghezzo (Bernobi), Jarc (Franco). Trener: Di Summa. IZKLJUČENA: G. Križmančič in Asselti. Opicina - Primorje 0:0 PRIMORJE: Maganja, Emili, Zidarich, Tomasi, Merlak, Ravalico (Siccardi), Ferro, Mescia, Puzzer (Novakovic), Pipan, Pauletic (Colasuonno). Trener: Gulič. Chiarbola - Breg 0:0 BREG: Trevisan, Cigui, Celigoi, Farra, Gargiuolo, Coppola, Laghezza (Bussi), Degrassi, Bursich, Krevatin (Esposito), Pernorio. Trener: Petagna. IZKLJUČEN: Pernorio. Torre - Mladost 0:2 (0:2) STRELCA ZA MLADOST: v 25. iz 11m Demarchi, v 40. Bagon. MLADOST: Devetak, Bensa, Radetič, Zotti, Gobbo, Demarchi, Bagon, Cerne (Černic), Ferletič (Zorzin), Peric, Gagliano. Trener: Kravos. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 15 golov: Kneževič (Kras); 10: Micor (Primorec); 9: Puzzer, Pipan (Primorje); 6: Lanza (Primorec), Satti (Zarja Gaja), Catanzaro (Juventina); 5: M. Leghissa (Vesna), Portelli (Sovodnje), Siccardi (Primorje), Moscolin (Primorec), Gagliano (Mladost); 4: Vigliani (Kras), Kovic (Juventina), Reščič (Sovodnje), Bečaj (Zarja Gaja). Elitna liga izidi 17. kroga Azzanese - Torviscosa 0:3, Fincantieri -Tolmezzo 1:1, Pro Cervignano - Sevegliano 2:0, Rivignano - Monfalcone 0:0, San Luigi - Pro Fagagna 0:0, Sarone - Muggia 1:0, Tricesimo -Fontanafredda 1:0, Virtus Corno - Kras 1:0. Torviscosa 17 12 2 3 23:6 3S Kras Koimpex 17 11 1 5 31:15 34 Pro Cervignano 17 S 6 3 21:12 30 Fontanafredda 17 7 5 5 19:14 26 Virtus Corno 17 6 S 3 19:17 26 Monfalcone 17 6 6 5 16:14 24 San Luigi 17 6 6 5 24:22 24 Fincantieri 17 5 S 4 20:16 23 Azzanese 17 6 5 6 22:22 23 Tricesimo 17 6 5 6 13:17 23 Tolmezzo 17 6 4 7 19:17 22 Pro Fagagna 17 3 9 5 13:17 1S Muggia 17 3 7 7 16:23 16 Rivignano 17 4 4 9 14:23 16 Sevegliano 17 2 7 S 13:24 13 Sarone 17 1 5 11 9:33 S PRIHODNJI KROG Kras - Pro Cervignano Promocijska liga IZIDI 17. KROGA Buttrio - Villesse 2:1, Gemonese - Union 4:1, Lumignacco - Ponziana 1:0, Martignacco - Centro Sedia 2:1, Pro Gorizia - Sovodnje 6:0, San Daniele - Pozzuolo 1:1, Trieste Calcio - Juventina 3:1, Vesna -Staranzano 1:0. Vesna 17 10 4 3 23:18 34 San Daniele 17 S S 1 25:13 32 Martignacco 17 S 6 3 20:17 30 Buttrio 17 S 5 4 20:13 29 Gemonese 17 S 4 5 34:20 2S Trieste Calcio 17 S 4 5 33:19 2S Juventina 17 8 4 5 21:18 28 Lumignacco 17 6 7 4 16:17 25 Union 17 6 5 6 24:22 23 Ponziana 17 5 6 6 14:17 21 Pro Gorizia 17 4 4 9 23:20 16 Staranzano 17 2 10 5 14:19 16 Villesse 17 3 7 7 9:15 16 Pozzuolo 17 3 6 S 10:22 15 Sovodnje 17 2 6 9 17:34 12 Centro Sedia 17 2 4 11 7:26 10 PRIHODNJI KROG Sovodnje - Lumignacco, Ponziana - Vesna, Juventina - Buttrio 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 17. KROGA Domio - Costalunga 2:1, Fogliano - Turriaco 3:0, Gradese - Azzurra 2:1, Isonzo - Medea 1:0, Mariano - San Lorenzo 1:2, Pro Romans - Capriva 0:2, Ronchi - Primorec 0:0, San Giovanni - Zaule 2:2. Pro Romans 17 10 4 3 30:16 34 Fogliano 17 S 6 3 30:1S 30 Zaule 17 7 S 2 29:25 29 Domio 17 S 4 5 27:20 2S Ronchi 17 7 6 4 26:19 27 San Lorenzo 17 7 6 4 26:20 27 Primorec 17 7 5 5 26:20 26 San Giovanni 17 7 5 5 22:1S 26 Azzurra 17 7 5 5 25:22 26 Turriaco 17 6 4 7 19:31 22 Isonzo 17 4 7 6 15:1 S 19 Medea 17 3 9 5 17:21 1S Capriva 17 5 3 9 14:24 1S Gradese 17 3 4 10 17:25 13 Mariano 17 1 S S 11:23 11 Costalunga 17 2 4 11 15:29 10 PRIHODNJI KROG San Lorenzo - Primorec 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 17. KROGA Begliano - Cormonese 2:2, Chiarbola - Breg 0:0, Fiumicello - Piedimonte 0:0, Muglia - Esperia 2:2, Opicina - Primorje 0:0, Romana - Zarja Gaja 1:2, Sant'Andrea - Pieris 2:3, Sistiana - San Canzian 0:1. Pieris 17 10 5 2 29:12 35 Esperia 17 9 6 2 39:16 33 Muglia 17 10 3 4 25:12 33 Piedimonte 17 6 S 3 21:16 26 Zarja Gaja 17 8 2 7 25:25 26 Sistiana 17 7 5 5 22:22 26 San Canzian 17 6 4 7 1S:19 22 Primorje 17 5 6 6 29:26 21 Cormonese 17 5 6 6 25:26 21 Sant'Andrea 17 6 3 S 23:26 21 Begliano 17 5 6 6 19:32 21 Opicina 17 5 5 7 20:30 20 Breg 17 3 10 4 17:15 19 Fiumicello 17 3 7 7 21:26 16 Romana 17 3 4 10 15:30 13 Chiarbola 17 1 S S 14:29 11 PRIHODNJI KROG Primorje - Chiarbola, Breg - Sistiana, Zarja Gaja - Muglia 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 17. KROGA Audax - Aurisina 0:0, Campanelle - Roianese 2:4, Poggio -Montebello 0:2, Sagrado - CGS 1:1, Terzo -Lucinico 3:1, Torre - Mladost 0:2, Villa - Ruda 0:0, Mossa je bila prosta. Terzo 15 10 3 2 34:13 33 Roianese 16 10 2 4 29:21 32 Ruda 16 9 4 3 27:17 31 Montebello 16 S 6 2 22:12 30 CGS 16 S 5 3 34:23 29 Mossa 15 S 2 5 32:23 26 Torre 15 7 3 5 24:22 24 Villa 16 6 4 6 24:1S 22 Mladost 15 5 5 5 20:22 20 Sagrado 16 4 7 5 24:24 19 Lucinico 16 3 6 7 1S:26 15 Aurisina 16 3 5 S 13:27 14 Poggio 16 3 3 10 14:29 12 Audax 15 2 3 10 17:36 9 Campanelle 15 0 4 11 16:35 4 PRIHODNJI KROG Mladost - Campanelle 2. al - Rumeno-modri četrti Zarja Gaja v pričakovanju težkih dvobojev, Breg in Primorje pozabila, kako se zmaga Postave in izidi Virtus Corno - Kras 1:0 (1:0) iz llm Satti. / NOGOMET Torek, 26. januarja 2010 21 PROMOCIJSKA LIGA - Svetla točka le zmaga ekipe kriškega društva Vesna ostale gleda z vrha Kaj se dogaja Juventini? Sovodenjci »ponižani« v Gorici Vsak je svoje sreče kovač. V to so prepričani pri kriški Vesni, ki so zmagali z golom v podaljšku. »Predvsem v prvem polčasu pa smo zgrešili vsaj dve ali tri dobre priložnosti za gol,« je poudaril trener Roberto Veneziano, ki je dodal, » da je bila zmaga na koncu zaslužena.« V prvem polčasu je bila Vesna vseskozi boljši nasprotnik. »Prvih štirideset minut smo igrali zelo dobro. Že po dveh minutah je Monteju preprečila zadetek vratnica. Če se ne motim, v prvem delu, nasprotnik ni streljal proti našim vratom,« je komentiral Vesnin trener. V drugem delu pa so gostje reagirali in igrali bolj napadalno. »Pričakoval sem nekaj podobnega, saj ne uspemo obdržati koncentracije skozi vseh devetdesetih minut. Staranzano se je kar nekajkrat približal našim vratom in še dobro, da je odlično posredoval naš vratar Edvin Car-li, ki je bil v nedeljo med boljšimi na igrišču. V zadnjih minutah smo znova prevzeli pobudo v svoje roke, tako da smo bili na koncu zasluženo poplačani s tremi točkami,« je še dodal Veneziano, ki se veseli prvega mesta na lestvici. »Lepo, da smo na vrhu. Toda prvenstvo je še dolgo in zelo izenačeno. Zdaj lahko uživamo, že v nedeljo pa nas čaka proti Ponziani težka naloga.« Kaj pa se dogaja Juventini? Ekipa štan-dreškega društva je še tretjič zapored izgubila. Trener Giovanni Tomizza je zelo razočaran, čeprav pravi, »da je ekipa tokrat igrala bolje kot v prejšnjih krogih.« »Po resnici povedano, je imel Trieste Calcio zvrhano mero sreče. Neodločen izid bi bil bolj pravičen, saj smo mi zgrešili kar nekaj lepih priložnosti za gol. Dodati moram tudi, da je tržaška ekipa izkoristila naše napake v obrambi, ki se žal v zadnjih krogih ponavljajo,« pravi Tomizza, ki je v nadaljevanju orisal kritično situacijo pri štan-dreški ekipi: »V zadnjih krogih igramo prestrašeno in zaradi tega smo naredili celo serijo nerodnih začetniških napak. Predvsem v obrambi. Očitno so se fantje med prazniki preveč sprostili. Treba bo le zavihati rokave in znova začeti zmagovati.« Ju-ventina bo v nedeljo gostila Buttrio, ki ima Juventinin branilec »Boro« Furlan je v Trstu vseeno igral, čeprav jo je na prejšnji tekmi proti Gemoneseju skupil z devetimi šivi kroma zdaj točko več na lestvici. »Naloga bo vse prej kot lahka. Pričakujem pa pozitiven rezultat,« je dodal Juventinin trener. Sovodenjci pa so se iz Gorice vrnili domov s šestimi goli na grbi. »Dobesedno po-klapani in ponižani,« je bil prvi komentar sovodenjskega predsednika Zdravka Ku-štrina. »Predvsem prvi polčas pa le ni bil tako tragičen. Proti Pro Gorizii smo se borili enakovredno in pred odmorom bi nam lahko sodnik dosodil enajstmetrovko (prekršek nad Portellijem), ki bi lahko spremenila potek srečanja. Na začetku drugega polčasa je sodnik izključil Colapinta in s tem je bilo dejansko tudi tekme konec, saj smo popustili na celotni črti. Pro Gorizia je igrala zelo solidno (gol je dal tudi Christian Devetak) in na koncu tudi povsem zasluženo zmagala,« je priznal Kuštrin in dodal: »Žal smo znova naredili cel kup nerodnih napak in nismo igrali zbrano. Povrh tega smo imeli nekaj težav s postavo. Kar nekaj igralcev prejšnji teden ni redno treniralo. Velike težave pa bomo imeli tudi v nedeljo, ko bomo igrali proti Lumignaccu. Colapinto in Simone bosta diskvalificirana, Pacor, Feri, Galliussi, Martellani, Ferro in Bernardis pa so poškodovani.« 1. AL - Proti ekipi iz Ronk Primorec zdržal z možem manj Na zmrznjenem igrišču v Trebčah se je v nedeljo Primorec moral zadovoljiti s točko proti Ronchiju, ki ima na lestvici točko več od Sciarronejevih varovancev. Točka na domačem terenu naj bi bila za ekipo, ki cilja najmanj na končnico za napredovanje, delni neuspeh, v resnici pa je nedeljski 0:0 Primorca skorajda enak uspehu. Moscolin in soigralci so morali namreč pošteno stisniti zobe, da bi ubranili točko, potem ko so morali skoraj eno uro igrati z možem manj. Za osvojeno točko se morajo v taboru Primorca zahvaliti vratarju Barbatu, ki je vsaj dvakrat odločilno posegel. Ob tem so gostje zadeli tudi vratnico, tako da je bila tokrat tudi sreča nekoliko bolj naklonjena domači enajsterici (za federacijo je sicer bil gostitelj Ronchi, a društvi sta se že v prvem delu sezone zmenili za zamenjavo). Po izenačenem začetku tekme je do ključnega trenutka prišlo v 39. minuti, ko je sodnik pokazal rdeč karton Rossoniju. Od takrat se je Primorec skoraj izključno branil, a Ronchiju ni uspelo osvojiti trdnjave, ki so jo vratar Barbato in soigralci zelo urejeno branili. V resnici je obramba Primorca zelo trpela le v zadnjih petnajstih minutah tekme, ko je prišla na dan večja utrujenost zaradi igranja z možem manj. S težavo torej, ampak Primorcu je le uspelo podaljšati obdobje nepremaganosti, ki zdaj traja že sedem tekem. V teh sedmih nastopih so Sciarronejevi varovanci zbrali štiri zmage in tri neodločene izide, s takim ritmom pa so vrata končnice na stežaj odprta. Škoda le, da Primorec pestijo poškodbe in zdaj bo tudi športni sodnik prispeval svoje z gotovo diskvalifikacijo Rossonija. 3. AMATERSKA LIGA Mladost še upa v končnico Doberdobska Mladost nadaljuje z dobrimi nastopi. »Glede na številne poškodbe in odsotnosti bi pred začetkom tekme podpisal za neodločen izid,« je uvodoma dejal spremljevalec Ezio Bressan. »Tudi tokrat smo igrali zbrano in smo dali vse od sebe. Zmaga proti Torreju je povsem zaslužena. Predvsem v prvem polčasu smo igrali dobro, v drugem delu pa so se gostitelji nekoliko opogumili, mi pa smo se dobro in urejeno branili. Martin Bagon je dal res lep zadetek, pred tem pa je bil Demarchi natančen iz prostega strela. Tokrat so zelo dobro opravili svojo nalogo Manuel Radetič, Dimitrij Bensa in Stefano Gobbo,« je ocenil Bressan. Trener Mladosti Stojan Kravos še naprej ne bo imel na razpolago poškodovanih Ferleza in Vitturellija. »V nedeljo bomo igrali proti tržaški ekipi Campanelle, nato pa pred počitkom še proti Roianeseju. Do takrat upam, da bomo imeli na razpolago vse nogometaše in lepo bi bilo, da bi se še dodatno približali mestom, ki vodijo v play-off,« si želi Bressan. MLADINSKI NOGOMET - Pomlad na Tržaškem Spodbudna zmaga najmlajših V zaostali tekmi so premagali Sistiano - Naraščajniki izgubili proti solidni Esperii - Prvenstvo najmlajših se bod nadaljevalo 7. februarja NARAŠČAJNIKI Pomlad - Esperia 1:2 (0:2) STRELEC ZA POMLAD: Carli. POMLAD: Vidoni, Riosa, Cerkvenic, Vallon, Žerjal, Brass, Viviani (Bonetta), Carli, Paoletti, Kuret, Krasniqi (Alessio Verni). Trener: Tommasi. Na poledenelem igrišču je Pomlad tokrat igrala slabo in zasluženo izgubila proti tržaški Esperii. Gostje so po prvem delu vodili z 2:0, v drugem delu pa je Luka Carli zmanjšal zaostanek in Pomlad je celo imela priložnost, da bi izenačila. Ostali izidi: Domio - San Luigi B 1:1, Mont./D. Bosco - Sistiana 1:5, Opicina - Cgs 3:1, Ponziana - S. Andrea 4:1, Zaule - Roia-nese 3:0, Trieste Calcio B je bil prost. Vrstni red: Ponziana 34, S. Luigi B in Sistiana 27, Esperia 26, Pomlad 23, Trieste Calcio B, S. Andrea in Mont./D. Bosco 16, Opicina, Domio 11, Zaule 8, Cgs 4, Roianese 3. Prihodnji krog: Pomlad - Domio. NAJMLAJŠI Sistiana - Pomlad 1:2 (0:2) STRELCA ZA POMLAD: Bologna-ni in Arduini. POMLAD: Ghira, Kovacic, Renar, Stojkovič, Simeoni, Hyelykh, Bolognani, Sanzin, Čubej, Arduini (Sedmach), Rebula, Carli, Caselli. Trener: Žeželj. Kljub poledenelemu igrišču so zaostalo tekmo prvega dela prvenstva v Vižovljah vseeno odigrali do konca. Proti neposrednemu tekmecu za tretje mesto, je Pomlad morala zmagati in tako se je tudi zgodilo. Pomlad je zmago pospravila pod streho z zadetkama Bolognanija in Arduinija. Gostje so se v dru- gem času dobro upirali in so uspeli zmanjšati zaostanek. Pomlad se ni več pustila presenetiti in je tako vknjižila novo zmago. 7. februarja se bo začel povratni del prvenstva. Pomlad čakajo dve zelo pomembni tekmi. Kot prvo se bodo doma pomerili z Muggio in nato z vodilnim CGS A. V primeru dveh zmag, se bo Pomlad lahko znova vključila v boj za 1. mesto. DEŽELNI MLADINCI Vrstni red: San Luigi 35, Trieste Calcio in Kras 32, Monfalcone 29, Muggia 28, San Giovanni 25, Ponziana 22, Opicina 19, Vesna 18, Fincantieri 14, Pro Gorizia 12, Ju-ventina 11, Aquileia 10, Staranzano 9. Prihodnji krog: Pro Gorizia - Kras, Vesna - Sta-ranzano, Trieste Calcio - Juventina. Adria Mladost Sovodnje naprej v drugi del Združena ekipa Adria Mladost So-vodnje 2 se je z 2. mestom na turnirju Rad igram nogomet v Biljah uvrstila v drugo fazo prvenstva. V nadaljevanju se bo združena doberdobsko-sovodenjsko-mirenska ekipa pomerila s sovrstniki iz območja MNZ Koper. Solidno je nastopila tudi ekipa Adria-Mladost-Sovodnje 4, ki pa se ni uvrstila v naslednji krog. Druga faza bo v nedeljo v Tolminu. ADRIA MLADOST SOVODNJE 2: Martin Trevisan, Filip Juren, Johnatan Fai-diga, Leon Ambroželj, Val Kovic. AMS 4: Juri Ocretti, Arlind Selimi, Danijel Lavrenčič, Michele Zago, Aljaž Marušič. Naraščajniki Pomladi (desno) so tokrat igrali neprepričljivo; najmlajši (spodaj) pa so dosegli pomembno zmago kroma □ Obvestila Alpinisticni Odsek SPDT organizira tečaj plezanja za mladino. Predstavitveni večer bo danes, 26. januarja 2010 v plezalni telovadnici v športnem centru Zarja v Bazovici ob 20.00. Dodatne informacije: http://www.spdt.org/stenca/news. SO-SPDT organizira 5.,6. In 7. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSSDI telefon 040/635627. ŠD KONTOVEL vabi na pohod na Slavnik v nedeljo, 31. januarja. Zbirališče pri telovadnici na Kontovelu ob 8.00. Vabljeni! SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zoncolanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 30. januar ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. 22 Torek, 26. januarja 2010 ŠPORT / ALPSKO SMUČANJE - Andrej Šporn, veliko presenečenje Kitzbuhla »Zdaj se obrestuje delo iz preteklih let« Šele štiri leta resno tekmuje v smuku - Pika na i novi avstrijski trener Schaffer KITZBUHEL - Andrej Šporn, 28-letni smučar iz Kranjske Gore, je z bleščečim drugim mestom na najbolj prestižni tekmi v svetovnem pokalu alpskega smučanja presenetil smučarsko javnost v mondenem Kitz-buhlu. Pred Streifom še ni stal na odru za zmagovalce, kaj šele, da bi se na smukih uvrščal v deseterico najboljših. Boljši od Slovenca je bil le švicarski veteran s trinajstimi zmagami v svetovnem pokalu alpskih smučarjev Didier Cuche, vodilni smukač v tej zimi, ki je po zmagi na petkovem su-perveleslalomu slavil še v smuku. »Res je fantastično biti na zmagovalnem odru in na drugem mestu v Kitzbuhlu. To je bila zame najpomembnejša tekma pred olimpijskimi igrami,« je v pogovoru za STA dejal Šporn, ki je prepričan, da je tistih 28 stotink izgubil v zgornjem delu proge. »Moja vožnja je bila perfektna šele od ceste naprej. V zgornjem delu sem naredil dve manjši napaki, brez katerih bi bil konkurenčen tudi Cuc-hu. Temu je sledila brezhibna vožnja, takšna, ki sem jo znal pokazati že na treningih, a mi je še nikoli do zdaj ni uspelo pokazati na tekmi.« Šporn se pred Kitzbuhlom v smuku nikoli ni uvrstil med deseterico najboljših. Najvišje v svetovnem pokalu je bil s 13. mestom na smuku v Val Gardeni. Razlog za to, da že prej ni posegel po res vrhunskih uvrstitvah, Šporn vidi v tem, da je letošnja sezona njegova šele četrta smukaška sezona. »Ne glede na to, da sem star 28 let, sem za smukača pravzaprav še dokaj mlad. Zdaj se je obrestovalo delo Andrej Šporn (na zmagovalnem odru v Kitzbuhlu) je začel kot član ekipe za tehnične discipline, v Beaver Creeku je bil leta 2004 celo 8. v slalomu za svetovni pokal ansa iz preteklih let. V smuku potrebuješ določen čas, določene izkušnje, da spoznaš proge in spoznaš vse pasti, da lahko res narediš vrhunski rezultat. Sreča v nesreči je bila pravzaprav ta moja lanska poškodba, ko sem lahko že 15. februarja začel s kondicijskimi pripravami oziroma rehabilitacijo noge, obenem sem pa tudi delal vaje za hrbet, s katerimi sem ga zelo okrepil. V tem trenutku bi se moral zahvaliti Srdjanu Djordjeviču, ki mi je res zelo pomagal pri tem in je v bistvu odgovoren, da sem saniral poškodbo v treh mesecih in da ne čutim nobene posledice in da letos lahko smučam brez vseh bolečin v hrbtu,« je nanizal nekaj okoliščin, ki so po njegovem mnenju vodile do uspeha v Kitzbuh-lu. »Pika na i je bil prihod novega trenerja hitrih disciplin Burkharda Schafferja, s katerim smo res trdo delali vse poletje, vso jesen, tudi zdaj pozimi smo prvi zjutraj na terenu, prvi treniramo. Ampak mislim, da sama količina treninga niti ni tako ključna stvar. Bistveno je to, da daje pravilne informacije v pravem trenutku. Ne, ne bi rekel, da preveč informacij, ampak ravno pravo količino informacij. In zelo težko najdemo človeka, ki ima ta občutek,« je razkril ključno skrivnost velikega napredka. Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Vancouvru tako ne gre več ra- čunati le na najuspešnejšega slovenskega smukača Andreja Jermana. Na vprašanje, ali med njima obstaja ri-valstvo, Šporn odgovarja: »Ma, moram reči, da rivalstvo ... Sem vesel, ko je Jerry na stopničkah ali v ospredju, verjetno enako velja tudi pri njem, ampak to mora sam povedati. V smu-kaški ekipi je letos res odlična atmosfera in spodbujamo eden drugega, kar se tudi pozna na tekmah. Mislim, da bo ta ekipa dala še dosti od sebe.« »Uspehi v hitrih disciplinah, ki so bile v preteklosti v slovenskem alpskem smučanju zapostavljene discipline v primerjavi s tehničnimi, pa so še toliki vrednejši, če vemo, da smučarska zveza ne razpolaga s toliko denarja na tekmovalca kot velike sile, kar pomeni, da je za tak uspeh potrebno še veliko več zagnanega dela, odpovedovanja, znanja in zaupanja,« je včeraj v Ljubljani poudaril poslovni direktor smučarskih reprezentanc Matjaž Šarabon, ki ga veseli, da je Šporn uspel s smučmi slovenskega proizvajalca Elan. Tekma v Kitzbühlu se sicer ponaša tudi z najbogatejšim nagradnim skladom, v prejšnjih dveh letih je skupni nagradni sklad znašal vsakič po več kot pol milijona evrov. Tudi letos bodo organizatorji globoko segli v mošnjiček. Trikratni zmagovalec smuka na Streifu (1998, 2008, 2010) Cuche bo za čas 1:53,74 minute, kolikor je potreboval, da se je danes spustil po progi, prejel 70.000 evrov. Šporn še ni mogel povedati, koliko bo prejel za osvojeno drugo mesto. i Tina Maze Vse bolj vsestranska slovenska smučarka je na nedeljskem veleslalomu v Cortini osvojila 4. mesto (od 3. jo je ločilo le 31 stotink sekunde), potem ko je bila po prvi vožnji dvanajsta. V zadnjem tednu je bila Tina tudi 2. v slalomu na Pohorju in 4. v superveleslalomu v Cortini. Lakersi Ekipa Toronto Raptors je doma v košarkarski ligi NBA premagala branilce naslova Los Angeles Lakers s 106:105. Je-zerniki tako niso več na prvem mestu v ligi, saj je sedaj pred njimi Cleveland. Andrea Bargnani je za domače dosegel 22, Rašo Nesterovic pa 2 točki in blokado za Toronto, Saša Vujačic pa je v dveh minutah bil brez izkupička za prvake NBA. i Giuliano Razzoli Itaijanski slalomist prihaja v formo ob pravem času. V Kitzbuhlu je bil tretji za Nemcem Neureutherjem in Francoz Lizerouxom. Edini slovenski finalist Bernard Vajdič je bil 19. VČERAJ DANES Breda Čok Prek Karibov, Mehike, Aljaske in Londona do nove zgodbe v mestu Male morske deklice Na svoje kolo je posebno navezana. Metrojev v Londonu in avtomobilov v Trstu (predvsem iskanja parkirišč!) sploh ne pogreša. V službo se vedno odpelje s svojim kolesom; za dež, točo ali sneg se sploh ne zmeni: »V 15 minutah sem v centru Kobenhavna,« opisuje 33-letna Tržačanka Breda Čok svoje (dansko) vsakdanje kolesarjenje. Nekdanja odbojkarica Bora je zdaj direktorica prodaje v podjetju FirstClients v danski prestolnici, kjer živi s svojim fantom. Bivša odbojkarica je bila članica nadebudne Borove ekipe deklet, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja zbrala nasploh največ deželnih naslovov v zgodovini deželne odbojke. V mladinskih kategorijah so Breda, napa-dalka, in soigralke osvojile šest deželnih naslovov, v kategoriji minivolleya in superminivolley pa so bile celo državne prvakinje: »Še danes se spominjam sprejema po zmagi na državnem finalu. Pokrovitelj Friulexport nam je podaril plišasto igračko in zapestno uro, ki jo še vedno hranim.« Breda je bila s soigralkami takrat tudi gostija športne oddaje Radia Opčine, »takrat namreč Športela še ni bilo.« Tekem in zmag je bilo vBre-dini karieri na pretek, prav toliko je tudi prijetnih spominov. Povsem nepričakovana je bila zmaga deželnega naslova U16, ko so bile Borove odbojkarice še štiri-najstletnice. Gostujoča ekipa je že pripravljala zaku-sko za slavje, naposled pa so naslov osvojile borovke. » Če se ne motim, smo tekmo igrale 13. maja, ko sta dve soigralki praznovali rojstni dan. Zmago smo proslavile na šagri v Bazovici. Na odru je pevec ansambla tudi povedal, da smo zmagovalke.« Recept za številne zmage je bila najbrž kombinacija fizičnih in značajskih lastnosti skupine deklet ter spretnosti trenerke Betty Nacinovi.. »Od ostalih smo se razlikovale predvsem po živahnosti. Rade smo prepevale. Ko smo z ekipo U14 nastopale v Latini, smo po večerji priredile »La Corrida di Corrada«. Spominjam se, da je bila voditeljica improviziranega večera Katja Vodopivec, v našo igro pa so se naposled vključili še ostali.« Med Borovimi odbojkaricami je bila Breda zelo vestna: ko je igrala v mladinskih ekipah je prejela ob zaključku sezone tudi darilo zaradi prisotnosti na vseh treningih: »Podarili so mi odbojkarsko žogo s podpisi igralk združene ekipe Meblo. Darila sem bila presrečna. Kolajna mi ne bi pomenila toliko kot žoga s pod- pisi.« Svojo odbojkarsko pot je Breda nato nadaljevala v članskih ekipah, kjer je nekaj let igrala v standardni postavi v B2-ligi - najprej pri Boru, nato pa v združeni ekipi Sloge in Bora: »Takrat nas je treniral Branko Sain. Zame je bila to nepozabna sezona.« Po razpadu združene ekipe je leta 1998začela sezono pri Boru v D-ligi, nastopala pa je samo do decembra. Bredina življenjska pot je takrat ubrala drugo smer. Trst ji po višji šoli ni ponudil prave motivacije, da bi ostala: »Sploh nisem vedela, kaj bi rada. Zato sem naposled sprejela zanimivo službeno ponudbo.« Dve leti in pol je preživela na križarjenju med Karibi, Mehiko in Aljasko, delala pa v restavraciji na ladji. Nepozabna izkušnja (in spoznavanje novih kultur in krajev) je bila za Bredo okno v svet: »Če takrat ne bi odšla na ladjo, najbrž ne bi naredila vseh ostalih stvari.« Po križarjenju se je Breda preselila v Milan, kjer je diplomirala in zaključila dveletni podiplomski študij organizacijskih ved (smer: odnosi z javnostjo in ko-munikologija). Iz Milana seje nato preselila v London: »Odpotovala sem, čeprav v Londonu nisem imela službe. K sreči sem na začetku spala v stanovanju prijateljice Giulie.« Tu si je kmalu uredila svoj kotiček, službo in spoznala tudi svojega bodočega partnerja - Danca. In tako se je v Bredinem življenju začela nova zgodba, ki jo je ponesla vse do severne evropske države v mesto Male morske deklice. »Moj fant je po dveh letih zapustil London in se vrnil na Dansko. Načrtovala sva, da se bom tja odselila tudi jaz, a kasneje.« Naposled pa jo je na Dansko leto pred načrtovano od-selitvijo (in sicer januarja leta 2007) privabila službena ponudba v Kobenhavnu, »torej v mestu, kjer je živel tudi moj fant.« Po nekajletnem poslovanju v družbi Regus je s svojim nekdanjim šefom ustanovila novo podjetje, ki je v bistvu konkurent prejšnjega delodajalca. »V bistvu ponujamo enake storitve kot Regus, le da se mi še razvijamo: zdaj imamo štiri poslovalnice, načrtujemo pa še poslovalnice v Londonu, Singapurju in HongKongu.« Podjetje FirstClients ponuja podjetjem najem opremljenih uradov v različnih glavnih mestih vzhodne Ev- rope. Breda je direktorica prodaje. »Ko sem vodila pro-dajopri Regusu sem potovala vsak teden. V bistvu sem med tednom živela v hotelih, ob vikendih pa doma. Zdaj pa potujem morda enkrat mesečno, tako da imam več časa zase.« Prosti čas polni z različnimi športnimi aktivnostmi. Z njimi se ukvarja štirikrat do petkrat tedensko: spinning tek (»Rada bi sodelovala na polma-ratonu!«), badminton in golf (»Umirja me. Golf igra tudi moj fant: začela sem igrati, ker ga tako spremljam med vikendi.«) so zdaj na prednosti listi. Rada gleda rokomet (zdaj spremlja evropsko prvenestvo), košarke, odbojke in nogometa pa danska televizija večinoma ne predvaja. Enkrat na leto smuča v Italiji, saj meri najvišji danski grič le 170 metrov. Na danske podnebne in prehrambene značilnosti se je Breda najtežje privadila, danščino pa se je že naučila in jo zdaj tekoče govori. »Doma se pogovarjava v danščini. Imela pa sem kar nekaj težav z izgo-varjavo samoglasnikov ... izvedela sem, da je danščina tretji najtežji jezik na svetu! Nekaj težav imam zdaj z razumevanjem, saj skoraj vsak Danec ima svojo iz-govarjavo.« Med učenjem je ugotovila tudi (edino?) podobnost s slovenščino: meseci se izgovarjajo enako, pisava pa je podobna. Domov se vrača dvakrat letno. Zdaj načrtuje, da bo v Trstu preživela velikonočne praznike. Nekajdnevni obisk domačih izkoristi vedno tudi za večere s prijatelji: z goriškimi prireja večerje, s tržaškimi pa preživlja večere pri Marinotu ali v Liverpoolu pri Savotu. Trsta ne pogreša, tako da se po nekaj dneh vedno rada vrne domov, na Dansko. Meni, da je bila odločitev o odhodu pravilna. Zdaj noče nazaj, morda se bo vrnila ob upokojitvi, pravi. Pomislekov do življenja v zamejstvu nima, kritična pa je do italijanske države nasploh: »S prijatelji, ki so prav tako kot jaz zapustili Italijo, večkrat primerjamo dogajanje v Italiji z drugimi stvarnostmi, ki jih poznamo. V vsaki primerjavi Italija vedno izgubi.« Naša spletna stran ji vsekakor omogoča, da spremlja dogajanje v Trstu in Gorici, stike s prijateljicami pa vzdržuje preko internetnega telefona. Na spletu je prebrala tudi zgodbo Branka Saina in mu nato pisala po mailu: »Upam, da ga bom kmalu obiskala v Madridu!« Veronika Sossa 523 Torek, 26. januarja 2010 TRST / O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Pokrajinski tajnik CISL Umberto Brusciano »Znakov okrevanja po krizi ni od nikoder« Hude posledice na zaposlitveni ravni - Najbolj pod udarom kovinski, trgovski in kemijski sektor Goriško gospodarstvo se bo po hudem udarcu, ki sta mu ga zadala globalna gospodarska kriza in finančna recesija, le s težavo spet postavilo na noge. Potreben bo čas in potrebna bo vztrajnost, saj leto, ki je pred nami, ne napoveduje nič boljšega od tega, kar nam je ponudilo leto 2009. Nobene bistvene razlike torej ne gre pričakovati. Tako namreč današnjo situacijo ocenjuje pokrajinski tajnik CISL Umberto Brusciano, ki je bil včeraj zaskrbljen, saj znakov okrevanja po krizi, v katero smo zabredli, ni od nikoder. »Če je že kriza mimo, kot to zatrjujejo mnogi, so njeni učinki še kako vidni predvsem v zaposlitvenem sektorju,« je bil oster tajnik CISL. Na razplet iz krize ne gleda nič kaj optimistično. V primerjavi z lanskim letom ni bilo vsaj doslej opaziti kakih bistvenih sprememb, saj vprašanja glede ohranjanja delovnih mest še vedno čakajo na ustrezne odgovore. Zaradi grožnje z zaprtjem, so namreč številna podjetja tako na državni kot na deželni in krajevni ravni segla po dopolnilni blagajni za svoje uslužbence; za tovrstni ukrep so se v goriški pokrajini v največji meri odločila podjetja s kemijskega, kovinskega in trgovskega sektorja. Koriščenje dopolnilne blagajne pa je že v lanskem letu strmo naraslo - število ur je celo za 318,2 odstotka presegalo podatke iz leta 2008. »Pozitivnih znakov ni od nikoder. Ponekod se dopolnilna blagajna izteka, kaj bo potem, pa ostaja neznanka,« je bil črnogled Brusciano. Podjetja v zagati grozijo namreč z zmanjšanjem števila zaposlenih, kar pomeni, da se bo število brezposelnih dvignilo, v današnjih kriznih razmerah pa, meni tajnik CISL, jim ne more nihče zagotoviti druge, alternativne zaposlitve. Posledice svetovne recesije se kažejo pri upadu naročil in posledično pri zmanjšani proizvodnji, pri odpuščanjih, ki so marsikje na dnevnem redu, in pri zapiranju trgovinskih obratov. »Goriška je sicer za enkrat iz te katastrofalne slike izvzeta. Zabeležili smo namreč nek pozitivnejši trend, ponoven gospodarski zagon pa se žal napoveduje počasen in postopen.« Goriška tekstilna tovarna Texgiulia Kot rečeno je kriza zajela vse sektorje, tu so najbolj pod udarom kovinski, trgovski, kemijski in gradbeni sektor, »pri slednjem pa se odpira še cela vrsta dodatnih, nerešenih vprašanj v zvezi z delavci - priseljenci.« Pokrajinski tajnik CISL vidi rešitev iz krize predvsem v povezovanju bumbaca sindikatov, prizadetih podjetij in javnih inštitucij. »Potrebno je poenotiti namene in cilje vseh gospodarskih, finančnih in institucionalnih akterjev v luči nekega konkretnega razvojnega pakta. Obramba delovnih mest pa naj ostaja seveda prednostni pogoj vseh nadaljnjih sindikalnih bojev.« (sas) TRŽIČ - Fincantieri Sindikatu FIOM-CGIL največ glasov Moreno Luxich bumbaca Na volitvah enotnega sindikalnega predstavništva RSU v tržiški družbi Fincantieri si je največ preferenc zagotovil sindikat FIOM-CGIL: med osemnajstimi izvoljenimi delegati, jih je osem iz vrst FIOM. Največ glasov (135 preferenc) je prejel njegov sindikalni predstavnik Moreno Luxich. Tovrstnega izida se je razveselil tudi generalni tajnik CGIL za Furlanijo-Julijsko krajino Franco Belci, ki je zmago ocenil kot dokaz vse večje želje po soudeležbi. »To je znak upora proti vsem tistim, ki postavljajo pod vprašaj demokracijo dela kot osnovo, na kateri temelji država, pa tudi proti tistim, ki si prizadevajo za spremembo prvega člena ustave,« je pojasnil Belci. Na kongresni skupščini tržiškega podjetja so obenem odobrili (70 odstotkov članov) tudi kongresni dokument sindikata CGIL, katerega prvi podpisnik je državni tajnik Gugliel-mo Epifani. »Nedvomno gre za veliko novost, ki dokazuje, da je debata na delovnih mestih tehtna in potrebna ter določa nova ravnovesja tudi znotraj kategorij,« je zaključil Belci. APrimorski ~ dnevnik NOVA GORICA V igralnici aretirali goljufa iz Italije Z novogoriške policijske uprave so včeraj sporočili, da jih je varnostnik ene od igralnic v Novi Gorici v petek popoldne obvestil o tem, da je 50-letni italijanski državljan s ponarejeno osebno izkaznico vstopil v igralnico, kjer je z različnimi bančnimi karticami dvignil 14.500 evrov. Z denarjem je baje moški nameraval izstopiti iz igralnice in se vrniti čez mejo domov, njegov nezakoniti načrt pa so mu preprečili delavci varnostne službe in policisti. Novogoriški policisti so v sodelovanju z italijanskimi varnostnimi organi ugotovili, da je osumljeni moški uporabil osebno izkaznico in bančni kreditni kartici, ki sta bili 22. januarja ukradeni v Italiji. Osumljenec je ponaredil ukradeno osebno izkaznico, tako da je nanjo namestil svojo fotografijo; s tako ponarejenim dokumentom je v igralnici pretental tamkajšnje osebje in na blagajnah dvignil omenjeno večjo vsoto denarja, ki si ga je pridno spravil v žep. Njegovo ravnanje je preko varnostnih kamer spremljalo tudi osebje igralniškega videonad-zornega centra, ki je pri vstopu osumljenca ugotovilo, da je že novembra leta 2009 z različnimi podatki in osebnimi dokumenti vstopil v dve novogoriški igralnici, kjer je prav tako dvigoval gotovino s kreditnimi karticami. Zaradi tega so delavci varnostne službe osumljenca zadržali do prihoda policistov, čeprav je jih je moški skušal prepričati, da ni storil ničesar kaznivega. Novogoriški policisti so mu odvzeli prostost in ga v soboto zaradi utemeljenega suma ponarejanja listin in goljufije izročili preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici; po zaslišanju je preiskovalni sodnik za 50-letnega goljufa odredil pripor. (nn) GORICA - Proračun »Davčni pritisk se bo povišal« Goriški občinski svet je včeraj začel z razpravo o občinskem proračunu za letošnje leto, ki se bo nadaljevala danes. Da ni vse zlato, kar se sveti, opozarja občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Wal-tritsch, ki je v tiskovnem sporočilu zabeležil marsikatero »netočnost« goriškega župana Ettoreja Romolija in njegove desno-sredinske uprave. Waltritsch najprej ugotavlja, da se bo davčni pritisk povišal, ne pa obratno, kot je obljubljal župan. Nato se loteva občinskega odbornika Guida Pettari-na, ki je pred dvema tednoma napovedoval padec davčnih prihodkov, v proračunu pa predstavlja njihovo zvišanje. »Gre za primer kreativne finance ali neutemeljenih predvidevanj? Kaj pa Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) na območju Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe,« se sprašuje Waltritsch in opozarja, da na podlagi proračuna ni predvidena skoraj nobena skupna pobuda s sosednjimi občinami. Naravnost črnogleda pa so po Watritschevem mnenju tudi občinska predvidevanja o gospodarskem zagonu: do njega ne bo prišlo pred letom 2013. GORICA - Ob skorajšnjem zaključku obnovitvenih del Za prikupnejše mestno jedro Župan, občinski tehniki in trgovci bodo odločali o novem videzu peš con - Želja po ovrednotenju in kakovostni ponudbi V Gorici bo mestno središče v kratkem popolnoma spremenilo svojo podobo. Več bo tlakovanih peš con, ki bodo mimoidočim ponujale prijetnejše in prikupnejše sprehajanje. O tem, kako bi bilo najboljše ukrepati, da ne bi skazili videza zgodovinskega mestnega jedra, bo beseda tekla jutri na goriškem županstvu, kjer bodo župan Ettore Romoli, občinski tehniki in trgovci iz Ulice Garibaldi primerjali svoje predloge o ureditvi tega območja. V četrtek bodo na svoj račun prišli še trgovci s Trga sv. Antona, iz Raštela ter iz ulic Monache in Cocevia. Župan Romoli obljublja, da se ne bodo pogovarjali le o ureditvi cvetličnih gred, klopi in košev za zbiranje odpadkov, pač pa bodo tehtno premislili, kako na najboljši način ovrednotiti ta obnovljeni mestni predel, vključno z izbiro primernih mizic in stolov ter toplozračnih zaves pred trgovinami in bari. Sogovorniki bodo tudi preučili načrt za čistočo na ulicah ter razmislili o morebitni animaciji in širši promociji peš cone. Sodelovanje med občino, trgovci, goriškim združenjem Ascom in Trgovinsko zbornico je v teh primerih ključnega pomena, saj gre v bistvu za skupno željo po ovrednotenju prostora in za nedvomno kakovostnejšo ponudbo na njem; tako ponudbo, ki bi bila privlačna tako za občane kot tudi za tuje obiskovalce seveda. V prihodnjih mesecih naj bi se končno zaključila dela tudi na Travniku, takrat bo župan sklical srečanje tudi s tamkajšnjimi trgovci. Pogled na tlakovano Ulico Garibaldi bumbaca 2 4 Torek, 26. januarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / vileš - V trgovini švedske verige Ikea prihaja čas prvega obračuna Ob vikendih naval iz Slovenije in Hrvaške Reklama po zvočnikih tudi v slovenščini in hrvaščini - Prometnih zamaškov ni bilo Ar** mu** l uscita izhod \sjna | «pift&n 1 I 1 ti Tri mesece po odprtju v trgovini švedske verige Ikea v Vilešu prihaja čas prvega obračuna, ki bo po vsej verjetnosti pozitiven, saj so doslej beležili visoko število kupcev. Veliko je bilo tudi obiskovalcev iz Slovenije in Hrvaške, tako da se nedvomno obrestuje reklamna kampanja, ki jo švedska veriga vodi v slovenskih in hrvaških medijih. »V prihodnjih tednih bomo sedli za mizo, da bi se pogovorili o dosedanjih poslovnih rezultatih, za katere lahko že sedaj trdim, da so zelo dobri. Kupci začetno niso poznali našega sistema prodaje, kjer si po ogledu razstavnih prostorov na drugem nadstopju zapišeš kodekse posameznih artiklov, da jih potem lahko sam dobiš v skladišču. Zdaj opažamo, da se obiskovalci v trgovini bolje znajdejo, kar dokazuje, da so mnogi izmed njih že večkrat bili pri nas,« pojasnjuje direktor trgovine Ikea v Vilešu, Ulf Seeman, ki ga je sicer v dopoldanskih urah mogoče srečati v razstavnih prostorih, kjer tudi osebno poskrbi, da je vse v redu. Čeprav je direktor trgovine in je bil v preteklih letih odgovoren za odprtje prodajaln švedske verige v Avstriji in Rusiji, takoj pospravi premetane rjuhe in odeje na razstavljenih posteljah ali pa postavi na svoje mesto krožnike, vilice in žlice, ki so jih kupci med ogledom premikali po mizah. Seeman, ki je kot vsi ostali zaposleni oblečen v Ikeine rumeno-mo-dre »uniforme«, potrjuje, da Vileš obiskuje tudi veliko slovenskih in hrvaških državljanov. »Točnejše podatke bomo dobili v prihodnjih tednih, po občutku pa lahko že sedaj trdim, da je kupcev iz Slovenije in Hrvaške res veliko,« razlaga Seeman. Ker je obisk iz Slovenije in Hrvaške dober, so se pri družbi Ikea odločili, da bodo tudi reklamni spoti, ki jih oddajajo v notranjosti trgovine, v slovenščini in hrvaščini. Novost so uvedli pred nekaj tedni, tako da je zdaj med obiskom trgovine mogoče prisluhniti navodilom za vpis kartice Ikea Family in drugim reklamnim sporočilom v italijanščini, slovenščini in in hrvaščini. Da veliko kupcev prihaja v Ikeo iz Slovenije in Hrvaške, je sicer mogoče razumeti že v parkirišču, kjer so tuje registrske tablice zelo številne. To še posebej velja ob vikendih, ko se izrazito dvigne predvsem odstotek kupcev iz Slovenije. Pred tremi meseci so bili zaradi odprtja trgovine Ikea zaskrbljeni goriški prometni policisti, ki so se bali, da bo v Vilešu pogosto prihajalo do prometnih zamaškov. »Ne takoj po odprtju in niti v božičnem času ni bilo večjih zastojev. Promet po cestninski postaji pri Vilešu je potekal v bistvu brez težav, tudi na okoliških cestah nismo opazili kolon. Parkirišča trgovine so bila sicer polna, toda nova cestna infrastruktura z nadvozi in krožišči je dobro prenesla porast prometa,« pojasnjuje poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti, njegovi agenti pa redno nadzorujejo promet po hitri cesti med Gorico in Vilešem z uporabo laserja. Na omenjenem odseku velja omejitev osemdesetih kilometrov na uro, ki ga številni vozniki - med njimi so nedvomno tudi obiskovalci trgovine Ikea - kršijo, potem pa si na dom dobijo slano globo. (dr) Parkirišče trgovine Ikea je opremljeno z dvojezičnimi smerokazi (levo); direktorja Ulfa Seemana je mogoče opaziti med razstavnimi prostori, kjer tudi sam pospravlja knjige na policah, odeje na posteljah in pribor na mizah bumbaca, dr gorica - Včeraj v pokrajinski palači počastili 50-letnico ZSKP Priznanje in pohvala »Pokrajina želi ovrednotiti prizadevanja ustanove za širjenje slovenske kulture in jezika« Z leve Enrico Gherghetta, Mara Černic in Franka Padovan bumbaca Priročnik o pravici do uporabe slovenščine Krožek Anton, Svet slovenskih organizacij, Svetovni slovenski kon-gres-Konferenca za Italijo, ronško kulturno društvo Jadro in Galerija ARS prirejajo predstavitev priročnika Pravica do uporabe slovenščine pred sodno oblastjo in javno upravo, ki bo danes, 26. januarja, ob 18. uri v galeriji ARS nad Katoliško knjigarno na Travniku v Gorici. Spregovorili bodo predsednik društva Jadro Karlo Mucci, odvetnik Renzo Frandolič in deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Ter-pin. Z Lorello Klun drevi o avtoportretu Fotoklub Skupina 75 prireja danes, 26. januarja, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu srečanje s priznano fotografinjo in umetnostno kritičarko Lorello Klun na temo Avtoportret v zgodovini fotografije. Srečanje bo potekalo v italijanščini. Goriška pokrajina se je sinoči s posebnim priznanjem poklonila 50-letne-mu delovanju Zveze slovenske katoliške prosvete. Dobrodošlico sta na sedežu pokrajinske uprave predsednici ZSKP Franki Padovan, pokrajinskemu predsedniku SSO Walterju Bandlju in številnim predstavnikom društev, ki jih Zveza zastopa, izrekla pokrajinska predsednik in odbornica Enrico Gherghetta oz. Mara Černic. »S priznanjem želi Goriška pokrajina obeležiti hvalevredno prizadevanje ustanove za širjenje slovenske kulture in jezika, za ovrednotenje slovenskega človeka, njegovega dela in truda v luči razvoja in rasti naše skupnosti,« je uvodoma poudarila Černičeva. Sam Gherghetta pa je priznal, da je slovensko narodno skupnost pobliže spoznal, ko je bil izvoljen na čelo pokrajine. Od takrat, je ponosno dejal, se je razvilo korektno sodelovanje. »Veliko sem se naučil o manjšini, pa tudi o odnosu do življenja. Slovenci se lahko ponašate z bogato kulturno dediščino, ste resni ljudje, ki spoštujete drug drugega in vrednote, v katere verjamete,« je zaupal. Pred dnevi se je udeležil srečanja stranke Slovenske skupnosti, kjer je z grozo ugotovil, da posledice krize plačuje slovenska manjšina. »Kaže, da bo leto hudo, saj sta vam tako država kot dežela od- ščipnili več prispevkov za vaše aktivnosti. Mi pa vam bomo stali ob strani, celo čarali bomo, ko bi bilo to potrebno,« je pojasnil in dodal, da dokler bo na pročelju pokrajinskega sedeža visel napis tudi v slovenskem jeziku, se bo ta prijateljsko-sodelovalni odnos nadaljeval in krepil. Priznanje - srebrno plaketo - je v imenu ZSKP prejela predsednica Franka Padovan, ki je poudarila, da gre za priznanje delu prav vseh članov Zveze. Obljubila je, da bo Zveza nadaljevala po dosedanji poti in si seveda prizadevala, da bi delovanje še izboljšala in nadaljevala z ohranjanjem slovenske kulture in prisotnosti. Zvezo slovenske katoliške prosve-te so ustanovili 11. januarja 1959 v Gorici, da bi bolje povezovali in usklajevali dejavnosti goriških katoliških društev na kulturnem področju. Ze v začetnih letih delovanja je Zveza pridobila razna društva in postala pomemben kulturni dejavnik v goriškem in tudi širšem slovenskem prostoru. Danes šteje dvanajst članic in krije področje od Brd do Krasa. Z ustanovitvijo Zveze so se okrepile tudi dejavnosti kulturnih društev v vseh slovenskih krajih Goriške. Nastajala so tudi nova društva, ki so s svojo dejavnostjo bogatila naš slovenski kulturni prostor. (sas) gorica Mlade • • • opominjajo na grozote taborišč V raznih krajih goriške pokrajine bodo danes in jutri potekale spominske prireditve ob dnevu spomina na holokavst. Na žrtve nacističnih koncentracijskih taborišč se bodo danes ob 18.30 spomnili v kraju San Pier d'Isonzo, kjer bosta občinska uprava in raziskovalno središče Leopoldo Gasparini iz Gradišča predstavila knjigo Dorice Ma-kuc »Le nostre ragazze vanno in Germania«. Publikacija je prevod knjige »Naša dekleta v Nemčijo gredo«, ki jo je Dorica Makuc napisala pred nekaj leti; italijansko verzijo so izdali sklad Dorče Sardoč, Goriška Mohorjeva družba in raziskovalni center Leopoldo Gasparini iz Gradišča, ki ga bo na današnji predstavitvi zastopal tajnik Dario Mat-tiussi. Poleg njega bo odlomke iz knjige prebirala Lucia Germani. Tragediji koncentracijskih taborišč bo posvečeno tudi srečanje z dijaki višjih srednjih šol, ki ga danes ob 9.15 prireja pokrajina v deželnem avditoriju v Gorici. Nekdanji taboriščniki bodo spregovorili o svojih izkušnjah v lagerjih, sledila bo gledališka predstava »Come una rana d'inverno«, med katero se bodo prepletali razni odlomki iz knjig Prima Levija. Srečanja se bo udeležil tudi pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič. Tudi jutri bo potekalo več pobud in svečanosti v spomin na žrtve nacističnih taborišč. Goriška sekcija VZPI-ANPI prireja tri srečanja, med katerimi bodo višješol-cem spregovorili o grozotah taborišč. Bivša deportiranca Vilma Brai-ni in Mario Candotto bosta spregovorila v industrijskem zavodu Galileo Galilei oz. v zavodu Scipio Sla-taper. V slovenskem tehničnem polu Cankar-Zois-Vega bo mlade nagovoril zgodovinar Branko Marušič. Jutri ob 10.30 bodo prefekti-nja Maria Augusta Marrosu in predstavniki krajevnih uprav položili venec pred spomenik depor-tirancem pred goriško železniško postajo. Ob 11. uri bodo v dvorani APT podelili priznanje bivšemu deportirancu Mariu Simazu in sorodnikom štirih bivših deporti-rancev. Svečanost prirejata pokrajina in prefektura, nastopil bo trio harmonikarjev Glasbene matice, predvajali bodo film »Adesso sono nel vento«, ki so ga uresničili dijaki zavoda Brignoli iz Gradišča, potem ko so bili leta 2008 z Vlakom spomina v Auschwitzu. Pogovor o Kardelju Na gradu Kromberk bo drevi ob 20. uri predavanje ob 100-letnici rojstva Edvarda Kardelja. Pogovor z zgodovinarji Matejo Ratej, Savi-nom Joganom in Božom Repetom bo vodil novinar Ervin Hladnik Milharčič. (nn) Krvni tlak v Štandrežu Člani združenja Cuore amico bodo jutri med 9. in 11. uro v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu opravljali preglede holesterola v krvi ter merili krvni tlak in krvni sladkor. Za merjenje sladkorja morajo biti zainteresirani občani tešči. Pregledi so brezplačni. Ekvador in Chimborazo V organizaciji goriške sekcije italijanskega alpinističnega kluba CAI bosta danes ob 20.45 v univerzitetni predavalnici zavoda Galilei v Gorici planinca Andrea Olivieri in Alessandro Simonazzi predstavila fotografije in filmske posnetke s svojega popotovanja po Ekvadorju in vzpona na goro Chimborazo. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 26. januarja 2010 25 nova gorica - Začinili predstavitev novega študijskega programa Turizem Namesto povsod enakih zakusk stare goriške jedi v novi preobleki V bogati kulinarični ponudbi so uživali že v 19. stoletju, ko so Gorico poimenovali avstrijska Nica V okviru predstavitve novega študijskega programa Turizem, ki prihaja v Novo Gorico po zaslugi izobraževalnega centra Lampret Consulting in katerega velika novost bo modul Igralništvo in igral-niški turizem, ki ga v tem delu Evrope še nihče ne izvaja, so v restavraciji Tiffany Hitove igralnice Park včeraj predstavili tudi stare goriške jedi v novi preobleki. Kot je povedal direktor družbe Lampret Consulting, Miran Lampret, so želeli s kulinaričnim dogodkom na inovativen način predstaviti tradicionalne goriške jedi, ki naj bi bile v bodoče primerne za razne dogodke, namesto da se ponuja zakuske, ki se jih nudi povsod po svetu. Izbor jedi je pripravila Slavica Plahuta, avtorica več knjig o jedeh na Goriškem, pri njihovi pripravi pa sta imela glavno besedo Hitova mojstra kuharstva Borut Jakič in Simon Marič. Avtohtona vina s tega območja za spremljanje posameznih jedi je izbral predsednik slovenskega društva pokuševalcev vin, Ivan Per-šolja. Kot je bilo slišati na predstavitvi, so premožni Goričani že koncem 18. stoletja uživali v takrat delujočih »igralniških klubih«, v času romantike v 19. stoletju pa se je v povečanem zanimanju za naravo in njene lepote rojeval sodobni goriški turizem. Zaradi svoje blage klime in prijazne narave, je Gorica, ki so jo imenovali tudi avstrijska Nica, privabljala bogate turiste, med njimi celo predstavnike dunajskega dvora, ki so uživali v bogati kulinarični ponudbi, v odličnih vinih in sočnem sadju. »Goriška kuhinja, tu, na stičišču narodov in kultur, združuje dvatisočletno kulinarično tradicijo, prvine lastne slovanske, romanske in germanske tradicije ter naravne in klimatske danosti pokrajine, v kateri se stikata severna in sredozemska Evropa,« je ob predstavitvi izbranih jedi uvodoma poudarila Slavica Plahuta. V nadaljevanju je podrobneje spregovorila o Fuljah s pršutom, pečenim v testu in z nastrganim hrenom, goriških pečenicah, kuhanih v vinu s popečeno belo briško polento na posteljici iz goriške vrtnice, frtalji s pršutom oziroma zelenjavo, krušnih grižljajčkih - čebulni po-tički in pogači z ocvirki, ocvrtih kruhovih šnitah z akacijevim medom, ki so veljale za preprosto kmečko sladico in ko-stasnjeviškem presnecu - meščanskem pecivu s samostana na Kapeli. Vse omenjene dobrote je bilo mogoče na predstavitvi tudi poskusiti. »Držala sva se osnovnih, starih receptur, to hrano pa sva priredila v obliko počasnega prehranjevanja v majhnih količinah, kar je danes trend,« je povedal kuharski mojster Borut Jakin. V zvezi z novim visokošolskim študijskim programom Turizem, ki se bo v Novi Gorici začel izvajati v tem letu, je bilo na predstavitvi povedano, da ga bo preko izobraževalnega centra Lampret Consulting v Novi Gorici, izvajala Fakulteta za komercialne in poslovne vede iz Celja. Nov triletni študijski program turizem prinaša v prvih dveh letih 16 splošnih predmetov s področja turizma, tretji letnik pa prinaša pet modulov, med njimi tudi povsem novega - Igralništvo in igral-niški turizem. Gre za modul, ki je nastajal na Goriškem, kjer je igralništvo v slovenskem prostoru najbolj razvito. Razvoj igralništva pa se na Goriškem ni začel s Hitom. Po besedah strokovnega nosilca omenjenega modula, Dušana Luina, je imela Gorica kot pomembno letoviško središče tistega časa že v osemnajstem stoletju »Casino dei Nobili«, katerega namen je bil, da zabava višje sloje plave krvi s plesi in igranjem na srečo. Nace Novak Kuharski mojster ob svojih jedeh foto n.n. trnovo - Ob 65. letnici partizanskega spopada z enoto X MAS Spomin na zmago Govorniki poudarili pomen prenašanja vrednot narodnoosvobodilnega boja na mlade Spominska svečanost na Trnovem bumbaca gorica - Tilce Di Domenico včeraj praznovala rojstni dan Upihnila sto svečk Rodila se je v Pordenonu in v Gorico prišla leta 1932 - Njen vnuk je fotograf Maurizio Altran Na svojem domu v Gorici je včeraj praznovala 100. rojstni dan Tilce Di Domenico, ki se je rodila v kmečki družini 25. januarja 1910 v kraju Frisanco pri Pordenonu. Leta 1932 se je preselila v Gorico, kamor je bil premeščen njen mož Rodolfo Goruppi, ki je opravljal službo občinskega tajnika. Tilce se rada spominja nekdanjih časov, tudi težkih trenutkov, ki jih je preživela v obdobju med vojnama. »Takrat si je vsak pomagal, kot je vedel in znal, saj je bilo življenje zelo težko. Ko smo doma pričakovali obisk partizanov, smo na steno dali Stalinov portret, ko so k nam prihrumeli fašisti, smo na zid obesili Du-cejevo sliko,« se spominja Tilce, ki so se ji v zakonu rodila dva otroka, Rodolfo, ki je umrl pred nekaj leti, in Valeria, s katero stoletnica živi. Včeraj je jubilantko obiskal občinski odbornik Dario Baresi, z njo pa so praznovali pravnuka Francesco in Enrico, vnuki Marco, Andrea in Maurizio, ki je po poklicu fotograf. Za naš dnevnik se s fotografskim aparatom podi po Laškem in marsikdaj tudi po doberdobski občini. Ob 65-letnici zmagovitega bitke na Trnovem z nacifašistično vojsko sta v nedeljo območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica in krajevna skupnost Trnovo pripravila partizansko srečanje z množično udeležbo v dvorani krajevne skupnosti Trnovo. Vzdušje in potek dogajanja sta prisotne zanesla v legendarni spomin na pokončnost in spontan upor narodno osvobodilnega gibanja za svobodo. Decembra leta 1944 so se na Trnovem nastanile fašistične enote X MAS, s ciljem, da zavarujejo vzhodno mejo Italije. Trnovo so masovci obdali z 12 bunkerji, minskimi polji in žičnimi ovirami. Za obrambo so utrdili tudi nekatere hiše. V postojanki na Trnovem je bilo 214 vojakov bataljona Fulmine. Utrjena fašistična postojanka je ovirala preskrbo partizanskih enot in njihov prodor proti Gorici in Trstu. Partizanske enote so v neposrednem napadu na Trnovo v težkih bojih januarja 1945 skoraj v celoti uničile postojanko. Pred popolnim uničenjem so masovce rešili Nemci, ki so se skupaj z ostanki ma-sovcev takoj umaknili s Trnovega. Po italijanskih podatkih je na Trnovem padlo 86 in bilo ranjenih 56 masov-cev. Na partizanski strani je v bojih za Trnovo padlo 25 partizanov, ranjenih pa jih je bilo 48. Ob kulturnem sporedu sta Branko Marušič in Jože Šušmelj predstavila knjigo, pri kateri je sodelovalo petnajst uglednih piscev. Zapela sta mešani pevski zbor pod vodstvom Giannija Rijavca in skupina domačih osnovnošolskih otrok. Sledila je podelitev priznanj Osnovni šoli, Mariji Plesničar in drugim. Po uvodnih besedah območnega predsednika ZZB Nova Gorica Vladimirja Krpana so povabili k besedi podpredsednika VZPI-ANPI iz Trsta Edvina Švaba, ki je v prisrčnem pozdravu v imenu italijanskih in slovenskih partizanov ter antifašistov poudaril zgodovinske zasluge in pridobitve partizanskega boja, ki terjajo še danes zavzeto budnost, da jih ohranimo in prenašamo na mlade. Opozoril je na pretiran protagonizem in drobljenje moči, kar zmanjšuje našo vlogo. Poudaril je potrebo po enotnosti ter večjem sodelovanju an-tifašistov v okviru dobrih odnosov med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. (eš) nova gorica V nesreči umrl Alojz Krpan Bil je soborec Janka Premrla V soboto kmalu po 15. uri je med vračanjem s proslave na Pe-drovem v prometni nesreči v Braniku umrl 86-letni Alojz Krpan -Aleksander, dolgoletni član in častni predsednik območnega združenja zveze borcev za vrednote NOB nova Gorica. Bil je borec prvega primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča in soborec Janka Premrla Vojka. Po navedbah regijskega centra za obveščanje naj bi nesreči botroval zastoj srca med vožnjo. Avtomobil je namreč zapeljal na avtobusno postajališče pri marketu v Braniku, čez pločnik in zadel ob zid. Nato ga je odbilo na drugo stran ceste, vozilo pa je zapeljalo preko podpornega zidu in pristalo na dvorišču stanovanjske hiše. Iz novogoriškega območnega združenja zveze borcev za vrednote NOB so včeraj sporočili, da bo jutri ob 9. uri v veliki sejni dvorani no-vogoriške občine žalna seja območnega odbora zveze borcev, ki se je bo kot govornik udeležil predsednik Zveze borcev Slovenije Janez Stanovnik. Pogreb pokojnega bo še istega dne popoldne na pokopališču v Bukovici. (nn) doberdob Slovo od Marčela Frandoliča V Doberdobu so se v soboto poslovili od Marčela Frandoliča. S svojim praporom so bili na pogrebu prisotni tudi člani doberdobske sekcije VZPI-ANPI, saj je bil pokojnik partizan. Za svoj doprinos k zmagi nad nacifašizmom mu je pred leti Zveza borcev podelila diplomo. Rodil se je 11. oktobra 1924, takoj po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom. V okviru Goriške fronte se je udeležil spopada pri Devetakih; začetno je bil vključen v južno primorski odred, marca 1944 pa so bile vse njegove brigade priključene IX. korpusu. V njem je deloval na območju Notranjske kot kurir. Zatem je bil priključen drugi brigadi VDV. Z njim so bili še domačini Mario Peric Mario - Stanar, Jože Gergolet -Mekulič in Mirko Jelen Mirko - Frli-ško. Z drugo brigado VDV je maja leta 1945 vkorakal v osvobojeni Trst. Po vojni je bil Frandolič do upokojitve zaposlen v tržiški ladjedelnici. gorica Nadškofija spet žaluje Umrl msgr. Luigi Ristits Goriška nadškofija ponovno žaluje. V bolnišnici Janeza od Boga je namreč umrl msgr. Luigi Ristits, ki je bil dolga leta generalni vikar nadškofije. Rodil se je leta 1921, iz teologije se je diplomiral v Rimu. V duhovnika ga je leta 1944 posvetil msgr. Carlo Mar-gotti. Znotraj nadškofije je opravljal razne upravne funkcije, ob smrti nadškofa Pietra Cocolina je bil nekaj časa nadškofijski vikar. Pogreb msgr. Luigija Ristit-sa bo jutri ob 11. uri v goriški stolnici, obred bo daroval nadškof Di-no De Antoni. Verniki se bodo lahko poslovili od duhovnika tudi danes do 20. ure, saj bo njegovo truplo izpostavljeno v kapeli duhovniške skupnosti v Semeni-ški ulici v Gorici. Kapelo bodo ponovno odprli jutri zjutraj, ob 10. uri bo maša, potem pa bodo krsto prepeljali v stolnico, kjer bo pogreb. Stoletnica Tilce Di Domenico; desno odbornik Baresi bumbaca 26 Torek, 26. januarja 2010 GORIŠKI PROSTOR gorica - Drevi premierno predvajanje Zemlja gostov Kratkometražec je londonski diplomski film Marca Devetaka Na goriškem Travniku bodo nocoj odvrteli 21-minutni film »Zemlja gostov - La terra degli ospiti« goriškega avtorja, ki ga morda Gorica še ne pozna, a zasluži pozornost. Marco Deve-tak je 26-letni Goričan, ki mu je šlo fil-manje tako od rok, da si je zaželel strokovne izobrazbe. Z veliko ambicijo se je prijavil za vpis v prestižno The London Film School in z ravno tako velikim upanjem verjel, da ga bodo vzeli. In tako je bilo. Lani je zaključil študij, Zemlja gostov pa je njegov diplomski film. Posnel ga je na Goriškem lanskega marca z mednarodno ekipo sošolcev in sodelavcev, ki se niso mogli na-čuditi nad zgodami malih ljudi, ki jih je porajalo bivanje ob meji. Protagonist Devetakovega krat-kometražnega filma je Ivan, slovenski kmet iz časa po razmejitvi, ob koncu 40ih let dvajsetega stoletja, čigar hiša je na italijanski strani, čez bodečo žico, na jugoslovanski strani, pa so njegove njive, kamor je meja zakopala svoje strahove. Njegovo življenje spremeni trenutek, ko na vrata njegovega doma potrka Marija in ga vpraša za zavetišče. Devetak je film posnel na 16-mm trak, pri njem je sodeloval se en Gori-can, in sicer vsestransko ustvarjalni An- Plakat filma ton Špacapan, scenarij je Devetak napisal z Birgitto Bjornsdottir. V filmu, ki je nastal v koprodukciji The London Film School in je prejel pokroviteljstvo British Council, igrajo Vesna Hrovatin, Romeo Grebenšek in - lepo presenečenje - Dare Valič, veliko ime slovenskega odra, filma in malega ekrana, ki je tudi Ivanu podaril kanček svoje človečnosti. Nocojšnja premierna projekcija se bo ob udeležbi avtorja Marca De-vetaka začela ob 20.30. