Poštnina plačana r gotovini CENA IZVODA 80 DIN v-* Prlinčevic je dvignil od veselja roke v zrak... Jugoslavija je dosegla prvi in edini gol in s tem zmago Bratislava, 18. maja. Mend a je že tako, da se usoda z našimi izbranimi nogometaši ponavadi poigra tedaj, ko pričakujemo od njih največ, običajno po kakšni njihovi pomembni zmagi nad nasprotniki. Tako je bilo tudi tokrat, saj je triumfalna zmaga nad Italijo utonila o senci poraza o Bratislavi. Ko smo se odpravili na ogled te tekme, smo Uveli o velikem pričakovanju. Malokdo od >Put-nikooet izletniške skupine je dvomil o vsaj delen uspeh naših .plovilu, šal pa so imeli prav tisti, ki so bili črnogledi. Poraz proti Cehoslovakom je sicer tesen, prav veseli pa smo lahko, da ni priilo do Se hujšega poraza. K temu je doprinesel najoečjl delci tokrat spet >veliki Vladimir*, ki je bil brez dvoma najboljši igralec te tekme in je nadvse dostojno proslavil svoj jubilej — J0. tekmo za jugoslovansko driavno reprezentanco. Ogromno zanimanje Zanimivo je, da češkoslovaški listi temu dogodku pravzaprav niso posvečali tolikšne pomembnosti in so le v krajših člankih seznanjali ljubitelje nogometa s pripravami na tekmo, s sestavami obeh moštev in s podobnim. Tudi sicer niti v Pragi in ne v Bratislavi nismo zagledali nobenega lepaka, ki bi opozarjal ljudi na srečanje med CSR in Jugoslavijo. Toda ko smo prispeli v Bratislavo in ko so domačini zagledali jugoslovanske avtobuse, so jih brž obkrožili, delno zaradi tega, ker so zaradi svoje lične zunanjosti vzbujali pozornost, delno pa tudi zato, ker smo bili tako-rekoč prvi jugoslovanski turisti po letu 1948 v teh krajih. Seveda so takoj napeljali pogovor na tekmo in nam hudomušno pretili, da nas bodo njihovi nogometaši pošteno »povozili*. V Bratislavi je vladalo za to srečanje ogromno zanimanje, vstopnic je zmanjkalo iti, čeprav sprejme stadion »Slovana« blizu 60 tisoč gledalcev, je mnogo prijateljev nogometa ostalo brez vstopnice. Ostali pa so začeli že z goda j zjutraj odhajati na stadion, da bi si Priborili boljša mesta. Tako je bil stadion že dolgo pred pričetkom tekme popolnoma natrpan, tisoči ljudi pa so ga obkrožali in poizkušali na ta ali oni način priti v notranjost, seveda kar brez vstopnic. To jim je tudi v mnogih primerih uspelo, saj pravega reda številni reditelji in Še številnejši miličniki niso znali vzdrževati. Zaradi tega smo dobili ob prihodu na tribune kaj porazen vtis. Okoli nogometnega igrišča so se podili pobalini, med njimi so se gnetli mnogi drugi civilisti in še tisti, ki bi morali delati red, so pravzaprav delali bolj zmedo. Tudi na naših sedežih, ki so bili točno oštevilčeni in smo prejeli zanje vstopnice, so se pojavili mnogi brez vstopnic, tako da smo jih morali s sedežev preganjati. ČS8: Jugoslavija 1:0 (0:9) Ko sta se v lepem sončnem vremenu na čelu s sodniki Diamantopulosom (Grčija) ter Dankom in Sramkom (oba Madžarska) pojavili na igrišču moštvi Jugoslavija: Bear a, Spajič, Crnkooič, San-tek (Mitič), Krstič, Boškov, Lipošinooič, MU lutinooič, Vukas, Kosttč (Veselinovič), Zebec ia CSR: Stacho, Hertl, Novak, Pluskal, Ule-dik, Masopust, Gajdoš, Moraočik, Borouička, Molnar, Pešek so ju gledalci nadvse burno pozdravili ia glasno izražali željo po zmagi domače reprezentance. Meddržavno nogometno srečanje Jugoslavija-B : ČSR-B Nezadovoljeni gledalci — Tasič zastreljal enajstmetrovko — Surova igra Cehov Začela se je borba »na nož*. Cehi so silovito pritiskali iln s svojimi izredno hitrimi napadi stalno ogrožali obrambni prostor Jugoslovanov. Jugoslovani so poslali svoj prvi strel proti vratom domačih v 15. minuti. Ta Milutinovičev strci pa je bil prešibak in vratar ga je branil. Minuto za tem ga je drugič streljal Vukas, toda v out. Kar videli smo, da našim ne gre in ne gre in da se jim menda zlepa ne bo odprlo. Cas pa ;« hitel takorekoč z »atomsko« naglico In kazalec na semaforu se je neverjetno hitro premikal. . . V 20. miJnuti nam je zastal dih. Mnogi od redkih Jugoslovanov so si zakrili oči, kajti žogo smo že videli v m reži. Cehi so namreč uprizorili nevaren napad po sredini, Gajdoš je streljal, Beara je brezuspešno posredoval, vrata so ostala prazna in žoga se je zakotalila v mrežo — ne, tedaj se je znašel na sami gol-črti Boško v in v zadnjem hipu izbil žogo v kot. Sam jo padel v mrežo vrat, za svoj uspeh pa je požel zasluženo priznanje (Nadal jevanje na 2. strani) jugoslovanska reprezentanca med igranjem državne himne , L' ‘o XIII, — Štev, 20, V Ljubljani, 19. maja 1957 „, »Polet« - Ureja odbor - Odgovorni urednik izdaja Tiskovni uredniški odbor Prešern Igor — Rokopisov ne vr-farno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani - Uredništvo In tprava v Ljubljani — uredništvo! t.ikozarjeva uL li, upravai Cankarjeva i. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-84 — Telefoni: uprava 21-281, uredništvo! 31-694 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) - Celoletna naročnina 109 din, polletna 200 din. Meddržavno nogometno srečanje ČSR : Jugoslavija (e ne bi Mo Beare Po zagrebškem triumfu grenko pilula v Bratislavi — Poraz bi bil lahko še višji — Spet sodnik in enajstmetrovka H IH 81 v Beara je bil v Bratislavi junak dneva, saj ie branil tako kot pred Mi v Londonu, ko si je priborit sloves enega najboljših vratarjev v Evropi PRAZNIK Rojstni dan našega ljubljenega maršala Tita, 23. maj, praznujemo letos v Sloveniji pod geslom »Dan mladosti«. Ne izpreminjar o s tem samo zunanje oblike praznovanja, temveč skušamo prazniku, ki je resničen in vedno bolj doživljan praznik vseh Jugoslovanov, dati tudi širšo in glob-IJo ter prisrčnejšo notranjo vsebino. Praznovanje mora zajeti sleherni kraj v Sloveniji, v sleherni slovenski občini morajo vsi, zlasti pa mladina, ustvariti vzdušje, ki naj dostojno proslavi naš skupni praznik, hi če hočemo biti točnejši: vzdušja nam ni potreba ustvarjati na ume-t®n, morda kampanjski način, marša-lov življenjski praznik v naših srcih to vzdušje že ustvarja, ml pa mu z »Dnevom mladosti« skušamo dati tudi Pravi zunanji odraz. Iz poročil o pripravah za ta praznik lahko sklepamo, da smo vsaj v načelu pogodili pravo. Letošnji 25. maj bo resničen praznik nas vseh, predvsem pa naše mladine. Na ta dan in marsikje tudi ves tte-den okoli toga dneva bo naša mladl-na v praznični obliki pokazala vso Po odigranju obeh himen so igralci čestitali Beari k njegovemu jubileju in nato so imeli začetni udarec domači. Žc v prvi minuti je odlični Molnar pobegnil po levi strani in silovito streljal, toda preko vratnic v out. Ni bilo treba dolgo čakati ia že je sledil nov napad domačih. Spet je bil v akciji Molnar, ki je znova pobegnil in podal žogo Moravčiku, ta pa je le nekoliko zakasnil — na srečo našega moštva. To je vzbu- Piše Bančič Tone diilo pri gledalcih val razburjenja ia začeli so bedo-rdeee silovito vzpodbujati. Seveda le-ti niso gledalcem ostali dolžni in so dobro znali izkoriščati začetno zmedo »plavili*. To je trajalo kakšnih deset minut in prav tedaj se je Beara prvič izkazal, ko je oster Molnarjev strel s sijajno parado ubranil v kot. Minuto za tom so se tudi Jugoslovani prebili v bližino kazenskega prostora domačih in izsilili kot. Lipošiinovič pa je slabo streljal in iz te akcije ni bilo nič. MLADINE svojo pestro dejavnost. Pokazala bo, da v novi Jugoslaviji res lahko uživa vso radost prave mladosti. Ramo ob rami bodo v teh dneh k slavnostnemu vzdušju prispevali svoj delež telovadci, športniki, taborniki, planinci, šahisti, mladi tehniki, poleg njih pa še mladinski pevski zbori, godbe, igralci itd. Vse to bo povezano v pisan šopek skupnih prireditev, skupna akcija najrazličnejših organizacij bo tako res ustvarila pravi praznik. Praznovanje prinaša s seboj veliko korist in napredek tudi v tem, da posamezne organizacije v svojih naporih za čim boljši uspeh ne ostajajo več osamljene. Mislim pri tem predvsem na nujnost, da se v priprave za praznovanje vključijo tudi politične organizacije in organi ljudske oblasti v naših občinah in komunah. Pa ne samo v priprave, taka skrb bi lahko dobila kampanjski značaj. Mladina bo dobila odslej stalno pomoč in zlasti več razumevanja za svoje težnje kot do sedaj. To pomeni (Nadaljevanje na 7. strani) LJUBLJANA, 19. MAJA. — Zopet je Ljubljana pričakala »svojo« nogometno tekmo. Zanimanje za srečanje B reprezentanc CSR in Jugoslavije je bilo dovolj veliko, vendar tolikšno, kot za tekmi proti Angliji in Nemčiji pa vendar ne. Kdor si je hotel nabaviti vstopnico v nedeljo, je to lahko brez večje težave tudi storil. Mnogi gledalci pa so danes nekaj zamudili. Vsem tistim, ki niso videli na delu najboljših mladincev Slovenije in Hrvatske jim je lahko samo Žal. Po dolgem času smo videli na delu zopet slovensko enajsterico, ki nas je s svojo igro v veliki meri zadovoljila. Za večino gledalcev so naši mladi igralci zaigrali presenetljivo dobro in visoko premagali svoje tovariše iz Hrvatske s 5:2 (4:1). Takšnega nogometa si še želimo. Igrali so enostavno, hitro, predvsem pa borbeno, kar, žal, običajno ni odlika naših moštev. "N Jugoslavija-B: CSB-B 1:0 (1:0) Potem ko nas ie v odmoru zabavala godba Ljudske milice, ki je korakala po tekališču, sta malo po pol petih prišli na igrišče obe reprezentanci. Naši igralci so nastopili v modro-belih, Čehi pa prav obratno, v belo-modrih dresih. Ob sredini igrišča so zavzeli svoja mesta radijski reporterji, okoli črnega pravokotnika pa so se postavili mali pobiralci žog. V širokem ovalu stadiona je najprej zadonela češka himna »Kde domov muj«, potem pa še naša. Moštvi sta zavzeli »borbene položaje« in sedaj naj naštejemo igralce: Jugoslavija: Krivokuča, Šikič, Tomič, Kaloperavič, Milutinovič II, Tasič, Mesaroš, Antič, Mujič, Prlin-čevič Rudinski. ČSR: Rufus. Stary, Čadek, Mraz, Rys, Kačanv, Vojta, Dvorak, Cim-ra, Bubernik, Dolinsky. Število gledalcev smo ocenili na nekaj manj kot 15.0100. Mož v črnem je bil tokrat Švicar Grunde, pomagala pa sta mu Jugoslovana Kranjc in Epert. Ker so imeli Čehi srečnejšo roko pri žrebu in so pustili naše igrati v prvem delu igre proti soncu, so li izvedli začetni udarec. na ZAČELO SE JE Z začetkom naših nismo bili preveč zadovoljni. Videli je. bilo, kot dia se nekako ne znajdejo in Čehom je uspelo nekaj lepih kombinacij. Tretja minuta je bila za Kri-vokučo že precej vroča. Ostro strpljano žogo ie sicer odbil, toda zopet na nogo Cehu. Ponovni strel je šel točno na na tleh ležečega vratarja, ki je žogo dokončno ukrotil. Mreža se je prvič zatresla t 5. minuti. Rudinski je čisto s strani streljal proti golu, zadel pa Je le zunanjo stran mreže. Kmalu nato je Krivokuča zgrešil žogo, vendar jo je v ponovnii intervenciji vendarle ujel. Lasje pa so nam šli pokonci v 8. minuti, ko je desna stran naše obrambe napravila hudo napako, pa tudi naš vratar je zgrešil žogo in gol je bil prazen. Dolin-sky je streljal v prazen gol, tedaj pa je v zadnjem trenutku pritekel z druge strani Tomič in žogo odbil v polje. Čehi igrajo ostro in tudi prekrškov ne manjka. Mesaroša je njegov branilec krepko položil po tleh in naše krilo se je šele po nekaj minutah opomoglo. Naši igrajo z visokimi žogami, kar je pri večjih in fizično močnejših nasprotnikih vsekakor zgrešeno in iz vrst gledalcev se vedno bolj često slišijo klici »igrajte po tleh«. Počasi so naši igralci uvideli to svojo napako in začel igrati bolj po tleh, kar jim je kmalu prineslo premoč na igrišču. Krasno akcijo smo videli V 16. minuti. Rudinski je streljal prost strel iz bližine zastavice v kotu igrišča, lepo podal na desno stran, Mesaroš je diagonalno streljal, Mujič pa se je pognal več metrov po zraku in le za malenkost zgrešil žogo z glavo. Če bi bila ta akcija kronana še z golom, bi sodila vsekakor med najlepše, kar smo jih videli na naših igriščih. ČEHI NAPRVAIJO ZID Kaj naj rečemo O desetih minutah med 18. in 28.? Najzanimivejša dogodek je bil vsekakor indirekten prosti strel nekaj metrov pred vrati gostov, ki je bil dosojen zato, ker ie češki vratar predolgo držal žogo. Čehi so v golu napravili zid. podano žogo je dobil Milutinovič, ki bi kmalu »odstrelil« fotoreporterja, ki se is postavil v neposredno bližino vrat. Malo kasneje pa je bilo hudo neprijetno zopet pred našimi vrati. Desno krilo je pobegnilo Tomiču, Krivokuča ni vedel ali naj steče iz gola ali ne, potem ie obstal nekako aia pol poti in k sreči je Vojta streljal točno vanj. Žoga se je odbila v sredino, kjer so io zaman poskušali dobiti Čehi in Kalo-perovič je razčistil stanje z bombo v kot. PRVI IN EDINI GOL Naša akcija po levi strani v 28. minuti ni bila videti nevarnejša od mnogih prej, pa tudi kasneje. Naše odlično levo krilo Rudinski je žogo poslal v sredo, Prlinčevic se je zaletel, nekje na meji vratarjevega prostora z glavo dosegel žogo — in jo poslal v mrežo Ta gol ie prišel kot popolnoma zaslužena posledica naše premoči v tem delu igre, ki se je manifestirala z mnogimi streli, ki so šli mimo ali čez gol, ali pa-so postali plen odličnega Čeha, ki je nosil številko 1. Dosegli smo torej vodstvo in naša reprezentanca je zaigrala še z večjim poletom. Prlin-čevič je nekajkrat dobro zaposlil Rufusa, pa tudi ostali napadalci in še celo krilec Kaloperovič niso hoteli zaostajati. Proti koncu smo imeli še nekaj možnosti, da bi povečali rezultat, tako n. pr. v 41. minuti, ko je prosti strel iz 25 m Milutinovič poslal v živi zid. Minuto kasneje je Rufus z lepo parado zadržal strel Mujiča, še dve minuti kasneje pa se je zakadil pod noge Mesarošu. ki naj bi potisnil v mrežo žogo, ki jo je prejel od Mujiča Sodnik je dal znak za konec prvega dela tekme in igralci so se napotili z igrišča. Med gledalci pa so bili že v teku živahni razgovori o tem, kar so že videli doslej in o tem, kaj naj bi nas še čakalo v nadaljevanju. Igra naših je v večini vlivala dovolj optimizma irn konec odmora smo pričakovali mnogo lažje kot pa včeraj pri radijskih sprejemnikih ob prenosu tekme iz Bratislave. (Nadaljevanje na 8. strani) jj Ce bi ne bilo Beare novCu&^c (Nadaljevanje s 1. strani) ▼seli gledalcev. Dve minuti za tem je poizkušal Milutinovič, da bi ukanil vratarja Stacho s strelom iz obrata čez glavo, žoga pa je Šla preko vrat. Beara je imel izredno veliko dela. Stalno je moral posredovati, kajti naša obramba, zlasti pa krilska vrsta, ni bila zanesljiva. To velja zlasti za šanteka, ki se nikakor ni znašel na mestu desnega krilca. Beara sc je metal iz kota v kot, tudi pod noge češkim igralcem, in bil vselej uspešen. Slišali smo iz ust domačih gledalcev tele opazke: >Ni ga moč ukanMi, to je pravi maček.