Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 7. decembra 1957 Štev. 278. leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Muribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje iu praznikov vsak dan ob 14. uri ! Velja mesečno prejemau v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« V Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Poslanstvo, sociologija inteligence Cim večje so naše kot naroda in člo-teštva naloge in čim večje je relativno število inteligence v družbinem sestavu, Ntn bolj se nam vrinja vprašanje: Kako Jc razmerje med inteligenco in ostalimi družbenimi plastmi, oziroma kako mesto 2avzema ta v družbinem sestavu? Stan da smo, razred. — Ta opredeli-tev je netočna, pomanjkljiva, ne sega v Stobino socialnega mesta, ker je vnanjega Porekla. Najmanj primerna pa 1c de-•inlclja »razred« — pojem, ki se je vrinil y naše besedišče ob boku razporeditve 5 živalskih vrst ali kake snovi, ki jo vtak-r,£š po tem ali onem materialnem interesu v ta ali oni predal. In vendar nam more žc vsakdanje žtv-uenje povedati, da je med inteligenco in narodnimi plastmi neka medsebojna povezanost in odvisnost, da se jih z »raz-redoni« niti ne dotaknemo. . Kaj pa je inteligenca s socialnega stališča? Stara resnica je, da je treba družbi bred vsem pogojev za telesni obstanek. A to materijalno življenje bi ne bilo človeško življenje," Se bi bilo namen samo sebi ali v svoji enostranosti končni cilj; niti bi ne mogli govoriti o zgodovini narodov, o njih napredku in kulturi. To bi !% gmota, slična življenju rastline, ki bi živela le iz anorganskih snovi; torej onih •ž zemlje ter bi ji ne bilo treba listov/za ušvajanje organskih prvin. Take družbe ni in je ne bo, ker ta potrebuje ob tem materialnem življenju duhovnega sveta in njegovih ustvaritev; 9na teži v območje absolutnth vrednot: resnice, pravice, dobrote, lepote.. frtetko: tja, kjer sc prične »človeški« svet, - Nedvomno je malone vsak ustvarjalec panjih ali tvarnih pogojev (dobrin) več Ni manj tpdi tvorec duhovnih vrednot, travno v skromnem obsegu. Še prej na njegova duhovnost očituje pasivno, to -'e, da ta tvorec duhovne dobrine občuti, loume in st jih usvoji, Tukaj prične . poslanstvo inteligence, da ustvarja višjo kulturo al> vršj fnnk-clie višjega pomena, kar družba potem usrka in vkuje v nove ustvaritve. Kot taka pa ne more biti inteligenca tako ah*-splutnu podrejena sogialno-ekonoms-kitn diljeip in m torej nikak razred, ker Je 'heii odtis v socialni prostornosti povsod. Mpligsnca je neka unifikacija vseli sestavin žitja 'in bitja človeške družbe. Prav inteligenca za zbira oktog višjih Realov, okrog načrta najčistejše in naj-^jšie kulture, k! naj prodre v družbo, in s*rt med to duhovne izsledke. Enako 'Tžno je dejstvo, da ona vodf in vzd?-11 je načrt duhovne odbire, ^ V življenju je treba nekega reda (organizacije dela. kapitala, zpanja, volje za duhovne dobrine itd.), treba je sistema v uravcu moralnega interesa. Tudi tukaj Je vpreženu inteligenca, katera poleg teka duhovne vrednote tudi orva konsu-Tira, Inteligenca je torej, vodnik v duhovita1 smislu, vodnik kot stvaritelj, raz-^jrievalec in konsument duhovnih dobrin, pravno, da je stopnja teh funkcij od-vUsna od jtopnje tega doživljanja, pd za-v*sti ali od resnične inteligenc«, ne pa formalnega naziva (spričevalo, izpit) ‘dl od legitimacije kakega, šolskega zu-voua , I*1 tukaj se kar samo vrinja vprašanje, olika je pri r»as ta zavest. Nato sj more Odgovoriti inteligenca sam? prav tako ?a le odgovor v zaskrbljenosti radi krize uteligenco, jji pa ni specifično naša, inar- Londonski in pariški aksiomi: Neojefvifnoff Avttriie, varnosi CSR DUNAJ, 7. decembra. »Der Morgen« prinaša senzacionalen razgovor svojega londonskega dopisnika z liberalnim poslancem Goeffrejem Manderom, ki mu je izčrpno opisal pravo tendenco angleške politike glede problemov Srednje Evrope. Stališče Anglije temelji na neodvisnosti Avstrije in zajamčenju sigurnosti CSR proti vsem napadom. To je zajamčeno s pogodbo, na katero je Anghia stavila svQj podpis. Prav nič ne more in ne sme vpHvatl na bri. tansko vlad-o, da bi te pogodbe kršila. Britanski poslanec le odkrito izjavil, da bi priključek Avstrije k Nemčiji ali priključek sudetskih Nemcev k rajhu neizmerno ogrožal evropsko poetiko Velike Britanije. V tem je vzrok, zakaj mora Anglija z vsemi razpoložljivimi sredstvi branUi neodvisnost Avstrije ter sigurnost ČSR. Londonski razgovori francoskih ministrov so jasno pokazali, da smatrata obe državi neodvisnost Avstrije in sigurnost ČSR kot aksiom svoje evropske politike/V pariških diplomatičnih krogih prevladuje vtis, da je Deibos za časa svojega bivanja v Varšavi dobil jamstvo, da bo Poljska v slučaju napada na ČSR zavzela isto stališče kakor Francija. JUateoma dmeija USA, ki semsMima v24 utok! Cene rastejo. Narodna banka navaja v svojem zadnjem mesečnem izkazu naslednje izpremembe