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. Gledališče KOMIGO v Kulturnem domu v Gorici: v torek, 2. februarja, ob 20.30 »Passion de Pressheren« avtorja in igralca Andreja Roze Rozmana (Rozinteater iz Ljubljane); informacije in vpisovanje v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. NIZ VESELOIGER ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH: v četrtek, 4. februarja, ob 20. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ngrajevanje natečaja Mladi oder in nastop otroške dramske skupine SKD Hrast iz Doberdoba z igro Kaj se skriva za velikim trebuhom? V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 28. januarja, ob 20.45 predstava »Dona Flor e i suoi due mariti«, igrajo Cate-rina Murino, Paolo Calabresi in Pie-tro Sermonti; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v četrtek, 4. februarja, ob 21. uri predstava »Il Vantone«, Pier Paola Pasoilinija v izvedbi gledališkega združenja iz Pistoie Teatridithalia; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: v sredo, 27. januarja, ob 21. uri gledališka predstava »Oblivion Show«; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 26. in 27. januarja, ob 20.45 »La sirena«, igra Luca Zingaretti; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 6. februarja, ob 16.30 bo predstava »Il circo delle nuvole« v izvedbi Geka Tes-sara in gledališke skupine Extrapola iz Verone; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280), info@ctagori-zia, www.ctagorizia.it. Mt Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.40 »Avatar«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Tra le nuvole«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il canto delle spose«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.15 »Avatar«. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Tra le nuvole«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »La prima cosa bella«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Francesca«. Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Fašizem in Slovenci, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane; do 29. januarja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. 4 Koncerti ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD JADRO vabita na orgelski koncert Mirka Butkoviča in Eve Dolinšek ob violinski spremljavi Ane Cotič v nedeljo, 31. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. H Šolske vesti TEČAJ UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in seznanja udeležence s pravnimi vidiki in predpisi informacijske varnosti, z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti. Potekal bo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 0481-81826, in-fo@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola bo na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, od 22. do 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v nižjo srednjo šolo Ivana Trin-ka v Gorici, bo potekalo v petek, 12. februarja, ob 17. uri v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici v ul. dei Gra-bizio, 38 v Gorici. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce in osnovne šole sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Gra-bizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Fran Erjavec v Štandrežu v sredo, 3. februarja, med 8.45 in 10.15; Josip Abram v Pevmi v sredo, 27. januarja, med 8.45 in 10.15; Alojz Gradnik v Števerjanu v četrtek, 28. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, med 8.30 in 10. uro. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Alojz Gradnik v Števerjanu danes, 26. januarja, ob 16.30; Fran Erjavec v Štan-drežu v sredo, 3. februarja, ob 17.30; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, ob 17.30. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovensko osnovno šolo, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v četrtek, 11. februarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 3. februarja, med 10.30 in 11.30; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 5. februarja, med 10.30 in 11.30; v Krminu v torek, 2. februarja, med 10.30 in 11.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, ob 16. uri; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, ob 16. uri; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, ob 15.30; v Števerjanu v sredo, 3. februarja, ob 16. uri; v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, ob 16. uri. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovenski vrtec, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v sredo, 10. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru, potekala od 9. do 27. februarja na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisovali bodo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici bo potekalo med 26. februarjem in 26. marcem. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bodo predvidoma sredi februarja stekle pobude za informiranje dijakov in staršev, ki bodo trajale do sredine marca. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org,info@slovik.org in tel. 0481-530412. HI Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otoku Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v Venzone, Gemono in San Daniele v soboto, 6. marca, na dan žena; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš). REKREACIJSKO DRUŠTVO CALVARIO prireja avtobusno potovanje v Francijo od 21. do 28. aprila; informacije v večernih urah po tel. 335-5653815. NOVI GLAS vabi na osemdnevno potovanje v Romunijo od 18. do 25. maja; informacije in prijave po tel. 0481-533177 in 040-365473. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest oz. najkasneje do konca februarja. 11 Obvestila GORIŠKA KARITAS zbira pomoč za po-tresence iz karibske države Haiti; v ta namen so odprli tekoči račun pri zadružni banki iz Koprivnega, Fare in Ločnika (IBAN IT150086-2212-4010-0400-0323-364) z utemeljitvijo »Emer-genza Haiti«. Pomoč zbirajo tudi na sedežu nadškofijske Karitas na Trgu San Francesco 1 v Gorici (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17.30); polog na tekoči račun daje pravico do davčnega odbitka. SPDG obvešča, da bo društveni sedež v četrtek, 28. januarja, od 19. do 20. ure na razpolago za poravnavo članarine za 2010, posebej članarine PZS. POSOŠKI PUST: v Gorici bo sprevod vozov startal s Verdijevega korza v nedeljo, 7. februarja, ob 14. uri; v Sovodnjah v nedeljo, 14. februarja, ob 14.30, sledil bo od 17.30 dalje ples s skupino The Maff; v Tržiču bo »poročni« pustni sprevod startal ob 9. uri iz Ul. Mazzi-ni s prihodom na trg Republike ob 12. uri in sprevodom vozov od 14. ure dalje. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 27. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu šole na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL, zveza Doberdob, organizira v petek, 28. januarja, ob 15. uri v agriturizmu Kovač v Doberdobu 18. kongresno zborovanje; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). ARSATELIER sklicuje volilni občni zbor v četrtek, 28. januarja ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu društva na Drevoredu 20. septembra, 85 v Gorici. 25. PUSTNI FESTIVAL na Trgu De Amicis v Gorici: v soboto, 13. februarja, od 14.30 dalje bosta potekali pustno tekmovanje in povorka; v sredo, 17. februarja, ob 15. uri bosta pogreb pusta in pogrebna gostija. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo za srečanje ob Valentinovem prazniku v soboto, 13. februarja, peljal avtobus v vas Slap pri Vipavi ob 16.45 iz Doberdoba, nato s Poljan, Vrha, iz Sovodenj, Štan-dreža, Podgore pri športni palači, nato izpred vage pri pevmskem mostu in s trga Medalje d'oro. Priporoča se točnost. 0 Prireditve BLIŽJE SONCU - Po ognjenikih Ekvadorja je naslov večera s projekcijo fotografij in videoposnetkov o odpravi v Ekvador planincev Andrea Olivierija in Alessandra Simonazzija, ki bo potekal danes, 26. januarja, ob 20.45 v prostorih univerzitetne predavalnice gori- -/ škega višješolskega zavoda ITI G.Galilei v ulici Puccini 22 v Gorici. Vstop je prost. GORIŠKI MUZEJ prireja pogovor z zgodovinarji Matejo Ratej, savin Joganom in Božom Repetom na temo Edvard Kardelj - ob stoletnici rojstva danes, 26. januarja, ob 20. uri na gradu Kromberk. Vodil bo novinar Ervin Hladnik Mil-harčič. CENTER ZA NEGOVANJE KULTURNIH TRADICIJ IZ PODTURNA prireja predavanje z naslovom Periodiki v Gorici (»Borc San Roc« - »Iniziativa Isontina« - »Isonzo Soča« - «Studi Go-riziani«) v sredo, 27. januarja, ob 17.30 v župnijski dvorani v Podturnu. Sodelovali bodo Renzo Boscarol, Erika Jaz-bar, Marco Menato, Dario Stasi, Sergio Tavano in Dalia Vodice. SKRD JEZERO in VZPI iz Doberdoba in Dola-Jamelj pod pokroviteljstvom občine Doberdob vabijo na predstavitev knjige Foibe. Predstavitev bo v sredo, 27. januarja, ob 19.30 na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Spregovoril bo avtor knjige Jože Pirjevec, uvodno besedo bo podal Karel Černic. V DEŽELNEM AVDITORIJU v Ul. Roma v Gorici bo v sredo, 27. januarja, ob 18. uri srečanje z Marcom Travagliom z naslovom »Real TG n.2 - Ad perso-nam«. Večer organizira Meetup - Prijatelji Beppeta Grilla iz Gorice in Tržiča v sodelovanju s knjigarno Ubik v Gorici. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE prireja v sodelovanju z goriško občino ob dnevu spomina v sredo, 27. januarja, ob 18. uri v konferenčni dvorani sinagoge v Ul. Ascoli 19 v Gorici spominsko prireditev z prebiranjem odlomkov iz dnevnika Anne Frank. KD DANICA IN KD VISINTIN vabita na predstavitev knjige »Friul gurizan - Bi-siacaria - Goriška« v nedeljo, 31. januarja, ob 10.30 v prostorih bivšega vrtca v Martinščini. Sodelujejo urednica knjige Adriana Miceu, predsednik furlanskega združenja »Achille Tellini« Luigi Geromet, urednica slovenskih besedil Viljena Devetak; nastopili bodo ženska vokalna skupina Danica in člani gledališke skupine KD Danica z Vrha. 0 Mali oglasi PRODAM skoraj novo dvonadstropno stanovanje v Štandrežu; vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 3287070020 (v popoldanskih urah). PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dva balkona, shramba in garaža, cena 140.000 evrov; tel. 328-8872507. Pogrebi DANES V GORICI: 9.40, Sante Santi-nelli z glavnega pokopališča v stolnico, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Pia Beatrice Largaiolli (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.40) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Danilo Stur-ni s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V KRMINU: 9.55, Ida Braga-gnolo v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču v kraju Riese Pio X; 14.00, Lino Coretti (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.00, Adela Godeas vd. Cristansig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 26.1.1966 26.1.2010 Minilo je 44 let, odkar nas je nenadoma zapustil Jože Lavrenčič (Galov) iz Doberdoba Kar je sejal z ženo Olgo, je obrodilo bogate sadove. Prezgodnja smrt pa mu je preprečila, da bi se jih veselil. Pači in mama, hvala za vse! Edi in Livio za glasbenike, za podjetnike... ^ Dnevnik Slovencev v Italiji Za vse, ki si želijo, da bi jim bil Primorski dnevnik še bližji. Vpis naročnin za leto 2010 je še v teku. Vsem, ki bi se radi naročili ali obnovili naročnino, sporočamo, da znaša letos znižana naročnina 210 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2010. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2010 -darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižana naročnina za leto 2010 se lahko plača do 31.1.2010: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka - sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 WWW.primorski.eu 28 Torek, 26. januarja 2010 ITALIJA / politika - Po zmagi na nedeljskih primarnih volitvah Vendola znova kandidat za predsednika Apulije Polemike v Demokratski stranki, ki bo vsekakor podprla dosedanjega predsednika BARI - Nichi Vendola bo spet kandidiral za predsednika Dežele Apulije. Zastopnik levičarskega gibanja Svoboda, levica in ekologija je na nedeljskih primarnih volitvah v levi sredini gladko premagal Francesca Boccio, poslanca Demokratske stranke, ki je med drugim užival podporo Massima D'Aleme. Za Vendolo je glasovalo skoraj 70 odstotkov udeležencev primarnih volitev, ki jih je bilo nekaj manj kot 200 tisoč. Demokratska stranka je takoj po razglasitvi izidov notranjih volitev napovedala popolno podporo dosedanjemu predsedniku deželne vlade. Vendola ima možnost za ponovno izvolitev, saj je stranka UDC takoj po primarnih volitvah napovedala predsedniško kandidaturo Adriane Poli Bertone, desna sredina pa je že pred dnevi za predsednika Apulije kandidirala Rocca Pale-seja. Deželne volitve so enokrožne in zmaga kandidat, ki dobi največ glasov. Na papirju bo Vendola užival podporo celotne leve sredine, od komunistov do stranke Italije vrednot Antonia Di Pietra. Rezultat nedeljskih primarnih volitev je sprožil ostro polemiko v Demokratski stranki na deželni in na državni ravni. Marsikdo se namreč sprašuje, kako je lahko stranka spet kandidira- la Boccio, ki ga je Vendola že premagal na primarnih volitvah pred petimi leti. Na zatožni klopi se je znašel predvsem D'Alema, ki je nasprotoval kandidaturi Vendole in primarnim volitvam ter podpiral volilno zavezništvo med Demokratsko in Casinijevo stranko, ki ga očitno v Apuliji ne bo. Vsedržavni tajnik DS Pierluigi Bersani je primarne volitve v Apuliji ocenil kot zmago demokracije in zanikal, da je šlo za politično zaušnico stranki, katere lokalni voditelji so do zadnjega nasprotovali kandidaturi Vendole. Bersani poziva stranko, naj opusti notranje polemike in naj vse sile nameni volilni kampanji. Podobno razmišlja tudi D'Alema, medtem ko je predsednica stranke Rosy Bindi prepričana, da so demokrati v Apuliji naredili kar nekaj zelo hudih političnih napak, ki jih ne bo lahko popraviti. V desni sredini so upali, da bo po zmagi Vendole na primarnih volitvah prišlo do zbliža-nja z UDC, ki pa se je - kot rečeno - odločila za samostojno predsedniško kandidaturo senatorke Poli Bortone, bivše članice MSI in Nacionalnega zavezništva, ki jo podpira tudi Gibanje za avtonomije predsednika deželne vlade Sicilije Raffaeleja Lombarda. Dosedanji predsednik deželne vlade Nichi Vendola bo znova kandidiral za predsednika Apulije ansa Bagnasco: Sanjam nov rod katoliških politikov RIM - Predsednik Italijanske škofovske konference, genovski kardinal Angelo Bagnasco, se je v svojem včerajšnjem uvodnem poročilu na rednem zasedanju stalnega sveta italijanskih škofov dotaknil številnih vprašanj sedanjega italijanskega političnega trenutka, od problema sprejemanja priseljencev do potrebe po institucionalnih in drugih reformah. Izrazil pa je tudi svojo »sanjo«, kot jo je imenoval: da bi se namreč v Italiji pojavil nov rod katoliških politikov. Šlo naj bi za ljudi, ki bi znali »utelesiti« evangeljske ideale in jih udejanjiti v zgodovini, ne da bi iskali »enostransko korist, pa naj bo kakor koli utemeljena«. Proces Mediaset znova preložen MILAN - Milansko sodišče je včeraj proces o kupoprodaji televizijskih pravic Mediaset, ki so ga obnovili novembra lani, preneslo na 1. marec. Med enajstimi obtoženci za davčno utajo in lažne bilance je tudi predsednik vlade Silvio Berlusconi. Proces, ki je bil predviden za 1. februar, so prenesli, ker bo tisti dan predsednik v Izraelu. Isto se je zgodilo že novembra, ko je bil Berlusconi zaseden z vrhom FAO, in 18. januarja, ko se sodišču pisno opravičil, češ da je službeno zadržan. politika - Zaradi suma goljufije in zlorabe položaja Flavio Delbono je odstopil Bologna ostala brez župana BOLOGNA - Glavno mesto Emilie-Romagne je od včeraj brez župana, na obzorju pa se ji obetajo predčasne občinske volitve. Zupan Flavio Delbono je namreč zaradi suma goljufije in zlorabe javne funkcije odstopil in napovedal vrnitev na univerzo, kjer bo nadaljeval svojo profesorsko kariero. Zastopnik Demokratske stranke je še v nedeljo zatrjeval, da ne bo odstopil, včeraj pa je spremenil mnenje in prisluhnil strankarskim somišljenikom, ki so ga pozvali k odstopu. Med njimi je bil tudi Romano Prodi, ki je bil med predlagatelji Del-bonove županske kandidature. Delbono je osumljen, da je kot podpredsednik Dežele Emilie-Romagne na stroške deželne uprave peljal s seboj na službena potovanja tedanjo tajnico in zaročenko Cinzio Gracchi, s katero sta se kasneje razšla. Delbono zavrača vse obtožbe, rekoč, da je Gracchijeva sovražno razpoložena do njega ter da so njena pričevanja sodnikom sad osebnih zamer. Vedno je trdil, da nima kaj skrivati in da Flavio Delbono se vrača na Univerzo bo čimprej dokazal svojo nedolžnost, včeraj pa se je odločil za odstop. Škandal je močno pretresel Demokratsko stranko v Bologni in na deželni ravni. Skoraj vsi njeni vidni predstavniki sicer pozdravljajo Del-bonovo odločitev, obenem pa se zaskrbljeno sprašujejo o nejasnih političnih perspektivah, ki se sedaj odpirajo v Bologni. Delbono je na zadnjih volitvah gladko zmagal, njegov odstop pa bo nedvomno vplival na volilce leve sredine. Občinske volitve bodo morda že spomladi skupaj z deželnimi, a pod pogojem, da skupaj z županom odstopi tudi večina občinskih svetnikov, kar se bo najbrž tudi zgodilo. Delbono je včeraj popoldne ponovil, da je popolnoma nedolžen in da bo to čimprej dokazal tožilcem. »Lahko bi mirno ostal na svojem mestu, odločil sem se za odhod zaradi spoštovanja do prebivalcev Bologne in do zgodovine mesta, ki je glede državljanske drže precej različno od ostalih italijanskih mest«, je povedal še odhajajoči župan. benetke - Primarne volitve Županski kandidat leve sredine neodvisni Orsoni BENETKE - Odvetnik Giorgio Orsoni bo županski kandidat leve sredine na skorajšnjih občinskih volitvah v Benetkah. 28. marca se bo pomeril z že določenim desnosredinskim kandidatom, ministrom za javno upravo Renatom Brunetto. Orsoni je namreč zmagovalec nedeljskih levosredinskih primarnih volitev: zbral je 46 odstotkov glasov, za njim se je uvrstil zeleni Gianfranco Bettin s 35 odstotki glasov, dosedanjo občinsko od-bornico Lauro Fincato pa je podprlo okrog 18 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila nekoliko nižja od predvidenega. Na volišča je šlo skoraj 13 tisoč ljudi, medtem ko se je lanskih primarnih volitev sekretarja Demokratske stranke udeležilo 18 tisoč ljudi. Orsonijeva uveljavitev je bila dokaj predvidljiva spričo dejstva, da je neodvisnega odvetnika, politično blizu sredincem UDC, podprl dosedanji beneški župan Massimo Cacciari. Poleg tega je užival podporo Italije vrednot in dela Demokratske stranke. Bettin je bil Giorgio Orsoni ansa kandidat Zelenih in Stranke komunistične prenove, medtem ko je Fincato-va računala na glasove Demokratske stranke in Stranke italijanskih komunistov. Sicer pa je bila slednja edina vpisana v Bersanijevo stranko, ki je torej tudi v Benetkah potegnila krajši konec. Or-soni je takoj po izvolitvi dejal, da na občinskih volitvah računa na podporo celotne leve sredine in UDC. »Moj protikandidat je močan in uspel bom le, če se bodo strnile vse sile, ki nasprotujejo sedanji desni sredini,« je povedal. gospodarstvo Fiat v letu 2009 zabeležil 838 milijonov izgube TURIN - Fiat je lani na ravni skupine zabeležil 838 milijonov evrov izgube, potem ko je v letu 2008 ustvaril 1,7 milijarde evrov čistega dobička. Prihodek se je v primerjavi s predlani znižal za 16 odstotkov na 50,1 milijarde evrov. Fiat načrtuje, da se bo iz rdečih številk izkopal že letos. V družbi izgubo pripisujejo stroškom prestrukturiranja in odpisov, povezanih z ameriškim proizvajalcem Chrysler, v katerem je Fiat lani pridobil 20-odstotni delež. Fiat je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležil 283 milijonov evrov izgube, medtem ko je v enakem obdobju predlani ustvaril 180 milijonov evrov čistega dobička. Prihodek se je v zadnjem lanskem trimesečju glede na enako lansko obdobje povišal za 3,6 odstotka na 13,6 milijarde evrov. Skupina je v četrtletju na področju osebnih vozil, kjer izdeluje vozila znamk Fiat, Lancia in Alfa Romeo, prihodek od prodaje povečala z lanskih 5,7 na 7,2 milijarde evrov, in sicer predvsem po zaslugi subvencij za nakup novih avtomobilov v evropskih državah. Fiat je v celotnem lanskem letu prodal okoli 2,1 milijona avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, prihodek od prodaje divizije za osebna vozila pa je v celotnem letu znašal 26,3 milijarde evrov, kar je 2,4 odstotka manj kot predlani. Letošnje leto bo po navedbah družbe leto "tranzicije in stabilizacije". Načrtuje, da bo prihodek povečala za od tri do šest odstotkov, dobiček pa naj bi dosegel 1,5 milijarde evrov. V aprilu naj bi sicer predstavili nov načrt razvoja skupine. (STA) sindikati - 12. marca 4-urni protest CGIL: Splošna stavka proti davčnemu pritisku RIM - Glavni sekretar sindikalne zveze CGIL Guglielmo Epifani je potrdil, da bo 12. marca splošna stavka. Trajala bo štiri ure z manifestacijami po vsej Italiji. Sindikat je že pred nekaj tedni poslal vladi pismo s predlogom za davčno reformo. Od vlade pa ni dobil nobenega odgovora. Zato se je Epifani odločil za splošno stavko. Sindikat zahteva, da bi znižali davke delavcem in upokojencem, kajti obdavčitev se je v letu 2009 zvišala za 1%, plače pa za 1,7%. Sekretar je povedal, da če vlada ne bo ukrepala, se bo davčni pritisk še dodatno povečal, tako da bodo delavci plačevali več od drugih slojev. Odločitev CGIL a za stavko je povzročila začudenje mnogih. Sindikata CISL in UIL, s katerima CGIL tradicionalno sodeluje, sta ocenila, da je ta stavka le političnega pomena in da ne bo privedla do nobenega rezultata. Epifani je na to obtožbo odgovoril, da je stavka izključno sindikalne narave in da je pripravljen stavko preklicati, če bo vlada usli-šala njihove zahteve. Na posvetu Ljudstva svobode v Guglielmo Epifani ansa Arezzu je minister za ekonomski razvoj Claudio Scajola pojasnil - drugače od ministra za ekonomijo in finance Giulia Tre-montija, ki je mnenja, da je važnejše obdržati socialno državo kot znižati davke -, da če bo ekonomska rast močnejša od napovedi, bo mogoče znižati davke za najnižje dohodke že naslednje leto. Minister za delo, zdravstvo in socialne politike Maurizio Sacconi pa je takoj pojasnil, da govorita Tremonti in Scajola isto in da si vsi prizadevajo za znižanje davkov. Res pa je, da se medtem davčni pritisk veča. sociala - Vlada proti Brunetta predlagal denarne spodbude za osamosvojitev mladih RIM - Minister za javno upravo Renato Brunetta je predlagal, da bi mladostniki po 18. letu starosti, ki bi se odločili za osamosvojitev od staršev, mesečno prejemali 500 evrov v obliki posojil, olajšav in drugih dohodkov. Vlada se je od Brunettove ideje medtem že distancirala. Italija velja za državo, ki ima eno najvišjih povprečnih starosti »otrok«, ko se ti odločijo za osamosvojitev in odhod iz »družinskega gnezda«. Brunetta se s tem pre-bolemom ukvarja že dlje časa , pri čemer je pred nedavnim predlagal še bolj rigorozne ukrepe, kot je denimo zakon, ki bi mladim zapovedoval, da morajo ob določeni starosti zapustiti dom svojih staršev in se osamosvojiti. Ker si je s tem nakopal nemalo jeze v italijanski javnosti, je v nedeljo na televizijski mreži RAI predstavil ukrep, s katerim želi spodbuditi mlade, da bi se osamosvojili v zgodnejših letih. Kot spodbudo je predlagal mesečno rento oz. olajšave v višini 500 evrov, dokler mladi ne bi vzpostavili lastnega doma. Sklad za tovrstna izplačila naj bi oblikovali na račun zmanjšanja pokojnin. Kot je poudaril Brunetta, bi s tem nekoliko prikrajšali starejše, a le v korist mladih. Po nedeljskih navedbah Brunette je medijem uradno sporočilo za javnost že poslala tudi vlada. Kot so zapisali v njem, gre le za osebne ideje ministra za javno upravo, ki pa jim vlada uradno ni izrekla podpore. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 26. januarja 2010 29 potres na haitiju - EU naj bi v karibsko državo poslala okoli 300 žandarjev V Montrealu mednarodno srečanje o nujni pomoči Clintonova zavrnila kritike šefa italijanske civilne zaščite Bertolasa BRUSELJ, MONTREAL, WASHINGTON - EU bo na Haiti predvidoma poslala okoli 300 žandarjev, ki naj bi pomagali zagotoviti razdeljevanje pomoči po tamkajšnjem katastrofalnem potresu, so povedali diplomatski viri danes v Bruslju. Največ pripadnikov bosta prispevali Francija in Italija. Sodelovanje v tej misiji, ki naj bi delovala pod okriljem misije ZN, imenovane Minustah, so poleg Francije in Italije, ki naj bi prispevali po sto žandarjev, napovedale tudi Nizozemska, Španija, Portugalska in Romunija, ki sicer sodelujejo v evropski žandarmeriji. Velika Britanija je sicer ob tem izpostavila mnenje, da je v državi že dovolj, okoli 20.000 pripadnikov ZDA. Ta misija naj bi bila skupen prispevek EU pri zagotavljanju varnosti in razdeljevanja pomoči na Haitiju, ki ga je 12. januarja prizadel potres s katastrofalnimi posledicami. Prizadetih je okoli tri milijone ljudi, mrtvih naj bi bilo okoli 200.000, okoli 250.000 ljudi nujno potrebuje pomoč. EU naj bi s to odločitvijo, potem ko je napovedala okoli 430 milijonov evrov pomoči, še okrepila svojo vlogo pri pomoči Haitiju, pri čemer so sicer opaznejše in de-javnejše ZDA, ki pa so geografsko tudi precej bliže tej karibski državi kot evropske države. O napotitvi vojakov na Haiti EU po navedbah diplomatskih virov v Bruslju ne razmišlja. Kot možnost se izpostavlja napotitev prostovoljnih sil v to državo, več ministrov pa je izpostavilo tudi potrebo po pomoči sirotišnicam na terenu, medtem ko je Evropska komisija posvarila pred množičnimi in prenagljenimi posvojitvami otrok. Medtem je v kanadskem Montrealu včeraj potekalo srečanje o nujni pomoči Haitiju. Srečanja so se udeležili predstavniki več kot desetih držav in mednarodni organizacij, med njimi haitijski premier Jean-Max Bellerive, kanadski premier Stephen Harper in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Haitijski premier je v nastopu na srečanju poudaril, da je hai-tijska vlada zmožna voditi prizadevanja za obnovo države. "Haitijska vlada deluje v negotovih razmerah, vendar lahko zagotovi vodstvo, ki ga ljudje pričakujejo," je zagotovil Bellerive. "Najpomembnejša naloga ta trenutek je zadovoljiti življenjske potrebe žrtev, ko so hrana, voda, bivališča in zdravstvena oskrba," je poudaril. Bellerive je mednarodno skupnost pozval, naj njegovi državi zagotovi vso možno podporo. "Haiti potrebuje močno podporo svojih partnerjev v mednarodni skupnosti na srednji in dolgi rok. Obseg nalog zahteva, da delamo več, da delamo bo- lje in, nedvomno, da delamo drugače," je dodal. Srečanja v Montrealu so se poleg naštetih udeležili še zunanji ministri in drugi visoki predstavniki Brazilije, Čila, Peruja, Urugvaja, Mehike, Kostarike, Dominikanske republike, Japonske, Španije in Francije in predstavniki ZN, Evropske unije, Organizacije ameriških držav, Me-dameriške razvojne banke, Svetovne Banke in Mednarodnega denarnega sklada. Pomoč Haitiju je bila tudi v središču pozornosti včerajšnjega srečanja med šefoma diplomacij ZDA in Italije Hillary Clinton in Francom Frattinijem v Washingto-nu. Clintonova je med drugim zavrnila kritike, ki jih je vodja italijanske civilne zaščite Guido Bertolaso izrazil v karibski državi, češ da ni prave koordinacije mednarodne pomoči. »Takšne trditve me spominjajo na polemike, ki jih lahko slišiš v ponedeljek po nedeljskih tekmah,« je dejala. Tudi Frattini se je distanciral od Bertolasi-jevih besed, poudaril pa je, da je Italija pripravljena ponuditi Haitiju izkušnje, ki jih je nabrala v popotresni obnovi Abrucev. Franco Frattini in Hillary Clinton na tiskovni konferenci v Washingtonu ansa nova gripa WHO zavrača trditve o lažni pandemiji ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je trditve, da je ustvarila "lažno" pandemijo, da bi s tem zagotovila koristi farmacevtski industriji, označila za znanstveno in zgodovinsko napačne. Farmacevtska industrija ni neprimerno vplivala na politiko in odgovor WHO ob pojavu pandemske gripe, v sporočilu za javnost zagotavlja WHO. V WHO sicer pozdravljajo vse legitimne revizije, ki lahko izboljšajo njihovo delo. Na WHO se je v zadnjem času vsul plaz kritik, da je podlegla pritisku farmacevtske industrije in prehitro razglasila pandemijo nove gripe. Po razglasitvi pandemije so države po v svetu pospešeno kupovale cepivo, ki pa ga sedaj več evropskih držav poskuša prodati. Novo gripo so doslej zabeležili v več kot 200 državah, po podatkih WHO pa je zahtevala več kot 14.000 smrtnih žrtev. Strokovnjakinja WHO Nyka Alexander je nedavno povedala, da bi lahko konec pandemije razglasili šele po "več sezonah". "Ne moremo reči, da je pandemije konec, dokler ne vidimo, da se ni vrnila," je pojasnila. (STA) libanon - V noči na ponedeljek takoj po vzletu iz Bejruta V Sredozemlje strmoglavilo etiopsko letalo Od 90 ljudi na krovu naj ne bi preživel nihče Na libanonsko obalo je naplavilo več razbitin strmoglavljenega letala ansa BEJRUT - Kmalu po vzletu z letališča v libanonski prestolnici Bejrut je v noči na ponedeljek strmoglavilo etiopsko potniško letalo z 90 ljudmi na krovu. Letalo, ki je bilo na poti v etiopsko prestolnico Adis Abeba, je strmoglavilo v Sredozemsko morje, nesreče pa naj ne bi preživel nihče. Kot je povedal libanonski minister za promet Gazi Aridi, je kontrola letenja kmalu po vzletu letala z njim izgubila stik, medtem ko so očividci povedali, da so videli, kako je letalo kot ognjena krogla padlo v morje. Nesreča se je zgodila, ko je nad Bejrutom divjala nevihta. Med potniki na letalu vrste boeing 737-800, ki je letelo od leta 1998, je bilo 54 libanonskih državljanov, 22 Etiopijcev, Iračan, Francozinja, domnevno soproga francoskega veleposlanika v Bejrutu, in državljan Sirije. Reševalce je sicer sicer pri delu oviralo izredno slabo vreme. V Libanonu namreč že nekaj dni dežuje. Slabo vreme je po mnenju libanonskih preiskovalcev verjetno vzrok nesreče. Predstavnik etiopske letalske družbe pa je dejal, da je v letalo pred strmoglavljenjem udarila strela. Možnost terorističnega napada vsekakor izključujejo. Libanonski predsednik Michel Suleiman je dejal, da zaenkrat nič ne kaže na to, da bi bilo letalo tarča teroristov. Družba Ethiopian Airlines velja za eno od bolj kakovostnih afriških letalskih družb, v zadnjih 20 letih pa so imela njena letala dve nesreči. (STA) afganistan - Pred konferenco v Londonu Nemčija podpira pogovore s talibani BERLIN - Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je nakazal, da bo Nemčija v četrtek na konferenci o Afganistanu v Londonu podprla načrte za večjo vključitev talibanskih upornikov v pogovore o prihodnosti države. Napovedal je tudi povečanje števila nemških vojakov v deželi pod Hin-dukušem, ki pa naj bi skrbeli predvsem za urjenje afganistanskih sil. Londonska konferenca 28. januarja naj bi prinesla predvsem odgovore, kako naprej v Afganistanu in kako zajeziti talibane, da bi afganistanske oblasti lahko čimprej prevzele odgovornost za varnost v državi in da bi se mednarodne sile lahko tudi čimprej umaknile. V tem smislu je tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj prejšnji teden napovedal, da bo na konferenci predstavil načrt, da bi talibanskim borcem ponudili denar, da bi se prenehali boriti na strani talibanov in da bi se znova vrnili na "pravo pot". Ta načrt sta že napovedali Ja- ponska in ZDA, kar je za včerajšnjo izdajo britanskega Financial Timesa nakazal tudi vrhovni poveljnik mednarodnih sil Isaf v Afganistanu, ameriški general Stanley McChristal. Glede na poročanja nemškega tiska pa naj bi ga podprla tudi Nemčija. Nemški zunanji minister Westervelle je za nedeljski Bild am Sonntag ocenil, da je med talibani veliko takih, ki niso teroristi in ki se ne borijo na strani talibanov zaradi fanatičnega prepričanja, ampak zaradi gospodarskih razlogov, se pravi denarja. Toda ameriški general McChristal je na drugi strani prepričan, da so spopadi v Afganistanu pravzaprav "tekmovanje za priljubljenost". Če bo zaveznikom zdaj z okrepitvami 30.000 ameriških vojakov in kakih 7000 iz ostalih članic Nata uspelo vzpostaviti zadostno varnost predvsem za civiliste na jugu države, potem bo to vzpostavilo pogoje za razvoj gospodarstva, vlada pa bo lahko okrepila tudi svojo prisotnost, je za Financial Times dejal McChristal. irak - Prislužil si je štiri smrtne obsodbe Bagdadske oblasti usmrtile »Kemičnega Alija« BAGDAD - Iraške oblasti so včeraj obesile bratranca strmoglavljenega iraškega diktatorja Sadama Huseina, Alija Hasana al Madžida, bolj znanega tudi kot Kemični Ali. Iraško sodišče ga je pred tednom dni obsodilo na četrto smrtno kazen zaradi ukaza o uporabi smrtonosnega plina proti uporu Kurdov na severu Iraka leta 1988, pri čemer je umrlo okoli 5000 ljudi. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je usmrtitev al Madžida že potrdil tudi tiskovni predstavnik iraške vlade Ali al Dabag. Ta je o usmrtitvi zloglasnega Kemičnega Alija spregovoril le nekaj minut zatem, ko so iz Bagdada poročali o treh samomorilskih napadih. Po poročanju tujih agencij sicer še ni znano, ali so bili omenjeni napadi povezani z včerajšnjo usmrtitvijo. Slednja je bila le še vprašanje časa, potem ko si je Kemični Ali pretekli teden prislužil že četrto smrtno kazen. Al Madžid, ki velja za enega najbolj krvoločnih pripadnikov strmoglavlje-nega režima, si je prvo smrtno kazen prislužil že leta 2007, ko je bil obsojen za genocid med operacijo Anfal proti iraškim Kurdom, v kateri je bilo v 80. letih 20. stoletja ubitih 182.000 Kurdov in uničenih preko 4000 vasi. Tedaj si je zaradi brutalnih metod in uporabe bojnih plinov proti civilistom prislužil zloglasni vzdevek. Drugo smrtno kazen si je prislužil decembra 2008 zaradi krvave zadušitve upora šiitov na jugu Iraka po prvi Zalivski vojni leta 1991. Tedaj naj bi bilo ubitih med 20.000 in 100.000 ljudi. Marca lani je dobil novo, tretjo smrtno obsodbo. Takrat si jo je prislužil za pokol več sto šiitov v šiitski četrti Bagdada Sadr in v svetem šiitskem mestu leta 1999. Najbolj je sicer znan po pokolu v kurdski vasi Halabdža marca 1988, ko so iraška letala pet ur zasipavala vas s smrtonosno mešanico bojnih plinov iperit, tabun, sarin in VX. Pri tem je bilo ubitih najmanj 5000 ljudi, večina žensk in otrok. Za zločine proti človečnosti v Halabdži so bili sicer že obsojeni tudi nekateri drugi pripadniki režima Sa-dama Huseina. Tedanji obrambni minister Sultan Hašim al Taje in tedanji vodja vojaške obveščevalne službe Sabir Azizi al Duri sta dobila 15 let zapora. Na desetletno zaporno kazen pa je bil obsojen tudi tedanji regionalni poveljnik vojaške obveščevalne službe za vzhodni Irak, Farhan Mutlak al Džuburi. (STA) 30 Torek, 26. januarja 2010 KULTURA / opčine - Prvi koncert 16. revije kraških pihalnih godb Godbe z raznovrstnimi glasbenimi stili poskrbele za prijeten večer Predstavili so se GD Prosek, PO Ilirska Bistrica in Brkinska godba - Drugi koncert v soboto v Sežani Občinstvo je na prvem od letošnjih koncertov kraških pihalnih godb do zadnjega kotička napolnilo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah kroma Predsednik ZSKD Marino Marsič kroma film Tornatore predsednik v« •• žirije v Rimu RIM - Italijanski režiser Giuseppe Tornatore bo predsedoval žiriji četrtega mednarodnega filmskega festivala, ki bo od 28. oktobra do 5. novembra v Rimu. "S tem želimo dati priznanje Tornatoreju, enemu najbolj uglednih domačih režiserjev, ki je v 20 letih svoje kariere dal izjemen prispevek k italijanskemu filmu. Tornatorejev zadnji film "Baaria" je bil italijanski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film, a ni uspel priti v najožji izbor. "Baaria" je bil prvi italijanski film, ki je odprl mednarodni filmski festival v Benet-kah.Tornatore je leta 1990 že prejel oskarja za tujejezični film. Tega mu je prinesel ganljivi film "Cinema Paradiso". Tudi leta 2007 je Italija v tekmo za oskarja poslala Tornatoreja z njegovo Neznanko (La sconosciuta). Pihalni orkestri s Krasa se že šestnajsto leto srečujejo na koncertih Revije kraških pihalnih godb, ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti. Po uspehu sodeč, je bila zamisel takratnih pobudnikov dogodka nadvse pravilna, je povedal predsednik ZSKD Marino Marsič, ki je v imenu organizatorjev, a tudi kot navdušen godbenik in poznavalec godb pozdravil vse goste in občinstvo prvega od letošnjih koncertov v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Poudaril je tudi, da je osnovni cilj revije vzpostaviti sodelovanje med godbenimi društvi na obeh straneh nekdanje meje, spodbujati promocijo njihovega delovanja in ustvarjati moderno podobo tovrstnih sestavov, ki se bistveno razlikujejo od stereotipa nekdanjih vaških godb. Besede je zgovorno potrdil potek prve revije, ki se je pričela z nastopom članov že zgodovinskega Godbenega društva Prosek. Pod suverenim vodstvom Iva Bašiča so godbeniki ponudili veliko prijetnih glasbenih doživetij s prikazom raznolikosti svojih stilnih usmeritev z narodnozabavno, scensko, klezmer in filmsko glasbo. Dolga tradicija zaznamuje tudi Pihalni orkester Ilirska Bistrica, ki je sicer obnovil svoje delovanje leta 1996 pod vodstvom skladatelja, dirigenta in dobitnika številnih priznanj za ustvarjalno in življenjsko delo Josipa Grga-soviča. Mladi člani so se živahno in ek-spresivno vživeli v duh ameriških in španskih klasikov, a niso pozabili na slovensko literaturo z izvedbo medi-gre iz opere Ksenija Viktorja Parme. Če zbori trpijo zaradi pomanjkanja mladih sil, se godbe lahko po večini ponašajo s stalnim prilivom mlajših članov, ki večkrat izhajajo ravno iz godbeniških šol. To velja na poseben način za Brkinsko godbo 2000, ki je najmlajši tovrstni sestav na Slovenskem, saj je povprečna starost članov 15 let. Mlad je tudi dirigent Tomaž Škamperle, kateremu je orkester sledil disciplinirano in zagnano. Izstopala je izvedba Montijeve Czardas v neobičajni različici za solo saksofon in pihalni orkester, pri kateri je upravičeno doživel velik uspeh mlad, samozavesten in muzikaličen saksofonist Matija Marjon. Uradni del sporeda se je zaključil z znano koračnico Zlatorog Vinka Štrucla, ki jo je publika spodbudno spremljala s ploskanjem. Revija kraških godb se s tem koncertom ni končala, saj ljubitelje godb pričakuje še drugi koncert, ki bo potekal v istem sklopu v soboto ob 20. uri v dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Nastopili bodo Pihalni orkester Divača, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč in Pihalni orkester Ri-cmanje. ROP intervju - Pogovor z avtorjem knjige »La polizia triestina dal 1945 al 1954, Storie di ex cerini« Subani: S knjigo sem skušal prikazati stvarno vlogo civilne policije v določenem zgodovinskem trenutku Silvano Subani je danes povsem običajen tržaški upokojenec. Do upokojitve je bil zaposlen na upravi Tržaške univerze, nato se je kar precej let ukvarjal s pripravo turističnih paketov za romarska potovanja. Svojo poklicno kariero pa je naš intervjuvanec začel nekoliko drugače, in sicer leta 1947 kot pripadnik tržaške civilne policije (tako imenovanih »čerinov«), ki je v Trstu delovala v času zavezniške vojaške uprave med letoma 1945 in 1954. O tem je spregovoril tudi v knjigi »La polizia triestina dal 1945 al 1954, Storie di ex cerini«, ki je leta 2003 izšla pri založbi Italo Svevo Edi-zioni. Zanimivega sogovornika smo zato sklenili povabiti na pogovor, na katerega je seveda z veseljem privolil. Kako vam je prišlo na misel, da bi napisali knjigo o tržaški civilni policiji? O tržaški civilni policiji pred menoj še nihče ni pisal, če ne zato, da bi jo oblatil. Marsikdo jo je hotel uporabiti kot grešnega kozla, kot v uvodu k moji publikaciji pravilno ugotavlja zgodovinar Roberto Spaz-zali. Do neke resne zgodovinske obravnave pa do tedaj še ni prišlo. Do vseh žrtev - tu imam v mislih tragične dogodke iz novembra 1953 - je treba sicer izkazovati pieteto, še bolj pomembno pa je, da pride do resne zgodovinske raziskave. Kdaj ste pristopili k civilni policiji? Bil sem brezposeln študent, star osemnajst let, bilo je leta 1947. Ko sem se hodil okoli zanimat za službo, so me spraševali, če sem vojna sirota ali istrski begunec. Ker nisem imel druge možnosti, sem se odločil, da pristopim k civilni policiji. Temu je celotna moja družina močno nasprotovala, pravili so mi: »Kaj boš šel delat v policijo? Saj se je vojna komaj zaključila ... Si fašist, komunist? Kaj si sploh?« V civilni policiji sem spoznal stvarnost, ki mi je dala veliko zadoščenje. Z menoj je tedaj bilo še veliko drugih študentov, med njimi kasnejši tržaški notar Luciano Pastor, ali pa Ales-sandro Brenci, ki je nato postal predsednik tržaškega sodišča. Civilna policija je seveda delovala ne samo v Trstu, ampak tudi v okolici, kajne? Da. Posebni tretma smo civilni policisti doživeli, ko smo prišli na Kras. Kraševci so bili tedaj prepričani, da prihajajo zopet fašisti, saj smo nosili črne uniforme. Po kratkem času pa so se stvari spremenile, saj je bilo v policiji veliko Slovencev. Naši policisti so prihajali iz Branika, Ajdovščine ali Sežane, saj je bil do leta 1947 del Primorske skupaj s Puljem pod zavezniško upravo. V času ZVU okoliške občine niso imele svoje občinske policije, krajevni župan je imel za to na razpolago nekaj »čerinov«. Odkod pravzaprav ime »čerini«? To ime se je civilnih policistov oprijelo, ker v Trstu ob koncu vojne ni bilo več lesenih vžigalic, ampak samo voščene s črnim steblom in belo kapico. Naša uniforma je bila črna, čelada, ki smo jo nosili, pa bela. Kako je potekalo urjenje policistov v tistem času? Leta 1947 sem dva meseca obiskoval začetniški tečaj, nato še oficirskega, po katerem sem napredoval v poročnika. Tedaj sem med drugimi obiskovali M ft \d 1 j; Silvano Subani je danes navaden upokojenec kroma tečaj, na katerem nam je monsinjor Novak, po rodu iz Zadra, predaval o človekovih pravicah. Pomislite le, kaj je to pomenilo za tiste čase, saj smo bili maloda-ne do prejšnjega dne navajeni na prisilno delo, vladale so nam diktature, bila je vojna, bile so žrtve, tekla je kri. Kje ste službovali? Začel sem v pristanišču, nato na železnici. Ko so me povišali v poročnika, sem nekaj časa predaval v šoli. Nato sem bil nastavljen na ulico Caprin, v stavbo, v kateri se danes nahaja glasbena šola. Nekoč je bil tam sedež fašistične stranke, nato so prostore zasedli komunisti, kasneje je to postala policijska postojanka. Bila je zelo pomembna, saj je bila stisnjena med Sveti Jakob s svojimi delavci ter Staro mitnico, kjer je bilo veliko fašističnih provokatorjev in pretepačev. Vhodna vrata policijske postaje so bila odprta tudi ponoči, podobno kot londonski Scotland Yard. Patruljira-li smo štiriindvajset ur dnevno, in sicer na območju, ki so nam ga odredili. Imeli smo topografsko karto, slediti smo morali točno določenim potem in se srečevati z drugimi patruljami. V tistem času je bilo v mestu veliko ilegalnih prebežnikov, povratnikov iz taborišč, pa tudi fašistov, ki so se skrivali pred oblastjo, največ pa običajnih prestopnikov, ki so ob koncu vojne zbežali iz zaporov. Do kdaj ste bili v policiji? Kot sem že povedal, od leta 1947 vse do oktobra 1954 kakor civilni policist, nato pod italijansko upravo vse do 1961. Kako se je zgodil prehod z zavezniške k italijanski upravi? Leta 1954 so nas vse sprejeli v državno policijo, 1961. pa so zakonsko ukinili korpus civilne policije. Nihče o tem tedaj ni govoril. Zakaj se je o tem tedaj tako malo pisalo, se še danes sprašujem ... Postavili so nas pred izbiro: ostati v italijanski policiji in ohraniti čin, ki nam je pripadal, iti na delo v civilno upravo ali izstopiti iz policijskih vrst. Jaz sem izbral drugo možnost, dodelili so me Ministrstvu za javno šolstvo, drugi so šli na sodišče, na carinsko upravo ipd. Se spominjate dogodkov iz novembra 1953? Tedaj sem bil nameščen v ulici Caprin, in sicer v nočni izmeni. Spominjam se, da je zvečer 5. novembra prišel mimo komandir Brenci in nam odredil, naj bomo zelo pozorni, saj obstaja nevarnost, da bi z notranjega dvorišča napadli policijsko postajo. Imeli smo skladišče orožja, tedaj namreč nihče od nas ni nosil domov pištole ali karabinke. Naročil mi je, naj pred skladišče postavim dva oborožena stražarja. Tistega dne sta namreč padla Zavadil in Addobati. Spominjam se, da sem noč med 5. in 6. novembrom preživel v hudem strahu. Misel, da bomo Tržačani morali streljati na svoje someščane in sovrstnike, je bila grozljiva. Naslednji dan so civilno policijo v mestu napadli tudi z ročnimi bombami. Tedaj je življenje izgubil Francesco Paglia, ki je bil v predvojnem in vojnem času moj sošolec. V svoji knjigi ste uporabili tudi veliko fotografskega gradiva našega preminulega fotografa Maria Magajne, kajne? Da, njega sem poznal že tedaj, ko sem služboval v ulici Caprin. Srečeval sem ga pogosto, saj je bila že tedaj redakcija vašega dnevnika pri Svetem Jakobu. Občutek sem imel, da ni bil preveč naklonjen civilni policiji. Večkrat smo se namreč obnašali, ne bom rekel »filoitalijansko«, zgodilo pa se je, da smo prepovedali izobešanje slovenskih zastav. Ko sem ga prosil, naj ne fotografira določenih stvari, je bil vedno korekten in gosposki. Veliko kasneje je Magajna sestavil knjigo Trst v črnobelem. Ko sem pisal svojo publikacijo, sem sicer imel nekaj fotografij na razpolago, a vseeno premalo. Zato sem stopil do njega, on pa mi je dal na ogled celoten svoj arhiv. Fotografije, ki so me zanimale, je za majhen denar dal kopirati, na hrbtno stran vsake pa je zapisal didaskalijo. Zato sem ga tudi omenil v zahvali, hvaležen pa sem mu še danes. Kakšna je duhovna zapuščina nekdanje tržaške civilne policije? Tržaška civilna policija je bila v tistem času brez dvoma začetek pravega sožitja in medsebojnega spoštovanja med različnimi narodi. Bili so to časi nasprotujočih si nacionalizmov, saj je bil tudi Tito po svoje nacionalist, čeprav se je proglašal za internacionalista. Tito je hotel, legitimno - da ne bo nesporazumov -, združiti vse svoje narode in imeti Trst zase, to pa ga je privedlo do trka z italijansko stvarnostjo, ki je govorila o Istri, Reki in Dalmaciji. Zaradi tega je prišlo v mednarodnih krogih do predloga za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, kateremu je Italija seveda nasprotovala. Civilna policija je tedaj uporabljala tri jezike: italijanščino, slovenščino in hrvaščino, poleg seveda angleščine. Bili smo demokratična policija, kakršne tedaj ni bilo nikjer drugod po Evropi. Primož Sturman / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. januarja 2010 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Glasbeni utrinek: Tam gori na gori 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Io e mio figlio (i. L. Buzzan- ca, 3. puntata) 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.20 Dok. odd.: In Oman lungo la via dell'incenso 6.35 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.50 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.05 Variete: L'albero azzurro 9.00 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 23.05 Dnevnik 13.50 Dnevnik - Zdravje 33 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Dok.: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.55 Nogometna tekma: Rim - Catania, Italijanski pokal, četrtine finala 23.20 Film: Against The Ropes (dram., ZDA/Nem., '03, r. C.S. Dutton) 1.05 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda, sledi Zorro 15.40 Variete: Melevisione 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik Rete 4 Nan.: Vita da strega Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Ultime dal cielo 17.30 Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Stella di fuoco (western, ZDA, '60, r. D. Siegel, i. E. Presley, B. Eden) Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Il pianista (dram., Fr./Polj-ska/Nem./V.B., '02, r. R. Polanski, i. A. Brody) 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.15 16.55 19.35 20.30 21.10 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.55 Film: Il giorno della shoah (dram., It., i. G. Albertazzi) 1.25 Dnevnik - Pregled tiska Canale 5 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.50 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Variete: Zelig (v. C. Bisio in V. In- contrada) Aktualno: Matrix C/ Italia 1 6.10 Nan.: Selvaggi 6.30 13.40, 17.25 Risanke 8.55 Nan.: Un genio sul divano 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: I maghi di Waverly 16.50 Nan.: Cory alla Casa Bianca 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare (v. E. Papi) 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division (i. H. Laurie) 22.10 Nan.: The Closer 0.00 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Dokumentarec o naravi 10.00 Nan.: Daniel Boone 10.50 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.20 Aktualno: Dai nostri archivi 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 15.05 Dok. odd.: Borgo Italia - 2010 17.00 Risanke 19.00 Variete: Ritmo in tour 20.00 Športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Il mistero del dopo 21.30 Koncert: Voci dal Ghetto 22.30 Dok. odd.: La grande storia 23.25 Dnevnik - Montecitorio - leto 2010 23.40 Košarka: Basket Snaidero Ud - Basket Veroli LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.05 16.05 17.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.55 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Un branco di vigliacchi (dram., It., '62, r. F. Taglioni, i. P. Petit, R. Moore) Nan.: Stargate SG-1 Dok.: La 7 Doc Nan.: La regina di spade Nan.: The District Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Relic Hunter Variete: Cuork - Viaggio al centro della coppia (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Poročila 7.05 8.05, 9.10 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu: Kristina Brenkova 10.25 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko (pon.) 10.35 Ris. nan.: Feliksova pisma (pon.) 10.50 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.15 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.30 Nan.: Linus in prijatelji (pon.) 11.55 Dok. film: Dotik sveta - portret arhitekta Janeza Hacina (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Umetni raj (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak: potepanja 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.05 Otr. nan.: Sejalci svetlobe: nedokončana zgodba 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine: skrivnostna morska bitja 16.45 18.40 Risanke 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.30 Dok. serija: Naravni parki Slovenije - Slovenske Alpe 18.00 Dok. film: Zvoki paleolitika 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Mednarodna obzorja: Latinska Amerika 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Posebne enote, Auschwitz 0.00 Prava ideja! (pon.) (T Slovenija 2 6.30 2.00 Zabavni infokanal 7.30 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 26.01.1992 7.55 Studio City (pon.) 8.50 Pozdrav Afriki (pon.) 9.20 Na lepše (pon.) 9.55 Seja državnega zbora, prenos 16.40 Glasnik, oddaja Tv Maribor 17.05 Mostovi - Hidak (pon.) 17.40 20.40 Schladming: SP v alpskem smučanju, slalom (M), prenos 1. in 2. vožnje 19.40 Večerni gost: prof. Mirko Mahnič (pon.) 20.00 Muzikajeto, igrano-izobraževalna mlad. oddaja 21.30 Globus 22.30 Dok. film: Dediščina Evrope Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Kuharski recepti 14.50 Kino premiere 15.10 Arhivski posnetki 16.00 Sredozemlje 16.30 Artevisione 17.00 Meridiani - Aktualna tema 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.25 Športne vesti 19.00 22.20, 0.30 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Schladming: SP v alpskem smučanju, slalom (m), povzetek 1. vožnje 20.45 Schladming: SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. vožnje 21.35 »Q« - trendovska oddaja 22.35 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 23.30 Biker explorer Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 17.20 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 0.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, Kultura in videostrani (pon.) 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik (pon.) 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Hrana in vino Videofronta Pravljica (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura Primorski tednik Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo Mura Raba TV Šu kham Videostrani radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Križem kra-žem po Primorski; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 26. januarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1000 1010 1020 1030 1040 dublin o' -3/1 - «lî stockhol ' -1D/-60 -8/-4 o k0benhavn —' < V-6/-ÍÍ O - A amsterdam london o ^ O -2/D 3/6 2/D ™ in éqft varšava -12/-9 o o -23/-12 A 1030 lizbona O 1D/16 Obruselj c pariz 2/2 w moskva -18/-163 o kijev -21/-16 dunaj -9/-B O ljubljana " -B/-2 V beograd O -8/D ' split madrid O 3/1D Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^ rim ^ skopje -1D/1 C o sofija -19/-6 .„atene ^ , 4/8 I -S,» V C Danes bo severno Italijo dosegla hladna fronta. Mediteranski vlažen zrak se bo v glavnem zadrževal nad srednjo in južno Italijo. Jutri bo s severovzhoda začel dotekati zelo mrzel a suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02 Dolžina dneva 9.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.35 in zatone ob 4.06 spodn Nad zahodnim in južnim Sredozemljem je plitvo ciklon-sko območje, od Britanskega otočja proti vzhodni Evropi pa je obsežno območje visokega zračnega pritiska. V odnjih plasteh ozračja priteka k nam od vzhoda hladen in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. V noči na sredo bo obremenitev slabela. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: 0.22 najnižje -3 cm, ob 6.32 najvišje 40 cm, ob 13.53 najnižje -51 cm, ob 20.39 najvišje 20 cm. Jutri: 1.25 najnižje -6 cm, ob 7.19 najvišje 45 cm, ob 14.2853 najnižje -60 cm, ob 21.10 najvišje 29 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.......... Vogel.......... Kranjska Gora . Krvavec........ Rogla................ Mariborsko Pohorje 230 Piancavallo ......... 100 75 Forni di Sopra ....... .11O /0 7oncolan........... /0 . .SO Trbiž ...................SO . . 9O Na Žlebeh .......... . 2OO 70 Mokrine ............. 130 .50 Podklošter .......... 