Edini dorauki -: t Zedinjenik dr.ifth s«
Velja za tm leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
A 'J*

■ " f r • -	- ".< -	-v.;- ' ^	r	: se*-
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The %*trtj in tha United State, *>
lami every day except Suoays —: aid Legal Hotidty*, s— 50.000 Beadcn. s-
TKLKTON PHUUtl: 4587 OORTLAMDT. Entered m Second-Class Matter, September H, 1908; at the Post Office at New York, N. Y., under tin Act of Oongrev of Karoh 3, 1879. T1U701T PISABHE: 1887 OOSTULNDT«
WO. 136. — STEV. 136.
NEW YORK, SATURDAY, JUNE 10, 1916. — SOBOTA 10. JUNIJA 1916.
VOLUME XXIV. 1-4 LinnS XXlVf
Avstrijci so zavzeli Meletto. Ogromne italijanske izgube.
AVSTRIJCI KONTROLIRAJO SREDNJI DEL DO LINE BRENTA IN ŽELEZNIŠKO PROGO, KI VODI IZ TRTDENTA V BENETKE. — ITALJANI SO IZGU BILI ZELO VAŽNE POZICIJE. - AVSTRIJSKI ZRAKOPLOVI SO OBSTRELJEVALI ITALJANSKE PO STAJE- — SITUACIJA NA BALKANU. — GRŠKI KRALJ SF JE VKLONIL ZAVEZNIŠKIM ZAHTEVAM. - STRAŠNE RAZMERE NA GRŠKEM.
Dunaj, Avstrija, 9. junija. — Avstrijsko armadjio po-vel.jst \ o naznanja, da so Avstrijci razširili svojo fronto vzhodno od Asia go in da so zavzeli z naskokom goro Melt 11 o.
S («' gore jim je mogoče kontrolirati srednji del do-lir.f Breiita in železniško progo, ki vodi iz Tridenta v Benetke. Pri Rom-i so oddaljeni le par kilometrov od železniške postaje v Baslagui. Umevno je, da bo glaven priti-sek naperjen v to smer.
Avstrijci prav dobro napredujejo jugovzhodno od Česane in Oallio. Monte Lemerle je v avstrijskih rokah.
Monte Meletto je zavzel graski 27. infanterijski polk ter par oddelkov bosanskega infanterijskega polka.
< KI zadetka meseca junija pa do včeraj .so vjeli Avstrijci preko 12,000 italjanskih vojakov, med katerim se je nagajalo tudi 115 častnikov.
V	Dolomitih smo odbili vse italjauske napade.
RJra, Italija, 9. junija. — Poročilo ki ^a je zidal ge-
iteralri štab, se glasi:
— Y dolini reke Adiže se vrse vroči artilerijski boji. Na smodnišnico v Valai*si je padla naša težka granata in jo raznesla. Avstrijci imajo vsled tega zelo velike; izgube.
Bitka pri Sette Coiimiuiii še ni končana. V bojih se posebno odlikuje naša ini'anterija. ki si je priborila že eliko lepih uspehov.
Na Koroškem in ob soški fronti se in nič posebnega »ri netilo
Dunaj, Avstrija. 9. junija. — Na italjanski fronti 'DiagnslavTiQ prodira armada avstrijskega prestolona-lednika Karla Franca Jožefa. V zadjijili štiriindvajset ili urah so avstrijski čete prodrle južno in jugovzhodno •d Cezune ter se nahajajo v ozemlju med Gallio in Ttonci.
Včeraj smo vjeli 28 italjanskih častnikov in 550 mož.
V	devetih dneh smo vjeli vsega skupaj 13,000 ita-
vojakov. -i 9 ■■	^^M
London, Anglija. 9. junija. — Ker ni grškemu kralju ^»nšt:«iitiiiu ničesar drugega preostajalo, se je uklonil ahtevam zaveznikov.
Ntenski dopisnik *4Central News Company'' poroča, la jv izdal včeraj zvečer grški kralj deinobilizicijski de-:ret, katerem je odredil, da naj se takoj odpusti dva-iajsi razredov rezerv, to j«; vsega skupaj kakih 150 tisoč tiož.
**Petit Journal" je dobil od svojega časnikarskega >oroč'jvalen brzojavko, da namerava kralj s svojim mi-istrstvoin iii dvorom zapustiti Atene ter se podati v
^ariMi.
Ko j*- bilo sporočeno, da je odrejena deiuobilizaeija rške armade, je zavladalo povsod velikansko uavdu-
euje.
London, Anglija, 9. junija. — Tukajšnji grški gene alni konzul se je danes zelo tipko izrazil o blokadi gr-kega ozemlja. Reke! je, da so napravili zavezniki grške-nu narodu zelo veliko krivico. Umevno je, da bi grški :mlj nikdar ne odredil demobilizacije, če bi ne bil pod ako velikim pritiskom zaveznikov. Zdaj je izročena Grka na milost in nemilost Angležem in Francozom, zdaj ihko store žnjo vse, karkoli se jim poljubi.
Grški narod nima več kot samo za deset dni živil. V ko se ne bo Grkom takoj na ta ali oni način pomagalo, k do morali lakote pomreti.
V	angleških pristaniščih je interniranih 12 grških »ni i kov. v francoskih pa sedemnajst.
London, Anglija, 9. junija. — Nek tukajšnji časopis dob*1 iz zanesljivega vira poročilo, da so zavezniki kon-is-irali v Solunu vsa živila ter da zdaj razdeluje potreb-hrano zavezniška vojaška oblast.
<ir\ki pristaniški poveljnik v Solunu je odstav-j**ti. iiftdoTnestuje ga nek francoski mornariški častnik.
K«**- kaže, ne bodo Nemci in Bolgari začeli na Balka-iii 7 ofenzivo, pač pa zavezniki. V Solunu je zdaj par toti*o5 zavezniških vojakov, ki čakajo samo povelja, da odo r».lšli proti severu.
Srbska armada, ki se tudi nahaja v Solunu, šteje od sen »deset do atoti^oč mož, je čisto reorganizirana in z sem i zborno preskrbljena.
Ker je morala Avstrija od pok lica ti večji del svojih i ir jih poslati v boj prod Busom, je umevno, da bodo mg^u afefiftll T naikiaisem časa z ofeasivo
Konvencije.
Hughes je najbolj popularen republikanec. — Roose volta bodo ime-noval i progTteivci, ftko gn ne bodo republikanci.
Chicago, JU., !». jullij. — Pričakovalo sc Jr. ilo bodo dalle* imetio-vali predsedniškega kundicluta republikanski' stranke.
Imeli so volitve, pri katerih je dobil na prvem "ballotu" Hughes "2'tS. Roosevela pu 0">: ua drugem "ballotu" pu Hughes 32* in Roosevelt pu Bi,
Konvencija .se bo jutri ob 11. liri še enkrat sestala, in se bo naj brže fortiialno imenovalo kuitdi data.
Škoro ui dvoma, da bo luieiio-vau Hughes, vendai* popolnoma gotovo se ni, kajti odločilo se še
Domnevajo, da ako bo republikanska stranka imenovala Hughe-sa ali katerega drugega in ne Roosevelta. potem bodo še isto uro progresivci imenovali Roosevelta.
Toliko je govoric in ugibauja. da ne wore nihče vedeti ali vsaj slutiti kaj se bo zgodilo.
Oyster Bay, L. L, X. V.. 9. junija. — Kolone! Roosevelt se ni bil menda nikdar v večji zadregi kot je zdaj; namreč: ali naj sprej me imenovanje progresivne stran ke. ako bo pogorel pri republikanski?
Rooseveltovi najtesnejši prijatelji so izjavili, da se nahaja mož v velikem dvouiu.
Včeraj je dobil i i Cliieage od progresivcev več telefonienih vprašanj. kol u. pr.: " Kolon eK ali naj vas takoj zdaj imenujemo T" Toda on je vedno rekel, da še ne . eeš. da naj še malo počakajo. Namreč on je čakal, da je zvedel o uspehu včerajšnjega " ballotiranja \ Re bel jim je: "Počakajte eno uro ali kaj!"
Chicago, 111., 9. junija. — Kot že sporočeno Hughes je dobil večino glasov; za njim so jih pa dobili kot sledi: Weeks 7H, Root, 98, < 'um ni iti s Sf>. Buton 76, Fairbanks 88, Sherman 65. Roosevelt 81, Knox 36, La Follette 26. Du Font 13. Willis 1. MeCall 1. Wanama-ker 5, Wood 1, Harding 1,-dva pa nista volila.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne amo odpoelall hranilni oam. posojilnicam ter poca-memim osebam na KRANJSKO, fiTAJXESKO. ISTRUO, KORO-ftKO. HRVATSKO, tu dinge kraje ▼ A V8TRO-OOR8KI blixo 7 m i-l i J o n o t kron. Vse te poiOja-tre eo dospele ▼ roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem tem. toda sanealjivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja poiUj* ti. ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se polije sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo ca njegov naslov.
Denar nam poiljite po "Domestic Postal Money Order" ter pri-lotit« Vai natančen naslov in na-slob osebe, kateri se ima isplačatL Osae s
K.	t I K.	9
6....	-90 | 120.... 17.40
10.... LflO I 180.... l&SS
IS---- 2.35 | 140.... 20 tO
30.... S.0B ! 100.... 2173 25.... 5.80 | 160.... 23.20 50.... 4.50 4 170.... M.55 55.... 5£5 I 150.... 35.10 40.... 545 | 180.... 37.55 4e.... S.70 j 200.... 38.U0
50.... 7.40 | 360____ S0'JO
55.... 5.15 | 500.... 48.50
50.... 8.85 I 550____ 50.75
55____ 5.50 1 400.... 5800
70.... 10.80 | 450.... 65-'-6
75____ 11.05 I 500____ 72.50
80.... 11.75 I 800.... 87.il0
85---- 13.50 » 700.... 101.50
80---- 13.20 I 500.... 116.06
160____ 14.«» I 500____180.90
110.... 15.96 I 1000____142.00
Ker se sdaj cene denarju skoraj mk dan menjajo, smo primorani računati po najnorejiih oenah In bomo tudi nakasovali po njih. Včasih se bo sgodllo, da doM as-skmdk kaj več. vUh pa tudi kaj manj. Ust dospe m sapad vedi par dni kisaijs tn —d Um, te dobi ns sli mik Uet v raka, m
Nemiri v Mehiki.
Protiameriske demonstracije. — Amerikanci bežijo is Mehike. — Dva bandita obesili, — Ameriška deierterja.
Washington t). C;. 9. junija. —
Ofieielno se poroča, da se protiauie-riške denionstraeije v severni Metliki nadaljujejo. Zlasti resni nemiri so se pojavili v Chihuahui. Sau Luis Potosi in Nueve Leon.
Kunzulartii a^entje poročajo, da Amerikanci. ki so dozdaj »e ostali v Mehiki, v velikih množinah /a puščajo Mehiko ill jrredo preko meje v Združene dršave.
Carranzove čete se na vs>o aioč prizadevajo, da bi obdržale ljud stvo mirno, toda največkrat nimajo uspeha. Nemire so pričeli ne kateri Carrauzovi častniki, ki na sprofujejo temu. da bi ameriške čete v Mehiki še dalj časa ostale v mehiškem ozemlju. Ti častnik poskušajo organizirati armado. ^ katero bi potem spodili Amerikan ee. C'arranzove redne čete se z nji mi ne strinjao in izključeno je, da bi se pridružile tem podpihoval ceni.
1'radniki v državnem depart mentu so mnenja, da bodo ti do •rodki zavleki odjrovor Združenih držav na mehiško noto.
Deminff N. M., 9. junija. — Vee raj so tu obesili dva mehiška ban dita. ki so jih ujeli pri napadu na mesto Columbus. — Bandita sta zadnje minute kadila cigarete.
Ujetih imajo še pet drugih ban ditov. katere bodo najbrže obso dili v kratkem na smrt.
BI Paso, Tex.t 9. junija. — V Juarez so danes iz mesta Cliihua hue pripeljali dva ameriška voja ka. Bena Arnolda in Harrva Mil lerja. ki sta dezertirala od Per shiugove ekspedicije^ Aretirali so jih na begu. Iz JuaifSa jih bodo pripeljali v Združene države, kjei jih bodo izročili ameriškim voja škiui oblastim.
San Antonio, Tex., 9. junija. —
Nek časnikarski reporter, ki jt ravnokar prišel iz Parrala, pripoveduje. da krožijo po Parralu veli ke množine protiameriških brošur.
eirkularjev in časopisov.
Nemiri na Dunaju.
London, Anglija, 9. junija. — Iz Amsterdama je došlo neko po roeilo, ki naznanja, da so se vršil: pondeljek zvečer na Dunaju veliki nemiri. Pred cesarjev grad Schoenbruuu je prikorakala velika množica žensk, ki so zahtevale, da se sklene z Rusijo separaten mir.
Policija .je morala poseči vmes da niso prišle ženske na cesarjev vrt. Več žensk sp aretirali in zaprli Pozneje so straže cesarjevega gradu dobile strojne puške. To poročilo ni potrjeno.
Mumcijski industriji v Ameriki preti konec.
T. H. Curtis, ravnatelj anglešk( municijske tovarne Gurtis & Har dv v Angliji, ki je včeraj prišel na paruiku "Finland" v Združent države, je povedal, da ameriški municijski industrijci ne' bodo do bili več naročil iz Anglije in Fran cije.
Mr. Curtis pravi, da ima njegova tvrdka dvanjast velikih tovarn v Angliji in več v Moutrealu, kjei imajo take naprave, da lahko iz delajo 200 ton unicije na dan. — Pravi, da imajo v teh uapravali zaposlenih 10,000 žensk in več tisoč možkih.
"Anglija", je rekel, "ima zdaj toliko tovarn doma in v svojih kolonijah. da ji ne bo treba več de lati kontraktov v Ameriki. Anglija je smatrala neobhodno potreb r.o. da si je omislila lastne tovarne to pa radi tega. ker so cene ameriškega blaga primeroma zelo visoke in tudi dostavlja se ga jako neredno. — Angleške vojaške oblast se pripravljajo na tretjo zimsko kampanjo."
Liebknecht.
Amsterdam, Nizozemsko, 9. junija. — Poročilo iz Berlina naznanja, da se bo obravnava proti nemškem socijalističnem voditelju dr. Karlu laebknechta. ki je obdolien Vaiei5d«itf pfiieia v par daafc.
Avstrijcem so morali priti nemški oddelki na pomoč.
AVSTRIJCI POROČAJO, DA SO ZA VSTAVILI RUSKO OFENZIVNO PRODIRANJE. — RUSI POROČAJO O NOVIH ZMAGAH IN USPEHIH. — V BOJIH SE NAJBOLJ ODLIKUJE RUSKA KA VALERIJA. — GENERAL MIKUL0V JE TEŽKO RANJEN. - RUSKI POSLANIK V RIMU PRAVI, DA JE AVSTRIJSKA FRONTA NA VEG MESTIH PRODRTA. NA NEMŠKI FRONTI NI NIČESAR NOVEGA.
Petrograd, Rusija, 9. junija. — Današnje poročilo vrhovnega poveljstvo ruske armade se glasi:
-- Bitke, ki divjajo že vee dni v Volliiniji in Galiciji še zdaj niso končane. Avstrijci so dobili iz severnega deli Poljske velika ojacenja. Med Avstrijci, katere smo \ jeli. se je nahajalo tudi veliko nemških vojakov.
Nemci si prizadevajo preprečiti, da bi mi ne razvili svoje ofenzive. Kot kaže, bo vse njihovo prizadevanje brezuspešno.
Mi neprestano prodi rajno na celi fronti od Pripeta do nmimiske meje. V bojih se posebno odlikuje naša ka-valerijn. v prvi vrsti seveda kozaške čete.
Oddelek Kozakov je napadel pri Suseku neko sovraž-nisl:o postojanko ter zaplenil dva topova in preko 200 zabojev municije.
Jugovzhodno od Lutska smo vjeli štiri častnike in 160 mož.
Naši mladi vojaki se neprestano kosajo s svojimi stapcjšlmi tovariši v hrabrosti in odločnosti.
Neka d;vizija naših najmlajših vojakov je vjela pri mestu Rozihori 2,500 Avstrijcev in Nemcev.
Predvceranjem smo prekoračili Strvpo, včeraj so se p« npliftjale naše prednje straže že pri Zloti Lipi in Po-l«»ku. V zadnjih bojih je bil general Mikulov težko ra-njen
Ktevilo jetnikov neprestano narašča. Razen že prej-imenovanih 900 častnikov in 51,000 mož smo vjeli včeraj iO 185 Častnikov in 13,700 mož; od začetka ofenzive pa do danasn.'egra dne smo potemtakem vjeli nad 1,000 av-strijskife častnikov in nad 64,000 navadnih vojakov.
Petrograd, Rusija. 9. junija. — V sredo zvečer je zabela sovražna artilerija obstreljevati naše pozicije severovzhodno od Krova in južno od Smorgona. V četrtek je nape- sovražnik vse svoje sile in skušal stopiti v ofenzivo, kar se mu je pa popolnoma izjalovilo.
Na železniško postajo pri Moledečnu je vrgel nek sovra?niški zrakoplovec tri ali štiri bombe, ki pa niso povzročile nobene škode. Zrakoplovec se je takoj umaknil, ko so stopile naše baterije v akcijo.
Nad Logičino, severovzhodno od Pinska, se je pojavilo p^t nemških zrakoplovcev iu zmetalo v mesto kakih petdeset bomb.
Dva nemška zrakoplova smo izstrelili, ki sta pa žal padla za nemško obrambno črto.
Ofenziva Brusilove armade je uničila vso sovražni--ko fronto med železniško progo Kobel-Sarmv iu med bu-kovinsko mejo. Avstrijci so se morali na celi črti za ka-1vib petnajst milj umakniti. Avstrijske utrdbe so zelo mo-•iie. toda naši artileriji se ne morejo zoperstavljati.