< Takšno priznanje si je znova zaslužil v 38. min., ko je srednji napadalec domačih BoroviČka krasno streljal, Beara p.i je v zadnjem trenutka x odlično parado izbil žogo v kot . . . Oh, ta Milutinovič Minuto kasneje smo videli skoraj enak položaj pred vrati Čehov. Milutinovič se je prebil skozi krilsko vrsto in vso obrambo domačih ter izvabil iz vrat celo vratarja Stacho. Znašel se je sam pred golom, za trenutek okleval in streljal. Ko smo videli žogo žc v mreži, se je pojavil spet na sami gol črti eden izmed branilcev domačih in odbil žogo v kot. Prepričani smo, da bi sc položaj na igrišču verjetno izpremenil, če bi se Milutinoviču ta akcija posrečila. Naši igralci bi verjetno dobili moralo, tako pa je splavala menda edina najzrelejša priložnost po vodi . . . Sodnik, Beara, vratnice... Kot rečeno, su Cehi silovito oblegali jugoslovanski obrambni prostor. Uprizarjali so pravo bombardiranje in k sreči je bil Beara tako odlično razpoložen, da je branil najbolj neverjetne strele. Kar ni ubranil on, se je odbilo od vratnic, tretji »pomočnik« pa je bil v 40. min. sodnik Diamatopulos. Tedaj je namreč BoroviČka nevarno prodrl v kazenski prostor Jugoslovanov. Spajič je videl silno nevarnost, zato ga je zares grobo zrušil. To je bil Šolski primer enajstmetrovke, vendar sodnik ni reagiral. Tako se je Jugoslovanom v prid ponovila epizoda iz Zagreba, kar pa seveda ni bilo nikakor všeč gledalcem, ki so z oglušujočim žvižganjem protestirali, vmes pa smo slišali klice: »Fuj, fuj!« Polčas je kmalu minil in moštvi sta šli na odmor... Vstopita Mitič in Veselinovič Vse kaže, da je zvezni kapetan Tir-nanič spoznal svojo napako, ki jo je naredil s sestavo jugoslovanskega moštva v prvem polčasu. Šantek in Kostič se nista izkazala in sta bila bolj cokla za našo enajsterico, kot pa koristna. Zato sta ju v drugem polčasu zamenjala Mitič Šanteka na mestu desnega krilca in Veselinovič Kostiča na levi zvezi. Pričakovali smo, da se bo položaj izpremenil, kar se je v resnici tudi zgodilo. Sicer ne moremo trditi, da je Mitič zaigral tako dobro kot v Zagrebu in Veselinovič tako, kot smo ga včasih že videli igrati. Toda Čehi niso odnehali, kar naprej so napadali in Beara je imel mnogo priložnosti, da se je izkazal. V 62. min. je moral dvakrat požrtvovalno posredovati. Najprej je odbil žogo s padem pod noge Molnarju, nato pa še enkrat žogo odbil in tako odstranil skoraj siguren gol. Toda, vendar je kasneje kapituliral . . . Usoda je zapečatena Napočila je 57. minuta. BoroviČka se je prebil skozi našo obrambo in ko je bil Beara za trenutek pokrit, je češki IUoh{ Job ilahstr Kranj, 19. maja. Dopoldne je bila v Kranju otvoritev »Tedna mladosti«. Na sporedu je bila cela vrsta raznih športnih prireditev od katerih omenjamo le najvažnejše. Na turnirju 1SK Mladost so nastopila 4 nogomet na moštva. Končni vrstni red: Mladost, Naklo, Triglav in »Partizan« Škofja Loka. Tudi rokometaši so se pomerili v malem rokometu. Na turnirja, kjer so sodelovala 4 moštva, je pokal osvojilo moštvo TSS, ki je v finalu premagalo Gumarsko šolo s 16:6 (8:3). V turnirju košarkarskih mladinskih moštev je prehodni pokal osvojil Triglav, ki mu sledita »Partizan« Medvode in Jesenice. Prijateljski dvoboj v judo pa je ljubljanska Olimpija odločila v svojo korist proti domačemu Triglavu s 6.5 : 5.5. Javornik Mladinsko prvenstvo Slovenije v boksu Maribor, 19. maja. V domu težkoatlctov je pred okoli 300 gledalci BK Maribor izvedel tekmovanje mladincev. Nekatere borbe so kakovostno navdušile gledalce. Doseženi so bili tile rezultati: ŽTK Maribor (8 tekmovalcev) 12 točk, Branik (3 tekmovalci) 3 točke, ŽTAK Ljubljana (7 tekmovalcev) 3 točke. srednji napadalec poslal pravo »bombo« v levi spodnji kot. Beara se Je sicer vrgel, toda bil je brez moči — 1:0 za CSR. S tem so Cehoslovaki zmago že Imeli v žepu, čeprav je manjkalo še več kot pol ure do konca tekme. Tudi naši so se nekoliko bolj zbrali in začeli s smiselnejšo igro, ki pa je bila proti robustnim Cehom brez moči. Bili so proti njim namreč premehki in Cehi so jim s starti na prvo žogo preprečili vsakršno akcijo. To se je godilo po vrsti vsem napadalcem, medtem ko je imela naša obramba kar polne roke dela. Cas je znova hitro mineval, v 62. min. Je imel Lipošinovič še lepo priložnost, da bi izenačil, toda zaradi oklevanja mu je domača obramba izbila žogo. Potem pa je šel ves up po vodi... Nasprotno pa so pomenile zadnje minute igre še vedno veliko nex-arnost za Ce na kratko ocenimo srečanje v Bratislavi, moramo reči, da nas je tekma v splošnem zadovoljila, ker je bila na primerni kvalitetni ravni. Ne bi govorili resnice, če bi trdili, da so Igrali Jugoslovani slabo. Igrali so zares precej slabše kot v Zagrebu, vendar so bili tehnično boljši od svojih nasprotnikov. Vse to pa Jim ni pomagalo, ker so bili v borbi z njimi premehki ln mnogokrat neodločni. Predvsem Je tokrat odpovedala napadalna vrsta, kjer je nekajkrat zablestel Milutinovič in sta se zaman trudila od časa do časa Vukas ter Zebee. Odpovedala sta Kostič in Lipošinovič, vrhu tega pa Je očitno manjkal Rajkov in to je bilo dovolj, da naš napad ni dosegel nobenega uspeha. V kriiski vrsti je bil neumoren Krstič, marljiv pa tudi Ljubljana : Železničar 90:63 (41:35) r Stadion v Šiški 1)0 kmalu pretesen! To som videli na sinočnji prvenstveni »predstavi«, ki sicer ni obetala vrhunske košarke, saj vemo, da Kar-lovčani ne sodijo v »gornji dom«. Kljub temu na se je zbralo na igrišču Ljubljane okoli 3{XX) gledalcev, ki so željno pričakovali čim višjo zmago domačinov. Blagajnik Ljubljane tov Kranjc si je zadovoljno mel roke in pomembno poudaril, da bodo za drugi del zvezne lige skušali pripraviti še eno iribuno, tako da bodo lahko vsi ljubitelji košarke prišli na svoj račun. Tekma sama je bila v začetku precej nervozna. Gostje šo bili očitno pod vtisom, da igrajo z nasprotnikom, ki se nahaja na vrhu lestvice. Nasprotno pa je Ljubljana že v začetku, hoteč si zagotoviti odločno vodstvo, igrala nekoliko nervozno, kar smo opazili zlasti pri netočnem podajanju. Toda to je trajalo le nekaj minut, in že so bile vrste Ljubljane urejene, PRIHOD NOGOMETAŠEV! Ko je po zvočniku napovedovalec sporočil gledalcem prihod čeških in naših nogometašev, ki so igrali danes v Ljubljani reprezenlačno tekmo, je tehnični vodja Ljubljane zahteval minuto odmora. Ž igrišča je odšel Vranič in na njegovo mesto je prišel Miiller. Občinstvo ga je navdušeno pozdravilo in Miiller je Kotel pokazali nekaj svojih bravuroznih potez. Kot nalašč pa mu tokrat ni tako »teklo«, čeprav je dosegel nekaj izrednih košev Gostje so vse bolj popuščali in na dlani je bilo, da bodo morali poraženi zapustiti igrišče. Ostalo ie samo še vprašanje, kolikšen bo rezultat, saj je Občinstvo hotelo videti takšno zmago, ki jo je med tednom napovedal čič. Trdil je namreč, da bo Ljubljana morala »prebiti zvočni zid« — v radijskem dnevniku Boris Kristan-torej, doseči rezultat nad 100 košev. Seveda, nasuti nasprotniku nad tOO košev, pa čeprav je to »samo« Karlova c, pa tudi niso mačje solze, kar Bearo. Ta je moral 5e mnogokrat s svojo prisebnosti o posredovati, za kar Je požel nešteto odkritih priznanj. Tako je postaj junak tekme, čeprav je po zadnjem sodnikovem pisku ob 18.35 z ostalimi jugoslovanskimi igralci s sklonjeno glavo zapuščal igrišče ... Na zeleni pravokotnik se je vsulo nedisciplinirano občinstvo in kar preplavilo igrišče, nekateri so dvagnili na ramena Novaka in Borovičko, navdušenju med domačimi gledalci ni bilo ne konca ne kraja. Po blesteči zmagi v Zagrebu je bil to za jugoslovansko moštvo kaj trpek poraz, dasi je bil glede na sposobnost Cehoslovakov prenizko izražen. Toda, bodimo odkriti: če ne bi bilo Beare, in ne bi bil ie-ta v tako odlični formi, ne bi bilo prav nič čudnega, če bi Jugoslovani dobili v svojo mrežo še tri ali štiri gole . .. Boškov. San tek se sploh ni znašel, Mitič je bil boljši od njega. Tudi oba branilca sta bila slabša kot proti Italijanom, medtem ko Beari lahko samo iskreno čestitamo. Naši nasprotniki so bili odločni, hitri In ostri. Odlikovali so se v igri z glavo in v startih na prvo žogo, Imeli so dobro povezane vse vrste, v moštvu pa nobenega slabega mesta. Najboljšo oceno bi morali dati odlično razpoloženemu napadu, kjer sta se zlasti izkazala Mol-narin Moravčik, v obrambi pa Novak in Pluskal. Vsekakor so Cehi vedeli, kakšna je njihova naloga, in to so tudi v celoti izpolnili. S tem pa so st v tekmovanju za pokal dr. GSrflja priborili menda že kar dokončno solidno drugo mesto. Zvezna moška košarkarska liga zna verjetno občutiti tudi Olimpija, ko bo igrala z Železničarjem, 28 KOŠEV ZUPANČIČA Kaj naj povemo o včerajšnji tekmi in <3, posameznih igralcih? Že ves čas trdimo, da igra Ljubljana borbeno in požrtvovalno, pa tudi disciplinirano. Spet so se včeraj odlikovali stari znanci, kot Brumen, Zupančič, Vranič, Čretnik in seveda Ljubljana, 19. maja. Na stadionu Svobode je bilo danes II. kolo ekipnega prvenstva Jugoslavije v atletiki za mlajše mladinec. Nastopila so tri ljubljanska moštva, ki so bila tokrat uspešnejša kot v I. kolu, in pa vsej verjetnosti sta si Odred in Ljubljana zagotovila udeležbo na finalnem tekmovanju. Današnje tekmovanje je dobro pripravil in izvedel A K Svoboda, tekmovalci pa so na dobro pripravljenih napravah in tekališču lahko pokazali vse svoje znanje. Nekateri so se še posebno izkazali. To je bil zopet Borut Ingolič, ki je letos že četrtič dosegel nov slovenski in jugoslovanski rekord za mladince in so že tesno približal meji 2:30.0. Njegov uspeh je tem pomembnejši, ker ga je dosegel brez konkurence. Drugi junak dneva je bil Rojko, ki je zopet preskočil 180 cm, razen tega pa še 3.50 ob palici. Oceno prav dobro bi pa zaslužili še mlajši Rojko, Polič, Berglez, PbschI, Pilgram, Korošec, Munih, Hočevar in štafeti Svobode in Ljubljane. Rezultati — 100 m: PbschI (O) 11.7, Pilgram (Sv) 11.8, 100 m: Korošec (L) 37.8, Munih (L) 38.8, 1000 m: Ingolič (O) 2:30.8, Hočevar (L) 2:41.0, Pegan (Sv) 2:47.3, 110 m ovire: Polič (L) 16.6, Rainer (Sv) 17.3, Ovca (O) 17.3, višina: Rojko (L) 180, daljina: PbschI (O) 5.96, Sok (Sv) 5.94, palica: Rojko (L) 3.50, Vrhovec (Sv) 3.00, krogla: Berglez (L) 14.27, Sosič (O) 13.30, Vesel (L) 13.13, disk: Berglez (L) 38.08, Rojko (O) 35.81, kopje: Sever (O) 41.77, Gabrovšek (Sv) 40.31, Zalar (L) 40.24, kiadino: Rojko (O) 47.12, Marušič (L) 40.08, Ropič (O) 39.35, 4 X 100 m: Svoboda 46.6, Ljubljana 46.8, Odred 48.0. Končno stanje v točkah: Ljubljana 14.044, Odred tl. 116, Soo- Po tekmi nem se obrnil na svoje stanovske kolege, s katerimi smo potovali iz Ljubljane v Bratislavo. Zastavil sem jim nekaj vprašanj. Tov. Slavko Tiran (Radio Ljubljana) je na vprašanje, kako bi se iztekla tekma, če bi bila reprezentanca takšna kot v Zagrebu, dejal tole: »Po mojem mnenju ne bi bilo nobene razlike, saj je naša reprezentanca v II. polčasu nastopila — razen Rajkova — v isti sestavi kot v Zagrebu.« »Ali je CSR zmago zaslužila?« »Cehi so zmago povsem zaslužili, ker so bili bolj borbeni in zlasti v obrambi nepremagljivi. Morda bi bil potek tekme drugačen, če bi Milutinovič izkoristil stoodstotno priložnost v I. polčasu. Ce pa pogledamo priložnosti obeh reprezentanc, lahko trdim, da bi morali Cehi zmagati vsaj z dvema goloma razlike.« Beno Hvala (Radio Ljubljana), je dejal na vprašanje, kdo je kriv za poraz, tole: »Tako kot pri številnih drugih mednarodnih nogometnih srečanjih, si Je Tirnanič tudi tokrat dovolil tvegane spremembe v našem moštvu. Le-te pa verjetno ne sodijo več v pooblastila zveznega kapetana. Menim, da ne gre iz-preminjsti taktične naloge posameznih igralcev moštva, ki je z bleščečim rezultatom 6:1 premagalo Italijane. Z raznimi »novotarijami« v taktiki naše igre smo tako tekmo izgubili. Po vsem tem mislim, da krivcev ni treba še posebej omenjati.« Evgen Bergant (Slov. poročevalec) »V čem je udarna moč Cehov in v čem slabost naših igralcev?« »Cehi Igrajo hitro, preprosto ln s startom na prvo žogo. To je bilo v Bratislavi proti mehkim in neodločnim, a tehnično vendar boljšim Jugoslovanom, povsem dovolj za čisto in zasluženo zmago.« »Kako bi bilo treba izboljšati reprezentanco?« »Naše igralce bi bilo treba »cepiti« z voljo in požrtvovalnostjo in spremeniti nogometna pravila v toliko, da ka- lil«] i visoki Miiller. Se posebej je bij sinoči razpoložen Zupančič, ki je v nasprotnikov koš nasul kar 28 košev Zupančič je na včerajšnji tekmi znova pokazal svoje znane vrline, kakor skok in met s strani, pa tudi pri izvajanju osebnih metov ie bil skorajda nezmotljiv, Tn še o gostih. Ž z-animanjem smo pričakovali nastop trenutno najboljšega strelca v zvezni ligi Kol a ko vi ča, ki se ie tudi tokrat izkazal, saj je svojemu moštvu priboril 21 košev. Nasploh je Železničar borbena ekipa, vendar s povprečnim znanjem. Ljubljana: Čretnik 8, Brumen 9, Kapelj 7, Zupančič 28, Šerbec II, Konic 7, Miiller 11, Švajger 2, Kumer 5, Vranič 13. Železničar: Kolakovič 21, Radu-šič 3, Kasun 1, Bramiberger 6, Jeličid 21, Blaško vi c 3, Šmakov 5, Dobra-nič 3. Prav dobro sita sodila Munčan iz Maribora in Kavčič Peter iz Ljubljane. L. M. boda 12.397. Izven konkurence — 100 ni: Gojkovič (Sv) 11.5, Pertot (Sv) 11.6, Jeraj (Sv) 11.6, 400 m: Tratnik (O) 53.7, Stamejčič (O) 55.6, 1900 m: Svetina (O) 4:06.0, Tratflik (O) 4:05.8, palica: Križ (Sv) 3:50, Pogačar (Sv) 3.40, Jovan (Sv) 3.30, Oman (L) 3.30, ienske: 00 m: Škrjanec (O) in Gojkovič (Sv) 8:2, 100 m: Škrjance (O) 13.7, Gojkovič (Sv) 13:8. Celje, 19. maja. Ob zelo lepem vremenu in na dobrih atletskih napravah je bilo danes v Celju II. kolo ekipnega prvenstva zvezne lige za mlajše mladince. V četveroboju Branik ; >Partizan«-Zalec : >Partizan«-PreboId : Kla-divar so se odvijale zanimive borbe, v katerih so dosegli največje uspehe mladi atleti Kla-diivarja. Zlasti bi morali pohvaliti mlajše atlete šketo, Čepina, Molka in Srnovršnika. V vmesnih točkah so se poizkusili tudi domači atleti, ki so za začetek sezone dosegli več odličnih rezultatov. Tako je Lorger tekel na 109 m v letošnjem najboljšem rezultatu 10.7, na isti progi pa šikovčeva 12.6. V višino sta Brodnik in Urbajs preskočila 183 cm, v metu diska pa sta se odlikovala Peterka 45.02 in Dimeč 42.05. Ostali rezultati: daljina: Le-šek 6.46, Brodnik 6.42, 300 m: Lorger 36.8, Kopitar 37.2, 400 m: Cajhen 52.1, Važič 52.5, Ktičcr 52.8. Rezultati H. kola: 110 m opire: Šketa (K) 16.0, Lešnik (Z) 17.8, 100 m: Molk 11.9, Srno- zenaki prostor ne bi bil vidno ločen ed ostalega igrišča. K temu pa bi bilo treba dodati še boljšo in načrtnejšo pripravo naše reprezentance.