indeksa cen*: Cene na debelo: WASHiNGTON, 7. decembra. Šef ameriškega generalnega štaba general Ma-lin-Creeg je zahteval v svojem poročilu, da se takoj ustanovi, .rezervna divizija, ki bi se mogla mobilizirati v teku' 24 ur. General po.vdarja, da so sedanji konflikti na svetu pokazali, kako morajo USA čimbolj. okrepiti svoio . narodno obrambo. Predvsem pa se je pokazalo, da ne more letalstvo, če ie še tako močno, odločati v modemi vojni, brez podpore pehote, Radi tega je treba ojačiti kopno vojsko ža 14.659 častnikov ter 156.000 vojakov. Prav tako se mora okrepiti zračna obramba z novimi protiletalskimi baterijami. oktober 1936 68,9 64,3 64.7 80.8 71.1 sept. okt. 1937 78.1 79.9 67.2 89,0 80.4 87.4 83.9 85.5 90,7 80,0 85.3 67.0 89.0 82.0 89,1 87.0 86.0 92.4 tkesta 5? - sta mi LONDON, 7. decembra. V zvezi z reformo britanske vojske napoveduje »People« zvišanje vojnega proračuna za 100%. Mesto dosedanjih 57 milijonov funtov se predvideva za leto 1938 okoli 100 HUuekam GIBRALTAR, 7. decembra. Agentura Espagpa poroča o pospešeni aktivnosti Francovih oblastev- V teku preteklega tedna so pristale pri Algecirasu močne čete Mavrov /, velikimi materialnimi transporti. V Cčuti izkrcavajo ‘dnevno M&ukikStiG feferffiSfe UMCtkG milijonoV funtov za potrebe vojske. Tudi drugi listi zatrjujejo, da se nahaja britanska armada pred edinstveno reorganizacijo v zgodovini. okoli-500 mavrskih, vojakov: Krožijo vesti, v smislu katerih so mavrski kontingenti že popolnoma izčrpani. Dejanski gre pri zadnjih mavrskih transportih-za popolnoma mlade ljudi. NANKING, .7. decembra. Devet japonskih bombnikov je. popolnoma uničilo letališče v Nankingu, Skladišče- bencina ,;e popolnoma zgorelo, 6 poslopij v -bližini letališča, je uničenih,. Kitajski, vojaki v Nankingu so zelo slaba oboroženi in te razpolagajo niti z zadostnimi živili, niti § toplimi oblačili. V Nankingu je proglašeno izjemno stanje. V mestu se že ču-jejo topovski streli iz smeri Kujuna, 22 milj jugovzhodno. Nankinga. Postave iu oekai*i vBatfaetp SOFJJA, 7. decembra. Južna in raa-cedonska Bolgarija trpita silno radi orkanskih viharjev, ki so povzročili zelo v-eliko škodo- Reka Marica je pa mnogih mestih prestopile bregov« in je preplavil« na stotine hiš, v okolici Sv, Vrača k Stnmw uničila železniško progo ih edino zvezno eegtp proti -Sofiji, tako da se še ni nmgel izvršiti transport šestih smrtnih žrtev poljske letalske katastrofe y pirjnskem gorovju, Vsak promet z nu> cedonsko Bolgarijo je popolnoma prekinjen. splošni indeks rastlinski proizv. živalski mineralni industrijski Cene da dr ob n o : v Beogradu 79,8 Magrebu 80,1 Ljubljani 82,1 Skopi ju ? 87,1 Iz teh številk se jasno vidi, da se je draginja znatno povečala. Posebno so se dvignile cene rastlinskim proizvodom, kar dokazuje, da imajo največji dobiček od poviška cen agrarne pokrajine. Konkurirale zadeve. Zbor upnikov Ilirske rudarske družbe na Prevaljah bo 13. decembra 1937 ob 8.30 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Za znižanje pristojbin Poštne hranilnice. V okviru nedavne plenarne seje zbornice za TOI je zbornični svetnik g. Ferdo Pinter iz Maribora iznesel samostojni predlog glede znižanja pristojbine, ki jjh pobira Poštna-hranilnica za svoje poslovanje. Predvsem naj se ukine manipulativna taksa 50 par ter taksa 1 Dtp za vsako vnovčeno nakaznico. Tudi zahtevajo trgovci, naj bi se ukinila ali vsaj znižala oziroma-izenačila nakazniška taksa s poiožmško takso pri prodaji. Končno zahtevajo trgovci, naj se njihova do-broimetja primerno obrestujejo, vsaj z \%, ... Jugoslovenskodtatliauski trgovinski razgovori, V Beograd je prispelo včeraj italjjapsko trgovinsko odposlanstvo, -Si ho..? zastopniki trgovinskega ministrstva obravnavajo vprašanje reguliranja plačilnega prometa obeh držav, kakor to zahtevajo interesi ob§h držav. Predmet razgovorov ho stari blokirani saldo, ki znaša 437 milijonov lir in novi saldo v približno isti višini, ki ga bosta obe de-putacijf skušali likvidirati. Razen tega bodo razpravljal tudi o ureditvi plačilnega prometa za bodoče. Uredba o samoupravnih hranhnleah se pripravlja v trgovinskem ministrstvu Pri dokončni redakciji uredbe sodelujejo med drugim tudi zastopniki slivenskih samoupravnih hranilnic. KeKko so doslej plačen kmetje-dolžni-kj. V smislu uradnega poročila Privilegirane agrarne banke so do 2. t. m. plačan--ddlžnvJd“km()f jo pri PAD na račun pive. anuitete 115.6 milijonov dinarjev, aji -51%, kolikor bi - morali plačati. Nadalje je PAD do 2. decembru 1937 izdala predujmpVj priroma posojil na prvo anuiteto-bankam iu -zadrugam milijonov din, razen tega na je izročila zadrugam iu bankam 92 milijonov din nominalnih 3% državnih -obveznic za kritje razlike. več je svetoven pojav. Ni pa ta kriza celotnostim ati v vseh funkcflah inteligence. V tej »prehodni« dobi je inteligenca mogoče še bolj tvorna ko Maj prgj, ni p« tako živahna njena