Berlin, Nemčija, 9. junija. — Uradno poročilo nemškega* vrhovnega armadnega poveljstva se glasi:
—	Na vzhodni fronti se ni pripetilo ničesar posebnega.
London, Anglija, 9. junija. — Neka tukajšnja časnikarska a gen t ura je dobila iz Rima sledečo brzojavko:
—	Tukajšnji rimski poslanik je dobil od svoje vlade poročilo, da je 95 angleških milj dolga avstrijska fronta na več mestih prodrta in da se Avstrijci na celi črti umikajo. Prvih bojev z Rusi se je udeležilo tudi nekaj slovanskih polkov. Slovani so se že po prvih spopadih brezpogojno udali.
Ako bo šlo tako naprej, bodo Rusi lahko že po preteku nekaj dni v Lvovu. -
Petrograd, Rusija, 9. junija. — Tukajšnje časopisje pravi, da so uspehi, ki so jih priborili Rusi v zadnjih dneh največje zmage vseh časov. 150 kilometrov dolga avstrij ska fronta je popolnoma uničena. Sovražnik se je moral umakniti za dvajset oziroma trideset, na nekaterih mestih pa celo za šestdeset kilometrov.
Avstrijske in nemške armade nimajo med seboj nobene t^eze Avstrijcem preti nevarnost, da jih bodo Rusi popolnoma obkolili.
Ruski generalni štab poroča, da so dobili Avstrijci velika nemška ojacenja, pa kljub temu ne morejo ničesai opraviti.
Ruske čete so nepremagljive, nobena sila jim ne more zaustaviti poti Rusi imajo zelo velike izgube, ki se pa s avstrijakiuii in nemškmi niti primerjati ne morajo,
v- -■■Vii.v.'« ■•...	-	J { .......1
Boji za višino št. 304.
Nemci so štirikrat brez uspeha napadli višino stv. 304. — Francos! so osvojili en nemški zakop.
• London, A iijulija. 9. junija. — Nemške armade so danes in preteklo noč uprizorile hude napade ua francoske postojanke. Na vzhodnem brejju reke Meu.se pri Thiau-uiontu so Francozi osvojili en nemški zakop. Na nasprotnem brejru reke pri višini Stv. 304 so Nemci tekyiu včerajšnjega dne štirikrat z vso bvsuostjo napadali iu se pri tem posluževali strupenih plinov. Francosko uradno poročilo javlja, da Nemci niso imeli uikakega u spe ha. Francozi so jim vrnili tak off en j, da so morali neiuški pro uiovuiki vsestirikrat utihniti.
Berlin, Nemčija, 9. junija. — Nemški vojni urad je izdal poročilo, katero se plaši, da so se boji pri reki Me use končali v prilojr Nemcev.
Pariz, Francija. *y. maja. — Francosko uraduo poročilo se pa Klasi:
Na desnem brepu Meuse so Nemci tekom dne štirikrat napadli višino št. ^04: dvakrat na zahodni strani višine, dvakrat pa na jugozahodni. Pri napadih so se Nemci posluževali plinovih bomb, katere so predvsem učinkovale na naše čete.
Na desnem brepu se je vršilo tudi več bojev, v katerih so naše čete pri Thiaumontu zavzele en nemški zakop.
London, Anglija. L*, junija. — Danes so se vršili veliki artilerij ski boji pri Vpresu. Angleška artilerija je uspešno obstreljevala nemške pozicije.
V okolici Hohcuzollern Redouble se je vršilo več bojev z minami.
\ čeraj se je pojavil nad našimi postojanka mi nemški zrakoplov 1 ter vrgel par bomb. ki so se pa razletele daleč vstran od naših zako-pov. Zrakoplovec se je moral vrniti. ne da bi kaj dosegel, kajti na- I
še baterije so mu poslale hud o-tfenj.
Nemci niso glede teh bojev u dali nikakega poročila.
Mala pomorska bitka.
London, Anglija. y. juuija. — Angleška admiraliteta je izdala poročilo, da so se pri SeebrugK-« zopet vršili pomorski boji med au gleškimi iu nemškimi rušilci.
Glasom tega poročila, so uemški rušilci zbežali kmalu nato. ko se je oddalo par strelov. Angleški paruik ni bil noben poškodovan; kak o je z nemškimi, ni znano. !
Umoril pet oseb v družini in sebe.
Chicago, JU., 9. junija. — Štiridesetletni delavec James Schoff je z "baseball" kolom udaril po glavi svojo ženo. da se je mrtva zgrudila. in nato potolkel še svoje štiri otroke ter na to še sam sebe u-smrtil. — Danes so našli v stanovanju šest trupel.
Vojni jetniki.
London, Auglija. 9. junija. —
The Daily Graphic" je v nekem članku razpravljal o razmerah, v katerih se nahajajo angleški vojni jetuiki v Nemčiji, ter na koncu pripomnil, da bi vse, vojskujoče se države s posredovanjem Združenih držav sporazumele, da bi se vse vojue jetnike poslalo v nevtralne države, za katere bi morale skrbeti one države, za katere so se vojskovali, namreč vsaka za svoje vojake.
Ta misel je napravila v vseh krogih veliko zanimanje.
Kanadski častnik aretiran.
Seattle, Wash.. 9. junija. — Tukaj so agenti justičnega departments Združenih držav aretirali uekega kanadskega častnika, ki je rekrutiral prostovoljce za angleško "Tujo legijo", ter tako ogrožal nevtralnost Združenih držav.
Misosemska armada pripravljena.
London, Anglija. -9. junija. — Reuterjevo poročilo iz Amsterdama javlja, da je nizozemska arma-ua, kot poroča generalni štab, po-1 polaona pripravljena za slučaj,' 4a hi biU prisiljena pričeti s voj-
"GUS NARODA"!
(Slevenic Daily.) Owned end Poblinhod by tbs
KLOVZHIO PUBLISHXHa CO.
U corporation.)
FRANK SAKSER. President. LOUIS BKNEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation
and sddreMM at above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
In mogoče bo res tako.
Ako ne bi bilo Rusov, bi danes Nemci bili povsod, kjer bi hoteli. Rusi so jim prekrižali račune, da niso izvedli svojih imperialističnih načrtov.
Da jih niso izvedli, je zaslujra ruskega naroda, ki je zato žrtvoval toliko stotisočev svojih sinov.
Enkrat je ruska armada doživela pora& toda zdaj ga gotovo ne bo, ker zdaj se lahko primerja in skuša z vsako drugo, tudi z nemško; ne sicer v kakovosti posameznega vojaka, temveč po moči iu
„ Četrt leta..,
1.70
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan icrsemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") lamed every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on acreeiMot.
Dopisi brez podpisa in osebnosti as to
pri občujejo. Denar naj se blagovoli poSlljatl po f—
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi-% bivali&e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljatvsm naredit« ta naslov:
"GLAS NARODA"
62 CortJandt St.,_New York City.
Telefon 4687 Cortlandt. .
Zopet Rusi!
Poldrugo leto je preteklo, ko so nemško čete prodirale proti Parizu; prišli bi bili tudi v Pariz, da H*' bi bili pričeli Rif<i * svojo ofenzivi« v Galiciji, Bukovim in Vzhodni Prusiji.
Ni*iin'i so morali svoje čete s francoskega bojišča od poklicati in jih poslati proti Rusom. Nemei so morali vsled t«*ga opustiti svoje prvotne načrte.
Pariz j«* bil resen. —"Kešili ga »iso Francozi, rešil ga ni Gallieui, kateremu pripisujejo ta čin, temveč Rusi.
Da ne bi bili Rusi takrat pričeti s tisto ofenzivo, bi bili danes še Nemei gospodarji cele zahodne Evrope.
Rusija je imela v tej ofenzivi velikanskih žrtev; pravijo, da ne veliko manj kot dva milijona ruskih vojakov je izgubilo življenje oziroma so postali nesposobni za delo. Rusija in ruski narod ni imel oil te ofenzive nikake koristi, temveč le neizmerno škodo, kakršno more utrpeti le narod kot je ruski.
Ruska zmagoslavua ofenziva v Galiciji se je končala s hudim porazom. ki Rusije ni stala samo veliko ljudi ampak tudi velik del njenega ozemlja.
Nemci so mislili, da je bila Ru-feija s tem popolnoma uničena ; rekli so, da je izključeno, da bi se mogla kdaj opomoei iu niso Rusije ,v svojih načrtih sploh upoštevali.
Medčasno se je Rusija pripravljala in reorganizirala svojo armado. Dobili so modernega orožja in streljiva, vsled katerega pomanjkanja M)
morali v zadnji ofenzivi doživeti poraz.
4'elo leto so se pripravljali iu času lHitrebe. ko bo njih pomoč na mestu, ko bo potrebna.
Nemec se je vrgel na Verduu; z \so silovitostjo pritiska na Francoze in trdnjava pada za trdnjavo. —
Pravijo, da je Verdun nezavze-ten. toda temu menda ni tako, kajti Nemei so napravili že druge čine, toraj tudi ni bilo popolnoma (totovo, da bodo doživeli poraz pred Verdmnom.
Treba jim je bilo pomoči. — Anglež po svoji stari, nesramni navadi drži doma velikansko vojsko bogvečemu.
Zopet so videli Rusi, da potre bujejo Francozi pomoči; pričeli so k zopetno ofenzivo, k katero mislijo Nemce prisiliti, da opuste svojo namero in sklep osvojiti Verdun, kot so nekdaj opustili namero na Pariz.
Poročila naznanjajo, da so Rusi v štiridnevni bitki napredovali za 100 milj in vjeli že nad 50,000 Av-stripcev in Nemcev.
To so zadnji čini strte in uničene Rasi je.
Sedanji ruski vrhovni poveljnik Aleksijev, ki pravzaprav vodi
n r £a vršila ^ na j
Za eelo leto velja list za Ameriko in
Canado ....................9300
i, pol leta1-50..	. ¥
„ celo leto a mesto New York.. 4.00 številu celotnega vojaštva. „ pol leta sa mesto New Xork.. 2.001 Ako sta Nemčija in Avstrija za-
„ Evropo xa vse leto.......... 4.501 dovoljni. da bodo Rusi neovirano
P°l let*.......... r^i korakali v Poljsko. Galieijo. Bu-
kovino in Ogrsko, potem bo Nemčija še mogoče dobila Verdun. To-, da to gotovo ne bosta hoteli, vsled česar bo morala Nemčija potegniti svoje vojaštvo od Verduna in u-1 panje na veliko moralieno zmago pri Verdunu se bo zopet razblini-
■	lo v nič.
, . Avstrija je že prenehala s svo-i jo ofenzivo proti Italijanom. Tudi Nemčija bo primorana to storiti.
Nemški kronprinc je zadnje tri dni napel vse sile. da je zavzel trdnjavo Vaux. Žrtvoval je velikansko število vojaštva ; glasom francoskega uradnega poročila je padlo v bojih za omenjeno trdnjavo sto tisoč Nemecv. Recimo, da jih je polovico manj. toraj petdeset; L ali ni to število smrti, ako pomislimo, velikansko?
Prestolonaslednik ve, da je zdaj pričela biti zadnja ura, zato je gotovo, da se bodo vršili v prihodnjih par dneh obupni boji, v katerih » bo poskušal zavzeti Vcrdun, toda uspeha najbrže ne bo.
Rusi prodirajo, treba jih bo za-vstaviti ali vsaj poskušati zavsta viti.
Avstrijci so lo že pričeli, toda samim Rusom gotovo ne bodo mo-, gli biti kos. kot jim niso mogli bi-. ti v zadnji ofenzivi. t Vršili se bodo spet boji kot so se . pred letom.
Zopet bodo po galiških poljanah cepala človeška bitja, kot so že. i Na avstrijski strani bo gotovo L zopet v prvi vrsti — kdo? — slo-, venski vojaki, se razume.
Spet bo tekla slovenska kri. — Pred kratkim so jo mislili popol-t noma razliti po italijanski zemlji;
toda položaj se je izpremenil,*zdaj . jo bodo pa srori na severovzhodu.
Kdo je zakrivil ? i Ali Rusi. ki napadajo? Nekateri , bodo nje dolžili, toda kdor misli , trezno, jih ne bo, temveč onega, ki je vojno povzročil. Rusija ni i hotela vojne, ne ruska vlada, š< manj pa ruski narod.
Obsojati moramo nemški impe-. rializem. ki je vse to povzročil. t Nihče d rugi kot nemška pohlep-l nost po svetovni vladi ni zakrivil, , da je moral naš narod In bo še moral preliti toliko svoje in dru-
■	gih narodov krvi, ki so mu po narodnosti sorodni.
Dopis.
New York, N. Y. — Dne 4. ju nija je imelo slov. pevsko in dramatično d rust vo 4' Dom ov ina'' svoj običajni letni piknik, in sicer v znanem Emerald Parku v Glen-dale, L. 1. "Vsi so prišli, vsi so prišli", le nebodigatreba Petra Zgage "ni bilo". Iuie* je najbrže mačka od prejšnjega večera, kakor razvidim iz njegovega dopisa v torkovi številki G. X. Pa tega naj mu nihče ne vzame za zlo, saj je spretno rešil svojo ulogo kot Zgaga". Vendar bi bilo želeti, da bi .se izleta "Domovine" udeležil. ker potem bi imel kaj veselega
klik dovtipov dosledno poročal samo to le: Pevsko in dramatično društvo "Domovina" je bilo in bo najpopularnejše društvo, kar jih ima veliki New Vo<rk. Priredilo je običajni letni izlet, ki je bil zelo dobro obiskan. Nič novega ne poročam, če povem, da so bili zastopani vsi sloji slovenskega občinstva. kar priča, da je društvo Domovina veliki večini naših rojakov najbolj priljubljeno in je njega delovanje pripoznano. Zabava je bila prav izvrstna, fina godba je pottelmo zabavala mlajše občinstvo, za na« "ta mlade". kakor tudi za stare, je bil "glažek ruj-nega'' — pa ne vina, ampak piva na razpolago. Pri t ro barvnem drevesu "spoznanja" je zapela "Domovina" par slovenskih pesmi pod vodstvom prof. Guttmana. Kaj naj vam Se vee poročam? Ob deveti uri zvečer so bile kare polne naših izletnikov, vračaj oči h se veselega srca a prijetne zabave. Če aarn premalo poročal, naj Peter
tiM'tij11uMmmM ^imlkn"
Povest. — Spisal Anton Jaklič.
i! Neprebava
zapeka, slaba prebava, otrpla jetra in njeni znaki kakor nečisti jezik, zguba slasti, splošna slabost, slabokrvnost in želodčne neprilike naredijo vas zelo bolne- Zakaj bi ne rabili
BB
svojo mehko roko; seveda, kdor ne dela trdo, ta ima lahko mehko roko.
" 'Kašna sreča one jo doletela tako zgodaj?' odgovoril sem mu.
"Njemu je pa sladko smehljanje še vedno igralo na gladkih, tolstih licih. Bila ga je sama ponižnost in ljubezen. Polagoma je celo k meni sedel na klop, jaz sem ga pa gledal, in zdel se mi je čim dalje boljši človek. Izpraševal me je o zdravju, življenju iu o drugih mojih razmerah. Meni se je odprlo sree in odvezal jezik, da sem govoril z njim kakor s prijateljem. Pripovedoval sem mu, ka-J ko živim in kaj namerjam v bodoče. Povedal sem mu tudi, da ta zemlja ni več moja, da je last Po-j gačarjeve Mice. Oj. kako se. jo začudil ! Povedal sem mu tudi, ko-j liko znaša kupnina. 'Kaj. tako malo?' za vpil je ou. 'Nisem ne-1 vošči ji v Pogačarjevi Miei. pa to-J liko je vendar premalo. Dvesto goldinarjev si zavrgel!" Jaz sem1 se mu čudil: "Kdo neki bi bil dal toliko.*' "Jaz!1 pravi in se udari po prsih. 'In toliko dam še danes,' če je treba, ne zaradi sebe, ampak' zaradi tebe, ker .vem, da denarja1 potrebuješ.' V meni se je vzbudila lakomnost in pohlep. Veste.'v^ dvesto goldinarjev niso mačje i solze!*O, grozovita pohlepnost po denarju! Da bi te nikdar ne bil poznal! Se sedaj se moram pokoriti, ker je nisem znal brzdati. Dvesto goldinarjev je bilo takrat zame celo premoženje; tega sem se polakomnil. Moj obiskovaleee mi je povedal, kako naj razderem kupčijo z Mieo. Lu mi na sree govoril. da me je sreča našla, ker bom naredil tako dobro kupčijo. In .iAy. sem vzel denar od njega, z Mieo sem pa razdrl kupčijo. O, da bi tega nikdar ne-bil storil!
"V pravdi, ki sem jo imel za-'< radi tega z Mi»*o. dobil sem jaz. Se sani u" vem. zakaj mi je šlo vse tako dobro.
' Kako smo vriskali pri pijači po dobljeni pravdi!
"Hvaležen sem stiskal svojemu kupcu roko. ker se mi je smehljala brezskrbna bodočnost, katero mi*je oskrbel. Za jezo Pogača r-jeve Mice se pa nisem čisto nič zmenil. Z denarjem, ki mi je Jp o.stal. sem poravnal dolgove, pa 0 mi j»* še ostalo kakih tristo goldi- W-narjev. ^Sum nisem vedel, kaj bi j počel; uoma se mi ni zdelo varno 5 shraniti jih zaradi ognja ali ta-; ™ tov. a v hranilnico v mesto jih dajati nisem maral, ker je ta stvar presitua in preveč od rok. Najboljše je. tako sem dejal sam sebi, ako dam denar kakemu dobremu iu poštenemu človeku, da miga shrani, pa tudi vrne ob vsaki priliki, ko bom potreboval."