65 160 Bad Kleinkirchheim . . SO Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -7/-3 TOLMEČ O -6/-3 TRBIŽ O CELOVEC O -7/-3 MARIBOR O -B/-3 M. SOBOTA O -6/-4 -7/-4 CELJE -B/-3 O PTUJ O ^iT 0-7/-4 Q -8/-5 S GRADEC KRANJSKA G. Q ¿j)^ /"V TRŽIČ /"V c-e"}-' -6/-3 _ ^-} CjUiJ O ČEDAD O KRANJ VIDEM O -3/3 _ O ^ , -4/4 LJUB/JANA , ZAGREB-5/-2 O PORDENON A GORICfl n O N. GORICA , -5/-2 N. MESTO -5/-3 -3/3 & 04RICA°. -1/3 ^AOS7T'4JNA ° ^ ^ ^NAPOVED ZA DANES" Del dopoldneva bo po nižinah in ob morju prevladovalo Oblačno bo. Predvsem popoldne in zvečer bo rahlo snežilo. spremenljivo vreme, pihali bodo šibki vetrovi. V hribih bo Na Primorskem bo povečini suho, burja se bo popoldne in oblačno. Tekom dneva se bo povsod pooblačilo, ob morju zvečer krepila. bo pihala zmerna burja. Proti večeru bo po nižinah zapihala močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -9, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -5 do -2, na Primorskem do 4 stopinje C. TOLMEČ O -6/-3 ñ TRBIŽ O -7/-4 o -11/-4 KRANJSKA G. CELO 0 -8/. žičC^ O GRADEC -7/-1 A CELOVEC O -8/-3 O TRŽIČ -7/-2 u ČEDAD O VIDEM O -2/3 T -3/4 ,A 1; O KRANJ O -8/-3 S. GRADEC CELJE -B/-2 O MARIBOR O -6/-2 PTUJ O M. SOBOTA 0-7/-3 Oc LJUBLJANA O PORDENON ' GORICa rt O N. GORICA -5/-1 N. MESTO -4/-2 GOR|CA O „ „ A-. POSTOJNA _ O ' ZAGREB -4/-1 O O -7/-3 KOČEVJE ^ O ^ ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo jasno a mrzlo vreme. Le zju- Do jutri zjutraj bo rahlo sneženje povsod ponehalo, čez dan traj bo lahko še nekaj oblačnosti ob morju. Na Trbiškem bo se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo še pihala burja. V spremenljivo, zaradi nizke oblačnosti. Ponoči in dopoldne četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. bo po nižinah in ob morju pihala močna burja. new york - V Metropolitanskem muzeju Obiskovalka padla na Picassovo sliko NEW YORK - Slika z naslovom Igralec španskega umetnika Pabla Picassa (foto ANSA) iz newyorškega Metropolitanskega muzeja (Met) je potrebna restavri-ranja. V petek jo je namreč poškodovala obiskovalka, ki je izgubila ravnotežje ter padla in pri tem zadela ob-njo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Slika, ki jo je umetnik naslikal v letih 1904-1905, je pri tem dobila 15 centimetrov dolgo raztrganino v desnem spodnjem kotu. Iz muzeja so sporočili, da osrednji del slike ni poškodovan. Škodo na sliki z merami 1,2 metra x 1,8 metra so že ocenili muzejski kustosi in restavratorji. Newyorški Me-tropolitanski muzej se sicer ponaša z zbirko 250 Picas-sovih del, še piše AP. (STA) rusija - Sv. trije kralji Prek sto vernikov zastrupljenih s »sveto vodo« IRKUTSK - Preko sto pravoslavnih vernikov v sibirskem Irkutsku je pristalo v bolnišnici, potem ko so ob prazniku svetih treh kraljev po starem običaju pili "sveto vodo" iz studencev v bližini tamkajšnje cerkve. Številni ruski verniki verjamejo, da je voda, ki na plano priteče ob omenjenem prazniku, sveta, medtem ko stroka opozarja na možnost zastrupitve. Med 117 zastrupljenimi je 48 otrok, pri vseh pa naj bi se po zaužitju "svete vode" pojavile močne bolečine v črevesju. Skupno je po uživanju vode zdravniško pomoč sicer poiskalo več kot 200 ljudi, vendar je v nekaterih primerih šlo le za lažje zastrupitve. Kaj je zastrupitev sploh povzročilo, pa strokovnjaki še preiskujejo. Pravoslavni verniki v Rusiji sicer verjamejo, da je voda, ki jo iz studencev zajamejo ob pravoslavnem prazniku svetih treh kraljev ali bogojavljanju (19. januar), preprosto sveta. Na drugi strani stroka opozarja, da je večina vode v Rusiji nepitne. Prav zaradi tega večina Rusov za uživanje uporablja stekleničeno vodo. (STA) turčija - Napadalec Janeza Pavla II. Ali Agca želi azil na Hrvaškem ZAGREB-Turek Mehmet Ali Agca, ki je leta 1981 izvedel atentat na tedanjega papeža Janeza Pavla II., želi politični azil na Hrvaškem. Kot je poudaril, bi zelo rad živel na Hrvaškem, kjer bi se tudi lotil pisanja nove Biblije. Kot je Agca med drugim zapisal v pismu hrvaškemu časniku Večernji list, so priprave na pisanje nove Biblije že stekle, z njo pa naj bi predvsem odpravil napake v obstoječi različici Svetega pisma. "Zelo rad bi to storil na Hrvaškem, saj je katoliška država, prav tako pa sem katolik tudi sam," je še zapisal 52-letni Agca. Predstavniki hrvaških oblasti njegovih besed še niso komentirali. Agca je za rešetkami zaradi različnih dejanj, tudi zaradi poskusa atentata na papeža, preživel skoraj tri desetletja, prejšnji teden pa so ga izpustili na prostost. Iz zapora so ga najprej odpeljali v bolnišnico, kjer so podali oceno o njegovi zmožnosti za služenje vojaškega roka, saj tega še ni opravil. Zdravniki so po temeljitem pregledu ocenili, da Agca za služenja vojaškega roka ni sposoben. Sicer pa Turek že ob odhodu iz zapora ni skoparil z zloveščimi napovedmi. Med drugim se je razglasil za "večnega Kristusa, ki bo napisal nov evangelij". Napovedal je tudi, da bo svet še v tem stoletju dočakal apo-kalipso in s tem tudi izumrtje človeštva. (STA) Mehmet Ali Agca ansa lLHmi.it |Tti«o CLI TiLijir TEina íté p n -j 11 ovr ■ r MH Osnovni program DVE PREMIERNI UPRIZORITVI SSG TRST NA VELIKEM ODRU Anton Pavlavič Čehov Uh, ljubezen Začnimo znova (s tremi) Fausto Paravidino Bolezen familje M v saprodukciji z Gledališčem Koper DVE PREMIERNI UPRIZORITVI SSG TRST NA MALEM ODRU Ivan Aleksandrovič Gončarov Oblomov Peter Quilter Dueti DVE GOSTUJOČI DRAMSKI PREDSTAVI Tartuffe Jean-Baptiste Poquelin Molière Peter Stone, Jule Styne, Sugar - Bob Merrill Nekateri so za vroče SNG Drama Ljubljana Mestno gledališče ljubljansko Trije izbirni dodatni programi Prešernovo gledališče Kranj Vinko Moderndorfer Lep dan za umret Gustav gledališče v soprodukciji islandskega Theatra Mogul Rob Becker Jamski človek DRAMSKI Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana v soprodukciji s SNG Nova Gorica Neda Rusjan Bric Eda - zgodba bratov Rusjan MONODRAMSKI Mestno gledališče ljubljansko Gregor Čušin Hagada Dejmo stisnt teater - Glej - Zavod No History Ljubljana Goran Vojnovic Čefurji raus! GLASBENI Big Band RTV Ljubljana Poklon Jožetu Privšku Zbor Carmina Slovenica Na juriš in the mood! Kaj bo padlo z ne"ba? "osa cadra dal - Spletna stran: www.teaterssg.it Vpis abonmajev na blagajni Slovenskega stalnega gledališča Ul. Petronio 4, Trst | Brezplačna telefonska številka: 800214302 E-mail: info@teaterssg.it Vsak delavnik 10. -17. in uro pred pričetkom predstav àbcmmbjslài s 02 ona / a t & e ^tW na tmen 1 i ■ , _ Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 26. JANUARJA 2010 Št. 21 (19.728) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste OJS 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Črni dnevi za največjo opozicijsko stranko SandorTence Nedelja in ponedeljek nista bila ravno srečna dneva za Demokratsko stranko. Na primarnih volitvah v Apuliji je bil njen kandidat gladko poražen, isto se je zgodilo v Benetkah, včeraj pa je odstopil bolonjski župan. Dogodek v Bologni ni vezan na primarne volitve, za največjo opozicijsko stranko pa bo imel, poleg političnih, tudi psihološke posledice. Začnimo pri Bologni. Dogodek, v katerega je vpleten dosedanji župan Delbono, je v primerjavi z drugimi škandali v Italiji obrobni dogodek, ki pa ima velik moralni naboj. Posebno za volilce Demokratske stranke in leve sredine, ki od svojih predstavnikov upravičeno zahtevajo neoporečno moralno držo. V državi, kjer politiki redkokdaj odstopijo, je treba vsekakor pozdraviti Delbonovo odločitev. Dogajanja v Apuliji imajo veliko politično razsežnost. Tam je Demokratska stranka naredila nekaj skoraj začetniških političnih napak. Najprej je dolgo časa nasprotovala primarnim volitvam, potem je nanje pristala in kandidirala človeka, ki proti Vendoli praktično ni imel možnosti za uspeh. V Benetkah je prevladal kandidat dosedanjega župana Cacciarija, v Laci-ju pa je še prej Demokratska stranka za deželne volitve podprla Emmo Bonino, ki je gotovo eminentna osebnost, ni pa človek, ki bi združeval levo sredino. Skratka kar nekaj hudih spodrsljajev, ki ne obetajo nič dobrega za bližnje deželne volitve. ITALIJA - Težave za največjo opozicijsko stranko Župan Bologne je odstopil Pretres v Demokratski stranki Vendola gladko zmagal na primarnih volitvah v Apuliji TRST - Sklad Sergij Tončič podelil štipendije in podpore Nagrade za marljivost Spodbuda za pridobivanje novega znanja, za pomoč revnejšim študentom in za zavezanost slovenski besedi TRST - V prostorih Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu so včeraj popoldne petim zaslužnim študentkam podelili štipendije in podpore Slovenskega visokošolskega sklada Sergij Tončič za akademsko leto 2009/2010. Štipendije so prejele Jana Jarc, Martina Croselli in Ana Košuta, podpori pa Iva Pertot in Nina Žvab. Sklad Tončič od leta 1952 pomaga slovenski študirajoči mladini, po besedah predsednika Marka Kravosa pa je podeljevanje štipendij in podpor spodbujevalna dejavnost, ki mladim omogoča pridobivanje novega znanja, dalje podpora revnejšim študentom, poleg tega pa zavezuje slovenskemu počutju in besedi. Na 6. strani RIM - Demokratska stranka ne preživlja najboljših časov, prej nasprotno. Včeraj je odstopil župan Bologne Flavio Delbono, ki sumijo, da je zlorabil javno funkcijo, ko je bil član deželne uprave Emi-lije-Romagne. V Demokratski stranki pa močno odmevajo tudi nedeljske primarne volitve v Apuliji, na katerih je dosedanji predsednik deželne uprave Nichi Vendola gladko premagal kandidata največje opozicijske stranke v državi. Vendola ima dobre možnosti za ponovno volilno zmago, saj je stranka UDC včeraj napovedala predsedniško kandidaturo senatorke Adriane Poli Bertone. Na 28. strani Smrtna nesreča na Prisojniku še odmeva Na 3. strani Trst še naprej najdražji v Italiji Na 4. strani Predsednik senata Schifani jutri v Rižarni Na 7. strani V novogoriški igralnici aretiran goljuf iz Italije Na 23. strani V trgovini Ikea v Vilešu naval kupcev iz Slovenije in Hrvaške Na 24. strani Prvi koncert 16. Revije kraških pihalnih godb Na 30. strani KONTOVEL - Podelitev priznanja včeraj v deželnem svetu »Zgodovinsko« Društvo Društvena gostilna Kontovel vključena med zgodovinske javne lokale Furlanije-Julijske krajine TRST - Društvena gostilna na Kontovelu je bila vključena med zgodovinske javne lokale v Furlaniji-Julij-ski krajini. Priznanje je bilo podeljeno včeraj na srečanju v deželnem svetu. Med zgodovinsko priznanimi lokali je bila tudi restavracija Antica trattoria Suban. V deželi je doslej prejelo priznanje zgodovinskega lokala več kot 300 gostinskih lokalov in trgovskih obratov. Velika večina jih je v videmski pokrajini. Ob Društveni gostilni Kontovel in Subanovi restavraciji je včeraj prejelo priznanje še 15 javnih lokalov iz tržaške pokrajine. Na 7. strani ŠE SMO V IGRI" Zadnji termin za vpis novih ali potrditev starih naročnin na Primorski dnevnik je 31. januar 2010. Vabimo vas, da pohitite! Dnevnik Slovencev v Italij 2 Torek, 26. januarja 2010 ALPE-JADRAN / ljubljana - Državni zbor danes o razrešitvi ministra za okolje Državni zbor danes o razrešitvi ministra za okolje Karla Erjavca Erjavec pa razrešitve ne pričakuje - DeSUS že izbral kandidata za njegovega naslednika LJUBLJANA - Poslanke in poslanci so z 51 glasovi za in nobenim proti podprli predlog za razširitev dnevnega reda januarske redne seje s predlogom za razrešitev ministra za okolje Karla Erjavca, ki je tudi predsednik koalicijske stranke DeSUS. To pomeni, da bo DZ o Erjavčevi razrešitvi odločal danes, za razpravo pa bo namenjenih pet ur in pol. Predlog za razrešitev Erjavca z mesta ministra je v državni zbor vložil predsednik vlade Borut Pahor. Kot razlog je navedel oceno, da so dejanski učinki sprejetih ukrepov okoljskega ministrstva na področju zbiranja in ravnanja z zbranimi komunalnimi odpadki nezadostni, "zlasti ker gre za področje, ki ima neposreden vpliv na zdravje državljanov Slovenije". K takšnemu ravnanju je Pahorja 4. januarja pozvalo računsko sodišče, svoj poziv pa utemeljilo z nezadovoljivo izvedenimi ukrepi okoljskega ministrstva, ki naj ne bi odpravilo nesmotrnosti, na katere ga je opozorilo v revizijskem poročilu. Premier Pahor, predsednik DeSUS Erjavec in poslanska skupina stranke Premier Borut Pahor (levo) in minister Karel Erjavec upokojencev so se včeraj tudi dogovorili o izboru kandidata za novega okoljskega ministra. Imena stranka upokojencev še ne želi razkriti, zagotovo pa to ne bo poslanec stranke Matjaž Zanoškar, ki je vče- raj tudi uradno odstopil od kandidature. Kot je poudaril, se je za odstop od kandidature odločil zaradi nejasne podpore koalicijskih partnerjev, pa tudi zato, ker ga kot potencialnega ministra ne pod- pira predsednik vlade Pahor. "Če po morebitni razrešitvi zdajšnjega okoljskega ministra Erjavca, izbrani kandidat ne bo dobil podpore, bo DeSUS poiskal novega", je na vprašanje, če DZ ne bi podprl novega kandidata DeSUS, dejal Zanoškar. Erjavec pa ne pričakuje, da ga bo DZ danes razrešil. Računa, da bodo poslanci varovali ustavni red in pravno državo ter da se bodo odločili, da na ustavno sodišče naslovijo zahtevo za ustavno presojo poziva za njegovo razrešitev z ministrskega položaja. Predsednik DeSUS zato pričakuje, da bo predsednik DZ Pavel Gantar vodil torkovo sejo tako, da bo do ustavne presoje tudi dejansko prišlo. V nasprotnem primeru Erjavec ocenjuje, "da je naša pravna država šla po gobe". V kolikor se poslanci vseeno ne bi odločili predlagati ustavno presojo predloga za razrešitev, je po Erjavčevih besedah "povsem jasno, da imam pravni interes, da vložim ustavno pritožbo in to bom tudi storil". O morebitni ustavni obtožbi premiera Boruta Pahorja pa je Erjavec dejal, da je za kaj takega zdaj prezgodaj govoriti. (STA) sežana - Do leta 1996 volkov na tem območju ni bilo Na Krasu vse več napadov volkov Lani so našteli kar 251 napadov -»Aktivni« dve večji skupini - Ena prihaja iz Hrvaške, druga iz Javornikov in Snežnika SEŽANA/TOLMIN/POSTOJNA - Na primorskem območju je od leta 1996, ko so tam ponovno začeli opažati volkove, število njihovih napadov na drobnico iz leta v leto večje in je lani doseglo najvišjo številko doslej. Volkovi so začeli napadati drobnico tudi na italijanskem delu Krasa, kjer jih ni bilo dobrih sto let. V letu 1996 so na Krasu po več desetletjih ponovno zabeležili napad volka na drobnico, ki se je pasla na pašniku. Število napadov se je iz leta v leto povečevalo, tako da jih je bilo leta 2005 24, leta 2007 že 177 in v lanskem letu 251. "Lani so volkovi pokončali 864 glav drobnice," je povedal Andrej Sila iz sežanske enote zavoda za gozdove, ki poleg matičnega Krasa pokriva tudi območje Brkinov, Podgorskega krasa in podolja, Čičarije in celotne Slovenske Istre. Z večanjem gozdnatosti so se oblikovala sklenjena območja gozdov, ki povezujejo Kras in Istro z Brkini in obsežnimi snežniškimi gozdovi. S tem so možnost širjenja v novo okolje dobile številne populacije divjadi, prostornost zveri pa je postala stalnica. "Lahko trdimo, da narašča tako število volkov kot tudi visoke divjadi, medtem ko število ostalih zveri ostaja nekako nespremenjeno glede na prejšnja leta," je zatrdil Sila. Tako sledijo predvsem dvema večjima skupinama volkov - eni, ki prihaja predvsem s hrvaškega predela Učke, in drugi, ki na kraško območje prihaja iz Javornikov in Snežnika. "Njihovi napadi so najpogostejši v jesenskem času, ko volkulje učijo loviti svoje mladiče. Drugače pa so ti napadi na našem območju konstantni preko celega leta," je še povedal Andrej Sila. Število volkov je težko oceniti, opaziti pa je bilo tudi trope s po devetimi živalmi. Na Postojnskem pa je bilo lani 47 napadov volkov in 51 napadov medvedov. Tudi ocenjena škoda, ki jo zavod za gozdove pripravlja v skladu z navodili ministrstva za okolje in prostor, je v lanskem letu že dosegla 150.000 evrov, medtem ko je leta 2008 znašala približno 120.000 evrov. Prav tega leta je precejšen delež k ocenjeni škodi prispevala poklana čreda stotih oslov, vrednost osla pa je bistveno večja od vrednosti ovac ali koz. Po mnenju Sile naj ljudje ne bi bili v nevarnosti, vendar "volk je volk, divja zver in nikoli ne veš, kdaj bi ga lahko kaj vznemirilo, da bi napadel tudi človeka." V dveh sosednjih enotah zavoda za Andrej Sila kroma gozdove, tolminski in postojnski, v lanskem letu niso opazili večjega števila napadov volkov, prav tako je število napadov risov in medvedov ostalo na približno isti ravni kot prejšnja leta. Na Tolminskem so tako v lanskem letu zabeležili 14 napadov volkov in 28 napadov medvedov. (STA) Volkovi so lani na Krasu pokončali 864 glav drobnice Žbogar upa na odpravo zadržkov glede okolja in ribištva do 19. februarja BRUSELJ - Slovenski minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar Samuel Žbogar je včeraj v Bruslju izrazil upanje, da bodo dosežene rešitve za odpravo zadržkov Slovenije za odprtje dveh poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU do 19. februarja, ko je načrtovana naslednja pristopna konferenca Hrvaške in EU. Gre za poglavji o okolju in ribištvu, je pojasnil. "Smo v kontaktu tako s hrvaško stranjo kot z Evropsko komisijo in iščemo rešitve, da bi nam to bilo omogočeno," je Žbogar odgovoril na vprašanje, ali bo Slovenija do 19. februarja odpravila zadržke, ki jih ima pri treh poglavjih v pogajanjih Hrvaške z EU. Slovenija ima pridržke še pri enem poglavju v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, in sicer pri poglavju o zunanji, varnostni in obrambni politiki. V petek v Tolminu predstavitev Earlove knjige Cena domoljubja TOLMIN - V petek ob 17. uri bodo v Tolminskem muzeju predstavili slovenski prevod knjige o junaški in tragični zgodbi primorskih padalcev »Cena domoljubja«, ki jo je napisal John Earle. Ob avtorju bosta spregovorila: tržaški časnikar in urednik knjige Ivo Jevnikar ter zgodovinar Blaž Torkar. John Earle je leta 1998 dal pobudo za spominske slovesnosti v Škrbini okoli 11. novembra, ko se Angleži spominjajo svojih padlih vojakov. Tudi sam je med drugo svetovno vojno vodil britansko misijo pri partizanih v Srbiji, Črni gori in Bosni. Ko je pred leti zvedel za junaško in tragično usodo svojih soborcev - primorskih padalcev, ga je njihova zgodba zagrabila. V stiku s preživelimi, s sorodniki pogrešanih in z drugimi pričevalci, je po knjižnicah in arhivih raziskal njihovo pot in jo opisal v knjigi Cena domoljubja, ki je najprej izšla v angleškem jeziku leta 2005 v Veliki Britaniji. Avtor, angleški upokojeni časnikar John Earle, je po vojni kot dopisnik tiskovne agencije Reuters delal v Bonnu, Beogradu, Londonu in Rimu, nato je bil do upokojitve rimski dopisnik dnevnika The Times, od leta 1986 pa živi v Trstu. V današnji oddaji Izostritev o pitni vodi KOPER - Kakšno vodo pijemo? Izsledki raziskave o vodi iz vodomatov, ki so jo opravili na koprskem Zavodu za zdravstveno varstvo, so dodobra vznemirili javnosti ter sprli stroko in politiko. Kako naprej - v korist vseh? O tem bo govor danes v oddaji Izostritev ob 18. uri na TV Koper-Capodistria univerza na primorskem - V prihajajočem šolskem letu Novi programi na vseh stopnjah Po besedah rektorja Rada Bohinca postaja za študente vse bolj privlačna zaradi interdisciplinarnega pristopa, izbirnosti in mobilnosti KOPER - Univerza na Primorskem namerava v prihajajočem študijskem letu obogatiti ponudbo študijskih programov prve, druge in tretje stopnje. Univerza, ki postaja po besedah rektorja Rada Bohinca za študente vse bolj privlačna zaradi interdisciplinarnega pristopa, izbirnosti in mobilnosti, bo letos začela graditi kampus Livade v Izoli. Strateški cilj Univerze na Primorskem je postati raziskovalna univerza, je na predstavitvi novih dodi-plomskih in podiplomskih programov v prihajajočem letu poudaril Bohinc. Kot je ob tem dejal, si bo univerza, ki zavzema v Sloveniji trenutno 10-od-stotni tržni delež, prizadevala za čim večjo mobilnost znotraj svojih študijskih programov, v slovenskem univerzitetnem prostoru in pri povezovanju s tujimi visokošolskimi zavodi. Skupni imenovalec večine novih študijskih programov je izbirnost in povezovanje različnih smeri, kar naj bi diplomantom dalo širok spekter znanja. Fakulteta za humanistične študije (FHŠ) bo letos prvič ponudila dodi-plomski program Medkulturno jezikovno posredovanje. Po besedah dekanje FHŠ Vesne Mikolič bo program nudil 'medkulturne vsebine v skoncentrirani obliki'. Diplomanti bodo po njenem zaposlitev lahko iskali v diplomaciji, institucijah EU, službah za mednarodne odnose ali v turizmu. Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) bo ponudila dva nova do-diplomska študija - Aplikativno kine-ziologijo in Biopsihologijo. Kot je pojasnil dekan FAMNIT Dragan Marušič, gre pri Biopsihologiji za psihologijo z dodatkom naravoslovja, Aplikativno kineziologijo pa je označil za 'zibelko novih programov', saj naj bi v prihodnosti prerasla v samostojno fakulteto. Fakulteta za turistične študije - Turistica bo, če bo dovolj prijavljenih, v sodelovanju s FHŠ letos pričela s programom druge stopnje Dediščinjski turi- zem. V pripravi je tudi dodiplomski študijski program Upravljanje trajnostne-ga razvoja, ki ga bo Turistica izvajala v sodelovanju s Fakulteto za management in Visoko šolo za zdravstvo. Na univerzi pa pripravljajo še program prava na prvi, drugi in tretji stopnji, ki ga bo izvajala Fakulteta za management. S širitvijo dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov, ki jih je zdaj okrog 40, bo Univerza na Primorskem po besedah Bohinca nadaljevala, določenih področij namreč zaenkrat še ne pokriva. Če bo šlo po načrtih, bo v študijskem letu 2011/12 univerza predvidoma bogatejša tudi za nekaj novih visokošolskih zavodov. V prihodnjih mesecih naj bi bili zaključeni postopki preimenovanja Visoke šole za zdravstvo v fakulteto. Fakulteta za inženirske študije in Fakulteta za gradbeništvo sta po navedbah Bohinca v procesu nastajanja, stekli pa so tudi postopki za ustanovitev fakultete za študije s področja trajnostnega raz- voja. Na univerzi razmišljajo tudi o ustanovitvi pravne fakultete. Kadrovskega potenciala imajo po besedah Bohinca dovolj, saj pravo predavajo na praktično vseh fakultetah. Gradnjo načrtovanih študentskih kampusov v Izoli in Kopru, ki bosta študentom po besedah Bohinca bistveno izboljšala študijske razmere, namerava Univerza na Primorskem izpeljati v prihodnjih treh letih. Kot je zatrdil Bohinc, pravkar poteka izbira izvajalca za prvega od petih stolpičev v kampusu Livade v Izoli, kjer bodo prostore dobili Center za mediteranske kulture, študijski programi s področja naravoslovja in tehnike ter študentski dom. Predvidoma v četrtek pa bo znan zmagovalec arhitekturnega natečaja za kampus Sonce v Kopru. Gradbeno dovoljenje za prve tri objekte, Fakulteto za management, Pedagoško fakulteto in študentski dom, bo univerza po besedah Bohinca pridobila do konca leta. (STA) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 26. januarja 2010 3 koroška - Reševanje problema dvojezičnih krajevnih napisov Ljudska stranka stopnjuje pritisk na kanclerja Faymanna V razpravo se je vključil tudi manjšinski govornik OVP v parlamentu - Tudi Zeleni hočejo rešitev še letos CELOVEC/DUNAJ - Najprej bivši kancler Wolfgang Schüssel, nato zunanji minister Michael Spindelegger in sedaj še govornik za manjšinska vprašanja v avstrijskem parlamentu Oswald IKi-kovits. Ljudska stranka (ÖVP) na vseh ravneh stopnjuje pritisk na socialdemokratskega (SPÖ) koalicijskega partnerja v zvezni vladi in še posebej na zveznega kanclerja Wernerja Faymanna, naj še v tem letu reši vprašanje dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na Koroškem. »Od zveznega kanclerja bi pričakovali več kot samo napoved, da hoče stvar rešiti na osnovi čim širšega konsenza s Koroško,« se je na stališče kanc-lerjevega govornika za medije odzval Oswald Klikovits, manjšinski govornik ÖVP v parlamentu na Dunaju. Ob tem je še dodal, da so težave v zvezi s tem vprašanjem jasne, problem pa je že več let nerešen. Kot že Schüssel, je tudi Kli-kovitz spomil na skorajšnji dogovor iz leta 2006, katerega je po njegovem mnenju blokirala prav socialdemokratska stranka. »Toda to je preteklost,« je po- udaril Oswald Klikovits in opozoril, da je sedaj treba misliti na prihodnost in najti trajno rešitev. Svoje sporočilo javnosti pa je končal z upanjem, da se bo zvezni kancler aktivno zavzel za ureditev, »saj mora kot kancler končno tudi odločiti«. V razpravo o rešitvi neskončne zgodbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem se je vključil tudi manjšinski govornik Zelenih v avstrijskem parlamentu Wolfgang Zinggl. Poudaril je, da je pravice slovenske narodne skupnosti treba končno uveljaviti. Sicer pa Zinggl ugotavlja, da zvezni kancler Werner Faymann zgolj s plahimi izjavami o nameri po rešitvi vprašanja dvojezičnih napisov na Koroškem ne bo rešil. Med drugim opozicijski politik meni, da naj Faymann, če si v zvezi z dvojezične topografijo prizadeva za kar se da široko enotnost na Koroškem, spodbudi tudi koroško SPO, da se zavzame za rešitev topografije.»Pa bi imel široko enotnost,« je še pristavil politik Zelenih. Ivan Lukan Glede dvojezičnih tabel je ÖVP začela veliko ofenzivo gore - Tragična smrt trbiškega alpinista Luce Vuericha Nejasnosti v zvezi s helikopterji Slovenija italijanski službi 118 ni dovolila poleteti do Kranjske gore, helikopter civilne zaščite pa je medtem prispel na prizorišče - Usoden je bil plaz pri Ajdovski deklici VIDEM - Smrt vrhunskega trbiškega alpinista Luce Vuericha še naprej močno odmeva. 34-letnik se je po poročanju kranjske policije v petek zjutraj odpravil v ostenje Prisojnika, z njim je bil 33-letni slovenski gorski vodnik Andrej Magajne. Nameravala sta preplezati novo zimsko smer v grapi desno od Ajdovske deklice. Do nesreče je baje prišlo med 8. in 9. uro. Preplezala sta leden slap, ko je Vue-richa zasul plaz ledu in snega, ki ga je porinil v globoko zasneženo grapo. Ustavil se je kakih dvesto metrov nižje. Soplezalec je po poročanju dnevnika Messaggero Veneto z obema cepinoma ostal priklenjen na ledu. Zatem je sestopil ter poklical reševalce. Na Vršiču je prav takrat potekal tečaj gorskih reševalcev z lavinskimi psi, tako je da je bila pomoč hitra. Ponesrečenca so kmalu našli, helikopter italijanske civilne zaščite pa ga je prepeljal do Trbiža. Vuericha so prenesli v rešilec službe 118, ki ga je odpeljal v bolnišnico v Videm. Kot smo poročali v sobotni izdaji, so bili vsi poskusi zdravnikov zaman, saj je poškodovani okrog 15. ure umrl. Po tragičnem dogodku so se neutolažljivi Lucovi prijatelji in sorodniki že domenili, da bodo pokojniku v spomin priredili družabni večer, medtem ko datum pogreba še ni znan. Nekateri so medtem mnenja, da reševalna akcija le ni bila tako dobro koordinirana, kot bi morala biti. Koordina-torka videmske helikopterske službe 118 Giuliana Pantanali je za Primorski dnevnik potrdila, da je za poseg vi-demskega helikopterja zaprosila slovenska zdravstvena služba, saj slovenski helikopter zaradi slabega vremena ni mogel vzleteti z Brnika. Zatem pa slovenske oblasti italijanskemu helikopterju niso dovolile, da bi poletel v Slovenijo. Res je, da je medtem priletel na prizorišče nesreče helikopter italijanske civilne zaščite, v katerega sta stopila tudi slovenski zdravnik in policist. Dr. Pantanali razlaga, da je služba 118 takoj poslala prošnjo za polet v Slovenijo na pristojni center za mednarodno sodelovanje na Koko-vem, ki koordinira reševalne posege v Italiji, Avstriji in Sloveniji. »Nato pa nam iz Ljubljane niso dovolili, da bi leteli v Slovenijo. Sploh nočemo ustvarjati polemik. Sprašujemo pa se, kako naj se obnašamo prihodnjič. Mej ni več, zato bi morali biti podobni posegi čim bolj poenostavljeni,« trdi Giu- liana Pantanali, ki potrjuje, da med službo 118 in civilno zaščito ni bilo komunikacij. Poslanec Ljudstva svobode Isidoro Gottardo je pozval zunanjega mi- nistra Frattinija, naj »razčisti zadevo«. Vsi poudarjajo, da so tako italijanski kot slovenski reševalci in zdravniki storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, nedopustno pa bi bilo, ko bi se zgodilo, da bi birokracija ovirala reševalne posege, ki morajo biti bliskoviti in učinkoviti. V tem konkretnem primeru pa je treba vse skupaj šele razčistiti. (af) hrvaška Februarja sojenje za umor Franjica in Pukanica ZAGREB - Na zagrebškem sodišču se bo 3. februarja začelo sojenje skupini šestih osumljencev za umor solastnika in urednika tednika Nacional Iva Pukanica in njegovega sodelavca Nika Franjica, ki sta umrla v bombnem napadu pred sedežem časnika 23. oktobra 2008. V Zagrebu bodo sodili tudi Zeljku Milovanovicu, ki se nahaja v beograjskem zaporu. Hrvaško vrhovno sodišče je včeraj zavrglo Milovanovicevo pritožbo, s katero je zahteval "zamrznitev" postopka na zagrebškem sodišču, da bi mu sodili le v Beogradu. S to odločitvijo ni več ovir za začetek sojenja obtoženim za umor Pukanica in Franjica v Zagrebu v začetku februarja, je včeraj poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Milanovicu, ki naj bi podtaknil eksploziv pri Pukanicevem avtomobilu na dvorišču pred uredništvom Nacionala, bodo enako kot Sretenu Jocicu, bolj znanemu kot Jocu Amsterdamu, in Milenku Kuzmanovicu sodili tudi v Beogradu. Hrvaški protikorupcijski urad (Uskok) Jocica obtožuje, da je naročnik zločina, Kuzmanovic pa naj bi prav tako pripadal zločinski skupini, za katero naj bi ponarejal dokumente. Uskok je oktobra lani vložil obtožnice proti Milanovicu in še peterici zaradi umora in združevanja v zločinsko organizacijo, ki je umorila vodilne ljudi Nacionala. Gre za bratranca Roberta in Luko Matanica ter Amirja Mafalanija in Slobodana Durovica, ki so v zagrebškem priporu od konca oktobra 2008, ter za Bojana Guduri-ca, ki je še vedno na prostosti. Hrvaški mediji so poročali, da je imel Guduric ponarejene slovenske dokumente na ime Franc Kajzer. Hrvaška policija je razpisala tiralico za Guduricem in ponudila približno 13.000 evrov nagrade za njegovo prijetje. Milovanovica so maja lani aretirali v Beogradu, v tamkajšnjem priporu pa bo čakal na začetek sojenja. Milovano-vica sicer bremenijo tudi več kaznivih dejanj v Srbiji, ima pa državljanstva Hrvaške, Srbije in BiH. V Osijeku ga bremenijo vojnih zločinov. (STA) ljubljana - Voščila Edija Šelhausa Primorskemu dnevniku »Nadaljujte po tej poti!« »Cenim vašo pokončno držo, a tudi vašo občutljivost do vseh stališč in prepričanj, ki so doma med Slovenci v Italiji« LJUBLJANA - V uredništvu našega dnevnika smo tudi tokrat ob priložnosti božičnih in novoletnih praznikov dobili številna voščila javnih uprav, manjšinskih ustanov in tudi naših zvestih bralk in bralcev, katerim se prisrčno zahvaljujemo. Med voščili izstopa dopis, ki nam ga je poslal fotograf Edi Šelhaus, legenda slovenske fotografije, ki vsak dan prebira Primorski dnevnik. Edi, ki je lanskega avgusta dopolnil 90 let, je tudi naš zvesti naročnik. Primorski dnevnik dobiva v Domu starejših občanov v Medvodah, kjer je svojo sobo preuredil v pravi delovni kabinet. Tam še vedno tipka na starem pisalnem stroju in tam še vedno hrani del svojega dragocenega fotografskega arhiva. Edi nam v dopisu, ki ga je lastnoročno natipkal, vošči vse lepo v novem letu z željo, da bi nadaljevali na poti, ki smo jo začeli kot Partizanski dnevnik. V dopisu pravi, da ceni pokončno držo časopisa, a tudi njegovo odprtost do vseh stališč in idejnih nazorov, ki so doma v slovenski manjšini. Šelhaus nam je ob čestitkah poslal tudi nekaj svojih fotografij, med katerimi tudi ponatis njegove novinarske izkaznice iz leta 1945, v kateri je Primorski dnevnik označen kot glasilo Osvobodilne fronte za Slovensko Pri-morje. Edi Šelhaus je svojo dolgo in izredno bogato fotore-portersko kariero začel prav na Primorskem dnevniku. Mario Magajna ni bil samo njegov delovni kolega, temveč tudi njegova poročna priča. Mario Magajna, Franc Udovič, Drago Košuta (Cesarjev) in Edi Šelhaus med snidenjem v Trstu 4 Torek, 26. januarja 2010 GOSPODARSTVO gibanja - Z najvišjo stopnjo inflacije med 20 središči italijanskih dežel Trst prednjači po inflaciji • V« I • I v« in po povprečni porabi družin V Furlaniji-Julijski krajini mu sledi Gorica, najmanj razsipni pa so Pordenončani TRST - Istatova letna analiza lanskega inflacijskega gibanja v Italiji je potrdila, da je bila povprečna inflacijska stopnja v letu 2009 0,8-odstotna in tako najnižja po letu 1959. Med 20 mesti, ki so glavna mesta prav tolikih dežel, je ravno Trstu pripadel nezavidljiv primat najdražjega mesta v Italiji, v katerem je bila lanska povprečna inflacijska stopnja z 2,6 odstotka več kot trikrat višja od državnega povprečja. Na drugem in tretjem mestu najdemo Neapelj (2,4%) in Reggio Calabrio (2,0%), medtem ko so na nasprotnem koncu lestvice z najnižjo inflacijo Bologna (0,0%), Bari (0,2%), Benetke in Milan (0,4% v obeh). Da je Trst med najdražjimi, pogosto pa tudi najdražje mesto v Italiji, če seveda sodimo po inflacijskem gibanju, ugotavljamo skoraj vsak konec meseca, ko zavod Istat objavi mesečne inflacijske podatke za vzorčna mesta. Če so bili v sedemdesetih in delno tudi osemdesetih letih prejšnjega vzroki na dlani, saj je bilo povpraševanje v Trstu veliko večje kot po drugih mestih, ker se je blago takratnim jugoslovanskim kupcem prodajalo kar samo, morajo biti danes razlogi za tržaške vroče cene precej drugačni. Kateri so, zanesljivo ni mogoče vedeti, ker ni bila izdelana nobena resna analiza gibanja cen oziroma življenjskih stroškov v tržaški občini, lahko pa naštejemo kar nekaj področjih, ki povzročajo, da je življenje v Trstu drago. Po podatkih študijskega centra Sin-tesi iz Mester je povprečna poraba tržaških družin znatno višja kot v državnem povprečju in tudi od povprečja v Furla-niji-Julijski krajini. V letu 2009, tako težko zaznamovanem z gospodarsko krizo, so tržaške družine za prehrano, prevoze in oblačenje porabile več kot 16 tisoč evrov, kar je bistveno več, kot so porabile družine v Pordenonu (11.426 evrov), kjer so najbolj varčne, pa tudi v Vidmu (13.760 evrov) in Gorici (14.735 evrov). Še bolj izrazito je odstopanje od deželnega (13.707 evrov) in državnega povprečja (12.500 evrov). Položaj ob koncu leta 2009 je sicer podoben razmeram iz preteklih let. V letu 2008, ko se je finančna kriza že začela, so tržaške družine porabile v povprečju 16.251 evrov, medtem ko je znašalo deželno povprečje 14.057 in državno 12.793 evrov. Še večja razlika je bila zabeležena leta 2000, ko je povprečna tržaška družina porabila 15.200 evrov, medtem ko sta deželno in državno povprečje znašala 13.958 oziroma 12.908 evrov. Toda primat največjega razsipništva v Furlaniji-Julijski krajini ni vedno pripadal Trstu. V letih od 1995 do 1998 je bila zanesljivo na prvem mestu Gorica, ki jo je Trst »prehitel« leta 1999 in od takrat ostal trdno na prvem mestu. Nagnjenje Tržačanov k porabi je gospodarska kriza očitno manj prizadela kot prebivalce drugih mest. Lani se je povprečna poraba na družino glede na leto 2008 zmanjšala za 1,5 odstotka, v Porde-nonu je bil padec 3,5-odstoten, v Vidmu 2,4- in v Gorici 2,5-odstoten. Zadnja variacija je enaka deželnemu povprečju, medtem ko je državno znašalo -2,4 odstotka. In kako bo letos? V inštitutu Sinte-si napovedujejo ponovno rast porabe tržaških družin, ki imajo poleg večje nagnjenosti k porabi tudi višjo razpoložljivost dohodka. Po projekcijah naj bi povprečna poraba tržaških družin letos glede na leto 2009 zrasla za 0,4 odstotka, medtem ko naj bi v ostalih treh pokrajinskih središčih še naprej upadala: v Pordenonu za 1,1 odstotka, v Gorici za 0,3 odstotka in v Vidmu za 0,2 odstotka, enako kot v državnem povprečju. Še več, tržaška rast porabe naj bi bila med najvišjimi v državi tudi v letu 2011, ko naj bi družine porabile za 0,9 odstotka več kot letos, medtem ko naj bi se rast v deželnem in državnem povprečju ustavila pri 0,2 oziroma 0,4 odstotka Toda to je statistika, ki jo lahko resničnost - kot npr. ocena o 10-odstotnem osipu nakupov na tržaških razprodajah -hitro postavi na laž. (vb) Kljub mrzli inflaciji ostaja Trst med najdražjimi mesti v Italiji arhiv sejmi - V Vidmu zaprl vrata 45. Agriest Iz gospodarske krize tudi z razvojem kmetijstva VIDEM - Na videmskem sejmišču se je včeraj s sklepnim posvetom, ki je bil tudi priložnost za obračun sejemske prireditve, končal 45. sejem Agriest. Kot je na posvetu ocenil deželni odbornik za kmetijske, naravne in gozdne dobrine Claudio Violino, je relansiranje primarnega sektorja ena od priložnosti za izhod iz gospodarske krize, zato je nujno rešiti pereče probleme, ki tarejo kmetijstvo. Med njimi je odbornik na prvo mesto uvrstil strukturne probleme, namelo preglavic pa povzročajo tudi nekatere tržne anomalije, zaradi katerih so kmetijski proizvodi pri proizvajalcu plačani izredno malo, medtem ko jih odjemalce kupuje po neprimerno višjih cenah. Za odpravo nekaterih problemov kmetijstva je Violino napovedal ukrepanje deželne uprave, med ukrepi pa navedel refinanciranje rotacijskega sklada za kmetijstvo. Poleg Violina, ki je zelo pozitivno ocenil tudi sejemsko udeležbo deželne agencije za kmetijstvo Ersa, so na posvetu govorili predsednik deželnega združenja zadrug Confcooperative FVG Franco javne finance Agencija Fitch potrdila kreditno oceno Slovenije LJUBLJANA - Bonitetna agencija Fitch Ratings je za leto 2010 potrdila kreditni oceni za dolgoročni dolg Slovenije v domači in tuji valuti, ki sta AA s pripisom, da je izgled stabilen. Fitch Ratings je tako ohranil bonitetno oceno, ki še naprej temelji na njenem razmeroma dobro diverzificiranem gospodarstvu in na stabilnem in preglednem političnem sistemu, v okviru katerega so delovale učinkovite koalicijske vlade z zadostno večino in skladnimi ekonomskimi politika-mi.Agencija Fitch Ratings je Sloveniji potrdila tudi kreditno oceno kratkoročnih poslov v tuji valuti F1+ in njeno splošno omejitev transfe-rabilnosti plačil v tujino AAA. Stalna nevarnost za dolgoročno vzdržnost javnih financ pa je hitro staranje prebivalstva, zaradi česar mora vlada pravočasno in odločno ukrepati, je med kritičnimi točkami navedla agencija. Bosio in predstavniki stanovskih organizacij Coldiretti, Confagricoltura in CIA, medtem ko je predsednik družbe SWG Roberto Weber podal glavne ugotovitve raziskave, izvedene po naročilu združenja Coldiretti. Povedal je, da skoraj polovica vprašanih meni, da v Italiji proizvedeni kmetijski proizvodi veljajo 30 do 50 odstotkov več, zato je svetoval tudi način, kako kapitalizirati to zaupanje: »Podjetja se morajo mrežiti, identificirati svoje proizvode z lastno blagovno znamko, ki jo je treba razširiti na mestih neposredne prodaje, kot so marketi Campagna amica in Farmer's market.« Poleg predsednika deželne Coldiretti Daria Ermacore se je posveta udeležil tudi nacionalni podpredsednik združenja Mauro Tonello, ki je oznanil, da je projekt njegove organizacije priti do »popolnoma italijanske kmetijske verige«, za kar ne zadostujejo samo kmetijski konzorciji in neposredna prodaja, ampak je treba oživiti tudi zadružništvo in vse tri subjekte povezati v mrežo, da tako ustvarimo sistem. V Sloveniji pocenitev naftnih derivatov LJUBLJANA - Po podražitvi pred dvema tednoma so se naftni derivati v Sloveniji opolnoči znova pocenili. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,006 evra na 1,152 evra za liter, 98-oktanski bencin je cenejši za 0,005 evra in po novem stane 1,171 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je znižala za 0,014 evra na 1,082 evra, kurilno olje pa se je pocenilo za 0,016 evra na 0,639 evra za liter, so sporočili iz Petrola. Umrl ustanovitelj skupine Bernardi VIDEM - V videmski bolnišnici je po dobrega pol leta trajajočem boju z levkemijo umrl ustanovitelj trgovskega podjetja Bernardi, ki je pod njegovim vodstvom zraslo v mednarodno verigo blagovnic nižjega cenovnega razreda. Prvo trgovino je skupaj odprl leta 1975 v San Giorgio di Nogaru, skupina Gruppo Bernardi, ki ima sedež v Ronchisu, pa zdaj ustvari 200 milijonov evrov letnega prometa in zaposluje več tisoč ljudi. kriza - Deželna agencija za delo Decembra nekoliko manjša uporaba dopolnilne blagajne Odbornica Alessia Rosolen optimistična za leto 2010 TRST - Decembra lani se je v Furlaniji-Julijski krajini zmanjšal obseg dopolnilne blagajne, in sicer za 4,3 odstotka glede na mesec prej. V zadnjem lanskem mesecu je bilo pooblaščenih 1.761.189 ur (novembra 1.839.412), v celem lanskem letu pa je bilo pooblaščenih 17,7 milijona ur dopolnilne blagajne, kar je za 318 odstotkov več kot v letu 2008, ko je seštevek ur znašal 4,2 milijona. Podatke sta včeraj objavila deželna odbornica za delo FJK Alessia Rosolen in direktor Deželne agencije za delo Domenico Tranquilli, ki sta ocenila, da so signali za leto 2010 pozitivni. Uporaba redne dopolnilne blagajne se je lani glede na leto 2008 povečala za 988,6 odstotka, izredne pa za 162,5 odstotka, medtem ko je bilo v gradbeništvu, ki ima zaradi sezonskega značaja posebno dopolnilno blagajno, za 90,3 odstotka več ur. Po ozemeljski porazdelitvi je bi- la najbolj izrazita rast uporabe tega socialnega blažilca zabeležena v vi-demski pokrajini, kjer je bilo za 553,1 odstotka več odobrenih ur, deželno povprečje je znašalo 318,2 odstotka več dopolnilne blagajne kot leto prej, medtem ko so bile ostale tri pokrajine pod deželnim povprečjem: v Gorici je bilo za 299,2 odstotka več ur dopoldne blagajne, v Pordenonu za 207,5 odstotka in v Trstu za 189,2 odstotka več socialnega blažilca. Če se omejimo na lanski december, ugotovimo, da se je uporaba blažilca v vseh pokrajinah zmanjšala glede na november. Največ ur je bilo odobrenih v videmski pokrajini (56%), sledi pordenonska (24%), goriška (15%) in tržaška (5%). V primerjavi z novembrom so padec števila ur dopolnilne blagajne zabeležili v Pordenonu (-42,8%), medtem ko so v ostalih treh pokrajinah zrasle: v Trstu za 87,4, v Gorici za 45,5 in v Vidmu za 13,1 odstotka. EVRO 1,4151 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. januarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 25.1. 22.1. ameriški dolar japonski jen 1,4151 127,74 1,4135 127,35 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 9,6607 42,6050 65,4590 9,6498 42,1824 64,7500 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti int 7,4450 0,87730 7,4456 0,87630 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,2075 8,2020 u,o / UJU 10,2136 81955 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 26,011 1,4728 26,183 1,4708 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona tAnnt 15,6466 271 18 15,6466 272,02 11 iaui£.ci i JM IUI II I L poljski zlot 4,0674 1 4996 4,1018 1 4891 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5635 1,9558 1,5659 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,1185 3,4528 4,1465 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ICKI rpa 0,7083 2,5699 0,7082 2,5698 UIOLIIIJM itrcii islandska krona ti itck^ lira 290,00 2 1049 290,00 2 1080 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,2955 7,2970 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 25. januarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2306 0,2487 0,3856 0,8606 LIBOR (EUR) 0,3925 0,6137 0,93 1,1962 LIBOR (CHF) 0,1016 0,25 0,335 0,6316 EURIBOR (EUR) 0,427 0,669 0,965 1,222 ZLATO (999,99 %%) za kg 24.916,31 € +133,96 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. januarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,04 IMTCDCI IDr»DA ICOS +0,15 KRKA 1 1 IKA KOPER 66,69 +0,51 +0,14 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,63 170,08 -0,21 +2,58 TELEKOM SLOVENIJE 320,56 131,73 -0,42 -0,20 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 51,00 AERODROM LJUBLJANA 32,91 DELO PRODAJA 26,50 CTni -0,97 -0,69 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 Q AO «« NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,88 h/11 IMnTCCT -0,92 KOMPAS MTS - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 26,34 12,56 +0,08 -0,32 -1 11 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 455,00 242,67 -0,53 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 24,96 -1,58 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 25. januarja 2010 -°,86 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,383 80,8 1822 -1,64 -0,70 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,08 1 20 -0,71 -0,68 -0 17 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,85 1 09 +1,36 EDISON ENEL ENI 3,95 1725 +0,74 -0,50 -1 43 FIAT FINMECCANICA 9,53 104 -3,69 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,83 -0,76 -1,44 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,88 1417 -0,60 -1 80 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,92 +0,64 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,63 8,17 1 84 +0,99 +0,37 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,4175 12 89 +0,49 -0,48 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 23,2 -0,77 -0,26 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,395 6,025 1 025 -0,22 -0,83 -1 44 TENARIS TERNA 15,98 2 91 -1,54 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,172 1017 -0,09 -2,71 UNICREDIT 2,132 +0,39 -1,04 SOD NAFTE (159 litrov) 75,12 $ -0,19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. januarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.141,10 1.009,27 +0,09 +0,18 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 296,62 1.804,87 -0,36 +0,46 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.238,13 1.809,73 1.101,27 1.149,89 5.631,37 5.260,31 3.781,85 2.556,53 1.194,7 2.807,30 10.512,69 2.811,71 20.598,55 3.094,41 16.780,46 +0,64 +0,83 +0,87 -1,46 -1,12 -1,40 -1,02 -1,91 +0,95 -1,04 -0,73 -0,28 -0,61 -1,09 -0,47 / GORIŠKI PROSTOR Torek, 26. januarja 2010 5 ISTRSKI ZORNI KOT Velika aktivnost italijanske manjšine Miro Kocjan Neumestna in sploh netočna je trditev, da ima italijanska manjšina težave v državah, v katerih živi, to je, v tem primeru, na Hrvaškem in v Sloveniji. Teh je zmeraj manj, če sploh so, pa tudi perspektive niso slabe. Odtenek je morda v tem, da so zanjo razmere na Hrvaškem zdaj morda nekoliko boljše kot v Sloveniji, čeprav se ji tudi v Sloveniji ne godi slabo. Njene življenjske perspektive so nedvomno zagotovljene. Na Hrvaškem je spet storila, zahvaljujoč sploh političnim razmeram, pomemben korak naprej. Še ni dokončen, je pa na poti. Ivo Josipovič, ki je novi hrvaški predsednik, je sporočil, da se načelno strinja s tem, da imajo pripadniki manjšine pravico do dvojnega glasovanja, se pravi na splošnih volitvah, kakor seveda tudi na manjšinskih. Rekel je sicer, da niso izključene manj pomembne spremembe, pravica pa seveda ostane. Seveda ostane tudi kot eden glavnih predpogojev za vključitev države v Evropsko unijo. Josipovič je opozoril, da se Hrvaška ne sme obremeniti z večjimi ovirami od tistih, ki jih že imajo demokratične države. Včeraj je bila v Bruslju seja komisije za zunanje zadeve evropskega parlamenta, na kateri so pregledali, kako Hrvaška uresničuje priprave za vstop v unijo. Predsednik komisije Swoboda je že izjavil, da je prepričan, da bo Hrvaška kos nalogam za vstop. Člani menijo, da pa bo treba še vztrajati pri reformah, ki zadevajo pravosodje in javno upravo ter pospešiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Predsednik komisije pozdravlja tudi podpis arbitražnega sporazuma za rešitev mejnih vprašanj in ratifikacijo zagrebškemu parlamenta. Hkrati komisija pričakuje, da bo tudi Slovenija kmalu poskrbela za ratifikacijo. Evropska komisija sicer opozarja, da morajo člani sodišča arbitražnega sporazuma biti visoko kvalificirane osebnosti na področju prava, hkrati pa imeti tudi dragoceno znanje pri reševanju arbitraž. Komisija tudi v zdajšnjem poročilu opozarja na vprašanja prestrukturiranja hrvaškega ladjedelništva. V Zagrebu pa so čedalje gostejši stiki med predsednico vlade Jadranko Kosor in predsednikom Socialne demokratske stranke Zoranom Milanovičem. Ta pravi, da vlaga vlada velike napore v reševanje ekonomskih vprašanj, zlasti pa seveda zaposlovanja, da pa bi lahko bila še učinkovitejša. Tudi pri teh stikih so bistvena vprašanja, ki zadevajo ladjedelništvo, se pravi njeno privatizacijo. Tako predstavniki vlade kako stranke SDP soglašajo, da je to »rešen problem«. Milanovič je dejal, da so pogovori del »konstruktivnega stika«, ki se bo nadaljeval, toda ne da bi razmišljali o »veliki koaliciji«. V Kopru so predstavili sklepno poročilo o »poklicnih smereh skupnosti italijanske manjšine v Kopru«, ki sta ga pripravila Alessandro Burra in Andrea Debeljuh. Sodeloval je tudi profesor Alessandro Cocco z italijanske univerze v Teramu. Gre za posebno delo, s katerim avtorji nameravajo napotiti pripadnike manjšin v poklice, ki bi najbolj ustrezali izobrazbi, hotenju in objektivnim možnostim. Cilj je primerna zaposlitev za člane manjšine. Danes pa bo v Trstu, v kinu Ariston, dokumentarec pod naslovom »Zgrešeni Italijani« (Italiani sbagliati), ki ga je pripravil Diego Genetiempo, financirali pa sta ga »Pilgrim film« in »Zlata veja«. Izhodišče: »Če gremo v Italijo nas tam imajo za Titove komuniste, na Hrvaškem pa nas imajo za italijanske fašiste«. V bistvu gre za »zgodovino in zgodovine Italijanov, ki so ostali«. Delo traja 54 minut, ga bodo pa predvajali, kot poročajo, tudi ob bližnjem Dnevu spomina. Kot branilci odločitve tistih, ki so ostali, v doku- mentarcu nastopajo Ester Sardoz Berlessi, Mario Schiavati, Claudio Ugussi, Giacomo Scotti, Alessandro Damiani in Nelida Milani. Sodelujejo pa tudi Maurizio Tremul, ki je predsednik izvršnega odbora Italijanske unije, Elia Degenchi Olujič, Silvio For-za in Giovanni Radossi. Včeraj pa je bilo v Chioggi, mestecu, ki že desetletja razvija kulturne stike z Italijansko unijo, srečanje Reških književnikov in domačih literatov. Geslo srečanja je »Dve obali, ena pesem in morje, ki nas združuje«. Krepijo pa se tudi stiki med posameznimi italijanskimi deželami, v tem primeru Lazijem, in italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Posredniki so seveda Istrani, ki so se izselili. In ti so s finančno pomočjo italijanske vlade natisnili posebno knjigo, »Istrsko-dalmatinsko antologijo za otroke« za osnovne šole. Pojasnjuje, da je delo uporabno tudi v nižjih razredih srednjih šol. Te dni so televizijski gledalci iz regije, ki zaobjema Istro, Reko, kvar-nerske otoke in zahodni del Gorskega kotarja, pričeli gledati digitalno televizijo. Gre za pomemben korak naprej, vendar, priznavajo tudi časniki, veliko gledalcev dvomi v takojšen uspeh. potem ko bo odpravljena analogna televizija. Igor Lučič, ki je izvršni državni sekretar za Hrvaško, je zato sporočil, da bo poseben »team« kvalificiranih strokovnjakov na terenu pri uvedbi digitalne televizije tam, kjer bodo imeli težave. V zadevni skupini strokovnjakov za Istro in Kvarner bo sodelovalo kar 20 članov. V puljskem »Uljaniku« so težave. Delavci, ki so zaposleni v Uljanik-Tesu«, ki je manjši del Uljanika, niso dobili ne novembrske in ne decembrske plače, prav tako pa so ostali brez trinajste plače, kar jih je spodbudilo, da so v petek javno protestirali ob podpori Istrske sindikalne organizacije. Da ne bi prekinili proizvodnje, je bil protest v uri časa, rezervirani za kosilo. Sodelovalo je vseh 140 delavcev, ki jim je govoril Danilo Šverko glavni sindikalni predstavnik v ladjedelnici. V bistvu je naglasil, da gre protestni-kom preprosto za to, da ta oddelek, kakor seveda Uljanik v celoti, ostaneta, da se ne omeji zaposlovanje in da naj se vlada enkrat za vselej zgane v obrambo tega ključnega puljskega podjetja. Iz Reke pa poročajo, da je Želj-ko Starčevič, ki je bil do pretekle srede predsednik ladjedelnice »3. maj« na Reki, odstopil tudi z vseh položajev, ki jih je imel kot zastopnik Hrvaške demokratske skupnosti. Vse sicer kaže, da s Starčevičem ni bilo vse čisto, saj se je menda za druge neutemeljene potrebe neopravičeno posluževal kreditne kartice podjetja. Svoj del odgovornosti nosi tudi nadzorni odbor. Novi začasni predsednik uprave je Edi Kučan. V Pulju pa nadaljujejo z gradbenimi deli pri šolskih objektih, ki to potrebujejo. Do 10. marca bodo predali namenu telovadnico »Martinuz-zi - Dante«, ki bo na razpolago italijanski osnovni šoli, hkrati pa tudi srednji višji šoli »Dante Alighieri«. Za čisto dokončno ureditev pa bodo potrebovali še 1,2 milijona kun, pri čemer pa se že ve, da je vsota zagotovljena z različnimi prispevki in posredovanjem oblasti. Poreški župan Edi Štifanič pa je kajpak z veseljem lahko objavil, da je občina postala lastnica zemljišč na področju Facinke, kjer nameravajo zgraditi veletrgovino »Histria mall«. Vrednost naložbe bo dosegla okrog 35 milijonov evrov. Žal pa se nadaljujejo nevšečnosti v Pede-ni, kjer je, kakor pravijo, zloglasna tovarna »Rockwool», ki proizvaja kameno volno. Spet je neznosen in nevaren dim prekril vse področje. In domačini so vnovič protestirali z običajnim rezultatom: oblast žal ne vidi in ne sliši. JEZIK NA OBROBJU S pojmi imajo pisci kljub večkratnim opozorilom, resne težave. Stvarnost, družabnost, organiziranost in podobni pojmi, nas vsak dan opozarjajo, da si bodo naši zanamci brezuspešno belili glavo, kaj smo pravzaprav hoteli povedati. Resno dvomim, da bi celo posamezen pisec sam že danes znal razložiti, če bi ga vprašali, kaj pomeni naša manjšinska stvarnost, ki je bila že večkrat zapisana, ponavljajo jo pa tudi po televiziji. Vemo sicer, da izraža realno ali dejansko lastnost ali stanje manjšine, kaj pa je to, si lahko vsak razlaga po svoje. To je približno tako kakor pri abstraktnih slikah, obrnemo jih lahko tako ali drugače in si ob njih mislimo vsak nekaj drugega. Vse te zapisane in izrečene stvarnosti so samo abstraktni pojmi brez vsebine in pomena. Družabnost je lastnost družabnih ljudi, organiziranost pa lastnost ali stanje nečesa organiziranega; pri nas pa vsak dan beremo in poslušamo: »Naša manjšinska organiziranost potrebuje reforme.« Kakor ne moremo spremeniti in reformirati stvarnosti ali družabnosti, tudi ne moremo reformirati organiziranosti, in prav o tem govorimo in pišemo vsak dan. Če hočemo spremeniti organiziranost, moramo reorganizirati, preoblikovati in postaviti na nove, drugačne temeljne naše organizacije. Če bo to preoblikovanje uspešno, bo tudi organiziranost boljša in drugačna. Podobno lahko razmišljamo o demokratičnosti ali nedemokratičnosti družbe, o kateri veliko govorimo; pa tudi o demokratičnosti oblasti, o demokratičnosti stranke, sistema. Če hočemo izboljšati demokratičnost kake družbe ali sistema, moramo izboljšati razmere in okoliščine, od katerih je demokratičnost odvisna, spremeniti moramo družbo, sistem. Poskrbeti moramo za bolj demokratične oblike in metode dela, in izboljšala se bo demokratičnost. Nikakor pa se ne moremo lotiti reorganizacije demokratičnosti, ki je samo pojem, lastnost ali stanje družbe, sistema v danem trenutku, vendar nič konkretnega, stvarnega. Pojem je tudi pismenost, vendar ne pomeni lastnosti, ampak znanje branja in pisanja. Družba, država in šole z opismenjevanjem širijo pismenost prebivalstva. Države od časa do časa ugotavljajo odstotek pismenosti svojih prebivalcev, od tega je odvisna kulturna stopnja posameznega naroda. Če hočejo v šolah izboljšati učni uspeh, morajo izboljšati, povečati zanimanje dijakov. To bodo dosegli s tem, da bodo poskrbeli za bolj zanimivo razlago snovi, bolj privlačen način učenja in preverjanja pridobljenega znanja. Z novim načinom dela, z vključevanjem dijakov v učni proces dojemanja snovi, se bo povečala tudi marljivost. Ne moremo pa se lotiti spreminjanja marljivosti, ki je samo pojem, torej lastnost marljivih dijakov. Stvarnost in organiziranost so izrazi, ki jih poznamo že dolgo, a pred desetletji so jih uporabljali pisci, takrat ko so poskušali preoblikovati družbo, sistem in ustvariti boljše življenjske razmere. Z izboljšavami je nastajala nova stvarnost in nova organiziranost, ki ju je mogoče tudi nazorno opisati in prikazati, česar pri današnji inflaciji teh besed ne moremo. Preden kdor koli zapiše stvarnost, naj pomisli, kaj je hotel s tem sporočiti bralcem, da ta beseda ne bo le v prazno izpuhtela fraza. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Spomin na Joška Lukeša 25. januarja 1993 je umrl moj mož Joško Lukeš, igralec v tržaškem gledališču, režiser, pisec gledaliških in radijskih iger ter neutrudni kulturni delavec na šolah, v društvih in na najrazličnejših slovenskih prireditvah. Obiskovalci gledaliških predstav in drugih prireditev so ga imeli radi in spoštovali njegov prispevek k napredku in razvoju slovenske narodnostne skupnosti na tržaškem, goriškem in v Benečiji. V tržaškem gledališču je odigral številne vloge, gostoval pa je tudi v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu, Skopju in drugje. Za gledališke dosežke je prejel številna priznanja in nagrade. V času njegovega delovanja so z njim sodelovali mnogi, danes že pokojni gledališčniki Modest Sancin, Rado Na-krst, Silvij Kobal, Stane Starešinič, Stane Raztresen ..., igralke Zlata Rodošek, Leli Nakrstova ... , veliko pa je delal tudi z Jožetom Babičem in še z vrsto znanih režiserjev. V zadnjih letih so se žal poslovili še nekateri Joškotovi dolgoletni sodelavci Lidija Kozlovič, Mira Sardoč in Stojan Colja. Prepričana sem, da bi se vsi omenjeni in še mnogi drugi, ki jih danes ni več, srčno borili za obstoj in napredek našega gledališča, saj so ga imeli radi in so zanj delali z vso ljubeznijo in zavzetostjo. Zato jih ne pozabimo in skušajmo nadaljevati njihovo pot, Joškotu pa naj bo lahka slovenska zemlja. Neva Lukeš Ukinitev privilegijev V soboto, 15. jan., objavljeno pismo uredništvu dokazuje, kako je mogoče zlahka manipulirati z javnim mnenjem. Ni res, da so vsem bivšim parlamentarcem ukinili določene privilegije, pač pa nasprotno. Brezplačne vožnje so ukinili samo tistim, ki so bili senatorji pred letom 2000. Teh je manj kot 15%. Senatorjem po letu 2000 bodo priznali 2200 evrov letno za potovanja, medtem ko bodo bivši poslanci ohranili vse dosedanje privilegije. Skratka, lažni moralizatorji so računali na »halo efekt«, v resnici pa so le izkoristili nasprotovanje javnosti do politike in politikov, pa so ji vrgli koščico za glodanje. Tako so v bistvu spoštovali znani rek iz »Risa« Tom-masija iz Lampeduse: »Vse se mora spremeniti, da bo vse ostalo pri starem!