« In še športna stava Mimogrede naj še omenim, da smo v našem avtobusu na hitro organizirali športno stavo, kdo bi najbolje uganil rezultat tekme v Bratislavi. Sodelovalo Je 34 udeležencev tekme. Pri tem se Jih je 22 odločilo za zmago Jugoslavije, 6 za CSR, 6 pa za neodločen rezultat. Pri tem moram pripomniti, da smo se tokrat novinarji slabše odrezali. V športni stavi pa Je zmagala tov. Pavla Novakova, žena zdravnika dr. Rajka Novaka iz Nove Gorice, ki je edina stavila z 1:0 v korist CSR. Prejela Je nagrado $400 din, pri tem pa smo se vsaj delno razvedrili vsi ostali, čeprav nas poraz iz Bratislave prav gotovo boli... SLAVONKA JE BILA BOLJŠA Branik : Slavonka (N. Gradiška) 3:7 (4:3) Maribor, 19. maja. Tekmi državne lige v malem rokometu za ženske Je prisostvovalo 500 gledalcev. Domačinke so tokrat igrale mnogo slabše kot običajno, dočim so nasprotnice energično napadle, pa tudi njihova tehnika in taktika sla bili prav dobri. Pri Braniku je »garala« Mirnikova, ki pa ni našla mnogo razumevanja pri ostalih. Svetovni rekord De Nijsove Nizozemska plavalka Linie De Nijs je dosegla v petek na plavalnem tekmovanju v Blackpoolu nov svetovni rekord na 220 y hrbtno z rezultatom 2:38.5. Prejšnji rekord je pripadal Angležinji Edvvards z 2:41.1. Jz Hornchurcka v Angliji poročajo, da je dosegla angleška tekačica Diana Leather najboljši čas na svetu na 1500 m s 4:30.0. Mednarodna atletska zveza na tej progi ne vodi svetovnih rekordov. Olimplia le Imela smele Zagreb, 19. maja. Obe moštvi sta zaigrali zelo lepo, tako da so bili gledalci nad igro izredno zadovoljni. Olimpija pa je imela v tem srečanju precejšnjo smolo. V drugem polčasu sta morala zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak Kristančič in Dermastia in s tem je bila tudi zapečatena usoda. Vse do izključitve teh dveh igralcev Miiletič ni mogel uresničiti svojih rcalizatorskih sposobnosti. Po odhodu teh dveh pa je bil gospodar položaja in na koncu tekme dosegel svojevrsten rekord, 39 košev. Olimpija.‘ Kristančič 7, Kandus 4, Danev 19, Dermastia 15, Debevc 6, Lokar 6, Bajec 8, Brilšr.ik 2, Škerjanec 2. Crvena zvezda : BSK 78:69 (43:36) Partizan : Sloboda 45:45 Proleter : Lokomotiva 98:67 (46:35) Ljubi juna € 5 1 0 460:395 11 Proleter 6 4 0 2 475:404 8 Olimpija 6 4 0 2 422:394 8 MoDntaž-no 6 4 0 2 421:433 8 BSK 6 3 0 3 366:371 t Crvena zvezda 6 3 0 3 402:379 b Sloboda 6 2 1 3 348:395 5 železničar 6 2 0 4 356:380 4 Partizan 6 i 1 4 386:410 3 Lokomotiva 6 0 1 5 347:423 1 KLASIČNA NAJBOLJŠA Maribor, 19. maja. Srednješolci so izvedli turnir v košarki za mladinke, ki pa je p°' kazal precejšnjo nediscipliniranost mladik športnic. Na turnirju so nastopila 4 mošt'9 in je bil dosežen naslednji vrstni red: I. kla' sična gimnazija (5 točk), I. gimnazija (*)’ ESS (3), Srednja kmetijska šola (0). Bergao* vršnik (oba K) 12.0, 200 m: Porle (Br) 38.6’ Zupanc (K) 39.7, 1000 m: Naraks (K) 2:37.?’ Forstnerič (B) 2:44.5, višina: Šketa 175, Ce' pin (oba K) 165, daljina: Cepin 5.97, M0$ (oba K) 5.82, palica: Pilih 3.20, Šrot (oba ™ 3.20, krogla: Kač (K) 14.25, Ambrožič 12.22, disk: Bzirski (K) 40.25, Navc (B) 35.92’ kopje: Kač (K) 56.92, Sitar (B) 46.30, kladiv0' Bzirski (K) 44.26, Navc (B) 34.51, 4X100^ Kladivar 47.4, Branik 49.0, Žalec 49.8. KonČ°c stanje točk: Kladivar 14.770, Branik 12.*^’ »Partizan« - Žalec 10.349, »Partizan« - Prebod 6.112. (Prebold tekmuje v republiški ligi * omejenim številom disciplin.) Ju& Republiška košarkarska liga Triglav : Maribor 82:109 (48:51) KEGLJANJE: K K Triglav : KK Emennedrile (Švica) 289V1"9 Enostavno, hitro in ostro -to je skrivnost uspeha Čehov Ljubljana ostane na vrhu Povprečna igra v Šiški — Drugi poraz Olimpije LJUBLJANA, 19. MAJA. — Šesto kolo zvezne moške košarkarske lige je prineslo slovenskima ligašema le polovičen uspeh: Ljubljana je bila v tekmi s karlovškim Železničarjem odločen favorit, medtem ko je Olimpija imela veliko težjo nalogo. Montažno, ki je že pred začetkom tekmovanja veljalo za enega izmed kandidatov za najboljše mesto, je tokrat Olimpijo nadigralo. Seveda, težko Je reči, ali je Olimpija res zaslužila tesen poraz, kajti očividci pripovedujejo, da sta zagrebška sodnika Strmo in Ma-hulič obilno pripomogla k zmagi domačinov. Rezultat VI. kola je torej takšen, da Ljubljana še vedno ostane na vrhu lestvice. Do konca spomladanskega dela prvenstva imamo samo še eno kolo, ker se tekmo\ranje prekine zaradi priprav za evropsko prvenstvo v Sofiji. Ljubljana ima na sporedu še tekmo s Proleterjem v Zrenjaninu, ki pa ne more več vplivati na razpored na lestvici, kajti Siškarji imajo Že 3 točke naskoka. 11. kolo ekipnega atletskega prvenstva mladincev Ingolič 2:30.8 na 1000m LORGER 10.7 no trening. , Lučj so se prižgale in zaslišal se 1® oeter žvižg trenerja. , »Fantje, treuiirali bomo nekaj kombinacij blokad. Prosim, da ste ^ri tem pozorni, kajti brez prave s nos ti in zbranosti ne bomo dose-*‘l ničesar!« . Tako se je začel večerni trening Llubljane, ki se ie Po V. kolu tekmovanja v zvezni ligi znašla na vr-lestvice brez poraza in le z enim U^odločenim srečamjem. Z zanima-rioin smo sledili potezam d uti »5 ptv Pujarnih Šiškarjev, ki so morali ,&čkrat ponoviti to ali ono varian-Priznati moram, da skoraj ni-,era mogel verjeti, da ima njihov rener tolikšno avtoriteto, saj je :nano, da je bil še pred nekaj leti 7®mo igralec. Toda tudi on se je v aujem času močno povzpel in^ ker ?a .košarka zanima in navdušuje, ® ie tudi dokopal do solidnih tre-^pmkih sposobnosti. Všeč nam je gj njegova odločnost in na drugi j{rani poslušnost igralcev. Če je ta-sem si mislil, potem mora fak-povezanost roditi dobre rezul- . ^ pen,ing je bil končan in fantje so Porazdelili v dve skupini in ig raji 5a.dva koša. Ljubljana je v polni rrtli- Tega ni bilo težko opaziti, čeprav niso igrali s polno silo. Napad in obramba sta danes že skovana na preciznosti, kar mora moštvu vlivati poguma. Med tremingom, kjer fantje ne pozabljajo tudi na sproščenost v obliki humoria, vlada pravo tovari- Strinjamo se z mnenjem tov. Feguša, ko nam je pripovedoval o skrbnih prinravah Olimpije pod strokovnim vodstvom popularnega Kristančiča. V tem taboru vendarle vlada neko drugo vzdušje. Na cesti sl.v »sneli« igralca Olimpije in državnega reprezentanta Kandusa, aM Po domače »Jarca«, s knjigo pod pazduho, namenjenega na igrišče. »Kam hitiš?« »Kot vidiš, imam sicer knjigo pri sebi, ker študija ne "re zameta vati. Namenjen pa sem na igrišče, kjer imamo dan specialni trening.« »Si zadovoljen z rezultati Olimpije in Ljubljane?« Kandus me ie začudeno -»ogledal, kot bi hotel reči, ali resno mislim ali se norčujem. Sicer res nekoliko smešno vprašanje, saj kaj boljšega si ne moremo misliti, kot je prvb in dru"q mesto na letvici. Toda že naslednji hip je vedel, kam merim in mi je takole odgovoril: »Na vsak način je velik uspeh za slovensko košarko, če bomo tako nadaljevali, kot smo začeli. Toda pri vsem tem moramo biti zelo pre- r v Putnikov »posebni« vlak, ki je po nepredvidenem programu odšel iz Ljubljane že ob pol šesti uri zjutraj kot čisto navadni »osebni«, enakomerna vožnja, neprespana noč, pa še vstopnica za celodnevno »zapadno stajanje« — vse to je zadostovalo, da se sicer na takšnem skupinskem zletu ni veliko govorilo, pač pa samo mrmralo. Slišati je bilo samo zaspane vzdihe: »Pagat, kontra« ali pa »Kje pa smo že?« Niti besedica o tekmi, k! je vsem nogometnim kibicem vrtata že sedem dni po možganih. Ko sem dobrega znanca vprašal, kako da mu je ob tako važnem srečanju primrznil jezik, je na' smrt užaljen dejal: »Na športni alki sem stavil petdesetkrat na Jugoslavijo, ponoči pa sem sanjal, da so zmagali Italijani. Adtjo; še en jurček!« * Torej, tu smo! Kam? To je prvo vprašanje. Mlajši obvezno na promenado (duševna hrana ob pogledu na pomladansko oblečeni nežni spol seveda ne more škoditi praznemu želodcu). Lepo počasi z očmi na peclju jo mahne prva skupina peš tja do »špice«. Starejši počakajo, da je z rak čist, potem pa v oštarijo. Staro pravilo: »Vsak izlet se začne in konča v oštariji« velja tudi v »Inozemstvu«. Tisti, ki so se doma najedli, jo mahnejo v Maksi-mir. 'Seveda, če greš gledat leve, tigre in krokodile, moraš biti sit. Vsi ostali, ki že od rojstva nočejo grupacij, jo po najkrajši poti »stisnejo« v zaželeno stran. In Kranjci smo se utopili v množici, ki danes govori vse jezike, se smeje, veseli, pije in misli samo na tisto minuto, ko se bo 22 levov vrglo na ubogo laptico z -namenom, da jo čim večkrat »gur-ne« v nasprotnikovo mrežo. Skupina znanih ljubljanskih smučarjev (vsi so bili v prvi skupim mlajših) ni naletela na nič posebnega. Obšli so par kavarn, po dolgem iskanju za četrtim »čo-Skom« našli gostilnico In za kosilo pojedli eno žemljico, ker /Im pijače niso hoteli servirali. Opoldne so se odločili za tramvaj. Brez uspehal Zadnji poizkus je propadel zaradi vmešavanja miličnika. Pa so naši vrli smučarji pod vodstvom izkušenega slalomisla Jankota vseeno prišli na cilj, čeprav niso še nikdar tako počasi in težko »vozili«. * Stadion v Maksimira — škatla sardini Skupina Slovencev na «za-padnem stajanju« izigra predpis prireditelja in vso tekmo sedi. Samo nekaj minut tišine na stadionu. Državne himne! Sicer huronsko vpitje »Napred naši!« — »Hočemo Torino, gooool — ...« Proti koncu je odpri »mikrolon« tudi moj sicer molčeči sosed: »Pa dosta je rnomci! Nema smisla viša davatl gotove. Ostavite neslo munlcije 1 za Čehošlovačkal« 3» * Psihozomeler je na stadionu kazal takole: Pred začetkom tekme dviga skupina italijanskih navijačev visoko v zrak svojo nacionalno zastavo. Po prvem golu zastava izgubi na višini! Po drugem ... zastava občutno izgubi na višini/ Po tretjem ... zastava sneta z droga1 Po četrtem ... italijanski kibicl vstajajo in se priklanjajo našim kibiceml Po petem ... Italijani najglasneje navijajo za naše igralce. Po šestem ... Italijani se izgubijo s tribun in z igrišča kot kafra. Je ie tako, Italijanom so bila jugoslovanska tla vedno prevroča. * Povratek zmagoslavja v »ubr-zanem« vlaku. V naš oddelek je sedla luuuuštna punčka (to se nam stalno dogajal) In moj kolega /J še pod vplivom pravkaršne zmage začne dvoriti na tisti vsem oženjenim moškim svojski način: »Ja, tovarišica, saj midva se pa od nekje poznava!« ... ???? ... Pa se oglasi naš doktor Tone; »Ja, seveda, sal tako se vedno mčneU Bre M/iko sten, skoraj nezgrešljiv strelec pri metanju na koš. Skorajda fantastično, kako je zanesljivo metal s približno 7 metrov razdalje. Samo enkrat ali dvakrat je zgrešil koš. Njegovi soigralci so odlični sekundanti in skupno tvorijo harmonično celoto, ki ji je le težko biti kos. V razgovoru s tov. Urekom, ki v zadnjem času »o radiu prenaša košarkarske tekme v zvezni ligi in ki je eden naših vidnih košarkarskih strokovnjakov, smo spoznali, da Kristančičeva četa posveča vso pozornost tehniki in taktiki moderno košarkarske igre in zato ni slučaj, da je Olimpija že več let prav prt vrhu jugoslovanske kakovostne lestvice. »Fantje študirajo košarko in zato ne vprašujmo, zakaj je tudi Olimpija med najboljšimi evropskimi moštvi!« Slovenska košarka dosega,/ kot vidimo, tiste rezultate, ki smo jih že več let pričakovali. Takšen trud m?ora biti poplačan! Želimo samo to, da bi fantje vzdržal težko borbo do konca in da bi bila naša predstavnika v zvezni ligi na isti h mestih kot danes po V. ko’n! L. M. vidni. Tu gre samo za trenutno stanje slovenske košarke, misliti moramo na prihodnjost, ki nam ne obeta ravno lagodnega počitka na današnjih lovorikah. Danes imamo na razpolago dovolj prvovrstnih igralcev in zato nič čudnega, če smo dose-li res lepe uspehe. »Kaj pa to tako skrbi?« »Medtem ko imajo v Beogradu dovo' ’ strokovnega kadra, pri nas močno šepamo. Pa ne samo to. Samo poglej, kako :e na primer z našim igriščem pod Cekinovim gradom. Tekipa s Proleterjem ie pokazala, da je igrišče odločno premajhno in niso mogli priti na igrišče niti tisti, ki so plačali vstopnino. To je na eni strani velika izguba za našo klubsko blagajno, na drugi strani pa ne moremo spraviti na igrišče vse tiste mladine, ki se tokrat tako zelo navdušuje za košarko. Ali ni prav sedaj ugodni trenutek, ko slovenska košarka slavi tolikšne uspehe, da izkoristimo ta propagandni uči pek in uresničimo svojo dolžnost? Prav bi bilo, da nam mefodaimi pomagajo čimpreje razširiti igrišče, na drugi strani pa, da bodisi republiška zveza alt drugi športni forumi prav v 1 etošnji sezoni poskrbijo za potrebne instruk-tonske oziroma trenerske tečaje v večjem številu kot prejšnja leta, Kuj železo, dokler je vroče!« Fant dobro misli in vidi tudi nekoliko naprej. Prav bi bilo, d,a bi te besede temeljito pretehtali na merodajnih mestih. Toda, tokrat nas ie zanimalo, kako vadijo igralci Olimpije pod taktirko "igralca in trenerja Borisa Kristaniča. »Pazi! Skok, šut! Hors« (tako pravijo Dermastij) »hitreje se moraš obračati pod košem! Počakajte fantje, tole akcijo bo,treba še enkrat ponoviti. Moramo j*o popolnoma izpiliti, kajti od nje pričakujem popoln uspehi« Besede Borisa Kristančiča so vžgale. Na dlani je, da igralci Olimpije podrobneje analizirajo posamezne poteze in če ni ustreženo Kristančičevi želji, se vsaka akcija dvakrat ali trikrat ponovi. Pri vsem tem pa je Kristančič pravi košarkarski virtuoz. Opazovali smo ga pri njegovem prodiranju. Ima nekaj svojskega. Žogo drži tako .trdno v rokah, kot bi se mu prilepila med dlani Njegovi soigralci točno vedo, kdaj in kje se morajo kretati, ko on prodira. Kristančič ie tudi izvr- Borba pod košem ie vedno zagrizena ... Kdo bo višji? Kdo bo prišel do žoge? Težko je s tai.inega položaja zadeti koš, toda visoki Dermastja bo z metom čez glavo skorajda gotovo dosegel dve točki Toplak Ivči IZLETNIK .j Vsega nasmejanega smo ga srečali v Ljubljani. »Dobro mi gre«, je začel, »le sonca se moram izogibati. Tako so mi svetovali zdravniki. Za mesec dni potujem na Bled na počitek, potem pa še za kaka dva tedna domov v Maribor.