Ko je prišel Šimonček v svoji pri povesti do tu-le. prestal je in si obrisal solze iz oči. Potem .je zopet govoril, pa — tiho in oprezno:
"ljubi moji, nočem vam imenovati njega, komur sem dal denar. Morda bi uie šel tožit, da ga obrekujem in mene bi zaprli. Pa kaj vam tudi to! Imel sem ga za prijatelja in zaupal sem mu. Zbral sem svoje denarje m jih nesel k njemu spravit. Z veselim obrazom jih je vzel v svoje varstvo, meni so se pa pri njem zdeli varnejši, kakor ne vem kje.
"Nekaj let sem živel brez skrbi. Po pismu sem imel izgovorjeno stanovanje in k prijatelju sem šel včasih po kake male deuarce za tobak. A rajši kakor deuarce mi je dajal kak kozarec vina in zraven dobrega belega kruha. Kj, lepo je bilo. pa ne dolgo!
"Približal se je čas, ko sem se moral vsled kupnega pisma izseliti. Nisem se srdil zaradi tega. ker vidim najrajši, da se godi vsakoiuu po pravici. Poiskal sem si pri sosedu stanovanje in se potem preselil. Štempiliar je pa podrl mojo kočo. Nisem mu mogel ubraniti, pač pa so se mi rosile oči. ko se je zrušil nekdanji moj dom. kjer sem užiJ sicer veliko grenkosti. pa vendar tudi nekaj veselih uric. in Štempiliar je pre-oral tla, kjer je stal moj rojstveui dom.
"Tedaj se je naključilo, da sem potreboval nekaj denarja; posodil bi ga bil svoji sestri, ker do svoje sestre nisem mogel ostati trdosrčen. Mislil sem, da ga imam ' takorekoč v roki in se veliko.
"Šel sein k prijatelju. Ko sva bila sanrn, dejal sani mu:
" 'Prijatelj, denarja potrebujem za sestro, vini mi tisto, kar sem ti bil dal spraviti! Obresti i nočem nikakoršnih, imej jih za' skrb. ki si jo imel z mojim denarjem.'
"O, da bi ga biLi vi videli! Zarezal je zaničljivo nad menoj in Id bolj zaoičljin> dejal:	1
—KaMfcmdeMr hofaif Afc«*'
S
EVERAS
Balsam of Life!!
BO
(Severov Življenski Balzam) ob pravem času ter bi stem pre-prečali še bolj slabih posledic? Delovanje tega zdravila je hitro in uspešno. Je tudi tonika. ki uspešnorkrepča. Zagotovi vam redno delovanje črev ter odpravlja utrujenost, osvežuje in zmanjša napade. Mirujoči upliv tega zdravila ga stori velike vrednosti v slučajih ponavljajoče mrzlice. Okrepčuje slabotne ljudi ter se zato priporoča ženskam v času bolezni-* Cena 75 centov steklenica.
BB BB
Bol v želodcu.
Mr. M. Sobkntrmk. Co 1 mre. Wc^fvilla Intl.. cam je pisni: "Moja J.rna jo imela bol v Želodcu 1od:i bolefme so prenehalo potem ko je rabila iseverov Ži-vljcuaki Bdizaui.'*
K;i<lar kupujete zdravila, zjihievajtp vedno £e\emv:i in elejte. da jih dobite. Lekarnarji vsepovsod i prodajajo Sevettne Pripravke. Ako slučajno lekaruur trnu* zdravil* katerega zahtevate, naročite ga od nas.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa ||
__BB
IDQD^DOfl DODIBBBI
■riA^i

PHONE 24« ' Zastopnik
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New Xork, N. Y.
Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MABKET STREET
W1DKEOAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne amotke,
patentirana zdravila. PRODAJA voine ilatke vseh prekomor-■kih črt.
POŠILJA denar t atari kraj sanealjiro bi
pošteno.
UPRAVLJA tm t notarski poael spadajoča. dela.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
www w v
WW
W 'W W W"W"


Pozor!	Pozorl \
.V zalogi imamo iz starega kraja importirane ^
SRPE.
Cena 60 centov s poštnino. Kose nimamo letos.
FRANK SAKSER, „
ortlandt Street,	New York, N. T. "
it "K;«.j stun hotel.' Sel si-iu v so-
! <iwče in naredil tožbo /a denar. iJ "Medtem pa se je l>i!<> }>o v.snn našem kotu razneslo, di« se ini ble-de. K<»d<ikoli >>t'iii hodil, post a juri li so ljudje, nu uho so mi pa letele ii besede:
111 " "šimom-ek Samotar nori.' 111 "Moni je bilo grozno hudo. Ciin i- bolj M'in zalrjeval. da sem zdrave | pameti, da mi hoeejo vzeti denar, i- manj so mi verjeli. d ** 'Simoiteku se meš;i!
j 4 'i*rieela se je pravda. Ali moj i	vse me je gledalo po strani,
u j eelo v sodišču, in si namigavalo. j } Vse se je sukalo zoper mfrne. Po-e, vedali so mi. da sem vse zapravil, j zayedel in zapil, da nimam nieesar e' dobiti, \ t-.sel naj bom, ako me ne i zaj>ro zaradi obrekovanja in ža-.1 1 jen ju.
-I "Seveda sem naposled hudo i - vzrojil — kdo bi ne bil? Na bese-| de niseui jiazil in v razburjenosti i izrekel matsikakšno zabavljieo.
-	] Ali kar mi je pomagalo: Sodnik
mo j*; dal iz dvorane iztirati —
-	in pravde je bilo konee.
i! "Tako sem postal berae in za-
f - - " nieeva-n — noree.
In S'nnoueek Samotar se je po
. leh besedah vselej milo razjokal.
-	Otroei so utihnili, starejšim so pa
-	tudi dostikrat igrale solze v oeeli, i ~
.'dokler se niso vsega privadili.
I1 Tako je bil dal Šimoneek denar
I	shraniti in tako ga je dobil nazaj. )j Šimonček ni iinel potem niee--Jsar, niti stanovanja. Lsmilila se
ga je Kaduujeeva Marijanka, ki j se je bila onfužiia v kovo, ter ga . vzela pod streho, saj je vedela, i kako hudo je, ako vržejo človeka . na cesto.
Tako so se sukale stvari v našem kotn. Hiša za hišo se je pos-u-. la v razvaiino iu ljudje so prišli t'deloma s slabkn gospodarstvom, deloma ponesreči ob vse. poma-t gali so si pa nekaterniki na površ-.'je ter so potem lahko ukazovali .'in gospodovali, krotili ljudstvo Ln
II	izženiali.
j j Toda "svaka sila do vremena"!v J Ljudje so izprevideli. da taJco ne j sme biti. Ako pa hočejo premeni ti' i razmere, morajo si sami pomagati, [ pomagati z združenimi močmi, -j	(Dalje prihodnjič).
ROJAKI NABOCAJKB SE NA "GLAS NABODA", NAJVt&E SLO.
^VEHsn moEmm v mm, m
van.
Ker je vedel, da bi bila Miea lia Krtini rada kupila prostor, da bi ne bila t^iko na tesnem, gre na Krtino in ponudi Mici svoj svet. Mica se ni obotavljala, ampak mu je takoj obljubila toliko, da sta lahko sklenila kupčijo. Martinek je dobil 50 gold, na kup.
Skoraj okamenel je Stempihar. ko zvedel o sklenjeni kupčiji. | "Izgubljen! Zastonj je bil ves moj trud! Ta Mica me pokonča! Kako bom živel z otroki, ako bode na Krtini postrezali ljudi, ki nosijo denar v prodajalnico! Pol soseske se lahko ustavi tam, jaz naj pa pajčeviiae preštevam po stropu I in muhe bijem. Znorel.bi. če bi kaj pomagalo, in sedaj bo že to liko sveta njenega, kjer si po'stavi. kar hoče. Vražji Šimonček, da to ni prej k meni prineslo, kakor na Krtino!"
i Tako je tarnal pred svojo ženo ! "Pa ti iz kupa vzemi! Ako nekoliko več velja. naj. tukaj se m more varčevati!" pravi ona.
In ker ni bilo d ni ga če, je poiskal Stempihar Šimoneka in plačal toliko dražje kakor Mica, d« je Šimo-nček povrnil denar, koli kor ga je bil vzel od Mice. Kaj pada se je začel", sedaj pravda. \ kateri je zmagal Stempihar tei postal lastnik Samotarjevine, i Šimonček polagoma — berač. I Kako je prišlo, mislim, da bod( mojim ljubim čitateljem najjas neje. ako jim .podam pripoved Si nioučka Saimotarja samega, kater je pogosto zahajal v našo vas. Ta ko me tudi nihče ne more doliit pristranosti. Gostoljubni ljudje s< mu radi dajali jedi iu kar je š< potreboval, in dobrodušni starčel je mnogokrat s solzami v očel pripovedoval. kako je prišel n; beraško palico. Dasi nam je bih vse to dobro znano, vendar snu ga radi poslušali, ker je pripove do val živahno iu ker se nam jc re vež smilil. Njegovo pripovedova nj<* je močno ganil ovsakogar ii zato jako vplivalo na mlajši rod ki se sedaj ogiblje vsali ljudski! izkoriščevalcev.
1 '"Ljubi moji!" začel ji* v se le, Šimonček Samotar. "Poznate me da se mi je godilo nekdaj bolje linel sem svojo streho iu svoj* ognjišče, im nič ne de, da nisen imel na tem ognjišču dostikra česa skuhati, moje je bilo iu lalrk( sem se vlegel na svojo zemljo i senco. In sedaj sem berač, prav tat berač, živeč ob vaši milosti jilu! da je prišlo tako daleč! Ver jemite mi, da ne vsled moje leno be, ampak vsled tnoje neumnosti vsled moje nesreče! Le poslušajte j kako' Vi veste, da sem imel svoj< zemljo in hišico v soseščini Poga 1 čarjeve Mice. Dokler sem imel že ' no — ki je umrla neke noči tiho ' da še sam nisem vedel, kdaj — I bilo je še moči živeti. Njivico j* obdelovala ona, jaz sem pa tud ■ zaslužil kak novčič. Vedno sin« imeli za sol in tobak.
"Ko sem pa ostal na svetu sam začelo mi je biti liudo na svetu Ej. morda je to kazen za moj< pregrehe v mladosti. V hišici m mi je bilo dolgčas, pred liišic< me je zeblo celo ob soInčnUi dne vili, ker je bila kri že premrzla delo na njivi me je težilo. Iu takt sem premišljal, kako bi si vindaj zboljšal svoje revno življenje. Vi del sem. da tako ne morem dalj« živeti, ker zaslužka ni bilo. zadol žiti se pa tudi nisem imel kje Slaba mi je obetala. Obupal bi bil ako bi ne bil zaupal v božjo mi lost iu v dobroto dobrih ljudi. Te daj «mi je prišla v glavo taka-h misel: Prodal bom hišico in pola goma užival tiste denarce, ki m ostanejo. In zares sem sklenil it k Pogačarjevi Mici. da ji pouu dim svoj svet.
"In naredila sva. kupčijo, re čem vam. dobro kupčijo, ker 111 je obljubila plačati, kolikor sen zahteval. Izgovoril sem si bil di smrti streho, ker sem mislil, da drugega mi do smrti ne bo ' primanjkovalo. Iu sedaj sem se štel srečflega vsled te kupčije in sem mirno prespal naslednjo noč, kei sem bil vendar enkrat brez skrbi
"Naslednjega jutra, ko sem se del pod lijK) in gulil ta-le svoj viveek, ugledam Štempiharja, ki se je bližal Samotarjevini. 'Kaj išče?" sem si mislil iu ga opazoval. On pa je prišel do mojega sveta tik Krtine, ustavil se s prekrižani nia rokama in meril z očmi mojo zemljo >na dolžino in širino iu v povprek. 'Lahko.ti je žal za to zemljo!" sem si mislil. On se je pa spustil po aneji navzgor in zavil po stezi skonca moje hiše ter čez nekaj hipov je-stal pred menoj. Čudil sem se njegovemu obisku, da sem nehal pušiti in mi je ugasnilo v pipi. Okoli ust mu je igrala prav sladko smehljanje, da mi jc ■koro dobra delo. f 'Din te šinoBiSdk!' o-
Po odhodu I^bnikarjevem se je obnašal Stempihar jako oblastno.
Marsikomu je sree upadlo ^ako. da si še misliti ni upal, da bi bil Štempikar storil kaj napačnega. Kmalu so bili Središčani krotki kot božji volk i in so hvalili Boga. da so še na svetu, saj ni bilo več Ribnika rja, ki bi bil grajal Štempiharja.
Eden sosed se je nmmraje stiskal v svojo hišo, kakor medved, v brlog, dnigi je pa celo izkušal ujeti kak žarek milosti raz Štem-piliarjevino; samo Mlca s Krtine se je kaj malo brigala za Štempiharja ter prodajala lonce in točila žganje, naj je bilo Štempiharju prav ali ne. Kadar je pa Stempihar kot njen mejaš iskal kakšne stvari pri meji, izprašala mu je vest, da je Štempiliar kar odkuril iz njenega obližja kakor pes, katerega gospodinja polije s pomijami.
Mica se ni veliko vtikala v vaške hoinatije in ni delala Štempiharju sitnosti, da bi se vznemirjal. zato je dejal večkrat Stempihar med svojimi Ijurbimi gosti:
"Kakšen lep mir je sedaj pri nas. ko ni več tega $ibnikarja. ki je delal le zdraho in prepir! Veste, kako je hujskal Kadunjčeve In Blisku iu Krajčku je dajal po-tuho. Sedaj vidite, da je bolje, da ga ni."
In ti ljubi gostje so mu kimali, ker včasih se je vendar ujel kak kozarček, kakor pravimo, zastonj, ako sta bila Stem piha rjeva zakonska dobre in zidane volje.
Po padu Kibnikarjevem je Štempiliar obinil vse sile proti Krtini. To je moral razrušiti, ker tam se je vse del sovražnik, kateri j«> spretno prerezoval žile. ki so donašali denar v Štempiliarjev mošnjiček. Na Štempiliarjevini so streljali z vsemi topovi na Krtino, toda trdnjavica se je držala trdno in sovražnikova zastava — Miein obra^: med vrati prodajal-nice — se je pokazala po vsakem odbitenv napadu. Ojrl.-di. tožbe zaradi motnja posesti in drugi lični liapa^R Mice niso pokončali, ampak so jo vzpodbujali k vstraj-nejšemu delu.
Slab vojskovodja, da pusti sovražnika v zadnji trdnjavici, dasi si je osvojil že vso zemljo okoli nje!
Ali ta sovražnik na Krtini se ni samo hrabro držal v svoji trdnja-viei, ampak je eelo Jiamerjal pridobiti si tisto zemljo za Krtino, ki je bila last Sinioitčka Samotarja, in tako boj razširiti in utrditi svojo moč ter oslabiti oblegajoče-ga sovražnika.
O tem načrtu je zvi-del Štennpi-har. predno je mogla Pogačarjeva Mica za vedno zasesti Samotarje-vino.
Kako se je razburil Vsled tega! Že s^daj je bilo na Krtini toliko življenske moči, da je delala pre-frlavieo Št empiharju; kaj šele potem. ko se bodo mogli njeni lastniki svobodno gibati in širiti! Kadunjčevina mu je toliko prizadejala in na! — vsi ti duševni napori naj bi bili zastonj * Ne. to ni smelo biti! Samotarjevina ni smela priti v 7*oke Pogačarjove Mice, ampak v njegove.
Šimonček Samotar je imel borno kočico, okoli nje pa njivo. Na severni strani je bila njegova soseda Pogačarjeva Mica, na vzhodu ja je bil po padcu Kadunjče-vine Stempihar njegov mejaš; na za-liodu pred hišo je imel cesto, ua jugu za stezo. Hišica ni bila veliko vredna, pač p anjiva. ne toliko zaradi pridelka, ka'kor zaradi svoje lege ob cesti, kjer si je podjetnost lahko postavila hram za trgovino ali gostilno. Toda Šimonček Suraotar ni imel ne zmožnosti ne denarja in česar je še k podjetnosti treba, in zato je ostal revni Šimonček Samotar, ki je rad sede val v senci košate lipe pred hišo, atli pa je brbal po njivi hi vzbujal njeno rodovitnost, ali pa obiskoval dobre ljudi, da je ujel kak grižljaj. Imel je ženo in sina. katera mu pa jo Bog vzel, iu zato je naš Šimonček živel še v vet-j i nadlogi, ker ni imel nikogar, ki bi mu bil stregel. In t&tko je včasih v senci pod lipo premišljal svojo revščino ter delal načrte, kako bi si prekrenil, da bi živel lažje in zložneje.
Sklenil je:
"Prodam to stvar, z izkupičkom pa poplačam dolgove, in kar mi de oetaae, užival bom polagoma do smrti, aaj ne bom triko toč tlačil trave ia kadil to-
"j ura nisi že nazaj dobil.' Še več
dobil, kakor si dal!" ';[ "Zazeblo me je po vsem život 1 vendar sem mislil, da se šali. ■i ^ " 'I. mr kaj se delaš takt-«*! Tistih tristo jroldiuarjev vend;
I	nisem zajed«-! in zapil. <_> si 11
II	včasih kaj dal. ni to še toliko. 1 e košček kruha — ali je vredt 1 eden goldinar.* Pa lili nisi dal ti
stokrat kruha iu vina.'
" 'Ne imej me za bebca!' zakt " či nad menoj in pokliče s v o.
*	ženo:
A '" 'Ti, glej ga no, Simončka, n 1 mene hoče imeti denar, katereg l je že davno zajedel in zapil; si i ti dobro veš, koliko svji mu "i dala.'
