Srečno, otroci v prometu! Posvet o prometni vzgoji otrok - Naša neprevidnost in brezbrižnost se prenašata na otroka V tadnu otroka 1980 |« občinska zvnza prijateljev mladine Beilgrad pflpravlla poavot o prometni vzgo-j| crtrok; k sodetovanju ao povablll delavc« WO, iol, kra|»vnih skup-noatl in občlntkega tveta za pre-ventlvo fn vzgojo v castnem pro-m«tu. Inlormactjo o neirečah otrok v prom«tu v Lfubl|an( je prl-pravll prediednlk občlnakeg« svela Alojz Ma|cen, o vzgojl otro-ka za njcgovo varnott In pravlfno obnmianl« v promstu pB /e pretfa-val mag. palh. Ludvlk Horvat. Pre-davartj« J« bllo »premljano z dla-poztUvf. Analize o vzrokih smrtl pri pred-solskih in solskih otrocih so poka-zale, da urnre danes, in že neka) lei, več otrok zaradi nezgod kotzaradi bolezni. Med nezgodami pa imajo vodilno maslo prometne nezgode. Ta ugotovitev govori o organizaciji in uspehih zdravstvene službe, hkrati pa nas soofii z vpražanjem, kaj amo kot družba in posamezniki doljnl nafediti za večjo varnost otrok. OTROK V SVETU ODRASLIH ObičajnO ne razmiSljamo, kako se bo otrok znaSel v vetu odraslih. Samoumevno se nam zdi, da se mu pnlagodi, toda proces pnlagajanja je v bistvu proces učenja. v katerem se otrok z naSo pomočjo uči navad, vedenja, odnosov. Kako smo pri tem uspeini, je odvlsno od vrsle {iniieljev; izhodiSčna pa je vedno ugotovitev. kaj olrok zmore. Na to vpraSanja lahko odgovorimo le. če poznamo posabnosti otrokovega telesnega m duSevnega razvoja Katere so tiste značilnosti, ki jih moramo upoštevati. ko navajamo otroka na pravllno. varno obnafta-nje v prometu. Povzemimo nekaj ugotovitev: - ze otrokova telesna viSina mu ne daje možnostl, da bi imei pre-gled nad ceslno-promentninipolo-žajem; otrokovo vidno polje je ozje; otrok ae ne zmore oceniti oddalje- nosti vozil. hitrosti premikanja, smerj, od koder prihaja zvok; otro-kovo gibanje še ni zanesljivo in ob-vladano. pogosto lahko pade; ~ otrok zaznava v prometu bolj to. kar ga zanima, kot pa to, kje je varno hoditi; njegovo pozornost hi-poma preusmerijo oseba. dogodek ali predmet, ki ga zanimajo; - otrok reagira čustveno: ob izbruhu )eze, Ume, bo pozabil na varnost; strah ga lahko zmede aii hromi; - recept »poglej na levo, poglej na desno-, iz Je omenjenih znaiil-nosti otrokovega psihofizičnega razvoja ni zanesljiv, kaj Sale, ie ve-mo, da polovica Šestletnih otrok ne obvlada pojma levo in desno in da imajo pri tem teiave ludi starejSi otroci; otrokova sposobnosl za orientacijo Je Se nerazvita. olrok ne zna rekonstruirati poti do 5ole ali vrtca tako, da bi z gotovostjo lahko raCunali, da ne bo zažel. OTROK NAS POSNEMA! Otrok se ufii socialnega vedenja s posnemanjem; iStoveti sesstarši. vzgojiteljem. s prijateljem, s tistim. ki ga ima rad. Zato je bolj kot bese-dna poučitev pomembno naSe ob-našanje na cestl NaS strah in nego- tovost se prenasa na otroka. prav lako tudi naša neprevidnost in bre-zbrižnosi. Poleg tega. da upoSlevamo psi-hične m fizične značllnosli otroka v določenih starosinih obdobjih, bo-mo moralt vedno upožtevati tud) otrokovo individualnost. Vsak otrok se razvija, dozoreva. se uči s sebi lastnim rilmom in v skladu z osebnostniml lastnostmi. ki jih ima. Le-te pa morajo starši poznati in jih "~ upoštevati. ko presojajo, v kolikSni meri radoslln otrokovi težnji po varnosii in hkrati otrokovi težnji po samostojnosti. ODGOVORNOST DRUŽBE IN STARŠEV Skrb za varnost otrok v promeiu se odraža v določilih zakona o te-meljih varnosti ces^nega prometa, ki posebBj opozarja na varnost otrok; odraza 38 v delu republi&ke-ga sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in njegovih leles; prometna vzgoja je del vzgojnoizo-braževalnih pragramov v WO in šofah; vendar je delo teh organiza-cij učinkovito le, te za vzgojo olro-ka storimo dovolj starSi sami. V kakršmkoll vlogi delujemo -kot starSi. vzgojiteljr, obllkovalci okolja in kol vozniki - moramo poznati otroka, njegov razvoj, nje-gove potrebe in jih upoStevati prj vzgoji tako, da bi otrok obvladoval urbano okoije v kaierem živi in bil v njem varen. hkrati pa pomeni to vzgojo za 6as, ko bo sam voznik. ANITA VADNAL