« »In nogomet,« smo ga vprašati. »Tudi ta pride na vrsto še letosic se je zasmejal. »Sredi julija bom šel na ponovni zdravniški pregled, potem pa bom po vsej verjetnosti začel trenirati. Računam, da bom za iesetgsko prvenstvo spet popolnoma pripravljen, čeprav se bom — vsaj na prvih tekmah — težko odločil za kak udarec z glavo.« Tako smo bili takoi sredi pogovora. Najprej smo seveda do podrobnosti »obdelati« nesrečno tekmo s Fiorentino. Toplak pravi, da se sedaj sicer spominja začetka tekme, vendar pa snioh ne ve, kako ie prišlo do poškodbe. Vse. kar ve. ve po pripovedovanju drugih. »Zelo nerodno mi je bilo v bolnišnici,« je pripovedoval, »ko so me spraševali po osnovnih podatkih. Vedel sem, kako se pišem, nikakor pa se nisem mogel spomniti, kje stanujem. Strašno nesrečnega sem se počutili« K sreči se mu je stanje hitro popravljalo in je lahko kmalu zapustil bolnišnico. Seveda pa mora še vedno zelo paziti nase. »In kaj boš na Bledu?«, smo ga še »potipali«. Pa je namesto njega odgovorila kar njegova soproga Vera: »Kopanje, ribolov, veslanje, počitek. Tako so mi naročili, da mora biti sestavljen Ivči jev dnevni ,menu‘.« Odveč ie pripomniti, da smo zakoncema Toplak zaželeli v imenu vseh slovenskih ljubiteljev nogo,-meta srečno pot. O tem, kar nam je Toplak pripovedoval nogometnega«, pa prihodnjič! E. B. bsSsŽ LEK) XIII. Štev. 20. Stran J Zoran Polič: in nase delo Uspehi v gospodarstvu, predvsem povečana proizvodnja kot posledica povečane produktivnosti dela in večletnih investicijskih vlaganj v našo industrijo, nam omogočajo, da napravimo odločen korak dalje, da sistematično pripravimo mere za večletni razvoj (našega gospodarstva, našega kulturnega in drugega življenja .Ekonomski pogoji za perspektivni plan so tu, potrebno ie le, da ugotovimo, kje so ključni prijemi za pospešen, toda ravnomeren razvoj našega gospodarstva in vsega javnega življenja in kateri so ti prijemi v poedinih panogah tega dogajanja. Nujno je zato. da tudi na področju telesne vzgoje, ki je prav gotovo sestavini element družbenega dogajanja pri nas, ugotovimo prav tiste osnovne elemente, ki jih je treba urediti in dalje razvijati ter kako jih je treba urejevati in razvijat;, da bi bilo to v korist našim delovnim ljudem, predvsem pa naši mladini. Pri tem seveda — pri ugotavljanju osnov in smernic prespektiv-r.ega plana namreč — ni mogoče uporabljati samo občih parol o socialistični telesni vzgoji oziroma športu, o vzgoji človeka kot Osebnosti itd. itd., ker to postajajo fraze in to vse- prečestO kar žalostne fraze, ko z njimi soočimo čisto stvarnost na naših igriščih in telovadiščih, temveč moramo dati že znanim in tudi priznanim parolam konkretno vsebino in to z določenim programom, z jasno odrejeno vsebino in metodo dela in seveda tudi z doseženimi uspehi. Osnovno je vsekakor vprašanje programa. Čim govorimo o telesni vzgoji (zaradi jasnosti poudarjam, da uporabljam izraz kot splošni pojem za dejavnost na tem področju, torej vključujem vani tudi šport) se nam nujno postavlja vprašanje ali imamo pri tem nek določeni neme n, ali imamo pred seboj neki cilj, ali pa postavljamo vprašanje samo zato. ker taka dejavnost danes v svetu pač obstaja im ker ne bi želeli stati ob strani, ko vidimo, s kakšnim interesom jo poedinci spremljajo, kako se z njo okoriščajo in kako jo nekateri tudi izkoriščajo. Prav gotovo bi bilo v celoti zgrešeno, če ne bi v zvezi z obravnavanjem problema telesne vzgoje videli predvsem njen družbeni pomen, če bi jo obravnavali samo kot možen element zabave in tudi drugih povsem osebnih interesov vsakega poedioca, ne pa kot važen element družbenega razvoja, ki nujno spada v ono področje, ki ga skupnost ne samo želi, temveč celo mora uravnavati z elementi vzpodbude (materialna in finančna sredstva, priznanja, odlikovanja), pa če je treba tudi z elementi prisiljevanja (obvezna telesna vzgoja po šolali, osnovni principi dela itd.). To je potrebno predvsem zaradi vloge, ki jo lahko odigrava pravilno izvajana telesna vzgoja v zdravstvu, v gospodarstvu, v obči šolski vzgoji in tudi na drugih področjih. Toda govoriti o zdravstvu in telesni vzgoji, o produktivnosti in telesni vzgoji, O zmanjšanju nesreč v proizvodnji jn telesni vzgoji, o povezanosti umstvene in telesne vzgoje itd., se ne pravi govoriti o tem, da bi bilo dobro uvesti to ali drugo panogo športa kot neke vrste zabavo, da bi bilo zanimivo prirejati tekmovanja tako za same tekmovalce, še bolj pa za številne gledalce itd., torej uvajati predvsem vse tisto in toliko, kolikor si vsakdo sam želi — pravzaprav o tem sploh ne bi smeli govoriti v zvezi z resnim razglabljanjem o funkciji telesne vzgoje — temveč se pravi čisto znanstveno ugotavljati odnose, potrebe, vsebino in metode, ki jih je treba uveljaviti in to enotno uveljaviti, da bi telesna vzgoja resnično mogla odgovoriti postavljenim nalogam. Zato .seveda znanstveno Dostavljena telesna vzgoja nima skoraj nič skupnega s tistim, kar si nekdo od poedincev v zvezi s športom slučajno lepega želi ali celo večkrat v krajšem razdobju izvaja. Takšno vključevanje, predvsem v športno življenje, ie lahko le skromen delček skupnih prizadevanj na. področju telesne vzgoje, ki samo dopolnjuje osnovno dejavnosti, ne more je pa nikdar in v nobeni obliki nadomestiti, pod pogoji sedanjih spoznani in sedanjih odnosov poedincev do telesne vzgoje, ko vsekakor bol j ceni jo šport kot izkl jučno zabavo (pa četudi kot tak povzroča izkrivljenje hrbtenice, ne-ravno^erni razvoi poedinih delov telesa in pod.), ne pa kot sredstvo pospešenega gospodarskega, zdravstvenega in prosvetnega napredka. Dognanja o taki vlogi telesne vzgoje še niso vseobče sprejeta in priznana (če to ne bi bilo res, prav gotovo ne bi morali razpravljati o potrebi, da uvedemo na razne, predvsem pa visoke šole, obvezen pouk telesne vzgoje), zato tudi posegamo po merah, ki niso vedno v skladu s svotbodno odločitvijo posameznika, kakor je to n. pr obvezen pouk telovadbe v šolah. V razvoju telovadbe imamo danes (če gledamo iz širših vidikov) že več stoletne izkušnje, prav gotovo pa (če gledamo samo z vidika svojih lastnih spoznanj) desetletne, ki jih ne moremo niti zanikati, niti opustiti v svoji nadaljnji praksi. Te izkušnje nas predvsem uče, da je ne samo mogoče, temveč da je nujno potrebno postaviti določene skupne principe vsemu telesnovzgojnemu delu. Toda to ne morejo biti samo neke splošne parole, v okviru katerih lahko vsakdo počenja kar se mu seveda zahoče, temveč morajo biti to tudi določeni principi v konkretnem delu, ki vodijo do skupnega cilja, ki je postavljen organizirani dejavnosti na področju telesne vzgoje. Konkretne principe je seveda mogoče uveljavljati na več načinov, bodisi samo z vsakim pripadnikom posamezno, bodisi z vsemi (naenkrat. Pri tem lahko govorimo o metodi dela, o sredstvih (predvsem orodjih), ki se jih pri delu poslužujemo, o p redu jakih in trenerjih, o priročnikih in šolah, pa tudi o programu dela. Če imamo pri tem razglabljanju pred očmi vedno osnovni cilj, ki naj ga ima. telesna vzgoja pri nas, ptotem seveda ne moremo dopustiti, da bi bila naša organizirana dejavnost na tem področju neenotna, da bi lahko vsakdo uveljavljal svoje metode dela, da bi različno vzgajali -osnovni kader in da bi uveljavljali različne programe dela. Naši organizirani telesno-vzgojni dejavnosti (torej vključno tudi športu) moramo čim-preje dati enotno, lahko tudi rečemo, nam svojstveno metodo dela, moramo organizirati sistem enotne vzgoje vodstvenih kadrov in moramo pripraviti enoten program dela, ki bo obsegal osnovno dejavnost in tudi razne prireditve (nastope in tekme). Kratko rečeno, ustvariti si moramo enoten sistem telesne vzgoje. Program dela mora predstavljati osnovne obveznosti, ki jih morajo vsi pripadniki organizirane dejavnosti izpolniti, če hočejo zadovoljiti (na preizkušnji osnovne telesne zmogljivosti. Osnovni pragram ne sme biti niti minimalna obveznost, niti administrativni predpiš, ki straši v vsakem društvu, temveč izkustveno in znanstveno dognan obseg dejavnosti, ki jo mora vsak pripadnik obvladati v daljšem ali krajšem razdobju, če hoče za sebe zahtevati priznanje, da je izpolnil tiste (normative, ki odgovarjajo načelom vsestranske telesne sposobnosti. Za obče potrebe zadostuje, če ugotovimo, da se kaže vsestranska telesna sposobnost v določeni stopnji človekove hitrosti, spretnosti, moči in vztrajnosti. Odnos teh kvalitet je mogoče dokaj jasno odrediti, možno jih je pa tudi na vsaki stopnji meriti. Določena stopnja telesne zmogljivosti, ki ni od narave dana, temveč s posebni o vadbo pridobljena, je predvsem odvisna od pravilnosti sistema dela, oziroma od primernosti postavljenega programa. Program pa ne more biti za vsako društvo posebej napisan in strogo postavljen recept, ki govori, katere vaje in kdaj jih mora nekdo vaditi, temveč so to le določena konkretna navodila in obveznosti predvsem vaditeljem. ki govore o tem. kako lahko doseže pri telovadcih določeno stopnjo telesne sposobnosti, kakšne vaje odgovarjajo tej stopnji, kako jih vadimo in kako sposobnost preizkusimo Da ne bo to edini program dela, temveč le jedro, okrog katerega bo zrastel program, potreben in primeren vsakemu posameznemu društvu, pa je predvsem odvisno od sposobnosti, iznajdljivosti in dobre volje p red n jakov im trenerjev teh društev. Kakorkoli postavljeni program mora biti zato predvsem obveza vaditeljskim z/borom, trenerjem in drugim odgovornim funkcionarjem, da na odgovarjajoči način zastavijo svoje delo. da si za vsako delovno uro na osnovi širših zahtev članstva pripravijo določen podroben razpored dela in da svojih uspehov ne merijo po trenutnih zmagah ra raznih tekmovanjih, temveč po dokazani telesni zmogljivosti čim večjega števila društvenih pripadnikov. Na ta način postaja program dela osnovni vzvod pravilnega dela na področju telesne vzgoje, brez katerega organizacija sploh ne more odgovarjati postavljeni nalogi, ostaja na ravni najprimitivnejše zabave, namesto da se dvigne med aktivne graditelje povih odnosov in novih pogojev življenja pri nas. Perspektivni plan na področju telesnovzgojne dejavnosti bi bil torej brez vsake vrednosti, če ga ne bi gradili na programu dela v šolah ter v partizanskih in športnih društvih. Ce govorimo o programu dela v posameznih društvenih organizacijah na področju telesne vzgoje, je treba seveda priznati, da ga je mnogo lažje postaviti v športnih organizacijah, kakor pa v partizanskih, posebno še, dokler v prvih prevladuje tekmovalni element. Vsak športni trener ve ali vsaj mora vedeti, kje in kako lahko ugotovi talente za svojo panogo in kako jih mora pripravljati, da čimpreje dosežejo večje tekmovalne uspehe. Partizanski pred n jak nima tako oprijemljivega cilja. Njemu je osnovni cilj dvig splošne telesne zmogljivosti vseh pripadnikov brez posebnega ozira na nagnjenja poedincev do posameznih panog, v katerih bi morda želeli pokazati svojo večjo sposobnost. Toda to so nasprotja, ki izvirajo iz veljavnih načel in metod dels; Čim uspešneje bomo gradili svoj sistem dela, tem bolj se bodo izravnala ta neskladja, ker bo nujno prevladala enotna osnovna usmerjenost v delu, a to je prvenstveno ustvarjanje splošne telesne zmogljivosti, a šele v drugi vrsti zadovoljevanja posebnih interesov, zato pa tudi uspešnejše doseganje športnih uspehov. Čim pričnemo razgovor o rednem programu dela, se nam skoraj samo po sebi postavi vprašanje, 'ali ga je mogoče postaviti tako, da bo te-lesnovzgojna dejavnost v vseli svojih oblikah izključna zabava, brez vsakršnih drugih obveznosti, ali pa jo je treba vsebinsko vendarle delili po njeni pomembnosti in namembnosti. Trav gotovo bi bilo za vsakogar najprijetneje, če bi bila vsakršna telesno vzgojna dejavnost (torej tudi športna) izključna zabava. Toda to že po samem namenu ni mogoče. Čim jo uvajamo kot element vzgoje, kot prispevek k utrjevanju zdravja in sestavni element borbe za povečano produktivnost dela, je to nujno povezano z zahtevo po rednosti dela, po disciplini, stopnjevanju zmogljivosti itd. Vse to pa ni vedno povezano z zabavo, s prostovoljnostjo, z lastno izbiro vadbe in podobno. Lahko pa je seveda vedno prijetno. Se tako navdušenemu atletu, plavalcu, nogometašu ali odbojkarju večkrat preseda redna vadba, ki je potrebna za dosego rezultata, za uspeli moštva. Toda četudi pri tem niso odločilni neki predpisi, obstajajo vendarle moralne norme, želja za uspehom in občutek določene osebne odgovornosti, da športnik vendarle ostaja v trdi vadbi. Se težje je tam, kjer poedinci sip lob nimajo nekih posebnih želja, tekmovalnih ciljev ali drugih ambicij, ki bi jih vezale na določen način dela Tu bi tel e snov/.goju a dejavnost, ki bi odgovarjala izključno željam poedincev, dobila lahko prav čudne oblike. Zato program teiesnovzgojne dejavnosti (pa najsi bo partizanske ali športne) ne more hiti niti zbir želja posameznikov, niti zbir nadrobnih izkušenj številnih društev, temveč mora zaradi cilja, ki ga postavljamo telesni vzgoji, odgovarjati znanstveno dognanim izkustvom, določenemu sistemu in seveda določenemu namenu. Zato pa poudarjamo, da mora biti osnovni program enoten. Podajanje snovi mora biti čimbolj zanimivo, ker se da tildi na tak, torej v bistvu zabaven način, doseči lepe uspehe. Toda to ne more in ne sme biti prosta zabava vseh in povsdd, temveč najbolj sistematično in principom postopnosti odgovarjajoče delo. Zato pa tudi ugotavljamo, da je