cirkular-na funkcija. Inteligenca je V" nekem notranjem (subjektivnem) boju, na razpotju v iskanju resnic, zlasti onih socialne smeri. Odtod njena zaprtost, nemir, -dvomi, strah. Objektivni tresljaji pa -so posledica pred vsem gospodarskih in političnih vplivov, To jo utesnjuje in izloča iz ljudskih plasti. V to jo tudi pNtajo nove ideologije in nova vzgoja-irttelek-tualizma in pr«kticizma. V kolikor je ta kriza posledic« razmer ha naši zemlji, v toliko je ljudstvo po pasivnosti inteligence prizadeto po naši krivdi. Ohromelost inteligence more občutiti narod bolj v bodočnosti ko trenutno. Cim bolj je inteligenca v svojih funkcijah prosta in podprta, toliko večja in jačja jo v družbi reakcija, toliko jaoji ritem vsesplošne tvornosti, razmaha, napredka. Njen-o - pbs-Rftstvo nalaga inteligenci, tako -zatrjuje tudi inž. Biaha v svojem najnovejšem, pomembnem delu o sociologiji inteligence, vedno večjo odgovor-tfost napram narodu it) svetu in prav ta Joba nam narekuje, dft se vprašamo, kaj ona pomeni v celoti občestev; o njenem socialnem izvoru in odnosu do socialne prihodnosti Na mesto slutenj in instinkta naj stopita zavest in spontanost.-ki bo-sUt prožila ogromnim še spečim silam našega troedinega naroda pogoje za boljšo usodo. V dobi sporazuma >Misel in delo« št. 11 objavlja: »V dobi sporazuma. Pred tekmo med zagrebškim Gradjanskim in beograjskim BSK je nogometna zvezda Gradjanskega izjavila v mikrofon, da mora Gradjanski zmagati v plemenski (nogometni) borbi. Zmaga! je pa BSK.« V »Misli in delu« št. 11 beremo: »Tridesetletni Črnogorce je prehitel vlak na edini progi svojega kraja. Časopisi o tem »podvigu« obširno poročajo in opozarjajo psebno na to, da tekač zasluži podporo, ker ne uživa nobene -*• pokojnine! Mene, Tekel... V »Kmetskem listu« št. 48 beremo: »Črna senca nad grobom. Neki paranoik (duševno bolan človek) je napisal v soboto opoldne notico v »katoliški tisk« pod gorenjim naslovom. Na vsebino opozarjamo v prvi vrsti psihijatre in z bolnikom se ne bomo prepirali. Negove izdajatelje, agitatorje in iste, ki to blagoslavljajo, pa vprašamo: ali je to tista katoliška renesansa (preporod), ki naj obnovi svet v Kristusu, ali se hoče s takim delom uveljaviti načelo, da uravnaj in vodi vse javno in zasebno življenje — vera? Ta odgovor bi 'radi od cerkvenih krogov — ne od paranoikov — čimprej, da ne bo licemerskih vzdihov in jezuitskega zavijanja oči, kadar bodo nam dane svoboščine, da poplačamo z enako mero in po nabranih zaslugah. Saj je že nevidna roka na beli steni zapisala: Mene, Tekel, Ufar. Še tri črke, pa bo zapisano.« Usoda grških klasikov... »Slov. beseda« poroča v št. 45: »Grška prosvetna uprava je prepovedala čitanje nekaterih starogrških pisateljev na srednjih šolah ter navaja zlasti Sofokla, Euri-pida in Tukidida. To pa zaradi tega, »ker bi mogla njihova dela dovesti do nesporazuma in zavesti mladino, da bi napačno razumela svobodo in demokracijo«. Grčija se poslužuje tedaj iste metode, kakor katoliška cerkev, 'ki prepoveduje svojim vernikom čitanje sv. pisma, kar pa ni čudno, saj so stari Grki obsodili svojega največjega filozofa Sokrata na smrt, deš da kvari mladino.« Pri dr. Mačku V »Del. pravici« št. 49 beremo: »Daljši lazgovor sta imela v soboto, 20. novem bra dr. Ivan Stanovnik in dr. Jakob Mohorič iz Ljubljane z dr. Mačkom v Zagrebu. O tem poroča list »Nova riječ« sledeče: »Pri dr. Mačku so bili v sobofo, 20. t. m. odlični člani SLS iz Ljubljane, ki delajo na to, da se oživi stara SLS in da nastopi sporazumno z blokom«. Mišljen je blok, ki je bil ustvarjen z zagrebškim sporazumom med Hrvati in srbskimi strankami.« bedapaski tauMem Kakšno bodi ocenievanie srednješolskega diiaštva Hutiut m Adeilte Vseučiliščni profesor dr. Bujas je na glavni skupščini srednješolskih profesorjev predaval o ocenjevanju srednješolske mladine, torej o temi, ki je predmet zanimanja profesorjev, dijakov in staršev, a večkrat celo usodepolnih posledic. To vprašanje je tem težje, ker gre za živo bitje s tako raznoliko duševnostjo, ne pa za pasivno mrtvo snov, ki se da poljubno obdelati, zmeriti in tehtati, ne da bi to izzvalo v njej kake reakcije. Še težje pa je danes, v dobi tako močnih trenj, vnanjih in notranjih, kar vse riše v mladino težke in globoke brazde. Nepobitno in tudi razumljivo je, da je mladina kot nov člen v kontinuiteti življenja celotnosten pojav — enota vseh mogočih činjenic na telo in dušo in to iz daljne preteklosti in sedanjosti, činjenic, ki so delovale in delujejo nanj pozitivno ali negativno. Zato je ocena produktov psihičnega izživljanja res težavna — psihološka zadeva, danes, ko je množenstvo razredov tako raznoliko; ko je v ospredju ocenjevalec s svojimi lastnimi težavami, človeško prav tako razumljivimi kot one v ozadju stoječih prizadetih staršev — danes je to toliko bolj mučno in težko. A vendar, oziroma prav zato je treba tudi tukaj korenite