1 Dasi sem bil star, zavrela mi j
•	kri, da sem zavpil;
"'Goljufija je to! Denar st
-	opravila, sedaj me pa hočeta odn
-	ti. Dajta sni. kar je mojega! A
*	si tak prijatelj?'
L' " "Saj se mu r»-s blede . ogla e se ona. kar je mene še bolj razt< J got i I o.
j " *ČVz deset dni pridem po d« nar, pripravi mi	zavpijem i
*	odidem.
"Starec, ali se ne znaš bolj
-	obnašati?' zavpije ona za uieno 1 "Ko s«* doma umirim in pom 1 slim, kaj se in i je ravnokar prig<
-	(.lilo. zdelo se mi je vse preneuu
-	no: kesal sein se. da sem se b 1 tako izpozabil in za resnico iuu ^ prijateljeve besede. V?*e ni inogl I biti nič drugega kakor šala. n< ] umna šahi.
J "Čez deset dni sem šel zopet p
•	denar. Ne moreni vam povedat 1 kako so me sprejeli. Vse je bilo n
nogah; on, ona, otroci, hlapec, d« i kle. vse je vpilo: 'Samotarjev Ši -.mouček nori. nori.' > "Oni človek ni dal do sebe: z«i i to bi bil skoraj sam mislil, da sei i brez iriaa.
I "Ali na mojo vero. pamete i sem bil gotovo bolj, kkor takral ko sem zaupal lakomuežu deuai
-	Opravil nisem nič. Ko sem beža
•	domov, razlegalo se je za meno i zlobno zabavljanje in slišal sei l besede:
" 'Glejte norca! Več let smo g napajali iu pasli, sedaj pa hoče o
-	nas še denarja! To je pravi ne i ree!'
1 "Meni je bilo hudo, da sem s k razjokal* in šumelo mi je v ušesih
L NWM. HOF6C____
Kratka zgodovina našo nove domovina.
■

pital iznia : izročeno je njemu us milost iu nemilost.
Draginja je posledica krivične nepoštene vlade. Nurod se tega za veda !
Ali ui <o naravnost nezaslišno!
Pred sodiščem.
Spisal Srečko. > --—
» Na temnem .hodniku okrajnega sodišča sta stala v petek jutro pred osmo uro dva moža. Pomen-> kovala se uista med seboj, temveč sta slala precej razdvoje. Mlajši, ki ni imel še trideset, let. je bil pri omreženem oknu ter gleda! na cesto. Včasih je obrnil svoj odurni
•	pogled v svojega tovariša, kateri je stal v temnem kotu. držeč roki sklenjeni pred seboj. Bil je tu častitljive postave; ua obritem obra-ru sty iuu starost iu ^krb zarisala globoke gul»e : pogled njegovih oči pa je bil ineliak iu prijazen.
■	Nemo je -tal na svojem mtwtu. ."-rl v tla in le včasih je prestopil z nogo : predolgo čakanje mu je de-
1 lalo težave. Semtertja je posegel 7. velo roko v dolge lase. potem pa potegnil isto preko čela, kakor bi i si liotel zaj>oditi iz glave mučne ' misli. Na neprijetnem kraju je i stal daues mož. ki svoj živ dau ui storil nikomur kriviee. seda.j na " starost pa mj iuu .io učiiitli oni. od
■	katerih bi imel pričakovati največ 1 hvaležnosti.
Stari Dragar iz Bukovca in oni 1 pri okuu. njegov sin Jernej. sta 1 imela /a danes določeno obravna-
•	vo zastrau nekih nerednosti pri preužitkn. •
Na i bol j št- po>estvu v Bukoveu je bilo Dragarjevo.. Stari je slovel. da je priden delavec iu dober gospodar. Skoro pri najboljših le 'j tih uiu je umrla žeua. zapustivsa 'j mu edinega sina Jerneja. Lrjudjt ' so takrat ugibali to in ono. kakoi je navada pri vsakem vdovcu: ou pa je bil vedno enak iu pustil v . uemar misel, da bi m: še kdaj Ože ! nil. .Jako je ljubil svojega sinčka Vso skrb m ves prosti čas je po-' svrčeval njemu, da bi mu tudi na-|douiti5čaI skrbno mamico, kateri tako težko pogrešajo mali otroci Vzgajal ga ie dobro; deček pa jt ^ rastel in bil čiuidalje močnejši Tako i«- potekalo leto za letom Di-agarjovo iuielje se je množilo saj so de vali vs>e ua stran, kar st .priredili: stari pa tudi ni za.pi! J vinarju po nepotrebnem. Oče st, i.-c staral, •»•iu pa je prihajal v leta., j v katerih misli človek na -samo ' i stojnost. Jernej je bil pravi korenjak. a tudi pameten in dober. Kc I se je stari čutil prešibkega za go "jspodarsko breme, nago valjal j«, i >ina večkrat, nu.j bi se oženil. Po I p ra še val je po okolici, kje bi do . bil za sina pošteno in pridno ue-| vest o. Siu je bil zadovoljen s tem, . da mu gre oče na roko. Izbirčna i ui-la bila. ne glede na doto. nt glede na lepoto lica. In tako se ju t,res dobila dobra gospodinja. Dra gar je prepustil posestvo sinu. se ";bi pa zapisal precejšen preužitek . t" Če bo ravual lepo z menoj, ne i bo mu treba ničesar dajati", od 1 govoril je ob priliki notarju, ku mu je ugovarjal, da si hoče pre več zapisati.
Nevesta je prišla k hiši. Oče st ?> ni oddelil: vse je ostalo pri sta-
•	rem. Dragar je učil sina. kako mo-', ra. da bo prav. kako je delal sam;
•	slu pa ga je z veseljem slusal, saj mu ji- bil nidan od mladih let.
Par let je minulo tako in -sosed » je pO vasi so govorili, da se i maju
■	pri Di-agarju dobro.
Nekoč je gnal Jernej voli v semenj v bližnji trg. Kupčija je bila dobra ; ne malo vesel, da je voli dobro prodal, je krenil gospodar v bližnjo gostilno. Poklical si je polič vina iu ker mu je ugajalo, ie enega iu potem še enega, saj vina ni pil že dolgo. Pri drugi mizi pa sta dva njegova znanca izylekla zamazane karte in pričelo »e je prav živahno premetav anje. Vsak si je pripravil nekaj denarja pred seboj. Igrali so. denar pa je romal od enega do drugega. Sedaj je imel iden velik kupček novcev, pa se mu je premeniio. in kupček se je manjšal. Jernej je pil in z velikim zanimanjem zrl ta prizor. Igralci so mu menda ua obrazu videli da bi rad pritegnil z njimi, zato mu je edeu meglo sedež ponudil in dejal sladko: "Pa bi še ti enkrat poskusil z nami!" Veselih lic je prisede! Jernej. V začetku je bil kaj neroden in morali so ga šele učiti; sčasoma mu je šlo bolje in pustili so mu, da je nekoliko dobil. Malo vinjen je -bil. ra«di tega tudi pogumen. Kmalu pa je opazil. de izgublja. Oglašala se mu je I vest, rad bi bil izstopil z malo iz-jfutoo, a one človeške pušušti m ga
se mu je javljal resničen kes. S( prepričevalnimi izrabi um je sli-j kal sodnik gorje, katero preti ujeuiu. Karal ga je, ker je zašel na tako pot. kjei- so le pravi hudobneži.
"Ali obljubite, da ste boste poboljšali .'" je vprašal sodnik, ko je spozual. da se Jernej že kesa.!
"Obetam", je odgovoril Jernej skoro v solzah.	j
Sodnik je pogledal sedaj stare-J ga, sedaj Jerneja. Namignil jc drugemu, ta ga je razumel, upog-uil je koleno, prijel očeta za roki in ga prosil odpuščanja. Staremu so zaigrale solze v očeh. sodniku je bilo .milo v srcu- Tilio so stali nekaj časa, predno sta Dragarja odšla: sodnik je pohvalil oba. da stu se tako pobotala
Četrt ure pozneje sta korakala proti Bukoveu Dragarja v živaU-nem poinenku.
Odskej pa se imajo pri Dra ga r-ju zopet dobro.
"War babies".
A' Združenih državah ie bilo pred vojno veliko majhnih, ue-znatnih tvornic. ki so prinašale njihovim gospodarjem le toliko dobička, da so shajali.
Ko je izbruhnila vojna so se te tvornice čez noč povečale v velikanske tovarne, v mkljonska iu desetimi jonska podjetja.
Te tovarne in ta podjetja so pričeli Aiuerikaaicr n&zivati "war babies" •»— deteta vojne. Namreč zato, ker jih je v resnici vojna rodila.
Danes imajo Združene države zčlo veliko teh detet.
Vendar podjetja, katera *iut gori omenili, pravzaprav niso "deteta vojne", ampak ta naslov zaslužijo bol j ona podjetja, ki so nastala šole, ko je izbruhnila vojna, medtem ko ui bilo o njih pred vojno še uikakega sledu.
Nastala so takorekoč iz nič in postala danes ena največjih podjetij v Ameriki. Delajo velikan s.ke dobičke, pa še vedno večji st jim obljubljajo, dokler ne bo kon čaua vojna; in nekaterim še potem.
Vojna je cel svetovni ustroj nekako spremenila. Prialo je kar čei noč in Ameriki so se odprlii velikanski viri. iz katerih je potenj črpala in še črpa velikansko bo gastvo.
Te velikanske kupčije, ki jili uživajo ameriški podjetniki, nist prišle naravnim potom, temvet človeku se zdi vse skupaj kot ne kak dogodek.
Nevvvorškoga Wall Streeta ii mituieijsko industrijo je naj bol, obliznila vojna.
-Se , nikdar poprej ni bilo ua Wall Streetu toliko špekulirauja in tako dobičkonosnega.
Munieijsko industrijo je vojna postavila v ospredje pred vsi druge.
Velikauska vojua naročila nisi sauio spremenila majhne iu ne znatne tvornice v velikanske to varne, temveč so sezidala tudi le po število novih.
Dalje je pa tuji vojna storila da so nekateri tvornic ar ji k manjši rokodelci opustili svoje pr votno izdelovanje oziroma roko delstva ter se lotili drugega, k jim zdaj prinaša mnogo večje do bičke.
Veliko urarjev je opustilo izde 1 o van je ur in se lotilo različnih mehaničnih iadelkov, >M se jih pr velikili bombah, artilerijskih k strelkih iu šrapnelih rabi. Ta pojav se je opazilo zlasti v Novi Angliji-
V	neki majhni urarski delavnici v Penusylvauiji je delalo pred vojno pet delavcev, ki so naredili toliko, da jih je mogel gospodar pošteno plačat iu da je njemu samemu nekaj ostalo; ko je pa nastala vojna, je pa iz te male delavnic nastala velika tovarna mehaničnih izdelkov, ki se jih rabi pri gotovih l-azstrelkih. Zdaj ima do-tičaii gospodar v enem dnevu toliko dobička kot ga je prej imel celo leto.
V	Connectieutu jo bila pred vojno majhna tovarna, ki je bila last neke vdove: tovarna ji je prinašala na leto par tisoč dobička. Dandanes so se vdoviui dobički podeseterill. Ona dobro ve. da je ta prosperiteta. vsaj kolikor se tiče municijske industrije, le nekak pojav, ki se ga lahko primerja lepemu vremenu, ki nena<kio izgine iu ga potem spot dolgo ni; zato ona ne povečuje tovarne, temveč si za dotični dobiček kupi dobre in dobičkonosne papirje.
Munieijaki industriji je zasijalo stdnee z vso svojo miloto. toda bo, ko pride mir, nenadno mrkuilo. j Toda vojna je rodiU fc neka
fca^ tirJM^ j.« - ^ . _ _f •
Slovensko katoliško
bilo
uc-
za zeoinjene države severne amerike.
Sedež: FOREST CITY, PA.
bk«rf«rinM 4m 21. jMUfja lt02 w drhvi P*aa«y Ivani*.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERKEL. Box OD Wiltoek. Pa.
I.	podpredsednik: KAKOL ZALAR, Box 517. Forest City. p«.
II.	podpredsednik: LOUIS TAUCHAR. Box St."». Ruck Sprigs, Wyi>. Taj m k r JOHN TELBAN. Box 707, Forest City. Pa.
II. Li jnik: JOHN OSO L IN. Box 4H2. Forest City. 1'«. Bluqnjoik: MARTIN MCHlC, Box 5:;7, Forest City. Ph. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St.. Joliet, ILL
VRHOVNI ZDRAVNIK: I>r. MARTIN IVEC. WO Chicago St.. Juliet, III.
NADZORNI ODBOR:
PredsvOulk: IGNAC l'ODVASXIK, 4734 HatfieM St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzoruik : JOHN TORNlO. Box (i-*J. Forest City. I»a.
II.	usdzoiuik: FRANK PAVLOVOlC. Box 70."». Coiieuiaujili, Pa.
III.	uaUzoruik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN UBKKŽAN. Box 72. Kast Mineral, Kruh.
I	porotnik: MARTIN ŠTKFANCK*'. Box 78. Fraukliii, Kalis
II	porotnik: MIHAEL KLOPClO. 5-8 Davw.u Ave, It. F. L J Ureeu-
ficid, Detroit, Mich.
UPRAVNI ODUOK:
Predalnik: ANTON HoCEVAH, It. F. U. No. 2 Box i 1 UridgeiKirt O
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR. Box i:t5, Broiiglitmi, Pa.
II.	upravuik: PAVEL OB it LC Alt. Box 4ol». Witt. Hi.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajuiku Ivau Telban. 1'. u. Bux 707, Forest City, I'cuue.
__Društveiio glasilo: "<J LAS N A It O D A*\
Eksplozija v Edisonovih napravah.
Belleville, X. .1.. v junij«. Včeraj je tiu»tul« v Kdisouovih na-1 »m v nI t v Silver Lake velika eksplozija. v kateri so I>11■ stirj.- de lave i nevarno ranjeni. — Vodstvu tovarne ui 11 • * t • - i •» nuvedati. kaj j»-dido v/rok eksploziji. Kaz^trclbo s»- .;«' «*miIo po eel i -••verni državi X"'w ,Iers«»\.
BRAT KAKOR AN6ELJ VARUH
V Rumuniji manjka hrane.
Naš rojak, Jurij Čudič, pazi na zdravje svojega brata.
*'\-akfira je dolžnost, da svojim neizkušenim bližnjim pom« ga. posebno še bratu ali sestri", pravi 11. II. von Schlick. tovarnar Bolgarskega Krvnega C'aja, kateri v zvezi s sto tisoč bolnimi in kateri \sUk dau »lol»i na kupe zahvalnih pisem od onih. ki jim je Bolgarski Krvni Ca j povrnil zdravje.
Xaš rojak duri j Cudic. 1 li:>;i 3Iahreii A v«-.. Pm-blo. Colo, piše takolr II. H. vo« Schlicku:
"Vaš Bolgarski Krvni ("aj je l>il pri m<»jemii bratu izvanred-lio uspešen iu zato vas prosim, pošljite mi še dve škatlji".
Eno veliko škatljo Bolgarskega Krvnega Čaja. ki traja zo 5 mesecev za 1 dolar v gotovini. Money ali ekspres order ali po s povzetjem kamorkoli pošljemo:
Marvel Products Co,
9 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa.
Pripomba: Ako hočete pošilja-tev osigurati. pošljite lfk*. vee.
NAZNANILO IN PRIPORO-ČILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-Juf Ohio iu okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
v	t
Mr. FRANK MEH,
tateri je pooblaščen pobirati na-očnino na naš list, knjige in dru-je v našo strogo spadajoče pode er izdajati pravoveljavne potr-lila y«led česar ga rojakom n&j-
Ku je biio gotovo, da bo Jaekn6n tudi vdrogie i i vol je u /a predscii-nika Združenih držav, je bito tu di fntuvo, da je približal ko Banki Združenih držav, kajti v>i bili prepričani, da due k sou ue bo nikdar dal dovoljenja, d.i bi Banka se od leta Ib'M uaprej
Vsled tega so h«- l*-ta 1K13 pri , ,.(»> »oditi iste -.tvari kot se leta 1*11. Pustavodaja vsake posa tuf/ue države je dala dovoljenje, , da ^o se ustanovile banke. Leta 1 je bilo v Zilruežuib državah L'ss bank. namreč podru/.uie velike Banke, leta 1 >*tt» je bilo pa že Mim«r>-tojiiih l»ank. Nekatere	bile ustanovlje-
ne. ker s«, j t m države iu /v«'/.ua vlada obljubile, da jim bodo dale ulosre : ilnip* so bile ustanovljene, da s<» i/dajab* papirnat denar in ž njim špekulirale; tretje so bile se\eda tudi. kt so imele poŠtellC namene. \"s. t»- banke ^o pa i/.da-jale papirnat denar, jra |ne»«»jevale ljudem, ki jim niso dali nikake traram-ije ludje so ta denar pa \eeji<|el obračali v špekulacijake
Nik'Uir i m »prej ui bilu to|ik«» špekulantov. Ljudje -.o investirali denar na slepo srečo v vsako podjetje. kajti bilo jim ni nič. če so prav i/pubili. kajti denar tako ui bil njihov, teiiivee bank. Kupovali -so zemljo m jo nato prodajali Iju-»«ieni de>etkral ali dvajsetkrat dra-
Špekulirali je /. zemljo je bilo ta-ko velik«». da je vlada prodala /a 2"J uiihjoiiov dolarjev \ e<- zemlje leta	k<*t 1KJI. ko jo je pro-
da1. i le nekako /a dva milijona. Toda to zemljo ljudje niso plačevali / /lattrm ali >rebrom. temveč i>i.iiirrialim »bnarjem. \'sled te-■ra je daeksitn zelo razburil, kajti. ako hi katera izmed bank propadla. bi iol v. » tisti denar zanič. ZateffM.lelj je -laeksoii b-ta 18M nariH-il \ viii vladnim pnxlajaleem /emlje. da prodajajo /euiljo le za zlato oziroma srebro. To je seveda pov/roeilo bankam veliko škodo.