potrebno vso tclesnovzgojno dejavnost deliti v tri osnovne oblike: 1. redno osnovno vadbo, 2, redno posebno vadbo in 3. razvedrilno vadbo. Osnova vsej dejavnosti, da bi biila sistematična in v skladu z osnovnim ciljem, je vsekakor redna osnovna vadba, ki naj ustvarja osnovne pogoje telesne zmogljivosti, brez večje zahteve po nekih tekimovailnih uspehih ali zmagah. Tudi pri tej vadbi nikakor ne odstopamo od zahteve, da mora biti prijetna in zabavna, toda zabava ni njen osnovni namen, temveč le oblika, v katero ovijamo osnovno dejavnost, da bi bila za poedince sprejemljivejša in da bi jih tako — večkrat tudi zoper njihovo voljo ali vsaj mimo nje — privedli do višjega cilja, to je do povečane telesne zmogljivosti. Razvedrilna telovadba — četudi to morda ni najboljši naziv — pa ima dobesedno ta cilj. Služiti mora izključno zabavi. Zato se poedinec vključi, če hoče, dela kakor in dokler hoče, ni vezan na neko postopnost vadbe, niti na nek cilj izven zabave. Seveda je tudi tu važna vzgojnost take zabave. Toda pri tej obliki telovadbe igramo košarko zato, ker se z njo najbolje zabavamo, igramo nogomet, iker nam prav to ob tem času prija, tečemo, plavamo in smučamo brez vsakršnih pravil in namenov, ker nam pač tako ugaja. Vloga prednjaka in trenerja je pri tej obliki vadbe omejena bolj na pasivno opazovanje, kakor pa na aktivno pomoč, ker se vključuje le, če to posamezniki ali skupine žele. Četudi bi si težko zamišljali delo brez te oblike, bi bilo pa seveda popolnoma napak, če bi jo hoteli uveljaviti kot zameno za redno osnovno vadbo. Je le njeno dopolnilo, ki sicer dviga interes predvsem za športno obliko dela, ki pa ne more — ker ni niti redno, niti sistematično delo, niti ne odgovarja zahtevi, da ustvarja višjo splošno telesno zmogljivost — postati osnovno delo. Redna posebna vadba je bistveni element telesnovzgojnega dela. V športnih organizacijah je to osnovna oblika dela, v partizanskih^ pa nujno dopolnilo za vse tiste, ki žele ali potrebujejo dodatnih telesnih naporov, ki hočejo večjih uspehov tudi na tem področju in ki imajo posebna nagnenja do poedinih oblik telesnih vaj. Danes je povsem jasno, da sta ti obliki dela, t. j. rtedna osnovna in redna posebna vadba tesno med seboj povezani, da sta funkcionalno celo odvisni in da zato ne moremo zapirati oči pred dejstvom, da zavestno usmerjanje telesnovzgojnega dela In njegovo vključevanje v določene višje cilje (ne pa seveda njihovo izvajanje samo zaradi nekih trenutnih uspehov) terja sistematično, programsko in znanstveno utemeljeno delo, ki vedno bolj povezuje vse oblike telesnovzgojnega dela, ne pa da morda išče ostrih meja med eno in drugo dejavnostjo, kar je bilo" tipično za predvojne čase, kar pa danes samo kaže — kjer in v kolikor to še obstaja — da še delujejo sile, ki bi hotele preprečiti, da bi telesna vzgoja služila družbeno naprednim smotrom, ki zahtevajo, da telovadba ostaja sama sebi cilj in zato seveda tudi ne kažejo posebnega odpora zoper vse negativne pojave, ki še mnogokje spremljajo naš današnji šport. Samo po sebi se s tem postavlja vprašanje tekmovanja, našega odnosa do tekmovalne metode dela in s tem tudi vrednotenje samega športa. Mnoga partizanska društva, prav tako pa tudi nekatera vodstva partizanske organizacije, ponekod sramežljivo, diru go d zopet odkrito ali celo odločno zagovarjajo metode tekmovanja, ne da bi govorili o osnovni metodi dela, dopuščajo tekme, ponekod se celo izključno orientirajo nanje, ne da bi pomislili na povezanost tekmovanja z rednim, najmasnovnejšim osnovnim delom, športna društva zopet — ne da bi spremenila način dela — široko propagirajo masovnost, če- tudi jiih logika samega procesa v njihovem delu vedno znova prepričuje, da sedanji način tekmovanja nujno terja izbrance, fizično sposobne za določene večje, včasih celo pretirane napore in seveda tudi za nadpovprečne uspehe. Vendar je oči to, da zaenkrat samo tak način dela more zagotoviti poedrncem in društvom zmage na tekmovanjih (to pa je še vedno v mnogih športnih društvih osnovni cilj). Kdo ima prav in kje je resnica? Prav imajo tisti, ki zahtevajo masovnost, tisti, ki zahtevajo tekme in tisti, ki iščejo zvezo med enim in drugim. Nimajo pa prav tisti, ki v partizanski organizaciji postavljajo v prvi plan tekme, in tisti, ki mislijo, da športni, to je tekmovalni način dela, ni povezan z redno najširšo osnovno vadbo, kakršna bi morala biti danes v partizanskih društvih. Ni slučajno, da sta se pri nas razvili in se še razvijata dve osnovni obliki dela, toda nemogoče oziroma napačno je, če skušamo postavljati eno v nasprotje z drugo ali eno celo likvidirati zaradii »interesov« druge. (Konec prihodnjič) Zaščitni znak je jamstvo za kvaliteto izdelkov »ELANOVI« loparji za perjanico (badminton) so enakovredni najboljšim inozemskim izdelkom 0 — Ptuj — Preteklo nedeljo je bilo v Ptuju okrajno prvenstvo v partizanskem mnogoboju. Sodelovalo je 16 ženskih in 11 moških vrst, skupno 170 tekmovalcev. Med mlajšimi pionirii in pionirkami je zmagalo društvo Markovci, pri starejših pionirjih in pionirkah pa Dornava. V prijateljski rokometni tekmi so mladinke iz Ptuja porazile gimnazijo Ormož 6:0, mladinci iz Ptuja pa ormožko gimnazijo z 20:15, • — Žiri — V proslavo »Dneva mladosti« je partizansko društvo izvedlo uspelo akademijo. Izkazale so se zlasti mladinke na dvovišinski bradlji, pač pa smo pogrešali članov, tako da so morali vrzel izpolniti člani iz Gorenje vasi kot gostje. • — Idrija — Prejšnjo nedeljo je bilo zaključeno prvenstvo primorske nogometne podzveze. Prvo mesto si je priborilo moštvo idrijskega Rudarja (16 točk), ki mu sledijo Postojna (13), Koper (11), Primorje-Ajdovščina (10), Tabor-Seža-na (4) in Anhovo (4). Idrijski nogometaši sO pokazati odlično formo, saj so v zadnjih tekmah porazili Tabor 2:0, Postojno 5:2 in Anhovo kar 8:2. Zlasti je v moštvu solidna obramba, doc im napad večkrat ne zna 'izkoristiti vseh priložnosti . S — Tolmin — Tudi v Tolminu in okoliških vaseh se marljivo pripravljajo na meddruštveni nastop partizanskih društev, ki bo 9. junija. Na tej prireditvi bodo sodelovale tudi šole, tako da bo predvidoma v Tolminu nastopilo najmanj 600 tekmovalcev. Nastop bo generalka za I. slovenski festival v Ljubljani. Domačini upajo, da bodo na nastopu videli tudi našega državnega reprezentanta Dušana Furlana, ki je na vajah v JLA v Tolminu. 0 — Vrhnika — Partizansko društvo je organiziralo tečaj za orodne telovadce, ki ga vsako nedeljo vodi znani strokovnjak v tej panogi tov. Miro Longyka. Razen tega bo tudi letos partizansko društvo organiziralo ob morju taboren je za najboljše pripadnike. Te dni so se pričela nadaljnja gradbena dela v malem bazenu za cicibane, tako da bo verjetno do začetka kopalne sezone bazen izgotovljen. Pionirski odred je organiziral avto-moto tečaj za pionirje, ki ga vodi avto-ntoto društvo. Pionirji se vežbajo na majhnem avtomobilčku, ki ga ie malim podarila SZDL Navdušenje med pionirji je seveda nepopisno. • — Tržič — PD Tržič je minulo nedeljo organiziralo smučarske tekme za »Bračičev memorial«. Zmagal je Jemc (Enot) pred Krmeljem in Primožičem (oba Ljubelj). • — Kranj — Na strelskih tekmah v počastitev »Dneva mladosti« so prejšnjo nedeljo na Primskovem zmagali domačini s 600 krogi pred strelci iz Predoselj (595 krogov). Okrajna zveza »Partizan« v Kranju ie organizirala za svoja društva okrajno prvenstvo v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo nad 100 igralcev. V počastitev »Dneva mladosti« bo ŠD Mladost organi za ralo več tek-mtovanj, zlasti v odbojki in v atletiki. Tudi ŠD Triglav pripravlja za »Dan mladosti« vrsto prireditev. NTK Triglav bo izvedel srednješolsko prvenstvo Kranja, plavalni klub pa pripravlja plavalno prireditev za kranjske šole. Košarkarji imajo v načrtu izvedbo turnirja mladinskih moštev Gorenjske. 0 — Litija — Pretekli torek le bil tu tradicionalni »Tek zmage«-Pri članih je 'zmagal Tratnik (Odrl preti Svetino (O) in Repičem (Svb med mladinci pa Mazi (Sv) pre Češarkom (Part.-Laško) SREDNJEŠOLCI SO DOBRI AI1EII nbonahodn Na plavalnem tekmovanju v Bu-'Vet kot 200 dijakov in dijakinj bo, kakor tudi za kvaliteto in or ga- diimpelti so bili doseženi naslednji se je zbralo na srednješolskem prvenstvu Slovenije v atletiki, ki bilo v sredo v Ljubljani. Čeprav se tudi ni nič čudnega, saj smo videli mnoge, zlasti izvenljubljanske šole, te km ovain j a niso udeležili, je prvenstvo v celoti popolnoma zadovoljilo. V tem smislu se je izrazil tudi inšpektor Sveta za šolstvo LRS tov. Vinko Knol. ki je o tekmovanju rekel tole: »Srednješolsko prvenstvo v atletiki je dobro uspelo. Lahko rečem, da bolje kot smo pričakovali; To velja tako za udelež- pomembnejši rezultati: 200 prosto Nyeki 2:11.6, 100 m metuljček Tum- __________ =m| _____ pek 1:04.0, 100 m hrbtno Kovaes mnoge tekmovalce, ki jih že pozna- L07.5, ženske: 100 m prosto Sebo nizacijo.c Rezultati prvenstva so bili res na dostojni višini, kar pa mo z atletskih tekmovanj, Če gledamo listo rezultatov (tudi po 30 in 40 jih je v elni disciplini), lahko opazimo precej pri vrhu tudi imena, ki jih doslej nismo zasledili na atletskih tekmovanjih. Organizacijo prireditve so imeli v rokah profesorji telesne vzgoje in so jo solidno izpeljali, čeprav je na trenutke rahlo zaškripalo, predvsem zaradi velikega števila nastopajočih. Z eno besedo, prireditev je zadovoljila. Bila je kvalitetnejša in boljše obiskana kot podobne v preteklih letih. Pomembnejši rezultati: dijaki — 100 m Sblarevič (IX. g. Lj) 11.5, Korošec (GSS) 14.6, Pilgram (I. g. Lj) 11.7, 1000 m Ingolič (V. g. Lj) 2:37.3, Bregar (Kož) 2:40.0, Kočevar (V. g. Zvezni kapetan za ženske, prof. Lj) 0:42.5, višina Rojko (V. g. Lj) 181 1:09.5, ricziky 1:14.2. 100 m metuljček Littome-1:17.4, 100 m hrbtno Boros 10 Slovenk med kandidatinjami za reprezentanco Vranič iz Novega Sada, je določil kandidatinje za državno žensko atletsko reprezentanco. Izbral je naslednje atletinje: 100 m, 200 m in 4X100 m: Sikov ec (KI), Babovič, Bogič-Lanc, Bednjanec (Mlad), Gru-bič (CZ), Unterreiter (Mar), Stamejčič (O), 800m: Slamnik (KI), Knez (O), Safer (Mlad), Rajkov (Vojv), 80 m ovire: Babovič (Mlad), Stamejčič, Bajželj (O), Rajnholc (Senta), OstrPvška (Br), višina: Leposavič, Jovanovič (CZ), Stanulovič (Vojv), Panič (Senta), daljina: (Stamejčič, Bajželj (O), Grubic (CZ), Rečnik (Ki), krogla Usenik, Hudobivnik (C), Borovec (Varaž), Perovič (Senta), Bilič (Ml), disk Borovec (Varaždin), Matej-Nagy (Vojv), Homo-lja (Mlad), Hudobivnik (O), kopje Kaluševič (CZ), Perovič (Senta), Koeka ('Voj v), J us e tič (Sar). AZJ je določila atlete in atletinje za nastop na različnih mednarodnih tekmovanjih. Nastopili bodo takole: Sofija 24.—26. maj Račič (kladivo), Lešek (palica), Petru šle (110 m ovire), Varšava 8. in 9. junij Mugo-ša (3000 m), Lorger (110 m ovire), Bezjak (kladivo), Use ni kova (krogla), Carigrad 8. in 9. junij Puc (110m ovire), Radišic (800m), Bati oš e vi č (disk), Atene 8. in 9. junij Potrč (N. mesto) 181, Pucelj (TSS) 170., daljina Ponikvar (Kam) 6.24, Končan (ST6 Kran j) 6.09, Jan (I. g. Celje) 5.90, krogla Rojko (V. g. Lj) 16.00, Čihar (Gozd) 15.63, Potrč (N. m) 15.35, 4 X 100 m IX. gim. — Ljubljana 46.2, GSS 46.7, TSŠ 47.3, dijakinje — 60 m Škrjanec (VIL g. Lj) 8.2, Leban (ESŠ Celje) 8.3. Kavčič (IX. g. Lj) 8.4, 500 m Puc (V. g. Lj) 1:22.3, Rehar (I. g. Celje) 1:25.5, Goršin (N m. 1:26.5, višina Kunta- Anglija je že dobila Ur potni list za Švedsko ANGLIJA : DANSKA 4:1 Venturi, Bean, Boniperti, Pesaola, V četrtek je bila v Kopenhagenu ^sio’ Gratt£n- ,^n,t.uorpi.’ kvalifikacijska tekma za svetovno fe? ’ tandolfinl’ Pivatelh “ nogometno prvenstvo med reprezentancama Anglije in Danske. Prvi so dosegli vodstvo Danci po Jen-senu, izenačil pa je Haynes, tako da se je prvi polčas končal z rezul- nje: Fiorentina 15, Nice 12, Dinamo Se cehi. Končno stanje tekmovanja za pokal Grasshoppers je po zadnji tekmi Schalke : Fiorentina 2:3 nasled- talom 1:1. V nadaljevanju so igrali Danci le z 10 igralci in v tem času prejeli še 3 gole. Dva je dosegel Taylor, enega pa Atyeo. V tej prvi kvalifikacijski skupini je stanje sedaj naslednje: Anglija 6, Irska 2, Danska 0. Odigrani bosta še tekmi Irska : Anglija in Danska : Irska, ki pa ne bosta več mogli vplivati na končni vrstni red. Anglija je s tem postala četrti finalist svetovnega prvenstva za avtomatično kvalificiranima Nemčijo in Švedsko ter Brazilijo. Po katastrofi v Zagrebu bo prišlo v italijanski reprezentanci do mnogih sprememb. Italija igra namreč 26. maja v Lisaboni kvalifikacijsko rič (XII. g. Lj) 141, Kotnik (N. m.) _ ______J1A , 138, Cvikl (II. g. Celje) 138. dalji- Kadar se spoprimejo profesionalni tekmo za svetovno prvenstvo s Por na Škrjanec (VII. g. Lj) 4.88, Reč- boksarji, takrat ni šale. kajti v po- tugalsko. Od igralcev, ki so doživeli ni k (I. g. Celje) 4.75, Tnbižan klicnih borbah gre pač za denar, težak poraz v Zagrebu, so izločili (Kam) 4.29, krogla Abramič (Kam) Da je res tako, vidite na svetovnem Lovafija, Segata, Virgilija. Prinija 10.37, Rupar (učit. Lj.) 9.41, Kožar prvaku Rayu Robinsonu, ki je oblit in Orzana. Kandidati za* Portueal-(učit. N. m.) 9.29, 4X100 m Novo od krvi (ne od nasprotnikove, mar- mesto 56.9, TS6 56.2, VII. g. Ljubljana 56.9. and.idati za Portugal sko pa so: Buffon, Bugatti, Cervato, več od lastne) kakor kakšen mesar Magnini, Grava, Rota, Bernasconi, Chiappella, v klavnici,.. Fontana, Ferrari«, Zaključena je kolesarska dirka Praga—Berlin—Varšava Petrovič izvrsten (9. lesto vskupni oceni) V četrtek je bila zaključena ve- Dirko po Romanski Švici je dobil 400m v času 55.2 kar ie ra TnfiiHnn.mftno uaioco rcl-o zJ Ir L- o r v o n cc -z RVi -4,7 Ll 1 „ — „ 4 a « ’ •*c Vipotnik (600 in 1500m), Pavlovič £ka mednarodna kolesarska dirka Francoz Forestier ki je za 15 se (kopje), Vucelič (110m ovire), Hel- v^seli^^efrovič je^dosegel T= ga 15. Ifn^lO1 junij1 Lorge r (110 m o vi- s svojim devetim mestom v končni re), 'Mural (1500m),. Usenikova oceni velik uspeh, našli kolesarji pa (krogla), Kaluševičeva (kopje), Sze- se kot ekipa niso uveljavili. Proti ged 16. junij trije najboljši tekmo- koncu jim je, kot kaže, zmanjkalo "V.alci z državnega prvenstva v partizanskem maršu nastopijo v maratonu, London 5. avgust Mugoša (2 milji). kondicije, saj so biili proti koncu vedno slabši: Rezultati: IX. etapa Gorlitz—WroeIaw (188 km): 1. Brit-tain (VB), 2. Duinitrescu (Rom.), Jana Carlesija in za 1:04 Švicarja Kohl e la. Letošnja dirka po Nizozemski je imela 8 etap. Končala pa se je z zmago Belgijca Van Looya pred Nizozemcema Van Estoin in Van den Brekelom. _ nov svetovni rekord v tej disciplini. Pred nekaj dnevi ie Rusinja Itkina tekla 55.8. Rekord na 400 m priznava Mednarodna atletska zveza šele od 1. januarja letos, in sicer pa ima najboljši rezultat že omenjena Itkina, ki je pred 4 leti tekla že 53.9. Angleški tekač Dorek I b-botson, ki ga poznamo tudi z lanskoletne- Zadnjo etapo kolesarske dirke po ga prvenstva Beograda, je v Oxfor- V zadnjem »Biltenu« AZJ objav- 3. Klevcov, X. etapa Wroclaw—Kato- iiajo spisek vseh klubov, ki so se Prijavili za ekipno prvenstvo Jugoslavije v posameznih kategorijah, f ti članih je 11 ekip (4 iz Slovenile), pri članicah 13 (5), pri mlajših J6 (7), pri starejših mladincih 20 o), pri mladinkah pa 15 (7). wice (190 km): 1. Butzen (Belgija), 2. Grunwa-ld (N). 