remedure, ki naj bi pomaknila to delikatno in odgovorno delo na bolj sodobno ali boljše: bolj pravično osnovo. Sedanje norme so v protislovju s pravično »selekcijo« in z nalogami, ki nam jih narekujeta sedanjost in še bolj bodočnost. Prof. Bujas si nastavlja vprašanje krivca slabe ocene in odgovarja, da je to vedno le dijak, češ: ocena je kot natančna tehtnica in »de faeto« instrument za merilo učenčevih uspehov. Ocena zavisi od resničnega uspeha (odgovora — ustnega ali pismenega), ker le on je objekt ocene, a uspeh zavisi od učenčevih sposobnosti. In dalje: Danes je dijaštvo slabše nego pred vojno in pravilno bi bilo, da zaostane v napredku najmanj 2^ učencev. Povsem napačno je, da je danes uspeh toliko zavisen od spomina in marljivosti. To ima za posledico nenaravno »gulenje«. Dalje se ravna uspeli po zahtevi šole, t. j. od tega, kake naloge stavlja kaka šola učencem. Te morejo biti: lahke, težke i zanimive. Treba je, nadaljuje učenjak, vedno vprašati, če je metoda izpraševanja (in s tem ocenjevanja) učencev v skladu z njihovo možnostjo in razvojno stopnjo. Večkrat se dogaja, da se stavijo na učenca nenaravna in pretežka vprašanja. Bilo kakorkoli, a vedno izhaja, da je sposobnost in zahteva šole zavisna od stvarnega učenčevega uspeha. Ta stvarni uspeh pa ni isto kakor ocena, ker je vmes tretji činitelj — učitelj (profesor) Ocena se ravna po sposobnostih ocenje- valca in delih učenca. In tukaj igra veliko vlogo objektivnost — torej človek na-pram človeku. A človek-ocenjevalec je lahko blag. strog, razpoložen, dobre, slabe volje ... Najtežji je slučaj »neenake« ocene, kjer odločajo simpatije in antipatije in to hotno in nehotno. Nikoli pa ne smemo slabega učenca oceniti s slabšim redom. Prav tako igrajo precejšnjo vlogo na naše mišljenje o dijaku njegovo vedenje, marljivost, čistoča itd., kar se vse — hotno ali nehotno — prenese na stvarno oceno. Zelo se pogreši, če se vedenje učenca kaznuje s slabo oceno o uspehu. Ta neenakost vsebuje ene izmed najtežjih posledic. Predavatelj pravi, da so se vršili v Sorboni v Parizu točni poskusi pismenih nalog, ki so jih ocenili razni ocenjevalci; ujemali so se le v 40 odstotkih, kar je izredno malo. Prihaja torej do zaključka, da ni današnji način ocene merilo za faktični uspeh učenca. A če ni — ali ga je mogoče popraviti? Tukaj nam more pomagati pozitivna veda — psihologija (dušeslovje), ki je v tem dosegla že lepe uspehe. Izpraševanje se vrši s pomočjo takozvanih »testov«, kar bi se moglo primerjati z oceno šport-skih prireditev. Tudi ta veda ima svojo tehniko, ki jo vedno z večjimi uspehi vključuje v službo nepristranske ocene, čije potek je avtomatski in neke vrste registracija (zaznamovanje) duševnih funk cij. Take praktične poskuse vršijo psihološki zavodi v inozemstvu in v posled njem času tudi pri nas. Je to nova veda dokimologija (presoja, ocena),, ki bo nedvomno prej ali slej posegla v šolsko ocenjevanje in odstranila eventuelne po greške. Tako bodo izključene subjektivne pogreške. Za sedaj priporoča učenjak enakost šolskih zahtev. Tako naj bi se n. pr. zena čila maturitetna vprašanja. Prav tako bi morala odpasti velika razlika med poedi nimi disciplinami, n. pr. v verouku in matematiki; pri prvem je zahteva minimalna, pri zadnji maksimalna. Subjektiv ne pogreške ocenjevalca bi se mogle zmanjšati na minimum, če bi ocenilo iste dijake istočasno več ocenjevalcev, kar pa je pri današnjem skromnem številu profesorjev nemogoče. Vprašanje je vsekakor zelo važno in je želeti, da bi bilo rešeno tako, da bi odstranilo težke preglavice učencem staršem in profesorjem. Profesorska. Profesor: »To vendar ni bila kava, ki ste mi jO' prinesli za zajtrk!« Služkinja: »Ali, gospod profesor! Kava je še nedotaknjena; mogoče ste pa izpiii za zajtrk — črnilo!« »Zvonček«, naš znani ilustrirani mj3" dinski list, ki že 38 let zabava in uči mlade čitatelje. bo z novim letom preše, v založništvo narodno-obrambnega kon- zorcija, ki mu načeljujeta Franja dr. ovčarjeva in Engelbert Ladislav Gangl. tem bo dobil novo poslanstvo med slovensko mladino. Povsod, kjer žive slovenski otroci, a to ne le na domačih, plasti obmejnih in sosednjih slovenskih tleli, ampak tudi med številnimi izseljeniškim1 delavskimi kolonijami v Evropi in Ameriki bo »Zvonček« budil v mladih srcift ljubezen do rodnega jezika in skupne domovine, tako da bodo otroci, ki so doma in svobodni, stalno vedeli o onih in mislili na one, ki niso doma in niso svobodni, vsi oni. ki žive izven svobodne domovine, pa bodo čutili, da imajo d^ma mlade rojake prijatelje, ki mislijo nanje. Lis' sam bo ostal predvsem mladinski lep°' slovnl list, ki prinaša otroški duši to, česar si najbolj žel'. Vzgojni in propagandni del bomo prinašali za dodatek. Za n3" rodne, božične in druge praznike bo nas mesečnik prinašal primerne slavnostne igre, nastope in deklamacije, ki jih potrebujejo prireditelji ob takih prilikah, lako se bo okoli »Zvončka«, ki ga jo še nadalje vodil njegov preizkušeni dosedanji urednik dr. Pavel Karlin, razvilo novO življenje, nov krog narodnega dela, h kateremu iskreno vabimo vse, da sodeluj’3' jo vsak po svoji moči. Že po prvih številkah, ko pridemo v zvezo z našimi bliz njimi in daljnimi znanci in neznanci, ko bodo začuli glas »Zvončka« tudi oni, k1 so najbolj oddaljeni in odtujeni od nas, se bo pokazalo, kako važno je poslanstvo našega mladinskega lista. Prva številka »Zvončka« izide z izbrano vsebino in mnogimi ilustracijami še pred božičem* Letna naročnina lista (10 številk) je določena na din 30.