« Po mojem bi bilo prav, če bi vse obravnavali enako in vsem ukinili brezplačne vožnje. Kvečjemu bi lahko dali vsem popust na vlakih, kot ga imajo druge kategorije, ki se pogosto vozijo po službeni dolžnosti. Stojan Spetič Doslednost pri rabi slovenščine v izvoljenih organih »V deželnem svetu - ne v prejšnjem mandatu s petimi slovenskimi svetniki in niti v sedanjem z dvema - posegi slovenskih svetnikov niso vedno v slovenščini,« zaključuje Waltritsch svojo izjavo za nedeljsko izdajo Primorskega dnevnika. Z veseljem se pridružim iskrenim čestitkam, ki sta jih goriškemu občinskemu svetniku Alessandru Wal-tritschu iz vrst DS javno izrazila predsednik SKGZ Semolic in slovenska komponenta DS, potem ko je na zasedanju občinske skupščine interveniral v slovenskem jeziku in s tem med drugim izzval oster odziv desničarskega odbornika. Ne morem pa mimo tega, da odklonim Waltritschevo »streljanje v kup« sedanjih in bivših slovenskih deželnih svetnikov. Ne bom zagovarjal še živečih deželnih svetnikov, ki jim je dano, da sami in po lastni presoji pojasnijo svoje zadržanje. Kar zadeva pokojnega Mirka Špacapana lahko prepričano in dokumentirano trdim, da se je pri svojem delu v avli deželne skupščine dosledno posluževal slovenskega jezika. Isto in prav tako dokumentirano lahko trdim zase v tem mandatu. Ne samo: kolege svetnike in svetnice, ki sta jim domača slovenščina ali furlanščina, sem večkrat (a brez večjih rezultatov) pozval, naj se vendarle poslužujejo dragocene pravice in s tem nenazadnje opravičijo stalno navzočnost profesionalne prevajalske službe. Podoben je bil tudi nedavni poziv predsednika deželnega sveta Ballamana, ki je naletel na prav tako gluha ušesa. Nekaj pa se premika. Na moj predlog in prizadevanje je letošnji rokovnik deželnega sveta FJk, ki je popolnoma pošel, prvič v zgodovini štirijezičen in tako enakovredno spoštuje vse štiri zgodovinsko priznane deželne jezike. V kratkem bo deželna uprava izdala slovenski prevod priročnika za izvoljene občinske in pokrajinske upravitelje. Predlog je izšel s posveta za vse slovenske javne upravitelje, ki sem ga priredil jeseni. Toliko za popolnost informacije. Igor Gabrovec, deželni svetnik Vprašanja gospodu Stefanu Ukmarju V pismu, objavljenem v Primorskem dnevniku 22. januarja 2010, postavlja gospod Stefano Ukmar nekaj presenetljivih trditev. Ker pri tem izpusti vsakršno utemeljitev, mu postavljam naslednja vprašanja; mislim, da bo morebitni odgovor nanje marsikoga zanimal. Gospod Ukmar pravi, da bi bila posledica obstoja zbirne stranke vseh Slovencev ta, da bi taka stranka imela posredno pod svojo kontrolo uslužbence manjšinskih ustanov, šolstvo, medije, gospodarstvo, šport in zlasti kulturo. Sprašujem: na čem temelji ta trditev ? Zakonska ureditev omenjenih področij je v državni oziroma deželni pristojnosti. Bi morala torej slovenska manjšinska stranka vzeti pod svojo kontrolo celotni ustroj italijanske države ali vsaj dežele FJK? Misli gospod Ukmar, da je to mogoče? Vsekakor zbirna stranka Slovencev v Italiji že obstaja: je Slovenska skupnost. Vsak državljan seveda svobodno izbira ali ji odda svoj glas ali ne. Vsemu temu navkljub pa do sedaj nisem videl prav nobenega izmed stranskih učinkov s katerimi straši gospod Ukmar, ravno nasprotno. V omenjenem prispevku postavlja pisec še naslednjo čudno trditev: vzrok krize manjšinskih ustanov naj bi bil obstoj prevelikega števila dvojnikov; rešitev vidi v odpravi teh in istočasni zagotovitvi pluralizma. Sprašujem: misli gospod Ukmar na ekonomsko ali kakšno drugo krizo? Na katere (korajžno, le na dan z imeni) manjšinske ustanove se nanaša? Kaj pa je po mnenju gospoda Ukmarja dvojnik? Katere (korajžno, le na dan z imeni) ustanove naj bi bili dvojniki? Po kateri logiki naj bi odprava dvojnikov odpravila tudi krizo? Sem prav razumel, da gospod Uk-mar vidi v odpravi dvojnikov tudi nevarnost za pluralizem in prav zato pravi, da je treba pri odpravi le teh pluralizem zagotoviti? V upanju na pojasnila gospoda Ukmarja, lepo pozdravljam. Albert Devetak 6 Torek, 26. januarja 2010 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu IZOBRAŽEVANJE - V Dijaškem domu podelili štipendije in podpore Sklada Sergij Tončič Spodbujevalna dejavnost za študirajočo mladino Štipendije so prejele Jana Jarc, Martina Croselli in Ana Košuta, podpori pa Iva Pertot in Nina Žvab Spodbujevalna dejavnost, ki mladim omogoča, da pridobivajo novo znanje, nudi podpore revnejšim študentom in mlade iz slovenske narodne skupnosti v Italiji zavezuje slovenskemu počutju in slovenski besedi. Vse to je po besedah predsednika Marka Kravosa podeljevanje štipendij in podpor Slovenskega visokošolskega sklada Sergij Tončič, ki je potekalo včeraj popoldne v prostorih Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu, kjer ima sklad Tončič tudi svoj sedež. Tri štipendije in dve podpori za akademsko leto 2009/2010 so šle v roke petim zaslužnim študentkam, ki izhajajo iz naše narodne skupnosti, izobražujejo pa se na univerzah v Italiji in Sloveniji. Štipendije v višini 1.500 evrov so bile namenjene študentom oz. študentkam, ki se izobražujejo za poučevanje na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v Furla-niji-Julijski krajini, dalje za študentke oz. študentke, ki se izobražujejo za poučevanje na slovenskih osnovnih šolah in v otroških vrtcih v FJK na univerzah v Republiki Sloveniji ter študentom oz. študentkam, ki se izobražujejo po dodiplomskem programu Fakultete za šport v Republiki Sloveniji. V prvem primeru je štipendija šla že drugič v roke Jani Jarc, redni študentki na Fakulteti za izobraževalne vede Univerze v Trstu, v drugem primeru jo je prejela Martina Croselli, redna študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, v tretjem primeru pa Ana Košuta, redna študentka Fakultete za šport ljubljanske univerze, ki je štipendijo prav tako prejela že drugič. Podpori v višini osemsto evrov pa sta prejeli Iva Pertot, ki študira na Fakulteti za inženirstvo Univerze v Trstu, in Nina Žvab, redna študentka univerze Bocconi v Milanu (v njenem ime- Podelitev je potekala v prostorih Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu, kjer ima sklad Tončič tudi svoj sedež kroma nu je podporo dvignila mama Eva Fičur). Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič že skoraj šestdeset let pomaga slovenski študirajoči mladini. Ustanovljen je bil leta 1952 na pobudo uglednega odvetnika in javnega delavca dr. Franeta Tončiča, ki je tako želel počastiti spomin na prerano umrlega sina Sergija, obenem pa spodbuditi izobrazbo in ustvarjalnost, ki sta po prepričanju pobudnikov temelja slovenskega obstoja in uveljavitve. Opirajoč se na zapuščino dr. Tončiča in družine Tomažič ter na darove posameznikov in javne prispevke, je sklad sprva slovenskim študentom iz FJK posojal ali omogočal nakup strokovne literature in pomagal socialno šibkejšim študentom, pozneje je do leta 2001 nagrajeval izstopajoče diplomske naloge in disertacije, v novejšem času pa podeljuje štipendije za študijske smeri, ki so za našo skupnost posebnega pomena, in študijske podpore, med novejšimi pobudami pa je tudi podelitev nagrade za ustvarjalne dosežke mladih Zlato zrno. Letos so pri skladu prejeli osem prošenj za podelitev štipendije in dve prošnji za podelitev podpore, je dejala članica odbora Barbara Zlobec, ki je s kolegico Neri- no Drasič Švab in predsednikom Kravosom sodelovala pri podeljevanju. Pri tem so upoštevali študente, ki so se posebej izkazali za marljive in navdušene in za katere so prepričani, da bi obogatili našo skupnost. Pri skladu Tončič pa bi tudi želeli, da bi se štipendije in podpore prijele v širši deželni stvarnosti in da bi bil odziv malo večji. Lepo bi bilo namreč ustvariti dialog, ki bi omogočal preverjanje potreb študirajoče mladine: tako bi sklad med ljudmi ne predstavljal okostenelega spomenika, ampak bi bil živ osebek, je poudaril Kravos. Ivan Žerjal DESNA SREDINA Oster napad na Menio Podtajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia res ni priljubljen med člani novoustanovljenega Tržaškega ljudstva svobode. Med včerajšnjo tiskovno konferenco se je ob njega najprej obregnil svetnik Claudio Frommel in obsodil njegove napade na slovensko manjšino. »Župan Dipiazza je vzpostavil dialog z manjšino, ki ga skuša Menia s svojimi posegi izničiti. Mi pa moramo spoštovati manjšino,« je poudaril Frommel. Zelo ostro pa se je nad Menio znesel njegov nekdanji strankarski tovariš v vrstah Nacionalnega zavezništva Andrea Pellarini. »Menia zadnje čase kar vse vprek napada. Tako je napadel novega tržaškega nadškofa Giampaola Crepaldija, ker je med svojo prvo tržaško mašo dovolil v cerkvi rabo slovenskega jezika; napadel je tržaškega župana Dipiazzo, napadel deželnega odbornika za okolje Elia De Anno, napadel tržaške industrijce, napadel vodstvo Ljudstva svobode, ker naj bi ukazovalo, kot ukazujejo v vojašnicah. Prav on pa se je zadnje čase "proslavil"s celo vrsto diktati in počenja to, kar očita drugim. Ali je sploh mogoče, da vsi drugi vedno zgrešijo, le Menia ima vedno prav?« se je vprašal Pellarini, in ponudil Menii nasvet: »Moral bi opraviti pošteno analizo o svojem delu.« Iz vrst desne sredine torej nič kaj spodbudna mnenja o podtajni-ku komaj dobro leto pred volitvami. M.K. OBČINSKI SVET - Predstavitev nove svetniške skupine Tržaško ljudstvo svobode Sestavljajo jo štirje svetniki Sullijeve skupine, tako imenovani Bandellijevci - Inflacija Ljudstva svobode Trst je res posebno mesto. Mestna skupščina premore po novem kar tri ... »ljudstva svobode«. Dosedanjima For-za Italia-Ljudstvo svobode in Nacionalno zavezništvo-Ljud-stvo svobode se je včeraj pridružila nova skupina, imenovana Tržaško ljudstvo svobode (Popolo triestino della liberta). Sestavljajo ga štirje svetniki dosedanje Sullijeve skupine: načelnik Bruno Sulli ter svetniki Andrea Pellarini, Salvatore Porro in Claudio Frommel. Skratka - Bandellijevci. Novo izbrano ime pomeni pravi izziv dosedanjima »lastnikoma« politične sintagme Ljudstva svobode. Ob ustanovitvi samostojne skupine si je namreč četverica izbrala ime Ljudstvo svobode Trst, kar pa je izzvalo vik in krik načelnikov dotedanjih skupin s tem imenom Piera Camberja (Forza Italia) in Angele Brandi (Nacionalno zavezništvo) ter deželnih voditeljev Berlusconijeve stranke, ki so predsednika tržaške mestne skupščine Sergia Pacorja prepričali, da ne sme sprejeti imena skupine, ker naj bi bilo le-to izključno v njihovi domeni. Tržaško ljudstvo svobode (od leve): Salvatore Porro, Bruno Sulli, Andrea Pellarini, Claudio Frommel kroma Četverica se je začasno preimenovala v Sullijevo skupino in medtem poiskala drugo ime, ki pa se bistveno ne razlikuje od prepovedanega. Ljudstvo svobode ostaja, le da je postalo v najnovejši preobleki Bandellijevcev »Tržaško«. Sulli je včeraj pisno sporočil novo ime županu, generalnemu tajniku in predsedstvu mestne skupščine, na ponedeljkovi seji bo znano, kakšen bo odziv preostalih dveh tržaških skupin Ljudstva svobode. Na predstavitvi je Sulli napadel predsednika skupščine Sergia Pacorja, ker je skupina le pred kakim tednom, po več mesecih čakanja, končno dobila svoje prostore v občinski palači, v sami dvorani občinskega sveta pa sedijo njeni svetniki še vedno narazen, daleč drug od drugega. Po Sullijevem mnenju bi moral prav Pacor uveljaviti svojo predsedniško vlogo in dodeliti novi skupini primerno mesto. M.K. Nadškof Crepaldi se bo danes srečal z novinarji Tržaški nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi se bo ob prazniku zavetnika novinarjev sv. Frančiška Šaleškega danes popoldne v škofijski palači v Ul. Cava-na 16 ob 15.30 srečal z novinarji. Naslov srečanja bo Razmišljanje Cerkve o družbenih vprašanjih danes. Ob tej priložnosti bodo predstavili prvo poročilo o družbenem nauku Cerkve v svetu, ki ga je pripravil Mednarodni observatorij Van Thuan. Srečanja o onesnaževanju zaprtih prostorov V dvorani Millo na Trgu republike 4 v Miljah bo danes ob 17.30 drugo predavanje v okviru tečaja o onesnaževanju zaprtih prostorov, ki ga prireja komisija za enake možnosti Občine Milje v sodelovanju z združenjem Ambiente e Vita. Govor bo o kemijskih onesnaževalnih elementih. V Nabrežini koncert klezmer in romske glasbe Jutri bo ob 20. uri v dvorani društva Igo Gruden v Nabrežini koncert klezmer in romske glasbe, ki ga ob Dnevu spomina prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju s Slovenskim kulturnim društvom Igo Gruden in kulturnim društvom Onorevoli Colonnelli del Kentucky. Nastopil bo trio Taraf de Gadjo iz Abrucov, ki ga sestavljajo Domenico Mancini (violina), Giuseppe Moffa (kitara in harmonika) in Gueri-no Taresco (kontrabas). Skupina, ki je nastala leta 2006 z namenom, da bi predstavila širši publiki glasbo Romov iz vzhodne Evrope, je nastopila na Danskem, v Belgiji in na različnih glasbenih festivalih po Italiji, med temi na Festivalu Klezmer v Anconi in na Festivalu Gipsy-Klezmer v Pinerolu. Julija 2007 je skupina dobila prvo nagrado na festivalu On the road v Pelagu pri Firencah. Vstop na koncert je prost. V četrtek srečanje o problematikah Ricmanj Občina Dolina in Pokrajina Trst vljudno vabita občane iz Ricmanj na javno srečanje o perečih problematikah vasi, ki bo v četrtek, 28. januarja, ob 18. uri v prostorih ricmanjske Bab-ne hiše. Prisotni bodo županja Občine Dolina dr. Fulvia Premolin, predsednica Pokrajine Trst prof. Maria Teresa Bassa Poropat, pokrajinska odbornika dr. Mauro Tommasini in dr. Vittorio Zollia ter tehniki podjetja Trieste Trasporti. Ludoteka v Naselju sv. Mavra Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od enega do šestega leta starosti. Predvideni delavnici bosta jutri z naslovom Kaj mi šine na misel in v petek z naslovom Po vrsti. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel.št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. Najdeni predmeti Občina Trst sporoča, da se v Uradu za najdene predmete na županstvu na Velikem trgu 4 v sobi št. 37 nahajajo predmeti, ki so jih v lanskem decembru našli na ulici. Gre za mobilni telefon, zapestnico in razne ključe. Zakoniti lastniki lahko dvignejo predmete od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 14. in 16. uro. Drugi najdeni predmeti se nahajajo tudi na sedežu podjetja Trieste Trasporti v Ul. Lavo-ratori 2 in na sedežu podjetja Treni-talia na Trgu Liberta 8. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 26. januarja 2010 7 DAN SPOMINA - Na jutrišnji osrednji slovesnosti tudi Renato Schifani Predsednik senata se bo spomnil žrtev holokavsta Nekdanji deportiranci in njihova pričevanja, tihi sprevod, Palatucci in rastava o Talleriju Ob jutrišnjem Dnevu spomina na ho-lokavst bo v Trstu glavni gost predsednik senata Renato Schifani, ki se bo ob 11. uri udeležil osrednje slovesnosti v Rižarni. Pri organizaciji bogatega niza prireditev sodelujejo združenja nekdanjih deportiran-cev, Občina Trst, Muzej Rižarne, mestni muzeji zgodovine in umetnosti, VZPI-AN-PI in številne druge ustanove, vključno s kvesturo in notranjim ministrstvom. Program Dneva spomina so predstavili tržaški občinski odbornik za kulturo Massimo Greco, direktor mestnih muzejev zgodovine in umetnosti Adriano Du-gulin ter urejevalca razstave o Talleriju Francesco Fait in Anna Krekič. Greco se je spomnil Tallerija, ki je podlegel bolezni le nekaj dni pred odprtjem razstave. Dugu-lin je povedal, da bo prvi dogodek, povezan z Dnevom spomina, danes ob 10.45 na policijski šoli pri Sv. Ivanu, kjer bodo odkrili ploščo v spomin na nekdanjega reškega kvestorja Giovannija Palatuccija, »italijanskega Schindlerja«. Ob 11.15 bo sledila predstavitev knjige Giovanni Palatucci, il questore giusto, ki je izšla lani. Jutri se bo spored prireditev začel ob 8.45 s položitvijo venca pod Palatuccijevo ploščo v tržaškem zaporu, kjer je bil kve-stor zaprt, preden je potoval v Dachau. Ob 9.30 bo izpred zapora krenil tihi sprevod nekdanjih deportirancev, letos se jim bodo pridružili tudi dijaki iz Kalabrije. Približno ob 10. uri bo sprevod prispel do železniške postaje, od koder so deportiran-ci potovali v taborišča. Tržaška občinska uprava bo položila venec k plošči, ki obeležuje deportacije. Ob 11. uri se bo v Ri-žarni začela slovesnost ob navzočnosti predsednika senata Schifanija. Verski obred bo vodil predstavnik evangeličanske cerkve Dieter Kampen. Ob 11.45 bodo odprli razstavo o Talleriju, ob 12.15 pa bo na vrsti predstavitev predmetov, ki so jih deporti-ranci in njihovi sorodniki darovali Muzeju Rižarne. Med temi sta dnevnika Gior-dana Dudineja, ki je bil zaprt v Buchen-waldu in Ade Jerman, nekdanje deporti-ranke v Ravensbrucku. Popoldne se bodo v palači Gopčevic spomnili omenjenih dveh deportirancev in Eme Tul (ob 15. uri), sledili bosta srečanji o Talleriju (ob 16.30 in 17. uri) ter o ženskah v Ravensbrucku (ob 17.45). »Ženske so tiste, ki so najbolj trpele, tudi po vrnitvi domov, kot je pričevala sama Jermanova,« je povedal Dugulin. V muzeju Carla in Vere Wagner (Ul. del Monte 7) bodo jutri ob 16.30 predstavili knjigo avtorja stripov Walterja Chendija La Porta di Sion, ob 18. uri pa bo na vrsti srečanje s Hanno Kugler Weiss, živo pričo grozodejstev v Auschwitzu. (af) RIŽARNA - Nekdanji deportiranec je umrl prejšnji teden Likovnik Giovanni Talleri ni dočakal odprtja razstave 15. januarja je hudo bolni Giovanni Talleri v katinarski bolnišnici celo uro debatiral z urejevalci razstave v Rižarni o barvah in motivih svojih stvaritev. Pet dni pozneje je večplastni umetnik umrl, še preden so razstavo odprli. Takega, požrtvovalnega in vitalnega, se ga spominjajo znanci. Talleri se je rodil leta 1922 v Trstu s priimkom Thaller. Že leta 1939je začel poučevati na osnovni šoli v Pivki. Leta 1943 je po poroki odšel k vojakom, leto pozneje pa so ga aretirali, ker se ni pridružil nacističnim silam. Avgusta je prispel v Muhldorf, manjše taborišče blizu Dachaua, kjer je moral graditi podzemne tunele. Preselili so ga v taborišče Strub, od koder mu je uspelo zbežati. Takoj po povratku v Trst je pod vplivom grozovitih taboriščnih izkušenj začel risati. Leta 1959 je odprl atelje, v naslednjih desetletjih pa se je izkazal kot odličen slikar, kipar in pisatelj. Razstavljene slike na temo svobode je izdelal z zanj značilno, učinkovito tehniko: akril-no tempero je razmazal z lopatico. Zgoraj detajl ene izmed razstavljenih slik Giovannija Tallerija; desno Adriano Dugulin z dnevnikom Ade Jerman, nekdanje deportiranke v Ravensbrucku. Ob Dugulinu sta odbornik Massimo Greco in urejevalec razstave Francesco Fait kroma SKD TABOR Dan spomina s filmom Sonja Pri Skd Tabor bodo kot že večkrat počastili dan spomina. To se bo zgodilo jutri, v sredo 27.ja-nuarja v večernih urah, s predstavitvijo dokumentarnega filma Sonja, po scenariju in v režiji Loredane Gec ter v produkciji RAI - Radiotelevisione italiana - Deželni sedež za Furlanijo-Julijsko krajino - Slovenski program. Sonja Amf Kocjan pripoveduje svojo »veliko in žalostno« zgodbo iz časa fašizma. Njena družina je bila narodno zavedna in je pomagala partizanom. Očeta so že prej, leta 1930, ko je bila Sonja stara tri leta, umorili fašisti, brat je umrl v partizanih šele dvajsetleten, mama je bila zaprta v fašističnih zaporih in se nato pridružila partizanom, tudi Sonja je bila trikrat v zaporu, prvikrat, ko je bila stara petnajst let. Pri sedemnajstih letih je bila zaprta v Villi triste, kjer jo je Col-lottijeva policija strašno mučila. Po osvoboditvi je spoznala bodočega moža, ki se je vrnil iz koncentracijskega taborišča. Zgodbo v prvi osebi pripoveduje zdaj trii-nosemdesetletna Sonja, proti koncu filma pa spregovorita še Sonjini hčerka in vnukinja, ki povesta, kdaj sta izvedeli za Sonji-no izkušnjo in kako sta jo doživeli. Pričevanje želi biti kamenček v memoarskem mozaiku, ki spominja in opominja. Gospa Sonja govori o doživetem brez sovraštva in grenkobe, njena umirjena pripoved je prav zaradi uravnovešenega tona pretresljiva in obenem mehka. Predvajanje bo ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, na večeru bosta sodelovali tako režiserka Loredana Gec kot tudi gospa Sonja Amf Kocjan. DAN SPOMINA - Drevi ob 17. uri od stadiona Grezar do Rižarne TPPZ vabi na tradicionalno Baklado za spomin, mir in sožitje i a i 1 ml u ik fc f [■! / t M ----—-¿mr**- ^T^VHIS HIR »ozitje mnifiPM PUZt COHVIVEJÏZA Drevi, na predvečer Dneva spomina na holokavst, bo pri Sv. Soboti Baklada za spomin, mir in sožitje, ki jo letos petič prireja Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Udeleženci se bodo začeli zbirati ob 17. uri pred stadionom Grezar, sprevod z baklami pa bo ob 17.30 krenil proti Rižarni, in sicer po ulicah Valmaura in Ratto della Pileria. V Rižarni je napovedan krajši nastop pevk in pevcev ob spremljavi harmonike. TPPZ vabi udeležence, naj s seboj prinesejo cvet, da se z njim poklonijo vsem žrtvam bivšega nacističnega taborišča. K udeležbi vabi tudi pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI. FINANČNA STRAŽA - Osem ovadb Z zvijačami do državnih in evropskih prispevkov Tržaška finančna straža je v letu 2009 pozorno nadzorovala dejavnosti prejemnikov javnih prispevkov. V času, ki ga zaznamuje splošna gospodarska in zaposlitvena kriza, so stražniki pregledovali predvsem podjetnike, ki so prejemali državne ali evropske prispevke, da bi uspešno začeli svoje podjetniške dejavnosti. Nekateri prispevki so bili izrecno namenjeni mladim podjetnikom. marsikdo pa je omenjena sredstva prejemal nezakonito. V enem letu je finančna straža na Tržaškem kazensko ovadila osem ljudi, vsi so osumljeni goljufije v obtežilnih okoliščinah. Skupna vsota po nezakoniti poti prejetih prispevkov znaša celih petsto tisoč evrov. Osumljenci naj bi se do teh sredstev dokopali z različnimi potegavščinami. Nekateri so samo navidezno odprli sedeže svojih podjetij v Furlaniji-Julijski krajini, v resnici pa so bili dejavni samo v drugih deželah. Drugi so prijavili nakup razne opreme, potrebne za podjetniške dejavnosti, do na- kupov pa v resnici nikoli ni prišlo. Finančna straža pa je deželnemu tožilstvu računskega sodišča prijavila 140 ljudi, ki naj bi na razne načine oškodovali državo za več kot trinajst milijonov evrov. Kazni za neotesance V nedeljo pozno popoldne je policija prijavila sodstvu 40-letnega tuni-zijskega državljana, ki je na Trgu Stare mitnice uriniral na mestni avtobus ter tako prekinil javno storitev. Vinjeni M. R. je sprostil svoj mehur proti avtobusu, ki se je ustavil na tamkajšnji postaji. Možakar ni hotel odnehati in voznik avtobusa je poklical policijo. Mestni redarji pa so v soboto zvečer denarno kaznovala tri Tržačane, italijanske državljane, ki so urinirali na ulicah okrog Velikega trga. Globa znaša petsto evrov. Redarji so iskali tudi morebitne mazače in gra-fitarje, a niso našli nikogar. Globa zaradi mazanja mestnih zidov znaša celih 7000 evrov. 8 Torek, 26. januarja 2010 TRST / ZAHODNI KRAS - Podelitev včeraj v dvorani deželnega sveta Društveni gostili na Kontovelu priznanje »zgodovinskega lokala« Plaketo prejela tudi restavracija Antica trattoria Suban - Na Tržaškem 17zgodovinskih lokalov Vodstvo Društvene gostilne na Kontovelu bo moralo v prihodnjih dneh rešiti zelo pomembno dilemo: kam namestiti kvadratno prozorno plastično plaketo z napisom Locale storico del Friuli Venezia Giulia (Zgodovinski lokal Furlanije-Julijske krajine), prestižno deželno priznanje za več kot 60-letno delovanje. Možnosti sta dve, je včeraj, po prejemu priznanja v dvorani deželnega sveta, nakazal odbornik Branco Sossa: ali na pročelju poslopja, ali pa v notranjosti lokala, tam, kjer je med ostalimi pomniki društvenega delovanja že razo-bešena slika kontovelskega dramatika in gledališkega umetnika Jake Štoka. Namestitev plakete ni postranskega pomena. Slednja priča o zgodovinski prisotnosti lokala na krajevnem ozemlju, o njegovem delovanju skozi desetletja, o vztrajnem ohranjanju tradicionalnih, domačih okvirov gostilne. Lokal s tako plaketo naj bi bil tudi turistično bolj privlačen, je bilo slišati včeraj med podelitvijo plaket v deželnem svetu. Ampak: namestitev plakete na pročelju poslopja naj bi ne bila najbolj varna, je opozoril deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani, saj se je že zgodilo, da so jih na nekaterih zgodovinskih lokalih v pordenonski pokrajini neznanci izmaknili. Očitno so ta priznanja res čislana. Zato bo moral društveni odbor, ki ga vodi predsednik Henrik Lisjak, dobro premisliti, kam namestiti plaketo. Dežela se je odločila da zaščiti in ovrednoti zgodovinske javne lokale leta 2005 na pobudo svetnika Giorgia Venier Romana. Illyjeva uprava ga je osvojila, deželna skupščina ga je podprla soglasno. Tondova uprava je predlog udejani-la. Pred letom so podelili prva priznanja zgodovinskim lokalom v Vidmu, včeraj je bil na vrsti Trst (a podelili so priznanja tudi nekaterim lokalom iz drugih pokrajin v deželi). Skupno je doslej prejelo čislano plaketo več kot 300 lokalov. Včeraj so podelili 53 priznanj, 13 od teh lokalom iz tržaške pokrajine. Podpredsednica deželnega sveta Annamaria Menosso in odbornik Ciriani sta izpostavila delo, trud in požrtvovalnost, ki jih lastniki javnih lokalov vlagajo v ohranjanje te gostinsko-trgovsko-kulturne dediščine. Prejemniki priznanja bodo deležni tudi konkretne pomoči: prispevke oziroma olajšave za ohranjevanje zgodovinskih arhitektonskih značilnosti poslopij in prostorov, v katerih lokali delujejo. Ob Društveni gostilni na Kontovelu (ki jo je ob Brancu Sossi zastopal tudi odbornik Andrea Brunetti) je med drugimi prejela priznanje tudi restavracija Antica trattoria Suban. Plaketo je dvignil njen lastnik Mario Suban. Dežela se je odločila za dodelitev dveh vrst plaket: zlate in srebrne. Zlato so prejeli najbolj renomirani zgodovinski lokali, srebrne pa ostali, več kot 60 let stari lokali. Za Društveno gostilno Kontovel je bilo uradno zapisano, da deluje od leta 1933, kontovelsko Gospodarsko društvo pa je začelo delovati že leta 1900. Včerajšnje priznanje bo tako obogatilo 110-letnico njegovega delovanja. Podelitve se je udeležil tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. Ugotovil je, da je Društvena gostilna, ki jo upravlja Andrej Papucci, edini zgodovinsko priznani gostinski lokal na Kras. Po njegovem je to premalo, saj verjetno obstajajo še drugi lokali s podobno bogato in dolgo zgodovino. Verjetno bi jih bilo treba »izslediti« in predlagati za priznanje. Zgodovinski lokali na Tržaškem z zlato plaketo: kavarna San Marco (od leta 1914), kavarna Torinese (1921), bar Cat-taruza ( 1938), kavarna Tommaseo (1830). Zgodovinski lokali na Tržaškem, ki so prejeli srebrno plaketo: restavracija Antica trattoria Suban (1865), bife Al piccolo Dreher (1942), bife Da Pepi (1927), kavarna Caffe degli specchi (1839), kavarna Stella polare (1867), bar Ex Urbanis (1903), sladoledarna Arnoldo (1924), sladoledar-na Zampolli (1923), Menarosti 1940), gostilna Ai giardinieri (1943), restavracija Al granzo (1920), gostilna Al Moro 1904), Društvena gostilna Kontovel (1933). M.K. Levo (z desne): Mario Suban in Branco Sossa; spodaj: poslopje Društvene gostilne na Kontovelu kroma TREBČE Prva Cici urica z Mojco Pokrajculjo V petek, 22. januarja je v Ljudskem domu v Trebčah v organizaciji SKD Primorec potekala prva Cici urica v novem letu, ki so jo vodile Francesca Antonini, Biserka Cesar in Katerina Kalc. Tokrat se je na njej zbralo 25 otrok, ki so po uvodni motivaciji zelo zbrano prisluhnili slovenski ljudski pravljici Mojca Pokrajculja. Izvedeli so, kaj so ljudske pravljice, da se te prenašajo iz roda v rod in da pravzaprav avtor ni poznan. Naučili pa so se tudi nekaj novih besed, ki so uporabljene v pravljici, vendar dandanes niso več v uporabi, kot na primer krajcar, pisker ... Mojca Pokrajculja je bila deklica, ki je med pometanjem našla krajcar in si zanj kupila pi-skerček. V mrzli noči je na njena vrata potrkalo veliko živali, ki so iskale toplo zavetje, in prav vsaka je dobila svoje mesto v pi-skerčku. Med vsemi je bila najbolj prebrisana lisica, ki je pojedla celo zalogo medu, krivdo pa pripisala zajčku, katerega so zato vsi začeli loviti. Od hitrega bežanja pa so se zajčku polomile prednje tačke, zato jih ima še danes krajše od zadnjih. Ker ima piskerček v pravljici vidno vlogo, so ga v likovni delavnici, ki je sledila poslušanju pravljice, izdelali tudi otroci sami. Iz večjih tulcev iz kartona in časopisnega papirja, so vzgojiteljice pripravile pi-skerčke, vsak otrok pa ga je po svoje pobarval in okrasil. Nastali so tako barvni, okrašeni, pisani piskerčki, iz katerih pa, kot so otroci sami ugotovili, ne bo bo-goče piti, saj so iz kartona. Naslednja Cici urica bo v petek, 26. februarja, ko bodo vzgojiteljice otrokom predstavile znano Andersenovo pravljico »Cesarjeva nova oblačila«. (BiS) TREBČE - Podaljšanje božičnega vzdušja v cerkvi sv. Andreja Koncert Portoroškega pevskega zbora poklonil poslušalcem čudovite vibracije Za podaljšanje božičnega vzdušja je prejšnjo nedeljo, 17 januarja poskrbel Portoroški zbor s koncertom pod vodstvom dirigentke mag. Sonje Mezgec. Vsi prisotni v vaški cerkvi so po sv. maši bili deležni presenečenja s kakovostnim nastopom znanega mešanega pevskega zbora iz Portoroža. Zbor je nastal leta 1993 z združitvijo ženskega in moškega zbora, ki sta pred tem delovala v okviru KUD »Karol Pahor« Piran pod vodstvom dirigentke Helene Ju-reš. Od leta 1994 do 2003 ga je vodil dr. Mirko Slosar. V letu 2003 ga je prevzel Oskar Trebec in ga vodil do leta 2007, ko ga je prevzela mag. Sonja Mezgec. V letu 1995 je bil na avdienci pri papežu v Vatikanu in se predstavil rimskemu občinstvu s celovečernim koncertom v znameniti cerkvi sv. Ignacija. Do sedaj je zbor pripravil številne samostojne koncerte in sodeloval na nastopih z domačimi in tujimi zbori, s katerimi ohranja prijateljske stike. Svojevrstna so bila srečanja, ki jih je zbor priredil Slovencem v tujini. Tako sta ostala nepozabna srečanja v Severni Benečiji (1996) in v Berlinu (1998). Sloves naše lepe dežele je Portoroški zbor leta 1999 ponesel v Španijo, leta 2005 v Francijo in leta 2008 v Avstrijo, kjer je izmenjal obiske pri prijateljskih zborih. V letu 2008 je zbor zastopal slovenske barve na zborovskem festivalu v Ohridu. Na pobudo Portoroškega zbora so se od leta 1997 do 2004 in v letu 2006 dogajala sre- Posnetek s koncerta v Trebčah čanja pevskih zborov starih, obzidnih mest Ptuja, Škofje Loke, Pirana in mesta Soa-ve (Italija). Portoroški zbor se je že trikrat preizkusil na zborovskih tekmovanjih v mednarodnem merilu in na vsakem prijel srebrno diplomo. To je bilo v Italiji v Riva del Garda (1997) in v Gradežu (1999) ter v Budimpešti (2001). V Gradežu je bila zboru podeljena tudi posebna nagrada za najboljšo izvedbo sodobne zborovske skladbe. Zbor redno sodeluje na reviji Primorska poje in se vsako leto predstavi z letnim koncertom domačemu občinstvu ter tako prispeva delček k ohranjanju glasbene tradicije v svojem kraju. Trenutno se lahko zbor ponaša z imenitno in mlado dirigentko Sonjo Me-zgec. Rodila seje v Kopru leta 1983 in z osmimi leti se pričela učiti harmoniko v Glasbeni šoli v Kopru. Svojo glasbeno pot je nadaljevala na Srednji Glasbeni in baletni šoli v Ljubljani ter na Akademiji za glasbo in upodabljajočo imetnost v Gradcu (Avstrija) pri priznanem profesorju Jan-ne Rattya, kjer je januarja 2008 uspešno zaključila podiplomski študij. Njeno uspešnost potrjujejo številne nagrade, plakete in priznanja na regijski, državni in mednarodni ravni, ki jih je osvojila kot solistka in članica različnih komornih sestav. Svoje znanje je izpopolnjevala na poletnih šolah in seminarjih pri Steafnu Hus-songu in Kovalu (Nemčija), Mie Miki (Japonska), Jukki Tiensuu in Matti Ranttan-nen (Finska),... Od leta 2006 poučuje harmoniko na Glasbeni šoli Koper. Sedaj je redna članica učiteljskega harmonikar-skega orkestra, korepetitorka mešanega zbora Obala ter dirigentka Portoroškega pevskega zbora. Za trebenski koncert je zbor pripravil dvodelni program. V zahvalo za užitek in prekrasno doživetje, so prisotni nagradili pevce z dolgim ploskanjem. Vaš-čanka in članica trebenskega Zupnijske-ga pastoralnega sveta, gospa Orlanda, se je ganljivo zahvalila in spodbudila vse , naj vztrajajo z vajami in nastopi, da bo tako zagotovljena bodočnost glasbene tradicije. Člani Portoroškega zbora se se še posebej zahvalili domačemu župniku Ivu Miklavcu, da je omogočil ta obisk v zasnežene Trebče in s koncertom napolnil srca poslušalcem. V župnišču se je nadaljevala pogostitev, na kateri se se prisotni vaščani poslovili od gostov z domačo pesmijo »Bog Vas živi, blagoslovi, vas prijat'li spoštovani« z obljubo na bodočo srečanje. F.K. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 26. januarja 2010 9 AA FILM FESTIVAL - Zadnje delo Anje Medved in Nadje Velušček Filmski poklon bistri hčeri planin Drevi spet v ospredju slovenski film s Kozoletom in Turkom Pravijo, da ko se v nekaj trdno verjame, se to prej ali slej uresniči. To prav gotovo velja tudi za mladega tržaškega režiserja Martina Turka, ki bo nocoj gost Alpe Adria Trst Film festivala in ob 20. uri bo predstavil kratki film Robutanje koruze. Kljub temu, da je v prejšnjih mesecih in letih sodeloval in se udeležil najpomembnejših evropskih festivalov (leta 2008 so njegov film Vsak dan ni vsakdan predstavili v Cannesu), je za povabilo na tržaški filmski pregled moral počakati. Kdor čaka, dočaka in današnji šesti festivalski dan bo tudi njegov dan. Na osrednjem platnu gledališča Miela se bo v tekmovalnem sporedu zavrtel njegov kratkometra-žni, enajstminutni film. Kratka filmska zgodba, ki pripoveduje o mladem protagonistu, ki krade koruzo, ko ga zaloti lastnik. «Film - kot pravi Turk - o oproščanju in kazni, o samoti in strahu». Da je danes na potezi slovenski film, pa dokazuje večerni spored gledališča Miela. Po Turkovem filmu bo namreč na sporedu celovečerec Slovenka Damjana Kozoleta, ki se je tržaškega festivala udeležil že v prejšnjih letih. Dogajanje drevišnjega filma, ki so ga konec prejšnjega poletja predstavili tudi Sarajevu in To-rontu, je postavljeno v sodobno Slovenijo, kjer se odvija zgodba mladega dekleta. Aleksandra se odloči za prostitucijo, ker misli, da bo tako lahko kos svojim finančnim težavam. Oglase na časopisih, podpisuje z imenom Slovenka: njen načrt pa se v hipu zakomlicira, ko ji eden od obiskovalcev umre v naročju... Slovenski produkciji pa je Alpe Adria Trst Film festival v resnici posvetil kar nekaj pozornosti že v ne- deljo popoldan, v sklopu Zone di cinema - Okna v naš svet, ko so v ki-nodvorani Ariston premierno zavrteli zadnje delo Anje Medved in Nad-je Velušček, Trenutek reke in pa To je zemlja brat moj, zadnje delo Jana Cvitkoviča, ki ga je slovenski režiser predstavil v tekmovalnem delu preteklega beneškega filmskega festivala. Najnovejšo produkcijo goriškega Kinoateljeja sta stakli dokumenta-ristki, ki sta svoje tretje oko že večkrat posvetili dogajanju med staro in Novo Gorico. Tokrat sta si za protago-nistko dokumentarca izbrali Sočo in pri tem realizirali zgodbo o monumen-talni reki, ki teče ob meji. Filmski homaž deroči reki, simbolu celotnega teritorija, ki je s pretakanjem svojih voda označila ži- Martin Turk vljenja, značaj in vsakdan ljudi, ki živijo ob njej. Reki, ki ima geografski a tudi zgodovinski pomen in katere ime spremeni celo spol, (Soča - Isonzo) ko voda prekorači mejo. Anja Medved in Nadja Velušček sta v kamero tokrat ujeli neskončno prelivanje smaragdne vode ob spreminjanju letnih časov in barv, ki jo uokvirjajo. Zuborenje reke, ki se pretaka med Alpami in Sredozemljem, sta opremili s pričevanji ljudi, ki to prelivanje živijo in opazujejo. Od tistih, ki so zaposleni pri uradu za naravno varstvo, do kaja-kašev, ribičev, lovcev, «ambi-sontov», se pravi soških staroselcev, do čuvajev zapornic in ornitologov, ki pri naravnem rezervoarju Isola della Cona opazujejo tudi njen izliv v morje. Pripoved o reki Soči skozi teritorij in čas, ki ga je v letih zaznamovala indu- Damjan Kozole Pred nedeljskim predvajanjem filma Anje Medved in Nadje Velušček kroma strializacija, onesnaževanje a tudi želja po obvarovanju njene lepote. Dokumentarec, ki je hkrati tudi filmska poezija posvečena Soči in katerega tempo je v bistvu prirejen tistemu, ki ga ima tudi reka. Poezija in goriško ozemlje pa sta označila tudi zadnji Cvitkovičev celovečerec, To je zemlja brat moj, ki ga je režiser posnel v okolici Doberdoba. Gre za kratko, devetmi-nutno zgodbo brez dialoga, v kateri nastopajo trije igralci in s pomočjo katere, kot je povedal Cvitkovič «se želim približati bistvu stvari ob iskanju tega, kar nekateri imenujejo Bog». Nemo dogajanje spremljajo verzi pesmi, ki je izšla v Cvitko-vičevi zbirki Lačna žival, saj je po njegovem mnenju ravno spojitev med filmom in poezijo eden najvišjih trenutkov umetnosti. Glede na odzive, ki jih je bil film deležen na pretekli beneški Mostri in na laskave ocene , ki jih je na njegov račun izrekel starosta italijanskih kritikov Enrico Ghezzi, ima mogoče Jan Cvitkovič tudi prav. V Trstu predstavljeno kratko-metražno delo pa je v bistvu filmska vaja za clovečerni film Archeo, ki bo najbrž predstavljen leta 2011. S snemanjem so namreč že zaključili, montaža pa naj bi trajala leto dni. Ob slovenskih filmih gre danes omeniti tudi srečanje med grškim režiserjem Theom Anghelopoulosom in Claudiom Magrisem v Muzeju Revoltella (ob 17. uri), ki ga bo povezoval Predrag Matvejevič, udeležila pa tudi Omero Antonutti in Franco Giraldi. Ob 23. uri pa bo v gledališču Miela na sporedu film Obični ljudi 34-letnega srbskega režiserja Vla-dimirja Perišica, ki so ga premierno predstavili v Cannesu, nagradili pa v Sarajevu in Cottbusu. (Iga) Včeraj danes Danes, TOREK, 26. januarja 2010 PAVLA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.02 - Dolžina dneva 9.29 - Luna vzide 12.35 in zatone ob 4.06. Jutri, SREDA, 27. januarja 2010 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 0,1 stopinje C, zračni tlak 1029,0 mb raste, veter 36 km na uro vzhodnik se-vero-vzhodnik, burja s sunki do 50 km na uro, vlaga 65-odstotna, nebo močno pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9 stopinj C. [I] Lekarne Do sobote, 30. januarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek Var-dabasso 1 (040 766643), Zavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Korzo Italia 14, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.40, 18.30, 21.20 »Avatar-3D«. ARISTON - »Trieste Film Festival Alpe Adria Cinema«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Tra le nuvole«; 16.30, 20.00, 22.15 »Nine«; 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«; 17.15, 21.00 »Avatar-2D«; 16.15 »Cuccioli - Il códice di Marco Polo«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Io, loro e Lara«; 15.50 »Il mondo dei replicanti«. FELLINI - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »A Single Man«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.20, 20.15, 22.15 »Io, loro e Lara«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.15 »L'eleganza del riccio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »Cuc-cioli - Il codice di Marco Polo«; 18.15, 22.00 »Soul Kitchen«. KOPER - KOLOSEJ - 15.20, 17.30, 19.50, 22.00 »Knjiga odrešitve«; 16.10, 18.00, 20.00 »Princesa in žabec«; 15.10, 18.20, 21.30 »Avatar 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«; Dvorana 2: 16.00, 22.10 »Avatar-2D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 18.40, 20.15 »Hachiko, il tuo migliore amico«; 22.20 »Il quarto ti-po«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.15, 21.15 »Avatar-2D«; Dvorana 2: 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.10 »Tra le nuvo- le«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.10 »La prima cosa bella«; Dvorana 5: 17.30 »Cuccioli - Il codice di Marco Polo«; 20.00, 22.00 »Io, loro e Lara«. 0 Prireditve GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA, Zupnija sv. Pelagija-Šempolaj in MoPZ Fantje izpod Grmade vabijo na predstavitev knjige Pogovori z Alojzom Rebulo: ob pisateljevi peti-nosemdesetletnici. Srečanje s pisateljem bo vodila prof. Tatjana Rojc. Večer bo na domačiji Benjamina Zi-dariča v Praprotu 23, danes, 26. januarja, ob 20.30. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Pinko Tomažič vabi danes, 26. januarja, na Baklado za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17. uri - Stadion Grezar, odhod sprevoda ob 17.30, zaključek v rižarni s kratkim nastopom TPPZ. Vsi udeleženci so vabljeni, da prinesejo s seboj cvet, v poklon žrtvam rižarne. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI ob »Dnevu spomina« vabi v sredo, 27. januarja, ob 20.30 v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah na predstavitev dokumentarca »Sonja«. Scenarij in režija: Loredana Gec, produkcija RAI - Radiotelevisione italiana - Deželni sedež za Furlanijo Julijsko krajino - Slovenski program. Na večeru sodelujeta: Loredana Gec in Sonja Amf Kocjan. AKWAABA GHANA... Dobrodošli v Gano!!« je naslov potopisnega predavanja Biserke Cesar, ki ga SKD Primorec iz Trebč prireja v petek, 29. januarja ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Avtorica večera bo v sliki in besedi na duhovit način predstavila svoje tri-mesečno bivanje v Gani, kjer je delala kot prostovoljka v lokalni šoli. Namišljenemu potovanju po afriških tleh bo sledila tudi »afriška zakuska«. Toplo vabljeni. SOMPD VESELA POMLAD v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov prireja seminar in koncert »Na sončni strani ulice« - od swin-ga do jazza. Seminar bo vodila pevka Martina Feri z Mlajšo dekliško pevsko skupino Vesela pomlad; ob klavirju Aljoša Starc. Seminar bo v soboto, 30. januarja, od 15. do 19. ure v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Sledil bo ob 20. uri koncert. Vabljeni pevci in zborovodje, ki jih zanima muzikal in modernejši pristop k zborovski glasbi. Informacije: Mira (348-3016018), Nataša (335-7841541). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vabita na 16. revijo kraških pihalnih godb v soboto, 30. januarja, ob 20. uri v Kosovelov dom v Sežani. Nastopajo PO Divača, GD »Viktor Parma« Trebče, PO Ricmanje. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem kulturnih društev Mačkolje in Primorsko prireja koncert orkestra in gojencev »Pozdrav letu«, ki bo v srenjski hiši v Mačkoljah v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30. Vabljeni! SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 31. januarja, na Praznik slovenske kulture. Tema večera: Znanje in bodočnost. Nastopil bo Trio - sopran Rebeka Hren Dragolič; flavta Ivana Barčič Mišič; klavir Paolo Biancuzzi. Priložnostna misel Matejka Grgič. Recitator Primož Forte. Začetek ob 17. uri. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. ZAHVALA Ladislao Ciacchi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Družina Bazovica, 26. januarja 2010 10 Torek, 26. januarja 2010 TRST / Čestitke Mihaelu se je pridružil bratec MATIJA. Čestitamo mamici Ani in očku Alexu, novorojenčku pa želimo vso srečo srečo v življenju. Stric Drago, Nadja, Jessica in Aljoša. Usja n'rbulšja NONO SANDRO z tuj 70. rujstni dan. Tu čestitku ti dama, z'tu k' ta str'šno št'mama. Gregor, Anja, Petra, Roberta nu Martin. Danes bo sladka LIZA ugasnila tri svečke. Da bi ostala še naprej tako ljubka in pridna, ji želijo mama Katja, papa Roberto, nona, teta Martina, teta Neva, Robert in Sara. Naš BIROKRATSKI MEDVED Abrahama slavi in celotna SZSO se z njim veseli. Vse najboljše! Mamico Anno, očka Alexa in bratca Mihaela je osrečil prihod malega Matije Z njimi se veselimo in iskreno čestitamo presrečna nonota Edica in Igor ter pranoni Anica in Amalija Ü3 Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽI- NI sporoča cenjenim bralcem, da bo podaljšala urnik izposoje tudi na petek med 9. in 12. uro. Ostali dnevi pa ostanejo nespremenjeni in sicer: ponedeljek in sreda 9-12 in 14.3017.30, torek in četrtek 9-12. Toplo vabljeni. TFS STU LEDI sporoča, da potekajo vaje vsako sredo, ob 21. uri v Centru Anton Ukmar-Miro pri Domju. Za redni potek vaj je nujna prisotnost vseh plesalcev in predvsem plesalk. TFS STU LEDI vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 27. januarja, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri ob drugem sklicanju v prostorih Centra Anton Ukmar-Miro pri Domju. OBČINA DOLINA IN POKRAJINA TRST vljudno vabita občane iz Ri-cmanj na javno srečanje o perečih problematikah vasi, ki se bo odvijalo v četrtek, 28. januarja, ob 18. uri v prostorih ricmanjske Babne hiše. Prisotni bodo Županja Občine Dolina, dr. Fulvia Premolin, Predsednica Pokrajine Trst, prof. Maria Teresa Goriška Mohorjeva družba. Župnija «, Pelagija - Sempolaj in ffloPZ Fantje izpod Grmade vabijo na predstavitev knjige Pogovori z Alojzom Rebulo ob pisateljevi petinosemdesetletnici Srečanje s pisateljem bo vodila prof. Tatjana Roje Večer bo na domačiji Benjamina Zidariča v Praprotu 23 DANES, 26. JANUARJA 2010, OB 20.30 Bassa Poropat, pokrajinska odbornika dr. Mauro Tommasini in dr. Vit-torio Zollia ter tehniki podjetja Trieste Trasporti s.p.a. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v četrtek, 28. januarja, v dvorani KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: Pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika zbora, poročilo predsednika, blagajnika in nadzornikov, odobritev proračuna in predračuna, razno. Pred začetkom bo potekala poravnava članarin za leto 2009 ter včlanjevanje za leto 2010. NA SEDEŽU ANTROPOZOFSKEGA ZDRUŽENJA, Ul. Mazzini 30 - Trst bo v petek, 29. januarja, ob 20. uri Michele Codogno predaval na temo »Mož in žena z antropozofskega vidika«. Vstop prost. FUNDACIJA ELIC vabi vašega otroka na delavnice »Mavrična odkritja«: v soboto, 30. januarja »Angleška delavnica« od 16.00 do 17.30. Informacije na tel. št.: 040-55273, 3200488202, 040-774586 ali 040-55273. JUS REPEN obvešča člane, da bo v soboto, 30. januarja, potekala letna akcija sečnje drvi. Zbirališče ob 8. uri na Colu (pri Stenah spomeniku). V primeru slabega vremena bo akcija prenešena na naslednjo soboto. SKUPINA 85 prireja v soboto, 30. januarja »Preko mej« - ogled razstave o nekdanjih dvolastniških mejah in »čezmejni« sprehod. Ob 10. uri zbirališče pri Naravoslovno-didaktičnem centru v Bazovici in ogled razstave pod vodstvom Nadie Miljevich. Ob 11. uri sprehod po peš poti Josef Res-sel do Bazovske dvolastniške meje, nadaljevanje po stari cesti Bazovica-Sežana, povratek v Bazovico čez nekdanjo mejo pri Gropadi. Vrnitev je predvidena okoli 14.30. Obvezne rezervacije na tel. št. 040-772565, 3485289452, 040-212636, 338-7417105 ali na otto.pat@tiscali.it. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zonco-lanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: v soboto, 30. januarja ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! DO 31. JANUARJA PROŠNJE ZA PRISPEVKE 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj za prejem prispevkov iz sklada za dejavnosti in pobude slovenske manjšine. Vloge na kol-kovanem papirju sprejemajo pisarne v Trstu, v ul. del Lavatoio, 1 od ponedeljka do petka med 9,30 in 12,30. Za poštne pošiljke bo veljal datum poštnega žiga. Vse informacije in dvojezični obrazci so na razpolago na deželni spletni strani www.regione.fvg.it, »In evidenza« (v ospredju). ODBOR TPK SIRENA vabi člane na društveno kosilo, ki bo v nedeljo, 31. januarja, ob 13. uri v restavraciji v Repnu. Informacije in prijave na sedežu društva: Miramarski drevored, 32 - (ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00) 040-422696, e-pošta tpksi-rena@libero.it. Obenem vabimo naše članice, da se udeležijo kulinaričnega tekmovanja v pripravi torte ali peciva. PUSTNA POVORKA - Bi se rad udeležil povorke s pustnim vozom, a ne veš kako se lahko priključiš? V programu imamo štiri datume. Tel. št.: 347-9244140. KRUT vabi v ponedeljek, 1. februarja, ob 16. uri na srečanje Bralnega krožka, prvega v letošnjem sklopu, ki se bo odvijal ob ponedeljkih (1. marca, 12. aprila in 10. maja) pod mentorstvom prof. Eveline Umek. Prijave in dodatne informacije na sedežu v ul. Cicerone št. 8, tel. št.: 040360072. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v letu 2009 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do ponedeljka, 1. februarja 2010. Obrazce bo mogoče dvigniti v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini 102, s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob torkih, četrtkih in petkih od 9. do 12. Vse potrebne informacije in pojasnila je mogoče dobiti v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102, tel. 2017370. OBČINA REPENTABOR organizira v dneh 19., 20. in 21. marca, trodnevno bivanje v Šmarjeških toplicah za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo od ponedeljka, 1. do petka, 12. februarja. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB J. KOŠIR vabi svoje člane na letni občni zbor, ki bo 3. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. V MARIJANIŠČU bo v februarju tečaj za zaročence. Tudi letos bodo v prostorih Marijanišča potekala srečanja priprave na poroko. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se žele poročiti v cerkvi, da se ga udeleže. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 3. februarja, ob 20.30 na katerem bo vsakdo dobil nadaljnji razpored. Tečaj bo imel 7 srečanj. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne in včlanjevanje v soboto, 6. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Do-polavoro ferroviario v Nabrežini ob prijetni glasbi in plesu. JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaj za pridobitev dovoljenja za nav-tično plovbo. Za vpis in informacije: tajništvo 040-299858, pon-sre-pet od 9.00 do 12.00, sobota 16.00-18.00 tel.: 345-4148917, e-pošta: info@yc-cupa.org. 9 Šolske vesti TEČAJ OVREDNOTENJA TURIZMA NA KRASU (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in usposablja referenta za promocijo turističnega razvoja, ki promovira območje tržaškega Krasa, načrtuje in organizira ekskurzije, prilagaja turistične ponudbe izletnikom. Potekal bo na sedežu v Ul. Gin-nastica 72 v Trstu; informacije, tudi o drugih tečajih, po tel. 040-566360, info@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. TEČAJ PREVAJANJA IZ ITALIJANŠČINE V SLOVENŠČINO IN OBRATNO (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in usposablja prevajalce iz italijanščine v slovenščino in obratno, s posebnim poudarkom na analizi prevodov, rabi strokovnega izrazja in uporabi informacijskih orodij pri prevajanju. Potekal bo na sedežu v Ul. Ginnastica 72 v Trstu; informacije, tudi o drugih tečajih, po tel. 040566360, info@adformandum.eu, www.adformandum.eu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Čok - Opčine: 27. januarja ob 16.00 ter 4. februarja od 10.00 do 11.00; OV Štoka - Prosek: 9. februarja ob 16.00 ter od 11.30 do 12.30; OV Košuta -Križ: 26. januarja ob 16.30 ter 2. fe- bruarja od 11.00 do 12.00; OV Fakin - Col: 28. januarja ob 16.00 ter 29. januarja od 10.15 do 11.15; OV Kralj - Trebče: 27. januarja ob 16.00 ter 27. januarja od 10.00 do 11.00; OV Vrabec - Bazovica: danes, 26. januarja ob 16.00 ter od 11.00 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik osnovne šole, po sledečem razporedu: OŠ Bevk - Opčine: 1. februarja ob 17.00 ter 3. februarja od 8.30 do 9.30; OŠ Černigoj - Prosek: 1. februarja ob 15.00 ter 1. februarja od 9.00 do 10.00; OŠ Sirk - Križ: danes, 26. januarja ob 16.30 ter od 11.00 do 12.00; OŠ Gradnik - Col: 1. februarja ob 16.00 ter 2. februarja od 9.00 do 10.00; COŠ Tomažič - Trebče: danes, 26. januarja ob 16.30 ter 1. februarja od 15.00 do 16.00; OŠ Trubar/Ka-juh - Bazovica: danes, 26. januarja ob 15.30 ter 27. januarja od 11.00 do 12.00. DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKA KOSOVELA na Opčinah z oddeljenimi razredi na Proseku sporoča, da bosta potekali informativni srečanji za starše učencev, ki bodo v š.l. 2010/11 obiskovali prvi razred srednje šole, po naslednjem urniku: na Opčinah danes, 26. januarja, ob 16.30 in na Proseku v sredo, 27. januarja ob 16.30. UČITELJI DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NABREŽINA vabijo starše otrok, ki obiskujejo 3. letnik OV na dneve odprtih vrat: danes, 26. januarja, ob 8. uri in 28. januarja, ob 14. uri OŠ Salež Lojze Kokoravec-Gorazd-Zgonik 1. Maj 1945; 27. januarja ob 10. uri OŠ Šempolaj Stanislav Gruden. UČITELJICE CELODNEVNIH OSNOVNIH ŠOL Lojzeta Kokoravca -Gorazda in 1. maj 1945 iz Saleža in Zgonika vabijo starše bodočih prvo-šolcev na Dneva odprtih vrat danes, 26. januarja, ob 8. uri in v četrtek, 28. januarja, ob 14. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU obvešča, da lahko otroci in starši obiščejo vrtec v četrtek, 28. januarja, od 11. do 12. ure ob priliki dneva odprtih vrat. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu vabi starše in otroke na dneva odprtih vrat danes, 26. januarja, od 11. do 12. ure v prostorih vrtca v Ul. Frausin, 12. Osnovna šola Grbec- Stepančič vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 1. februarja, ob 17.30 v šolskih prostorih v Škednju na rebri De Marchi, 8. UČITELJI OŠ OTONA ŽUPANČIČA pri Sv. Ivanu vabijo starše bodočih prvošolcev na informativno srečanje, ki bo v šolskih prostorih v sredo, 27. januarja, ob 17.30. RAVNATELJI OSNOVNIH IN NIŽJIH SREDNJIH ŠOL na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji sporočajo, da so lestvice suplentov izčrpane. Zato vabijo vse morebitne interesente z ustreznimi pogoji za poučevanje, da predložijo prošnje za poučevanje neposredno na posamezna ravnateljstva. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole od 1. do 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Vallicula, 11) v ponedeljek, 1., 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) pa v torek, 2., 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda potekali po sledečem koledarju: 11. februarja, ob 17. uri na matičnem sedežu v Ul. Ca-ravaggio 4 in 12. februarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari, Reška cesta 51. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. Rok vpisovanja se zaključi 27. februarja. 0 Mali oglasi MALE SRČKANE MUCE iščejo toplo hišico ter ljubeznivega in resnega gospodarja, ki bi zanje rad poskrbel. V zameno nudijo prijetno družbo, veselje in polno dobre volje v hiši. Info: 349-8406206. DOMAČE SVEŽE koline in sušeno salamo prodamo. Tel. št.: 040-299442. IZKUŠENA GOSPA išče delo za pomoč starejšim ali za hišna opravila. Tel. št.: 040-213011. ODDAJAM PISARNO. 3487949375 PRODAM ekstra deviško olje, cena po dogovoru. Poklicati na tel. št.: 3485913172 ob večernih urah. PRODAM klaviaturo (tastiera) Fatar, Studio 90 plus, stehtane tipke kot za klavir in Alesis nano piano. Tel. v večernih urah na št.: 331-5695311. PRODAM zemljišče na Krasu, 1.200 kv.m., delno zazidljivo. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 3495204007 v večernih urah. PRODAM, tudi vsako posebej, otroško posteljico/stajico za kamping baby relax, mere 125cm x 65cm x h80cm, stolček Prima pappa Peg Perego in hojico, vse v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št.: 040946702. PRODAMO plastične sode in police za skladišče. Tel. 040 - 228530 ali 347 -1796350. S 1. FEBRUARJEM dam v najem dvosobno, delno opremljeno stanovanje v Štivanu pri Devinu, v prvem nadstropju in z izredno lepo sončno lego. Tel. št.: 348-4462664. [d Osmice COLJA IVAN IN SONJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št.: 040-229586. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481419956. OSMICO je odprl Paolo Pernarcich, Medja Vas 21. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. št.: 040-911570. Prispevki V spomin na prijatelja Ivana Čuka in Egona Emilija darujeta Mario in Dragica Caharija 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB na Proseku. V spomin na drago sestrično Neven-ko Ukmar darujeta Irene in Vesna 30,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Ivanko Tomažič Colja darujeta družini Zidarič in Rebula 40,00 evrov za šempolajski cerkveni pevski zbor. Ob 65. obletnici smrti brata Stojana Plahute, padlega na Pedrovem, darujejo Janka Maria Plahuta 50,00 evrov za ANED ter Janka in Tatjana 100,00 evrov za Slovenski dijaški dom - Trst. Ob obletnici smrti Vladimira Ga-briellija darujeta žena in hči 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Samatorci. Ob 7. obletnici smrti (25.1.) dragega moža, očeta in nonota Bruna Mahne se ga z ljubeznijo spominjajo Licia, Bruna, Malina in Mauro ter darujejo 30,00 evrov za društvo Promemoria. V spomin na Silvo Pernarčič daruje skupina njenih bivših soigralk pri Boru 50,00 evrov za odbojkarsko društvo Bor. V spomin na Fatino Škabar darujeta Roberto in Nives 40,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 3. obletnici smrti dragega Silkota Grgiča darujeta Marija in Suzana 15,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. Namesto cvetja na grob Argea Covacha darujeta Marija in Suzana 15,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na Ladija Ciacchija daruje Jožica 20,00 evrov za Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. Namesto cvetja na grob Jolande Milič darujeta Stana in Ninko 20,00 evrov za AŠK Kras. Naš pogovor: predsednik OK Val Sandro Corva pravi, da se bodo vrnili / 13 Šahovsko prvenstvo privabilo mlajše in starejše Andrej Šporn: »Star sem 28 let, za smukača pa sem pravzaprav še dokaj mlad« Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika KOŠARKA IN ODBOJKA - Konec prvega dela Faktor K POGLED Z VEJE Varno zamejsko . v* v v zatočišče Marij Čuk Patabum, patabum, pa-tabum! Ni kaj. Čeprav je starogrški filozof Heraklit trdil, da vse teče, v italijanskem nogometnem prvenstvu teče le Inter. Filozofom seveda ne gre vsega verjeti, Mourinhupa vendarle, saj njegovo moštvo dobesedno ponižuje nasprotnike. Črnom-odri so kot zajec, ki ga noben lovec ne more pribiti na puškino muho. Upal sem, da bodo vsaj rdečečrni hudiči kaj postorili, a zaman. Ronaldinho in tovariši (tovariš: naziv se je povsem izgubil, med redkimi tovariši je v Italiji le guverner Apulije Vendola, ki jo je na primarnih volitvah demokratske stranke v tisti deželi močno zakuhal nekdanjim tovarišem, v prvi vrsti D'Alemi in Bersani-ju), torej Ronaldinho in njegovi žogobrcarski kolegi so, kljub številčni premoči, na igrišču delovali v derbiju nebogljeno, bili brez moči. Vse je jasno. Državni naslov je že oddan, nekaj moštev se bo potegovalo le za drugo mesto, kar je depri-mentno, kajti kdor zasleduje ne bo nikoli prvi. In to je vse, kar bi imel povedati o italijanskem nogometnem prvenstvu, saj o Juventusu ne gre izgubljati besed, o Udineseju še manj. Glede Furlanov pa ne razumem, kako da je Handanovič celo na enajstem mestu na posebni mednarodni lestvici vratarjev, ko vsako nedeljo prejme zadetek. Pa ne le enega! Skrivnosti, skrivnosti... Še sreča, da sem Zamejec! Tudi v navijaški dejavnosti je to velika prednost, saj razočaranja v eni državi lahko nadomestim s ponosom in radostjo v drugi. Rekli boste, da je to precej oportunistično. Pa ni. Kri ni voda. Slovenski športniki navdušujejo na belih in dru- gih poljanah, zmagujejo, se uvrščajo v sam svetovni vrh. Vesna Fabjan je prvič v karieri zmagala, Tina Maze je tam, prav tam, kjer mora biti, Petra Majdič postaja že tekaška legenda, imamo svetovnega boksarskega prvaka, sedaj se je prebudil celo Šporn, za katerega ni vedel prav nihče, a bil je drugi v smuku na Streifu, blejski odbojkarji so med dvanajstimi najboljšimi moštvi Evrope... No, ja, našlo bi se tudi madeže, na primer rokometa-še, ki so pogoreli v tekmi s Čehi (slovanska solidarnost?), a zakaj bi poudarjali neuspehe, ko je uspehov več kot dovolj? Ko je optimistično naravnan, človek lahko vedno najde razlog za veselje. Tudi v športu. Tudi na ostalih področjih. Pomembno je stvarem priti do dna, pogled usmeriti v sončno plat življenja. In tako sem se seznanil še z eno človekovo dejavnostjo, ki je v neposredni zvezi s športom, a tudi s kulturo in umetnostjo. Gre za beg iz zapora. Človek, ki mu tak podvig uspe, mora biti seveda telesno zelo pripravljen, hitrih nog in bistre misli, da ujame pravi trenutek. Že teden dni od tega sem zapisal, da se pravi vlak v življenju ustavi le enkrat in takrat je treba vstopiti. Naslednjega ne bo več. Tako je najbrž razmišljal 34-letni Novozelandčan, ki je pred dnevi zbežal s policijske postaje v Wellingtonu popolnoma nag in vklenjen v lisice. Stekel je do bližnje pečine, na glavo skočil v morje in odplaval neznano kam. Neznano kam? Ni tako. Kdor si je ogledal zadnjo uprizoritev našega gledališča dobro ve, kam je možakar priplaval. Na oder. Pa naj še kdo reče, da Zamejstvo ni varno zatočišče! Kdo je najbolj presenetil v prvem delu ekipnih prvenstev pri nas? Odgovor je letos preprost! To so Kontovelo-vi košarkarji in odbojkarice. V odgovarjajočih prvenstvih D-li-ge jim namreč po prvem delu kaže tako dobro, da je uvrstitev v play-off najmanj (in hkrati najbrž tudi največ) kar se jim zdaj obeta, to pa precej presega njihova začetna pričakovanja, saj fantje v tej ligi že nekaj let niso igrali tako pomembne vloge, dekleta pa so iz te lige pred dvema sezonama s podobno ekipo celo izpadle. Obe vrsti označuje pravi »mix« mlajših in starejših igralcev in igralk, vsi so produkt domače šole. Kako bo do pomladi, bomo seveda še videli, ob zimski boji pa jim veter piha v jadra. So pri nas seveda tudi boljše ekipe, ki nastopajo v zahtevnejših prvenstvih, vendar so njihovi rezultati v skladu s pričakovanji ali pa pod njimi. Zanimivo je vsekakor, da so v nogometu najuspešnejše ravno ekipe naših društev, ki nastopajo v najvišjih ligah. fr Jan Sossi NEMOGOČI PAR ! Martina Milič in Ivan Bajc ŠPORTNA KRIŽANKA /^13 ' ■Včeraj-danes Breda Čok /■ 22 Znani polfinalisti Afriškega pokala Na 12. strani Koliko zmag potrebuje Jadran Qubik? Na 14. strani Balinanje: usoda Gaje še ni znana Na 15. strani Uspela tekma SK Brdina za pokal ZSŠDI Na 16. strani 12 Torek, 26. januarja 2010 ŠPORT / nogomet - Četrtfinalne tekme Afriškega pokala Alžirska zmaga resno opozorilo za Slovenijo Kamerunski navijač je bil upravičeno razočaran ansa LUANDA - Znani so polfinalisti afriškega nogometnega pokala. V nedeljo je Alžirija, nasprotnik Slovenije na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki (za Kekove varovance bodo Alžirci res težka preizkušnja), senzacionalno po dveh podaljških izločila Drogbajevo Slonokoščeno obalo. Končni izid je bil 3:2 (0:1, 2:2). Slonokoščena obala je pred dvobojem veljala za izrazitega favorita, saj Alžirci do te tekme niso pokazali veliko. Toda tekmeci Slovenije so v pravem času pokazali svojo moč in mogočnim »slonom« v podaljških dokončno zagrenili življenje ter se prebili med najboljše štiri. Pred tem je bila Gana z 1:0 boljša od Angole. Včeraj je Egipt po podaljških premagal Kamerun s 3:1 (1:1, 1:1). V ponovitvi finala izpred dveh let - takrat je Egipt z golom Mohameda Aboutrike osvojil svoj šesti in drugi zaporedni naslov afriškega prvaka - so se spet bolje znašli Egipčani. Kamerun (ob Egiptu in Slonokoščeni obali je veljal za glavnega favorita prvenstva) je bil sicer večino rednega dela tekme boljši tekmec, toda v podaljških sta ga lastna napaka in sodniška zmota stali ugodnejšega razpleta. Ker odločitve ni bilo po rednem delu, so sledili podaljški. V teh pa so »faraoni« takoj udarili in odločili tekmo. Najprej je Mohamed Nagy Gedo v 93. minuti unovčil slabo podajo Geremija Njitapa proti svojemu vratarju, dve minuti pozneje pa je Hassan s prostega strela poslal zavito žogo proti kamerunskemu golu, Kameni jo je odbil v prečko, od tam pa se je po mnenju sodnikov odbila čez go-lovo črto. Videoposnetek je pokazal, da so delivci pravice Kamerunce oškodovali. Vse kamerunske upe je v 112. minuti dokončno pokopala (upravičena) izključitev Aureliena Chedjouja zaradi prekrška nad Gedom. ČETRTFINALI IZIDI: Angola - Gana 0:1, Slonokoščena obala - Alžirija 2:3, Egipt - kamerun 3:1, Zambija - Nigerija 4:5 po 11-m (0:0) POLFINALE (v četrtek): Egipt - Alžirija, Gana - Nigerija V SMRTNI NEVARNOSTI - Salvador Cabanas Ortega, zvezdnik Paragvaja, ki bo junija na SP v JAR, igral proti Italiji, je v smrtni nevarnosti, saj so ga včeraj v Mehiki hudo ranili s strelom v glavo. nogomet - Po 21. krogu A-lige Je konec? Inter dobil derbi z Milanom, a tudi za Ferraro se bliža konec INTER BREZ TEKMECEV - Po gladki zmagi Interja proti Milanu lahko v bistvu arhiviramo tudi letošnje prvenstvo. Lanski prvak tudi letos nima tekmecev in v nedeljo zvečer so Mou-rinhovi varovanci dokazali, da je prepad med njimi in ostalimi italijanskimi ekipami še vedno zelo širok. A ravno tako širok je prepad med Interjem in najboljšimi evropskimi klubi, kar je gotovo zelo slab znak za italijansko nogometno gibanje. KDO PO FERRARI? - Nov poraz Juventusa bo najbrž usoden za trenerja Juventusa Cira Ferraro. Vsaj še v četrtek, ko bo Juventus igral proti Interju v če-trtfinalu italijanskega pokala, zadnjemu preostalemu cilju res negativne sezone črnobelih, bo Ferrara na klopi turinske-ga moštva, potem pa bodo pri Juventu-su začele padati glave. Sicer se predsednik Jean-Claude Blanc noče odločiti, ker odslovitev Ferrare bi pomenila, da je sam zgrešil vse ključne izbire. Prav on je namreč odslovil Ranierija in potrdil Ferra-ro pred začetkom sezone. A situacija je postala nevzdržna. Take krize pri Ju-ventusu ne pomnijo že 20 let. Dodaten problem pa je pomanjkanje zamenjav na nivoju, ki bi bile pripravljene sprejeti nekajmesečno zaposlitev. Vialli? Conte? Hiddink? To so imena, ki krožijo, a nobeden od treh ni pripravljen prevzeti Fer-rarovo mesto brez zagotovil, da gre v resnici za nek dolgoročni program. Po svetovnem prvenstvu naj bi se namreč vrnil Lippi (v vlogi športnega direktorja?), ki naj bi imel v naslednji sezoni odločilno besedo. Prav zato so v vodstvu kluba pred zelo zahtevnimi odločitvami. Napake Blanca pa so uvod v naslednje poglavje: KO PREDSEDNIKI GREŠIJO - V nogometnem svetu (in žal se je ta na- vada preselila tudi na druga igrišča in v druge športe) je postala zamenjava trenerjev skoraj vsakdanje opravilo. Kljub temu, da marsikdaj z zamenjavo ne dosežeš ničesar. Še nikoli pa nismo brali, ker žal to ni mogoče, da bi kdo odstavil predsednika. V marsikaterem društvu pa bi tako početje imelo veliko boljše učinke kot zamenjava trenerja. Zadnji primer je Livorno. Po tekmi z Napoli-jem je trener Serse Cosmi prebral pismo, s katerim se umika in prepušča svoje trenersko mesto nekomu drugemu. Med možnimi kandidati za Cosmijevo nasledstvo je tudi Zdenek Zeman, kar bi gotovo dodatno razživelo italijanski nogomet, kjer le občasne Mourinhove izjave nekoliko razburijo javnost. Cosmi je svoj odstop utemeljil z razhlajnim odnosom med njim in predsednikom Spinellijem, ki je hotel Cosmiju vsiliti svoje izbire in določiti, koga vključiti v postavo in koga ne. Kljub temu, da je Cosmi ekipo prevzel, ko je bila zadnja na lestvici, zdaj pa bi se Toskanci izognili izpadu iz lige. Niti dobri rezultati torej niso zadostovali predsedniku, da bi Co-smiju omogočil delati v miru. Verjetno se je svoje »novoletne« odločitve kesal tudi predsednik Udineseja Gianpaolo Pozzo, ki je med pavzo odslovil Marina in v Videm poklical Giannija De Bia-sija. Zamenjava se ni obrestovala in Fur-lani so zdaj na 17. mestu z le točko prednosti nad Catanio. Se bo Pozzo posipal s soljo in nazaj poklical Marina? Res je, predsedniki vlagajo mastne denarce za vodenje nogometnega kluba, a nikjer ne piše, da če si predsednik nogometnega kluba avtomatično postaneš nogometni strokovnjak. Žal se mnogi predsedniki tega ne zavedajo. B-LIGA: Lecce - Piacenza 1:0 košarka AcegasAps: sezone je v bistvu konec AcegasAps tudi v Osimu ni prekinil negativne serije in po grdi tekmi klonil proti ekipi, ki so jo zadnji hip sprejeli v prvenstvo in so jo sestavili v nekaj dneh. Tržačani so stalno zaostajali za nasprotnikom in niso znali izkoristiti niti trenutkov, ko jim je na srebrnem krožniku ponujal možnost za nadoknadenje. Sezona je zdaj dejansko zaključena, saj je vendar nekoliko težko, da bi šibki Jesolosandona Bk v preostalih tekmah delu sezone petkrat zmagal. Čeprav izgleda nekoliko čudno, je v tržaškem društvu že čas za obračune. Optimizem z začetka sezone, ko je vodstvo povsem zaupalo mlajšim igralcem, je izplahnel in preostanek prvenstva bo služil le za ocenitev, kateri igralci še lahko nosijo dres tržaške ekipe v naslednji sezoni. Verjetno ne bo več Scarponija, ki je skrajno nestanoviten in v bistvu samo meče (ko je treba in ko ni treba), Marisija (ki je dober v obrambi, a neučinkovit v napadu), Ciglianija (ki ni dorasel kategoriji) in Crotte (ki je itak last Mens Sane, a si bo verjetno služil kruh v kaki nižji kategoriji). Vprašljiva je tudi potrditev Lenar-dona, enega lanskih protagonistov, ki pa letos igra na splošno zelo slabo, in Ben-fatta, ki si prizadeva, a ni dorasel drugim centrom te kategorije. Od naslednjega leta, ko bo črta treh točk premaknjena za pol metra, pa bodo kakovostni visoki igralci slej ko prej ključ za zmago. Nedeljski izid: Edilcost Osimo -AcegasAps 69:59 (17:11; 36:27; 55:40) AcegasAps: Benevelli 10, Benfatto 19, Scarponi 2, Lenardon 3, Bocchini 15, Spanghero 2, Cigliani 8, Colli, Bonetta n.v, Crotta n.v., trener Bernardi. Edilcost Osi-mo: Rossi 9, Naso 14, Cardellini 8, Vrtale 18, Gennari 7, Pozzi 11, Fois, David 2, Ma-gliani n.v., Fabbri n.v., trener Ercolessi. Izidi 19. kroga: Montecatini -Trento 65:66; Forli - Riva del Garda 73:57; Fortitudo - Castelletto Ticino 110:91; Osimo - AcegasAps 69:59; Jesolosandona -Ozzano 78:88; Fidenza - Verona 66:76; Brescia - Treviglio 70:76; Omegna počivala. Vrstni red: Fortitudo Bologna 32, PentaGruppo Ozzano in VemSistemi Forli 30, Centro del Latte Brescia in Bi-tumcalor Trento 22, Co.Mark Treviglio 20, Paffoni Omegna in Tezenis Verona 18, AgricolaGloria Montecatini, Nobili SBS Castelletto Ticino in Edilcost Osimo 14, Siram Fidenza 12, AcegasAps Trst in Car-tiere Riva del Garda 10, Jesolosandona 0. Marko Oblak Alžirci premagali Slonokoščeno obalo - Vpomnalu proti »večnemu nasprotniku« Egiptu rokomet - EP Slovenija si je zelo otežila pot INNSBRUCK - Slovenska izbrana vrsta je na dosedanjih evropskih prvenstvih dobila oba obračuna proti Češki - v Sloveniji leta 2004 je zmagala s 37:33, na Norveškem leta 2004 pa s 34:32 -, lepo tradicijo pa je prekinila v nedeljo v Avstriji. Izbranci Zvoni-mirja Serdarušica so s sploh prvim porazom na zaključnem turnirju -v prvem delu so premagali Švede ter igrali neodločeno z Nemci in Poljaki - naredili velik korak nazaj na poti do Dunaja, kjer bodo konec prihodnjega tedna na sporedu najbolj prestižne in pomembne tekme evropskega prvenstva. Če jih želi doseči, potem mora danes (ob 1615) ugnati Francoze, sicer aktualne svetovne in olimpijske prvake, jutri pa še Špance. Slovenija je s porazom nazadovala na peto mesto v skupini II. V vodstvu so Poljaki in Francozi s po petimi točkami, Španci jih imajo tri, Čehi in Slovenci po dve, zadnjeuvrščeni Nemci pa eno. Izidi skupine B: Hrvaška -Islandija 26:26 (12:15), Norveška -Avstrija 30:27 (15:12), Rusija -Danska 28:34 Vrstni red: Hrvaška 5, Islandija, Norveška in Danska 4, Avstrija 1, Rusija 0. odbojka - Konec prvega dela državne B2-ligi Grenak priokus Črna sobota Televite TS volley 2010 - A. Peterlin igral zadržano, Corazza neučinkovit zaradi utrujenosti Prvi del državnega prvenstva B2-li-ge se je za Televito Trieste volley 2010 zaključil z grenkim priokusom. Na gostovanju pri Motti so Drasičevi varovanci ostali praznih rok (čeprav so na tekmo odšli z mero optimizma) in odigrali eno najslabših tekem doslej. Skratka, na igrišču so se predstavile le blede sence igralcev. Tako je sobotni nastop ocenil tudi David Jercog, odgovorni za statistike pri Televiti 2010: »Ne vem, zakaj so imeli fantje tak odnos. Zdelo se je, da ne morejo odreagirati.« Jercog je omenil, da so tokrat popustili v napadu, ki je bil preveč predvidljiv, blok pa ni bil tako učinkovit kot v prejšnjih krogih. Tudi obramba je pešala. Ambrož Peterlin v vlogi libera ni igral po svojih najboljših močeh, saj še ni saniral poškodbe: »V sprejemu je še nekako šlo, v obrambi pa je bil Ambrož zadržan, kar se je poznalo,« je dejal Jercog. To je potrdil tudi Ambrož: »Bil sem psihološko blokiran, čeprav med tekmo nisem občutil bolečin.« Zdaj bo vsekakor izkoristil prvenstveni premor (Televita bo prvo tekmo drugega dela prvenstva igrala šele 6. februarja), prav gotovo pa ne bo nastopil na prvih dveh tekmah drugega dela. Ta teden bo vadil samo z utežmi, naslednja dva tedna pa še ne ve kaj bo. Na gostovanju je tokrat odpovedal tudi najučinkovitejši napadalec Corazza, ki je dosegel le 9 točk, veliko je tudi grešil. Jercog je omenil, da je najbrž to znak utrujenosti, zato bo premor dobrodošel tu- David Jercog, odgovorni za statistike (levo) in trener Franko Drasič (levo) kroma di zanj. Mari in Slavec nista veliko grešila, vendar nista nizala točk. Veliko napadov pa je nevtralizirala tudi zelo dobra obramba gostiteljev. Čeprav sodi sobotni tekmec med boljše ekipe v prvenstvu, bi lahko Televi-ta iztržila kaj več, meni Jercog. Po porazu je Televita 2010 obdržala 10. mesto. Sprememb na dnu lestvice ni bilo, saj so vse ekipe od 11. do 14. mesta tudi izgubile. Ostali izidi: Biancade - Sarmeola 0:3, Trenitno - Sisley 3:1, Mestrino - Volley Rosa' 3:1, Cles - Loreggia 3:1, Moselice - Metallsider Trento 3:1, VBU - Cor-denons 0:3. Vrstni red: Mestrino 37, Mon-selice 33, Sarmeola 27, Cordenons 26, Cles, Motta in Metallsider Trento 23, Volley Rosa' 21, Trentino 17, Televita 2010 13, Sisley 13, VBU 9, Biancade 5, Loressi 2. STATISTIKE: Skupno po 13. krogih: Corazza 262, Mari 170, Slavec 90, Bassi 81, Kante 35. DRŽAVNE LIGE KOŠARKA A-liga IZIDI 15. KROGA: Neapelj - Cantu 37:128, Milan - Treviso 80:73, Rim - Caserta 83:64, Siena - Bologna 100:70, Teramo - Montegrana-ro 61:63, Ferrara - Biella 89:78, Avellino - Cremona 71:63, Varese - Pesaro 89:86. VRSTNI RED: Siena 30, Caserta in Milan 20, Cantu, Avellino in Bologna 18, Biella in Montegra-naro 16, Teramo, Treviso in Rim 14, Varese 12, Cremona in Pesaro 10, Ferrara 8, Neapelj -8. ODBOJKA A1-liga IZIDI 22. KROGA: Piacenza - Forli 3:1, Taranto - Trento 0:3, Perugia - Cuneo 1:3, Lo-reto - Vibo 2:3, Latina - Monza 0:3, Modena - Treviso 3:1, Verona - Pineto 3:0, Macerata je bila prosta. VRSTNI RED: Trento 53, Cuneo 48, Piacenza 45, Treviso 43, Modena 40, Macerata 39, Monza 34, Verona 32, Vibo 26, Perugia in Taranto 23, Latina 19, Forli 17, Lo-reto 14, Pineto 6. VATERPOLO A2-liga IZIDI 6. KROGA: Bologna - Padova 12:16, Ca-mogli - Bergamo 14:4, Como - Torino 11:12, Pall. Ts - Chiavaari 8:8, Brescia - Modena 12:10, Vigevano - Quinto 5:6. VRSTNI RED: Quinto 16, Camogli 14, Padova 13, Bergamo, Brescia in Torino 12, Bologna 8, Vigevano 6, Chiavari 5, Pall. Ts 4, Modena 1, Como 0. ROKOMET A1-liga IZIDI 13. KROGA: Mezzocorona - Castena-so 38:22, Intini Noci - Pressano 32:21, Bocen - Girgenti 40:21, Meran - Pall. Ts 20:19, Ro-magna - Ambra 21:22, Prato - Brixen 30:30. VRSTNI RED: Bocen 34, Mezzocorona 27, Prato in Pall. Ts 26, Intini Noci in Brixen 19, Meran in Pressano 18, Girgenti 16, Ambra 12, Romagna 8, Castenaso 3. / ŠPORT Torek, 26. januarja 2010 1 B NAŠ POGOVOR - Predsednik OK Val Sandro Corva »Potreben je čas, a se bomo vrnili VŠtandrežu in Doberdobu imajo veliko mladih - Sodelovanje? Ne, hvala Sandro Corva je že vse od ustanovitev društva leta 1978 ključna figura pri OK Val. Nekaj časa se je zaradi družinskih razlogov (pa tudi zaradi nestrinjanja z društveno politiko) umaknil, vendar spomin na prvo ljubezen nikoli ne usahne. V trenutku, ko je klub to najbolj potreboval, se je vrnil, tokrat v vlogi predsednika, sodeč po njegovih besedah pa tudi obnovitelja nekdanje slave. Če bo le možno. Predsednik Corva, kot včasih vsi Štandrežci, ste bili najprej nogometaš pri Juventini. »Začel sem pri osmih letih, ko sem bil star štirinajst let pa sem bil že trener cicibanov, sicer brez izkaznice. Takrat je društvo hodilo po slovenske igralce tudi v Čedad. Trener sem bil do svojega 18. leta. Takrat smo poleti hodili klapa iz Štan-dreža igrat poletne turnirje v odbojki v Dijaški dom v Gorico ali pa k sv.Ani. Jaz, Ivan Plesničar, Karlo Nanut, pokojni Renco Fa-ganel, David Mucci, Loris Nanut in drugi. Zmagovali smo! Ko smo izvedeli, da gradijo v Štandrežu telovadnico, smo se vpisali v uradno ligo. Prvo leto smo romali od igrišča do igrišča, odbojkarski zvezi smo sproti sporočali, kje bomo igrali domače tekme. Ko je bila telovadnica v Štan-drežu dograjena, je postala naš brlog. Tako se je začelo, najprej v okviru Juventi-ne, leta 1978 pa smo ustanovili OK Val, ker smo se ob zamenjavi vodstva v Ju-ventini počutili odrinjene na rob. Kaj vsega smo dosegli z Valom, pa veste ... Dosegli ste v bistvu rezultate, kakršne v moški odbojki ni pri nas dosegel nihče v zadnjih 30 letih. Zakaj zdaj ni društvo več tako močno, kot je bilo včasih? Pokazala se je nepravilnost nekaterih dolgoročnih društvenih izbir na področju meddruštvenega sodelovanja, pa tudi istočasno vlaganje v ženski sektor na visoki ravni ni bilo posrečeno. V obeh primerih smo nasedli obljubam in zagotovilom drugih društev, politike in civilne družbe, ki se niso uresničila. Rezultat tega je bil, da smo se znašli brez igralskega podmladka in finančno na tleh. Ostala je le članska moška ekipa, kako žalostno pa je stanje slovenske ženske odbojke na Goriškem, pa lahko vidite sami. Kaj je ostalo pozitivnega od nekdanjih zlatih časov? Predvsem navezanost, zagnanost in navdušenje tistih, ki so ostali in vedo kaj je Val pomenil. Posebno sedanji odborniki se zavedajo, da moramo počasi spet postati to, kar smo bili. Je to sploh mogoče? Poglejte, v samih dveh letih smo v Štandrežu in Doberdobu navdušili za odbojko skoraj 90 otrok, deklet in fantov. Govorimo izključno o miniodbojki. Je več deklet ali fantov? Petinšestdeset odstotkov je deklet. Boste torej gojili tudi žensko odbojko? To je še odprto vprašanje. Zagotovo je ne bomo, če bo kot pri Govolleyju vse na ramenih ene same osebe. Tako ne gre. Jaz imam svoj načrt: dekleta v Doberdobu, fantje v Gorici. Ze prihodnje leto načrtujemo nastop na tekmah odbojkarske zveze v kategoriji do 14 let. Kot sem povedal, z dekleti v Doberdobu, s fanti pa v Štandrežu. Se torej Val vrača na prizorišče mladinske odbojke? Se! Imate za to v klubu dovolj energij? Kako ste organizirani? V Štandrežu imamo dve skupini, trenira pa jih Samuel Brajnik. Zanje skrbijo Karen Peteani, Katerina Quinzi, Tjaša Corva in Peter Povšič. Delajo vse oni, jaz grem včasih le pogledat, kako je. Poleg tega je v Štandrežu Jurij Plesničar pravi factotum, čuvaj, šofer, paznik. V Doberdobu vadi od ponedeljka do petka pet skupin. Telovadbo vodi Lucia Danielis, minivolley pa Leon Hrovat, pomagajo pa Luisa Gergolet, Ingrid in Nataša Frando-lič. Organizirani so, vse teče samo. In člani? Imamo majhen odbor »starih«: igralcev in odbornikov ter trenerja Ma-kuca. Problemi so z udeležbo na treningih, saj mnogi težko usklajujejo službo s treningi. Rezultati so vsekakor zelo dobri. So dobri, ampak je med njimi in minivolleyjem velika starostna luknja. Kako jo mislite zapolnit? Res je, ampak pri članski ekipi niso vsi stari, kdo pa se nam lahko v prihodnjih letih tudi še pridruži. Koliko let lahko torej še računate nanje? Osem let? Verjetno ne. Bi lahko mladi, ki imajo zdaj osem devet let čez osem let igrali v C-ligi? Ne, razen če ne bi bili izjemni talenti. In torej? Za igranje v C-ligi na Goriškem ni tako težko najti igralcev, že zdaj se nam jih ponuja kar precej. Mladi, to je druga zgodba. Rasti morajo skupaj in skupaj tudi prestopiti prag članske ekipe kot čisto nova generacija. Jih je dovolj? Mislim, da ja, z leti se jim lahko pridružijo tudi novi fantje. Kaj pa sodelovanje z ostalimi goriškimi društvi? Ste zainteresirani? Zdaj ne. Ne verjamete v sodelovanje? Je morda ideja zgrešena? Ne ideja, ljudje so zgrešeni. Nekdanji skupen projekt Rast je bila dobra ideja, mi smo vanjo verjeli, a smo jo dobili po glavi. Kako na splošno ocenjujete stanje goriške odbojke? Zelo dobro delajo pri Olympii. So organizirani, imajo svoje mlade, predvsem imajo Andreja Vogriča kot organizatorja. Lahko jim le čestitam. Bi se lahko povzpeli visoko kot včasih vi? Samo s svojimi igralci lahko čez nekaj let pridejo do B2-lige, v njej pa se brez okrepitev danes ni mogoče obdržati. Želje za leto 2010. Play-off za našo C-ligo, še kakšna zmaga malih na turnirjih, kot nazadnje v Novi Gorici, in biti finančno na zeleni veji. Aleksander Koren NEMOGOČI PAR ro rp Športni uspeh? Igral sem košarko in v zgodnjih najstniških letih nastopal za deželno selekcijo. Najlepši spomin pa so enotedenske priprave v Postojni z najboljšimi 15-in 16-letnimi slovenskimi košarkarji. Zadnji dan smo odigrali turnir ena na ena, prišel sem do finala in tam premagal Gregorja Fučko. Najljubši športni mentor? Lucio Martini in Gorazd Pučnik. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Pred nekaj urami. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Vsaj enourni jutranji tek v naravi, po možnosti vsak dan. Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Mojstrski žongler s košarkarsko žogo Gigi Korošič, Bor in vse slovenske reprezentance. Športnik med kolegi? Gotovo je Duško Jelinčič dosegel odmevne alpinistične uspehe. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? Če bi bilo možno, bi bilo lepo, da bi tja šel s kolego snemalcem. Športna kultura: do katere točke traja namiznoteniški niz? Nekoč do 21., zdaj do ... 15.? 11. Poznate Martino Milič? Namiznoteniška igralka Krasa. (pv) ro ro Študijski uspeh? Na tem, da diplomiram na Fakulteti za šport v Ljubljani. Tvegam, da bo zagovor na pustni ponedeljek. Najljubši učitelj ali profesor? Daria Betocchi. Kdaj si bila zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? Lani spomladi sem v Rimu obiskala več muzejev. Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Priznam, da ne berem veliko. Prelistam Primorski dnevnik in Unita, najraje pa vprašam očeta za obnovo in potem sledi debata. Najljubša glasba, knjiga, film? Najraje imam rock 60-ih in 70-ih let, moja najljubša knjiga je Niente e cosi sia Oria-ne Fallaci, med vsemi filmi izberem Braveheart in Poslednjega Mohikanca. Intelektualec v tvojem športu? Za nikogar ne morem reči, da je intelektualec. Moja mama Sonja in sestrična Katja pa sta verjetno še najbolj razgledani. Dobiš vstopnici za ogled Louvra. S kom greš v Pariz? S svojo sladko polovico Evo Carli. Splošna kultura: naštej vsaj tri dnevnike, ki izhajajo v Sloveniji. Ehm ... Delo, Novice, Novi Matajur, Novi glas? Delo drži. Sicer pa Slovenske novice, Dnevnik, Večer ... Poznaš Ivana Bajca? Ne in se mu zaradi tega opravičujem. (pv) »Najlažje je ods t r a n i t i spodnjice. Seveda diskretno.« (Kaj če boksar za nekaj gramov preseže dovoljeno težo? Dejan Zavec, Piramida, TVSLO, 19.1.) »Zmagali bi, tudi če bi nas ostalo sedem na igrišču. Jaz sem tujec, prvenstvo je vaše. Jaz bom odšel, prvenstvo pa bo ostalo, zato je vaš problem, ne moj.« (Jose Mourinho o zmagi in sojenju na milanskem derbiju, 24. 1.) »Naši politiki pač ne morejo sveta spraviti na kolena. Sama ga kakšen dan lahko.« (Slovenka leta 2009 Petra Maj-dič, 21. 1.) »Se opravičujem, a zaradi tahikardije nisem bistrih misli.« (Trener Snaidera Demis Cavi-na po nedeljski zmagi, Il Gazzettino, 25. 1.) »O izboljšavah.« (O čem razmišlja nordijski kom-binatorec Alessandro Pittin med tri-sekundnim letenjem, La Stampa, 25. 1.) 360 STOPINJ Jan Posluša rok, punk-rok, ska, in metal glasbo klasično pa, ko študira in bere Jan Sossi je pred kratkim dopolnil 23 let (rojen je 12. januarja 1987). Košarko je spoznal pri Poletu, kjer je igral nekaj let, nato pa prestopil h Kon-tovelu, kjer nastopa še danes. Ze osmo leto igra v članski ekipi v D-ligi. Preizkusil se je tudi v jadranju (na poletnem tečaju), rad ima gore in nasploh hojo (letos se je prvič udeležil tudi pohoda od Pasje ravni do Dražgoš - 38 km), opravil pa je tudi tečaj jahanja. Zdaj obiskuje Jan 2. letnik medicinske fakultete na ljubljanski univerzi. Med tednom trenira z univerzitetno ekipo in pili kondicijo v telovadnici, ob petkih trenira s Kontovelom, ob sobotah ali nedeljah pa igra. Med svoje najboljše športne dosežke uvršča športnik iz Opčin državni naslov na sred- nješolskem turnirju rokometa. Stan: smo na Krasu, se že zna Ostali športi: plavanje pri Boru, 10 lekcij jahanja, 3 mesce jadranja poleti, planistvo spora-dično, a mislim vedno več, fitness Moj mentor: moja vest Ostale dejavnosti in konjički: branje literarnih del, esejev, wikipedi-ja in študij Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-oddaja: Corriere della sera, Re-pubblica/Internaziona-le/televizije ne gledam Spletna stran: wikipedia Knjiga na nočni omarici: Najljubša glasba: rok, punk-rok, grudge, ska, metal, klasična, ko berem in študiram Najljubši film: Pulp fiction Moj lokal: Savo (caput mundi) Najljubša jed: jem vse in mi je vse všeč. Ne preveč sladkega, ker sem diabetik Najljubša pijača: temno pivo Mi je všeč/mi ni všeč: človestvo/vse kar je proti temu Najljubši športnik: ga nimam Najljubša osebnost: Gorbačov, Che, Churchill, Pollock in Warhall Najljubše počitnice: čakam vedno prihodnje ... vsako leto so lepše Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... ro-kometaš ali plavalec Moja himna: ena, ki velja za cel svet... tista je moja Moj vrstni red: zdravje, ljubezen, prijatelji, šport ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV •ri SESTAVIL LAKO MEVŽA, PRISMODA fl * SESTAVA VEČ STROJEV ZA KAKO OPRAVILO ŠAMPION ITAUJANSKI POUHK (LORENZO) OTROK > FOTO LAKO SMUČARSKI CENTER V ITALIJI MIZA ZA UČITELJA V RAZREDU NEKDANJI KANADSKI HOKEJIST (BOBBY) NEKDANJI PREDSEDNIK ZDA (RONALD) DALEY THOMPSON SOZVOČJE TONOV, SOZVOK PAUL EHRLJCH POKRIVALO SODNIKOV NEKDANJI JADRANOV PREDSEDNIK KRAUS ETERIČNA SILA, DUŠA GEORGE ELIOT OTOK V NEAPELJSKEM ZALIVU PROSTOR ZA ZBIRANJE NERABNIH STVARI ČETRTI MESEC V LETU RIMSKA BOGINJA JEZE SEKRETAR PSI (PIETRO) EDEN OD BERLUSCO-NJEVIH NAZIVOV NAŠE DRUŠTVO Z VRHA DAN V RIMSKEM KOLEDARJU DOLGOREPA PAPIGA TUJE ŽENSKO IME IAN RUSH PROSESKO NOGOMETNO IGRIŠČE DANSKI NOGOMETAŠ VLADE DIVAC SLOVENSKI REŽISER (GREGA) BERI ŠPORTNO PRILOGO PD VRSTA ŽITA PRISTANIŠČE V IZRAELU VEZNIK SNOV PRIJETNEGA VONJA ARABSKI ŽREBEC IZVIR, POREKLO DOLORES IBARRURI NOG. TRENER (MILOŠ) ŠP. KOLESAR (ABRAHAM) TURINSKA 'STARA DAMA' SERGIO TAVČAR IVO ZORMAN MEHANIČNO UČENJE REKA V ŠVICI, LEVI PRITOK RENA ORGANIZACIJA ZN ZA KULTURO IN ZNANOST KOSITRU PODOBNA KOVINA (LA) SLOVARČEK - OLSEN = danski nogometaš • ORR = nekdanji kanadski hokejist • RIA = italijanski politik Levih demokratov 14 Torek, 26. januarja 2010 KOŠARKA / državna c-liga - Po spodbudni zmagi v Spilimbergu Zdaj bo treba osvojiti polovico preostalih tekem Neugoden razplet na drugih igriščih - Koš-razlika: dobro kaže Jadran Qubik caffe je s sobotno zmago dohitel San Daniele po številu točk, ostaja pa še vedno zadnji na račun poraza na prvi tekmi. Žal so v spodnji polovici lestvice zmagale tudi druge ekipe: Gorica je premagala Vatovčev Oderzo (prvič brez Sotta-ne), Rovigo pa San Vendemiano. Na dnu je slavil tudi videmski Virtus, ki je premagal favorizirani Codroipo, sicer naslednji nasprotnik Grbčevih varovancev. Na papirju sta Slavca in soigralce čakala dva »nemogoča« spopada, drugi zaporedni poraz Codroipa, ki je bil še pred kratkim tik pod vrhom, pa je za jadranovce gotovo dober znak. Poleg tega bo Codroipo jutri nadoknadil zaostalo tekmo trinajstega kroga prvega dela proti Gorici. Devetnajstega novembra se je to srečanje predčasno zaključilo na račun nenadne slabosti Codroipovega krilnega centra Molenta, ki se je zaključila s tragično smrtjo enaindvajsetletnega fanta v goriški bolnišnici. Ob zmagi Gorice, bi bila lestvica po sedemnajstih krogih spet izjemno strnjena: od tretjega do dvanajstega mesta bi namreč bili le dve zmagi razlike. Za Jadran bi lahko to bila dobra novica, če bi se z izjemno igro ponovno vključil v boj za končnico, slaba pa če mu to ne bo uspelo. Neposredni nasprotniki V državni C-ligi bo letos le ena zadnja ekipa neposredno izpadla, drugi izpad pa bo po vsej verjetnosti odločila serija dodatnih tekem med štirinajsto in petnajstouvrščeno ekipo. Glede na izjemno izenačeno prvenstvo je namreč bolj malo verjetno, da bi bila razlika med tema ekipama večja od štirih točk. Verjetneje je, da bodo na koncu po dve ali tri ekipe imele enako število zmag, tako da bi lahko o neposrednem izpadu odločali medsebojni spopadi. Jadranovci so v soboto izenači- li račun s Spilimbergom, s katerim imajo sedaj tudi popolnoma enak koš količnik. Položaj Jadrana je glede medsebojnih spopadov sorazmerno ugoden, saj imajo pozitivno koš razliko kar s tremi »bližjimi« neposrednimi nasprotniki. Z Gorico so prvič slavili za tri pike, z Virtusom za dve (a v gosteh), z Rovigom pa kar za petindvajset. Grbčevi fantje bodo morali v gosteh poskusiti obrniti v svojo korist še koš razliko proti San Vendemianu (-3) in San Danieleju (11), na domačih tleh pa proti Pado-vi (-6). Šest zmag za obstanek!? V zadnjih petih sezonah državne C-lige so najslabše ekipe po navadi zbrale vsaj šest zmag. Izjema je sezona 2005-06, v kateri je zadnjeuvrš-čeni Don Bosco zmagal le tri tekme in doživel prvo od dveh zaporednih nazadovanj. Leto za tem je v prvenstvu igralo le štirinajst ekip, tako da so vse ekipe odigrale po štiri tekme manj. Dvanajsta in trinajsta ekipa pa sta tako imeli po 14 pik ob zaključku sezone. Sicer je predzadnje mesto zmeraj osvojila ekipa z osemnajstimi točkami, trikrat pa je toliko točk imelo več ekip. Lani je prav z osemnajstimi točkami po nesreči neposredno izpadel Bor - na račun poraza v zaključnem derbiju in sočasnih izjemno neugodnih izidov na ostalih igriščih. Za trinajsto mesto, prvo, s katero lahko ekipa po rednem delu ohrani status državnega ligaša, pa so morali v preteklosti zbrati vsaj enajst zmag. Franco in soigralci morajo torej zmagati vsaj polovico preostalih trinajstih srečanj, če hočejo doseči miren obstanek. Če v rednem delu »le« štirikrat slavijo pa jih verjetno čaka serija dodatnih srečanj, tako da bi na koncu tako in tako morali doseči vsaj šest zmag... (M.O.) Saša Ferfoglia je dosegel v Spilimbergu 16 točk kroma NAJBOLJŠI STRELCI Ta teden: Ban (K) in Bole (B) 19, Paoletic (K) 18, S. Ferfoglia (J) 16, Švab (K) 13, Štokelj (B), Haskič (Br), Bozic (Br), Sosič (J) in Vitez (J) 12, Pilat (B) 11. Skupno drž. C-liga: Sosič 206, Coco 146, Slavec 140, Marusič 137, S. Ferfoglia 107, Franco 81. Skupno dež. C-liga: Klarica (Br) 247, Haskič (br) 224, Madonia (B) 186, Alberti (B) in Crevatin (b) 185, Šušteršič (B) 143, Secc-het (Br) 137, Krizman 133 (B), Bole (B) 126, Buttignon (Br) 123. Skupno D-liga: Ban 180, Pao-letič 163, Lisjak 159, Zaccaria 146, Švab 140, Gantar 69, God-nič 51. deželna c-liga - Na 1. maju Veliko gledalcev ob debutu Pilata v Borovem dresu V izenačeni deželni C-ligi vztraja na vrhu trojica Alba, Santos (ki je registriral dolgoletnega borovca Babicha) in Roraigrande. Tokrat so vse tri kraljice doma opravile svoj posel, Pordenončani bodo v soboto gostje na Stadionu 1. maja. Šesterico dejansko že zanesljivih udeležencev play-offa (eden od teh bo sicer že predčasno neposredno napredoval) dopolnjujejo Ardita, Latisana in presenetljiva Servolana, ki delijo četrto mesto. Od Brega -ki je danes sedmi - navzdol pa se odigrava čisto drugo prvenstvo, ki bo najbrž skrajno neodločeno vse do zadnjega kroga rednega dela prvega maja. Brežani, ki so uspešno vključili izkušenega Gionechettija, imajo za sabo šest porazov v zadnjih sedmih nastopih, negativen trend morajo skušati obrniti že v soboto ponovno doma proti sicer neugodni goriški Arditi. Zasuk bodo iskali v soboto spet pred domačo publiko (ki je v soboto prišla množično pogledat Pilata in pokrajinski derbi s Škedenjci) tudi Svetoivančani, ki so izgubili zadnje štiri tekme zapovrstjo. Krstni nastop nekdanjega prvoligaša (po šestih mesecih popolnega mirovanja) je bil kar se da spodbuden, tako da kljub veliki zamudi na lestvici borovci le še niso obsojeni na izpad. Zanimivo je dogajanje tudi v deželni D-ligi, kjer so Kontovelci opravili svojo dolžnost (nedeljski termin zanje ni več tabu) in hkrati izkoristili ugodne rezultate tudi z drugih igrišč. Gerjevičevi možje so zdaj prvič sami na drugem mestu, saj je tržiška postava izgubila doma proti okrepljenemu Roman-su. Na roko je našim prišel tudi pekoč poraz tržaškega San Vita na gostovanju pri videmski Sbrindel-li. Prehiteti vodilni videmski Geat-ti, ki je doslej izgubil vsega le enkrat (in ima šest točk prednosti pred Kontovelom), bo objektivno zelo težko. Vendar če nadaljujejo v tem slogu (pet zaporednih uspehov), jim uvrstitev v končnico za napredovanje (ki je bila pred začetkom prvenstva povsem nenade-jana) ne bi smela uiti. Visoko uvrstitev bodo branili v soboto v Ro-mansu na novem zrelostnem izpitu. Košarkarji z Goriškega računajo na izkušene igralce, kot so center Ilic, krilo Cabas in januarski prihod, branilec Calzolari, Lisjak in soigralci pa se na to ne ozirajo preveč in želijo serijo uspehov na krilih navdušenja še podaljšati. Z derbija v Trstu kroma Očetu poletove košarke Sergiotu Tavčarju čestitamo ob praznovanju 60. rojstnega dne vsi pri košarkarski sekciji AŠD Polet Vsi pri AŠZ Jadran čestitamo Sergiotu Tavčarju ob praznovanju 60. rojstnega dne. d-liga Kontovel tvegal, a spet zmagal Don Bosco - Kontovel 64:68 (4:15, 23:41, 42:50) KONTOVEL: Bufon (-, 0:1, -), Bernetič 3 (1:2, 1:5, -), Gantar 2 (2:2, 0:1, -), Švab 13 (3:4, 5:9, 0:3), Genardi, Paoletic 18 (3:6, 3:4, 3.7), Starc 2 (0:1, 1:2, -), Ban 19 (5:6, 4:9, 2:6), Lisjak 3 (3:4, 0:3, 0:1), Godnič 8 (1:2, 2:12, 1:3), trener Gerjevic. SON: 22. Kontovelci so v nedeljo v Trstu dosegli svojo že enajsto zmago, s katero so se na sanjskem 2. mestu otresli družbe Monfalconeja. Začetek tekme je bil popolnoma v znamenju Kontovela, ki je s čvrsto obrambo povsem onesposobil in zmedel gostitelje. Prvi koš je tako za Don Bosco dosegel Krča-lic šele v 7. minuti, drugega pa so gostitelji dosegli celo šele ob zvoku sirene. Kaosa v domačih vrstah pa Kontovelci niso docela izkoristili, saj so v napadu zgrešili nekaj lažjih metov, sicer bi bila njihova prednost že po desetih minutah ogromna. Začetek druge četrtine je bil izenačen, po izidu 20:10 pa se je Kontovelcem odprlo in so spet začeli večati prednost, še posebno ko je Luka Starc z dobrim pokrivanjem izločil iz igre Krčalica, dotlej edinega nevarnega igralca Don Bosca. Kontovel je tako dosegel najvišje vodstvo 20 točk, osemnajst ob glavnem odmoru. Vse je teklo kot po olju. Preveč, kajti visoko vodstvo je Konto-velce začelo uspavati. V tretji četrtini jih ni predramil niti začetni 6:0 Don Bosca, ki je šele tedaj začel kazati svoj pravi obraz izkušenega moštva. Kontovelcem se je v napadu popolnoma zataknilo (0:7 za tri točke), obramba pa ni bila več tako učinkovita. Štiri trojke Don Bosca so bile povod za delni izid 19:6, s katerim so se gostitelji vrnili v igro, še dobro, da je Ban ob zvoku sirene z uspešnim metom od daleč obdržal prednost osmih točk. Toda nova usmeritev tekme je bila začrtana in Don Bosco je v zadnji četrtini počasi odjedel Konto-velovo prednost in minuto 28 sekund pred koncem celo prvič po-vedel (62:61). K sreči so se Gerje-vičevi varovanci pravočasno zbrali, dovolj hladnokrvno izvajali proste mete in na koncu tudi zasluženo zmagali. C-LIGA IZIDI 17. KROGA NPG - Oderzo 69:60, NBU Udine - Caorle 76:72, Pordenone - Montebelluna 82:56, Rovigo - San Vendemiano 74:51, Spilimbergo - Jadran Qubik 64:72, Marghera - Pool Venezia 83:61, Codroipo - Virtus Udine 55:63, Padova - San Daniele 78:70. Pordenone 17 15 2 1256:1037 30 Caorle 17 11 6 1261:1095 22 Marghera 17 10 7 1250:1199 20 Pool Venezia 17 10 7 1192:1154 20 NBU 17 9 8 1225:1200 18 Codroipo 16 9 7 1156:1158 18 Oderzo 17 9 8 1172:1177 18 Montebelluna 17 9 8 1187:1196 18 Padova 17 8 9 1209:1210 16 San Vendemiano 17 8 9 1200:1231 16 Rovigo 17 8 9 1092:1200 16 NPG 16 7 9 1049:1073 14 Virtus Ud 17 6 11 1143:1205 12 Spilimbergo 17 6 11 1201:1266 12 Jadran Qubik 17 S 12 1143:1213 10 San Daniele 17 5 12 1164:1286 10 PRIHODNJI KROG: Montebelluna - Rovigo, Virtus UD - Padova, San Daniele - Spilimbergo, Oderzo - NBU, Jadran Qubik Caffe' - Codroipo (31.1. ob 18.00), Caorle - Marghera, San Vendemiano NPG, Venezia - Pordenone. C2-LIGA IZIDI 17. KROGA Ardita - Venezia Giulia 68:56, Goriziana - UBC 73:84, Bor Radenska - Servolana 71:78, Santos -Credfriuli 95:83, Breg - Collinare 64:70, CBU -CUS Udine 95:73, Roraigrande - Ronchi 85:76, Alba - Latisana 78:75 Alba 17 13 4 1416:1246 26 Santos 17 13 4 1270:1155 26 Roraigrande 17 13 4 1270:1255 26 Latisana 17 11 6 1377:1228 22 Servolana 17 11 6 1393:1301 22 Ardita 17 11 6 1282:1297 22 Breg 17 9 8 1201:1247 18 Venezia Giulia 17 8 9 1214:1170 16 Credifriuli17 8 91396:1429 16 UBC 17 7 10 1245:1278 14 Collinare 17 7 10 1219:1256 14 CBU 17 7 10 1286:1328 14 Ronchi 17 6 11 1237:1330 12 CUS Udine 17 5 12 1189:1295 10 Goriziana 17 4 13 1099:1216 8 Bor Radenska 17 3 14 1207:1318 6 PRIHODNJI KROG: Servolana - Ronchi Credifriuli - Venezia Giulia, Bor Radenska -Roraigrande (23.1. ob 20.30), Latisana - UBC, CUS Udine - Alba, Breg - Ardita (23.1. ob 20.30), CBU - Santos, Collinare - Goriziana D-LIGA VZHOD izidi 16. KROGA Perteole - Geatti 74:83, Sbrindella - San Vito 79:58, Dinamo Dentesano 70:85, Monfalcone - Romans 72:77, Villesse - Grado 63:77, Don Bosco - Kontovel 64:68 Geatti 15 14 1 1203:1055 28 Kontovel 1S 11 4 1007:941 22 Monfalcone 15 10 5 1116:1048 20 Romans 14 9 5 1066:965 18 San Vito 15 9 6 1119:1073 18 Sbrindella 14 8 6 1020:997 16 Dentesano 14 7 7 980:929 14 Grado 14 6 8 994:1057 12 NAB 14 5 9 961:1017 10 Don Bosco 15 5 10 994:1083 10 Villesse 15 5 10 959:1044 10 Perteole 13 4 9 890:6916 8 Dinamo 15 1 14 939:1123 2 PRIHODNJI KROG Grado - NAB, Dentesano - Sbrindella, Romans - Kontovel (30.1. ob 20.30), Dinamo - Vilesse, Monfalcone - Perteole, Geatti - Don Bosco NAJ DOSEŽKI ALEX VITEZ Jadranovec, ki je pred tednom dni dopolnil 21 let, se je v zadnjih treh krogih ponovno vpisal med najboljše strelce ekipe. Zdaj, ko sta poškodbi noge in hrbta mimo, je njegov doprinos boljši: »Zdaj lahko bolje treniram in tudi na tekmah sem lahko zanesljivejši.« Že mesec in pol ob treninigh vadi tudi v fit-nessu in je tako saniral obe poškodbi. Najraje meče izza šestme-trske črte, posebno iz kotov, kljub temu pa na treningih trenira mete iz vseh položajev. V mladinskih kategorijah je zadel izza šestme-trske črte 9:12, na članski pa je doslej zadel na eni tekmi največ štiri trojke. Prosti meti: Klarica (Br) 6:6, Gio-nichetti (Br) 5:5. Za 2T: Slavec (J) 3:3, K. Ferfoglia (J) 4:5 (80%) Za 3T: Bole (B) 4:7 (57,1 %) Statistika flop: prosti meti: Za-nini (B) 0:3, 2T: Bozic (Br) 0:4, Klarica (Br) 1:8 (20 %); 3T: Crevatin (B) 0:7, Sechet (Br) 1:8 (12, 5 %), Breg 5:27 (18,5 %) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 26. januarja 2010 15 ŠAH - V Slomškovem domu v Križu Zamejski prvak že, a v hitrem šahu Na prvem mestu priznani veteran Pino Lakovič in mlada Tjaša Oblak več fotografij na www.primorski.eu V soboto je v Slomškovem domu v Križu potekalo tretje zamejsko prvenstvo v hitrem šahu. Kot smo že poročali je že tretjič zapored naslov prvaka osvojil goriški mojster Pino Lakovič, ki je sicer že slavil na prvi tovrstni prireditvi. Na štadionu prvega maja je tedaj premagal mojstra Božidarja Filipovica in si tako zagotovil zmago. Večkratni državni veteranski prvak in sedanji podprvak je po prvenstvu opažal, da je tokrat nastopalo tudi veliko mladih, medtem ko jih v preteklosti skoraj ni bilo. Obenem je poudaril, da je to prvenstvo v hitrem šahu: »Že v preteklosti sem se skregal z Jelinčičem, ko je bil on organizator, češ da ne more biti zamejsko šahovsko prvenstvo, če ne igramo šaha.« Igralci so tokrat imeli na razpolago vsak po 15 minut na srečanje, kar je tudi po mednarodnih pravilih »hitri šah«. Ta pa se precej razlikuje od »pravega« šaha (t.j. s po dvema urama ali več na glavo), ki pa je iz logističnega in organizacijskega vidika precej zahtevnejši. Igralci lahko dnevno odigrajo le krog ali kvečjemu dva, če temu posvetijo cel dan. Goriški mojster je nazadnje izpostavi dejstvo, da se s šahom »človek nauči uporabljati glavo«, kar so -še predvsem v njegovih časih - v šolskih krogih prepogosto zapostavljali. Zamejskega prvaka v hitrem šahu čaka kar zahtevno leto, saj bo od 10. do 18. februarja v Dresdnu z italijansko reprezentanco nastopal na celinskem ekipnem prvenstvu. Po nastopih z goriško ekipo na ekipnem tekmovanju, bo pomeril moči še v državnem in celinskem prvenstvu veteranov. V ženski konkurenci je že drugič slavila Tjaša Oblak, ki je bila lani druga za Aj-lin Visentin. Tudi ona pa odklanja naslov »zamejske prvakinje«, ker na tem prvenstvu »niso nastopale vse zamejke in na pri- mer Elena Costariol si ta naslov gotovo bolj zasluži. Poleg tega tudi sama nisem igrala dobro - prej nasprotno. Ni ravno moj najslabši nastop, gotovo pa ne spada med najboljše.« Letošnja zmagovalka cilja na šolski državni naslov, za tem pa se bo preizkusila na ženskem absolutnem državnem prvenstvu v Brattu. Otrokom, ki so nastopili na prvenstvu pa bi povedala, »da šah temelji na tem, da nekdo od dveh zgreši, sicer se igra ne bi nikoli končala. Zato nima smisla bati se napak in se jeziti, ko zgubimo. Errare humanum est... « Končni vrstni red* 1. Pino Lakovič (7 točk); 2. Mitja Oblak (6); 3. Dušan Jelinčič, Marko Oblak in Jan Gergolet (5); 6. Igor Lakovič, Alberto Jurissevich, Jan Zobec, Lorenzo Obersnel, Alberto Zemanek in Tjaša Oblak (4,5); 12. Cristina Sustersich, Davide Zacchigna, Elia Riccobon, Marko Visentin, Andraž De Luisa in Luka Nabergoi (4); 18. Devan Što-ka, Dana Tenze in Jan Hussu (3,5); 21. Aj-lin Visentin, Valentina Oblak, Aram Co-varelli, Liam Visentin, Veronika Vascotto in Mojca Petaros (3); 27. Maja Chenda, Urška Petaros in Ivan Smotlak (2,5); 30. Ne-dir Nabergoi, Boštjan Petaros, Andraž Što-ka in Tarek Nelson (2); 34. Peter Chenda in Nestor Jovičic (1,5); 36. Tina Hussu (0). Najboljši mladinci: U8: 1. Boštjan Petaros, 2. Tarek Nelson, 3. Peter Chen-da; U10: 1. Maja Chenda, 2. Ivan Smotlak, 3. Nedir Nabergoi; U12: 1. Lorenzo Obersnel, 2. Elia Riccobon, 3. Luka Na-bergoi; U14: 1. Alberto Jurissevich, 2. Andraž De Luisa, 3. Urška Petaros; U16: 1. Alberto Zemanek, 2. Ajlin Visentin; U20: 1. Jan Gergolet, 2. Jan Zobec, 3. Tjaša Oblak *v skupini z istim številom točk so igralci razvrščeni po sistemu Sonneborn-Berger (M.O.) Tjaša Oblak (levo med partijo proti Jelinčiču) in Pino Lakovič (desno) kroma NAMIZNI TENIS - B2-liga Slab nastop Krasovih fantov Kras - Sarnthein 1:5 Rotella S. - Unterhauser 0:3 (6:11, 6:11, 2:11), Simoneta - Trafojer 3:0 (11:9, 11:8, 11:5), Rotella M. - Hofer 0:3 (10:12 ,3:11, 10:12), Simoneta - Unterhauser 1:3 (10:12, 7:11, 12:10, 9:11), Rotella S. - Hofer 0:3 (5:11, 7:11, 3:11), Rotella M. - Trafojer 1:3 (12;14, 6:11, 1:11) Proti prvouvrščeni ekipi Sarnthein so krasov-ci gladko izgubili: tekma ni bila odločilnega pomena v boju za obstanek v ligi. Zgoniški fantje pa so z igro razočarali in z istim pristopom bodo tudi proti slabšim ekipam težko dosegli zmago. Sarntheinu se je dobro upiral kapetan Bojan Simoneta. V težave je postavil enega izmed boljših igralcev prvenstva Un-terhauserja: oba sta dobro zaigrala in srečanje je bilo izenačeno, v odločilnih trenutkih pa je bil Južni Ti-rolec bolj koncentriran. Pod svojimi sposobnostmi je igral drugi mož ekipe Michele Rotella; proti najslabšemu izmed nasprotnikov Trafojerju je veliko grešil in bil obenem nemotiviran. Mlajšemu bratu Ste-fanu proti boljšim igralcem ni uspelo osvojiti niti niza; pozna se mu pomanjkanje treningov. (T.F.) Ostali izidi: Marostica - San Dona ' 3:5, Marling - Sarmeola 5:2, Settimo - Villazzano 5:1, Lavis -Duomofolgore 1:5. Vrstni red: Sarnthein 20, Settimo 18, San Dona' 16, Marostica 12, Marling 10, Kras in Treviso 8, Sarmeola, in Vilazzano 4. Lavis 0. ŽENSKA A2-LIGA - Izidi 9 kroga: Alto Sebino - Kras 0:4, Norbello - Genova 4:1, Eureka Rim - Rangers UD 2:4, Eppan - Regaldi 3:3. Vrstni red: Kras 15, Norbello 12, Rangers, Eppan in Regadi 10, Alto Sebino in Genova 3, Eureka Rim 1. MLADINSKA KOŠARKA - Deželno prvenstvo U15 Zamujena priložnost Bor ZKB izgubil proti Gemoni - Precej jih je oškodoval sodniški par - Ostali: uspešen Breg v prvenstvu U13 BALINANJE - Derbi za obstanek v C-ligi Gaja z boljšo ekipo, morala pa se je zadovoljiti z remijem Prvo srečanje play-outa med Gajo in Portualejem se je končalo z remijem. Številni gledalci, ki so v soboto napolnili Dom pristaniških delavcev, so spremljali kakovostno srečanje, ki ni bilo nikakor podobno obračunu dveh najslabših ekip v C ligi. S številnimi rekordnimi dosežki sta ekipi dokazali, da si nikakor ne zaslužita mesta v 1. kategoriji. Polovični obračun med Gajo in Portualejem je pokazal, da je slovenska ekipa popolnejša. Srečanje se je sicer končalo z remijem, a Skupek je za Portua-le sam prispeval kar šest od desetih točk. In če njemu spodleti, kaj potem? Sobotni spopad se je začel z odličnim dosežkom obeh štafet, ki sta obe dosegli letošnji najboljši izkupiček. Zmaga je pripadla Por-tualeju (Zocco - Skupek), ki je s 37:34 ugnal odličnega Leghisso (20 na 24) in A. Rosa-tija. V dveh nastopih tehničnega zbijanja je vedno zanesljivi Capitanio s 14:8 premagal Schillanija, Battainu pa so bile dovolj štiri točke, da se je otresel nedoraslega M. Ro-satija (4:0). V bližanju in obveznem zbijanju smo bili priča dvem mojstrskim nastopom, Pino Natural (Gaja) kroma ki nedvomno spadata v višjo ligo. Lažje delo je imel Sancin, ki je gladko (26:19) premagal Doljaka. Obračun med Calzijem in Michelijem je navdušil. Srečanje je bilo do zadnjega izenačenio, na koncu pa je uspelo Calziju obdržati točko prednosti (28:27). Pred nastopom v hitrostnem zbijanju je ta- ko Gaja vodila s 6:4. V najtežji panogi (navette) bi bil Skupkov spodrsljaj usoden za svojo ekipo. Do pol četrte minute sta si bila tekmovalca izenačena, ko pa se je napor stopnjeval je moral veliko mlajši Leghissa z 28:24 priznati premoč nasprotnika. V klasičnih disciplinah sta si ekipi razdelili bero točk. Po slabi predstavi obeh ekip je Gaja najprej slavila v trojkah. Lorenzi in A. ter M. Rosati so s 13:6 premagali katastrofalne Pristaniščnike (Sibelja - Stebel -Battain). Odlično sta svojo vlogo opravila Zocco in Doljak, ki sta s 13:6 zlahka premagala favorizirana Kramarja in Capitania. Med posamezniki sta Sancin in Mic-heli ponovno prikazala odlično igro. Tudi drugič je bil uspešnejši gajevec (13:8), ki je tako povedel svojo ekipo v vodstvo z 10:8. Na stezi sta bili takrat še dvojici, in sicer Ia-cobini, ki je malo prej zamenjal Naturala in Calzi na eni strani ter Tenze in Skupek na drugi. Po neuspešnem startu (0:4) sta bila slovenska predstavnika v belo modrem dresu boljši tekmec in na koncu zasluženo slavila z rezultatom 13:7. (Z.S.) Igralci športne šole Polet/Kontovel so se prvič letos približali zmagi kroma Bor Zadružna kraška banka - Gemona 71:85 (12:29, 34:38, 49:66) BOR: Kocijančič 2, De Luisa 4, Per-co, Semen 6, Mattiassich 10, Bole 7, Mi-lič, Sternad 30, Castriotta, Bachi, Vi-sintin. Trenerja Sancin in Faraglia. PON: Kocijančič, Mattiassich, Bole in Sternad. 