3. Hiller (Šved), 6. Petrovič, 24. Valčič, 25. C ve j in, XI. etapa Katoivice—Lodz (215km): 1. Proost (Belg), 2. Kapitanov (SZ), 3. Paradovvski (Polj), 59. Petrovič, o , . v , 40. Ješič, 41. Cvejin, XII. etapa sedaj ze razpolagamo z vrstnim l0(jz—Varšava (140 km): 1. Če repo ,edom, ki so ga dosegle ekipe starejših mladincev in mladink prete- Luksemburgu je dobil Francoz Barone, d očim je zmagovalec v skup-*ui oceni Gerard Saint. ITALIJANSKI FINALE V RIMU Veliki mednarodni ieniški turnir v Rimu se je končal dokaj presenetljivo, saj sta se pri posameznikih srečala v finalu prvič v vsej zgodovini tega turnirja dva Itali- du pretekel 1 miljo v času 4:00.6. Ibbotson je tudi eden izmed enajstih tekačev, ki so doslej premagala štiriminutno mejo v teku na 1 miljo. Lani je namreč tekel 3:59.4. (Zagreb) 11, Austria (Dunaj) Schalke 6, Grasshoppers 6. Pred zadnjim kolom nogometnega prvenstva Francije si je moštvo St. Etienne že zagotovilo naslov prvaka, saj ima že 47 točk in drugo-plasirani Lens zaostaja za 4 točke. Na zasedanju odbora za srednjeevropski pokal, ki ie bilo v Budimpešti. so določili pare za letošnje tekmovanje. Letos bodo sodelovali klubi iz Avstrije, ČSR. Madžarske in Jugoslavije. Vsaka država mora obvezno postaviti dve prvoplasira-ni moštvi državnega prvenstva. Klubi so razdeljeni v dve skupini, in sicer tako, da igrajo prvi v I. kolu Jugoslavija 1 : ČlSR I in Madžarska I : Avstrija II, v drugi pa Avstrija I : Madžarska II in ČRS II : Jugoslavija II V II. kolu toraio zmagovalci obeh tekem I. in II. skupine. Prvo kolo bodo igrali 39. junija in 7. julija, drugo 14. in 21. julija, finale na 28. julija in 4. avgusta. Na atletskem tekmovanju v Fres-nu v Kaliforniji so bili razen izenačenega svetovnega rekorda na 4 X 100 y po Abilenu doseženi še naslednji boljši rezultati: 100 y Morrovv 9.4, King 9.5, Agostini 9.5, Dennis 9.5, 5000 m Truex 14:14.5 rekord. 12.0 y ovire Campbell 13.8, daljina Hermann 7.70. palica Gut-tovvski 4.57, Mat los 4.42, Morris 4.42, Roubanis 4.42, krogla Vick 16.89, disk 0'Brien 51.91, kopje Held 77.)89. Tudi svetovni rekorder v teku na 800 m. Belgijec Roger Moens, je že v začetku sezone v odlični formi. Na tekmovanju v Toureoingu je pretekel 800 m v času 1:49.9. Veliko presenečenje na atletskem tekmovanju v Oslu je pripravil nemški metalec kopja Will, ki je z rezultatom 73.91 m premagal olimpijskega zmagovalca in svetovnega rekorderja, Norvežana Egi ja Da-nielsena, ki je dosegel 73.40m. *"ui- »sirsava (hu kih;: i. veicipu- •„ Finalni rezvllati- nnsaran vič_(SZ), 2. Wtoczkowski (Poljska), $ p^SgeK M '‘ SČriT(U) feMh mladincev m mladink prete- 3 Kaniianov (SZ) 7 Cveiin 10 Pe- i v v : ui; nedeljo v I. kolu svojega zvez- t'rovi C 37. ješič, "končna’ ocena: ?jL6:2’ p0?^A^n,,C V ??°Te„r tM.QVt.ow se pKi&.ii&uje času 10 sekund na 100 m BeSa prvenstva, Slovenske ekipe^ so *e razvrstile takole: mladinci: l.Kla-“jvar 17.151, 2. Ljubljana 16.632, 3. Ldred 15.883, 4. Branik 14.596, 5. "Joboda 13.892, 6. Maribor 13.462, 7. *Partizan«-Žalec 11.868, mladinke: trovič, 1. 2 3. Ješič, Hniistov (Bolgarija) Brittain (VB) zaostanek 6:27, , , Kapitanov (SZ) 11:39, 4. Froost c J n' -Q.A, -0 (VB) : Knode (ZDA) 1:6, 9:7, 6:2, moške dvojice: Hoad-Fraser (Avstralija) : Pietrangeli-Sirola (It) 6:1, 6:8, 6:0, 6:2, ženske dvojice: Long- K1-?« (Avstral) , 6. Ililler (Šved) 15:22, 9. Petrovič (Meh) 6:1, 6:1, mešane dvojice: L Maribor *To 381 2 Odred 9348 3 Ji Nemčija, Lo!lg!A ’ (Avstral.-Oile) : Bloo- S i S ".......................... tiubljana 7742, 6. Svoboda 7520, 7. - Li'tija 6750, 8. >Partizan«-Zalec "^8. Kakšen ie vrstni red v držav- nem merilu, še Hi zrna no. pač pa ve- po Španiji: 1. Loreno (bp) 84:44:.», °io to, da sta največ točk pri mla- 2. Babamontes (Šp) zaostanek 8:11 fncih zbrala Crvena zvezda 3. Rmz (bp) 9:34, 4. Da Silva (Fort) '18.472) in Partizan (18.146) 14:32, 5. Gemmiani (Fr) 17:07. slavij ja. Končni vrstni red kolesarske dirke me,r-Howe (VB-Avstral) 6:1, 6:1. Iz Varšave poročajo o novem rekordu v metu kopja za ženske, ki ga je dosegla Figvver z znamko 32.53 m Dober ie bil tudi Rut s 60.66 m v metu kladiva. Ruska atletinja Pavlina Lazare-va-Solopova je pretekla v Moskvi Dvakratni olimpijski zmagovalec v Melbournu Bob Morrovv, je v štafeti Abilena, ki je s 39.9 izenačila svetovni rekord na 4 X 110 y, pretekel svojo predajo, to je 100.58 m v času 9.5, kar kaže, da bo v doglednem času lahko pretekel 100 m tudi v času 10.0, kar so doslej mnogi strokovnjaki prištevali med nemogoče stvari. Na tekmovanju v Moskvi so bili najboljši tekmovalci v troskoku, med njimi zlasti Jevgeni} Čen, ki je skočil 15.94 m. Za njim sta se uvrstila Fedosejev s 15,73 in Gavri- v na lov s 15.71. Najboljši rezultat" ženski konkuremci pa je 2:06.2 800 m, ki ga je dosegla svetovna rekorderka Nina Otkalenko. Na nekem univerzitetnem tekmovanju v Filadelfiji je olimpijski zmagovalec Ro n Delanev zmaga] v teku na 1 miljo z rezultatom 4:06.7. Naročajte se na „POLETM Raymond Lambert: REKORD M UMRLIMI Raomo-nd bo razdelil četo na dvoje. Postavil bo l^orišče na 4360 metrov visoki planini in obe skupini ®°sta tvorili zvezo, ena med Bedingom in planino, druga pa med planino in jezerom. Večer nam mine med vročičnim pripravljanjem Zadnjih priprav. s Lambert, Zimmermann in jaz bomo odšli naprej, ^iangelin pa ne bo smel zapustiti B©dinga, dokler ni na potu zadnji tovor. Toda besedo vrnem zopet »Bari sahibu« in tudi jaz Učeni na ves glas: »Zdaj pa ti, RapmondU... sedmo poglavje Bosi v snegu, 5400 metrov visoko Kakor smo težko čakali sporočila Jeana Jugea z ^ayedbo, kje je postavil izhodiščno- taborišče in z P>som poti, po kateri bi lahko šli tudi mi z vso mo- gočno kolono kulijev in šerp, ki bo spravila tovore čez Hadengi La, smo vendarle malo razočarani. Prejete novice niso posebno ugodne, kajti prelaz se nam zdi težak in visok, saj dosega 5400 metrov. Se dan pregovarjanj, da dobimo k ulij e in uspe nam zapustiti Beding. Po dveh urah hoje se šerpe odločijo ustaviti pri taborišču na 4630 metrov visoki planini. Okoli tabora stoji nekaj majhnih hišic, kajti to je planšarija za jake. Kadar ne dežuje, nas obdaja megla, šotore postavljamo v blato in v brozgo odlagamo tudi tovore, potem ko jih zavarujemo kakor pač vemo in znamo. Transport predstavlja že hud problem, kajti čelna ekipa je odnesla s seboj le za nekaj dni hrane. Poslala nam je S. O. S. s prošnjo, da jih čimprej dohitimo, kajti pričenja jim zmanjkovati živeža. Ker nismo imeli dovolj kulijev, da izvršimo celotno prečenje v eni sami potezi in ker nismo mogli opremiti ljudi z derezami, kaj šele s čevlji, so opravili vse to v tibetanskih škornjih, večina brez očal, uporabljajoč le jakovo dlako, ki so si jo nastavili pred oči, da bi zmanjšali škodljivost žarkov. Večkratna nošnja je bila potrebna, da so šli vsi tovori na pot. Jaz sem odrinil z drugo kolono, sestavljeno iz osmih kulijev in dveh šerp. Prespali smo v taborišču, ki smo ga postavili na višini 4900 metrov, točno pod sedlom. To je že drugi dan, saj smo dan hoda rabili od Bcdinga do taborišča na planini, drugega pa od tam do taborišča na ledeniku 4900 metrov visoko, to je više kot je Mont Blanc. Od tam smo nadaljevali in opravili pot v enem dnevu, preostala ekipa pa je potrebovala zanj tri. Na 5400 metrov visoko sedlo sem prišel ob dveh popoldne in na vse kriplje sem se mučil, ko sem silil ljudi, da so se navezali. Kuliji so hodili še naprej po ledenikih kot po stezah do trenutka, ko je eden od naših šerp — tisti, ki je nosil denar — zdrknil v razpoko. Le njegov tovor ga je zadržal v padcu. Po zaslugi te nezgode mi je uspelo odmotati svitek vrvi in navezati celo ekipo. Toda spočetka niso hoteli nič slišati, branili so se navezovanja in se držali za roke. Končno jim je le uspelo sestopiti, doseči moreno in od tam izhodiščno taborišče. Ves vesel s e ni se sešel z Lochmatterjemjugeom in Bertholetom. Naslednji dan smo odposlali kulije in jim dali sporočilo za Claude Kogan, Zimmermanna in Stangelina. Razložili smo jim, kako bodo lahko najhitreje spravili ves material čez sedlo. Ves ta čas je nebo kakor na kljub monsunu jasno. Da pridobim na času, se odločim izvesti z Lochmat-terjem majhen raziskovalni pohod v smeri proti Gau-risankarju. OB DNEVU JUGOSLOVANSKEGA RADIA V i ©la TONI SAILER na Japonskem »Dragi poslušalci! Na sporedu je športna odda a: Športniki pozor!« Takole nas vsak petek ob oddaja pod naslovom: Športniki pozori« lakote nas vsa* petek ob 17.18 uri opozarja radijski napovedovalec na športno oddajo, ki ji vedno radi prisluhnemo. In spet v torek ob 18. uri, ko je na sporedu športni tednik, slišimo zanimive podrobnosti s športnih igrišč. Danes bi ob Dneva radia, ki ga vsako leto praznujemo 15. maja, nekoliko več spregovorili o športnih delavcih v radiu, ki se trudijo, da bi zadovoljili številne poslušalce. Brez tradicije... Začetki niso bili lahti. Do leta 1)49 smo poznali samo profesorja Draga Ulago kot prvega m edinega reporterja. »Radio Ljubljana je dobil športno uredništvo, prevzel ga je Slaviko Tiran, ki še danes z uspehom vodi, seveda precej širši uredniški odbor kot pred osmimi leti. »Težko je bilo takrat. Bil sem po^ polivoma sam. le sem in tja so mi pomagali, kakor Petek Božo, Adamič Bara ali pa Petrin Ernest. Brili smo vsi samouki, saj tradicije ni bilo,« Tako nam je pripovedoval Slavko Tiran, ki se je ravno pripravljal na odhod v BratistavjO, od koder borno spet slišali po radiu glas napovedovalca, ki nam bo skušal prikazati kako irotekajo dogodki na nogometni tekmi med Češko in Jugoslavijo. V razgovoru s sodelavcema tov. Tirana, Hvalo Beno-tiom ,i.n Urekom Stankom, srno izvedeli, da je bilo do danes v radiu nad 44)9 živih športnih reportaž. Prenašali so vsa važnejša srečanja z nogometnih igrišč, atletskih stez, dalje veslaške, plavalne, koledarske, teniške, kajakaške, letalske, avtomobilske in druge prireditve in povsod doživeli prijetne, pa tudi ne-všečne dogodivščine. Radio Ljubljana se še posebej zavzema za nekatere športne prireditve, ki jih skuša čim lepše posredovati športnim ljubiteljem in ostalim radijskim poslušalcem. »In katere so te prireditve,« smo vprašali. »Prav gotovo mednarodne nogometne tekme, ki obetajo velik športni užitek in jih poslušalci pričakujejo s posebnim zanimanjem. Ne smemo pa iti mimo planiških dogodkov. Tu nam vedno pomaga naš najstarejši radijski napovedovalec in sodelavec profesor Drago Ulaga, ki je že leta 1939 prvič prenašal smučarske prireditve iz Bohinja. Mnogo smo se že naučili, vemo pa, da nam še veliko manjka, saj je znano, da je slovanski jezik za 'živo reportažo zelo težak;« Tudi to se zgodi Radijsko delo se razlikuje od časopisnega novinarstva. Tu posega vmes tudi Hehnično delo in z njim vse ovire in težave, lot nastajajo pri direktnem napovedovanj u. Za primer nam je urednik športne rubrike Radia Ljubljana povedal tole: »Ko je bilo na Bledu evropsko prvenstvo v veslanju, smo naleteli še na posebne teža v e. Prenašali smo kar s čolna. Prav pri finalu ženskih osmercev pa smo morali krepko krotiti svoje živce. Prireditelji so prestavili to tekmo za pol are in s tem naredili pravo zmedo med radijskimi napovedovalci. Imeli smo samo dve liniji in eno od teh, ki jo je pre j imel na razpolago zagrebški napovedovalec tov. Delič, smo morali oddati Nemcem. Kaj n a ni je prcostajato, kot da smo našo linijo podaljšali od Ljubljane do Zagreba in znani napovedovalec Mladen Delič je napovedoval kar za vso Jugoslavijo. Tudi to se zgodi in radijski napovedovalec mora biti pripravljen na vse.« Nekaj statistike Do danes je Radio Lj«Mjaaa prenašal 72 nogometnih takem, in od teh samo Slavko Tiran 50. Najdaljši prenos, ki ga je imel Slavko Tiran, je bilo srečanje Jugoslavija : Anglija v Ljubljani, točno 112 iminut brez odmora. Fre teklo leto je bilo v Radiu Ljubljana posvečenih športnim oddajam 5831 minut, ali z drugimi besedami — 1943 tipkanih strani gradiva. Prav gotovo je radio najboljši posredovalec in propagator športnega udejstvovanja, saj nam lahko posreduje tudi takšne dogodke, ki jim ne moremo prisostvovati. To delo je težavno in združeno s precejšnjimi žrtvami. Tovariš Slavko Tiran nam je za zaključek razgovora rekel takole: >Danes je veliko laže kot prejšnja leta, ko sem se sam boril za dobro športno gradivo in s tem tud i za dobre sodelavce. Ogromna je sprememba od prvih začetkov pa do danes, saj smo slednjič vendarle v uredništvu trije novinarji, čeprav nas bo v k tolikem zapustil tovariš Beno Hvala, ki se !x> posvetil televiziji. Morala pa bomo še veliko storiti, da bomo kos vsem velikim nalogam, ki nas še čakajo na niši razvojni poti.