—. »Zvonček« se naroča v upravi »Zvončka« v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 16, ali pa v Učiteljski tiskarni, Frančiškanska ulica 6. Vodnikova družba je v glavnem dovršila ekspedicijo letošnjih knjig, ki njenim članom, kakor nam iz vseh strani pišejo, izredno ugajajo. Nase postojanke so 1 malimi izjemami vse povečale število prijateljev Vodnikove družbe. Gg. poverjenike, ki se doslej še niso oglasili, vljudno obveščamo, da smo zadnje knjige v lanski izmeri rezervirali, zato jih prosimo, naj nam nemudoma sporoče uspeh svojega dela. K sreči letošnja zaloga Vodnikovih knjih še ni do kraja izčrpana, odbor je pri določitvi naklade pač upošteval, da se bodo v decembru še trumoma javljal1 zamudniki. Kdor torej še želi Vodnikovih knjig, naj se nemudoma javi pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Mariborčani se lahko prijavijo v Podružnici knjigarne Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13, ali pa v Knjigarn' Učiteljske tiskarne v Mariboru, Gor. Gosposka ulica. Celjani pa lahko še naroče Vodnikove knjige pri Upravi »Jutra« v Celju, Kranjčani v knjigarni »Savi«. Jože Malenšek: fff Fato morgano /e p II •* Koncem 1. 1917. je Avstrija poklicala svoje zadnje letnike v vojno službo. Od mlajših pa je bil potrjen vsak, ki je bil •še kolikor toliko sposoben nositi orožje. V trgu X na bivšem Spodnjem Štajerskem so potrdili k vojakom tudi dimnikarskega mojstra K ..., ki je bil silno navdušen in hraber patriot in uUragerman dokler se je sukal okoli domače peči. Vedno je imel polna usta blestečih nemških zmag in Slovane bi bil najraje potopil v žlici vode. Ko pa so tudi njega potrdili, je bil silno potrt in je iskal pot:, st in s tem gospodarsko blagostanje in kulturni napredek posameznika in celega na roda. Vse, kar stori mati-gospodinja za svojce tudi v najskromnejših razmerah, je drobec velikega dela v prid naroda in države. Vse premalo se žene same zavedamo važnosti in vrednosti gospo timskega1 dela. Mar n| nastar pre‘gdvor '»Žen^foŠi tfi vogife’ pedpfra'« h žMjekja m sveSa 1 ^ , Ali lahko podmornice zagospodarilo mor tul Podmornice so bile, odkar se piše zgodovina človeštva! nanest e t!h Wušrffah ‘ n H n ftV-A fr 'n tAr fi i mm' iti dokazih me-tf trarodofn^Aff'nMPlii rtmO' gokrat sram detavnflr r<$k?°Wiftar! 1Ča\'b-. dajmo se, da '^ li$ke slovenske žene mnogo bolj Častne, nego barvami nohtlje in gladka dlan kavarniških koket.. Kdo more prav oceniti važnost dela gospodinje-matere, vzgojiteljice? Dom, v katerem je vzrastel človek, mu vtisne neizbrisno zaupanje za vse življenje, 011 oblikuje mladega člo veka, začrta mu življenjsko pot. In prav zato je važno, v če-gavih rokah je ta dom. Mati, gospodinja, ,napravi iz njega kraj sreče, veselja, miru. Ona uravnava nesoglasja, bodri, tolaži. V takem domu se goji plemenitost, poštenje, ljubezen do doma, do naroda, do domovine! Le vse, vse premalo se ceni velika vzgojna vrednost doma, ki ga vlada dobra, vešča gbspodinja-mati in vse premajhna je dandanes pri nas skrb za vzgojo dobrih in ..veščih gospodinj. Narod jih rabi, rabi jih, da so prežete s čutom dolžnosti .do doma in naroda! Mnogo žena je dandanes prisiljenih, 'skati si poklic, da s svojim zaslužkom P«dpro dom in vzgojo svojih otrok. So Jo žene. ki za svoje zarnozatajevanje in za svojo marljivost prav gotovo. za-slu-žjjo vse prizadevanje. Toda pomen,gospodinjskega dela se ne more in ne sme ocenjevati po zaslužku! Žene, zgolj gospodinje, so pmunogokrat prave umetnice v gospodinjstvu in gospodarstvu, junakinje so v vlogi matere in gospodinje. Baš te žene delajo v današnjih časih oh deže v .svoji okolici in postanejo ,nered-kokrat mučenice »razmer. V tihem i« neprestanem odrekanju sebi samim se zadovoljujejo z najskromnejšimi dohodki, nirajo. umirajo zato, da dom živil V Ljubljani že delj časa prav uspešno, deluje društvo »Zveza gospodinj«. Prireja kuharske tečaje in poučna predavanja lz gospodinjske stroke. Izdaja Ust »Gospodinja« in skrbi za izboljšanje življenjskih prilik z raznimi intervencijami na merodajnih mestih. Ob določenih popoldnevih se predvajajo novi praktični aparati, oz. izumi v gospodinjstvu, prirejajo se razstave, strokovnjakinje pa vodijo Podmornice so danes zopet na dnevnem redu. Zadostuje nam, ako se