3T: Mattiassich 1. Združeni naraščajniki Bora in Brega so proti enakovrednemu nasprotniku iz Humina dejansko zamudili priložnost za nov uspeh, tokrat jih je objektivno precej oškodoval tudi sodniški par. Že v prvi četrtini so si namreč vsi stebri domače ekipe nakopali veliko prekrškov, kar je nato močno pogojevalo igro živčnih in zato neučinkovitih gostiteljev. Ob visokem zaostanku je združena ekipa načajno reagirala in se s Ster-nadovimi koši štiri minute pred koncem približali na same štiri točke razlike. V končnici pa so polagoma morali z igrišča zaradi petih osebnih napak kar štirje igralci, gostje so to izkoristili in povečali prednost. DEŽELNO PRVENSTVO U14 Breg - U.S. Alba 64:80 (21:14, 34:33, 51:58) BREG: Gelleni 6, Gregori 20, Vas-cotto, Sema 6, Grill 4, Matarrese 2, Zobec 7, Fonda 5, Corretti 2, Giacomini 10, Gruden 2, Kralj. Trener: Sila. V zaostali tekmi je pri Bregu gostovala ekipa Albe iz Krmina. Domači so dobro začeli tekmo in povedli tudi za 10 točk. V nadeljevanju so nekoliko popustili in gostje so se do polčasa približali na eno točko. V drugem polčasu pa so brežani povsem popustili tako v napadu kot v obrambi. Preveč je bilo tudi zgrešenih metov, tako da je bil poraz neizbežen. PRVENSTVO U13 RDEČA SKUPINA Polet/Kontovel - Azzurra D 40:43 (13:9, 18:21, 26:37) POLET/KONTOVEL: Tulliach, Daneu T. 10, Dell' Anno 7, Ukmar, Co-loni 1, Antler, Škabar 4, Ciuch S., Daneu A. 12, Furlan 2, Grgič 4, Perrelli. Trener: Vremec. Igralci ekipe Športne šole Po-let/Kontovel so se prvič v letošnjem prvenstvu približali zmagi. V nasprotju z zadnjimi tekmami so tokrat Vremče-vi igralci začeli bolj odločno in prevzeli vodstvo. Tržačani so v nadaljevanju uspeli nadoknaditi zaostanek, si priigrali tudi 11 točk prednosti (26:37). Domači igralci pa so takrat odločno reagirali in se v zadnjih minutah tekme približali Azzurri. To pa je bilo tudi vse, saj so se gostje v zadnjih minutah pravočasno zbrali in zmagali s tremi točkami prednosti. Od posameznikov je tokrat pozitivno presenetil Jan Dell' Anno, prav vsi pa si zaslužijo pohvalo za požrtvovalnost. RUMENA SKUPINA Don Bosco - Breg 42:71 BREG: Geleni 12, Stefancic 2, Gregori 2, Vascotto 4, Sema 9, Tul 3, Sparta 2, Zobec 92, Fonda 9 Giacomi-ni 15, Stagni 2. Trener: Sila. V 7. krogu so brežani igrali proti ekipi Don Bosca in jo brez težav premagali. Priložnost za igro so dobili vsi in se tudi vpisali med strelce. Bor NLB - Azzurra »A« 28:91 (7:22, 12:51, 22:69) BOR NLB: Impellizzeri, Kravos, Švara 10, Jurc Blagovič U., Bole 2, De Robbio 10, Pettirosso, Križmančič, Sko-ko, Jurc Blagovič J., Cerimovič 2, Man-dič 4. Trener: Jakomin Borovci so se dobro in učinkovito upirali močnejšim nasprotnikom le v določenih trenutkih, predvsem v prvi in tretji četrtini. Pri domačih so vsekakor vidni določeni napredki predvsem v organizaciji napada in pri postavitvi obrambe. Z 10 točkami sta se iskazala Andrea De Robbio in Igor Švara. (beto) Y- Sport M ~ X Tatktnap/iliïQoi'jiwnrûifgatifii'i/it.ki? 548 Torek, 26. januarja 2010 / GORIŠKI PROSTOR Torek, 26. januarja 2010 17 V ORGANIZACIJI SK BRDINA - V Forni di Sopra deželna tekma FISI za pokal ZSŠDI Med veleslalomskimi količki 190 tekmovalcev Brez zastojev - Nastopilo tudi osem naših tekmovalcev - V soboto tekmovali na isti progi V nedeljo je SK Brdina organizirala deželno tekmo FISI za dečke/ce in naraščaj-nike/ce, ki je bila veljavna za Pokal ZSŠDI. Na progi Var-most 2 v kraju Forni di Sopra so priredili veleslalomsko tekmo, na kateri je tekmovalo približno 190 smučarjev 23 deželnih klubov. Nastopili so tudi trije člani Brdine, član kriške Mladine in štirje tekmovalci Devina. Tekmovanje veljavno tudi za pokal Friuladria je steklo brez daljših zastojev. Traser je bil Lucio Rosi, ki je postavil hitro postavitev, glavni direktor nedeljske tekme pa je bil član Brdine, sodnik in odbornik deželne smučarske zveze Lojzko Po-povič. Med tekmo sta se dva tekmovalca lažje poškodovala, k sreči brez hujših posledic. V edinem spustu je bil član Mladine Albert Kerpan (na sliki desno) med 51 naraščajniki osmi (53,16), zmagal je Massimiliano Val-careggi (Cai TS, 50,70), Erik Grego-ri (Brdina) pa je bil 33. (1.00.57). Med deklicami se je Brdinina tekmovalka Katrin Don (na sliki le- vo) tudi v nedeljo uvrstila med najboljšo petnajsterico med 43 tekmovalkami. Tokrat je bila 15. s časom 56,87, zmagala je Lisa Sganolin (Lussari, 50,87). Med deklicami letnika 1998 je bila Donova četrta. Ostale: 33. Patrizia Zarotti (Devin, 1:03,83); 38. Alessia Bussolini (Devin, 1:10,58). Med dečki je bil med leto starejšimi tekmovalci smučar Devina Luca Carciotti 18. (56,09), deveti med letniki 1998. Ostali: 25. Tommaso Pilat (57,92), 34. Matej Udovič (oba Devin, 1.00,54), 53. Loris Strain (Brdina, 1.09,85). Zmagal je Matteo Bicocchi (Cai TS) s časom 52,77. Tekmovanje se je zaključilo z nagrajevanjem, na katerem so organizatorji podelili pokale prvim petim uvrščenim tekmovalcem vseh starostnih kategorij ter najboljšim trem kubom. Dečki/ce in naraščajniki/ce so v soboto tekmovali tudi v kraju Forni di Sopra na progi Var-most 2. Društvo Fornese je priredila zaostala tekmo, ki je odpadla v začetku januarja. Med deklicami je Brdi-nina smučarka Katrin Don osvojila 12. mesto (57,93) in bila druga med tekmovalkami letnika 1998. Zmagala je Lisa Sganolin (Lussari, 52,85). Med 41 tekmovalkami sta bili tekmovalki Devina Alessia Bussolini in Patrizia Zarotti 37. oziroma 38. Naraščajniki so nastopili v dveh spustih. Član kriške Mladine Albert Kerpan je bil peti (1:45,85). Po prvem spustu je dosegel šesti čas, z dobro vožnjo v drugem spustu pa je nadoknadil eno mesto. Zmagal je Massimiliano Valcareggi (Cai Ts, 1:41,91). Med dečki je nastopilo pet naših smučarjev, nihče pa se ni uvrstil med najboljšo petnasjterico. Izidi: Luca Carciotti je bil 19. (59,38), Matej Udovič 21. (oba Devin) 1:00,17, 43. Andrea Facchini 1:10:62, 45. Loris Strain (oba Brdina) 1:13,57; Tom-maso Pilat (Devin) odstopil. DEŽELNA TEKMA FISI Mladinci in veteran na vrhu V soboto je bila na Piancavallu veleslalomska tekma za mladince, člane in veterane, ki jo je priredil smučarski klub Casarsa San Vito. V kategoriji mladincev je zmagal Matej Škerk (Devin), ki je dosegel tudi četrti absolutni čas (51,97). V kategoriji mlajših mladincev sta bila Minej Purič (Mladina) prvi (52,48) in Štefan Žužek (Devin) drugi (53,27), dosegla pa sta osmi in dvanajsti absolutni čas. Aleksander Cossut-ta je bil v tej razvrstitvi peti (53,67).Med mladinkami je bil Nina von Egitz (Devin) tretja. V kategoriji veterano B1 v je bil uspešen Stojan Sosič (Mladina) s končnim drugim mestom, dosegel pa je tretji absolutni čas (56,88). Na sliki: vsi naši tekmovalci POKAL ZKB - Prva tekma 5. Primorskega smučarskega pokala v organizaciji SK Brdina Gimkana je bila dobra izbira Namesto običajnega veleslaloma - Novost so klubi sprejeli z navdušenjem - Tekmi, ki je stekla brez zastojev, je sledil prijeten družabni popoldan Lestvice DRUŠTVENA LESTVICA 1. Devin 8.800 točk; 2. Kalič Postojna 6.958 točk; 3. Brdina 4.498 točk; 4. Matajur Tolmin 4.331 točk; 5. Gorica, 3.817 točk; 6. Kras 3.427 točk; 7. Mladina 2.320 točk; 8. SPDG 2.200 točk 9. Pivka 1.841 točk; 10. Javornik 1.736 točk; 11. Snežnik Ilirska Bistrica 1.431 točk; 12. Kanin Bovec 896 točk. SUPER BABY-SPRINT ŽENSKE: 1. Caterina Sinigoj (Devin) 1:01,43; 2. Nuša Zadel (Pivka) 1:03,01; 3. Manca Rot (Kalič Postojna) 2:11,52. SUPER BABY-SPRINT MOŠKI: 1. Tjas Furlan (Gorica), 53,54; 2. Alex Ostolidi (Brdina), 56,64; 3. Staš Mijatovic (Kras), 56,77. BABY SPRINT-ženske: 1. Petra Udovič (Devin), 43,10; 2. Mojca Melinc (Gorica), 43,75; 3. Danaja Ogrizek (Kalič Postojna), 45,45. BABY SPRINT MOŠKI: 1. Luka Samokec (Snežnik Ilirska Bistrica) 43,63; 2. Aleks Ronzullo (Snežnik Ilirska Bistrica) 46,85; 3. Toni Zrimšek (Kalič Postojna) 46,23. MIŠKE: 1. Urša Korošec (Kalic Postojna) 40,45; 2. Andrea Craievich (Devin) 40,54; 3. Kaja Mrakic (Gorica) 41,64. MIŠKI: 1. Jan Ostolidi (Brdina) 38,51; 2. Carlo Francesco Rossi (Brdina) 38,92, 3. Enrico Rožič (Devin) 40,38. SUPER DAME: 1. Liljana Mavri (Gorika) 43,40, 2. Vesna Matelic (Kras) 46,68; 3. Maja Melinc (Gorika) 49,41. SUPER VETERANI B: 1. Giuseppe Pangos (Devin) 47,95, 2. Vittorio Trovi (Mladina) 53,57. DAME: 1. Eva Suštaršič (Pivka) 37,13, 2. Janja Lesjak (Matajur Tolmin) 42,44; 3. Jelka Jug (Matajur Tolmin) 44,76. SUPER VETERANI A: 1. Bogdan Milič (Devin) 41,05, 2. Alessandro Hrovatin (Devin) 41,13; 2. Roberto Greco (Devin) 41,54. VETERANI: 1. Narcis Vodopivec (Gorica) 38,18; 2. Alessandro Corbatto (Devin) 38,41; 2. Piero Perti (Brdina) 38,55. AMATERJI: 1. Marko Korošec (Kalic Postojna),36,33; 2. Marko Milharčič (Pivka) 36,36; 3. Matjaž Čigon (Kalic Postojna) 37,84. STAREJŠE ČLANICE: 1. Aleksandra Merhar (Kalič Postojna) 43,19; 2. Urška Miklavec (Kalič Postojna) 45,81; 3. Erika Hrovatin (Devin) 45,99. STAREJŠI ČLANI: 1. Aleš Sever (Devin) 34,01; 2. Aljoša Gorjan (Brdina) 34,40; 3. Aleš Sirca (Kras) 36,42. ČLANICE: 1. Roberta Ressi (SPDG) 38,63; 2. Martina Bogatec (Mladina) 39,02; 3. Astrid Corbatto (Devin) 41,94. ČLANI: 1. Igor Lipušček (Matajur Tolmin) 35,01; 2. Gregor Nanut (SPDG) 35,13; 3. Matej Stolfa (Devin) 41,99. MLADINKE: 1. Carolina Russo (Mladina) 36,79; 2. Mateja Nanut (SPDG), 37,88; 3. Karolina Bosic (Matajur Tolmin) 38,34. MLADINCI: 1. Žiga Cigoj (Gorika) 35,74; 2. Jan Marolt (Kalič Postojna) 36,58; 3. Jaka Poljšak (Kalič Postojna) 37,62. NARAŠČAJNICE: 1. Manja Madved (Matajur Tolmin) 35,94; 2. Meta Poljšak (Kalič Postojna),39,03; 3. Lara Čigon (Kalič Postojna) 40,33. NARAŠČAJNIKI: 1. Tilen Puc (Gorica) 37,16; 2. Andraž Dobovšek (Gorica) 37,57; 3. Tim Konec (Matajur Tolmin) 38,18. DEKLICE: 1. Lorina Antončič (Kalič Postojna) 39,01; 2. Katrin Don (Brdina) 40,30; 3. Petra Brlogar (Pivka) 40,66. DEČKI: 1. Blaž Govekar (Javornik) 38,12; 2. Andraž Kobal (Kanin Bovec) 38,14; 3. Dejan Felc (Javornik) 38,55. Sonce in hladno vreme sta bila pravi binom za uspešno izvedbo prve tekme 5. Primorskega pokala in 6. pokala Alternativa sport, ki je v soboto privabila v deželno smučarsko središče Forni di Sopra približno 270 smučarjev. Na progi Cimacuta bis je smučarski klub Brdina priredil tekmo za Pokal Zadružne kraške banke, ki sodi v sklop štirih tekem Primorskega pokala. Člani štirih slovenskih klubov v Italiji (Brdine, Devina, Mladine in SPDG) ter člani osmih smučarskih klubov iz Notranjsko-primorske regije so se za prve točke Pokala pomerili v razgibani gimkani s slalomskimi in vele-slalomskimi zavoji, paraboličnim ovinkom in valom. Start, ki je bil sprva predviden nekoliko više, je bil prestavljen, tako da je bila proga krajša od pričakovane, kljub temu pa je traser postavil vse ovire, razen skoka. Novost Pokala so vsi klubi sprejeli z navdušenjem, saj so organizatorji ponudili alternativno preizkušnjo in ne običajnega veleslaloma. Nekaj težav so v raznoliki postavitvi imeli samo najmlajši smučarji (ki niso še dovolj vešči). Prav zato so organizatorji poudarili, da bi bilo dobro, če bi klubi na tekme Pokala vpisali le tiste, ki lahko sami izpeljejo celotno progo. Organizatorji so tekmo izvedli brez zastojev. Čeprav so športno rekreacijsko prireditev priredili v soboto, je bil odziv zelo dober. Pohvalne besede so izrazili tudi klubi iz Slovenije, med drugimi tudi predsednik smučarskega kluba Kras Matjaž Vohinc: »Organizacija tekme je bila zelo dobra. Gimkana je bila dobra izbira, saj so prireditelji tekmovalcem ponudili nekaj novega in zanimivega. Zdi pa se mi, da je na teh tekmovanjih pomembnejše druženje po tekmi in zabava.« Na progo so se prvi podali najm-ljaši, nato so bile na vrsti vse članske kategorije, kot zadnji pa so se po progi spustili še naraščajniki in dečki. Spuste vseh tekmovalcev je spremljal neutrudni komentar predsednika ZSŠDI Jureta Kufersina, ki je še dodatno poživil vzdušje na cilju. Najhitrejši med moškimi je bil trener Devina Aleš Sever, med ženskami pa Manja Medved, članica SK Matajur Tolmin. Največ tekmovalcev je štela ka- SK Devin je zbral največ točk in osvojil prvo mesto na društveni lestvici. Drugi je bil SK Kalič Postojna, tretji pa organizator, openski SK Brdina. Spodaj: organizatorji so ponudili okusno kosilo Manja Medved (SK Matajur Tolmin) tegorija veteranov (letniki 1955-1964), in sicer 24. V mladinskih kategorijah je nastopilo 139 tekmovalcev, največ je bilo dečkov (22). V članskih kategorijah pa je sodelovalo 114 smučarjev. Največ točk je na društveni lestvici zbral SK Devin, drugi je bil SK Kalič, tretji pa organizator, openski SK Brdina. Tekmovalnemu delu je sledila družabnost s kosilom, ki so ga ponudili organizatorji. Ob testeninah z mesnim prelivom so vsi nastopajoči lahko potešili žejo s kuhanim vinom in nealko-holnimi pijačami. Športno prireditev je zaključilo nagrajevanje, ki ga je uvedel pozdrav predsednik SK Brdina Marko Piccini, pred mikrofon pa je stopil tudi načelnik smučarske komisije ZSŠDI Ennio Bogatez. S pokali so organizatorji nagradili tri najboljše smučarje vseh 14 starostnih kategorij, nagrade pa so prejeli tudi najboljši klubi. Naslednja tekma pokala bo v soboto, 6. februarja na Starem Vrhu. SK Kalič Postojna bo priredil 2. Mi-škotov pokal. Aleš Sever (SK Devin) 1 8 Torek, 26. januarja 2010 ODBOJKA / TEKMA KROGA - Slogaši v C-ligi dosegli važno zmago v boju za obstanek Verjamejo, da si bodo zagotovili obstanek v ligi Robert Devetak dobro opravlja odgovorno nalogo - M. Romano: »Marsikaj se da še narediti« 13. KROG Kontovelke že dosegle predlanske točke V zadnjem kolu prvega dela je bila med našimi ekipami spet tik pred prestižno zmago Sloga List, ki je v zadnjih treh nastopih v ženski C-ligi osvojila šest točk in verjetno končno našla izhod iz krize. Slogašice so bile v soboto že na tem, da premagajo dotlej prvouvrščeni Millenium, na koncu pa so favorizirane nasprotnice vendarle prevladale. Naša ekipa si je vsekakor pred povratnim delom prvenstva v boju za obstanek zagotovila varnejše izhodišče. Precej težja bo s tega vidika naloga združene ekipe Bora in Brega Kmečka banka, ki je v soboto na tekmi proti Martignaccu največ težav, kot že večkrat letos, imela v sprejemu, pri zaključevanju napadov in obrambi plasiranih žog. V moški C-ligi je poleg Sloge do točk prišla samo Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki je bila tudi v okrnjeni postavi enakovredna Basilianu. Slabše so Batti-stijevi varovanci tokrat predvsem sprejemali, saj se je močno poznala odsotnost libera Kraglja. Kljub dobri igri pa je brez točk ostala Olympia Fer Style, ki je bila v vseh štirih setih enakovredna veliko bolj izkušenim odbojkarjem S. Giovannija. V ženski D-ligi so Kontovelke takoj pozabile na neuspeh proti Buii in z učinkovito igro brez večjih težav premagale nevarno Carnio, ki sodi med glavne tekmece v boju za playoff. S sobotno zmago so borbene varovanke Tanje Cerne tudi že dosegle več točk kot v sezoni 2007/2008 (25). V isti ligi je na tekmi proti drugou-vrščenemu Trivignanu po pričakovanjih praznih rok ostal Govolley Kmečka banka, ki ima zdaj spet kompletno ekipo, tako da bo verjetno v drugem delu bolj uspešen, nadoknaditi pa mora vsaj osem točk. Naš edini predstavnik v moški D-ligi je izgubil proti tretjeuvrščene-mu Volley Clubu. Tržačani so sicer boljši od naše ekipe, ki pa bi lahko v popolni postavi in z večjo hladnokrvnostjo dosegla več. V zadnjem krogu prvega dela prvenstva je bila v Repnu na sporedu ena izmed ključnih tekem v boju za obstanek. Zasluženo so jo osvojili Slogaši, ki so zmagali z neoporečnim 3:0. V prvih dveh setih so svoje nasprotnike dobesedno držali v šahu in kljub temu, da so v C ligi novinci, zaigrali zlasti taktično zrelo. Tekmo so med tednom s trenerjem dobro pripravili: vedeli so, da CUS skuša veliko napadati s centra, zato so se maksimalno koncentrirali na blok, ki je bil tokrat zelo uspešen (12 direktnih točk, petnajstkrat pa so z dotikom omilili nasprotnikov napad ali poslali žogo na drugo stran mreže), dobro so tudi pokrivali igrišče. Svoj značaj in veliko voljo do zmage so pokazali v tretjem setu, v katerem so že visoko zgubljali (1:7, 6:15), a ga nato predvsem z odlično obrambo obrnili v svojo korist. Trener Ivan Peterlin je bil seveda zelo zadovoljen s tem, kar so njegovi igralci v soboto pokazali. »V C ligi smo novinci, pa tudi ekipa je nekoliko drugačna od tiste, ki je lani napredovala iz D lige. V njej ni več podajača Bertalija, ki ga je v okviru dogovorov o sodelovanju med Slogo in Sočo nadomestil Robert Devetak. Robert ima letos prvič na svojih ramenih tako odgovorno nalogo, ki jo dobro opravlja in je nedvomno s stalnim igranjem veliko napredoval. Do- SEDMERKA TEDNA Matjaž Romano (v napadu) med najzaslužnejšimi za zmago Sloge proti CUS kroma kaz več, da lahko mladim zaupamo, če so resni in pripravljeni zavzeto delati. Prvi del prvenstva nam kaže, da bo treba vložiti še veliko truda in energij, če hočemo doseči zastavljeni cilj - obstanek med tretjeligaši.« Eden najboljših na igrišču je bil v NAŠE ŠTEVILKE Za pomembno zmago proti Cusu bi tokrat omenili centra Mirka Kante-ja, ki je skupno dosegel 11 točk, med temi pa jih je kar 8 (tudi odločilno v zadnjem setu) z blokom. Pri Soči je letos prvič v začetni postavi igral Marko Černic, ki je bil v napadu zelo učinkovit, zanesljivo pa je tudi sprejemal. Izkazal se je tudi David Škorjanc. V vrstah Olympie je bil na mreži spet najboljši Igor Valentinčič, ki je v dosegel 20 točk (povprečno 5 na set). Slo-gašice so bile že na pragu presenečenja, med posameznicami pa bi izpostavili nastop Giulie Spanio, ki je na zadnjih tekmah ni bilo, tokrat pa je dosegla kar 17 točk in bila top scorerka svoje ekipe. Med ženskami je ta teden slavil le Kontovel, pri katerem je zelo dobro vodila igro Giulia Antognol-li, ki se je izkazala tudi na servisu. Pri ekipi Bora in Brega Kmečka banka pa se vrača v formo Maria Della Mea, ki je dokaj dobro napadala, nekaj točk pa je dosegla tudi s servisom. Top scorerji tedna Moški: Valentinčič (O) 21, Testen (So) in M. Devetak (So) 14, I. Černic (So) 15, Komjanc (O) in Romano (Sl) 14, Braione (Np) in Cettolo (Sl) 13. Ženske: Bukavec (K) 18, Spanio (Sl) 17, Babudri (Sl) 14, Fazarinc (Sl)13, Verša (K)11, Anja Zuzič (K) in La Bianca (Sl) 10. Skupno Moška C-liga: Ombrato (V) 255, Valentinčič (O) 192, Testen 186, Cettolo 167, Terčič (O) 142, D. Faganel 134, I. Černic 129, Juren 118. Moška D-liga: Kuštrin 115, Braione 92, Boschini 81, Bernetič 45. Ženska C-liga: Fazarinc (Sl) 165, Ba-budri (Sl) in Vodopivec (B-B) 153, Flego (B-B) 113, Spanio (Sl) 106, Spe-tič (B-B) 103, La Bianca (Sl) 94, Grgič (B-B) 91, Della Mea (B-B) 89. Ženska D-liga: Bukavec (K) 235, Verša (K) 159, Mania (G) 143, Da-nielis (G) in Micussi (K) 73, Lisjak (K) 71, Cella (G) 70, Bressan (G) 65. soboto Matjaž Romano. »Tekma je bila zelo občutena in zmage smo si vsi resnično želeli. Začeli smo zelo dobro, igrali tako, kot smo se domenili med tedenskimi treningi in vsak od nas je izpolnil vse, kar je trener od njega pričakoval. S tako igro smo tudi presenetili nasprotnike, da se nam res niso mogli enakovredno upirati. To velja za prva dva seta, ker smo potem na začetku tretjega nekoliko popustili, a smo še v pravem času spet ujeli svoj ritem, da smo zmago osvojili brez izgubljenega seta.« Matjaž je v C ligi igral že pred nekaj leti, takrat sicer kot najmlajši igralec ekipe, ki seveda ni bil v standardni postavi, lani pa je Slogi s svojimi soigralci priigral napredovanje iz D lige. Na vprašanje, kakšna je razlika med obema deželnima ligama, je brez oklevanj odgovoril, da te letos vsaka napaka stane veliko več kot v D ligi. In načrti za povratni del? »Marsikaj se da še narediti. Verjamem, da z obstankom v ligi ne bomo imeli težav in upam, da se bomo uvrstili vsaj nekaj mest višje kot ob koncu prvega dela.« MOŠKA C-LIGA - V Gorici Nasprotnikovi centri trn v peti igralcev Olympie Zaradi računalniškega škrata se nam je v nedeljsko številko vrinilo napačno poročilo našega sodelavca o tekmi Olympie proti Natisonli. Pravilnega objavljamo danes, bralcem in društvu pa se za napako opravičujemo. Olympia - Natisonia 1:3 (22:25, 21:25, 25:20, 22:25) OLYMPIA: Peršolja 8, Sancin 5, Hlede 3, Valentinčič 21, Komjanc 14, Terčič 8, Capparelli (L), Brotto , Polesel 0, Gat-ta 0, Caprara 1. Odbojkarji Olympije so v dokaj nezanimivem srečanju proti favorizirani ekipi Natisonie zapustili igrišče kot poraženci. Gostom so prepustili celoten izkupiček , četudi bi lahko s kančkom večje zbranosti v četrtem nizu odnesli vsaj točko. Od-bojkarji iz vasi ob Nadiži, katere vodi kot trener in podajalec bivši valovec Berzaco-la, so tokrat delovali dokaj nemotivirano in so le v sklepnem delu posameznih nizov pokazali večjo zbranost. Njihov glavni napadalec Lojacono je igral le do polovice drugega niza in dosegel pičlih pet točk. Vsega tega domačini niso znali izkoristiti in so si tako zapravili priložnost za pomemben uspeh. Vsekakor je bila očitna tehnična premoč izkušenih gostov, ki so pogostokrat računali na napake odločno mlajših nasprotnikov. Ključni faktor celotnega srečanja so pa odigrali centri, ki so bili za gostujočo ekipo odločilnega pomena. Istega ne moremo reči o domačinih. V prvem nizu je bil rezultat izenačen vse do 10. točke, ko si si gostje priigrali rahlo prednost in jo ohranili do konca niza. V drugem nizu so bili gostje v stalni prevladi. V tretjem nizu so si varovanci trenerja Je-rončiča priigrali znatno prednost desetih točk (14:4) in jo z nekolikšnim naporom le spremenili v zmagoviti niz. V četrtem nizu so bili domači igralci v vodstvu do stanja 10:8, ko je prišlo do kriznega trenutka in so gostom prepustili sedem zaporednih točk, kar je dokončno zapečatilo usodo srečanja. Uspelo jim je še približati se na samo točko razlike (20:21) vendar so si s slabim sprejemom pokopali vsako upanje po uspehu (J.P.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Na Goriškem Mossa - Olympia 3:0 (25:17, 26:24, 25:19) OLYMPIA: Blasig, Hlede, Culot, Gatta, Komjanc, Gomiscech, Mucci, Dor-ni, Frandoli (L). Trener: A. Terpin Olympia se je prvouvrščeni Mossi upirala le v drugem nizu, a jo je v končnici izdala neizkušenost, tako da so domačini osvojili tudi ta niz. Turriaco - Soča Lokanda Devetak 1:3 (21:25, 25:21, 21:25, 35:37) SOČA LOKANDA DEVETAK: A. Černic 22, M. Černic 28, Cotič 9, I. Devetak 14, T. Devetak 2, Fiorelli 0, Juren 1, Ulian. Trener: Jelavič Čeprav so igrali brez centrov, so So-čani zmagali z borbeno igro v obrambi in dobrim napadom. V zadnjem nizuso vodili 21:13, domačini pa so jih z odlično igro ujeli pri 24. točki. Obe ekipi sta imeli več zaključnih žog, prisebnejša pa so bila Soča. Vrstni red: Mossa 12, Soča Lokanda De-vetak 9, Turriaco 8, Olympia 3, Fincantieri 0. MOŠKA C-LIGA KROGA Basiliano - Soča ZBDS 3:2, Alluminio 3:1, Il Pozzo - Prata 3 Fincantieri 0:3, Olympia Fer Style 1:3, Sloga - CUS TS 3:0, Val ni igral IZIDI 1B. Buia - Ferro :2, Porcia -Natisonia Prata 12 10 2 34:10 32 Il Pozzo 12 11 1 34:14 31 PAV Natisonia 12 10 2 33:13 29 Buia 12 9 3 31:14 28 Val Imsa 12 7 S 27:2B 20 Basiliano 12 6 6 25:22 19 Fincantieri 12 6 6 23:20 18 Soča ZBDS 12 S 7 22:26 16 Ferro Alluminio 12 4 8 18:28 12 Sloga 12 4 S 16:28 11 CUS TS 12 3 9 11:32 7 Olympia Fer-Style12 2 10 12:B1 7 Porcia 12 1 11 9:34 4 PRIHODNJI KROG: Buia - Basiliano, Il Pozzo - Soča ZBDS (7.2. ob 18.00), Val Imsa - PAV Natisonia (6.2. ob 20.30), Olympia Fer Style (6.2. ob 20.00), Sloga - Prata (6.2. ob 20.30), Porcia - CUS Trieste, Ferro Alluminio bo prost Moška D-liga izidi 13. KROGA Naš prapor - Volley club 0:3, Travesio - Altura 3:0, Lignano - Pippoli 3:0, Broker - Cervignano 3:0, Vivil - Cordenons 3:1, San Sergio in Reana nista igrala Lignano 11 10 1 31:7 30 Vivil 11 9 2 28:10 26 Volley Club 11 7 4 29:15 24 Altura 11 7 4 24:17 20 Reana 11 7 4 25:20 19 Pippoli UD 11 7 4 24:21 19 Travesio 11 5 6 20:20 17 Naš prapor 11 4 7 1S:24 12 Cordenons 11 4 7 17:27 11 San Sergio 11 3 10 10:27 8 Broket TS 11 2 9 10:27 6 Cervignano 11 1 10 12:31 6 PRIHODNJI KROG Travesio - Naš prapor (6.2. ob 20.30), Reana - Volley club, San Serg io - Cervignano, Broker - Pippoli, Lignano - Cordenons, Altura in Vivil bosta prosta ALAN DOMIO Naš Stera podaja prehitre žoge! Na klopi tržaške ekipe CUS sedi, poleg trenerja Lorenza Robbe, tudi Alan Domio v vlogi spremljevalca. Alan je pred leti dokaj uspešno nastopal v vrstah Bora in Sloge, z vpisom na univerzo pa je začel igrati za CUS. Uradno je še zdaj registriran za to društvo, ker pa mu primanjkuje časa za redno treniranje, seveda ne igra in svoj doprinos nudi kot pomočnik in odbornik. Po sobotni tekmi je zelo športno priznal, da si je Sloga zmago zaslužila: »Sloga me je s svojo igro presenetila, saj igra dosti bolje kot na začetku prvenstva in njeno mesto na lestvici ne odraža dejanske moči. Mi smo sicer v prvih dveh se-tih veliko grešili, Slogaši pa so nas presenetili z odličnim blokom. Nekoliko manj natančni so bili morda v sprejemu, priznati pa moram, da so res dobra ekipa. Pri našem društvu imamo težave, ki so pač vezane na univerzitetno ekipo: ko kak dober igralec konča s študijem, se vrne domov in velikokrat zanj nimamo ustreznega nadomestila. Tako smo v primerjavi z lansko sezono izgubili nekaj igralcev, najmočnejši Iacca-rino igra letos z videmskim VBU v B 2 ligi. Pri videmski ekipi je lani igral naš standardni podajač Stera, ki pa se ni še vživel v ritem C lige, saj podaja preveč hitrih žog na center, vendar ima okoli sebe manj hitre napadalce kot lani, kar se je krepko poznalo tudi tokrat, saj so nas Slogaši redno blokirali.« CUS ima po Domiovih besedah kot edini cilj rešitev pred izpadom. Po sobotnem krogu je njegova ekipa na 11. mestu z enakim številom točk kot Olympia, a z zmago več. Če bi se prvenstvo končalo danes, bi bil CUS torej rešen, do konca prvenstva pa manjka še dvanajst kol! Alan Domio seveda upa (kot tudi vsi ostali deželni ligaši...), da bo iz B2 lige izpadla največ ena deželna šesterka, saj bi se v nasprotnem primeru število izpadov povečalo, s tem pa tudi razširil krog »kandidatov« za selitev v nižjo ligo. Ženska C-liga IZIDI 13. KROGA Martignacco - Bor Breg Kmečka banka 3:0, Tarcento - Rojalkennedy 3:2, S. Andrea -Sangiorgina 0:3, System volley - Blu Volley 3:0, Pordenone - Volleybas 3:0, Millienium - Sloga List 3:2, Talmassons - Chions 3:0 Martignacco Millenium Talmassons Chions Sangiorgina Pordenone System Volley Tarcento S.Andrea Sloga List Volleybas Bor Breg KB RoyalKennedy Blue PN PRIHODNJI KROG Tarcento - Martignacco, Sangiorgina - Rojalkennedy, System volley -Bor Breg Kmečka banka (6.2. ob 18.00), S. Andrea - Sloga List (6.2. ob 20.30), Millenium - Volleybas, Blu Volley - Talmassons, Pordenone - Chions 13 12 1 37:11 35 13 12 1 36:12 34 13 10 3 34:12 30 13 9 4 30:15 26 13 8 5 29:28 25 13 7 6 28:122 23 13 5 7 22:25 17 13 6 7 23:29 15 13 6 7 20:29 15 1B S S 22:B1 1S 13 4 9 7:17 14 1B B 10 1S:B2 9 13 3 10 13:36 8 13 2 11 9:35 7 Zenska D-liga IZIDI 13. KROGA Volley Gemona - Altura 3:2, Fincantieri - II Pozzo 3:2, Kontovel - Volley Carnia 3:0, Azzano X - Cordenons 0:3, Rizzi - Buia 0:3, Mossa - Vivil 0:3, Trivignano - Govolley Kmečka banka 3:0 Vivil Trivignano Cordenons Kontovel Buia Rizzi Volley Carnia Volley Gemona Altura Azzano Pradamano Mossa Govolley KB Fincantieri PRIHODNJI KROG: Fincantieri - Volley Gemona Volley Carnia - Il Pozzo, Azzano -Altura, Kontovel - Vivil (6.2. ob 20.30), Mossa - Buia, Trivignano - Cordenons, Rizzi -Govolley Kmečka banka (6.2. ob 20.30) 13 12 1 38:4 37 13 11 2 37:11 33 13 10 3 32:13 30 1B 10 B B1:1S 27 13 9 4 30:14 27 13 8 5 25:18 23 13 8 5 27:21 22 13 6 8 21:25 18 13 5 8 21:29 18 13 3 10 17:32 11 13 2 11 16:34 10 13 3 10 12:32 9 1B B 10 12:B4 S 13 1 12 4:38 0 ODBOJKA Torek, 26. januarja 2010 1 Q POKRAJINSKA PRVENSTVA - Po prvem delu 2. ženske divizije na Tržaškem Kontovel in Bor v boju za napredovanje 1. ženska divizija: hud poraz Brežank - Under 18 moški: Olympia ima po porazu v Trstu manj možnosti v boju za naslov - Under 16 moški: Sloga Tabor osvojila derbi Virtus - Kontovel/Sokol 1:3 (19:25, 25:18, 8:25, 18:25) KONTOVEL/SOKOL: Bembi, J. in M. Briščik, Ferluga, Cibic, Ghezzo, Grego-ri, Klobas, Ravbar, Škerlavaj, Starc, Paoli (L). Trener: Veronika Zuzič Odbojkarice Kontovela in Sokola so zasluženo premagale Virtus in tako prvi del prvenstva zaključile na tretjem mestu. V prvem setu so varovanke Veronike Zuzič igrale zelo dobro v obrambi in tako kljub manj učinkovitemu napadu slavile, v drugem setu pa so bile boljše domačinke. V nadaljevanju je naša ekipa zaigrala res odlično na mreži, tako da je bil Virtus povsem brez moči. V tretjem setu je Kontovel/Sokol tudi zelo dobro serviral, v tem elementu pa je bila še posebno uspešna Valentina Cibic, ki je dosegla kar osem zaporednih točk. Četrti niz je bil nato spet bolj napet in izenačen, po zaslugi blokov Tine Ravbar in napadov Carol Ghezzo ter Valentine Cibic pa so naše igralke vendarle prevladale. Za pomembno zmago zasluži pohvalo celotna ekipa. Hammer - Bor Zadružna kraška banka 3:0 (25:15, 25:9, 26:24) BOR ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA: Martincich, Richiardi, Luxa, Piccinino, Virgilio, Veronesi, Pugliese, Boz, Cossutta, Boscolo. Trener: Marko Coloni Borove odbojkarice so morale v zadnjem kolu prvega dela prvenstva po pričakovanju priznati premoč Hammerja, ki ima v svojih vrstah več izkušenih igralk, ki so nastopale tudi v državnih ligah. Naše odboj-karice so sicer igrale zelo borbeno in odločno, domače igralke pa so bile kljub temu precej boljše. Tik pred zmago pa so bile bo-rovke v zadnjem setu, v katerem je Hammer igral z rezervnimi igralkami. Plave so bile zelo zbrane in so povedle celo 22:15, tedaj pa se jim je zataknilo. Domače igralke so zaigrale odlično v obrambi, našo ekipo pa spravile v težave tudi s servisom. Borovke so imele na razpolago tudizaključno žogo, a jo je Hammer izničil in nato dosegel še odločilni točki. Ostali izidi: Poggi 2000 - Triestina Volley 0:3, Poggi Oma - Coselli 2:3, Roia-no Gretta Barcola - Prevenire 3:0. Vrstni red: Hammer 24, Bor Zadružna kraška banka 20, Kontovel/Sokol 18, Roiano Gretta Barcola 17, Virtus 15, Coselli 9, Triestina Volley 8, Poggi Oma 7, Poggi 2000 5, Prevenire 0 (Prevenire z dvema, Triestina Volley in Bor Zadružna kraška banka z eno tekmo manj). 1. ŽENSKA DIVIZIJA - Na Tržaškem Altura - Breg Alta Informatica 3:1 (13:25, 27:25, 25:23, 25:18) BREG ALTA INFORMATICA: Co-larich, De Rota, Faimann, Mauro, I. Petti-rosso, M. in S. Sancin, Stepančič, Sternad, Zeriali, U. Pettirosso (L). Trener: Gabriele Ta-lotti Brežanke so v zadnjem krogu prvega dela prvenstva nepričakovano izgubile proti mladim igralkam Alture. Srečanje so sicer začele zelo dobro in z lahkoto osvojile uvodni niz. Takrat so močno popustile in začele nasprotnice podcenjevati, kar jih je zelo drago stalo. Najprej so izgubile drugi niz, nato pa še ostala dva, saj so iz točke v točko postajale vedno bolj živčne in so bile v vseh elementih premalo natančne, tako da večkrat niso mogle zgraditi pravega napada. Ostali izidi: S. Andrea - Volley Oma 3:1, Volley 3000 - Killjoy 3:0, Oma - Coselli 3:1, Virtus - Sloga Dvigala Barich bo 2.2., ob 20.30, v tržaški športni palači PalaTrieste, Cus - Libertas odigrana sinoči. Vrstni red: Cus in Oma 27, Virtus 25, Sloga Dvigala Barich in S. Andrea 20, Coselli 19, Volley 3000 16, Killjoy 10, Breg Alta Informatica 9, Libertas 7, Altura 6, Volley Oma 3 (Killjoy, Cus, Sloga Dvigala Barich in Virtus z eno, Libertas z dvema tekmama manj). Na Goriškem Soča Pizzeria Frnažar - Mossa 3:1 (25:19, 25:12, 18:25, 25:15) SOČA PIZZERIA FRNAŽAR: Beu-ciar, Marussi, Zavadlav, Gabbana, Camau-li, Černic, Brumat, Gallizia, Povšič, Pozzo, Uršič, Turus (L). Trener: Paola Uršič Sočanke so končno spet prišle do novih točk in so po pričakovanju premagale zadnjeuvrščeno Mosso. Nasprotnice naše ekipe so še zelo mlade, kar se v njihovi igri tudi pozna, varovanke Paole Uršič pa so razen v tretjem setu, ko so igrale nezbrano, dobro opravile svojo nalogo. Ostali izidi: Capriva - Monfalcone 3:0, Millenium Lucinico - Morarese 1:3, Villesse - Cormons 3:0, Ronchi - Staranzano 3:0. Vrstni red: Millenium Azzurra/Farra in Ronchi 30, Villesse in Cormons 26, Morarese 22, Capriva in Grado 18, Pieris/Vivil 17, Turriaco 15, Soča Pizzeria Frnažar 10, Millenium Lucinico 8, Staranzano 5, Monfal-cone 1, Mossa 0. Under 18 ženske - Tržaško-goriško prvenstvo Skupina A Breg - Millenium 1:3 (13:25, 25:23, 11:25, 11:25) Triestina Volley - Breg 3:0 (25:6, 25:10, 25:21) Breg - Volley3000 1:3 (16:25, 25:22, 6:25, 16:25) BREG: Giacomini, Grgič, Kalin, Klun, Kraljič, Milič, Nadlišek, Palcich, Preprost, Zobec. Trener: Breda Berzan Brežanke so prejšnji teden odigrale kar tri srečanja in vsakič potegnile krajši konec. Proti Triestini Volley so naše odbojkarice povsem odpovedale v sprejemu in napadu, na ostalih dveh tekmah pa so dokaj dobro opravile svojo nalogo, kar še posebno velja za srečanje proti zelo dobrim igralkam Milleniu-ma. Dobro so sprejemale, bolj uspešne pa so bile tudi v napadu in bloku. Za dobre nastope v prejšnjem tednu zasluži pohvalo An-drejka Nadlišek. Kontovel/Sokol - Libertas 1:3 (20:25, 14:25, 25:17, 15:25) Killjoy - Kontovel/Sokol 3:2 (25:19, 21:25, 25:20, 17:25, 15:11) KONTOVEL/SOKOL: Ravbar, Za-vadlal, Ferluga, Škerlavaj, Ghezzo, Gregori, Cibic, Paoli, Turco, J. in M. Briščik, Klobas. Trenerki: Sandra Vitez in Veronika Zuzič Združena ekipa Kontovela in Sokola je odigrala dve srečanji in obakrat zaradi slabše igre izgubila. Če je bil poraz proti prvouvrščenemu Libertasu v bistvu pričakovan, pa je toliko bolj pekoč tisti proti neposrednemu tekmecu v boju za play-off Kil-ljoyu. Naše odbojkarice so bile premalo učinkovite v napadu, zgrešile pa so tudi preveč servisov, tako da so v bistvu same olajšale svojim nasprotnicam pot do zmage. Ostali izid: Volley 3000 - Triestina Volley 0:3. Vrstni red: Libertas 28, Millenium 23, Triestina Volley 16, Kontovel/Sokol in Killjoy 13, Volley3000 11, Breg 1 (Millenium, Libertas in Killjoy s tekmo manj). Skupina B Pieris/Vivil - Bor Kinemax 3:0 (25:23, 25:18, 25:21) BOR KINEMAX: Žerjal, Visintini, Zonch, Miloševič, Kneipp, Rabak, Grasso, Viviani, Pučnik, Cella, Hauschild (L). Trener: Betty Nacinovi Borovke so se dobro upirale odboj-karicam združene ekipe Pierisa in Vivila, a so se morale na koncu sprijazniti z gladkim porazom. Katerina Pučnik in Martina Cel-la tokrat sploh nista stopili na igrišče, saj je trenerka Nacinovi dala prednost tistim, ki so doslej malo igrale. Plave so bile domačinkam, ki sta ju okrepili tudi odbojkarici, ki z Vivilom igrata v D-ligi, povsem enakovredne. Odlično so igrale v obrambi, težave pa so imele pri zaključevanju napadov. Ostali izid: S. Andrea - Virtus 0:3, Altura - Sloga Dvigala Barich bo danes, ob 19. uri, na šoli Visintini. Vrstni red: Altura 26, Virtus 25, Bor Kinemax in Pieris/Vivil 15, S. Andrea in Sloga Dvigala Barich 3 (Sloga Dvigala Barich in Altura s tekmo manj). Under 18 moški - Deželno prvenstvo Sloga Tabor - Aurora Volley 0:3 (18:25, 17:25, 16:25) SLOGA TABOR: Antoni 0, Calzi 0, Devetak 3, Dussich 17, Košuta 0, Pečar 15, Škerlavaj 0, Taučer 0, Žerjal 0. Trener: Ivan Peterlin V tem kolu je naša združena mladinska ekipa doživela nepričakovan poraz proti nasprotniku, ki je imel pred to tekmo le tri točke. Videmčani so zmagali povsem zasluženo, saj so naši odbojkarji zaigrali vse preveč medlo, da bi lahko računali na uspeh. Res je sicer, da je bila Sloga Tabor okrnjena, saj je bil odsoten Ivo Ilic, vendar je to le delno opravičilo. Naši igralci so odpovedali predvsem v sprejemu in obrambi. Nekoliko boljši so bili sicer v napadu, vendar je bilo tudi tu preveč napak, da bi lahko resneje ogrozili nasprotnika, ki tehnično sicer zaostaja za našimi odbojkarji, pokazal pa je ve- liko več zavzetosti in borbenosti. (Inka) Pallavolo Trieste - Olympia Terpin 3:0 (25:20, 25:13, 26:24) OLYMPIA TERPIN: Komjanc 14, Capparelli 5, Caprara 6, Culot 1, Gomiscech 0, Pavlovič 5, Persolja 0, Gatta (L). Trener: Zoran Jerončič Goričani so v Trstu gladko izgubili proti enemu izmed glavnih tekmecev v boju za deželni naslov, tako da so zdaj njihove možnosti za končno zmago zdaj precej manjše. Goričani, pri katerih se je poznala odsotnost poškodovanega Brotta, so igrali premalo samozavestno. Tržačani so bili gotovo v dometu naše ekipe, ki pa je s psihološkega vidika žal odpovedala, najbolj pa je pešal sprejem servisa. Ostala izida: Volleybas - Fincantie-ri 0:3, Buia - San Vito 3:0, Cordenons ni igral. Vrstni red: Pallavolo Trieste 21, Cordenons 17, Olympia Terpin 13, Sloga Tabor in Fin-cantieri 9, Aurora Volley in Buia 6, San Vito 3, Volleybas 0 (Pallavolo Trieste in San Vito s tekmo več). Under 16 moški - Deželno prvenstvo Olympia Hlede A.I. - Sloga Tabor 2:3 (23:25, 25:11, 25:17, 20:25, 6:15) OLYMPIA HLEDE A.I.: Palazzo 14, Persolja 3, Brusa 8, Winkler 3, Škerk 5, Vi-zin 12, Hlede 11, Blanzan 0, Montrone 0. Trener: Andrej Berdon SLOGA TABOR: Antoni 3, Fiorelli 17, Taučer 4, Cettolo 6, Pečar 23, Krečič 2, Tren- Kontovelke v 2. diviziji na 3. mestu, pred njima pa je na 2. mestu Bor kroma to 0, Pelikan 0, Milkovič 0. Trener: Ivan Pe-terlin Derbi med našima ekipama je po petih setih nekoliko nepričakovano osvojila Sloga Tabor. V prvem setu so domači od-bojkarji igrali zelo nihajoče, kar so Peterli-novi varovanci izkoristili. V nadaljevanju je Olympia s spremenjeno postavo zaigrala bolj učinkovito, tako da je zgledalo, da bo osvojila vse tri točke. Sloga Tabor pa je v četrtem nizu reagirala, Goričani pa so ji s tremi napakami v končnici prepustili set. V tie-breaku so gostje dobro napadali, Olympia pa je povsem popustila. Ostali izidi: Aurora Volley - Win Volley 2:3, Triestina Volley - Cervignano n.i., Prata - Torriana 2:3, Fincantieri - Il Poz-zo/Remanzacco 1:3, Cordenons - Gemona 1:3. Vrstni red: Gemona 33, Triestina Volley 26, Il Pozzo/Remanzacco 27, Fincantieri in Cervignano 22, Olympia Hlede A. I. 14, Torriana 13, Prata 11, Cordenons in Sloga Tabor 10, Aurora Volley 4, Win Volley 3 (Triestina Volley in Cervignano s tekmo manj). Under 16 ženske - Na Tržaškem Skupina A Bor B - Virtus 0:3 (8:25, 17:25, 16:25) BOR B: Pozzo, Rabak, Costantini, Zonch, Russo, Olivo, Ghersi, Furioso, Pučnik, Pillepich, Quaia, Giannotti. Trener: Saša Smotlak Odbojkarice Virtusa so bile po pričakovanju premočne za naše igralke, ki se jim je med drugim tudi poznalo, da so bile zaradi napornega tedna psihično in fizično izčrpane. Borovke so začele slabo, tako da so nasprotnice povedle kar 16:1, v nadaljevanju pa so se opogumile in začele igrati zelo borbeno. Virtus je bil sicer še vedno pre- pričljivo boljši, naše igralke pa so mu nudile zelo dober odpor. Več pa res niso zmogle. Ostali izid: Volley Oma - Coselli 3:1. Vrstni red: Virtus 12, Bor A Kinemax, Altura A in Volley Oma 9, Coselli in Volley 3000 3, Bor B 0 (Volley 3000, Coselli in Altura z eno, Bor A Kinemax z dvema tekmama manj). Skupina B Lucchini - Sokol/Kontovel 0:3 (23:25, 16:25, 13:25) SOKOL/KONTOVEL: Vidoni, Mic-heli, Škerl, Škrk, Gridelli, Klobas, Žerjal, Pahor, Devetak (L). Trener: Lajris Žerjal Odbojkarice Sokola in Kontovela so kljub okrnjeni postavi spet slavile. Po slabšem začetku so prevzele vajeti igre v svoje roke in bile prepričljivo boljše od Lucchini-ja. Naj še omenimo, da je na centru prvič igrala Nina Pahor, ki je dobro opravila svojo nalogo. Ostali izid:Triestina Volley A - Libertas 3:0. Vrstni red: Sokol/Kontovel in Triestina Volley A 15, Oma B 9, Lucchini 6, Altura B 3, Libertas in Triestina Volley B 0 (Lucchini z eno, Triestina Volley B z dvema tekmama manj). Na Goriškem Soča Rast - Torriana 3:0 (25:18, 25:9, 25:10) SOČA RAST: Braini 1, Cabrelli 1, M. Devetak 0, S. Devetak 10, Malalan 9, Mo- setti 6, Pertot 15, Čajič (L). Trener: Lucio Bat-tisti Združena ekipa Soče in Sloge je srečanje začela nekoliko negotovo, v nadaljevanju pa predvsem po zaslugi odličnega servisa (dosegle so kar 19 asov) Torriano na-digrale. Nasprotnice so tudi veliko grešile, tako da so naše igralke z lahkoto osvojile vse tri točke. Vrstni red: Fincantieri 17, Millenium Farra 16, Mossa 12, Ronchi 9, Staranzano 8, Cormons in Soča Rast 6, Millenium Lucinico 4, Torriana 0 (Ronchi z dvema, Millenium in Torriana z eno tekmo manj, Soča Rast in Staranzano s tekmo več) Under 14 moški - Deželno prvenstvo Sloga - Gemona 0:3 (11:25, 21:25, 14:25) SLOGA: Babuder 0, Jazbec 2, Kre-čič 9, Leo 1, Lupinc 1, L. Mazzoleni 6, R. Mazzoleni 3. Trener: Ivan Peterlin V tem tednu je steklo še zadnje mladinsko deželno prvenstvo za igralce do 14 leta, v katerega se je vpisalo sedem ekip. Med temi je tudi Sloga, ki je prvo tekmo odigrala proti odličnim Huminčanom. Mladi slogaši (nekateri med njimi so odigrali svojo prvo uradno tekmo na velikem igrišču) so seveda izgubili, vendar so se po svojih močeh upirali boljšemu nasprotniku predvsem v drugem setu, v katerem so bili gostom celo dalj časa enakovredni. (Inka) Olympia Ferstyle - Cervignano 3:0 (25:5, 25:13, 25:10) OLYMPIA FERSTYLE: Cobello, Terpin, A. in Š. Čavdek, Corsi, Princi, Lu-polo, K. in S. Komjanc, Hlede, Manfreda. Trener: Ivan Markič Goričani so v prvem kolu gladko premagali mlajše odbojkarje iz Červinja-na, ki so bili tehnično in fizično slabši. Vsi trije seti so bili povsem enosmerni, čeprav je Olympia samo v prvem igrala s standardno postavo. Posebno pohvalo zasluži podajalec Samuel Princi, ki je tudi dosegel največ točk. Ostali izid: Pasian di Prato - Cor-denons 3:0, Coselli ni igral. Vrstni red: Olympia Fer Style, Pasian di Prato in Gemona 3, Sloga, Cordenons, Cervignano in Coselli 0 (Coselli s tekmo manj). Under 14 ženske - Na Tržaškem Skupina poražencev Kontovel - Altura 3:2 (25:16, 25:17, 19:25, 17:25, 15:2) KONTOVEL: Ban, Cassanelli, D. in N. Vattovaz, Sossi, Starc, Ravbar, Poiani, Guidone. Trener: Tanja Cerne Kontovelke so po dolgi in izenačeni tekmi strle odpor svojih nasprotnic. V prvih dveh nizih so domačinke zelo dobro servirale in tako več točk dosegle že z začetnim udarcem, saj je prav sprejem šibka točka Alture. V tretjem in četrtem se-tu pa so naše igralke zgrešile preveč servisov in sprejemov ter vajeti igre prepustile Tržačankam, ki so se izkazale v obrambi in so nekajkrat tudi zelo dobro napadale. V odločilnem tie-breaku se je Kontovel spet zbral in s Cassanellijevo na servisu po-vedel kar 14:0. Altura je sicer nato dosegla dve točki, več pa res ni zmogla. Sokol Bar Igor - Oma 1:3 (20:25, 25:23, 18:25, 8:25) SOKOL BAR IGOR: Pertot, Abra-mi, Ferfoglia, Milič, Moro, Rauber, Simeoni, Vescovi, H. in L. Zidarič. Trener: Norči Zavadlav Tekmo proti vrstnicam Ome so Nabrežinke začele zelo dobro in se prav do konca uvodnega niza upirale sebi enakovrednim nasportnicam. Na žalost so v odločilnih trenutkih z naivnimi napakami set podarile Omi. V drugem, ki je bil kopija prvega, pa so v spet izenačeni končnici vendarle ohranile zbranost in s srčno igro zasluženo osvojile set. Tretji niz je bil izenačen le do polovice, nato pa so domačinke pustile Omi prosto pot do zmage v tem in v 4.setu. Škoda, saj so bile nasprotnice tehnično slabše, a je bilo spet preveč napak pri začetnem udarcu, napredek pa je bil končno viden v igri v polju. Pohvalo tokrat zaslužijo kapetanka Marija Pertot za dobre podaje, Luisa Ves-covi za borbenost ter Veronika Moro za dobro igro v napadu. (pera) Vrstni red: Kontovel 5, Altura 4, Oma in Breg 3, Sokol, Triestina Volley in Libertas 0 (Libertas z dvema, Triestina Volley in Breg z eno tekmo manj) Under 13 mešano - Na Tržaškem Skupina B Sloga Dvigala Barich - Coselli M 0:3 (19:25, 19:25, 19:25) SLOGA DVIGALA BARICH: Ču-far, Feri, Ferluga, Košuta, Kralj, M. in U. Petaros, Racman, Vitez. Trener: Martin Maver V nedeljo so najmlajše slogašice na domačih tleh izgubile, z njihovim nastopom pa je bil trener kar zadovoljen.Eki-pa je sestavljena v glavnem iz začetnic, ki ki se s "pravo" odbojko ukvarja od letos. Naše igralke so izpeljale nekaj res lepih akcij, tem pa so večkrat sledile pavze, kar je pri teh letih nekaj povsem normalnega in na Opčinah smo kjub porazu lahko gledali kar dobro tekmo. (Inka) Vrstni red: Coselli M 4, Sokol 3, Kontovel 2, Sloga 0 (Sokol in Kontovel s tekmo manj). Under 12 mešano - Na Goriškem Capriva - Olympia Corsi Adriano 0:2 (12:25, 9:25) Ronchi - Olympia Corsi Adriano 0:2 (11:25, 8:25) OLYMPIA CORSI ADRIANO: Fra-ti, Hlede, Lupoli, Komjanc, Lavrenčič, Ter-pin, Frandolič, Medeot, Sfiligoi, Pisk, Persoglia, Princi, Lorenzoni. Trener: Ivan Markič Na drugem troboju Soškega pokala za ekipe U12 so goriški odbojkarji brez večjih težav premagali vrstnice iz Ronk in Koprivnega. Vsi so zelo dobro opravili svojo nalogo, med posamezniki pa je bil najboljši Kristjan Komjanc, ki je odlično ser-viral. / 20 Torek' 26' januarja 2010 NOGOMET elitna liga - Nesrečno gostovanje v Rožacu Kras petič izgubil, Torviscosa znova beži Neprepričljiv nastop in zaslužen poraz proti Virtusu Corno Elitna liga postaja vse težje berljivo prvenstvo, saj se presenečenja vrstijo iz kroga v krog. Na vrhu zdaj ena ekipa, zdaj druga negativno preseneti in izgubi po cesti pomembne točke v boju za prvo mesto. Če je bil prejšnji krog negativen za vodilno Torviscoso, pa je tokrat nepričakovano padel Kras. Musolinovi varovanci so izgubili v Rožacu proti sicer solidnemu tekmecu, ki po tej zmagi ima na lestvici osem točk manj od Krasa. Za tokratni poraz v taboru Krasa nimajo veliko opravičil, saj je zmagal boljši. Kneževič in soigralci so naleteli na črn dan, saj nič jim ni šlo od rok. V napadu so bili neprodorni in v devetdesetih minutah so le poredkoma ogrozili nasprotnikovega vratarja, tako da je domači Virtus Corno brez težav ubranil gol prednosti, ki si ga je priigral po dvajsetih minutah igre. Torviscosa je v tem krogu gladko slavila v Azzanu Decimu proti Azzaneseju, tako da mora zdaj Kras nadoknaditi štiri točke zaostanka, nedvomno pa bodo morali Musolinovi varovanci v preostalem delu prvenstva igrati veliko bolje kot v nedeljo. V prvih minutah tekme je sicer Kras pritiskal na domačo obrambo, saj je Corno tekmo začel dokaj previdno, a šlo je za neučinkovito napadanje. Kmalu so domači igralci razumeli, da lahko drugo silo prvenstva preseneti- 17. krog Nekaterim ne gre vse po načrtih Nekaterim ne gre vse po načrtih. V elitni ligi se je Kras vrnil iz Rožaca brez točk (peti letošnji poraz), Torviscosa pa ne kaže znakov popuščanja, čeprav je zadnjič izgubila. Furlanska ekipa ima tako znova štiri točke prednosti pred re-penskim klubom. Vpromocijski ligi je bila Juventina še pred dvema krogoma prva na lestvici. Po včerajšnjem tretjem zaporednem porazu (letos Juventina še ni zmagala, prejela pa je osem zadetkov) pa je ekipa štandre-škega društva zdrknila celo na sedmo mesto. Od vodilne Vesne sicer zaostajajo le šest točk. Nasprotno pa se veselijo v Križu. Nogometaši Vesne so se z veliko požrtvovalnostjo povzpeli na sam vrh lestvice (San Daniele je igral neodločeno). Pri Vesni dobro vedo, da jih čaka še trdo delo. Toda prepričani smo, da se v Križu ne bodo izogibali bolj ambicioznim ciljem. Sovodenjci, pri dnu lestvice, pa še vedno alternirajo dobre nastope s slabimi. Tokrat so proti Pro Gorizii visoko izgubili. V 2. AL se je Zarja Gaja z drugo zaporedno zmago približala zgornjemu delu lestvice. Vzhodno-kraška ekipa je očitno prebila led tudi v gosteh. Rumeno-modri so v Tržiču dosegli šele drugo letošnjo zmago izven Bazovice. Primorje in Breg pa stagnirata. Obe ekipi sta pozabili, kako se zmaga. Breg je zadnjič slavil zmago 22. novembra (4:1 proti Cormone-seju). Primorje pa je zadnjič vse tri točke osvojilo prav proti Bregu (in to v 14. krogu). Z dobrimi nastopi v 1. AL nadaljuje Primorec, ki ne popušča in se drži zgornjega dela lestvice. (jng) Marco Sessi je imel na koncu tekme lepo priložnost za izenačenje kroma jo. Začeli so v to verjeti in ob prvi priložnosti tudi zadeli. Po strelu s kota je žoga priletela do Airoldija, ki je zadel s kratke razdalje. Kras je prejeti zadetek zelo občutil in se skorajda predal usodi. Corno je nadaljeval napadati in nekajkrat bil na tem, da vnovič zadene, a posegi vratarja Contenta in ne- S šele drugo letošnjo zmago v gosteh (sicer tretjo zaporedno) se je Zarja Gaja prebila v zgornji del lestvice. Rumeno-modri so se priključili skupini ekip, ki se bori za play-off. To sta Sistiana in Piedimonte. Muglia in Esperia imata že sedem točk prednosti, vodilni Pieris pa devet. Skratka, vse je še odprto, tako da se lahko še Primorje in Breg vključita v boj za končnico prvenstva. Trener Zarje Gaje Giacomo di Summa je bil zelo zadovoljen z nastopom svoji varovancev: »Tokrat smo igrali res dobro. Nikomur nimam nič kaj očitati, vsi so dali vse od sebe. Gostovanja očitno, vsaj doslej nam niso ležala, v Tržiču pa smo končno prebili led. Nedeljska zmaga je dobro izhodišče za nadaljevanje prvenstva. V prihodnjih treh krogih nas namreč čakajo tri težke tekme: Muglia, Esperia in Pieris. Vse tri so namreč pred nami na lestvici. Škoda le, da nam je sodnik v nedeljo pokazal kar dva rdeča kartona. V nedeljo bomo tako pogrešali Gorana Križ-mančiča in Asseltija.« Primorje in Breg sta tudi v nedeljo igrala neodločeno (brez zadetkov). Trener Primorja Bojan Gulič je bil z nastopom svojih varovancev zadovoljen, ne pa z rezultatom. »Pozabili smo, kako se doseže gol in kako se zmaga,« je bolj zares kot za šalo dejal Gulič, ki je še priznal, da je v prvem polčasu igrala bolje Opicina. »Gostitelji so se bolje znašli na umetni travi. Naše reakcije na umetni površini so bile prepočasne in predvidljive, čeprav smo že v prvem delu imeli dve stoodstotni priložnosti za gol (Mescia in Pauletic). V drugem delu pa smo imeli še dve izraziti priliki (Mescia in Ferro). Po prikazani igri in sodeč po priložnostih bi si torej zaslužili zmago. Z neodločenimi izidi se pač ne pride nikamor. Treba bo začeti zmagovati,« je še dodal trener Primorja. V zadnjih sedmih tekmah je Primorje dalo le tri gole. Podobnega mnenja je tudi Bregov trener Euro Petagna. Njegov spretnost pri zaključevanju napadalcev Corna so omogočili, da je Kras lahko verjel v možnost preobrata vse do konca tekme in Sessi bi v 92. minuti skorajda izenačil, a po strelu z glavo se je žoga odbila od prečke, tako da je moral Kras še petič v sezoni z igrišča sklonjenih glav. Breg je tudi proti Chiarboli igral neodločeno. »Najprej bi kritiziral sojenje. Bilo je zelo slabo. Sodnik je skvaril tekmo, ki je bila v drugem polčasu nadvse živčna. Škoda,« je najprej podaril Petagna, ki je nato obrazložil, zakaj Breg ne uspe zmagati. »Na žalost so nam v prvem delu prvenstva stalno prekrižale račune poškodbe. Zaradi teh so treningi manj kvalitetni in ne moram računati na vse igralce. To negativno vpliva na tekme. Tudi tokrat smo igrali brez Laurice, Sut-tore in Danieleja Degrassija, ki so za nas zelo pomembni igralci. Ostali so se sicer potrudili in dali vse od sebe. Kljub temu pa nismo uspeli zatresti nasprotnikove mreže,« je dejal Peta-gna. Breg bo v prihodnjem krogu igral proti Sistiani. »Vsaka tekma je poglavje zase. Zadnjeuvrščena Chiar-bola nam je nudila močan odpor, podobno bo tudi proti Sistiani. Prvenstvo je zelo izenačeno,« je še dodal Petagna, ki ne bo imel na razpolago izključenega Pernoria. (jng) KRAS: Contento, Latin (Orlando), Tomizza, Giacomi, Sessi, Bagon, Cipracca (Banello), Batti, Kneževič, Bernabei, Mosca (Paravan). Trener: Musolino. Vesna - Staranzano 1:0 (0:0) STRELEC ZA VESNO: v 47.dp Bibalo. VESNA: Carli, Bertocchi, Bibalo, Gulič (Visintin), Grgič, Stradi, Donda (Cheber), Debernardi, Monte (Leghissa), Leone, Cappai. Trener: Veneziano. Pro Gorizia - Sovodnje 6:0 (2:0) SOVODNJE: Burino, Tomšič, Simone, Colapinto, Losetti (Ferro), Bernardis, Trampus, S.Kogoj, Portelli, Rescic (Miličevic), Stergulz. Trener: Sari. Trieste Calcio - Juventina 3:1 (2:1) JUVENTININ STRELEC: Catanzaro v 45. iz 11-m. JUVENTINA: Furios, Trevisan (Cadez), lansig, Giannotta (Gerometta), Masotti, Furlan, Radovac, Pantuso, Catanzaro, Kovic, Stabile (Pittia). Trener: Tomizza. Primorec - Ronchi 0:0 PRIMOREC: Barbato, Udina, Ojo, Meola, Rossoni, Leghissa, Di Gregorio (Franceschinis), Bertoli, Micor, Mercandel (Sau), Moscolin (Sincovich). Trener: Sciarrone. Romana - Zarja Gaja 1:2 (0:0) STRELCA ZA ZARJO GAJO: v 10.dp Ghezzo, v 29.dp goran kocman Letos ali nikoli Letos ali nikoli več. Nekako tako bi lahko obnovili misel športnega vodje Krasa Gorana Kocma-na o možnosti napredovanja Krasa iz elitne v D-ligo. Na vrhu Elitne lige ni ekipe, ki prednjači. Sicer Torviscosa ima prednost štirih točk, a dokončne odločitve niso še padle. Torviscosa niha v igri nekoliko manj od nas, saj smo mi v zadnjih štirih krogih izgubili že dvakrat, njim pa je spodrsnilo le pred tednom dni. Morda nam ne ležijo težka igrišča, ki so značilna za to obdobje, ob tem smo vedno v težavah, ko moramo nadoknaditi gol zaostanka in se nasprotnik strnjeno brani. Morda v nedeljo smo tudi psihološko odpovedali, saj ni prišlo do reakcije in v drugem polčasu smo povsem odpovedali. Predsednik društva Centrone je pred kratkim v intervjuju izjavil, da morate letos napredovat, ker se bo težko ponovila taka priložnost. Strinjam se s predsednikom, saj nikjer ne piše, da bomo imeli v prihodnjih sezonah znova tako priložnost. Letos ni ekipe, ki bi po kakovosti izstopala nad vsemi. Če letos nam ne uspe napredovati nisem gotov, da se bomo prihodnje leto znova lahko borili za sam vrh. Letos imamo na naši strani tudi tisto evforijo, ki je značilna za novinca v ligi. Vsekakor je po mojem mnenju edina možnost prvo mesto, saj z drugim igraš dodatne tekme najprej z ekipo iz Lombar-dije, nato še tekmo proti ekipi iz Mark in Umbrije. In tam v Elitni ligi igrajo ekipe kot Sambenedet-tese ali Pesaro, ki sta profesionalni društvi. V elitni ligi sta se znašli le slučajno. Je boj za prvo mesto omejen na vas in Torviscoso? Verjetno bo odločilen prihodnji krog, ko igramo proti Pro Cervignanu. Če zmagamo, bo verjetno res tako, drugače pa je treba upoštevati tudi Pro Cervi-gnano. Če ne napredujete so dobre možnosti, da bo prišlo naslednje leto do slovenskega derbija. Kako si razlagaš tako uspešne nastope slovenskih društev? Seveda Vesni zaželim, da bi napredovala v elitno ligo, ker bi bil to uspeh za celoten zamejski nogomet. Po mojem je razlog za take uspehe dobra organiziranost naših klubov. V slovenskih klubih se dela resno. Obljub se držimo in ni slučaj, da tako pri nas kot pri Vesni imamo številne igralce, ki so že vrsto let zvesti klubu. To pomeni, da se v njem dobro počutijo in da nimajo interesa oditi drugam, ker vedo, da pri nas obljuba dela dolg, drugod pa se danih obljub ne držijo. (I.F.) ZARJA GAJA: Grgič, Bernetič, Asselti, Mihelčič, G. Križmančič, Segulin, Kariš, Satti, Milič (Bečaj), Ghezzo (Bernobi), Jarc (Franco). Trener: Di Summa. IZKLJUČENA: G. Križmančič in Asselti. Opicina - Primorje 0:0 PRIMORJE: Maganja, Emili, Zidarich, Tomasi, Merlak, Ravalico (Siccardi), Ferro, Mescia, Puzzer (Novakovic), Pipan, Pauletic (Colasuonno). Trener: Gulič. Chiarbola - Breg 0:0 BREG: Trevisan, Cigui, Celigoi, Farra, Gargiuolo, Coppola, Laghezza (Bussi), Degrassi, Bursich, Krevatin (Esposito), Pernorio. Trener: Petagna. IZKLJUČEN: Pernorio. Torre - Mladost 0:2 (0:2) STRELCA ZA MLADOST: v 25. iz 11m Demarchi, v 40. Bagon. MLADOST: Devetak, Bensa, Radetič, Zotti, Gobbo, Demarchi, Bagon, Cerne (Černic), Ferletič (Zorzin), Peric, Gagliano. Trener: Kravos. STRELCI EKIP NAŠIH DRUŠTEV - 15 golov: Kneževič (Kras); 10: Micor (Primorec); 9: Puzzer, Pipan (Primorje); 6: Lanza (Primorec), Satti (Zarja Gaja), Catanzaro (Juventina); 5: M. Leghissa (Vesna), Portelli (Sovodnje), Siccardi (Primorje), Moscolin (Primorec), Gagliano (Mladost); 4: Vigliani (Kras), Kovic (Juventina), Reščič (Sovodnje), Bečaj (Zarja Gaja). Elitna liga izidi 17. kroga Azzanese - Torviscosa 0:3, Fincantieri -Tolmezzo 1:1, Pro Cervignano - Sevegliano 2:0, Rivignano - Monfalcone 0:0, San Luigi - Pro Fagagna 0:0, Sarone - Muggia 1:0, Tricesimo -Fontanafredda 1:0, Virtus Corno - Kras 1:0. Torviscosa 17 12 2 3 23:6 3S Kras Koimpex 17 11 1 5 31:15 34 Pro Cervignano 17 S 6 3 21:12 30 Fontanafredda 17 7 5 5 19:14 26 Virtus Corno 17 6 S 3 19:17 26 Monfalcone 17 6 6 5 16:14 24 San Luigi 17 6 6 5 24:22 24 Fincantieri 17 5 S 4 20:16 23 Azzanese 17 6 5 6 22:22 23 Tricesimo 17 6 5 6 13:17 23 Tolmezzo 17 6 4 7 19:17 22 Pro Fagagna 17 3 9 5 13:17 1S Muggia 17 3 7 7 16:23 16 Rivignano 17 4 4 9 14:23 16 Sevegliano 17 2 7 S 13:24 13 Sarone 17 1 5 11 9:33 S PRIHODNJI KROG Kras - Pro Cervignano Promocijska liga IZIDI 17. KROGA Buttrio - Villesse 2:1, Gemonese - Union 4:1, Lumignacco - Ponziana 1:0, Martignacco - Centro Sedia 2:1, Pro Gorizia - Sovodnje 6:0, San Daniele - Pozzuolo 1:1, Trieste Calcio - Juventina 3:1, Vesna -Staranzano 1:0. Vesna 17 10 4 3 23:18 34 San Daniele 17 S S 1 25:13 32 Martignacco 17 S 6 3 20:17 30 Buttrio 17 S 5 4 20:13 29 Gemonese 17 S 4 5 34:20 2S Trieste Calcio 17 S 4 5 33:19 2S Juventina 17 8 4 5 21:18 28 Lumignacco 17 6 7 4 16:17 25 Union 17 6 5 6 24:22 23 Ponziana 17 5 6 6 14:17 21 Pro Gorizia 17 4 4 9 23:20 16 Staranzano 17 2 10 5 14:19 16 Villesse 17 3 7 7 9:15 16 Pozzuolo 17 3 6 S 10:22 15 Sovodnje 17 2 6 9 17:34 12 Centro Sedia 17 2 4 11 7:26 10 PRIHODNJI KROG Sovodnje - Lumignacco, Ponziana - Vesna, Juventina - Buttrio 1. AMATERSKA LIGA IZIDI 17. KROGA Domio - Costalunga 2:1, Fogliano - Turriaco 3:0, Gradese - Azzurra 2:1, Isonzo - Medea 1:0, Mariano - San Lorenzo 1:2, Pro Romans - Capriva 0:2, Ronchi - Primorec 0:0, San Giovanni - Zaule 2:2. Pro Romans 17 10 4 3 30:16 34 Fogliano 17 S 6 3 30:1S 30 Zaule 17 7 S 2 29:25 29 Domio 17 S 4 5 27:20 2S Ronchi 17 7 6 4 26:19 27 San Lorenzo 17 7 6 4 26:20 27 Primorec 17 7 5 5 26:20 26 San Giovanni 17 7 5 5 22:1S 26 Azzurra 17 7 5 5 25:22 26 Turriaco 17 6 4 7 19:31 22 Isonzo 17 4 7 6 15:1 S 19 Medea 17 3 9 5 17:21 1S Capriva 17 5 3 9 14:24 1S Gradese 17 3 4 10 17:25 13 Mariano 17 1 S S 11:23 11 Costalunga 17 2 4 11 15:29 10 PRIHODNJI KROG San Lorenzo - Primorec 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 17. KROGA Begliano - Cormonese 2:2, Chiarbola - Breg 0:0, Fiumicello - Piedimonte 0:0, Muglia - Esperia 2:2, Opicina - Primorje 0:0, Romana - Zarja Gaja 1:2, Sant'Andrea - Pieris 2:3, Sistiana - San Canzian 0:1. Pieris 17 10 5 2 29:12 35 Esperia 17 9 6 2 39:16 33 Muglia 17 10 3 4 25:12 33 Piedimonte 17 6 S 3 21:16 26 Zarja Gaja 17 8 2 7 25:25 26 Sistiana 17 7 5 5 22:22 26 San Canzian 17 6 4 7 1S:19 22 Primorje 17 5 6 6 29:26 21 Cormonese 17 5 6 6 25:26 21 Sant'Andrea 17 6 3 S 23:26 21 Begliano 17 5 6 6 19:32 21 Opicina 17 5 5 7 20:30 20 Breg 17 3 10 4 17:15 19 Fiumicello 17 3 7 7 21:26 16 Romana 17 3 4 10 15:30 13 Chiarbola 17 1 S S 14:29 11 PRIHODNJI KROG Primorje - Chiarbola, Breg - Sistiana, Zarja Gaja - Muglia 3. AMATERSKA LIGA IZIDI 17. KROGA Audax - Aurisina 0:0, Campanelle - Roianese 2:4, Poggio -Montebello 0:2, Sagrado - CGS 1:1, Terzo -Lucinico 3:1, Torre - Mladost 0:2, Villa - Ruda 0:0, Mossa je bila prosta. Terzo 15 10 3 2 34:13 33 Roianese 16 10 2 4 29:21 32 Ruda 16 9 4 3 27:17 31 Montebello 16 S 6 2 22:12 30 CGS 16 S 5 3 34:23 29 Mossa 15 S 2 5 32:23 26 Torre 15 7 3 5 24:22 24 Villa 16 6 4 6 24:1S 22 Mladost 15 5 5 5 20:22 20 Sagrado 16 4 7 5 24:24 19 Lucinico 16 3 6 7 1S:26 15 Aurisina 16 3 5 S 13:27 14 Poggio 16 3 3 10 14:29 12 Audax 15 2 3 10 17:36 9 Campanelle 15 0 4 11 16:35 4 PRIHODNJI KROG Mladost - Campanelle 2. al - Rumeno-modri četrti Zarja Gaja v pričakovanju težkih dvobojev, Breg in Primorje pozabila, kako se zmaga Postave in izidi Virtus Corno - Kras 1:0 (1:0) iz llm Satti. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 26. januarja 2010 21 PROMOCIJSKA LIGA - Svetla točka le zmaga ekipe kriškega društva Vesna ostale gleda z vrha Kaj se dogaja Juventini? Sovodenjci »ponižani« v Gorici Vsak je svoje sreče kovač. V to so prepričani pri kriški Vesni, ki so zmagali z golom v podaljšku. »Predvsem v prvem polčasu pa smo zgrešili vsaj dve ali tri dobre priložnosti za gol,« je poudaril trener Roberto Veneziano, ki je dodal, » da je bila zmaga na koncu zaslužena.« V prvem polčasu je bila Vesna vseskozi boljši nasprotnik. »Prvih štirideset minut smo igrali zelo dobro. Že po dveh minutah je Monteju preprečila zadetek vratnica. Če se ne motim, v prvem delu, nasprotnik ni streljal proti našim vratom,« je komentiral Vesnin trener. V drugem delu pa so gostje reagirali in igrali bolj napadalno. »Pričakoval sem nekaj podobnega, saj ne uspemo obdržati koncentracije skozi vseh devetdesetih minut. Staranzano se je kar nekajkrat približal našim vratom in še dobro, da je odlično posredoval naš vratar Edvin Car-li, ki je bil v nedeljo med boljšimi na igrišču. V zadnjih minutah smo znova prevzeli pobudo v svoje roke, tako da smo bili na koncu zasluženo poplačani s tremi točkami,« je še dodal Veneziano, ki se veseli prvega mesta na lestvici. »Lepo, da smo na vrhu. Toda prvenstvo je še dolgo in zelo izenačeno. Zdaj lahko uživamo, že v nedeljo pa nas čaka proti Ponziani težka naloga.« Kaj pa se dogaja Juventini? Ekipa štan-dreškega društva je še tretjič zapored izgubila. Trener Giovanni Tomizza je zelo razočaran, čeprav pravi, »da je ekipa tokrat igrala bolje kot v prejšnjih krogih.« »Po resnici povedano, je imel Trieste Calcio zvrhano mero sreče. Neodločen izid bi bil bolj pravičen, saj smo mi zgrešili kar nekaj lepih priložnosti za gol. Dodati moram tudi, da je tržaška ekipa izkoristila naše napake v obrambi, ki se žal v zadnjih krogih ponavljajo,« pravi Tomizza, ki je v nadaljevanju orisal kritično situacijo pri štan-dreški ekipi: »V zadnjih krogih igramo prestrašeno in zaradi tega smo naredili celo serijo nerodnih začetniških napak. Predvsem v obrambi. Očitno so se fantje med prazniki preveč sprostili. Treba bo le zavihati rokave in znova začeti zmagovati.