>-iiMtiBii je zastala eela kupčija m b-ta ls:»7 je bila v Združenih državah kriza, kaki-šm- še ui bilo ne |»oprej ue pozneje. Kajti te banke «.o—pravile Združene države takoj dalee. da »o bile same. ljudje, posamezne držav«* iu zvezna vlada v baukerotu.
!,eta ls:J,ii v«i i/birab* nove kan didate /a predsedniške volitve. — dj.-ksoll ni bote! sprejeti, ker se je hotel držati navade, ki so jo imeli vsi njegovi r»redniki. namreč, da je eden samo dvakrat predsednik. Zato so demokrati imenovali za kandidata Martina Van Burena iu 1{. M. Johiisoiia. Narodni republikanci niso imeli konvencije, toda * i/.iavili. da bodo volili Williama U llarrisoiia. Van Buren je bil /voljen iu 4. man a 18^17 se je za-prisegel.
Menda še noben predsednik ni nastopil svoje težavne službe v bolj kritienib časih kot Van Buren. — Ker je bila eela dežela dobesedno bankerotna. je Vau Buren v septembru 1S17 sklieat kongres. Kon-srres j»- i »ooblast il /akladuiške^a tajnika, da je i/dal za deset milijonov bankovcev in tako se je da-
lo podla srn uovcuiu dolgu, ki je odtedaj vedno bolj in bolj rastel
Potrebno je bilo. da se uekaj u krene, ki bi deželo spravilo v uia Io boljše stanje. Kepublikaiici sc zahtevali, da se napravi zopet Na rodno banko, katero je -Jackson u ničil, toda Van Buren je zahteval in odločno vstra.jal pri svojih za litevah. da se ustanovi "neodvisne državno zakladnico", v kateri bc državno premoženje.
Po dulireiu in večletnem boju jc Van Buren prodrl in leta 1S4U st [sprejeli njegov predlog.
daeksonov korak je bil velika I napaka, vsled katerega so bik Združene države v veliki paniki, toda je dal zelo dobro šolo, ki ji
imela posledico, da so potem Zdru žene države ustanovile lastno za k ladutco.
V kampanji za predsedniške vo litve lela 1H40 so bile tri stranke kajti uiedeasno st- je f»ojavila š( neka druga stranka, namreč proti suženjska.
I mestno jc. da na kratko pove tnu kak namen iu pomen je imeli ta stranka.
Protisaženjska ali osvobodilni stranka se je pričela razvijati ž« leta l.**20. ko so sprejeli Missour kot suženjsko deželo v Unijo.
Takrat so nekateri mislili, du j< suženjsko vprašanje skoro rešeno toda so se zmotili, kajti sprejeu Missourija je vodil novo stranko
Letu 1>24 so ljudje v Illiuoisi zahtevali, da se upclje suženjsk sistem tudi pri njih. kar je pa pro tisuženjsko stranko spravilo zope v akcijo.
Pričeli s«, izdajati časopis "Li berator", ki je p«/stal zelo razšir jen in uglede«. V različnih drža vab so pričeli ustanavljati proti suženjska društva, ki so se let;
združila v eno samo vilik« Ameriško protisužensko or ga niza
i eijo.
Ta orgnizacija je pričela z res iiitn delom: pričeli so razširjat različuc protisuženjske cirkularje pa mf le te in svoj list. v katerem si ■Hijr pozivali, da odpravi ta sra motni in nečloveški sistem. -Ju; ' seveda to lii hotel storiti in zalite val od Severa, da to protisuženj sko kampanjo ustavi. To sevedi postavnim potom ni bil <>uiogoče zato so se poslnžili ncpostavuega
<»ni. ki so >e zavzemali za su ženski sistem. sW najeli različne po stopale iu jim naročili, da so. ak< se je kje vršila kaka seja A meri ške protisužeuske organizacije vdrli v dvorano in prekinili sejo.
Pozneje so pričeli poštarji ceh zapleitjevati pošto te organizacije tilavni poštar je to postopanje o dobril. Jackson je zahteval, da si napravi postavo, ki bo zavstavik delovanje te organizacije, tod; protisužeujska stranka je bila ta krat že zelo možna iu predloga n bila sprejeta.
Nasprotniki organizacije so s« pričeli posluževati zopet staril sredstev. Vdrli s0 eelo v tiskarne ' kjer so tiskali protisužeujska gla sila in razbili stroje. I niorili so ee lo več izdajateljev teb listov. Ta krat so imeli protisužnjevei tri li ste.
< Dalje prihodnjič).
slu vsa Ko leto na Tisoče m tisoče i vagonov žita in kjer so sj kmetje naredili Vsako leto za približno sto milijonov dolarjev, dobička. 1 danes trpi ua pomanjkanju hrane. —
I
Cene najpotrebnejših stvari so se pot rojile iu počet vcrilc. Kmetje, ki so nedavno gledali udpeljati iz dežele več tisoč vagonov žita. jedo danes kruh. ki je bolj črn kot zemlja.
Vlada je upeljala maksimalne cene. toda te so zelo nepravično odrejene. N. pr. maksimalne cene se tičejo v večjih slučajih le manjših trgovcev, toda popolnoma uič veletrgovcev in kapitalistov. Ve-jliko manjših trgovcev jc bilo že primorauih zapreti svoje trgovine, ker tovarnarjem morajo blago plačati zelo drago, kajti ti lahko zaračunajo kolikor hočejo, sami morajo potem prodajati pa po maksimalnih cenah.
Najbolj žalostno sliko v Romuniji s- vidi v lem. da je uajvočji kapitalist v celi deželi M. Coisti-neaeu. finuaučni minister, ki je lastnik vseli večjih gozdov in kontrolira eelo lesno trgovino in industrijo.
Zdaj prodaja ta veliki romunski "patriot" vagone drv po $64. medtem ko se je prej dobilo isto množino drv za $36.00. Pravi, da je moral les toliko podražiti, ker so se prevažalni stroški zelo povečali	j
v«* llinK^I v ^KWHipSgJSIp
M. Marinescu. tajnik socialno-, demokratične stranke v Romuniji, je bil, glasom nekega poročila, nedavno aretiran, ker je pričel agiti-rati proti velikanski draginji: ob- i sodili so ga ua štiriuajstmesečno ,
Dotično poročilo, ki je prišlo v ( Združene države preko Sviee. o- i i Helija, da je v eeli liomuuiji ve- i liku pomanjkanje neobhodno po* > trebrie Ji rane. vsled česar so cene ne v rje t no visoko poskočile.
To pripisujejo dejstvu, da so Ro- 1 mum-i zadnji čas prodali Avstriji ' m Nemčiji velikansko množino ži- * ta iu drugega blaga.
Vlada je sieer določila meje. «lo 1 katerih smej«» prodajati blago, to- 1 da agenti Avstrije iu Nemčije so! pomijah za blago tako visoke ee- i ne. tla so prodali malone vse žitu. ' ki so ga imeli, iu tudi drugega bla-*1 ga veliko.	|1
Vlada je določila za žito inaksi-(1 malno ceuo $:17.0U za touo. to je » veljalo namreč za domač trg. toda' ageutje tujih držav so pa pouu-'« jali za isto množino žita $64.00. ali t pa še več.	11
Nek ucH vorški list je dobil sle- j deče poročilo od svojega rotuun-'«
f , <L g ^	m ^ r *	*___ •
desetakom je šel od kupa volov. I "Ti ne moreš dobiti, saj nimaš poguma ! *" podražil ga je edeu.
Res je pričel / večjim pogumom iu difnar mu je lezel iz žepa kakor živo srebro, a v njegovo sree je legla strast. Bil je razdivjan, škr-tal je z zobmi, stiskal pesti, ko je opazil, da je zaigral vse. Grozno ga jo bilo pogledati takrat. Žile v sencih so se mu napele in zakričal je gromko:
"Goljufi, tat je. vi ne igrate pošteno!"
Prijel se jc ob .mizo. ki je kai pokala v njegovib močnih rokah. Po mačje tiho so so njegovi so-) igra.! c i razgobili od mize. Ostal jc >am. izpil vinu. ki mu je ostalo, i potem pu hitel veli. Mrzla sapa mu je brila v obraz, a on je ni čutil; divjal jc dalje. Takuv je prišel domov. Kako .so se ga prestrašili domači!
| Na ta način se je pričelo tisto in rodno življenje pri Dragarju. Stari je grajal in svaril Jerneja, a vse zaiuau. Opomiui ženini tudi niso nič izdali. .Mlademu gospo da r ju su bile vedno pred očrni ti-s1e nesrečne karte. Domišljal s je, da mora dobiti uazaj. kar jt zaigral. Kadar se ga je polotil kes. tedaj jc krenil v gostiluo. da si ji
v	pijači potolažil pekočo vest. Za Jiciuarjal je delo. staremu pa jt krvavelo krče; storil je vse. kar ji bilo v njegovi moči. a. preprečit ui mogel j>očeujanja Jcrnejevega V pol letu se ie izpremenilo pr Dragarju mnogo. Ko jc oče Kpre
t videl, da je ves njegov tj'ud brez uspešen, zaprl se je v svojo sobi iu od daleč opazoval siuo*vo rav uauje.
Vič čuda, da je J orne.j pričo i tudi očeta mrzetL Vse. kar je mo ral učetu dajati, mu je pregodr u.jal iu. čeje le mogel, mu tudi ue koliko pritrga-l. Sčasoma, mu je bi rodui oče pravi trn v peti. Pazil ji nepretrgoma, kje in kako bi mi mogel škodovati. Nekoč mu je pri šlo na misel, da ima oče pač zapi »anu sobo na levi strani vrat. poti du nje pa ne. torej nima pravic« hoditi po veži. Zabil iuu je tore, nekega due vrata v veii z deska mi. da ni imel oče prostega, vb o da. Starec se je obrnil ua sodišče ua.j razsodi, kako jc s stvarjo. Ii tako sta stala v petek jutro prti ura duo sobo oče in sin.
Službeuo-resni obraz sodneg. sluge se je pokazal med vrati. Za nosljal je imeni obeh strank, po tem pa je na stežaj odprl vrata >kozi katera sta vstopila v sob« stari Dragar in sin Jernej.
Sodnik je vstal pri uasprotu mizi. vzel v roke popisano pul« papirja in se približal staremu ' Pogledal mu je v obraz in poznali se mu je. da mu je mož ugajal Ponudi mu je stol. 'Potem se ji uzrl v Jerneja zaničljivo. kako bi mu hotel s tem pokazati, kaki malo ga ceni. Pričela se je obrav liava. Sodnik je iapraseval učeta potem sina : vmes pa je na reko va poleg sedečemu pisarju, ki je na glo spravljal na papir izgovorje ue besede. Nato je sodnik vstal hodil po sub i in premišljal stvar Soba je res (zapisana v pismu. ; put vanju ne. Res. da si paiuetei človek to sauil misli, ali kar je za pisano, tega oče ue more zahtevat pri sodišču. Proti lastni volji j' iz pre videl sodnik. • da oče izgub ! tožbu.
Naposled je stopil pred Jerne ja. uprl vanj svoje prijazne, sivi uči ter pričel čitati razsodbo. Go volil je proti staremu Dragarju a vedno gledal Jerneja. Hotel mi ie brati z obraza, kaj se godi > njegovi duši. Ko je sodnik izreke besede, da oče res nima pravice d* veže. tedaj je prilezel na Jerneje
vi	ustni škodoželjni smehljaj, a l< za hip: takoj je uprl oči v tla obraz pa mu je pobledol. Sodniku ki ga je motril nepretrgoma, ji ugajala ta prememba.
Dobri mož je hotel na drug na čin spraviti sina z očetom, ker n mogel storiti uradno. Poklical ji oba za seboj, on pa je korakaj pi dolgem hodniku. Na koncu je od pri vrata in vstopili so vsi trije v gosposki opravljeno sobo. Mračni jo -bilo v tem "prostoru, zato jt sodnik dvignil zaveso pri oknu iu nenadna svetloba je zasijala v so bo. Dragarja sta stala tiho. sodnik pa je hodil semintja.
"Kdo je ta mož tukaj V vprašal je sodnik nagloma Jerneja i prstom 'kazaje na starega.
L-e-temu ^e je zdelo smešno to vprašanje, češ. saj ga sam po&ia: vendar je odgovoril tiho:
"Moj oče.1'
'' A-a, torej vi veste, da je to val oče. vi pa ravnate z njim tako. kaj?'*
Dolg vsklik je izgovoril sodnik, potem, pa j« nadaljeval akoro pol ure dolgo pridigo.
k
,obljubujc dolgu in uspešno življe-
, uj*-
Pred vojno so vse igrače prihajale v Združene države iz Neuiči-. jt;. V Ameriki je bilo le par majhnih tvornic za igrače, ki pa niso ' mogle uspešno konkurirati nemškemu izdelku. L Ko ie izbruluiila vojna, nem-škili igrač ni bilo mogoče dobiti preko morja v Ameriko, su tudi , tovarne za igrače vz rast le v Zdru-ženili državah. Trgovei in njihovi odjemalci so bili z ameriškim iz . de-lkoui ravnotako zadovoljni kut _ prej z onim. ki je nusil ' Made in s German v " (narejeno v Vcmčiji
Stekleni okraski za božična dre-t v esc a su se smatrali za nemški mo-uopol. Toda zadnja dva Božiča s,, viseli na ameriških božičnih tir« L vesefli stekleni okraski ameriške y ga izdelka.
r. V neki vzhodni državi je bila . majhna tovarna, v kateri so izde lovali čopiče, ki se jih rabi pri A britju. Zdelo se je. da ta tovarna j nima nikake bodočnosti. Prišla ji vojua in vodstvo tovarne je do-j bilo od zaveznikov veliko naročilu . za čopiče, katere potrebujejo vo jaki v zakupili; plačali so jili p«. t taki ceni, da je vodstvo lahko to e varno razširilo, da stoji danes na zelo trdnih nogah in ima tudi bo j dočnost, kajti njeno blago je zdat . zaslovelo kot dobro in zdaj ue bi _ treba ameriškim trgovcem več im . i>oi*tirati čopiče v iz Nemčije, j Takoj pričetkom vojne je zapu ^ stilo Anglijo več podjetnikov iu x prišlu v Združene države, kjer sc napravili nuve tovarne in pričeli . izdelovati isto blago kut su ga i prej v Angliji. Iz Anglije je pri . slu sem zlasti veliko tkalskih in dustrijcuv. Du^li so sem. ker so v .'Angliji preveliki vojni davki, da t Ije je dražje delavstvo, potom mo i rajo surovine, kot bombaž Ln d nt . go. importirati iz angleškili kolu . ni j ali pa iz Amerike, kar tudi . veliko več stane kot če izdelujejo blago v Združonih državah, kjei i pridelujejo bombaž. [ Najbolj zanimivo je. kako su si j uiuuicijski podjetniki napravili . svoje tovarne.
.' Ko se je pričela vojna, su pri-. čeli svuje tovarne razširjevati in . zidati na najbolj primitivcu na . čin, ničesar ni bilu solidnega. N"a-[ praivili so Io toliko.' da se je po-. slop je držalo skupaj. . • Podjetniki so poslali na vse | strani agente, da so iskali delavce. | Pri vseh tovarnah strojev so pa . hitro naročili najpotrebnejše stro-t je za izdelovanje uiunicije. .j* Vojna je dala tem podjetnikom velikanske dobičke. Toda, ko pri-L de mir, se bo to končalo, vojna , naročila bodo prenehala in tovarne bodo inoraili zapreti.
Tinko ta "deteta" ne bodo dočakala trtarosti.
Vendar vojua je pripomogla, da je industrija v Združenih državah v vsakem oziru tako napredovala. da'je "narejeno v Nemčiji" priMo ob veljavo. Zdaj bo veljalo .v Ameriki "narejeno v A-merilci"; pa veljalo ne bo samo i v Ameriki, temveč tudi drugod.
JM5*»	m
WgfHtmtH. 1* IMMtlk.
GLAS N'AROPA, 10. JTCT. 191(k

Jiftsstovanska
BI	:
m
KitiL Jtdmti
B
Irtkor pori rana dne 24. januarja 1901 v drŽavi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:	(
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock. Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA NT, Box IOC, Pearl Ave., Lorain.
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. Ij. BROZICH, Ely, Minn. Blr pajnik : JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS C0STELL0, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN 1VEC, 900 N. Chicago St., Juliet, 1U.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICFT, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN A US EC, 5427 Homer Ave., N. E? Cleveland, 0. JOHN KRŽ1ŠN1K, Route 2, Burley, Idaho.
POROTNIKI:
FRAN .JUSTIN. 170* E. 28tl» St., Lorain, O. JOSEPH PISULAR. im -6th St.. Kock Spring«. Wyo. G. J. I'OKENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1,
Ely, M inn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.	J
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo : "G L A S NARODA".
SS URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. 8. K. J K D N O T E.
FREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVKDK*
NIH DRUŠTVIH.
Sv. Barbare, itv. 3, La Salle, Dl.
/op t sprejet: Cindrieh Nikola hI, 13374, .">00, 29.
Sv. Cirila in Metoda, štv. 9, Calumet, Mich.	j '
Prk društvu Jurja. štv. 49, Kansas City. Kans.: Geo ».ini.-l 7V l:'"i27. 1000, :t2; Margareta Sojnieh 74. 13.j28, .>00, 3(j. Pristopil: -los. Banov.«- s:{. 1M!MJ. 1<)00. 33.