samo spomnimo na »misteriozne«, »gusarske« podmornice,, o katerih so časopisi" pisali v zadnjem času v zvezi, s špansko državljansko vojno. Čeprav admiraliteti Velike Britanije in Francije točno vesta, čigave so podmornice. S p°javom teh podmornic je zopet oživelo vprašanje, ali so podmornice res tako nevarno sredstvo proti vojnim ladjam na ptovrš'ni, da bj v slučaju vojne na morju zagospodarile na vseh m<>rjih in za hranil e ves pomorski promet in s tem zadale smrtni udarec državam, ki žive izključno od dovoza po morju? Mišljenje o tej nevarnosti podmornic so zelo različna. Nekateri smatrajo, da bodo res podmornice zagospodarile morju, drugi zopet trde, da so iznašli tako sredstvo proti njim, ki jih popolnoma onemogočajo. Nekateri se opirajo na izkušnje iz svetovne vojne, ko so nemške podmornice potopile stooro eno četrtino svetovne tonaže, vendar pa je treba tudi povdariti, da so potopili v ogromni večini trgovske in ne vojne ladje. Podmornice so bile nevarne vojnim ladjam v začetku, ko še niso vedeli, kako se uporabljajo in kako so nevarne. Pozneje jih je pa izkušnja naučila, kako se lahko bore proti njim in ta borba je bila uspešna Danes, so sredstva za obrambo zelo napredovala, vendar pa ni dvoma, da so tudi borbene sposobnosti podmornic na predevale. Pravilen odgovor na to vpra Sanje bo dala sajno izkušnja v vojni. Na tem mestu hočemo podati nekaj zgodovine podmornic, pri čemer lahko povdarjamo, da ni res nič novega pod Solncem, Podmornice so mnogo starejše, kakor se splošno misli, v vsakem oziru pa niso izum preteklega stoletja. Prva poročila o podmornicah sežejo vse do dobe Aleksandra Velikega. Nedvomno je radi takratne nizke .stopnje tehnike niso bile tiste podmornice nič posebnega, x našem slučaju je, ,važno rS&mo to, da, so;. obstoja!*-, ,tako poroča Oiiintus Cyrtius, ,da so . p«din«r^'csm slični stroji za časa obleganja Tvrosaj Posadka je obstojala iz enega moža. Imenoval se je Lee in je bil stražmojster v svetovni vojski. Nekolikrat se je podal na morje s tem čudom in napadal Angleške ladje, vendar kljub temu ni uspel, da bi zažgal mino, ki jo je vlekel .za seboj. Trde, da ni uspel radi tega, ker je bilo v podmornici preveč vlažno in eksploziv ni deloval... Trideset let pozneje je ponudil Fulton francoski vladi izum parnika. »Norec in pustolovec« tako je mislil Nepoleon o tem izumu. Takrat je Fulton poskušal nekaj drugega. Skonstruiral je podmornico »Nautilus« in uspešno izvršil Ciradili so »Davida HI.« To podmornico je poganjalo osem ljudi s pomočjo vijaka. Za orožje je' pa vJekla za seboi tnino .Poveljnik je bil neki poročnik Payne. Posadka se je vprav pripravljala na prvo vožnjo, ko. je privozil mimo parnik na lopate, ki je povzročil take valove, da so zalili podmornico, ki se je pričela potapljati z vso posadko. Po veljnik se je rešil z obupnim skokom. Po treh dneh so podmornico dvignili na površino, mrtvo posadko odstranili, podmornico pa zopet pripravili za start. —• Smeli Payne je bil zopet poveljnik. Ka- j;: c.: j-. 1.______ poskuse na Seini in v Brestu pred cesar-| kor prvič se je tudi tokrat napolnila pod ient in arlmiralnim Štabom -»Ta ip »rtjorhica 'v. vOdn a cWfoj nXi 'nalLim sip proti temu pomorskemu mestu, so branitelji s pomočjo neke vrste podmornic hitro odstranili nasip in prešli v ofen živo: zgradili so pod vodo prepreke in rezali vrvi, 8 katerimi .so bile macedon-ske vojne ladje zasidrane. Po poročilu učenega Rogera Bacona Iz XIII. stoletja, se je Aleksander Veliki spustil z nekako podmornico na morsko dno in si ogledoval podmorski svet. To poročilo' učenega moža je dokaz, da so se tudi -v starem veku bavili z idejo podmornic. Vendar je preteklo še nekaj stoletij, preden,,50 uresničili ,to. idejo. Leta 1624. je kazal Nfzozemec CorneLus Dreb-bei angleškemu kralju Jakobu I. in londonskim meščanom svojo podvodno galejo. Galeja se je r.a zelo dostojanstven način spustila v globino 5 metrov — silen uspeh za tiste čase — in ostala skoro dve uri pod vodo v Temzi. Uspeh je bil tolik, da se je dal sam kralj pregovoriti za vožnjo pod morjem, tem bolj, ker je Nizozerpec. iznašel neko tekočino,-ki je obnavljala pokvarjeni zrak. Koljkor verno so premikale podvodno galejo mišice dvanajstih močnih veslačev ter je bilo možno s pomočjo posebnega mehanizma vertikajno dviganje ladje na površino. Kljub ogromnemu uspehu Drebbel ni mogel pregovoriti kralja, da bi zgrad‘l celo podmorsko brodovje. V ameriški vojni za neodvisnost je zgradil David B a s h t|e 11 ijeke vrste potapljaški aparat. Imel je obliko krogle in dobil ime »Želva«. jem in admiralnim štabom. »To je orožje za divjake, ne ljudi in gusarje!« je ogorčeno kriknil francoski admiral Decres. To je orožje za slabiče, ni dostojno države, ki vlada morjem!« — so rekli Angleži, ko jim je Fulton ponudil svoj izum. , Neki nemški podčastnik VVilhelm Bauer je pokazal za dansko-nemške vojne načrt, kako bi napadli dansko brodovje s pomočjo podmornic. 