« Ju-ventina bo v nedeljo gostila Buttrio, ki ima Juventinin branilec »Boro« Furlan je v Trstu vseeno igral, čeprav jo je na prejšnji tekmi proti Gemoneseju skupil z devetimi šivi kroma zdaj točko več na lestvici. »Naloga bo vse prej kot lahka. Pričakujem pa pozitiven rezultat,« je dodal Juventinin trener. Sovodenjci pa so se iz Gorice vrnili domov s šestimi goli na grbi. »Dobesedno po-klapani in ponižani,« je bil prvi komentar sovodenjskega predsednika Zdravka Ku-štrina. »Predvsem prvi polčas pa le ni bil tako tragičen. Proti Pro Gorizii smo se borili enakovredno in pred odmorom bi nam lahko sodnik dosodil enajstmetrovko (prekršek nad Portellijem), ki bi lahko spremenila potek srečanja. Na začetku drugega polčasa je sodnik izključil Colapinta in s tem je bilo dejansko tudi tekme konec, saj smo popustili na celotni črti. Pro Gorizia je igrala zelo solidno (gol je dal tudi Christian Devetak) in na koncu tudi povsem zasluženo zmagala,« je priznal Kuštrin in dodal: »Žal smo znova naredili cel kup nerodnih napak in nismo igrali zbrano. Povrh tega smo imeli nekaj težav s postavo. Kar nekaj igralcev prejšnji teden ni redno treniralo. Velike težave pa bomo imeli tudi v nedeljo, ko bomo igrali proti Lumignaccu. Colapinto in Simone bosta diskvalificirana, Pacor, Feri, Galliussi, Martellani, Ferro in Bernardis pa so poškodovani.« 1. AL - Proti ekipi iz Ronk Primorec zdržal z možem manj Na zmrznjenem igrišču v Trebčah se je v nedeljo Primorec moral zadovoljiti s točko proti Ronchiju, ki ima na lestvici točko več od Sciarronejevih varovancev. Točka na domačem terenu naj bi bila za ekipo, ki cilja najmanj na končnico za napredovanje, delni neuspeh, v resnici pa je nedeljski 0:0 Primorca skorajda enak uspehu. Moscolin in soigralci so morali namreč pošteno stisniti zobe, da bi ubranili točko, potem ko so morali skoraj eno uro igrati z možem manj. Za osvojeno točko se morajo v taboru Primorca zahvaliti vratarju Barbatu, ki je vsaj dvakrat odločilno posegel. Ob tem so gostje zadeli tudi vratnico, tako da je bila tokrat tudi sreča nekoliko bolj naklonjena domači enajsterici (za federacijo je sicer bil gostitelj Ronchi, a društvi sta se že v prvem delu sezone zmenili za zamenjavo). Po izenačenem začetku tekme je do ključnega trenutka prišlo v 39. minuti, ko je sodnik pokazal rdeč karton Rossoniju. Od takrat se je Primorec skoraj izključno branil, a Ronchiju ni uspelo osvojiti trdnjave, ki so jo vratar Barbato in soigralci zelo urejeno branili. V resnici je obramba Primorca zelo trpela le v zadnjih petnajstih minutah tekme, ko je prišla na dan večja utrujenost zaradi igranja z možem manj. S težavo torej, ampak Primorcu je le uspelo podaljšati obdobje nepremaganosti, ki zdaj traja že sedem tekem. V teh sedmih nastopih so Sciarronejevi varovanci zbrali štiri zmage in tri neodločene izide, s takim ritmom pa so vrata končnice na stežaj odprta. Škoda le, da Primorec pestijo poškodbe in zdaj bo tudi športni sodnik prispeval svoje z gotovo diskvalifikacijo Rossonija. 3. AMATERSKA LIGA Mladost še upa v končnico Doberdobska Mladost nadaljuje z dobrimi nastopi. »Glede na številne poškodbe in odsotnosti bi pred začetkom tekme podpisal za neodločen izid,« je uvodoma dejal spremljevalec Ezio Bressan. »Tudi tokrat smo igrali zbrano in smo dali vse od sebe. Zmaga proti Torreju je povsem zaslužena. Predvsem v prvem polčasu smo igrali dobro, v drugem delu pa so se gostitelji nekoliko opogumili, mi pa smo se dobro in urejeno branili. Martin Bagon je dal res lep zadetek, pred tem pa je bil Demarchi natančen iz prostega strela. Tokrat so zelo dobro opravili svojo nalogo Manuel Radetič, Dimitrij Bensa in Stefano Gobbo,« je ocenil Bressan. Trener Mladosti Stojan Kravos še naprej ne bo imel na razpolago poškodovanih Ferleza in Vitturellija. »V nedeljo bomo igrali proti tržaški ekipi Campanelle, nato pa pred počitkom še proti Roianeseju. Do takrat upam, da bomo imeli na razpolago vse nogometaše in lepo bi bilo, da bi se še dodatno približali mestom, ki vodijo v play-off,« si želi Bressan. MLADINSKI NOGOMET - Pomlad na Tržaškem Spodbudna zmaga najmlajših V zaostali tekmi so premagali Sistiano - Naraščajniki izgubili proti solidni Esperii - Prvenstvo najmlajših se bod nadaljevalo 7. februarja NARAŠČAJNIKI Pomlad - Esperia 1:2 (0:2) STRELEC ZA POMLAD: Carli. POMLAD: Vidoni, Riosa, Cerkvenic, Vallon, Žerjal, Brass, Viviani (Bonetta), Carli, Paoletti, Kuret, Krasniqi (Alessio Verni). Trener: Tommasi. Na poledenelem igrišču je Pomlad tokrat igrala slabo in zasluženo izgubila proti tržaški Esperii. Gostje so po prvem delu vodili z 2:0, v drugem delu pa je Luka Carli zmanjšal zaostanek in Pomlad je celo imela priložnost, da bi izenačila. Ostali izidi: Domio - San Luigi B 1:1, Mont./D. Bosco - Sistiana 1:5, Opicina - Cgs 3:1, Ponziana - S. Andrea 4:1, Zaule - Roia-nese 3:0, Trieste Calcio B je bil prost. Vrstni red: Ponziana 34, S. Luigi B in Sistiana 27, Esperia 26, Pomlad 23, Trieste Calcio B, S. Andrea in Mont./D. Bosco 16, Opicina, Domio 11, Zaule 8, Cgs 4, Roianese 3. Prihodnji krog: Pomlad - Domio. NAJMLAJŠI Sistiana - Pomlad 1:2 (0:2) STRELCA ZA POMLAD: Bologna-ni in Arduini. POMLAD: Ghira, Kovacic, Renar, Stojkovič, Simeoni, Hyelykh, Bolognani, Sanzin, Čubej, Arduini (Sedmach), Rebula, Carli, Caselli. Trener: Žeželj. Kljub poledenelemu igrišču so zaostalo tekmo prvega dela prvenstva v Vižovljah vseeno odigrali do konca. Proti neposrednemu tekmecu za tretje mesto, je Pomlad morala zmagati in tako se je tudi zgodilo. Pomlad je zmago pospravila pod streho z zadetkama Bolognanija in Arduinija. Gostje so se v dru- gem času dobro upirali in so uspeli zmanjšati zaostanek. Pomlad se ni več pustila presenetiti in je tako vknjižila novo zmago. 7. februarja se bo začel povratni del prvenstva. Pomlad čakajo dve zelo pomembni tekmi. Kot prvo se bodo doma pomerili z Muggio in nato z vodilnim CGS A. V primeru dveh zmag, se bo Pomlad lahko znova vključila v boj za 1. mesto. DEŽELNI MLADINCI Vrstni red: San Luigi 35, Trieste Calcio in Kras 32, Monfalcone 29, Muggia 28, San Giovanni 25, Ponziana 22, Opicina 19, Vesna 18, Fincantieri 14, Pro Gorizia 12, Ju-ventina 11, Aquileia 10, Staranzano 9. Prihodnji krog: Pro Gorizia - Kras, Vesna - Sta-ranzano, Trieste Calcio - Juventina. Adria Mladost Sovodnje naprej v drugi del Združena ekipa Adria Mladost So-vodnje 2 se je z 2. mestom na turnirju Rad igram nogomet v Biljah uvrstila v drugo fazo prvenstva. V nadaljevanju se bo združena doberdobsko-sovodenjsko-mirenska ekipa pomerila s sovrstniki iz območja MNZ Koper. Solidno je nastopila tudi ekipa Adria-Mladost-Sovodnje 4, ki pa se ni uvrstila v naslednji krog. Druga faza bo v nedeljo v Tolminu. ADRIA MLADOST SOVODNJE 2: Martin Trevisan, Filip Juren, Johnatan Fai-diga, Leon Ambroželj, Val Kovic. AMS 4: Juri Ocretti, Arlind Selimi, Danijel Lavrenčič, Michele Zago, Aljaž Marušič. Naraščajniki Pomladi (desno) so tokrat igrali neprepričljivo; najmlajši (spodaj) pa so dosegli pomembno zmago kroma □ Obvestila Alpinisticni Odsek SPDT organizira tečaj plezanja za mladino. Predstavitveni večer bo danes, 26. januarja 2010 v plezalni telovadnici v športnem centru Zarja v Bazovici ob 20.00. Dodatne informacije: http://www.spdt.org/stenca/news. SO-SPDT organizira 5.,6. In 7. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSSDI telefon 040/635627. ŠD KONTOVEL vabi na pohod na Slavnik v nedeljo, 31. januarja. Zbirališče pri telovadnici na Kontovelu ob 8.00. Vabljeni! SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zoncolanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Sesljana ob 7.15. Datumi so: 30. januar ter 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. 22 Torek, 26. januarja 2010 ŠPORT / ALPSKO SMUČANJE - Andrej Šporn, veliko presenečenje Kitzbuhla »Zdaj se obrestuje delo iz preteklih let« Šele štiri leta resno tekmuje v smuku - Pika na i novi avstrijski trener Schaffer KITZBUHEL - Andrej Šporn, 28-letni smučar iz Kranjske Gore, je z bleščečim drugim mestom na najbolj prestižni tekmi v svetovnem pokalu alpskega smučanja presenetil smučarsko javnost v mondenem Kitz-buhlu. Pred Streifom še ni stal na odru za zmagovalce, kaj šele, da bi se na smukih uvrščal v deseterico najboljših. Boljši od Slovenca je bil le švicarski veteran s trinajstimi zmagami v svetovnem pokalu alpskih smučarjev Didier Cuche, vodilni smukač v tej zimi, ki je po zmagi na petkovem su-perveleslalomu slavil še v smuku. »Res je fantastično biti na zmagovalnem odru in na drugem mestu v Kitzbuhlu. To je bila zame najpomembnejša tekma pred olimpijskimi igrami,« je v pogovoru za STA dejal Šporn, ki je prepričan, da je tistih 28 stotink izgubil v zgornjem delu proge. »Moja vožnja je bila perfektna šele od ceste naprej. V zgornjem delu sem naredil dve manjši napaki, brez katerih bi bil konkurenčen tudi Cuc-hu. Temu je sledila brezhibna vožnja, takšna, ki sem jo znal pokazati že na treningih, a mi je še nikoli do zdaj ni uspelo pokazati na tekmi.« Šporn se pred Kitzbuhlom v smuku nikoli ni uvrstil med deseterico najboljših. Najvišje v svetovnem pokalu je bil s 13. mestom na smuku v Val Gardeni. Razlog za to, da že prej ni posegel po res vrhunskih uvrstitvah, Šporn vidi v tem, da je letošnja sezona njegova šele četrta smukaška sezona. »Ne glede na to, da sem star 28 let, sem za smukača pravzaprav še dokaj mlad. Zdaj se je obrestovalo delo Andrej Šporn (na zmagovalnem odru v Kitzbuhlu) je začel kot član ekipe za tehnične discipline, v Beaver Creeku je bil leta 2004 celo 8. v slalomu za svetovni pokal ansa iz preteklih let. V smuku potrebuješ določen čas, določene izkušnje, da spoznaš proge in spoznaš vse pasti, da lahko res narediš vrhunski rezultat. Sreča v nesreči je bila pravzaprav ta moja lanska poškodba, ko sem lahko že 15. februarja začel s kondicijskimi pripravami oziroma rehabilitacijo noge, obenem sem pa tudi delal vaje za hrbet, s katerimi sem ga zelo okrepil. V tem trenutku bi se moral zahvaliti Srdjanu Djordjeviču, ki mi je res zelo pomagal pri tem in je v bistvu odgovoren, da sem saniral poškodbo v treh mesecih in da ne čutim nobene posledice in da letos lahko smučam brez vseh bolečin v hrbtu,« je nanizal nekaj okoliščin, ki so po njegovem mnenju vodile do uspeha v Kitzbuh-lu. »Pika na i je bil prihod novega trenerja hitrih disciplin Burkharda Schafferja, s katerim smo res trdo delali vse poletje, vso jesen, tudi zdaj pozimi smo prvi zjutraj na terenu, prvi treniramo. Ampak mislim, da sama količina treninga niti ni tako ključna stvar. Bistveno je to, da daje pravilne informacije v pravem trenutku. Ne, ne bi rekel, da preveč informacij, ampak ravno pravo količino informacij. In zelo težko najdemo človeka, ki ima ta občutek,« je razkril ključno skrivnost velikega napredka. Pred zimskimi olimpijskimi igrami v Vancouvru tako ne gre več ra- čunati le na najuspešnejšega slovenskega smukača Andreja Jermana. Na vprašanje, ali med njima obstaja ri-valstvo, Šporn odgovarja: »Ma, moram reči, da rivalstvo ... Sem vesel, ko je Jerry na stopničkah ali v ospredju, verjetno enako velja tudi pri njem, ampak to mora sam povedati. V smu-kaški ekipi je letos res odlična atmosfera in spodbujamo eden drugega, kar se tudi pozna na tekmah. Mislim, da bo ta ekipa dala še dosti od sebe.« »Uspehi v hitrih disciplinah, ki so bile v preteklosti v slovenskem alpskem smučanju zapostavljene discipline v primerjavi s tehničnimi, pa so še toliki vrednejši, če vemo, da smučarska zveza ne razpolaga s toliko denarja na tekmovalca kot velike sile, kar pomeni, da je za tak uspeh potrebno še veliko več zagnanega dela, odpovedovanja, znanja in zaupanja,« je včeraj v Ljubljani poudaril poslovni direktor smučarskih reprezentanc Matjaž Šarabon, ki ga veseli, da je Šporn uspel s smučmi slovenskega proizvajalca Elan. Tekma v Kitzbühlu se sicer ponaša tudi z najbogatejšim nagradnim skladom, v prejšnjih dveh letih je skupni nagradni sklad znašal vsakič po več kot pol milijona evrov. Tudi letos bodo organizatorji globoko segli v mošnjiček. Trikratni zmagovalec smuka na Streifu (1998, 2008, 2010) Cuche bo za čas 1:53,74 minute, kolikor je potreboval, da se je danes spustil po progi, prejel 70.000 evrov. Šporn še ni mogel povedati, koliko bo prejel za osvojeno drugo mesto. i Tina Maze Vse bolj vsestranska slovenska smučarka je na nedeljskem veleslalomu v Cortini osvojila 4. mesto (od 3. jo je ločilo le 31 stotink sekunde), potem ko je bila po prvi vožnji dvanajsta. V zadnjem tednu je bila Tina tudi 2. v slalomu na Pohorju in 4. v superveleslalomu v Cortini. Lakersi Ekipa Toronto Raptors je doma v košarkarski ligi NBA premagala branilce naslova Los Angeles Lakers s 106:105. Je-zerniki tako niso več na prvem mestu v ligi, saj je sedaj pred njimi Cleveland. Andrea Bargnani je za domače dosegel 22, Rašo Nesterovic pa 2 točki in blokado za Toronto, Saša Vujačic pa je v dveh minutah bil brez izkupička za prvake NBA. i Giuliano Razzoli Itaijanski slalomist prihaja v formo ob pravem času. V Kitzbuhlu je bil tretji za Nemcem Neureutherjem in Francoz Lizerouxom. Edini slovenski finalist Bernard Vajdič je bil 19. VČERAJ DANES Breda Čok Prek Karibov, Mehike, Aljaske in Londona do nove zgodbe v mestu Male morske deklice Na svoje kolo je posebno navezana. Metrojev v Londonu in avtomobilov v Trstu (predvsem iskanja parkirišč!) sploh ne pogreša. V službo se vedno odpelje s svojim kolesom; za dež, točo ali sneg se sploh ne zmeni: »V 15 minutah sem v centru Kobenhavna,« opisuje 33-letna Tržačanka Breda Čok svoje (dansko) vsakdanje kolesarjenje. Nekdanja odbojkarica Bora je zdaj direktorica prodaje v podjetju FirstClients v danski prestolnici, kjer živi s svojim fantom. Bivša odbojkarica je bila članica nadebudne Borove ekipe deklet, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja zbrala nasploh največ deželnih naslovov v zgodovini deželne odbojke. V mladinskih kategorijah so Breda, napa-dalka, in soigralke osvojile šest deželnih naslovov, v kategoriji minivolleya in superminivolley pa so bile celo državne prvakinje: »Še danes se spominjam sprejema po zmagi na državnem finalu. Pokrovitelj Friulexport nam je podaril plišasto igračko in zapestno uro, ki jo še vedno hranim.« Breda je bila s soigralkami takrat tudi gostija športne oddaje Radia Opčine, »takrat namreč Športela še ni bilo.« Tekem in zmag je bilo vBre-dini karieri na pretek, prav tolikko je tudi prijetnih spominov. Povsem nepričakovana je bila zmaga deželnega naslova U16, ko so bile Borove odbojkarice še štiri-najstletnice. Gostujoča ekipa je že pripravljala zaku-sko za slavje, naposled pa so naslov osvojile borovke. » Če se ne motim, smo tekmo igrale 13. maja, ko sta dve soigralki praznovali rojstni dan. Zmago smo proslavile na šagri v Bazovici. Na odru je pevec ansambla tudi povedal, da smo zmagovalke.« Recept za številne zmage je bila najbrž kombinacija fizičnih in značajskih lastnosti skupine deklet ter spretnosti trenerke Betty Nacinovi.. »Od ostalih smo se razlikovale predvsem po živahnosti. Rade smo prepevale. Ko smo z ekipo U14 nastopale v Latini, smo po večerji priredile »La Corrida di Corrada«. Spominjam se, da je bila voditeljica improviziranega večera Katja Vodopivec, v našo igro pa so se naposled vključili še ostali.« Med Borovimi odbojkaricami je bila Breda zelo vestna: ko je igrala v mladinskih ekipah je prejela ob zaključku sezone tudi darilo zaradi prisotnosti na vseh treningih: »Podarili so mi odbojkarsko žogo s podpisi igralk združene ekipe Meblo. Darila sem bila presrečna. Kolajna mi ne bi pomenila toliko kot žoga s pod- pisi.« Svojo odbojkarsko pot je Breda nato nadaljevala v članskih ekipah, kjer je nekaj let igrala v standardni postavi v B2-ligi - najprej pri Boru, nato pa v združeni ekipi Sloge in Bora: »Takrat nas je treniral Branko Sain. Zame je bila to nepozabna sezona.« Po razpadu združene ekipe je leta 1998začela sezono pri Boru v D-ligi, nastopala pa je samo do decembra. Bredina življenjska pot je takrat ubrala drugo smer. Trst ji po višji šoli ni ponudil prave motivacije, da bi ostala: »Sploh nisem vedela, kaj bi rada. Zato sem naposled sprejela zanimivo službeno ponudbo.« Dve leti in pol je preživela na križarjenju med Karibi, Mehiko in Aljasko, delala pa v restavraciji na ladji. Nepozabna izkušnja (in spoznavanje novih kultur in krajev) je bila za Bredo okno v svet: »Če takrat ne bi odšla na ladjo, najbrž ne bi naredila vseh ostalih stvari.« Po križarjenju se je Breda preselila v Milan, kjer je diplomirala in zaključila dveletni podiplomski študij organizacijskih ved (smer: odnosi z javnostjo in ko-munikologija). Iz Milana seje nato preselila v London: »Odpotovala sem, čeprav v Londonu nisem imela službe. K sreči sem na začetku spala v stanovanju prijateljice Giulie.« Tu si je kmalu uredila svoj kotiček, službo in spoznala tudi svojega bodočega partnerja - Danca. In tako se je v Bredinem življenju začela nova zgodba, ki jo je ponesla vse do severne evropske države v mesto Male morske deklice. »Moj fant je po dveh letih zapustil London in se vrnil na Dansko. Načrtovala sva, da se bom tja odselila tudi jaz, a kasneje.« Naposled pa jo je na Dansko leto pred načrtovano od-selitvijo (in sicer januarja leta 2007) privabila službena ponudba v Kobenhavnu, »torej v mestu, kjer je živel tudi moj fant.« Po nekajletnem poslovanju v družbi Regus je s svojim nekdanjim šefom ustanovila novo podjetje, ki je v bistvu konkurent prejšnjega delodajalca. »V bistvupo-nujamo enake storitve kot Regus, le da se mi še razvijamo: zdaj imamo štiri poslovalnice, načrtujemo pa še poslovalnice v Londonu, Singapurju in HongKongu.« Podjetje FirstClients ponuja podjetjem najem opremljenih uradov v različnih glavnih mestih vzhodne Ev- rope. Breda je direktorica prodaje. »Ko sem vodila pro-dajopri Regusu sem potovala vsak teden. V bistvu sem med tednom živela v hotelih, ob vikendih pa doma. Zdaj pa potujem morda enkrat mesečno, tako da imam več časa zase.« Prosti čas polni z različnimi športnimi aktivnostmi. Z njimi se ukvarja štirikrat do petkrat tedensko: spinning, tek (»Rada bi sodelovala na polma-ratonu!«), badminton in golf (»Umirja me. Golf igra tudi moj fant: začela sem igrati, ker ga tako spremljam med vikendi.«) so zdaj na prednosti listi. Rada gleda rokomet (zdaj spremlja evropsko prvenestvo), košarke, odbojke in nogometa pa danska televizija večinoma ne predvaja. Enkrat na leto smuča v Italiji, saj meri najvišji danski grič le 170 metrov. Na danske podnebne in prehrambene značilnosti se je Breda najtežje privadila, danščino pa se je že naučila in jo zdaj tekoče govori. »Doma se pogovarjava v danščini. Imela pa sem kar nekaj težav z izgo-varjavo samoglasnikov ... izvedela sem, da je danščina tretji najtežji jezik na svetu! Nekaj težav imam zdaj z razumevanjem, saj skoraj vsak Danec ima svojo iz-govarjavo.« Med učenjem je ugotovila tudi (edino?) podobnost s slovenščino: meseci se izgovarjajo enako, pisava pa je podobna. Domov se vrača dvakrat letno. Zdaj načrtuje, da bo v Trstu preživela velikonočne praznike. Nekajdnevni obisk domačih izkoristi vedno tudi za večere s prijatelji: z goriškimi prireja večerje, s tržaškimi pa preživlja večere pri Marinotu ali v Liverpoolu pri Savotu. Trsta ne pogreša, tako da se po nekaj dneh vedno rada vrne domov, na Dansko. Meni, da je bila odločitev o odhodu pravilna. Zdaj noče nazaj, morda se bo vrnila ob upokojitvi, pravi. Pomislekov do življenja v zamejstvu nima, kritična pa je do italijanske države nasploh: »S prijatelji, ki so prav tako kot jaz zapustili Italijo, večkrat primerjamo dogajanje v Italiji z drugimi stvarnostmi, ki jih poznamo. V vsaki primerjavi Italija vedno izgubi.« Naša spletna stran ji vsekakor omogoča, da spremlja dogajanje v Trstu in Gorici, stike s prijateljicami pa vzdržuje preko internetnega telefona. Na spletu je prebrala tudi zgodbo Branka Saina in mu nato pisala po mailu: »Upam, da ga bom kmalu obiskala v Madridu!« Veronika Sossa Torek, 26. januarja 2010 2 3 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Pokrajinski tajnik CISL Umberto Brusciano »Znakov okrevanja po krizi ni od nikoder« Hude posledice na zaposlitveni ravni - Najbolj pod udarom kovinski, trgovski in kemijski sektor Goriško gospodarstvo se bo po hudem udarcu, ki sta mu ga zadala globalna gospodarska kriza in finančna recesija, le s težavo spet postavilo na noge. Potreben bo čas in potrebna bo vztrajnost, saj leto, ki je pred nami, ne napoveduje nič boljšega od tega, kar nam je ponudilo leto 2009. Nobene bistvene razlike torej ne gre pričakovati. Tako namreč današnjo situacijo ocenjuje pokrajinski tajnik CISL Umberto Brusciano, ki je bil včeraj zaskrbljen, saj znakov okrevanja po krizi, v katero smo zabredli, ni od nikoder. »Če je že kriza mimo, kot to zatrjujejo mnogi, so njeni učinki še kako vidni predvsem v zaposlitvenem sektorju,« je bil oster tajnik CISL. Na razplet iz krize ne gleda nič kaj optimistično. V primerjavi z lanskim letom ni bilo vsaj doslej opaziti kakih bistvenih sprememb, saj vprašanja glede ohranjanja delovnih mest še vedno čakajo na ustrezne odgovore. Zaradi grožnje z zaprtjem, so namreč številna podjetja tako na državni kot na deželni in krajevni ravni segla po dopolnilni blagajni za svoje uslužbence; za tovrstni ukrep so se v goriški pokrajini v največji meri odločila podjetja s kemijskega, kovinskega in trgovskega sektorja. Koriščenje dopolnilne blagajne pa je že v lanskem letu strmo naraslo - število ur je celo za 318,2 odstotka presegalo podatke iz leta 2008. »Pozitivnih znakov ni od nikoder. Ponekod se dopolnilna blagajna izteka, kaj bo potem, pa ostaja neznanka,« je bil črnogled Brusciano. Podjetja v zagati grozijo namreč z zmanjšanjem števila zaposlenih, kar pomeni, da se bo število brezposelnih dvignilo, v današnjih kriznih razmerah pa, meni tajnik CISL, jim ne more nihče zagotoviti druge, alternativne zaposlitve. Posledice svetovne recesije se kažejo pri upadu naročil in posledično pri zmanjšani proizvodnji, pri odpuščanjih, ki so marsikje na dnevnem redu, in pri zapiranju trgovinskih obratov. »Goriška je sicer za enkrat iz te katastrofalne slike izvzeta. Zabeležili smo namreč nek pozitivnejši trend, ponoven gospodarski zagon pa se žal napoveduje počasen in postopen.« Goriška tekstilna tovarna Texgiulia Kot rečeno je kriza zajela vse sektorje, tu so najbolj pod udarom kovinski, trgovski, kemijski in gradbeni sektor, »pri slednjem pa se odpira še cela vrsta dodatnih, nerešenih vprašanj v zvezi z delavci - priseljenci.« Pokrajinski tajnik CISL vidi rešitev iz krize predvsem v povezovanju bumbaca sindikatov, prizadetih podjetij in javnih inštitucij. »Potrebno je poenotiti namene in cilje vseh gospodarskih, finančnih in institucionalnih akterjev v luči nekega konkretnega razvojnega pakta. Obramba delovnih mest pa naj ostaja seveda prednostni pogoj vseh nadaljnjih sindikalnih bojev.« (sas) TRŽIČ - Fincantieri Sindikatu FIOM-CGIL največ glasov Moreno Luxich bumbaca Na volitvah enotnega sindikalnega predstavništva RSU v tržiški družbi Fincantieri si je največ preferenc zagotovil sindikat FIOM-CGIL: med osemnajstimi izvoljenimi delegati, jih je osem iz vrst FIOM. Največ glasov (135 preferenc) je prejel njegov sindikalni predstavnik Moreno Luxich. Tovrstnega izida se je razveselil tudi generalni tajnik CGIL za Furlanijo-Julijsko krajino Franco Belci, ki je zmago ocenil kot dokaz vse večje želje po soudeležbi. »To je znak upora proti vsem tistim, ki postavljajo pod vprašaj demokracijo dela kot osnovo, na kateri temelji država, pa tudi proti tistim, ki si prizadevajo za spremembo prvega člena ustave,« je pojasnil Belci. Na kongresni skupščini tržiškega podjetja so obenem odobrili (70 odstotkov članov) tudi kongresni dokument sindikata CGIL, katerega prvi podpisnik je državni tajnik Gugliel-mo Epifani. »Nedvomno gre za veliko novost, ki dokazuje, da je debata na delovnih mestih tehtna in potrebna ter določa nova ravnovesja tudi znotraj kategorij,« je zaključil Belci. APrimorski ~ dnevnik NOVA GORICA V igralnici aretirali goljufa iz Italije Z novogoriške policijske uprave so včeraj sporočili, da jih je varnostnik ene od igralnic v Novi Gorici v petek popoldne obvestil o tem, da je 50-letni italijanski državljan s ponarejeno osebno izkaznico vstopil v igralnico, kjer je z različnimi bančnimi karticami dvignil 14.500 evrov. Z denarjem je baje moški nameraval izstopiti iz igralnice in se vrniti čez mejo domov, njegov nezakoniti načrt pa so mu preprečili delavci varnostne službe in policisti. Novogoriški policisti so v sodelovanju z italijanskimi varnostnimi organi ugotovili, da je osumljeni moški uporabil osebno izkaznico in bančni kreditni kartici, ki sta bili 22. januarja ukradeni v Italiji. Osumljenec je ponaredil ukradeno osebno izkaznico, tako da je nanjo namestil svojo fotografijo; s tako ponarejenim dokumentom je v igralnici pretental tamkajšnje osebje in na blagajnah dvignil omenjeno večjo vsoto denarja, ki si ga je pridno spravil v žep. Njegovo ravnanje je preko varnostnih kamer spremljalo tudi osebje igralniškega videonad-zornega centra, ki je pri vstopu osumljenca ugotovilo, da je že novembra leta 2009 z različnimi podatki in osebnimi dokumenti vstopil v dve novogoriški igralnici, kjer je prav tako dvigoval gotovino s kreditnimi karticami. Zaradi tega so delavci varnostne službe osumljenca zadržali do prihoda policistov, čeprav je jih je moški skušal prepričati, da ni storil ničesar kaznivega. Novogoriški policisti so mu odvzeli prostost in ga v soboto zaradi utemeljenega suma ponarejanja listin in goljufije izročili preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici; po zaslišanju je preiskovalni sodnik za 50-letnega goljufa odredil pripor. (nn) GORICA - Proračun »Davčni pritisk se bo povišal« Goriški občinski svet je včeraj začel z razpravo o občinskem proračunu za letošnje leto, ki se bo nadaljevala danes. Da ni vse zlato, kar se sveti, opozarja občinski svetnik Demokratske stranke Aleš Wal-tritsch, ki je v tiskovnem sporočilu zabeležil marsikatero »netočnost« goriškega župana Ettoreja Romolija in njegove desno-sredinske uprave. Waltritsch najprej ugotavlja, da se bo davčni pritisk povišal, ne pa obratno, kot je obljubljal župan. Nato se loteva občinskega odbornika Guida Pettari-na, ki je pred dvema tednoma napovedoval padec davčnih prihodkov, v proračunu pa predstavlja njihovo zvišanje. »Gre za primer kreativne finance ali neutemeljenih predvidevanj? Kaj pa Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) na območju Gorice, Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe,« se sprašuje Waltritsch in opozarja, da na podlagi proračuna ni predvidena skoraj nobena skupna pobuda s sosednjimi občinami. Naravnost črnogleda pa so po Watritschevem mnenju tudi občinska predvidevanja o gospodarskem zagonu: do njega ne bo prišlo pred letom 2013. GORICA - Ob skorajšnjem zaključku obnovitvenih del Za prikupnejše mestno jedro Župan, občinski tehniki in trgovci bodo odločali o novem videzu peš con - Želja po ovrednotenju in kakovostni ponudbi V Gorici bo mestno središče v kratkem popolnoma spremenilo svojo podobo. Več bo tlakovanih peš con, ki bodo mimoidočim ponujale prijetnejše in prikupnejše sprehajanje. O tem, kako bi bilo najboljše ukrepati, da ne bi skazili videza zgodovinskega mestnega jedra, bo beseda tekla jutri na goriškem županstvu, kjer bodo župan Ettore Romoli, občinski tehniki in trgovci iz Ulice Garibaldi primerjali svoje predloge o ureditvi tega območja. V četrtek bodo na svoj račun prišli še trgovci s Trga sv. Antona, iz Raštela ter iz ulic Monache in Cocevia. Župan Romoli obljublja, da se ne bodo pogovarjali le o ureditvi cvetličnih gred, klopi in košev za zbiranje odpadkov, pač pa bodo tehtno premislili, kako na najboljši način ovrednotiti ta obnovljeni mestni predel, vključno z izbiro primernih mizic in stolov ter toplozračnih zaves pred trgovinami in bari. Sogovorniki bodo tudi preučili načrt za čistočo na ulicah ter razmislili o morebitni animaciji in širši promociji peš cone. Sodelovanje med občino, trgovci, goriškim združenjem Ascom in Trgovinsko zbornico je v teh primerih ključnega pomena, saj gre v bistvu za skupno željo po ovrednotenju prostora in za nedvomno kakovostnejšo ponudbo na njem; tako ponudbo, ki bi bila privlačna tako za občane kot tudi za tuje obiskovalce seveda. V prihodnjih mesecih naj bi se končno zaključila dela tudi na Travniku, takrat bo župan sklical srečanje tudi s tamkajšnjimi trgovci. Pogled na tlakovano Ulico Garibaldi bumbaca 2 4 Torek, 26. januarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / vileš - V trgovini švedske verige Ikea prihaja čas prvega obračuna Ob vikendih naval iz Slovenije in Hrvaške Reklama po zvočnikih tudi v slovenščini in hrvaščini - Prometnih zamaškov ni bilo Ar** mu** l uscita izhod \sjna | «pift&n 1 I 1 ti Tri mesece po odprtju v trgovini švedske verige Ikea v Vilešu prihaja čas prvega obračuna, ki bo po vsej verjetnosti pozitiven, saj so doslej beležili visoko število kupcev. Veliko je bilo tudi obiskovalcev iz Slovenije in Hrvaške, tako da se nedvomno obrestuje reklamna kampanja, ki jo švedska veriga vodi v slovenskih in hrvaških medijih. »V prihodnjih tednih bomo sedli za mizo, da bi se pogovorili o dosedanjih poslovnih rezultatih, za katere lahko že sedaj trdim, da so zelo dobri. Kupci začetno niso poznali našega sistema prodaje, kjer si po ogledu razstavnih prostorov na drugem nadstopju zapišeš kodekse posameznih artiklov, da jih potem lahko sam dobiš v skladišču. Zdaj opažamo, da se obiskovalci v trgovini bolje znajdejo, kar dokazuje, da so mnogi izmed njih že večkrat bili pri nas,« pojasnjuje direktor trgovine Ikea v Vilešu, Ulf Seeman, ki ga je sicer v dopoldanskih urah mogoče srečati v razstavnih prostorih, kjer tudi osebno poskrbi, da je vse v redu. Čeprav je direktor trgovine in je bil v preteklih letih odgovoren za odprtje prodajaln švedske verige v Avstriji in Rusiji, takoj pospravi premetane rjuhe in odeje na razstavljenih posteljah ali pa postavi na svoje mesto krožnike, vilice in žlice, ki so jih kupci med ogledom premikali po mizah. Seeman, ki je kot vsi ostali zaposleni oblečen v Ikeine rumeno-mo-dre »uniforme«, potrjuje, da Vileš obiskuje tudi veliko slovenskih in hrvaških državljanov. »Točnejše podatke bomo dobili v prihodnjih tednih, po občutku pa lahko že sedaj trdim, da je kupcev iz Slovenije in Hrvaške res veliko,« razlaga Seeman. Ker je obisk iz Slovenije in Hrvaške dober, so se pri družbi Ikea odločili, da bodo tudi reklamni spoti, ki jih oddajajo v notranjosti trgovine, v slovenščini in hrvaščini. Novost so uvedli pred nekaj tedni, tako da je zdaj med obiskom trgovine mogoče prisluhniti navodilom za vpis kartice Ikea Family in drugim reklamnim sporočilom v italijanščini, slovenščini in in hrvaščini. Da veliko kupcev prihaja v Ikeo iz Slovenije in Hrvaške, je sicer mogoče razumeti že v parkirišču, kjer so tuje registrske tablice zelo številne. To še posebej velja ob vikendih, ko se izrazito dvigne predvsem odstotek kupcev iz Slovenije. Pred tremi meseci so bili zaradi odprtja trgovine Ikea zaskrbljeni goriški prometni policisti, ki so se bali, da bo v Vilešu pogosto prihajalo do prometnih zamaškov. »Ne takoj po odprtju in niti v božičnem času ni bilo večjih zastojev. Promet po cestninski postaji pri Vilešu je potekal v bistvu brez težav, tudi na okoliških cestah nismo opazili kolon. Parkirišča trgovine so bila sicer polna, toda nova cestna infrastruktura z nadvozi in krožišči je dobro prenesla porast prometa,« pojasnjuje poveljnik goriške prometne policije Gianluca Romiti, njegovi agenti pa redno nadzorujejo promet po hitri cesti med Gorico in Vilešem z uporabo laserja. Na omenjenem odseku velja omejitev osemdesetih kilometrov na uro, ki ga številni vozniki - med njimi so nedvomno tudi obiskovalci trgovine Ikea - kršijo, potem pa si na dom dobijo slano globo. (dr) Parkirišče trgovine Ikea je opremljeno z dvojezičnimi smerokazi (levo); direktorja Ulfa Seemana je mogoče opaziti med razstavnimi prostori, kjer tudi sam pospravlja knjige na policah, odeje na posteljah in pribor na mizah bumbaca, dr gorica - Včeraj v pokrajinski palači počastili 50-letnico ZSKP Priznanje in pohvala »Pokrajina želi ovrednotiti prizadevanja ustanove za širjenje slovenske kulture in jezika« Z leve Enrico Gherghetta, Mara Černic in Franka Padovan bumbaca Priročnik o pravici do uporabe slovenščine Krožek Anton, Svet slovenskih organizacij, Svetovni slovenski kon-gres-Konferenca za Italijo, ronško kulturno društvo Jadro in Galerija ARS prirejajo predstavitev priročnika Pravica do uporabe slovenščine pred sodno oblastjo in javno upravo, ki bo danes, 26. januarja, ob 18. uri v galeriji ARS nad Katoliško knjigarno na Travniku v Gorici. Spregovorili bodo predsednik društva Jadro Karlo Mucci, odvetnik Renzo Frandolič in deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Ter-pin. Z Lorello Klun drevi o avtoportretu Fotoklub Skupina 75 prireja danes, 26. januarja, ob 20.30 v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu srečanje s priznano fotografinjo in umetnostno kritičarko Lorello Klun na temo Avtoportret v zgodovini fotografije. Srečanje bo potekalo v italijanščini. Goriška pokrajina se je sinoči s posebnim priznanjem poklonila 50-letne-mu delovanju Zveze slovenske katoliške prosvete. Dobrodošlico sta na sedežu pokrajinske uprave predsednici ZSKP Franki Padovan, pokrajinskemu predsedniku SSO Walterju Bandlju in številnim predstavnikom društev, ki jih Zveza zastopa, izrekla pokrajinska predsednik in odbornica Enrico Gherghetta oz. Mara Černic. »S priznanjem želi Goriška pokrajina obeležiti hvalevredno prizadevanje ustanove za širjenje slovenske kulture in jezika, za ovrednotenje slovenskega človeka, njegovega dela in truda v luči razvoja in rasti naše skupnosti,« je uvodoma poudarila Černičeva. Sam Gherghetta pa je priznal, da je slovensko narodno skupnost pobliže spoznal, ko je bil izvoljen na čelo pokrajine. Od takrat, je ponosno dejal, se je razvilo korektno sodelovanje. »Veliko sem se naučil o manjšini, pa tudi o odnosu do življenja. Slovenci se lahko ponašate z bogato kulturno dediščino, ste resni ljudje, ki spoštujete drug drugega in vrednote, v katere verjamete,« je zaupal. Pred dnevi se je udeležil srečanja stranke Slovenske skupnosti, kjer je z grozo ugotovil, da posledice krize plačuje slovenska manjšina. »Kaže, da bo leto hudo, saj sta vam tako država kot dežela od- ščipnili več prispevkov za vaše aktivnosti. Mi pa vam bomo stali ob strani, celo čarali bomo, ko bi bilo to potrebno,« je pojasnil in dodal, da dokler bo na pročelju pokrajinskega sedeža visel napis tudi v slovenskem jeziku, se bo ta prijateljsko-sodelovalni odnos nadaljeval in krepil. Priznanje - srebrno plaketo - je v imenu ZSKP prejela predsednica Franka Padovan, ki je poudarila, da gre za priznanje delu prav vseh članov Zveze. Obljubila je, da bo Zveza nadaljevala po dosedanji poti in si seveda prizadevala, da bi delovanje še izboljšala in nadaljevala z ohranjanjem slovenske kulture in prisotnosti. Zvezo slovenske katoliške prosve-te so ustanovili 11. januarja 1959 v Gorici, da bi bolje povezovali in usklajevali dejavnosti goriških katoliških društev na kulturnem področju. Ze v začetnih letih delovanja je Zveza pridobila razna društva in postala pomemben kulturni dejavnik v goriškem in tudi širšem slovenskem prostoru. Danes šteje dvanajst članic in krije področje od Brd do Krasa. Z ustanovitvijo Zveze so se okrepile tudi dejavnosti kulturnih društev v vseh slovenskih krajih Goriške. Nastajala so tudi nova društva, ki so s svojo dejavnostjo bogatila naš slovenski kulturni prostor. (sas) gorica Mlade • • • opominjajo na grozote taborišč V raznih krajih goriške pokrajine bodo danes in jutri potekale spominske prireditve ob dnevu spomina na holokavst. Na žrtve nacističnih koncentracijskih taborišč se bodo danes ob 18.30 spomnili v kraju San Pier d'Isonzo, kjer bosta občinska uprava in raziskovalno središče Leopoldo Gasparini iz Gradišča predstavila knjigo Dorice Ma-kuc »Le nostre ragazze vanno in Germania«. Publikacija je prevod knjige »Naša dekleta v Nemčijo gredo«, ki jo je Dorica Makuc napisala pred nekaj leti; italijansko verzijo so izdali sklad Dorče Sardoč, Goriška Mohorjeva družba in raziskovalni center Leopoldo Gasparini iz Gradišča, ki ga bo na današnji predstavitvi zastopal tajnik Dario Mat-tiussi. Poleg njega bo odlomke iz knjige prebirala Lucia Germani. Tragediji koncentracijskih taborišč bo posvečeno tudi srečanje z dijaki višjih srednjih šol, ki ga danes ob 9.15 prireja pokrajina v deželnem avditoriju v Gorici. Nekdanji taboriščniki bodo spregovorili o svojih izkušnjah v lagerjih, sledila bo gledališka predstava »Come una rana d'inverno«, med katero se bodo prepletali razni odlomki iz knjig Prima Levija. Srečanja se bo udeležil tudi pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič. Tudi jutri bo potekalo več pobud in svečanosti v spomin na žrtve nacističnih taborišč. Goriška sekcija VZPI-ANPI prireja tri srečanja, med katerimi bodo višješol-cem spregovorili o grozotah taborišč. Bivša deportiranca Vilma Brai-ni in Mario Candotto bosta spregovorila v industrijskem zavodu Galileo Galilei oz. v zavodu Scipio Sla-taper. V slovenskem tehničnem polu Cankar-Zois-Vega bo mlade nagovoril zgodovinar Branko Marušič. Jutri ob 10.30 bodo prefekti-nja Maria Augusta Marrosu in predstavniki krajevnih uprav položili venec pred spomenik depor-tirancem pred goriško železniško postajo. Ob 11. uri bodo v dvorani APT podelili priznanje bivšemu deportirancu Mariu Simazu in sorodnikom štirih bivših deporti-rancev. Svečanost prirejata pokrajina in prefektura, nastopil bo trio harmonikarjev Glasbene matice, predvajali bodo film »Adesso sono nel vento«, ki so ga uresničili dijaki zavoda Brignoli iz Gradišča, potem ko so bili leta 2008 z Vlakom spomina v Auschwitzu. Pogovor o Kardelju Na gradu Kromberk bo drevi ob 20. uri predavanje ob 100-letnici rojstva Edvarda Kardelja. Pogovor z zgodovinarji Matejo Ratej, Savi-nom Joganom in Božom Repetom bo vodil novinar Ervin Hladnik Milharčič. (nn) Krvni tlak v Štandrežu Člani združenja Cuore amico bodo jutri med 9. in 11. uro v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu opravljali preglede holesterola v krvi ter merili krvni tlak in krvni sladkor. Za merjenje sladkorja morajo biti zainteresirani občani tešči. Pregledi so brezplačni. Ekvador in Chimborazo V organizaciji goriške sekcije italijanskega alpinističnega kluba CAI bosta danes ob 20.45 v univerzitetni predavalnici zavoda Galilei v Gorici planinca Andrea Olivieri in Alessandro Simonazzi predstavila fotografije in filmske posnetke s svojega popotovanja po Ekvadorju in vzpona na goro Chimborazo. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 26. januarja 2010 25 nova gorica - Začinili predstavitev novega študijskega programa Turizem Namesto povsod enakih zakusk stare goriške jedi v novi preobleki V bogati kulinarični ponudbi so uživali že v 19. stoletju, ko so Gorico poimenovali avstrijska Nica V okviru predstavitve novega študijskega programa Turizem, ki prihaja v Novo Gorico po zaslugi izobraževalnega centra Lampret Consulting in katerega velika novost bo modul Igralništvo in igral-niški turizem, ki ga v tem delu Evrope še nihče ne izvaja, so v restavraciji Tiffany Hitove igralnice Park včeraj predstavili tudi stare goriške jedi v novi preobleki. Kot je povedal direktor družbe Lampret Consulting, Miran Lampret, so želeli s kulinaričnim dogodkom na inovativen način predstaviti tradicionalne goriške jedi, ki naj bi bile v bodoče primerne za razne dogodke, namesto da se ponuja zakuske, ki se jih nudi povsod po svetu. Izbor jedi je pripravila Slavica Plahuta, avtorica več knjig o jedeh na Goriškem, pri njihovi pripravi pa sta imela glavno besedo Hitova mojstra kuharstva Borut Jakič in Simon Marič. Avtohtona vina s tega območja za spremljanje posameznih jedi je izbral predsednik slovenskega društva pokuševalcev vin, Ivan Per-šolja. Kot je bilo slišati na predstavitvi, so premožni Goričani že koncem 18. stoletja uživali v takrat delujočih »igralniških klubih«, v času romantike v 19. stoletju pa se je v povečanem zanimanju za naravo in njene lepote rojeval sodobni goriški turizem. Zaradi svoje blage klime in prijazne narave, je Gorica, ki so jo imenovali tudi avstrijska Nica, privabljala bogate turiste, med njimi celo predstavnike dunajskega dvora, ki so uživali v bogati kulinarični ponudbi, v odličnih vinih in sočnem sadju. »Goriška kuhinja, tu, na stičišču narodov in kultur, združuje dvatisočletno kulinarično tradicijo, prvine lastne slovanske, romanske in germanske tradicije ter naravne in klimatske danosti pokrajine, v kateri se stikata severna in sredozemska Evropa,« je ob predstavitvi izbranih jedi uvodoma poudarila Slavica Plahuta. V nadaljevanju je podrobneje spregovorila o Fuljah s pršutom, pečenim v testu in z nastrganim hrenom, goriških pečenicah, kuhanih v vinu s popečeno belo briško polento na posteljici iz goriške vrtnice, frtalji s pršutom oziroma zelenjavo, krušnih grižljajčkih - čebulni po-tički in pogači z ocvirki, ocvrtih kruhovih šnitah z akacijevim medom, ki so veljale za preprosto kmečko sladico in ko-stasnjeviškem presnecu - meščanskem pecivu s samostana na Kapeli. Vse omenjene dobrote je bilo mogoče na predstavitvi tudi poskusiti. »Držala sva se osnovnih, starih receptur, to hrano pa sva priredila v obliko počasnega prehranjevanja v majhnih količinah, kar je danes trend,« je povedal kuharski mojster Borut Jakin. V zvezi z novim visokošolskim študijskim programom Turizem, ki se bo v Novi Gorici začel izvajati v tem letu, je bilo na predstavitvi povedano, da ga bo preko izobraževalnega centra Lampret Consulting v Novi Gorici, izvajala Fakulteta za komercialne in poslovne vede iz Celja. Nov triletni študijski program turizem prinaša v prvih dveh letih 16 splošnih predmetov s področja turizma, tretji letnik pa prinaša pet modulov, med njimi tudi povsem novega - Igralništvo in igral-niški turizem. Gre za modul, ki je nastajal na Goriškem, kjer je igralništvo v slovenskem prostoru najbolj razvito. Razvoj igralništva pa se na Goriškem ni začel s Hitom. Po besedah strokovnega nosilca omenjenega modula, Dušana Luina, je imela Gorica kot pomembno letoviško središče tistega časa že v osemnajstem stoletju »Casino dei Nobili«, katerega namen je bil, da zabava višje sloje plave krvi s plesi in igranjem na srečo. Nace Novak Kuharski mojster ob svojih jedeh foto n.n. trnovo - Ob 65. letnici partizanskega spopada z enoto X MAS Spomin na zmago Govorniki poudarili pomen prenašanja vrednot narodnoosvobodilnega boja na mlade Spominska svečanost na Trnovem bumbaca gorica - Tilce Di Domenico včeraj praznovala rojstni dan Upihnila sto svečk Rodila se je v Pordenonu in v Gorico prišla leta 1932 - Njen vnuk je fotograf Maurizio Altran Na svojem domu v Gorici je včeraj praznovala 100. rojstni dan Tilce Di Domenico, ki se je rodila v kmečki družini 25. januarja 1910 v kraju Frisanco pri Pordenonu. Leta 1932 se je preselila v Gorico, kamor je bil premeščen njen mož Rodolfo Goruppi, ki je opravljal službo občinskega tajnika. Tilce se rada spominja nekdanjih časov, tudi težkih trenutkov, ki jih je preživela v obdobju med vojnama. »Takrat si je vsak pomagal, kot je vedel in znal, saj je bilo življenje zelo težko. Ko smo doma pričakovali obisk partizanov, smo na steno dali Stalinov portret, ko so k nam prihrumeli fašisti, smo na zid obesili Du-cejevo sliko,« se spominja Tilce, ki so se ji v zakonu rodila dva otroka, Rodolfo, ki je umrl pred nekaj leti, in Valeria, s katero stoletnica živi. Včeraj je jubilantko obiskal občinski odbornik Dario Baresi, z njo pa so praznovali pravnuka Francesco in Enrico, vnuki Marco, Andrea in Maurizio, ki je po poklicu fotograf. Za naš dnevnik se s fotografskim aparatom podi po Laškem in marsikdaj tudi po doberdobski občini. Ob 65-letnici zmagovitega bitke na Trnovem z nacifašistično vojsko sta v nedeljo območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica in krajevna skupnost Trnovo pripravila partizansko srečanje z množično udeležbo v dvorani krajevne skupnosti Trnovo. Vzdušje in potek dogajanja sta prisotne zanesla v legendarni spomin na pokončnost in spontan upor narodno osvobodilnega gibanja za svobodo. Decembra leta 1944 so se na Trnovem nastanile fašistične enote X MAS, s ciljem, da zavarujejo vzhodno mejo Italije. Trnovo so masovci obdali z 12 bunkerji, minskimi polji in žičnimi ovirami. Za obrambo so utrdili tudi nekatere hiše. V postojanki na Trnovem je bilo 214 vojakov bataljona Fulmine. Utrjena fašistična postojanka je ovirala preskrbo partizanskih enot in njihov prodor proti Gorici in Trstu. Partizanske enote so v neposrednem napadu na Trnovo v težkih bojih januarja 1945 skoraj v celoti uničile postojanko. Pred popolnim uničenjem so masovce rešili Nemci, ki so se skupaj z ostanki ma-sovcev takoj umaknili s Trnovega. Po italijanskih podatkih je na Trnovem padlo 86 in bilo ranjenih 56 masov-cev. Na partizanski strani je v bojih za Trnovo padlo 25 partizanov, ranjenih pa jih je bilo 48. Ob kulturnem sporedu sta Branko Marušič in Jože Šušmelj predstavila knjigo, pri kateri je sodelovalo petnajst uglednih piscev. Zapela sta mešani pevski zbor pod vodstvom Giannija Rijavca in skupina domačih osnovnošolskih otrok. Sledila je podelitev priznanj Osnovni šoli, Mariji Plesničar in drugim. Po uvodnih besedah območnega predsednika ZZB Nova Gorica Vladimirja Krpana so povabili k besedi podpredsednika VZPI-ANPI iz Trsta Edvina Švaba, ki je v prisrčnem pozdravu v imenu italijanskih in slovenskih partizanov ter antifašistov poudaril zgodovinske zasluge in pridobitve partizanskega boja, ki terjajo še danes zavzeto budnost, da jih ohranimo in prenašamo na mlade. Opozoril je na pretiran protagonizem in drobljenje moči, kar zmanjšuje našo vlogo. Poudaril je potrebo po enotnosti ter večjem sodelovanju an-tifašistov v okviru dobrih odnosov med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. (eš) nova gorica V nesreči umrl Alojz Krpan Bil je soborec Janka Premrla V soboto kmalu po 15. uri je med vračanjem s proslave na Pe-drovem v prometni nesreči v Braniku umrl 86-letni Alojz Krpan -Aleksander, dolgoletni član in častni predsednik območnega združenja zveze borcev za vrednote NOB nova Gorica. Bil je borec prvega primorskega partizanskega bataljona Simona Gregorčiča in soborec Janka Premrla Vojka. Po navedbah regijskega centra za obveščanje naj bi nesreči botroval zastoj srca med vožnjo. Avtomobil je namreč zapeljal na avtobusno postajališče pri marketu v Braniku, čez pločnik in zadel ob zid. Nato ga je odbilo na drugo stran ceste, vozilo pa je zapeljalo preko podpornega zidu in pristalo na dvorišču stanovanjske hiše. Iz novogoriškega območnega združenja zveze borcev za vrednote NOB so včeraj sporočili, da bo jutri ob 9. uri v veliki sejni dvorani no-vogoriške občine žalna seja območnega odbora zveze borcev, ki se je bo kot govornik udeležil predsednik Zveze borcev Slovenije Janez Stanovnik. Pogreb pokojnega bo še istega dne popoldne na pokopališču v Bukovici. (nn) doberdob Slovo od Marčela Frandoliča V Doberdobu so se v soboto poslovili od Marčela Frandoliča. S svojim praporom so bili na pogrebu prisotni tudi člani doberdobske sekcije VZPI-ANPI, saj je bil pokojnik partizan. Za svoj doprinos k zmagi nad nacifašizmom mu je pred leti Zveza borcev podelila diplomo. Rodil se je 11. oktobra 1924, takoj po kapitulaciji Italije pa se je pridružil partizanom. V okviru Goriške fronte se je udeležil spopada pri Devetakih; začetno je bil vključen v južno primorski odred, marca 1944 pa so bile vse njegove brigade priključene IX. korpusu. V njem je deloval na območju Notranjske kot kurir. Zatem je bil priključen drugi brigadi VDV. Z njim so bili še domačini Mario Peric Mario - Stanar, Jože Gergolet -Mekulič in Mirko Jelen Mirko - Frli-ško. Z drugo brigado VDV je maja leta 1945 vkorakal v osvobojeni Trst. Po vojni je bil Frandolič do upokojitve zaposlen v tržiški ladjedelnici. gorica Nadškofija spet žaluje Umrl msgr. Luigi Ristits Goriška nadškofija ponovno žaluje. V bolnišnici Janeza od Boga je namreč umrl msgr. Luigi Ristits, ki je bil dolga leta generalni vikar nadškofije. Rodil se je leta 1921, iz teologije se je diplomiral v Rimu. V duhovnika ga je leta 1944 posvetil msgr. Carlo Mar-gotti. Znotraj nadškofije je opravljal razne upravne funkcije, ob smrti nadškofa Pietra Cocolina je bil nekaj časa nadškofijski vikar. Pogreb msgr. Luigija Ristit-sa bo jutri ob 11. uri v goriški stolnici, obred bo daroval nadškof Di-no De Antoni. Verniki se bodo lahko poslovili od duhovnika tudi danes do 20. ure, saj bo njegovo truplo izpostavljeno v kapeli duhovniške skupnosti v Semeni-ški ulici v Gorici. Kapelo bodo ponovno odprli jutri zjutraj, ob 10. uri bo maša, potem pa bodo krsto prepeljali v stolnico, kjer bo pogreb. Stoletnica Tilce Di Domenico; desno odbornik Baresi bumbaca 26 Torek, 26. januarja 2010 GORIŠKI PROSTOR gorica - Drevi premierno predvajanje Zemlja gostov Kratkometražec je londonski diplomski film Marca Devetaka Na goriškem Travniku bodo nocoj odvrteli 21-minutni film »Zemlja gostov - La terra degli ospiti« goriškega avtorja, ki ga morda Gorica še ne pozna, a zasluži pozornost. Marco Devetak je 26-letni Goričan, ki mu je šlo fil-manje tako od rok, da si je zaželel strokovne izobrazbe. Z veliko ambicijo se je prijavil za vpis v prestižno The London Film School in z ravno tako velikim upanjem verjel, da ga bodo vzeli. In tako je bilo. Lani je zaključil študij, Zemlja gostov pa je njegov diplomski film. Posnel ga je na Goriškem lanskega marca z mednarodno ekipo sošolcev in sodelavcev, ki se niso mogli na-čuditi nad zgodami malih ljudi, ki jih je porajalo bivanje ob meji. Protagonist Devetakovega krat-kometražnega filma je Ivan, slovenski kmet iz časa po razmejitvi, ob koncu 40ih let dvajsetega stoletja, čigar hiša je na italijanski strani, čez bodečo žico, na jugoslovanski strani, pa so njegove njive, kamor je meja zakopala svoje strahove. Njegovo življenje spremeni trenutek, ko na vrata njegovega doma potrka Marija in ga vpraša za zavetišče. Devetak je film posnel na 16-mm trak, pri njem je sodeloval se en Gori-can, in sicer vsestransko ustvarjalni An- Plakat filma ton Špacapan, scenarij je Devetak napisal z Birgitto Bjornsdottir. V filmu, ki je nastal v koprodukciji The London Film School in je prejel pokroviteljstvo British Council, igrajo Vesna Hrovatin, Romeo Grebenšek in - lepo presenečenje - Dare Valič, veliko ime slovenskega odra, filma in malega ekrana, ki je tudi Ivanu podaril kanček svoje človečnosti. Nocojšnja premierna projekcija se bo ob udeležbi avtorja Marca De-vetaka začela ob 20.30. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. Gledališče KOMIGO v Kulturnem domu v Gorici: v torek, 2. februarja, ob 20.30 »Passion de Pressheren« avtorja in igralca Andreja Roze Rozmana (Rozinteater iz Ljubljane); informacije in vpisovanje v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. NIZ VESELOIGER ISKRIVI SMEH NA USTIH VSEH: v četrtek, 4. februarja, ob 20. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ngrajevanje natečaja Mladi oder in nastop otroške dramske skupine SKD Hrast iz Doberdoba z igro Kaj se skriva za velikim trebuhom? V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 28. januarja, ob 20.45 predstava »Dona Flor e i suoi due mariti«, igrajo Cate-rina Murino, Paolo Calabresi in Pie-tro Sermonti; informacije pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481-383327. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v četrtek, 4. februarja, ob 21. uri predstava »Il Vantone«, Pier Paola Pasoilinija v izvedbi gledališkega združenja iz Pistoie Teatridithalia; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: v sredo, 27. januarja, ob 21. uri gledališka predstava »Oblivion Show«; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 26. in 27. januarja, ob 20.45 »La sirena«, igra Luca Zingaretti; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 6. februarja, ob 16.30 bo predstava »Il circo delle nuvole« v izvedbi Geka Tes-sara in gledališke skupine Extrapola iz Verone; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280), info@ctagori-zia, www.ctagorizia.it. Mt Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.40 »Avatar«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Tra le nuvole«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il canto delle spose«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.15 »Avatar«. Dvorana 2: 17.40 - 20.40 »Avatar« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Tra le nuvole«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.10 »La prima cosa bella«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »Francesca«. Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Fašizem in Slovenci, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane; do 29. januarja od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. 4 Koncerti ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK IN SKRD JADRO vabita na orgelski koncert Mirka Butkoviča in Eve Dolinšek ob violinski spremljavi Ane Cotič v nedeljo, 31. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. H Šolske vesti TEČAJ UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in seznanja udeležence s pravnimi vidiki in predpisi informacijske varnosti, z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti. Potekal bo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 0481-81826, in-fo@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola bo na razpolago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, od 22. do 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v nižjo srednjo šolo Ivana Trin-ka v Gorici, bo potekalo v petek, 12. februarja, ob 17. uri v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici v ul. dei Gra-bizio, 38 v Gorici. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce in osnovne šole sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Gra-bizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. DNEVI ODPRTIH VRAT za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Fran Erjavec v Štandrežu v sredo, 3. februarja, med 8.45 in 10.15; Josip Abram v Pevmi v sredo, 27. januarja, med 8.45 in 10.15; Alojz Gradnik v Števerjanu v četrtek, 28. januarja, med 8.30 in 10. uro; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, med 8.30 in 10. uro. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za osnovne šole Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: Alojz Gradnik v Števerjanu danes, 26. januarja, ob 16.30; Fran Erjavec v Štan-drežu v sredo, 3. februarja, ob 17.30; Ludvik Zorzut v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, ob 17.30. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovensko osnovno šolo, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v četrtek, 11. februarja, ob 17. uri. DNEVI ODPRTIH VRAT za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 3. februarja, med 10.30 in 11.30; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, med 10.30 in 11.30; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, med 10.30 in 11.30; v Števerjanu v petek, 5. februarja, med 10.30 in 11.30; v Krminu v torek, 2. februarja, med 10.30 in 11.30. PREDSTAVITVE ŠOLSKE PONUDBE za otroške vrtce Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici: v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 27. januarja, ob 16. uri; v Štandrežu v četrtek, 28. januarja, ob 16. uri; v Pevmi v četrtek, 4. februarja, ob 15.30; v Števerjanu v sredo, 3. februarja, ob 16. uri; v Krminu v ponedeljek, 1. februarja, ob 16. uri. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovenski vrtec, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v sredo, 10. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru, potekala od 9. do 27. februarja na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisovali bodo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberdobske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici bo potekalo med 26. februarjem in 26. marcem. Iz višješolskega središča v Ulici Puccini v Gorici sporočajo, da bodo predvidoma sredi februarja stekle pobude za informiranje dijakov in staršev, ki bodo trajale do sredine marca. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org,info@slovik.org in tel. 0481-530412. HI Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otoku Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v Venzone, Gemono in San Daniele v soboto, 6. marca, na dan žena; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš). REKREACIJSKO DRUŠTVO CALVARIO prireja avtobusno potovanje v Francijo od 21. do 28. aprila; informacije v večernih urah po tel. 335-5653815. NOVI GLAS vabi na osemdnevno potovanje v Romunijo od 18. do 25. maja; informacije in prijave po tel. 0481-533177 in 040-365473. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest oz. najkasneje do konca februarja. H Obvestila GORIŠKA KARITAS zbira pomoč za po-tresence iz karibske države Haiti; v ta namen so odprli tekoči račun pri zadružni banki iz Koprivnega, Fare in Ločnika (IBAN IT150086-2212-4010-0400-0323-364) z utemeljitvijo »Emer-genza Haiti«. Pomoč zbirajo tudi na sedežu nadškofijske Karitas na Trgu San Francesco 1 v Gorici (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17.30); polog na tekoči račun daje pravico do davčnega odbitka. SPDG obvešča, da bo društveni sedež v četrtek, 28. januarja, od 19. do 20. ure na razpolago za poravnavo članarine za 2010, posebej članarine PZS. POSOŠKI PUST: v Gorici bo sprevod vozov startal s Verdijevega korza v nedeljo, 7. februarja, ob 14. uri; v Sovodnjah v nedeljo, 14. februarja, ob 14.30, sledil bo od 17.30 dalje ples s skupino The Maff; v Tržiču bo »poročni« pustni sprevod startal ob 9. uri iz Ul. Mazzi-ni s prihodom na trg Republike ob 12. uri in sprevodom vozov od 14. ure dalje. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 27. januarja, ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu šole na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL, zveza Doberdob, organizira v petek, 28. januarja, ob 15. uri v agriturizmu Kovač v Doberdobu 18. kongresno zborovanje; informacije po tel. 3804203829 (Miloš). ARSATELIER sklicuje volilni občni zbor v četrtek, 28. januarja ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu društva na Drevoredu 20. septembra, 85 v Gorici. 25. PUSTNI FESTIVAL na Trgu De Amicis v Gorici: v soboto, 13. februarja, od 14.30 dalje bosta potekali pustno tekmovanje in povorka; v sredo, 17. februarja, ob 15. uri bosta pogreb pusta in pogrebna gostija. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo za srečanje ob Valentinovem prazniku v soboto, 13. februarja, peljal avtobus v vas Slap pri Vipavi ob 16.45 iz Doberdoba, nato s Poljan, Vrha, iz Sovodenj, Štan-dreža, Podgore pri športni palači, nato izpred vage pri pevmskem mostu in s trga Medalje d'oro. Priporoča se točnost. 0 Prireditve BLIŽJE SONCU - Po ognjenikih Ekvadorja je naslov večera s projekcijo fotografij in videoposnetkov o odpravi v Ekvador planincev Andrea Olivierija in Alessandra Simonazzija, ki bo potekal danes, 26. januarja, ob 20.45 v prostorih univerzitetne predavalnice gori- -/ škega višješolskega zavoda ITI G.Galilei v ulici Puccini 22 v Gorici. Vstop je prost. GORIŠKI MUZEJ prireja pogovor z zgodovinarji Matejo Ratej, savin Joganom in Božom Repetom na temo Edvard Kardelj - ob stoletnici rojstva danes, 26. januarja, ob 20. uri na gradu Kromberk. Vodil bo novinar Ervin Hladnik Mil-harčič. CENTER ZA NEGOVANJE KULTURNIH TRADICIJ IZ PODTURNA prireja predavanje z naslovom Periodiki v Gorici (»Borc San Roc« - »Iniziativa Isontina« - »Isonzo Soča« - «Studi Go-riziani«) v sredo, 27. januarja, ob 17.30 v župnijski dvorani v Podturnu. Sodelovali bodo Renzo Boscarol, Erika Jaz-bar, Marco Menato, Dario Stasi, Sergio Tavano in Dalia Vodice. SKRD JEZERO in VZPI iz Doberdoba in Dola-Jamelj pod pokroviteljstvom občine Doberdob vabijo na predstavitev knjige Foibe. Predstavitev bo v sredo, 27. januarja, ob 19.30 na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Spregovoril bo avtor knjige Jože Pirjevec, uvodno besedo bo podal Karel Černic. V DEŽELNEM AVDITORIJU v Ul. Roma v Gorici bo v sredo, 27. januarja, ob 18. uri srečanje z Marcom Travagliom z naslovom »Real TG n.2 - Ad perso-nam«. Večer organizira Meetup - Prijatelji Beppeta Grilla iz Gorice in Tržiča v sodelovanju s knjigarno Ubik v Gorici. ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE prireja v sodelovanju z goriško občino ob dnevu spomina v sredo, 27. januarja, ob 18. uri v konferenčni dvorani sinagoge v Ul. Ascoli 19 v Gorici spominsko prireditev z prebiranjem odlomkov iz dnevnika Anne Frank. KD DANICA IN KD VISINTIN vabita na predstavitev knjige »Friul gurizan - Bi-siacaria - Goriška« v nedeljo, 31. januarja, ob 10.30 v prostorih bivšega vrtca v Martinščini. Sodelujejo urednica knjige Adriana Miceu, predsednik furlanskega združenja »Achille Tellini« Luigi Geromet, urednica slovenskih besedil Viljena Devetak; nastopili bodo ženska vokalna skupina Danica in člani gledališke skupine KD Danica z Vrha. 0 Mali oglasi PRODAM skoraj novo dvonadstropno stanovanje v Štandrežu; vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 3287070020 (v popoldanskih urah). PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dva balkona, shramba in garaža, cena 140.000 evrov; tel. 328-8872507. Pogrebi DANES V GORICI: 9.40, Sante Santi-nelli z glavnega pokopališča v stolnico, sledila bo upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Pia Beatrice Largaiolli (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.40) v cerkvi Sv. Valeriana in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Danilo Stur-ni s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V KRMINU: 9.55, Ida Braga-gnolo v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču v kraju Riese Pio X; 14.00, Lino Coretti (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.00, Adela Godeas vd. Cristansig (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 26.1.1966 26.1.2010 Minilo je 44 let, odkar nas je nenadoma zapustil Jože Lavrenčič (Galov) iz Doberdoba Kar je sejal z ženo Olgo, je obrodilo bogate sadove. Prezgodnja smrt pa mu je preprečila, da bi se jih veselil. Pači in mama, hvala za vse! Edi in Livio za glasbenike, za podjetnike... ^ Dnevnik Slovencev v Italiji Za vse, ki si želijo, da bi jim bil Primorski dnevnik še bližji. Vpis naročnin za leto 2010 je še v teku. Vsem, ki bi se radi naročili ali obnovili naročnino, sporočamo, da znaša letos znižana naročnina 210 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2010. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2010 -darilo Zadruge Primorski dnevnik. Znižana naročnina za leto 2010 se lahko plača do 31.1.2010: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: Banca Antonveneta Trst, ag. 8 št. računa: IT44 V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka - sedež v Gorici št. računa: IT48 E 05484 12401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 WWW.primorski.eu 28 Torek, 26. januarja 2010 ITALIJA / politika - Po zmagi na nedeljskih primarnih volitvah Vendola znova kandidat za predsednika Apulije Polemike v Demokratski stranki, ki bo vsekakor podprla dosedanjega predsednika BARI - Nichi Vendola bo spet kandidiral za predsednika Dežele Apulije. Zastopnik levičarskega gibanja Svoboda, levica in ekologija je na nedeljskih primarnih volitvah v levi sredini gladko premagal Francesca Boccio, poslanca Demokratske stranke, ki je med drugim užival podporo Massima D'Aleme. Za Vendolo je glasovalo skoraj 70 odstotkov udeležencev primarnih volitev, ki jih je bilo nekaj manj kot 200 tisoč. Demokratska stranka je takoj po razglasitvi izidov notranjih volitev napovedala popolno podporo dosedanjemu predsedniku deželne vlade. Vendola ima možnost za ponovno izvolitev, saj je stranka UDC takoj po primarnih volitvah napovedala predsedniško kandidaturo Adriane Poli Bertone, desna sredina pa je že pred dnevi za predsednika Apulije kandidirala Rocca Pale-seja. Deželne volitve so enokrožne in zmaga kandidat, ki dobi največ glasov. Na papirju bo Vendola užival podporo celotne leve sredine, od komunistov do stranke Italije vrednot Antonia Di Pietra. Rezultat nedeljskih primarnih volitev je sprožil ostro polemiko v Demokratski stranki na deželni in na državni ravni. Marsikdo se namreč sprašuje, kako je lahko stranka spet kandidira- la Boccio, ki ga je Vendola že premagal na primarnih volitvah pred petimi leti. Na zatožni klopi se je znašel predvsem D'Alema, ki je nasprotoval kandidaturi Vendole in primarnim volitvam ter podpiral volilno zavezništvo med Demokratsko in Casinijevo stranko, ki ga očitno v Apuliji ne bo. Vsedržavni tajnik DS Pierluigi Bersani je primarne volitve v Apuliji ocenil kot zmago demokracije in zanikal, da je šlo za politično zaušnico stranki, katere lokalni voditelji so do zadnjega nasprotovali kandidaturi Vendole. Bersani poziva stranko, naj opusti notranje polemike in naj vse sile nameni volilni kampanji. Podobno razmišlja tudi D'Alema, medtem ko je predsednica stranke Rosy Bindi prepričana, da so demokrati v Apuliji naredili kar nekaj zelo hudih političnih napak, ki jih ne bo lahko popraviti. V desni sredini so upali, da bo po zmagi Vendole na primarnih volitvah prišlo do zbliža-nja z UDC, ki pa se je - kot rečeno - odločila za samostojno predsedniško kandidaturo senatorke Poli Bortone, bivše članice MSI in Nacionalnega zavezništva, ki jo podpira tudi Gibanje za avtonomije predsednika deželne vlade Sicilije Raffaeleja Lombarda. Dosedanji predsednik deželne vlade Nichi Vendola bo znova kandidiral za predsednika Apulije ansa Bagnasco: Sanjam nov rod katoliških politikov RIM - Predsednik Italijanske škofovske konference, genovski kardinal Angelo Bagnasco, se je v svojem včerajšnjem uvodnem poročilu na rednem zasedanju stalnega sveta italijanskih škofov dotaknil številnih vprašanj sedanjega italijanskega političnega trenutka, od problema sprejemanja priseljencev do potrebe po institucionalnih in drugih reformah. Izrazil pa je tudi svojo »sanjo«, kot jo je imenoval: da bi se namreč v Italiji pojavil nov rod katoliških politikov. Šlo naj bi za ljudi, ki bi znali »utelesiti« evangeljske ideale in jih udejanjiti v zgodovini, ne da bi iskali »enostransko korist, pa naj bo kakor koli utemeljena«. Proces Mediaset znova preložen MILAN - Milansko sodišče je včeraj proces o kupoprodaji televizijskih pravic Mediaset, ki so ga obnovili novembra lani, preneslo na 1. marec. Med enajstimi obtoženci za davčno utajo in lažne bilance je tudi predsednik vlade Silvio Berlusconi. Proces, ki je bil predviden za 1. februar, so prenesli, ker bo tisti dan predsednik v Izraelu. Isto se je zgodilo že novembra, ko je bil Berlusconi zaseden z vrhom FAO, in 18. januarja, ko se sodišču pisno opravičil, češ da je službeno zadržan. politika - Zaradi suma goljufije in zlorabe položaja Flavio Delbono je odstopil Bologna ostala brez župana BOLOGNA - Glavno mesto Emilie-Romagne je od včeraj brez župana, na obzorju pa se ji obetajo predčasne občinske volitve. Župan Flavio Delbono je namreč zaradi suma goljufije in zlorabe javne funkcije odstopil in napovedal vrnitev na univerzo, kjer bo nadaljeval svojo profesorsko kariero. Zastopnik Demokratske stranke je še v nedeljo zatrjeval, da ne bo odstopil, včeraj pa je spremenil mnenje in prisluhnil strankarskim somišljenikom, ki so ga pozvali k odstopu. Med njimi je bil tudi Romano Prodi, ki je bil med predlagatelji Del-bonove županske kandidature. Delbono je osumljen, da je kot podpredsednik Dežele Emilie-Romagne na stroške deželne uprave peljal s seboj na službena potovanja tedanjo tajnico in zaročenko Cinzio Gracchi, s katero sta se kasneje razšla. Delbono zavrača vse obtožbe, rekoč, da je Gracchijeva sovražno razpoložena do njega ter da so njena pričevanja sodnikom sad osebnih zamer. Vedno je trdil, da nima kaj skrivati in da Flavio Delbono se vrača na Univerzo bo čimprej dokazal svojo nedolžnost, včeraj pa se je odločil za odstop. Škandal je močno pretresel Demokratsko stranko v Bologni in na deželni ravni. Skoraj vsi njeni vidni predstavniki sicer pozdravljajo Del-bonovo odločitev, obenem pa se zaskrbljeno sprašujejo o nejasnih političnih perspektivah, ki se sedaj odpirajo v Bologni. Delbono je na zadnjih volitvah gladko zmagal, njegov odstop pa bo nedvomno vplival na volilce leve sredine. Občinske volitve bodo morda že spomladi skupaj z deželnimi, a pod pogojem, da skupaj z županom odstopi tudi večina občinskih svetnikov, kar se bo najbrž tudi zgodilo. Delbono je včeraj popoldne ponovil, da je popolnoma nedolžen in da bo to čimprej dokazal tožilcem. »Lahko bi mirno ostal na svojem mestu, odločil sem se za odhod zaradi spoštovanja do prebivalcev Bologne in do zgodovine mesta, ki je glede državljanske drže precej različno od ostalih italijanskih mest«, je povedal še odhajajoči župan. benetke - Primarne volitve Županski kandidat leve sredine neodvisni Orsoni BENETKE - Odvetnik Giorgio Orsoni bo županski kandidat leve sredine na skorajšnjih občinskih volitvah v Benetkah. 28. marca se bo pomeril z že določenim desnosredinskim kandidatom, ministrom za javno upravo Renatom Brunetto. Orsoni je namreč zmagovalec nedeljskih levosredinskih primarnih volitev: zbral je 46 odstotkov glasov, za njim se je uvrstil zeleni Gianfranco Bettin s 35 odstotki glasov, dosedanjo občinsko od-bornico Lauro Fincato pa je podprlo okrog 18 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila nekoliko nižja od predvidenega. Na volišča je šlo skoraj 13 tisoč ljudi, medtem ko se je lanskih primarnih volitev sekretarja Demokratske stranke udeležilo 18 tisoč ljudi. Orsonijeva uveljavitev je bila dokaj predvidljiva spričo dejstva, da je neodvisnega odvetnika, politično blizu sredincem UDC, podprl dosedanji beneški župan Massimo Cacciari. Poleg tega je užival podporo Italije vrednot in dela Demokratske stranke. Bettin je bil Giorgio Orsoni ansa kandidat Zelenih in Stranke komunistične prenove, medtem ko je Fincato-va računala na glasove Demokratske stranke in Stranke italijanskih komunistov. Sicer pa je bila slednja edina vpisana v Bersanijevo stranko, ki je torej tudi v Benetkah potegnila krajši konec. Or-soni je takoj po izvolitvi dejal, da na občinskih volitvah računa na podporo celotne leve sredine in UDC. »Moj protikandidat je močan in uspel bom le, če se bodo strnile vse sile, ki nasprotujejo sedanji desni sredini,« je povedal. gospodarstvo Fiat v letu 2009 zabeležil 838 milijonov izgube TURIN - Fiat je lani na ravni skupine zabeležil 838 milijonov evrov izgube, potem ko je v letu 2008 ustvaril 1,7 milijarde evrov čistega dobička. Prihodek se je v primerjavi s predlani znižal za 16 odstotkov na 50,1 milijarde evrov. Fiat načrtuje, da se bo iz rdečih številk izkopal že letos. V družbi izgubo pripisujejo stroškom prestrukturiranja in odpisov, povezanih z ameriškim proizvajalcem Chrysler, v katerem je Fiat lani pridobil 20-odstotni delež. Fiat je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležil 283 milijonov evrov izgube, medtem ko je v enakem obdobju predlani ustvaril 180 milijonov evrov čistega dobička. Prihodek se je v zadnjem lanskem trimesečju glede na enako lansko obdobje povišal za 3,6 odstotka na 13,6 milijarde evrov. Skupina je v četrtletju na področju osebnih vozil, kjer izdeluje vozila znamk Fiat, Lancia in Alfa Romeo, prihodek od prodaje povečala z lanskih 5,7 na 7,2 milijarde evrov, in sicer predvsem po zaslugi subvencij za nakup novih avtomobilov v evropskih državah. Fiat je v celotnem lanskem letu prodal okoli 2,1 milijona avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, prihodek od prodaje divizije za osebna vozila pa je v celotnem letu znašal 26,3 milijarde evrov, kar je 2,4 odstotka manj kot predlani. Letošnje leto bo po navedbah družbe leto "tranzicije in stabilizacije". Načrtuje, da bo prihodek povečala za od tri do šest odstotkov, dobiček pa naj bi dosegel 1,5 milijarde evrov. V aprilu naj bi sicer predstavili nov načrt razvoja skupine. (STA) sindikati - 12. marca 4-urni protest CGIL: Splošna stavka proti davčnemu pritisku RIM - Glavni sekretar sindikalne zveze CGIL Guglielmo Epifani je potrdil, da bo 12. marca splošna stavka. Trajala bo štiri ure z manifestacijami po vsej Italiji. Sindikat je že pred nekaj tedni poslal vladi pismo s predlogom za davčno reformo. Od vlade pa ni dobil nobenega odgovora. Zato se je Epifani odločil za splošno stavko. Sindikat zahteva, da bi znižali davke delavcem in upokojencem, kajti obdavčitev se je v letu 2009 zvišala za 1%, plače pa za 1,7%. Sekretar je povedal, da če vlada ne bo ukrepala, se bo davčni pritisk še dodatno povečal, tako da bodo delavci plačevali več od drugih slojev. Odločitev CGIL a za stavko je povzročila začudenje mnogih. Sindikata CISL in UIL, s katerima CGIL tradicionalno sodeluje, sta ocenila, da je ta stavka le političnega pomena in da ne bo privedla do nobenega rezultata. Epifani je na to obtožbo odgovoril, da je stavka izključno sindikalne narave in da je pripravljen stavko preklicati, če bo vlada usli-šala njihove zahteve. Na posvetu Ljudstva svobode v Guglielmo Epifani ansa Arezzu je minister za ekonomski razvoj Claudio Scajola pojasnil - drugače od ministra za ekonomijo in finance Giulia Tre-montija, ki je mnenja, da je važnejše obdržati socialno državo kot znižati davke -, da če bo ekonomska rast močnejša od napovedi, bo mogoče znižati davke za najnižje dohodke že naslednje leto. Minister za delo, zdravstvo in socialne politike Maurizio Sacconi pa je takoj pojasnil, da govorita Tremonti in Scajola isto in da si vsi prizadevajo za znižanje davkov. Res pa je, da se medtem davčni pritisk veča. sociala - Vlada proti Brunetta predlagal denarne spodbude za osamosvojitev mladih RIM - Minister za javno upravo Renato Brunetta je predlagal, da bi mladostniki po 18. letu starosti, ki bi se odločili za osamosvojitev od staršev, mesečno prejemali 500 evrov v obliki posojil, olajšav in drugih dohodkov. Vlada se je od Brunettove ideje medtem že distancirala. Italija velja za državo, ki ima eno najvišjih povprečnih starosti »otrok«, ko se ti odločijo za osamosvojitev in odhod iz »družinskega gnezda«. Brunetta se s tem pre-bolemom ukvarja že dlje časa , pri čemer je pred nedavnim predlagal še bolj rigorozne ukrepe, kot je denimo zakon, ki bi mladim zapovedoval, da morajo ob določeni starosti zapustiti dom svojih staršev in se osamosvojiti. Ker si je s tem nakopal nemalo jeze v italijanski javnosti, je v nedeljo na televizijski mreži RAI predstavil ukrep, s katerim želi spodbuditi mlade, da bi se osamosvojili v zgodnejših letih. Kot spodbudo je predlagal mesečno rento oz. olajšave v višini 500 evrov, dokler mladi ne bi vzpostavili lastnega doma. Sklad za tovrstna izplačila naj bi oblikovali na račun zmanjšanja pokojnin. Kot je poudaril Brunetta, bi s tem nekoliko prikrajšali starejše, a le v korist mladih. Po nedeljskih navedbah Brunette je medijem uradno sporočilo za javnost že poslala tudi vlada. Kot so zapisali v njem, gre le za osebne ideje ministra za javno upravo, ki pa jim vlada uradno ni izrekla podpore. / SVET Torek, 26. januarja 2010 29 potres na haitiju - EU naj bi v karibsko državo poslala okoli 300 žandarjev V Montrealu mednarodno srečanje o nujni pomoči Clintonova zavrnila kritike šefa italijanske civilne zaščite Bertolasa BRUSELJ, MONTREAL, WASHINGTON - EU bo na Haiti predvidoma poslala okoli 300 žandarjev, ki naj bi pomagali zagotoviti razdeljevanje pomoči po tamkajšnjem katastrofalnem potresu, so povedali diplomatski viri danes v Bruslju. Največ pripadnikov bosta prispevali Francija in Italija. Sodelovanje v tej misiji, ki naj bi delovala pod okriljem misije ZN, imenovane Minustah, so poleg Francije in Italije, ki naj bi prispevali po sto žandarjev, napovedale tudi Nizozemska, Španija, Portugalska in Romunija, ki sicer sodelujejo v evropski žandarmeriji. Velika Britanija je sicer ob tem izpostavila mnenje, da je v državi že dovolj, okoli 20.000 pripadnikov ZDA. Ta misija naj bi bila skupen prispevek EU pri zagotavljanju varnosti in razdeljevanja pomoči na Haitiju, ki ga je 12. januarja prizadel potres s katastrofalnimi posledicami. Prizadetih je okoli tri milijone ljudi, mrtvih naj bi bilo okoli 200.000, okoli 250.000 ljudi nujno potrebuje pomoč. EU naj bi s to odločitvijo, potem ko je napovedala okoli 430 milijonov evrov pomoči, še okrepila svojo vlogo pri pomoči Haitiju, pri čemer so sicer opaznejše in de-javnejše ZDA, ki pa so geografsko tudi precej bliže tej karibski državi kot evropske države. O napotitvi vojakov na Haiti EU po navedbah diplomatskih virov v Bruslju ne razmišlja. Kot možnost se izpostavlja napotitev prostovoljnih sil v to državo, več ministrov pa je izpostavilo tudi potrebo po pomoči sirotišnicam na terenu, medtem ko je Evropska komisija posvarila pred množičnimi in prenagljenimi posvojitvami otrok. Medtem je v kanadskem Montrealu včeraj potekalo srečanje o nujni pomoči Haitiju. Srečanja so se udeležili predstavniki več kot desetih držav in mednarodni organizacij, med njimi haitijski premier Jean-Max Bellerive, kanadski premier Stephen Harper in ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Haitijski premier je v nastopu na srečanju poudaril, da je hai-tijska vlada zmožna voditi prizadevanja za obnovo države. "Haitijska vlada deluje v negotovih razmerah, vendar lahko zagotovi vodstvo, ki ga ljudje pričakujejo," je zagotovil Bellerive. "Najpomembnejša naloga ta trenutek je zadovoljiti življenjske potrebe žrtev, ko so hrana, voda, bivališča in zdravstvena oskrba," je poudaril. Bellerive je mednarodno skupnost pozval, naj njegovi državi zagotovi vso možno podporo. "Haiti potrebuje močno podporo svojih partnerjev v mednarodni skupnosti na srednji in dolgi rok. Obseg nalog zahteva, da delamo več, da delamo bo- lje in, nedvomno, da delamo drugače," je dodal. Srečanja v Montrealu so se poleg naštetih udeležili še zunanji ministri in drugi visoki predstavniki Brazilije, Čila, Peruja, Urugvaja, Mehike, Kostarike, Dominikanske republike, Japonske, Španije in Francije in predstavniki ZN, Evropske unije, Organizacije ameriških držav, Me-dameriške razvojne banke, Svetovne Banke in Mednarodnega denarnega sklada. Pomoč Haitiju je bila tudi v središču pozornosti včerajšnjega srečanja med šefoma diplomacij ZDA in Italije Hillary Clinton in Francom Frattinijem v Washingto-nu. Clintonova je med drugim zavrnila kritike, ki jih je vodja italijanske civilne zaščite Guido Bertolaso izrazil v karibski državi, češ da ni prave koordinacije mednarodne pomoči. »Takšne trditve me spominjajo na polemike, ki jih lahko slišiš v ponedeljek po nedeljskih tekmah,« je dejala. Tudi Frattini se je distanciral od Bertolasi-jevih besed, poudaril pa je, da je Italija pripravljena ponuditi Haitiju izkušnje, ki jih je nabrala v popotresni obnovi Abrucev. Franco Frattini in Hillary Clinton na tiskovni konferenci v Washingtonu ansa nova gripa WHO zavrača trditve o lažni pandemiji ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je trditve, da je ustvarila "lažno" pandemijo, da bi s tem zagotovila koristi farmacevtski industriji, označila za znanstveno in zgodovinsko napačne. Farmacevtska industrija ni neprimerno vplivala na politiko in odgovor WHO ob pojavu pandemske gripe, v sporočilu za javnost zagotavlja WHO. V WHO sicer pozdravljajo vse legitimne revizije, ki lahko izboljšajo njihovo delo. Na WHO se je v zadnjem času vsul plaz kritik, da je podlegla pritisku farmacevtske industrije in prehitro razglasila pandemijo nove gripe. Po razglasitvi pandemije so države po v svetu pospešeno kupovale cepivo, ki pa ga sedaj več evropskih držav poskuša prodati. Novo gripo so doslej zabeležili v več kot 200 državah, po podatkih WHO pa je zahtevala več kot 14.000 smrtnih žrtev. Strokovnjakinja WHO Nyka Alexander je nedavno povedala, da bi lahko konec pandemije razglasili šele po "več sezonah". "Ne moremo reči, da je pandemije konec, dokler ne vidimo, da se ni vrnila," je pojasnila. (STA) libanon - V noči na ponedeljek takoj po vzletu iz Bejruta V Sredozemlje strmoglavilo etiopsko letalo Od 90 ljudi na krovu naj ne bi preživel nihče Na libanonsko obalo je naplavilo več razbitin strmoglavljenega letala ansa BEJRUT - Kmalu po vzletu z letališča v libanonski prestolnici Bejrut je v noči na ponedeljek strmoglavilo etiopsko potniško letalo z 90 ljudmi na krovu. Letalo, ki je bilo na poti v etiopsko prestolnico Adis Abeba, je strmoglavilo v Sredozemsko morje, nesreče pa naj ne bi preživel nihče. Kot je povedal libanonski minister za promet Gazi Aridi, je kontrola letenja kmalu po vzletu letala z njim izgubila stik, medtem ko so očividci povedali, da so videli, kako je letalo kot ognjena krogla padlo v morje. Nesreča se je zgodila, ko je nad Bejrutom divjala nevihta. Med potniki na letalu vrste boeing 737-800, ki je letelo od leta 1998, je bilo 54 libanonskih državljanov, 22 Etiopijcev, Iračan, Francozinja, domnevno soproga francoskega veleposlanika v Bejrutu, in državljan Sirije. Reševalce je sicer sicer pri delu oviralo izredno slabo vreme. V Libanonu namreč že nekaj dni dežuje. Slabo vreme je po mnenju libanonskih preiskovalcev verjetno vzrok nesreče. Predstavnik etiopske letalske družbe pa je dejal, da je v letalo pred strmoglavljenjem udarila strela. Možnost terorističnega napada vsekakor izključujejo. Libanonski predsednik Michel Suleiman je dejal, da zaenkrat nič ne kaže na to, da bi bilo letalo tarča teroristov. Družba Ethiopian Airlines velja za eno od bolj kakovostnih afriških letalskih družb, v zadnjih 20 letih pa so imela njena letala dve nesreči. (STA) afganistan - Pred konferenco v Londonu Nemčija podpira pogovore s talibani BERLIN - Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je nakazal, da bo Nemčija v četrtek na konferenci o Afganistanu v Londonu podprla načrte za večjo vključitev talibanskih upornikov v pogovore o prihodnosti države. Napovedal je tudi povečanje števila nemških vojakov v deželi pod Hin-dukušem, ki pa naj bi skrbeli predvsem za urjenje afganistanskih sil. Londonska konferenca 28. januarja naj bi prinesla predvsem odgovore, kako naprej v Afganistanu in kako zajeziti talibane, da bi afganistanske oblasti lahko čimprej prevzele odgovornost za varnost v državi in da bi se mednarodne sile lahko tudi čimprej umaknile. V tem smislu je tudi afganistanski predsednik Hamid Karzaj prejšnji teden napovedal, da bo na konferenci predstavil načrt, da bi talibanskim borcem ponudili denar, da bi se prenehali boriti na strani talibanov in da bi se znova vrnili na "pravo pot". Ta načrt sta že napovedali Ja- ponska in ZDA, kar je za včerajšnjo izdajo britanskega Financial Timesa nakazal tudi vrhovni poveljnik mednarodnih sil Isaf v Afganistanu, ameriški general Stanley McChristal. Glede na poročanja nemškega tiska pa naj bi ga podprla tudi Nemčija. Nemški zunanji minister Westervelle je za nedeljski Bild am Sonntag ocenil, da je med talibani veliko takih, ki niso teroristi in ki se ne borijo na strani talibanov zaradi fanatičnega prepričanja, ampak zaradi gospodarskih razlogov, se pravi denarja. Toda ameriški general McChristal je na drugi strani prepričan, da so spopadi v Afganistanu pravzaprav "tekmovanje za priljubljenost". Če bo zaveznikom zdaj z okrepitvami 30.000 ameriških vojakov in kakih 7000 iz ostalih članic Nata uspelo vzpostaviti zadostno varnost predvsem za civiliste na jugu države, potem bo to vzpostavilo pogoje za razvoj gospodarstva, vlada pa bo lahko okrepila tudi svojo prisotnost, je za Financial Times dejal McChristal. irak - Prislužil si je štiri smrtne obsodbe Bagdadske oblasti usmrtile »Kemičnega Alija« BAGDAD - Iraške oblasti so včeraj obesile bratranca strmoglavljenega iraškega diktatorja Sadama Huseina, Alija Hasana al Madžida, bolj znanega tudi kot Kemični Ali. Iraško sodišče ga je pred tednom dni obsodilo na četrto smrtno kazen zaradi ukaza o uporabi smrtonosnega plina proti uporu Kurdov na severu Iraka leta 1988, pri čemer je umrlo okoli 5000 ljudi. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je usmrtitev al Madžida že potrdil tudi tiskovni predstavnik iraške vlade Ali al Dabag. Ta je o usmrtitvi zloglasnega Kemičnega Alija spregovoril le nekaj minut zatem, ko so iz Bagdada poročali o treh samomorilskih napadih. Po poročanju tujih agencij sicer še ni znano, ali so bili omenjeni napadi povezani z včerajšnjo usmrtitvijo. Slednja je bila le še vprašanje časa, potem ko si je Kemični Ali pretekli teden prislužil že četrto smrtno kazen. Al Madžid, ki velja za enega najbolj krvoločnih pripadnikov strmoglavlje-nega režima, si je prvo smrtno kazen prislužil že leta 2007, ko je bil obsojen za genocid med operacijo Anfal proti iraškim Kurdom, v kateri je bilo v 80. letih 20. stoletja ubitih 182.000 Kurdov in uničenih preko 4000 vasi. Tedaj si je zaradi brutalnih metod in uporabe bojnih plinov proti civilistom prislužil zloglasni vzdevek. Drugo smrtno kazen si je prislužil decembra 2008 zaradi krvave zadušitve upora šiitov na jugu Iraka po prvi Zalivski vojni leta 1991. Tedaj naj bi bilo ubitih med 20.000 in 100.000 ljudi. Marca lani je dobil novo, tretjo smrtno obsodbo. Takrat si jo je prislužil za pokol več sto šiitov v šiitski četrti Bagdada Sadr in v svetem šiitskem mestu leta 1999. Najbolj je sicer znan po pokolu v kurdski vasi Halabdža marca 1988, ko so iraška letala pet ur zasipavala vas s smrtonosno mešanico bojnih plinov iperit, tabun, sarin in VX. Pri tem je bilo ubitih najmanj 5000 ljudi, večina žensk in otrok. Za zločine proti človečnosti v Halabdži so bili sicer že obsojeni tudi nekateri drugi pripadniki režima Sa-dama Huseina. Tedanji obrambni minister Sultan Hašim al Taje in tedanji vodja vojaške obveščevalne službe Sabir Azizi al Duri sta dobila 15 let zapora. Na desetletno zaporno kazen pa je bil obsojen tudi tedanji regionalni poveljnik vojaške obveščevalne službe za vzhodni Irak, Farhan Mutlak al Džuburi. (STA) 30 Četrtek, 28. januarja 2010 KULTURA / opčine - Prvi koncert 16. revije kraških pihalnih godb Godbe z raznovrstnimi glasbenimi stili poskrbele za prijeten večer Predstavili so se GD Prosek, PO Ilirska Bistrica in Brkinska godba - Drugi koncert v soboto v Sežani Občinstvo je na prvem od letošnjih koncertov kraških pihalnih godb do zadnjega kotička napolnilo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah kroma Predsednik ZSKD Marino Marsič kroma film Tornatore predsednik v« •• žirije v Rimu RIM - Italijanski režiser Giuseppe Tornatore bo predsedoval žiriji četrtega mednarodnega filmskega festivala, ki bo od 28. oktobra do 5. novembra v Rimu. "S tem želimo dati priznanje Tornatoreju, enemu najbolj uglednih domačih režiserjev, ki je v 20 letih svoje kariere dal izjemen prispevek k italijanskemu filmu. Tornatorejev zadnji film "Baaria" je bil italijanski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši tujejezični film, a ni uspel priti v najožji izbor. "Baaria" je bil prvi italijanski film, ki je odprl mednarodni filmski festival v Benet-kah.Tornatore je leta 1990 že prejel oskarja za tujejezični film. Tega mu je prinesel ganljivi film "Cinema Paradiso". Tudi leta 2007 je Italija v tekmo za oskarja poslala Tornatoreja z njegovo Neznanko (La sconosciuta). Pihalni orkestri s Krasa se že šestnajsto leto srečujejo na koncertih Revije kraških pihalnih godb, ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni Sklad RS za kulturne dejavnosti. Po uspehu sodeč, je bila zamisel takratnih pobudnikov dogodka nadvse pravilna, je povedal predsednik ZSKD Marino Marsič, ki je v imenu organizatorjev, a tudi kot navdušen godbenik in poznavalec godb pozdravil vse goste in občinstvo prvega od letošnjih koncertov v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Poudaril je tudi, da je osnovni cilj revije vzpostaviti sodelovanje med godbenimi društvi na obeh straneh nekdanje meje, spodbujati promocijo njihovega delovanja in ustvarjati moderno podobo tovrstnih sestavov, ki se bistveno razlikujejo od stereotipa nekdanjih vaških godb. Besede je zgovorno potrdil potek prve revije, ki se je pričela z nastopom članov že zgodovinskega Godbenega društva Prosek. Pod suverenim vodstvom Iva Bašiča so godbeniki ponudili veliko prijetnih glasbenih doživetij s prikazom raznolikosti svojih stilnih usmeritev z narodnozabavno, scensko, klezmer in filmsko glasbo. Dolga tradicija zaznamuje tudi Pihalni orkester Ilirska Bistrica, ki je sicer obnovil svoje delovanje leta 1996 pod vodstvom skladatelja, dirigenta in dobitnika številnih priznanj za ustvarjalno in življenjsko delo Josipa Grga-soviča. Mladi člani so se živahno in ek-spresivno vživeli v duh ameriških in španskih klasikov, a niso pozabili na slovensko literaturo z izvedbo medi-gre iz opere Ksenija Viktorja Parme. Če zbori trpijo zaradi pomanjkanja mladih sil, se godbe lahko po večini ponašajo s stalnim prilivom mlajših članov, ki večkrat izhajajo ravno iz godbeniških šol. To velja na poseben način za Brkinsko godbo 2000, ki je najmlajši tovrstni sestav na Slovenskem, saj je povprečna starost članov 15 let. Mlad je tudi dirigent Tomaž Škamperle, kateremu je orkester sledil disciplinirano in zagnano. Izstopala je izvedba Montijeve Czardas v neobičajni različici za solo saksofon in pihalni orkester, pri kateri je upravičeno doživel velik uspeh mlad, samozavesten in muzikaličen saksofonist Matija Marjon. Uradni del sporeda se je zaključil z znano koračnico Zlatorog Vinka Štrucla, ki jo je publika spodbudno spremljala s ploskanjem. Revija kraških godb se s tem koncertom ni končala, saj ljubitelje godb pričakuje še drugi koncert, ki bo potekal v istem sklopu v soboto ob 20. uri v dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Nastopili bodo Pihalni orkester Divača, Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč in Pihalni orkester Ri-cmanje. ROP INTERVJU - Pogovor z avtorjem knjige »La polizia triestina dal 1945 al 1954, Storie di ex cerini« Subani: S knjigo sem skušal prikazati stvarno vlogo civilne policije v določenem zgodovinskem trenutku Silvano Subani je danes povsem običajen tržaški upokojenec. Do upokojitve je bil zaposlen na upravi Tržaške univerze, nato se je kar precej let ukvarjal s pripravo turističnih paketov za romarska potovanja. Svojo poklicno kariero pa je naš intervjuvanec začel nekoliko drugače, in sicer leta 1947 kot pripadnik tržaške civilne policije (tako imenovanih »čerinov«), ki je v Trstu delovala v času zavezniške vojaške uprave med letoma 1945 in 1954. O tem je spregovoril tudi v knjigi »La polizia triestina dal 1945 al 1954, Storie di ex cerini«, ki je leta 2003 izšla pri založbi Italo Svevo Edi-zioni. Zanimivega sogovornika smo zato sklenili povabiti na pogovor, na katerega je seveda z veseljem privolil. Kako vam je prišlo na misel, da bi napisali knjigo o tržaški civilni policiji? O tržaški civilni policiji pred menoj še nihče ni pisal, če ne zato, da bi jo oblatil. Marsikdo jo je hotel uporabiti kot grešnega kozla, kot v uvodu k moji publikaciji pravilno ugotavlja zgodovinar Roberto Spaz-zali. Do neke resne zgodovinske obravnave pa do tedaj še ni prišlo. Do vseh žrtev - tu imam v mislih tragične dogodke iz novembra 1953 - je treba sicer izkazovati pieteto, še bolj pomembno pa je, da pride do resne zgodovinske raziskave. Kdaj ste pristopili k civilni policiji? Bil sem brezposeln študent, star osemnajst let, bilo je leta 1947. Ko sem se hodil okoli zanimat za službo, so me spraševali, če sem vojna sirota ali istrski begunec. Ker nisem imel druge možnosti, sem se odločil, da pristopim k civilni policiji. Temu je celotna moja družina močno nasprotovala, pravili so mi: »Kaj boš šel delat v policijo? Saj se je vojna komaj zaključila ... Si fašist, komunist? Kaj si sploh?« V civilni policiji sem spoznal stvarnost, ki mi je dala veliko zadoščenje. Z menoj je tedaj bilo še veliko drugih študentov, med njimi kasnejši tržaški notar Luciano Pastor, ali pa Ales-sandro Brenci, ki je nato postal predsednik tržaškega sodišča. Civilna policija je seveda delovala ne samo v Trstu, ampak tudi v okolici, kajne? Da. Posebni tretma smo civilni policisti doživeli, ko smo prišli na Kras. Kraševci so bili tedaj prepričani, da prihajajo zopet fašisti, saj smo nosili črne uniforme. Po kratkem času pa so se stvari spremenile, saj je bilo v policiji veliko Slovencev. Naši policisti so prihajali iz Branika, Ajdovščine ali Sežane, saj je bil do leta 1947 del Primorske skupaj s Puljem pod zavezniško upravo. V času ZVU okoliške občine niso imele svoje občinske policije, krajevni župan je imel za to na razpolago nekaj »čerinov«. Odkod pravzaprav ime »čerini«? To ime se je civilnih policistov oprijelo, ker v Trstu ob koncu vojne ni bilo več lesenih vžigalic, ampak samo voščene s črnim steblom in belo kapico. Naša uniforma je bila črna, čelada, ki smo jo nosili, pa bela. Kako je potekalo urjenje policistov v tistem času? Leta 1947 sem dva meseca obiskoval začetniški tečaj, nato še oficirskega, po katerem sem napredoval v poročnika. Tedaj sem med drugimi obiskovali M ft \d 1 j; Silvano Subani je danes navaden upokojenec kroma tečaj, na katerem nam je monsinjor Novak, po rodu iz Zadra, predaval o človekovih pravicah. Pomislite le, kaj je to pomenilo za tiste čase, saj smo bili maloda-ne do prejšnjega dne navajeni na prisilno delo, vladale so nam diktature, bila je vojna, bile so žrtve, tekla je kri. Kje ste službovali? Začel sem v pristanišču, nato na železnici. Ko so me povišali v poročnika, sem nekaj časa predaval v šoli. Nato sem bil nastavljen na ulico Caprin, v stavbo, v kateri se danes nahaja glasbena šola. Nekoč je bil tam sedež fašistične stranke, nato so prostore zasedli komunisti, kasneje je to postala policijska postojanka. Bila je zelo pomembna, saj je bila stisnjena med Sveti Jakob s svojimi delavci ter Staro mitnico, kjer je bilo veliko fašističnih provokatorjev in pretepačev. Vhodna vrata policijske postaje so bila odprta tudi ponoči, podobno kot londonski Scotland Yard. Patruljira-li smo štiriindvajset ur dnevno, in sicer na območju, ki so nam ga odredili. Imeli smo topografsko karto, slediti smo morali točno določenim potem in se srečevati z drugimi patruljami. V tistem času je bilo v mestu veliko ilegalnih prebežnikov, povratnikov iz taborišč, pa tudi fašistov, ki so se skrivali pred oblastjo, največ pa običajnih prestopnikov, ki so ob koncu vojne zbežali iz zaporov. Do kdaj ste bili v policiji? Kot sem že povedal, od leta 1947 vse do oktobra 1954 kakor civilni policist, nato pod italijansko upravo vse do 1961. Kako se je zgodil prehod z zavezniške k italijanski upravi? Leta 1954 so nas vse sprejeli v državno policijo, 1961. pa so zakonsko ukinili korpus civilne policije. Nihče o tem tedaj ni govoril. Zakaj se je o tem tedaj tako malo pisalo, se še danes sprašujem ... Postavili so nas pred izbiro: ostati v italijanski policiji in ohraniti čin, ki nam je pripadal, iti na delo v civilno upravo ali izstopiti iz policijskih vrst. Jaz sem izbral drugo možnost, dodelili so me Ministrstvu za javno šolstvo, drugi so šli na sodišče, na carinsko upravo ipd. Se spominjate dogodkov iz novembra 1953? Tedaj sem bil nameščen v ulici Caprin, in sicer v nočni izmeni. Spominjam se, da je zvečer 5. novembra prišel mimo komandir Brenci in nam odredil, naj bomo zelo pozorni, saj obstaja nevarnost, da bi z notranjega dvorišča napadli policijsko postajo. Imeli smo skladišče orožja, tedaj namreč nihče od nas ni nosil domov pištole ali karabinke. Naročil mi je, naj pred skladišče postavim dva oborožena stražarja. Tistega dne sta namreč padla Zavadil in Addobati. Spominjam se, da sem noč med 5. in 6. novembrom preživel v hudem strahu. Misel, da bomo Tržačani morali streljati na svoje someščane in sovrstnike, je bila grozljiva. Naslednji dan so civilno policijo v mestu napadli tudi z ročnimi bombami. Tedaj je življenje izgubil Francesco Paglia, ki je bil v predvojnem in vojnem času moj sošolec. V svoji knjigi ste uporabili tudi veliko fotografskega gradiva našega preminulega fotografa Maria Magajne, kajne? Da, njega sem poznal že tedaj, ko sem služboval v ulici Caprin. Srečeval sem ga pogosto, saj je bila že tedaj redakcija vašega dnevnika pri Svetem Jakobu. Občutek sem imel, da ni bil preveč naklonjen civilni policiji. Večkrat smo se namreč obnašali, ne bom rekel »filoitalijansko«, zgodilo pa se je, da smo prepovedali izobešanje slovenskih zastav. Ko sem ga prosil, naj ne fotografira določenih stvari, je bil vedno korekten in gosposki. Veliko kasneje je Magajna sestavil knjigo Trst v črnobelem. Ko sem pisal svojo publikacijo, sem sicer imel nekaj fotografij na razpolago, a vseeno premalo. Zato sem stopil do njega, on pa mi je dal na ogled celoten svoj arhiv. Fotografije, ki so me zanimale, je za majhen denar dal kopirati, na hrbtno stran vsake pa je zapisal didaskalijo. Zato sem ga tudi omenil v zahvali, hvaležen pa sem mu še danes. Kakšna je duhovna zapuščina nekdanje tržaške civilne policije? Tržaška civilna policija je bila v tistem času brez dvoma začetek pravega sožitja in medsebojnega spoštovanja med različnimi narodi. Bili so to časi nasprotujočih si nacionalizmov, saj je bil tudi Tito po svoje nacionalist, čeprav se je proglašal za internacionalista. Tito je hotel, legitimno - da ne bo nesporazumov -, združiti vse svoje narode in imeti Trst zase, to pa ga je privedlo do trka z italijansko stvarnostjo, ki je govorila o Istri, Reki in Dalmaciji. Zaradi tega je prišlo v mednarodnih krogih do predloga za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, kateremu je Italija seveda nasprotovala. Civilna policija je tedaj uporabljala tri jezike: italijanščino, slovenščino in hrvaščino, poleg seveda angleščine. Bili smo demokratična policija, kakršne tedaj ni bilo nikjer drugod po Evropi. Primož Sturman / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 28. januarja 2010 31 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Glasbeni utrinek: Tam gori na gori 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: 8 semplici regole 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Io e mio figlio (i. L. Buzzan- ca, 3. puntata) 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so-cieta 6.20 Dok. odd.: In Oman lungo la via dell'incenso 6.35 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.50 Aktualno: Agenzia RiparaTorti 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 8.05 Variete: L'albero azzurro 9.00 Aktualno: Storie di salute (v. L. Ra- vegnini) 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 23.05 Dnevnik 13.50 Dnevnik - Zdravje 33 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 17.40 Variete: Art Attack 18.05 Dnevnik L.I.S. 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Dok.: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.55 Nogometna tekma: Rim - Catania, Italijanski pokal, četrtine finala 23.20 Film: Against The Ropes (dram., ZDA/Nem., '03, r. C.S. Dutton) 1.05 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.25 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.30 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Punto donna 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La scelta di Francisca 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda, sledi Zorro 15.40 Variete: Melevisione 16.00 Aktualno: Tg3 GT Ragazzi 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Variete: Parla con me 0.00 Deželni dnevnik Rete 4 Nan.: Vita da strega Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Nad.: Bianca Nan: Ultime dal cielo 17.30 Dnevnik in prometne informacije Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Stella di fuoco (western, ZDA, '60, r. D. Siegel, i. E. Presley, B. Eden) Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Il pianista (dram., Fr./Polj-ska/Nem./V.B., '02, r. R. Polanski, i. A. Brody) 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.15 16.55 19.35 20.30 21.10 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.55 Film: Il giorno della shoah (dram., It., i. G. Albertazzi) 1.25 Dnevnik - Pregled tiska Canale 5 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.50 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Variete: Zelig (v. C. Bisio in V. In- contrada) Aktualno: Matrix C/ Italia 1 6.10 Nan.: Selvaggi 6.30 13.40, 17.25 Risanke 8.55 Nan.: Un genio sul divano 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: I maghi di Waverly 16.50 Nan.: Cory alla Casa Bianca 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Prendere o lasciare (v. E. Papi) 21.10 Nan.: Dr. House - Medical Division (i. H. Laurie) 22.10 Nan.: The Closer 0.00 Variete: Chiambretti Night - Solo per numeri uno 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Dokumentarec o naravi 10.00 Nan.: Daniel Boone 10.50 Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 13.20 Aktualno: Dai nostri archivi 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 15.05 Dok. odd.: Borgo Italia - 2010 17.00 Risanke 19.00 Variete: Ritmo in tour 20.00 Športne vesti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Il mistero del dopo 21.30 Koncert: Voci dal Ghetto 22.30 Dok. odd.: La grande storia 23.25 Dnevnik - Montecitorio - leto 2010 23.40 Košarka: Basket Snaidero Ud - Basket Veroli LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.05 16.05 17.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.55 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Un branco di vigliacchi (dram., It., '62, r. F. Taglioni, i. P. Petit, R. Moore) Nan.: Stargate SG-1 Dok.: La 7 Doc Nan.: La regina di spade Nan.: The District Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Relic Hunter Variete: Cuork - Viaggio al centro della coppia (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Poročila 7.05 8.05, 9.10 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu: Kristina Brenkova 10.25 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko (pon.) 10.35 Ris. nan.: Feliksova pisma (pon.) 10.50 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.15 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.30 Nan.: Linus in prijatelji (pon.) 11.55 Dok. film: Dotik sveta - portret arhitekta Janeza Hacina (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Umetni raj (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak: potepanja 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.05 Otr. nan.: Sejalci svetlobe: nedokončana zgodba 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine: skrivnostna morska bitja 16.45 18.40 Risanke 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.30 Dok. serija: Naravni parki Slovenije - Slovenske Alpe 18.00 Dok. film: Zvoki paleolitika 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Mednarodna obzorja: Latinska Amerika 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Posebne enote, Auschwitz 0.00 Prava ideja! (pon.) (T Slovenija 2 6.30 2.00 Zabavni infokanal 7.30 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 26.01.1992 7.55 Studio City (pon.) 8.50 Pozdrav Afriki (pon.) 9.20 Na lepše (pon.) 9.55 Seja državnega zbora, prenos 16.40 Glasnik, oddaja Tv Maribor 17.05 Mostovi - Hidak (pon.) 17.40 20.40 Schladming: SP v alpskem smučanju, slalom (M), prenos 1. in 2. vožnje 19.40 Večerni gost: prof. Mirko Mahnič (pon.) 20.00 Muzikajeto, igrano-izobraževalna mlad. oddaja 21.30 Globus 22.30 Dok. film: Dediščina Evrope Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Kuharski recepti 14.50 Kino premiere 15.10 Arhivski posnetki 16.00 Sredozemlje 16.30 Artevisione 17.00 Meridiani - Aktualna tema 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.25 Športne vesti 19.00 22.20, 0.30 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Schladming: SP v alpskem smučanju, slalom (m), povzetek 1. vožnje 20.45 Schladming: SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. vožnje 21.35 »Q« - trendovska oddaja 22.35 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 23.30 Biker explorer Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 17.20 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 0.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, Kultura in videostrani (pon.) 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik (pon.) 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Hrana in vino Videofronta Pravljica (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura Primorski tednik Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo Mura Raba TV Šu kham Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Križem kra-žem po Primorski; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 26. januarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC Ùa močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1000 1010 1020 1030 1040 dublin o' -3/1 - «lî stockhol ' -1D/-60 -8/-4 o k0benhavn —' < V-6/-ÍÍ O - A amsterdam london o ^ O -2/D 3/6 2/D ™ in éqft varšava -12/-9 o o -23/-12 A 1030 lizbona O 1D/16 Obruselj c pariz 2/2 w moskva -18/-163 o kijev -21/-16 dunaj -9/-B O ljubljana " -B/-2 V beograd O -8/D ' split madrid O 3/1D Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^ rim ^ skopje -1D/1 C o sofija -19/-6 .„atene ^ , 4/8 I -S,» V C Danes bo severno Italijo dosegla hladna fronta. Mediteranski vlažen zrak se bo v glavnem zadrževal nad srednjo in južno Italijo. Jutri bo s severovzhoda začel dotekati zelo mrzel a suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.02 Dolžina dneva 9.29 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.35 in zatone ob 4.06 spodn Nad zahodnim in južnim Sredozemljem je plitvo ciklon-sko območje, od Britanskega otočja proti vzhodni Evropi pa je obsežno območje visokega zračnega pritiska. V odnjih plasteh ozračja priteka k nam od vzhoda hladen in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. V noči na sredo bo obremenitev slabela. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: 0.22 najnižje -3 cm, ob 6.32 najvišje 40 cm, ob 13.53 najnižje -51 cm, ob 20.39 najvišje 20 cm. Jutri: 1.25 najnižje -6 cm, ob 7.19 najvišje 45 cm, ob 14.2853 najnižje -60 cm, ob 21.10 najvišje 29 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.......... Vogel.......... Kranjska Gora . Krvavec........ Rogla................ Mariborsko Pohorje 230 Piancavallo ......... 100 75 Forni di Sopra ....... .11O /0 7oncolan........... /0 . .SO Trbiž ...................SO . . 9O Na Žlebeh .......... . 2OO 70 Mokrine ............. 130 .50 Podklošter .......... 65 160 Bad Kleinkirchheim . . SO Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -7/-3 TOLMEČ O -6/-3 TRBIŽ O CELOVEC O -7/-3 MARIBOR O -B/-3 M. SOBOTA O -6/-4 -7/-4 CELJE -B/-3 O PTUJ O ^iT 0-7/-4 Q -8/-5 S GRADEC KRANJSKA G. Q ¿j)^ /"V TRŽIČ /"V c-e"}-' -6/-3 _ ^-} CjUiJ O ČEDAD O KRANJ VIDEM O -3/3 _ O ^ , -4/4 LJUB/JANA , ZAGREB-5/-2 O PORDENON A GORICfl n O N. GORICA , -5/-2 N. MESTO -5/-3 -3/3 & 04RICA°. -1/3 ^AOS7T'4JNA ° ^ ^ ^NAPOVED ZA DANES" Del dopoldneva bo po nižinah in ob morju prevladovalo Oblačno bo. Predvsem popoldne in zvečer bo rahlo snežilo. spremenljivo vreme, pihali bodo šibki vetrovi. V hribih bo Na Primorskem bo povečini suho, burja se bo popoldne in oblačno. Tekom dneva se bo povsod pooblačilo, ob morju zvečer krepila. bo pihala zmerna burja. Proti večeru bo po nižinah zapihala močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do -9, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -5 do -2, na Primorskem do 4 stopinje C. TOLMEČ O -6/-3 ñ TRBIŽ O -7/-4 o -11/-4 KRANJSKA G. CELO 0 -8/. žičC^ O GRADEC -7/-1 A CELOVEC O -8/-3 O TRŽIČ -7/-2 u ČEDAD O VIDEM O -2/3 T -3/4 ,A 1; O KRANJ O -8/-3 S. GRADEC CELJE -B/-2 O MARIBOR O -6/-2 PTUJ O M. SOBOTA 0-7/-3 Oc LJUBLJANA O PORDENON ' GORICa rt O N. GORICA -5/-1 N. MESTO -4/-2 GOR|CA O „ „ /V-. POSTOJNA _ O ' ZAGREB -4/-1 O O -7/-3 KOČEVJE ^ O ^ ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo jasno a mrzlo vreme. Le zju- Do jutri zjutraj bo rahlo sneženje povsod ponehalo, čez dan traj bo lahko še nekaj oblačnosti ob morju. Na Trbiškem bo se bo delno zjasnilo. Na Primorskem bo še pihala burja. V spremenljivo, zaradi nizke oblačnosti. Ponoči in dopoldne četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. bo po nižinah in ob morju pihala močna burja. new york - V Metropolitanskem muzeju Obiskovalka padla na Picassovo sliko NEW YORK - Slika z naslovom Igralec španskega umetnika Pabla Picassa (foto ANSA) iz newyorškega Metropolitanskega muzeja (Met) je potrebna restavri-ranja. V petek jo je namreč poškodovala obiskovalka, ki je izgubila ravnotežje ter padla in pri tem zadela ob-njo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Slika, ki jo je umetnik naslikal v letih 1904-1905, je pri tem dobila 15 centimetrov dolgo raztrganino v desnem spodnjem kotu. Iz muzeja so sporočili, da osrednji del slike ni poškodovan. Škodo na sliki z merami 1,2 metra x 1,8 metra so že ocenili muzejski kustosi in restavratorji. Newyorški Me-tropolitanski muzej se sicer ponaša z zbirko 250 Picas-sovih del, še piše AP. (STA) rusiJa - Sv. trije kralji Prek sto vernikov zastrupljenih s »sveto vodo« IRKUTSK - Preko sto pravoslavnih vernikov v sibirskem Irkutsku je pristalo v bolnišnici, potem ko so ob prazniku svetih treh kraljev po starem običaju pili "sveto vodo" iz studencev v bližini tamkajšnje cerkve. Številni ruski verniki verjamejo, da je voda, ki na plano priteče ob omenjenem prazniku, sveta, medtem ko stroka opozarja na možnost zastrupitve. Med 117 zastrupljenimi je 48 otrok, pri vseh pa naj bi se po zaužitju "svete vode" pojavile močne bolečine v črevesju. Skupno je po uživanju vode zdravniško pomoč sicer poiskalo več kot 200 ljudi, vendar je v nekaterih primerih šlo le za lažje zastrupitve. Kaj je zastrupitev sploh povzročilo, pa strokovnjaki še preiskujejo. Pravoslavni verniki v Rusiji sicer verjamejo, da je voda, ki jo iz studencev zajamejo ob pravoslavnem prazniku svetih treh kraljev ali bogojavljanju (19. januar), preprosto sveta. Na drugi strani stroka opozarja, da je večina vode v Rusiji nepitne. Prav zaradi tega večina Rusov za uživanje uporablja stekleničeno vodo. (STA) turčiJa - Napadalec Janeza Pavla II. Ali Agca želi azil na Hrvaškem ZAGREB-Turek Mehmet Ali Agca, ki je leta 1981 izvedel atentat na tedanjega papeža Janeza Pavla II., želi politični azil na Hrvaškem. Kot je poudaril, bi zelo rad živel na Hrvaškem, kjer bi se tudi lotil pisanja nove Biblije. Kot je Agca med drugim zapisal v pismu hrvaškemu časniku Večernji list, so priprave na pisanje nove Biblije že stekle, z njo pa naj bi predvsem odpravil napake v obstoječi različici Svetega pisma. "Zelo rad bi to storil na Hrvaškem, saj je katoliška država, prav tako pa sem katolik tudi sam," je še zapisal 52-letni Agca. Predstavniki hrvaških oblasti njegovih besed še niso komentirali. Agca je za rešetkami zaradi različnih dejanj, tudi zaradi poskusa atentata na papeža, preživel skoraj tri desetletja, prejšnji teden pa so ga izpustili na prostost. Iz zapora so ga najprej odpeljali v bolnišnico, kjer so podali oceno o njegovi zmožnosti za služenje vojaškega roka, saj tega še ni opravil. Zdravniki so po temeljitem pregledu ocenili, da Agca za služenja vojaškega roka ni sposoben. Sicer pa Turek že ob odhodu iz zapora ni skoparil z zloveščimi napovedmi. Med drugim se je razglasil za "večnega Kristusa, ki bo napisal nov evangelij". Napovedal je tudi, da bo svet še v tem stoletju dočakal apo-kalipso in s tem tudi izumrtje človeštva. (STA) Mehmet Ali Agca ansa lLHmi.it iTtim (lEinub TEina íté p n -j 11 ovr ■ r ■tn-piata MH Osnovni program DVE PREMIERNI UPRIZORITVI SSG TRST NA VELIKEM ODRU Anton Pavlavič Čehov Uh, ljubezen Začnimo znova (s tremi) Fausto Paravidino Bolezen familje M v saprodukciji z Gledališčem Koper DVE PREMIERNI UPRIZORITVI SSG TRST NA MALEM ODRU Ivan Aleksandrovič Gončarov Oblomov Peter Quilter Dueti DVE GOSTUJOČI DRAMSKI PREDSTAVI Tartuffe Jean-Baptiste Poquelin Molière Peter Stone, Jule Styne, Sugar - Bob Merrill Nekateri so za vroče SNG Drama Ljubljana Mestno gledališče ljubljansko Trije izbirni dodatni programi Prešernovo gledališče Kranj Vinko Moderndorfer Lep dan za umret Gustav gledališče v soprodukciji islandskega Theatra Mogul Rob Becker Jamski človek DRAMSKI Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana v soprodukciji s SNG Nova Gorica Neda Rusjan Bric Eda - zgodba bratov Rusjan MONODRAMSKI Mestno gledališče ljubljansko Gregor Čušin Hagada Dejmo stisnt teater - Glej - Zavod No History Ljubljana Goran Vojnovic Čefurji raus! GLASBENI Big Band RTV Ljubljana Poklon Jožetu Privšku Zbor Carmina Slovenica Na juriš in the mood! Kaj bo padlo z ne"ba? "osa cadra dal - Spletna stran: www.teaterssg.it Vpis abonmajev na blagajni Slovenskega stalnega gledališča Ul. Petronlo 4, Trst | Brezplačna telefonska številka: 800214302 E-mail: info@teaterssg.it Vsak delavnik 10. -17. in uro pred pričetkom predstav àbcmmbjslài s 02 ona / a t & e ^tW na tmen 1 i ■ , _