Pr etopil U društvu sv. Martina štv. 10."». Butte, Mout.: Valen- < n Ko« ar }♦."». 174>s;{. looo 20.
y.O,,, t Npr< jeti: Zovšiu John •"»>. 204, 1000. 40: Petek Martin .77. IS, 1000. 11- Matkovi. h John 74. 221. 1000, li4: ZovSin Marv 5G, >M .Vjo. v); p,.tfk Mary ."»7.	.">00. 49; Matkovich Ivana 79.
>23. .00 27.
Suspendirani : Bi\itanirli Martin 72. 4hhl. 1000. 40: Butarae Mar- j > >7. 17.">'-9. 1000. 40: liutarae Frank 91. 18090. 1000. 27: Brus Jo-p 9"» l(J4<r:{. looo. 24: Bratanieh Mary 74. 6041. 1000. 33.
Sv. Jožefa, štv. 12, Pittsburg, Pa.
Pr«-stopil k društvu J>igoslov. n štv. 101. <'hua«ro. III.: Martin i -ah *7 PM24, r»00. 2:i.
Sv. Jožefa, štv. 17 Aldridge, Mont.
Pr-slo(»il k društvu sv. šteTim;! štv. 5*. B«-ar Creek, Mont.: ntoti Goričsir si. M)Hi, HUM). 2•>.
Su |M*ii«lirani: Ji sip Cerček 72 I27j; 1000. 28; Alojzija Cerček ). HC11 500. 36.
Sv. Alojzija, itv. 18, Rock Spring, Wyo.
Zoim j -prejeti: L\» rnelj Mike 7.">, 14107. 1000, :{0: Perko Ignaz !. 2'J 15. 1000. 22.
s js|M-ndirjiii T Jen.- Frank si Mis7. 1000. 2«: Kovaccvic John ' r 1 "u^Mi. 1000. 115; Pintar Ignae -4. 3*96. 1000. 21; Pctrovec An->11 rtv lrjsM :ah\. .len.- Marija 7J, 10G35, 500. 35.
Pr» topil k društvu sv. Barbare štv. La Salle, 111.: John Jan ir 80. 12515. HUM). 29.
Sv. Jožefa, štv. 20, Gilbert, Minn.
Z'J\Hl spr.-ieti: Frank Balanč č 94. 180JC. 500, 21; Jacob Jad->-ky •>«* -570. 1000. 3."»: Josip Sp. i /.nagel 79. 554. 1000. 22; Frank
s8. 0297. 1000. Is; Jožefa Jedlosky G9. 8773. 500. 38; Ma I ja Sj»«tziiagel M, 8148. 500. 23.
Suspendirana - Josi pSeiipuik 4-~»l 7. 1000. JO; Terezija Slup-ik H!. 9910. ."»00 23.
Sv. Jožefa, štv. 21, Denver. Colo.
Zop«*t sprejeta : Ivana Tursieli Ii4. 8830. 500, 12. ' Pri-.topil: Jo-ip Purket 92. 1M91. 1000. l!4.
Sv. Jurija, itv. 22, So. Chicago. 111.
'/Atf ft spr. jeti: Luka Grahova«* 7G. 7579. 1000. 31: Nikola Gra-ovac 74. 14094. 1000. 37: John Makar 72, 1509. 1000. 30; Marija Irahovae 7K. 8847. 500, 30; Jela Makar 74. 8862. 500. 32.
•v. Ima Jezus, itv. 25, Eveleth, Minn.
Suspendirani: Klauder Josip S"». 4447, 1000. 21: Urbanija Ignae 6. 12084. 1000. 23; Petroveieh Frame 78. 1728. 1000. 24; Rahne Anon hO, 12580. 1000. 30: Klander Frančiška 85, 11957, 500, 24; Pe-roveich Katarina 82, 8937. 500. 24.
Pr«-«topil k društvu sv. Jožef« štv. 85 Aurora. Minn.: Svigelj 'rank 87, 14272. 1000, 24.
Prestopil k društvu sv. Jožeta štv. 30. Chisholm. Minn.: Joseph šili 79 10458. 1000, 29.
Sv. Štefana, itv. 26, Pittsburg, ?4»
Pristopil: Anton Valenčič 75. 18492. 1000, 42. Zopet sprejeti: Gašper Biteue 86, 17741, 1000. 28: George Ba-aga 61. 1770. 500. 39; Bartin Ovsen 79, 15584. 1000. 33; Goe Sode-i« 80, 16879, 1000, 33; Ana Baraga 61, 8952, 500, 44. Suspendiran: Frank Antloga 99, 17997, 1000, 16.
Sv. Marija Danica* itv. 28, Sublet, Wyo.
Prestopili k društvu sv. Jožefa štv. 30. Chisholm. Minn.: John Burja 84, 17448. 1000. 29; Rajmond Kladuik 91, 18271, 500, 24.
Sv. Jožefa* m. 28, Imperial, Pa.
Pristopil: Anton Bern i k 82, 18500. 500. 34.
Zop^t sprejet: Mali Anton 91. 17442. 1000. 23-
Suspendiran: Josip Bozieli. SI. 15721, 500. 31.
Sv. Jožefa, itv. 30, Chisholm, Mirni.
Zopet »prejeti: Jakše Josip 77. 1952. 1000. 25; Perko John 80, ,r909 1000 26: PešeJ Martin G9. 13503. 1000, 41: -Jakše Matija 82. 9141. 500. 24.
So pendirani: Melile Louis 93. 13843, 1000. 17: Debelak Luis S9. 13498. 1000. 21; Klun Louis 85. 12822. 1000. 25: Jenko Lovrenc
12088. 1000, 25; Cernof Marija 64. 9034. 500. 40: Jenko Terezija 83, 16223. 500. 30.
Pristopil: Steve Stouieh 62. 18501. 1000. 34.
Sv. Manj* zvezda, itv 32, Black Diamond. Wash.
Prestopili k društvu sv. Barbare štv. 72. Taylor. AVasli.: John >a.uprečnik 78. 2115. 1000. 24; John Mahkovec 72. 11459, 1000. 42; Marija Mahkovec 76, 11457, 500, 33.
Sv. Barbare, itv. 33, TrestL, n.
Prestopila k društvu sv. Paula štv 116: Geo Jeraui 79, 5G80. 1000. 27: Mary J era m 85. 13521, 500. 25.
Snspei'dirani: Gabravšek Jacoh 7^. 3088. 1000. 24: Kosicy Paul r9. 15453 1000. 33; Kosiea Josepa 85. 15457. 500. 27.
Sv. Alojzija, itv. 36, Conemaugh, Pa.
/t-pet urejati: Frank Kaušek 80, 5020, 1000. 26; Frauca Kau-elt 75. 9324. 500, 31.
Suspendirani: Louis Bandek 82. 77G7, 1000. 19.
Sv. Janez Krstnik, itv. 37. Cleveland, Ohio.
Pr-stopil-k društvu sv. Roka štv. 55. Uniontown. Pa.: Kospeš rohn 71. 17899 1000. 43.
Pristopili: Josip Debeve M. 18502. 500. 35; F. J. Keru 87. 18503 i00. 29: Joseph Turk 84. 18504. 500. 32; Marjana Zakrajšek 77. 8505 1000. 39.
Sv. Barbare, štv. 39, Rosljrn, Wash.
Pristopila Ivka Segota 9G. 18506. 1000. 20.
Sv. Mihaela, štv. 40, Claridge, Pa.
Suspei.dirani: Josip Stanič 79. 2558. 1000. 25; Anton !Marin-ie 82. >938, 1000. 24: Evgen Genari 81. 7G18. 1000. 26: Franca Sta-lič 76, 9565. 500. 30: Cecilija MarinČiČ 84. 9545. 500, 22.
Sv. Marija Pomagaj, štv. 42, Pueblo. Colo.
Prestopil k društvu sv. Alojzija štv. 78: Salida. Colo: Andrej Miant 78, 13378, 1000. 38.
Sv. Alojzija, štv. 43, East Helena, Mont.
Prestopil k društvn sv. Jožefa štv. 85. Aurora, Minn.: Josip ■»a še k 90. 17057. 1000. 23.
Prostori! k društvu sv. Martiua štv. 105. Butte. Mont.: Kari iihtar 87. 13385, 1000. 25.
Sv. Martina, itv. 44, Barbeton. Omo.
Zopet sprejeti: Josip Lavko 74. 6135, 1000. 32; Frank Tonija 5, 5093 1000. 31; Jos. Stamgar 77. 6131, 1000, 29: John Steblaj »3, 17455. 1000. 20; Louis Zore 87, 18202. 500. 28: John Župee 94. 8019 500. 21 Ana Lavka 80. 9614. 500, 26: Franca Tonija 82. 1015. >00. 26; Franca Stamgar 81. 9623. 25.
Sv. Barbare, štv. 47, Aspen, Colo.
Prestopili k društvu sv. Martina štv. 105, Butte. Mont.: Frank vrašovee 16550. 1000. 35; Louis Krašovec 82. 14957. 1000. 30.
Sv. Jurja, štv. 49, Kansas City, Kans.
Pristopil - Louis Smaijdels. 78. 18507. 1000. 38.
Prestopil k društvu sv. Janeza Krstuika štv. 137. Cleveland. 3hio: Anton Galle. 88. 17316. 500. 25.
Sv. Petra, štv. 50, Brooklyn, New York.
Pristopil: Matija Curl 74, 16513, 500, 42.
Sv. Petra in Pavla, štv. 61, Muraj. Utah.
Zopet sprejet: Ivan Abramovič 76. 12989. 1000. 34.
Suspendirani: Starčevič Grga 82, 4163. 1000. 23: Super Mile. ^7. 6903, 1000. 30; Starčevič Lucija 84. 9731. 500. 22.
Sv. Jožefa, itv. 53, Little Falls. N. Y.
Pristopili: Frank Pet ko všek !H), 18493. 500. 26: Ivana Logar
1S4°4. 500 23: Angela Grasiek 1900. 1&495. 1000. 16; Ivana Hauibič 1900. 18496. 500, 16.
Suspendiran: Josip Žagar 96. 16551. 1000. 17.
Bv. Frančiška, itv. 64, Hibbinff, Mhm.
Pristopil John Hobolič 77. 18497, 1000. 39.
Zopet sprejeti: Steve Borovac 83. 1805», 1000. 32; Luka Orlič >8. 5122. 1000. 38.
Suspendirani: Steve Vodopič 88. 11187, 1000. 21; Mike Ste-fančič 86, 14119. 1000. 25: Joseph Ribar 79. 11697. 1000, :50; Ste re Pleše 80. 14631. 1000. 31: Josefa Pleše 89. 14782. 1000. 22.
Sv. Roka, itv. 55, Uniontowa. Pa.
Zopet .sprejet: Miha Božieh 77. 15689. 1000, 35.
Sv. Alojzija, štv. 57, Export, Pa.
Suspendiran: Louš Nikolaj 82. 18319, 500. 23.
Sv. Štefana, itv, 58, Bear Creek. Most.
Pristopil: Louis Ainbrozich 91, 18514. 1000. 24.
Sv. Jurija itv. 61, Reading. Pa.
Prestopil k društvu sv. Barbare štv. 79, HeiLivuod. Pa.: Mike Karlovicli 91, 17247, 1000. 22.	■
Sv. Patra in Pavla. itv. 6«. Joliet. HL
Pristopil: Mih ale Pečjak 88, 18508, 1000, 28.
Jecuea Prijatelj Malenfli. itv. 08, Moneem. Pa
Zopet prejet: Penič §irok Karlo 67. 14811. 1000, 44.
/
Itv. 6i. Thomas, W. Ta.
Zopet sprejeti: Bečaj Rudolf 84. 12763, 1000. 18; G vara Va lentin 15331, 1000. 34.
Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štv. 71. Collintrood. Ohio: John Roje 64, 10695, 500, 44.
Prestopili k društvu sv. Treh Kraljev štv. 121, Dodson. Md.: FranbBartol 88. 13163, 1000, 22; Jacob Penko 88. 13164, 1000, 22
ena. L. B2QSZ0H, tajmOt.
[ Zemlja,kmetje in dom j5j
v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri.
Imam ša nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno.	/ Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE, - s
Našel boš tukaj polje, ki ga ni nikjer na svetu lepšega; vrtove, zelenjavo in rože. da se postavimo v vrsto ka-t. rikoli države v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem.
Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno soeivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Vi-Jel boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga par ho<Vš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonot jagod na aker ali (>.000 traIonov kosmulje (goosberrv).
Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in deželo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine.
ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ.	t
Našel boš deželo prepreženo z železnicami <er šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse. potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje.
Videl boš da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspelioin prideluje, kakor v tukajšnjih krajih.
Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli idso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš lit rojake zd-ave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da imamo izvrstno pitno vodo.
N;vše! boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovence, ki je že nekaj let tu-kuj lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer.
PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO, m

FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO:
40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščen, aker $25.00.
80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25.
• 130 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker. po $23.00.
200 akrov ravnine, gbzd izsekan, aker po $24.00.
160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00.
V=o to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra.
Tinam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od £10.00 do $30.00 aker.
Vsak kos prodani na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali iic/c obresti z garancijo, da se svet čisti.
JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10.00 PO AKRU. '
Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 590 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
t
ft
(
0 kuncih.
Važno za priseljence!
Državni delavski department Združenih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah iu praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nuditi naseljeneem nasvet, pouk in pomoč, in sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo iu deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav.
Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbin.
Pišite ali pa pridite osebno 1
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec na dobrem stališču se eli seznaniti s slovenskim dekle-i»ui nt* cez l«-t starim. Vst' j»*.»-robnosti se izvejo le potom pri-atnih pisem. Tajnost strogo jam-ena. Pisma in slike se na zahtevo raeajo. Pišite na:
Lepa liodočuust. len. l)el„	Detroit. Mich.
Iiad bi i/.vedel za naslov svojega prijatelja ANTONA LOVKA, j Nahaja se baje nekje v ('leve-; Iaudu. Ohio. Prosim ga. tla se' mi javi. ali pa če kdo ve za uje-l g<»v naslov, naj ga mi naznani.! ♦loliii Opeka, Box t>02. Rich 1 wood. \V. Va.	{«-10—C;1
POZOR ROJAKI!
cenik, knjižico in žepni Koledar topoiljtta 4 centa e mar k »ta ca poAtnino
JACOB WAHClC, 1092 E. 64. St.. Cleveland. O.

t
i* ?
T T
T
T
T
t
t
t v
t J
T f
?
t T T T T i* T
♦T«
Beseda znanstvenika.
Armand (iauticr, član francoskega- zdravniškega zavoda in pisatelj nekega znamenitega <lela o prebavi, j" pred medicinsko akademijo govoril o zdravilnih in redilnili snoveh vina. in med drugim rekel tudi sledef-e: 44Vino je v veliko korist delavcu, ki ne pride dovolj na zrak; starim, slabotnim ljudem; ranjencem; turistom; polarnim raziskovalcem; vojaku, ki mora legali v snegu in mrazu. i<*r sploh onim, ki morajo prestati veliko mraza. — Z eno besedo, koristi vsem, ki se nahajajo v zdravju škodljivih razmerah. Vino jim da moč in eneržijo, da zamorejo prenesti napore."
TRI IN BR-J EVO
ameriško Elixir grenko vino
vsebuje vse dobre snovi naravnega vina. poleg tega pa še več drugih redilnih snovi. To vino jc najboljši pripomoček za:
ČIŠČENJE ČREVES; PREPREČI ZAPRTJE; PREPREČI GLAVOBOL L T. D. POVEČA TEK IN TELESNO MOČ, OMOGOČI BOLJŠO PREBAVO, POVEČA DUŠEVNO MOČ, ENER2IJO I. T. D.
Toraj, ako želite ozdraveli, oziroma zdravi ostati, rabite vedno:
*
T t T T t T T t
T »;*
trinerjevo ameriško elixir grenko vino.
V vseh lekarnah.	Cena $1.00.
JOS. TRINER, izdelovalec
EL1X1F.
BITTIR-W1HE
</SS
HORKE VINO
—II__t	„_—
by JOSEPH TRIHtR
.	Ave. «
1333-1339 S. Ashland Ave.,
Chicago, III.
Ako ste ranjeni, otekli, ako vas inišice bole, ako ste prehlajeni, i. t. d. rabite Trinerjev Liniment. Gotovo boste zadovoljni. Cena 25e. ali 50c., s poštnino 35c., ali 60c.
"Ker sem že toliko o kuncih povedal, ne smem opustiti tudi poduka o sušenju kože. Kunca se zakolje tako-le: 'L levico se ga zgrabi za ušesa in *e ga vzdigne, v desnico se pa drži kak oster les ali krt*pko t oporišče in se ga s tem močuo udari po latilniku. Žival hitro pogine. Potem se mu z nožen prehod«* vrat. da kri od-feče, ko j»a je iz kaže dejalo.
Ko je dejan iz kože iu očiščen, dobro je, če »e ga postavi za nekoliko ur v mrzlo vodo, da postane meso bolj belo in caeliko. Ko >e vali veu d rob, treba dobro paziti. tla m* ne razi i j«« žolč bi mokrota i/, mehurja po uiesu, ker bi uiu škodilo.