1861. je bil prvi Bauerjev aparat za potapljanje pripravljen. Čim so Danci izvedeli, da obstoji nekaj takega, so v paniki pobegnili iz Kielskega zaliva. Pri poskusni vožnji se je pokazalo, da ima ta podmornica vse sposobnosti za potapljanje. Podmornica se je takoj potopila v globino 16 metrov, vendar pa je od vseh strani prodirata Yoda. Eden od treh mož posadke je pobesnel radi smrtne nevarnosti, drugk dva sta ga morala krotit; s samokresom. Po petili urah, ko jim je stala voda do grla, jim je uspelo odpreti neki pokrov in radi močnega pritiska zraka v notranjščini, podmornice jih je vrglo z veliko močjo na površino prav v času, ko so lahko še poslušali nagrobni govor... Takoj so jih prepeljali v bolnišnico, iz katere so pa že naslednjega dne odšii popolnoma .zdravi. - Ker se radi neifspefta pruska vlada ni več zanimala za Bauerjev, k/um, se je .ogorčeni Bauer obrnil na' ruskfr ‘tflado, ki je financirala gradnio> nove podrnomi-ce. - Delo -pa' .je - počasi i«ap¥edovtfkr, ker ni znal dati Bauer v pravem času in pi*a-vim osebam podkupnine. Tako je n; pr. samo transport gotove podmornice iz ladjedelnice v Petrograd do Kronstadta trajal sedem mesecev! Podmornica je bila gotova in na dan carjevega kronanja »D*&ble marin« se je spustila pod morsko gladino-s Štirimi možmi posadke. Poskusna vožnja je povsem uspela in Bauer je bil imenovan za ruskega pomorskega majorja - inže-njerja s plačo 180 rubljev mesečno. — Bauer je namreč napravil s to podmornico skupno 134 voženj pod morjem, vendar pa za nadaljnjo gradnjo podmornic v tistem času ruski pomorski krogi niso pokazali razumevanja. Ogorčeni ftauer je prodal podmornico za 8000 rubljev kot staro železo in zapustil vojaško službo. Ko je nastala 1862. ameriška državljanska vojna in ko so pričele severne države s svojo ogromno močjo blokirati južne države, so pričeli južmjaki takoj graditi podmornice, da onemogočijo blokado. Prve podmornice »David I.« niso nikdar uporabili, ker so unionisti zavzeli iuk0 v kateri sp jo gradili predno ie splavala po morju. »Davida II.« r, >1 ‘ so srečno spustili v morje, potopil se je, in nikdar več ni splaval na površino. poučne ekskurzije. Tako skrbi a nadalj-110 naobrazbo gospodinj in ni dvoma, da jim bo uspelo dvigniti ugleči gospodinjskega dela in poklica, z njim vred pa tudi ugled naših mater gospodinj. Iz vsega srca pozdravljamo zamisel, da se osnuje odsek tega društva tudi v Mariboru in mu tudi tu želimo mnogo najiepših uspehov. mornica z vodo, a sedaj radi nekega neopreznega člana posadke. Pet mož posadke je utonilo, tri so rešili, med njimi tudi Payna; Sedaj' je tudi njemu bilo dosti. Vodstvo ponovno dvignjene podmornice je prevzel Ing/ Afniiey. Tokrat se je »David fII.* pravilno potopil pod vodo, pozabili pa- so kako se ie treba dvigniti. Bilo pa je že prečfcj težko najti prostovoljce za posadko. JaVil pa se je hrabri poročnik Dixon. To ie bil •človek na pravem mesta in pravi poveljnik; Njemu je neke temne noči uspelo pripluti do sovražne ladje »Housato-nlc«, vžgati tri mine; ki so eksplodirale s tako silo, da sta se obe ladji potopili v par minutab. To je prvi službeno potrjeni slučaj, da je podmornica potopila vojno ladjo. Odtlej nišo več gledali na žrtve m vse mornarice sveta so ■ pričeje na veliko graditi podmornice. Vodili so Francozi m Amerikanci. »Ptongeur« od Bottrgisa in Bruna, »NarvaJ« od Laboenfa in bHoI-land« podmornice Združenih držav so bile prethodnice sedanjih podmornic. — Izkušnje, ki so si jih pridobili, upoštevajo še danes, teia 1900. je tudi VefHta Brita-"*» uvedla podmornice. Gradnja je hitro napredovala, vendar ne tako, kakor v> Nemčiji, ki je imela, v začetku svetovne vojne 28 pod|iiiornic. »18. I6ta pred kon-canivyo|ne;Jp i^iejg, N^ija i»ek.(^ko st«- ,Vn, RP^rniS. oAieh,^ v trMiji! P«J- mUŠt U)6- 1 'V"W:> ^Mno sat trgovce - ?^“c! so potopi ne več ne manj kakor 5408 ladij s skupno tonažo 11 mlHjo-°°v ton... Ta uspeh je plačala Nemčija s samo 203 potopljenimi podmornicami; za lov na podmornice so se pa sneciaitzL rali Angleži. Po vojni^so prišle podmornice žeto v modo. Za številne male države so prišle podmornice ceneje kakor pa velike ladje, ki so zelo drage in so jih lahko kupovale samo velike države. Maksimum v gradnji podmornic je dosegla Franclja, ki ima edino podmorsko križarsko na švetu »Surcouf« s 2880 tonami, dva težka topa 20,3 cm. dva koatraavionska* topa; 14 torpednih cevi. ladijski avion. 