« -ar Toni Saiier, trikratni olimpijski zmagovalec v Gortini d’Ampezzo, se je pred nedavnim mudil v Toki ju na Japonskem. Pri nekem sprejemu na avstrijskem poslaništvu v To-kiju so znanega smučarskega tekmovalca predstavili članom japonske cesarske hiše. Malo pozneje pa je olimpijskega prvaka sprejel še japonski prestolonaslednik Akihito. Toni Saiier — povabila ga je japonska smučarska zveza — je prispel na Dalj-nji vzhod skupaj z avstrijskim smučarskim mojstrom J oslom Riederjem. Kot glavna senzacija med bivanjem obeh avstrijskih smučarskih asov v japonski prestolnici je bil prav gotovo »ekshibicijski slalom«, ki so se ga kot gledalci seveda udeležili vsi Japonski smučarski mojstri. Med obiskom v kraljevski palači se je prestolonaslednik Akihito — o njem vedo povedati, da je prav tako navdušen smučar — pol ure razgovarjal z avstrijskima smučarjema o problemih smučarskega športa. Ob tej priložnosti so se pokazali tudi mnogi drugi vodilni funkcionarji japonskega olimpijskega komiteja, Smučarske zveze, kakor tudi zastopniki diplomatskega zbora ter posameznih ministrstev. Poseben pečat temu sprejemu pa je dala prav udeležba skoraj vseh japonskih olimpijskih mojstrov. Toni Saiier je moral pred vsemi zbranimi gosti vnovič pripovedovati o »bitki stoletja« v Gortini d*Ampezzo, zlasti pa o poslednjih njegovih, uspehih, ki jih je dosegel v Amčriki. Novinarji in reporterji so se na uvodnih straneh tokijskega časopisja na široko razpisali o tem dogodku. Pred nekaj dnevi* se je Toni Saiier vrnil v Avstrijo. Čeprav so ga japonski tovariši zadrževali, češ naj bi imet v Toki ju vrsto zanimivih predavanj o smučarski tehniki, tega vendarle ni mogel storiti. V kratkem bodo namreč v Mtin-chenu začeli snemati prvi Sailerjev film z naslovom: »Das Leben Lst doch schdn« (Življenje je vendar lepo). Da pa ne bi prišel v nasprotje s strogimi pravili za amaterske tekmovalce, Saiier v omenjenem filmu ne bo igral vloge smučarja. Honorar za film je za nemške razmere razmeroma nizek, saj znaša komaj 6000 nemških mark. Filmski producenti so & relativno nizek znesek opravičili s tem. da mladi Saiier pri snemanju filmov Še nima zadostnih izkušenj. Ker pa ima Toni Saiier veliko dialektoloških posebnosti Avstrijca iz okolice Kifczbuhela, bodo po končanem snemanju njegove dialoge ponovno posneli oziroma sinhronizirali. Ali ste že poravnali naročnin®? ALI NAJ VSE STROŠKE NOSI SKUPNOST? Z naglimi koraki s« približujemo I. .slovenskemu festivalu telesne kulture oziroma glavnini festivalskim dnevom, ki bodo od 25. junija do 1. julija v Ljubljani. Povsod se že marljivo pripravljajo za to prireditev, ki bo nedvomno najmogočnejša telesnovzgojna manifestacija v naši ožji domovini pred in po osvoboditvi Ob festivalu pa se spet srečujemo s problemom, ki ga poznamo v vseh naših organizacijah že dolgo vrsto let: denar! »Le kje naj vzamemo dettiar za kroje, za obleke, za vožnjo, za copate, za .. .c. Tako in podobno slišiš te dni marsikje jadikovati tega ali onega funkcionar; ja, pa naj bo v partizanskem ali športnem društvu. Da. denar! Res, tega marsikje primanjkuje in precej društev se ne more povzpeti do zaželenih uspehov ravno zato, ker jim primanjkuje — cvenka. Lahko trdimo, da vlada v večini naših osnovnih organizacij velika s k tonalnost, saj vemo, da marsikje tekmovalci potujejo na razne prireditve na lastne stroške, sami kupujejo športne rekvizite, drese, trenerke itd.^A vendarle. vselej je treba poslušati tudi drugo plat zvona. Poslušajmo jo torej tudi ob festivala. Kakor verno, bodo glavne festivalske prireditve deležne- znatnih milijonskih dotacij, k; bodo šle.za prehrano tekmovalcev, za nabavo .slame (prenočišča), za regres pri vozninah itd. Udeleženci festivala bodo dobivali celodnevno prehrano (trije obroki) za pičlih 150 dinarjev. razlika v višji čemi bo pokrita z dotacijo. Tudi prenočišča bodo udeleženci festivala v Ljubljani.dobili popolnoma brezplačno. 'Voznina tudi ne bo visoka: vsi tekmovalci imajo itak 5#% popusta pri vožnji zaradi skupinskega potovanja, razen tega pa bodo društva uživala na ostalih 50% Se znaten popust (regresi, ki ga bodo krili republiški organi. K temu je treba dodati še druge olajšave in ugodnosti, ki jih bodo udeleženci festivala uživali v Ljubljani (brezplačna vožnja ■na avtobusih, trolejbusih, tramva- jih, brezplačen ogled prireditev itd.). Strokovnjaki so izračunali, da bo vsak nastopajoči za 3-dnevuo bi vali :e v Ljubljani (hrana, stanovanje) in—vožnjo plačal okoli 750 dinarjev, kar je res malo. Torej, kot vidimto, je druga plat kolajne pokazala, da bodo udeleženci festivala vendarle uživali znatne ugodnosti rti prednosti, ki jih bo morala prispevati skupnost v obliki večmilijonskih dotacij. Razumljivo je, da je to prav, kajti še nikoli ni bilo sličnih prireditev mogoče izvesti tako, da bi si udeleženci v celoti plačali sami vse stroške, torej tako, da ne bi bila potrebna nikakršna pomoč skupnosti (dotacije), A vendarle, nastane vprašanje, do kje in do kakšne mere je prav, da takšne prireditve podpremo in k-e bi vendarle mogli m morali zahtevati, da nekaj žrtvujejo tudi posamezniki. Nastane pa tudi vprašanje, kakšne oblike in prijeme bi lahko uporabili, da bi razbremenili skupnost, družbo od dajatev v obliki podpor. Kakor je iz gornjega razvidno, bodo udeleženci festivala vendarle deležni znatnih ugodnosti. Ali je potemtakem prav, da bi skupnost morala, kot v večini primerov doslej. za vsako ceno plačati prav vse, od prevozov in prehrane, pa do zadnjega kroja in do zadnjega para copat? Ali nimajo končno tudi fiz-kulturniki od festivala veliko osebnih ugodnosti, ki jih ostali, tisti, ki ne bodo nastopili v Ljubljani, ne bodo uživali? 4Ii ne bi n. pr. mogli zahtevati, da sl članstvo samo nabavi vsaj telovadne kroje? Vemo iz dosedanje prakse, da je bilo za slične prireditve nabavljenih že na tisoče in tisoče krojev, a čez leto ali dve b teh krojih ni več ne duha ne sluha. Enostavno, lastniki so jih porabili ne samo pri vadbi, marveč tudi v vsakdanjem življenju (to velja zlasti za copate, športne majice, krila, bluze in -pod.). Ali ne bi mogli danes že zahtevati, da si vsaj člani in starejši mladinci, ki so že zaposleni, sami nabavijo takšne stvar:? Mn e n ra smo Ha bi bil potem tudi 'i ' K J ... E Po državnem prvenstvu v kegljanju Velik uspeh Slovencev Moštvo kranjskega Triglava osvojilo naslov državnega prvaka, na drugo mesto se je uvrstila Ljubljana — Med posamezniki od 4. do 10. mesta iz-izključno slovenski tekmovalci V sredo je bilo v Kranju zaključeno letošnje državno prvenstvo v kegljanju, ki se ga je udeležilo 18 moštev in 94 posameznikov. Tekmovalci iz Slovenije so dosegli največ uspehov, saj sta se kar dve vrsti iz Slovenije uvrstili na prvo in drugo mesto. Medtem ko smo z a prvo mesto Kranjčanov več ali manj pričakovali, pa nas tem bolj preseneča odlično drugo mesto Ljubljane, ki ga je to moštvo doseglo predvsem zaradi velike izenačenosti svojih tekmovalcev Novi državni prvak Triglav je s 5226 keglji postavil geijšek in Hladnik prebila »kegljaški zid« (900 kegljev). Kljub temu, da so prva tri mesta odšla iz Slovenije, pa moramo biti tudi s uspehi posameznikov nadvse zadovoljni, saj so se od 4, do 10. mesta uvrstili sami Slovenci. ____________________Rezultati — moštva: 1. Triglav (Ambrožič M. 890, Turk 825, Debe-nov državni rekord. Po treh letih- lj_ak 849, Starc 898,_ Ambrožič L. 846, so Slovenci spet odvzeli primat tekmovalcem iz sosednje Hrvatske. To jo prav gotovo največji povoju: uspeh slovenskih kegljačev. Tudi ostali slovenski ekipi, mariborski Branik in celjski Beton, sta sa dobro uveljavili, meditem ko nas je nekoliko razočaral ljubljanski Gradis, ki ja zasedel šele D, mesto. Dosedanji dvakratni državni prvak, Grmoščica iz Zagreba, je pristal šele na tretjem mestu. Med posamezniki so imeli kegljači iz Hrvatske več sreče, saj sta Po- Martelanc 918!) 5226, 2. Ljubljana 5002, 3. Grmoščica (Zgb) 4980, 4. Bratstvo (Zgib) 4962, 5. Branik 4913,, 6. Medvedgrad (Zgb) 4903, 7. Parti-zap (Bgd) 4989 , 8. Novi Sad 4878, 9. Beton (Celje) 4866, 10. Zenica 4863, 14 Gradis (Lj) 4812 itd. Posameznik!: 1. Pogeljšek 907, 2. Hladnik 900 (oba Gr ), 3. Buneta tovo pa je bila njegova najjepsa poteza tri minute pred koncem igre. Žogo je dobil na desnem krilu in preigral dva nasprotna igralca in idealno podal v sredino. Pr-1 inče vic se je sicer za žogo zagnal, vendar je bil njegov trud zaman, saj mu je ušla tik pred nosom. In spet je imel žogo Rud inski, toda s centra. Uprizorili so napad po desni strani, ko je žogo prejel Voj-ta in jo oddal Dvoraku, Krivokuča se je dobro namestil in preprečil največje zlo, pri tem pa bil tudi Zrušen in Jugoslovani so se dokopali do žoge. Krenili so po desni strani in Mesaroš je Oddal žogo na sredino, kjer se je znašel Rudinski in lepo »potegnile Že smo mislili, da bo streljal, ko ga je v kazenskem prostoru spotaknil češki branilec in naše levo krilo je obležalo na tleh. Švicarski s-odnik je brez pomisleka pokazal na belo točko, čeprav so Čehi protestirali. Na strel se je pripravil Tasič in verjetno ni bilo človeka na igrišču, ki bi podvomil, da bo moral češki vratar že drugič kloniti. Toda doživeli smo neprijetno presenečenje. Tasič je vzel kratek zalet in lahko rečemo, malomarno in lahko streljal v spodnji levi kot. Vratar Ruf us se je sunkoma vrgel za žogo in jo obdržal v rokah. Razočaranje med gledalci je bilo veliko. Kar takšnega res nismo pričakovali, najmanj od Tasiča, ki je vendarle resen nogometaš, ki navadno ne zataji In v tem znamenju je potekal pravazprav ves drugi polčas. Vrstili so se menjajoči napadi, toda naši nogometaši so vendarle imeli pobudo večidel igre v svojih rokah. ! CEHI IGRAJO SUROVO Že v prvem polčasu smo opazili, da Čehi igrajo ostreje kot običajno gledano na naših igriščih. Ostro so Startali na prvo žogo, kar jim je tudi nekaj časa prinašalo dokajšnjo prednost. Toda v drugem polčasu se je ta ostrina spremenila v precejšnjo surovost in švicarski sodnik je večkrat prekinjal igro in opominjal igralce. Cehi so hoteli izenačiti rezultat in so nekajkrat po krilih silovito pritisnili. V 50. minuti ie desni krilec Cadek prodrl v obrambni prostor Jugoslovanov in silovito streljal Krivokuča je bil na^mestu, ftxLa udarce je bil tako močan, da žoge ni mogel ujeti, ampak jo je najprej o-dbil in Šele nato ujel. la* koj za tem so se skušali oddolžiti češki branilci SO morali opaziti, da Prav dobro je, če naredimo primerjavo jim je on najinevamejši, zato so med tekmo A-rcprczentanc, ki smo jo gledali to budno čuvali. In vendar jim jp včeraj v Bratislavi to med današnjim sre-|e enkrat spretno ušel, toda ni x--=— imel sekunda nta, ki bi njegovo akcijo učinkovito zaključil. Rezultat, ki so ga naši dosegli v prvem polčasu je torej ostal in minimalna zmaiga ni mogla zadovoljiti številnih gledalcev. Ko je sodnik ocfžviž-gal konec tekme, so se gledalci razšli, ne da bi pozdravili naše in Češke nogometaše, kd so jih danes oči vidno razočarali. lajave p® iekmi Inž. Slavko Miloševič, trener naše reprezentance: »Zmaga je zaslužena, vendar ni izražena z zadostnim številom golov. Če bi izkoristili enajstmetrovko, bi dosegli še najmanj tri gole. V prvem polčasu je bila igra hitra in lepa. V drugem delu pa moštvi nista mogli vzdržati prehitrega tempa in zato igra ni bila več tako zanimiva. bi Tasič izkoristil bi bili še bolj za- Mesaroš: »Če enajstmetrovko, do voljni.« Tomič: »Imel sem tremo, vendar sem zadovoljen.« Dr. Kepak, vodja reprezentance CSR.: »Igra v prvem polčasu je bila lepa in zanimiva na obeh straneh. Obe moštvi sta imeli precej ugodnih priložnosti. V drugem delu Igra ni Dira V ec lamu MUimna. ug-uuuiu |jni™uvau. , v... up..... Sodnik nas je prikrajšal za enajst- pa sta obe moštvi igrali slabse. Ud metrovko, ki bi jo moral dosoditi '------i—™ v nrvem nol- zaradi prekrška nad Mujičem. Vsi naši igralci so se dobro borili in Jugoslovanov mi je v prvem polčasu najbolj ugajal Prlinčevič, v drugem pa Kaloperovič, Milutinovič In Šifcič. Od naših igralcev moram pohvaliti Čadeka, Rufusa in Cimra, kapetan gostov: »Menim, da je naš napad izgubil tekmo, saj je danes igral zelo slabo. Precej zaslug za to imajo jugoslovanski krilci, ki so spretno razbijali naše ’ ", „ . .. napade. Dve neizkoriščeni prilož- Tasic, kapetan: »Zadovoljen sem našega Dvoraka r prvem pol- z zmago, ki na[ bi bila majhna od- jagu gta precej slabo vplivali na dolžitev za včerajšnji poraz, rrl Preseneča me trda igra jugo- streljan ju enajstmetrovke sem v sloyansklij, igralcev. Od vaših i-gral-zadnjem trenutku spremenil odiio- .• najbolj ugajali Krivo- čitev in sem namesto v desni kot, - - - - - - " " " '' ,B_____ so -- se s tem skušali oddolžiti za včerajšnji poraz našega prvega moštva v Bratislavi. Čeprav je težko posebej pohvaliti kakega našega igralca, saj so se vsi trudili, se mi zdi, da sta bila Kaloperovič in Prlinče-vic najboljša. Gostje so bili fizično močnejši od nas.