Kunca je najbolje odreti na lih-h . in-si naj pa pri koži o>ta-lie ju. Dlaka naj ostane od znotraj iu kožo >e napne n. pr. s Jem. da m* jo t ta t repa s siamo. senom ali pa *e natakne na pripravno de-š<"- ieo in potem s** jo obesi na kak zrač.-n kraj. da n«* posuši. Da se poloti ne zaležejo nirčesi. potrese m' jo nekoliko z galunom ali pe-pelotu. Ko je Miha. s«* jo razpara na trebušni »t ran i in se jo shrani ali tako, či j»- koz skupaj, da pridejo od dveh iu dveh dlake skupaj. Kozo >e pa lahko tudi domu za potrebo ustroji, kar ni posebna mu« tno<-t. Napne se jo s če\|jit ki na kakšuu desko, »e jo |H>tfiu ostrže in od struni od nje. kar j«* mastnega iu UMSaeuega še na njej. Priredi se nato toplo mešanico iz UN) gramov galuna iu 20 gramov navadne soli ter pol litra vode, S to mešanico namaže se trikrat ko/o s čopičem tako. da se po vsakem mazanju nekoliko po-Miši. Po tretjem mazanju postavi m* jo na zrak, da se popolnoma posuši. Koža naj pa ne bo preveč na desko prit isnjena. Ko je dobro »irlia. strže se iz nje galun tu sol. odstrani m* jo iz deske i:: s** jo /lufiic«, tla postane mehka ali voljna, iu strojenje j,- dvrk-110."
"To je pa nekaj vredno", reče Irbanieev, stari krojaški mojster, "t e bi In! jaz prej to znal. lahko bi bal kakšno kronieo zaslužil. Lotil hi se bil delati le|>e male kožice i z teh voljnih kožic in topla pokrivala za zimo. Kako bi se bili fantje postavIjali z lepimi kosiua-
t itn\ sivimi ali črnimi robnii na jo-... i pi. rokav niku ali suknji, pa s kosmato kapo na glavi."
iV^v imate. Tinko! Kes. da se taka koža da tudi doma /.a marsikaj jiorabiti; proda s*' pa tudi l.ihko. ker jo znajo tovarnarji še lepše prirediti, kakor sem že prej povedal."	I
"C'ujte. Zdrav Ijn'-. vpraša zdaj Kovačev. "kje ste se pa Vse te lepe reči naučili?"	j
"Tako je bilo. Hodil aeui nedavno lam nekje |»o Vipavskem, pa M*m videl pri nekom prav h-pe dotnaee zajce; zlasti m« se mi do-patlli oni i lepo srvbrasto dlako in1 drugi verji s klautpastinti ušesi, (.am ana pa pošiljal našo Metko ob nedeljah v Toma j v gospodinjsko Mjfo k šolskim sestram, da bi se kaj bolje goH|MMliujstva na-•ličila. Pravila mi je med drugim, da gojijo lam tudi domače zajce ali kune«". Radovednost ine j'* gnala, da sem šel pogledat. Videl sem pa tam ne siuuo kune**, nego tudi drugo ii\ ino in lepo urejeno gospodarstvo. tako da morejo dekleta gojen ke ne samo kaj koristnega čut i. negi. tudi videti. Prav res hvaležni moramo biti pokojnemu kanoniku in dekanu l.'rba-iii« tiolmajerju, da nam je te dobre i*c«itrr v nane kraj« pripeljal. &t»'di! je m pomoči Iskal, da je luoget svojemu )Hxlvzetju posta \ rti \saj temelj. Sestre pa so začele. zanašajoč so na podporo dobrotnikov. lepo se razvijati iu bla-gouo%uo delovati, čeravno jim we gre Urez težav. Zato so pa vredne vsake podpore, ker ne delajo zase, nego za blagor ljudstva. Ko so videle, da se za .stvar zanimam. vet mi marsikaj povedale in dale mi tudi uekaj o trnu citati. Prešle so mi potem v roko tudi one dve hrvataki knjižici, ki »eui jih že prej omtmil, da ju je izdala družba »v. »leroittma v Zagrebu."
"Kaj tudi hrvatuko znate brati?" začudi se Slannčev.
"Saj ui tako težko, še zlasti pa Kruweveu". odgovori Zdrirvljič.
4' Od početka gre bolj počasi iu M ustavlja, j^otem se pa človek polagoma privadi izraszoui in bc-aedain, ae pa večiuoma dobro raz-taai«, saj je jezik zelo siičen ua-ll^ii
j v zabojih in pr»»dajali le|>e koži-ee, nego bi jrh še raje vedeli pripravljene na mizi iu na kixrzni-
kih."
"'Da. prav nnato, ali jaz j»o-znam to zajčje meso — če je dobro — ko je že pripravljeno iu na mizi. Kuhinjska umetnost pa mi ni znana. Za to so pa že bolj žen-sk«- pripravne, in svetoval bi vam. da pošljete prihodnjič k nam vaše gospodinje in naša Metka jim bo zncla že kaj povedati. Naj ima tudi ženska besedo."
Drugo uedeljo so morale gospodinje k Zdravljičevim. Došle so v lobil nem številu in na videz ne tako dobro razpoložene, kakor pivj možje. Ni se jim zdelo prav, da jih pošiljajo gospodarji učiti se k mlajši od njih. Vendar se niso hotele zuperstavljati, ker so si mislile. da bo vendarle bolje, ako slušujo, in znano je bilo, da so
I	Zdravijieevi zelo prijazaii ljudje. Mislile so si. da bo vendarle bolje. če znajo svoje može 4caj boljj zadovoljiti in če se kaj novega pripraviti nai*ijo.
"t ujte. sti'ic ZiLravljič", oglasi se Slavka. *"kaj ste pa tako zine-j *a!.i glave našim možem 1 Kar po iii.-su in pečeuki se jim sline cedijo. odkar ste jim pripovedovali o domačih zajčkih. Do zdaj .so bili zadovoljni z repo, kašo in polento ali žgauici, zabeljeno po naši stari navadi. Zdaj si želijo zraven še zajčjega nnsa. Pripovedovali so num. kako je treba te domače za j-j <*e pojiti, in pripravljene smo po-, magati. rade bi vedele samo. kako nuj jih pripravimo za jed." j
"Metka", reče Zdravljič hčerki. "kar začni razkladati svojo umetnost."
Dekle začne potem, kakor je videt«. sli^alu ali brala, razlagati znatiželjniui ženam pripravo nekolikih j«-di iz kunčevega im-sa pravi:
1.	"Ako /elite pripravili cvrto ali pchauo me»o mladih domačih zajcov, Jiaredite tako le: Lepo o ! suaženo meso se zreže na koščke;' nasolite jih iu povaljajte v moki,j jajcu in zdrobljenem kruhu, potno jih ocvrite na masti. Tako pripravljeno meso je tako dobro.1 kakor ocvrta p iščeta. *'
2.	"Mlade zajee v obari [triredi >e pa tako-le: Vzame se sprednje noge, rebrca. če se hoče. tudi sree, jetra in pljuča: pripravi »e kakor telečje meso ali svinjina; zraven pristoja prazen riž ali krompir. mo«"-iiati ali kruhovi cmoki, žlični-' ki. debeli rezanci a*!i makaroni.".
-1. "Ako se hoče pa kunea peči.! | se ga najprej dobro opere in po-( ^oli. nato se ga pretakne (našpi-( ka i s apciioui; dene s~e ga ]K)tem na krožnik, po vrhu se nadenejo( »zrezki išnttice) slanine iii d«ne, se ga v peč. Med pečenjem se pri-
II	i je včasih malo tople vode ali juhe. Ko je spečen, se lahko malo polije s ki^lo smetano ali skrlju-
iboin, čemur s»' prida malo limoiio-vega soka. Mesto da se ga pretakne (liaŠpika), s<* ga lahko po vije v tanke špehove zrezke (šni-tiee)."
1 t. "Prav dober je tudi pražeu kunec v kvaši ali paei. Pretakne v ga s -,j»ehoiu. ali pa povije v speli o ve zrezke in dene se ga v kožico. prilije se malo vode ui dobrega kisa foeta't ali vina; pri-«1« ne s** dobro zruzanega korenja. I pt-temilja, zelerja (šelina), čcbu-J le. ne kuj zm celega popra, lorber-j jevo |»ero <in rožmarina; slednjič se spraži. Ko se mokrota posuši-ill je mesti že mehko, se moča potrosi z moko. Ko je ta rumena, se prilije malo juhe ali vode; to naj p rev i"e. iu slednjič se lahko pride- J ne malo kisle smetane ' skrljuha ).' Pred no se da /.ajea na krožnik, se polivka precedi."
-"». "Napravi .se pa lahko kuuea
tudi v «»uhi kvasi a:li paei. Vzame' . i se vse one dišave m zelenje, kakor za kuhano k vašo. To se vse zreže ali stoče ter s tem nariba ali podrgne meso zajca, in sicer stegna ui hrbet; nato so ga zavije v^ ruto i eunjo s kisom, (oetom) na-' močeuo ter se g-i deue jiotem v prsten lonec in na vrh položi kamen. Tako se posti nekaj dni; le etikrat juedtem se predene, da pride zgornje na duo iu obratno. Pledno se ga dene peči. se ga na-soli in pretkne ali obloži s spe-hom. To je takoimenovana "suha i kvasa ali paca", meso jo okusneje kakor pri mokri, ker ni tako' j^irano."	1
6.	"Od starega kunca lahko 'pripravite juho. kakor od stare
kokoši, lz mesa utladih zajčkov pa] . ne lahko napravi zrezke (šnielje) in iz kosi i kuha juho."	j
7.	"Ako hočete imeti pa eno-stavuo pečeno meso. razrežite kunea na kosec, osolite jih in ape-eite t masti, kateri tfodenete prej nekaj čebul«. Lzpoe«tka nadtvhje
naj bo pri ognju, dokler ni x>e-eeno."
"Mislim, da bo toliko zadostovalo, izlastne skušnje se pa tudi lahko še kaj naučite. Želtui vam mnogo kutriecv m "<W)er tek !"
IV i -s' '
Novice.
Japonska in Kitajska. Tokio, Japousko. 8. junija. — Danes *se je sestal japonski kabinet v posebni in izvanredni seji. pri kateri se je razpravljalo o situaciji v Kitajski, ki jo je povzročila smrt predsednika Juanšikaja. Po končani seji jc zunanji urad /izdal sledeče tozadevno poročilo: "Ker je Lijuanhung prišel na predsedniško mesto, kot določa kitajska ustava, je vlada Japon-se sklenila, da ne bo tozadevno u-krenila niti najmanjšega koraka. .Japonska vlada upa. da bo zdaj v Kitajski zavladal mir. in to je vse kar želimo."
Dalje je japonska vlada naznanila, da ui dobila iz Kitajske ni-| kakega uradnega poročila o smrti Juanšikaja.
Juanšikaj.' Peking, Kitajska. H. junija. — Juanšikaj je na smrtni postelji rekel llsu Sikangu, bivšemu ministrskemu predsedniku, ki je stal pri njem. da on ui želel postati vladar Kitajske, temveč je to stori! le na željo naroda. Drugi o-koli mene". — je rekel. — "so me silili, d a* sem sprejel prestol, toda zdaj vem. da nisem storil prav". — Prosil ga je tudi, da pazi na njegove žene in otroke.
Cel Peking žaluje; zastave vise na pohlroirih iu časopisje je izšlo v posebnih izdajah; v člankih poudarjajo. da je bil Juanšikaj najslavnejši mož. ki ga je dozdaj dala Kitajska. Še časopisje, ki jc prej nasprotovalo njegovi politiki. jra slavi.
Nemci in Theodor Roosevelt. Chicago, 111.. 8. junija. — Nem-ško-ameriški propagandi>ti. ki so se zakleli proti Koosevcltu. so danes z veliko radostjo trobili po mestu. da je izključeno, da bi republikanci imenovali Roosevelta za predsedniškega kandidata. Pravijo. tla je Roosevelt angleški "patriot". Bolj zadovoljni hi bili z Huglicspm. (še bolj pa z nemškim kaj za rjem !).
Organizirali so tudi že nek odbor. ki bi na konvenciji deloval, da bi vlada Združenih držav pre povedala izvažati munieijo. Odbor se imenuje "American Embargo Committee". Senatorja Iioraha so silili, da bi temu odboru načeloma!. toda je to veliko čast odklonil. ko je zaznal kateri zajec tiči za tem grmom.
Nemški socialisti za mir. Berlin, Nemčija. T. junija. —■ (Preko llaaga. junija. — V tla našujem zasedanju nemškega Keiehstaga se je zopet imenovalo predsednika Wilsona kot posredovat elja za mir med vojskujočimi se državami. Nek socialistični poslanec je rekel: "Mi bomo z vsemi močmi nasprotovali vsem načrtom. ki imajo namen aneklirati to ali ono zemljo. — Angleški in ueui-jški državniki so .se izrazili, tla no-čejo miru prej. ko bo zmaga liji-| hova. Ne smemo se udati našim 'sovražnikom, delovati pa moramo i na to. da se vojna ne podaljšuje. |Delujmo na to. da se ue bo še vna-i prej prelivala človeška kri v taki meri: opustimo naše fantastične (naklepe! — Mirovni govor predsednika Wilsona je našel velik od-lUiev pri nemškem narodu; vsi si i želijo miru prejkomogoče. Dolž-I iiost nemške vlade jc. da deluje. ,da mir sklene v najkrajšem času; |jn sicer pod pogoji, ki se jih more v najugodnejših slučajih doseči."
Med narodno liberalno stranko je nastalo med govorom veliko razburjenje in različni govorniki so {socialistu odločno oporekali, češ. tla mora Nemčija skleniti mir le pod po »roj i. ki bodo popolnoma v njenih interesih.
Nova prekmorska zveza med Ameriko in Japonsko. Washington, D. C.. 8. junija. — Ameriški podkonzul Kirjassoff v ,Yokohami je danes sporočil držav-, lieuiu department!! v Washing-touu. da misli neka japonska pa-I robrodna družba odpreti novo črto med Japonsko in New Yorkoui. in sicer preko Panamskega kana I h.
i
Rad bi izvedel za naslov svojega | prijatelja JOHNA MOHORČIC. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa saan oglasi. — Michael GMiar, E. Anderson Stare, Rimu«, Pa.
»r ... .
VABILO na
PLESNO VESELICO.
katero priredi
društvo «šv Aloj/.ija št. JSKJ. v Conemaii«rh„ Pa..
v torek dne 4. julija 1916
v svoji lastili dvorani.
Na to veselico vabimo vse člane j ter druge rojak** in rojakinje iz okoiice, da iu:s blagovolijo na gori omenjeni dan polnost evil no po-setiti. Na veselici nam bo igrala najboljša tukajšnja godba.
Pričetek bo t»b 11). uri dopoldan. Vstopnine za moške Vir, dame so proste vstopnine.
Članom gori omenjenega dm- i štva se naznanja, tla bo moral . vsaki prispevali svoto $1.00 v dru- ■ št ven o blagajno, kateri ne bode veselice udeležil, naj bo oddaljen ali v bližini.
Torej na svidenje dne -1. julija v Slov. Delavskem Domu društva sv. Alojzija, kajti zabave ne bo manjkalo!
Frank Pushnik. tajnik. _(10-13—G ■■_ (
VABILO NA IZLET (PIKNIK),
katerega priredi društvo " Bor i tel j * št. 1 S. D. P. Z. v < "onemaugh. Pa., v nedeljo dne 16. julija 1916 na (louln-iihanerjevi farmi, v bližini rojaka V. Rovauška na | Wood vilic Height s.	|
Tempotom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz okolice, da1 se blagovolijo polnost e vi! no. ude-' ležiti na gori omenjeni dan. kajti čisti dobiček je namenjen za po-kritje društvene blagajne.	j
Za dobro pijačo iu okusen pri-j grizen bo dobro preskrbljeno. j Torej na «videnje dne 10. julija po«! lip<» na Woodville Heights! Z bratskim pozdravom
Frank Puslinik, tajnik. (10-12—€)
NAZNANILO.	!
Vsem članom d rušiva sv. liar- i bare postaja št. 7s~\ v Conemaugh- i Franklin. Pa., spadajoče v Forest City, se tempotom naznanja, da se prihodnje redne mesečne seje v polnem Številu udeleže, kajti imamo več važnih zadev za rešiti ter voliti delegata za prihodnjo koii-vciicijju. Seja s<* vrši prvo nedeljo v -mesecu, t. j. '1. julija 1916, v prostorih Slov. Izobr. Doma na Franklin. Pa.	Odbor.
< l!x 10&24—6)
POZOR1
Za ure, verižice, prstane ter 4
raznovrstno zlatnino in srebrnino obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske ter drugojezieue plošče. Pišite po cenik!
ANTON J. TERP,0VEC, C. O. Box 1,	Cicero. Ill
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA HRVAT. Doma je iz Lokve na Krasu. Pred (i. meseci je bival v Fayette. Pa. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — Anton Mevlja. II. F. D. 1, liox 161, New Alexandria, Pa.	(9-12—6)
Rojaki!
Columbia gramofone iu, fff \ slovenske plošče je dobiti \\ J vetlno pri:
IVAN I'A.J K. «C Chestnut St* Cmimingfc. Pa. _** Pilita po cenik.
Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
■ ca iifiHtii Uiki-M n, Airiltil in Mfik-H ciMt	in mi-
HK Pristni prihaja SI v zavoju, kot je ^m naslikan tukaj. Mm Odklonite vse n-P® voje, ki niiozape-Hj Cateni z Anchor varstveno znam-
mB 35 in &0 centov M v lekarnah ali na Hlj ravnost od
Brichter
H 74 8a VuUttN St. ---" Ne* Tsrk. V. T.
j DR. BURKrS j {MEDICAL INSTITUTE I
Z 407 East 58th St. | X HEW YOBX,	H. Y. X
I Zdravi uape*no bolezni Uodea. pijač. J
■	itter. mehurja in tm notranje bolezni, ka- M , I kor alsbekrvawt rtmatima. tajne bo- J
■	lezni. brfiMl. baloni ne neternici. kožne A 1 balexni In eCraike bele—i.	I
f CMartejeeeek tetefif nedeljo) ed I
11S553SSS5 5SČ Tjui,wf I
NAZNANILO.
Tempotom obvešt-ain Jožeta, .Lovrenca iu Mihaela Boe, doma iz iZagradea j»t-i tlrosupljein. o smrti jnjib bratii Dominika LJoea. kateri 'je umrl dne maja t. I. Ako kilo želi natančnejših pojasnil, naj se obrne na :
Martin Miklieh, P. O. l»ox	Victor. Colo.
J	(7-1-i—6)
Velika zaloga vina in žganja.
Hi! ^r,	MARIJA GRIILL
^HB^^B^1 Prode je^ belo vino po .....................gnil on	■
črno vino po................ &0c.	i	aj
D rožnik 4 pal ione za .................... $11.00 i	S
'JM^HI^H^^Hb Brinjevec 12 steklenic ................. $12.00 ]	m
4 pni ione (sodtek) zn.......... {16.00 i	J
j^^H^^^Bf Ze obilno*nnročbo »e priporoma
Marija Grill,
- 5308 St Ckir Aw., N. L, CleTeland, C ki« S
PITTSBURGH PHONOGRAPH CO.
1.131 PENN AVENUE.	PITTSBl KCH. PA.
tlotoro -I«* uavelir-ati svojih »l;iriii	N:irm"ile pri lias m>kaj zad-
nji!! plošt*- v svojem jeziku. >li imamo eno nujveejih za!«< sbiveu.skili plošč v Ameriki.
1'iiite. tja vam |n»>|j«*uio samih zl»r;iuili xji i« t tloUirjev. Mi sni o v tej trgovini že |wt let iu vemo. kaj /.••lile.
Ako še nimate fono^rafa. pišite j>o brezplačni cenik in poboje. Stroje , ]H>šljemo mi upanje na vse strani v Združenih državah. Tu >do!t j navedemo nekaj vzt»reev naših plo^t".
/^ihio'N. I- iMM'rJ Mastne pripovedke. 1.	/"^thia^N.
K	Mastne pripovedke.	\
//fll^^^ \ E	Domače veselje iiuirtHl- /t^g \
||w fZ^ll I	,,a)	75r (|v t^i
|	I	£J E 6t>6:{ Fantovski nabor (narod- 11	?I
6i:i6 Ne bom se mo/ila. Slovenska	.Vote
- kuieeka p<Mlha. Ljubljana. 7.V-.	■
E <»1^1! tplihcii^a lia semnju. Komir-ui prizor. Kvartet	slovenskih
pev«-ev.	T ."m-.
E CI37 Sijai. ^ijaj solnrece. Kvartet slovenskih j»e\<-ev	T.jc.
E 613? Ponovni pozdrav. Storeti. I .udov i k	Uaj^e. z spremi jeva-
lijeui fihisovirja. Ljubljana.	73c.
E 5964 Nezvesta, bodi zdrava, t Vihar».	7.V-.
E 3061 Na lujili tleli i Neti ved ».	T-"*-.
E C057 Pastirska, mazurka.	* T."k-.
E (»057 Maškera. Polka	75c.
PITTSBURGH PHONOGRAPH CO.
1331 PENN AVE., _PITTMiL'ICGII. PA.
^^^^^^ dobite "GLAS NARODA" skozi štiri ;	mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-
stavnih praznikov. "GLAS NAHODA" fl^H	izhaja dnevno na šestih straneh, tako,
da dobite tedensko 36 strani berila, v ■^H	mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih
^m	mesecih. "GLAS NARODA" donaša ^
_^^^^^^^^ dnevno poročila z bojišča in razne sli-
j mmm^mm ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo
i 13,000! _Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen.
i Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije,
~ " — . _ « . A	a * * * * • • • « .e.	A
POZOR!
Vse et-njene tajnike slovenskih [»evskih društev v bližini Wauke-arana. III., kakor: iz Cliieage, So. L'hieage. »Jolieta. Kenoshe, Wis, Milwaukee. AVis., itd. prosim, da mi v najkrajšem času naznanijo »voje naslove, za kar se že vua-)rej zahvaljujem.
Paul Bartel. 1016 Lenox Ave., North Chicago, (8-10—G)	111.
yyrtt w "w w'w w m wwvvwvvvww
I' • • I • i	AAAd" A A A f ^
EVQEN SUEs
čNI ŽID
|(Priredil J. T.)
r

]
i Nadaljevanj«'
—	Zakaj ne? je odvrnila prineezinja. — Saj vendar veste, tla sta zdravnik in Tripeuad na naši strani.
Prej ne moremo ničesar opraviti, dokler se vi ne pogovorite ž ii io.
Ako res kaj sluti, ne smemo poznati usmiljenja.
Za trenutek je zavladal mir. — Zatem .ie vprašala prineezinja :
Ali ste obvestili moža. o katerem sva se pogovarjala?
—- Seveda.
—	Ali bo prišel ?
—	Brezdvomuo.
i — Ali se lahko zanesemo nanj! f - Popolnoma. — Ne skrbite.
Nekaj je potrkalo na \ rata in hišna je naznanila zdravnika Baleiniera.
Naj vstopi — je rekla prineezinja.
—	V \c/.i še nek drug ebnek. ki pravi, da eaka ^ospoila mar-itija. -
Ta človek naj takoj \ stopi — je rekel marki. — Ni treba, da bi ga zdravnik videl.
Da. tako — je pritrdila prineezinja. — Zdravniku recite, da bom pozvonila m da naj malo počaka. — Ako pride baron Tripeaud. ».'a pripeljite takoj k meni. — Euuko tudi mojo nečakinjo. — Za dru^e ljudi nisem danes doma.
Drugo poglavje.
ADIIIENINI SOVRAŽNIKI
Malo kasneje je prišel doktor Baleiuier v sobo. Bil je star kakih petdeset let. majhnega iu rdečega obraza. — Bil je eden najstarejših člauov pariškega Reda.
Princeziuji je uljuduo poljubil roko rekoč:
—	Srečen sem, če morem izpolniti vaše povelje. —- Zatem se je obrnil k uiarki.iu in iuu prijateljsko stisnil roko: — A, slednjič ste vendarle prišli! — tet rt leta ali še več. vas nismo videli.
—	Tudi jaz sem pogrešal svoje prijatelje, gospod zdravnik. — Napočil je veliki dan. — Gospodična Cardoville bo takoj tukaj.
Ali mislite, da dekle kaj sluti o stvari? — *ga je vprašala prineezinja.
Ne v r ju metli —- j - odvrnil zdravnik. — l e bi kaj slutila, bi bil ju/ gotovo opazil. So včeraj sva se pogovarjala, in ona se je na v s». mogoče načine norčevala i/, mene. — Pametna in prebrisana je. da malo takih.
—	Ali ste že obupali, gospod doktor .' — »ra jc vprašala prineezinja. —
•laz d« bi obupal ' — Ne. ue. motite se. — Ali se vam nisem saui ponudil, da vam bom pomagal v tej težavni zadevi?
Vi ste pa tudi edini, kateremu st- lahko ka.i takejra posreči se je vmešal marki v pogovor.
Lahko ste prepričaui. da bom v pripravnem trenutku na Mojeui mestu
Ta trenutek morda ui več daleč — s, jC nasmehnila prineezinja. —
Zatem se je spogledala z mark i jem iu nadaljevala:
—	Ali je vaša bolnišnica dobro obiskana?
S precej. — Prav nič s.- ne morem pritoževati. — Pred kratkim sem dobil iuteresautuo pacient in jo: novo gospodinjo gratia Cardoville.
Da, o tem mi je že pisal Rodiu. — Neka ženska, po imenu Saiute t olombe. kaj ne. — se je oglasil marki.
Da prav imate, gospod marki. Dama se je zadnji čas preeej i/preobrnila. Prej je bila radodarna, zdaj pa stiska kot. da bi bolela vzeti vse v grob. — Dva naša človeka sta si ua vse na
•	■ i 11 e prizadevala da bi jo pregovorila, pa brez uspeha. — Zatem ji je «»be-il Kodiu Filipotia na vrat. — Z njegovo pomočjo siuo jo pripravili do tega, da je sklenila ostati na deželi, češ. da je Pariz pre
*	eč pregrešen Včeraj je pa prišel Kilipon k meni in mi povedal, da se je ženska pogovarjala z nekim Duuioulinom. katerega vi go »pod marki, gotovo poznate.
Ta Doumouliu je oseba — je odvrnil marki — katerega se more človek posluževati, pri tem jo pa more nehote prezirati. — Ou je izvrsten pisatelj in dober govornik. — Tudi plačamo uiu dobro. - Skoda, da je tak pijanec.
Meui se ✓di. da s.- hoče Doumouliu poročiti s to šc*tdesetletno žensko. (»otovo ^a bode njem« veliko premoženje v oči. — Ro din mu bo moral malo bolj gledati na prste. — Koliko časa ze niste bili v Samostanu Milosti?
Prineezinja se je zopet spogledala z mark i jeni iu šele zatem odvrnila:
—	Zdi s«- uii. da je teden dni od tega.
Tam se je veliko predrugačilo. — Zid med samostanom in mojo bolnišnico je podrt, ker bomo tam napravili kapelo. — Pozabiti tudi ue smem. da bo gospodična Adriena kupila altarno sliko.
Vstopil je baron Tripeaud. blaziran človek, ki se uiora vsake-I:ju že ua prvi pogled zagujusiti.
toliko časa se je priklanjal, dokler ga ui marki vprašal:
—	Menda veste, zakaj ste danes tukaj?
—	Seveda, seveda. — Upam da se razmerje med priucezinjo in gospodično Adrieno ui še nič izpremcuilo.
—	V tem oziru smo vsi enega mneuja.
Na pragu se je pojavila hišna in vprašala, če tmie vstopiti go-bpodu-ua Cardoville.
—	Da. takoj naj vstopi.
Trenutek pozneje se je pojavila v sobi Adriena Cardoville. — Krasni zlati lasje so ji padali v dolgih pramenih ua liea. njene črne oči so se ji še bolj svetile kot ponavadi. — Ko je zapazila markija Agriguy, se mu je zaničljivo nasmehnila, zdravniku je prijazno po-kimala, za barona se pa niti zmenila ui.
—	Ali ste me klicali, leta? — je vprašala prineeziujo.
—	Da. gospodična, nečakinja. — Pogovoriti se moramo o ueki zelo važni zadevi.
—	Le kov urite. teta. — Ali bi ue bilo boljše, če bi stopUi v kujiž-nico ? —
—	Z«k«j vendar? — Pred temi gospodi tukaj uieesar ne skri-1M. — Sedite, gospodje.
Ko so sedli okoli mize. je Adriena začudeno pogledala svojo teto.
—	Bog ve, kaj bo iz tega? — se je vprašala sama pri sebi. — Kaj
vendar unuicr« vajo T
Go»podj** — jr rekla prineezinja — no prijatelji naše hiše. — Kar metle zanima. bo goiovo tudi m zanimalo. — Prosim vas, posvetite vso svojo pozornost temu pogovoru.
Vrjaiuero, da so gospodje prijatelji — je odvrnila dekli-bi, -da bi uu najprej na samem povedali, česa se
—	Tvoje obnašanje ljuba nečakinja — je odvrnila priucezinja, ki jo je nekaj časa tikala, nekaj časa pa vikala — se uii prav nič ue dopade. — Zdi se mi. kot da bi ue hotela biti več pod mojim nadzorstvom.
—	Vrjemite mi. ljuba teta. da še nikdar uisem premišljevala o razmerju, ki vlada med menoj iu vami.
—	Prosim te in ti zapovedujem, da v bodoče ne smeš tako govoriti. Ako me ue boš ubogala, bom prisiljena napeti druge strune,
Adriena jo je najprej ostro pogledala, potem se je pa zasmejala iu vzkliknila:
r— Oh, teta. ali mi res.mislite napovedati vojno?
—	Adriena. uii te nismo zato poklicali, da bi se norčevala iz nas.
(Dalje prihodnjič).
'KRACKERJEV' BRINJEVEt
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Cena *a 'BK1NJBVKC je: • ■ tek lent c t • W
12 ■teklenl« 11.00 V ZALOGI IMAMO
tudi CUtS 4t>ro«ei TROPIN JE VEO la 8UVOY-KA kuhana v naSl lastni dUttterljl.
Nafie cene m Bledeče: Tropinjevee per Kal. $2 25. »2 00, f2 75 In 13.00
Sllvovlt« i>er gal.................$2.75—»3.00
Troplujevee saboj .................... $ «.00
Sllvovltz zaboj ...................... $13.00
Bye Whiakejr 0 let star, o« boj---- $11.00
Rodeča Oblo vina per gal.....B5r.. GOrt., «0e.
Catawba In Delaware per sal.......75c.—80«.
Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, aa 25 ml. $2.00. za večja naročila je sod zastonj. Naročila aaj ae pritoži denar all Money Order In natančni naalov. Zrn pristnost pijače JtIFmi
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. 0.
■AOTAMLO.
Cenjenim naročnikom ▼ Penna. In v West Virgiuiji naznanjamo, da jih bo t kratkem obiakal nai castopnik
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, ae vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
0
Mi izdelujemo tm druiftvene, tr^ovakc in privatni tiskovine. Naša tiskarna je najbolj aoderno opremljena tzmed vseh siovensldk tis kar en ▼ Ameriki. Pilite za cene vsak« tiskovine nam, predno ae obraete kam dru-(in. Pri naa dobite lepie, cenejša in boUie tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNLISKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE-CLEVELAND, O-
Mr. ZVONKO JAKSHJS.
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna po trdila.
Upravniitvo "Glas Naroda"
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION** za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so s njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v uatnralizaeijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasiti- se ali pišite: STATE DEPARTEHENT
OF LABOR. BUREAU OK INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dau od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete »re zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer.
HARMONIKE
tKHtlffl kakršnakoli vrste Izdelujem tn (Kiprivljnin |h» najnižjih cenah, • delo tn»ežuo In zanesljivo. V popravo zanesljivo vmtkdo poSIJe. ker sem Re ds<I 18 let tukaj v tem po^lu In «erisj v zvojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druse harmonike ter računam po deln ka-koršDo kdo sabteva bres nsdsljnlb vpraianj.
JOHN WKNZEL. Itl7 Bast $Žnd St., Cleveland. Ohio.
NAZNANILO.
Rojakom v Loraiu, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal uafi zastopnik
JDHN KUMSE. ki je pooblasčan pobirati naročnino za list Glas Naroda.
S spoštovanjem
Upravniitvo Glas Naroda.
Veliki vojni atlas
vopkojocih se evropskih držav in pt kotaij-sldh posestev vseh yetaal,
Obaega 11 runih lemljavido?;
ua 20lih straneh iu vsaka stran je lU'/i pri 13VI; palca velika.
Cen« ammo 25 centov:
Manjši vojni atlas
aamljevido v
na S straneh, vsaka strau 8 pri 11 palcev.	Jf	<
Cena samo 15 centov
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav iu posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25«. ali pa 15e. v znamkah iu natančen naslov iu mi vam takoj odpošljemo zaželjeui atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
S2 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
am »»tu	»numraswsaff
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje iu daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevali. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije gledo datuma izkrcanja ali imeua pa mika.
Obrnite se zaupuo ua	kjer boste točuo iu soliduo po-
st režeui.
Velika vojna mapa
vojshuocih se evropskih držav.
Velikost; j* 21 pri 28 palcih* Cena 15 eentor. Or=M
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n j ene države in na dragi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 . centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Krau-cije, Belgije iu Balkanskih držav. Vsi so vezaui v platuo in vsak stane ">0 centov.
Naročila iu denar pošljite na:
Slovenk Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. Y.
Kuj pravijo pisatelji, učenjaki iu državniki o knjigi Berta pL
SuUntr.
£
"Doli z orožjem f
(^•v Nikolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sew z velikim u>.lt-kolu pretiral in v nj^j našel \eliku koristne^. Ta knjiga zelc vplivu itu človeka in obsega uebroj iepib uih»li.
F'riaerik pl. Bodenstedt: Odkar je umrla mudaute Stael ul bilo na svetu tako slavne pisateljice kut je Suttuerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: *l>oii z orožjem' je pravo ogledalo sedanje-fcsi ftisH Ko človek |>rWHta to knjigo, mora ueliote pomisliti, da
I»ližaj<» r-loveštvu l>olj£i časi. Kratkouialo: zelo dobra kujiga.
Dr. Lud. Jakobvvskf: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srea tue je pretreslo, ko sem jo bral.
štajerski pisatelj Peter Kosegger piše: Sedaj sein v nekem gozdu pri Crieglach in sem bral ko'*.gu z naslovom "Doli z orožjem!" 1'rebiral sem jo dva dneva nepreueboma iu se<laj lahko re<*fm. da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življeuju. Ko sem jo prebral, st-m zaželel, da bi se prestavilo knjigo v rse kulturne jeziku, da l>i jo imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v šolali ne smelo manjkati. Na svetu su družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ue moglo ustanoviti družbo, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj Ural--
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir.
Hans Land (na shodu, katerega je iinel leta 1890 v Berlinu): Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo burn. Vsakemu jo bom po-sudil. Naj bi tudi ta kujiga nagla svoje apostolje, ki bi Sli žnjo križem svet iu učili vse narode.
finančni minister* Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: .Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisaua ua pretresljiv način vojua. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prost a ženska Berta
pl. Suttuerjeva. Prosim Vas. posvetite par ur temu delu. Mislim, d« se ue bo uikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo.
cena m centov.
Naratajtc Ja pri:
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, . Hew York City, N. Y.

Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do Jobrec* m prepričal, da dospejo denarne pošiljat?« M sedaj saneeljWo ▼ roke naslornikom; raslika je le ta. da potrti kujejo poiUjatre ▼ sedanjem easa 20 do 24 dni;
Torej ni nobenega dToma n pošiljanje denarjev eorodnikoni In ananreai ? staro donovinol
100 K velja sedaj $14.50 8 poštnino vreda
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. YJ
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
t k IMUM	k & i n kn