« Čanjem »rezervnih« moštev v Ljubljani. Nekdanja B-reprezentanca, ki smo ji po Olimpiadi takorekoč peli slavo, nas še zdaleč ni zadovoljila, kot ni zadovoljila številne gledalce, ki 30 prišli ito bližnjih to daljnih krajev. Bilanca obeh tekem je pravzaprav za Jugoslavijo porazna, kajti v Bratislavi smo doživeli poraz, v Ljubljani pa nismo znali izkoristiti prednosti domačega igrišča in vzpodbujanja učinkovite zmage željnega občinstva. Kot rečeno smo od B-rcprezentance več pričakovali. Toda razočarani smo. Zmaga je sicer ostala doma — to to nam je edino opravičilo — toda ne moremo pozabiti enajstmetrovke, ki jo je poslal Tasič v roke češkemu vratarju. To je menda že njegova takorekoč tradicionalna napaka, ki pa bi jo kot izkušen igralec ne smel zagrešiti. Tudi sicer je bU precej nezanesljiv, česar ne moremo trditi za njegovega kolego Kaloperoviča na mestu desnega krilca. Le ta je bil zelo ekspoziven, pošiljal je napad v ogenj in večkrat tudi sam poskušal realizirati razne možnosti. Vendar sporazumevanja med krilsko vrsto in napadom ter obrambo ni bilo v taki meri, kot bi si želeli. Sikič je v obrambi nekajkrat sicer uspešno posredoval, tem slabši pa je bil Tomič na mestu levega branilca. Tudi Krivokuča je še vedno v senci našega »velikega Vladimirja«, saj danes v mnogih primerih ni bil preveč zanesljiv pri obrambi. Najneumor-nejši je bil Prlinčevič, ki pa sam ni mogel izpolniti vseh nalog napada. To pa zaradi tega, ker se niso sporazumevali med seboj Mesaroš, Antič in on, medtem ko je Mujič pokazal sicer neko mero borbenosti, spuščal pa se je v prevelike »driblinge«, ki so bili zanj mnogokrat neuspešni. Mimo Prltočeviča nas je v napadu zadovoljil še Rudinski, ki pa tudi ni imel vedno sreče pri svojih akcijah. Skratka, ta reprezentanca bi potrebovala verjetno še več -ogrevanja In morda močne dirigentske roke. Te pa je zlasti danes manjkalo, kajti robustni, skoraj vso tekmo celo žejo grobi Čehi, so razbijali napade naših »plavih«. V veliki meri so gostje sami doprinesli velik delež k temu, da se je ta tekma izrodila v pravcato brcanje po nogah in r mnoge prav nešportne prekrške, ki jih pa švicarski sodnik Gunde — ki je bil po našem mnenju proti Cehom dokaj popustljiv in tudi sicer neodločen v presojanju prekrškov — ni znal po »mednarodno« zatreti. Bil je prava podoba enega izmed domačih slabših sodnikov to je sodil takorekoč v slogu tekma. Ce dodamo k temu še, da sta bila tudi mejna sodnika Krajnc to Epert dokaj nesigurna pri svojih nalogah — kar velja zlasti za Eperta — potem lahko rečemo, da je sodniška trojka v veliki meri doprinesla svoj delež k oceni za to tekmo: slabo. Cehi so bili — kol rečeno — zelo grobi in če jih primerjamo z njihovimi kolegi is A-reprezcntance v Bratislavi, niti senca ne proti njim glede športne dostojnosti. Reprezentanti v Bratislavi so bili sicer ostri in odločni, toda boriti so se moško in na športni način. Tega pa pri belo-plavih v Ljubljani nismo videti. Nič čudnega ni, če je bilo splošno mnenje — izraženo pri mnogih današnjih obiskoval- cih te tekme — slabo. Zmaga je sicer ostala doma, toda preskromno izražena in nevredna igralcev kot so Tasič, Mujič, Antič, Mesaroš in še nekateri, o katerih smo slišali že mnogo hvale. T. B. streljal v levega.« Krivokuča: »Zadovoljen sem z zmago.« Mujič: »Zmagali smo zasluženo, vendar zmaga ni izražena z zadostnim številom golov.« Rudinski: »Menim, da bi morali premoč v prvem polčasu bolje i?-koristiti. Naše moštvo je pokazalo dobro igro in posebno mlajši, ki 90 cev so mi najbolj ugajati Krivokuča, krilci, Mujič in Prlinčevič.« STATISTIČNI PODATKI dobro. Čehi vendar pre- v dir proti cesKim vratom, »n metr0vlri igral zelo mu ie šel nasproti branilec Sta- dober nogomet, n Mujič je bil Piljen oddati šablonsko.« V. republiški turnir v namiznem tenisu Triglav boljši od Ljubljane Kranj, 19. maja. Danes je bil v Kranju V. seniorski turnir v namiznem tenisu, na katerem so nastopiti skoraj vsi najboljši slovenski igralci namiznega tenisa, ki so zastopali 9 klubov. Od 8 disciplin, ki so bile na programu, so v petih zmagali Kranjčani, Rezultati — moški (14 ekip): finale: Ljubljana : Triglav 5:4, ženske (6 ekip): finale-. Triglav I. : Triglav III. 3:1, posamezno moški A-finale: Teran : Tomažič 3:2, ženske: Trampuš : Plut 3:0, moški B: Dolenc : Svoljšak 2:1, pari — moški: Kern-Tomažič : Kostaojšek-Mlekuž 2:1, ženske: Bognta-Dolenc : Plut-Teran 2:0, mešani: Plut-Teran : Trampuž-Kern 2:0. Turnir pionirjev Maribor, 19. maja. Na stadionu v Ljudskem vrtu je mladinska komisija Mariborske nogo- akV&SSfiSKNSflS ».>•: tem mu ie šel nasproti branilec Sta- . . j ^ ( i? S',. ssžr-sSS poslal žogo tik pod prečko. Opazili smo, da so naši preče i popustili v borbenosti itn požrtvovalnosti. Razen zanesljivega Milutinoviča, ki. ie izvrstno posredoval v odločilnih trenutkih in razdiral vsako češko akcijo, ni bilo dejansko prave povezave med obrambo in napadom. Zato so posamezniki kakor Mujič, Antič m Prlinčevič skušali na svojo pest prisiliti češkega vratarja k predaji. Čvrsta češka obramba pa je z lahkoto razdirala takšne individua.ne napade, ki niso prinašali nič drugega kakor nezadovoljstvo m tezo med gledalce. Vrstili so se prekrški za prekrški in imeli smo občutek, kakor da gledamo nogomet, ki ga igrajo drugorazredna moštva, »tole naj bo reprezentančna tekma«, so godrnjali gledalci, ki jim m šlo v račun, kar so videli na igrišču. Zares, naše občinstvo že itak nuna priložnosti videti dobrega nogometa, zato je bilo negodovanje upravičeno in na mestu. »Daimo plavi!« se je sem in tia le slišalo, toda ti vzpodbudni klici so bili pač glas vpijočega v puščavi in nič več. TUDI TOPLAK NEZADOVOLJEN Tekmo je gledal tudi naš znanec in igralec Crvene zvezde r<>Pj?k- kl je sedel za novinarskimi sedežu Kar v slavo mu ni šlo, ko^so naši na-padalci večkrat prav začetniško grešili »Naši znajo vendar»e bolje igrati in tudi navdušiti gledalce«, i e pripomnil. ko so napadalci upropascali tudi uajzrelejše priložnosti za do-šego gola. E n.a takšnih ie bila v minuti, ko se je Prlinčevič nekaj časa igraj Skal na 'evem krilu in se naenkrat sam znašel pred praznim golom. 'Vratar Ruf us je nespretno posredoval in obležal nekaj metrov od svojih vrat. Prlinčevič pa namesto da bi takoj izkoristi: zrelo Priložnost, ie neka i trenutkov okleval in žoga se mu ie kotalila .med noga-mi. To na je bilo dovoli, da se^ie češka 'obramba zbrala in odločni levi branilec Mraz ie. s same gotove črte sunil žogo v polje In posledica takšnega igračkanja? Vihar nezadovoljstva med gledalci, ki so 7„ačeli ostro protestirati z vpitjem in žvižganjem. NEKAJ USPELIH PRODOROV RUDINSKEGA Menda je bil Rudinski naš najboljši napadalec, ki je skušal povezovati igro in tudi doprinesti svoj delež. Zdaj je bil na levem krilu, zdaj na desnem, znašel se je tudii na mestu srednjega napadalca CSR-B FLRJ-B Goli 0-0 1-0 Koti 2-4 4-0 Enajstmetrovke 0-0 1—0 Offside 2—3 1—2 Prekrški li—ta 12—9 Roke l—i 1—1 Glavni ant 6-2 2-3 Stranski out 8—7 5—10 Streli na vrata 6-0 10-13 Streli mimo vrat 2-1 6—6 Indirektni streli 0-0 * 1-0 (Prva številka se nanaša na ruga pa na drugega.) prvi polčas, Jčo ŠjC ¥Si fa&ije naše reprezentance... Prijetno, kajne, v svoji hiši spre- krat izvrženo parolo: »Napred plavi, jemati sorodnike tistega prijatelja, napred naši!« (v cirilici zato, ker v ki ti jo včeraj dobro izpraši! lija- reprezentanci ni nobenega Slovenca), če! Temboli. ker ne veš. s kakšnim y drugem pa smo bolj žvižgali, ker metne podzveze izvedla turnir pionirskih moštev za prehodni pokal. Zlasti je ugajala igra mladih igralcev Branika II. Končni pregled uspehov jo tale: Maribor I (6 točk), Branik L Branik II. (3), Kovinar-Tezno (3), Manij. (2). Bergant (6) bor Okrajno prvenstvo v malem rokometu Onnoi. 19. maja. Okrajna zveza »Partizan« iz Ptuja je danes v Ormožu priredila turnir v malem rokometu, na katerem je sodelovalo 5 moških to 3 ženske ekipe. Pri moških je osvojil prvenstvo Ormož, ki je v finalu premagal Ptuj z 10:8 (4:4), v ženski konkurenci pa jo prvo mesto osvojila Gorišnica, ki je premagala Ptujčanke 2:1 (2:0). Pišek lobe! ie že v »roza« majici Včeraj se je pričela letošnja kolesarska dirki »Po Italiji«. Tokrat nastopa 119 kolesarjev v državnih moštvih Belgije, Francije, Nizozemske in Španije, v moštvih italijanskih tovarn in pa mešanem luksemburško-svicarsko-italijanskem moštvu. V prvi etapi je skupina 13 kolesarjev skoraj za glavnino in kolesarji, ki si na ta način že takoj gotovili manjše prednost. Današnja etapa je bila nekaj posebnega. Dolga je bila le 28 km, toda kolesarji so morati voziti vos čas v hrib, razen tega pa so startali tudi s posameznim startom. Kot jo bilo pričakovati je bil najmočnejši lanskoletni zmagovalec dirke Luksemburžan Gani. Rezultati: 1. etapa Mi-ano — Verona (191 km): 1. Van Steenbergen (Beig) 4:16.01, 2. Poblet (Sp), 3. Baffi (It), 4. Jan-sen (Beig), 3. Manic (It), 6. Calvi (It) v času zmagovalca. II. etapa: Verona—Bosco Chiesa-nuooa (28 km na kronometer): t. Gani (Luks) 55:04, 2. Geminiani (Fr) zaostanek 56 sek., 3. Defilippis (It) 1:13. 4. Bohot (Fr) in Bal-clini (It) 1:15.6, Pobiot (Sp) 1:47, 7. Moscr (It) 1:49, 8. Favero (It) 1:52, skupna ocena: 1. Bohot (Fr) 5:12.2(1, 2. Poblet (Sp) zaostanek 27 sek., 3. Gaul (Luks) 37, 4. iornara (It) 49, 3. Fabbri (It) 58. Nogometno prvenstvo Italije ITALIJA — V. kolo: Fiorentina : Atalanta 0:1, Lanerossi : Bologna 2:1, Spal : Genoa 1:2, Roma : Juvcntus 2:3, Internazionale : Lazio 0:t, Torino : Milan 2:2, Sarapdorla : Napoti 1:0, Udinese : Padova 0:0, Palermo : Triestina 2:1. Vrstni red: Milan 46, Fioren-tina 33, Lazio 37, Udinese 34. Vzhodna Nemčija : Wales 2:1 etapi je saupma V kvalifikacijski nogometni tekmi za sve-2 minuti prehitela tovno prvenstvo je danes reprezentanca Vzhod-SO jo sestavljali, so •'-*==- - ’ nremamila Wales i r začetku dirke ne Nemčije v Leipzigu premagala Wales 2:1 (1:1). Gole so dosegli Charles za Wsles ter Troger in Wirtz za Vzh. Nemčijo. V Baselu sta se v kvalifikacijskem srečanju pomerili enajsterici Škotske in Švice. Gostje so zasluženo zmagati z 2:1 (1:1) in si s tem že skoraj zagotovili uvrstitev v finale, ker so že premagali Španijo, ki pa je igrala komaj neodločeno s Švico. Angleški nogometaši pa so v kvalifikacijah nastopili tokrat v Dublinu proti Irski, Srečanje se je končalo neodločeno 1:1 (1.0). Madžarski boksar Laszlo Papp, trikratni olimpijski zmagovalec, je v Kolnu prvič nastopit kot profesionalec. Premagal je visoko po točkah Nemca Brands. Ameriški atlet Dave Sime je na tekmovanju v New Torku izenačil svetovni rekord na 100 y z rezultatom 9.3. Zvezna moška odbojkarska liga Mladost : Železničar 2:3 (15:12, 15:8/9:15, 12:15, 14:15) Crvena zvezda : Jugoslavija 2:2 prekinjeno če! Tembolj, ker ne veš, s kakšnim zahrbtnim namenom ti namerava razložiti svojo navzočnost. Vse preveč imamo v mislih včerajšnjo klofuto. Kajti včeraj se je zgodilo. ★ Kaj se je zgodilo? Pravzaprav nič posebnega. Spet smo tam, lej er smo bili pred enim letom. Res nerodno v šestih dneh (spet nesrečna 6) izgubiti »silno« slav-o, ki smo se je po tolikih mesecih dotaknili samo za par dni. Mastni naslovi doma in v inozemstvu: »Jugoslovani — streptomicin za nogometaše,« »Elit za nasprotnika,« »Jugoslovanski futbalski voz dolazi opet na prvi kolosek«, »Naš nogometni orkester sestavljen iz samih prvih violin« itd. In tem violinam so se od silnega navdušenja tako hitro potrgale strune. Morda slab material? Kdo ve? — Dirigent Tomanič? •k Po mojem je temu kriv »profesorski« poklic. Kajti vsi smo ves teden verjeli, da so naši dečki »profesorji nogometa«. In ta profesura je fantom stopila v glavo. Profesorja si pa itak lahko predstavljate. Vedno po malem važen in raztresen. Celo pozabljiv^ Kajti naši »profesorji« so pozabili, kako se nadigra nasprotnika, kako se daje gole in kako se zmaga. Pozabili so pravzaprav vsev Najbolje bo, če jih v bodoče ne jemljemo več resno. ★ Danes smo se torej spoprijeli drugič. Z drugo garnituro Dali smo en golček, to pa je tudi vse. Res, da smo videli še marsikaj. Dva dobra vratarja, »šefa« naše obrambe Milutinoviča, potem pa izbrano vrsto preizkušenih drro-lerjev. V drugem polčasu se je sploh samo driblalo, tako da se mi je porodila tale misel: če v B reprezentanci »dribljajo« do onemoglosti, potem v A lahko samo še do nezavesti! Nič čudnega, če je »lcibic« za menoj ugotovil: »Pri taki igri nas lahko še Indijanci bosi namažejo za tolažbo!« Za tisti drugi gol, ki bi sicer moral biti, pa ni bil, velja tole staro pravilo madžarskega trenerja: enajstmetrovke sploh ne moreš dobro loviti, lahko jo samo slabo streljaš. Sicer pa v množici slabih strelov eden več ali manj — kdo bi se jezil. In res se nismo! * Občinstvo! Gledalce mislim! Pravijo, da jim ni žal 500 dinarjev, kajti predtekma je bila »prima«. Sicer smo se pa vedli lepo. Ker je reprezentanca dala samo t gol, smo temu primerno zmetali sorazmerno malo Cocta steklenic na »dirkališče«. V prvem polčasu smo navijali v glavnem z že preizkušeno in tisoč- je takšna »Špraha« v Evropi razumljiva vsem narodom. Res, od prireditve so bile gledalcem najbolj všeč specialne košarka-patike švicarskega sodnika ★ In še ena s trening tekme pretekli četrtek. Ko je stidnik že gledal na štoparico, je trener reprezentance dejal: »P rod užite pet minuta.« Takrat pa igralci: »Drože audija. Zašto ne sviraš kraj? Os ječam u noži, da treba svirati kraj.« Ko bi fantje imeli »osječaj« v nogi kdaj je priložnost za strel na gol, potem ne bi stvari pred golom tekle takole: »Na! G urni je til Ja ne p rimam odgovornosti!« »Jok! Neču ni ja! Pokušaj ti.« »A zašto ja, kad možeš ti ...« Itd. Sicer pa. to so že skrivnosti. »dri-b-linga«, v katerega se mi, laiki, ne razumemo. - , Mi vemo samo to, da v Ljubljani ne moremo izgubiti tekme, čeprav igramo slabo ali dobro. Miko Tudi Gren med pisatelji Ko je znani švedski nogometaš Gunnar Gren pred osmimi leti zapuščal domovino, da bi služil kruh. kot protecionaleo v Italiji, je napisal knjigo »Od zelene trate do Wembleya«. V knjigi opisuje svojo nogometno kariero od prvih začetkov na travniku, pa do olimpijske zrna* ge švedske reprezentance leta 1948 V Londonu. Sedaj bo, kot kaže, lahko zaključil svojo nogometno kariero. Začel je namreč svoj zadnji del nogometnega življenja, ki bi ga lahko, če bi napisa1 zopet knjigo, imenoval »Od Italije do z®" lene trate«. Sedaj igra namreč spet »* onem igrišču, kjer Je s svojo kariero začel. Pristopil je namreč ‘k svojemu nekdanjemu klubu Oergryte. Motoristi za »Dan mladosti« Ljubljana, 19. maja. Ljubljanska avto-mot’ društva so v čast »Dnevu mladosti« skup»’ organizirala ocenjevalno vožnjo. Proga je P6" tekala od Ljubljane preko Iga, Turjaka, Tl’ borske jame, Ponove vasi, Šmarja, Velikeg8 Lipoglava, Dobrunja s ciljem v Ljubljani V generalnem plasmaju je bil prvi Cibaša (Koper) na motorju Tomos 125 ccm, 2. Maro' (Ljubljana) na Mopedu 50 ccm, 3. Otalič (P* dovljica) na Mopedu 50 ccm. Vasin državni prvak Beograd, 19. maja. Na tekmovanju *9 državno prvenstvo v floretu je osvojil PrV mesto Vasin (Jugoslavija), ki je v odločil'10** srečanju premagal klubskega kolego Jova^’ viča. Vrstni red: 1. Vasin 4 zmage, 2. J°v5‘ novič 4, 3. Fabjančič (Lokomotiva) 3, 4. BaO,a garten (Odred) 2, 3. Kržišnik (Mladost) . 6. SučiČ (Mladost) 1. Vrstni red pri ženskft^ pa je naslednji: 1. čupovič (Mladost) 2. Markovič (C. zvezda) 3, 3. Jeftimij3^ Zvezna ženska odbojkarska liga Partizan : Branik 3:0 (16:14, 17:15, 15:7) Mladost : Olimpija 3:0 (15:11, 15:8, 16:14) Drava : Maribor 12:17 (4:7)