180 ljudi posadke in se lahko potopi 130 m pod gladino. V začetku so smatrali, da je borba proti podmornicam brezuspešna, vendar so kmalu ugiotovHi, da to ni lo-čno. Iznašli so ,1 aparate za prfehiškovartje, s katerimi se točno ugotovi približevanje podmornice i* velike daljave. Na podlagi teh podatkov so potem organtetraii obrambo, ker podmornice pod vodo nimajo velike brzine. Razen tega uporabljajo mreže proti podmornicam, podmorske bombe, razne vrste zank in hitre motorne čolne, ki se uspešno borijo s podmornicami. .i., ^1. Končno pt* imamo tudi letsUa, ki lahko Okujejo podmorftice tudi v veliki globini ia jih potope ». svojiirt težkimi ttpm- bami. b*«*!.' »B- M $eŠi% ; ....... a* > " ' : s - * Dr. Stojadinovič v Rimu Predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič je bil sinoči po Mussoliniju povabljen na slavnostno večerjo v staroslavni Beneški palači v Rimu. Ob tej priliki je dejal Mussolini, da pomeni italijansko-jugoslovenski pakt enega izmed najtrdnejših neposrednih prispevkov za uspešno konsolidacijo miru v današnji dobi Evrope. V svojem odgovoru na Mussolinijevo zdravico pa je dr. Stojadinovič med drugim izjavil, da se je moglo pri podpisu marčnega sporazuma ugotoviti, da obstojajo za prijateljstvo med obema državama vsi naravni pogoji za iskreno, trajno in prijateljsko sodelovanje, ki predstavlja dejanski prispevek za konsolidacijo miru v Evropi. fasfjodatske Beležke 300.000 kg tobaka je kupila Francija od uprave monopolov kraljevine Jugoslavije. Tobak bodo natovorili na Sušaku, Splitu in Gružu. Naša produkcija sladkorja je znašala letos 101.000 ton, to je za 70% manj kakor v pretekli sezoni. Zlato se še nadalje vrača v Francijo. Po sodbi londonskega lista »Financial News« se je vrnilo v zadnjih tednih v Francijo iz Anglije za 60 milijonov funtov pobeglega kapitala. Iz Amerike pa se je vrnilo od oktobra dalje zlata za 250 do 300 milijonov dolarjev. Posledica tega je, da se je deport za frank zelo znižal in padel na 4% za enomesečne in na 5.75% za trimesečne kredite. Davki in posojilo za rešitev Benetk. Italijanska vlada je izdala dekret za rešitev znamenitih stavb v Benetkah, S prvim dekretom se uvajajo’ novi davki, katerih donos naj služi popravilu stavb in regulaciji lagun. Z drugim dekretom bodo lastniki vseh zgodovinsko pomembnih stavb razlaščeni, 6e ne morejo svojih stavb popraviti kakor treba. S tretjim dekretom pa se razpisuje državno posojilo v višini 50 milijonov lir za potrebna popravila. Uradni tečaji za december. Finančni minister je predpisal za december te uradne tečaje: 1 napoleondor Din 298.50, 1 zlata turška lira 339.70, 1 angleški funt 338.—, l ameriški dolar 43.—, 1 kanadski dolar 42.90, 1 nemška marka 14.—, 1 zlot 820, 1 avstrijski šiling 8.72, -1 belg -7.40, I pengo 8.60, 1 braziijski milreis 2.65, 1 egiptovski funt 340.—, 1 urugvajski pezos 23.50, 1 argentinski pezos 12.90, 1 čilski pezos 1.45, 1 turška papirnata lira 34.80, 100 albanskih frankov 1415.—, 100 francoskih frankov 163.— 100 švicarskih frankov 1000.—, 100 italijanskih lir 2127.—, 100 nizozemskih gold. 2390.—, 100 bolgarskih levov 45.—, 100 romunskih lejev 32.—, 100 danskih kron 954.—, 100 švedskih kron 1100.—, 100 norveških kron 1080.—, 100 pezet 240.—, 100 drahem 3950 100 češkosdov. kron 15150 100 finskih mank 95.—, 100 letonskih lat 816.—. Kako je z obdavčenjem reklame. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal naknadno pojasnilo glede izterjevanja pristojbin po tarifni številki 8 pristoj-binske tarife zakona o pristojbinah, ki se nanaša na razne reklame v listih, časopisih, koledarjih itd. Po tej okrožnici so oglasi v koledarjih, tako stenskih kakor v blokih ali knjigah, podvrženi plačilu pristojbine iz točke '3, tarifne številke 8 pristojbinske tarife zakona o pristoj- k. nie/^isl/P unuUo Minister dr. Vekoslav Miletič v Mariboru »Sokol je bil, je in bo ostal" Včeraj popoldne z brzovlakom ob 15.46 je prispel minister za telesno vzgojo naroda dr. Vekoslav Miletič v spremstvu svojega kabinetnega šefa Do-minija, tehničnega referenta Drage Ulage in športnega referenta pri banski upravi v Ljubljani Lenarta v Maribor. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki oblastev, Sokolov in športnih organizacij z mestnim predsednikom dr. Juvanom na čelu, ki je ministra pozdravil v imenu mariborskega prebivalstva. S kolodvora se je g. minister odpeljal naravnost v Narodni dom. kjer so ga pričakovali zastopniki mariborskega Sokolstva. V imenu mariborskega matičnega Sokolstva je dr. Miletiča pozdravil starosta dr. Fornazarič. Minister dr. Miletič se je za pozdrav v prisrčnih besedah zahvalil, povdarajjoč, da je star Sokol in da je Sokolstvo vedno in vselej branilo jugoslovenske interese. Svoj govor je zaključil z besedami: »Sokol je bil, je in bo ostal!« Nato si je g. minister ogledal krasno urejeno sokolsko razstavo, o kateri se je dr. Miletič zelo pohvalno izrazil. Izrazil je priznanje obmejnemu Sokolstvu, ki je vedno vestno vršilo svojo dolžnost do kralja in domovine. Ko je g. minister zapustil sokolsko razstavo, mu je dr. Fornazarič izročil lepo urejeno spominsko knjigo, ki slika boje in delo obmejnega Sokolstva v Mariboru, razen tega pa mu je br. starosta pripel na suknjo jubilejni znak mariborskega matičnega Sokola. Zatem se je vršila v župni pisarni konferenca, ob kateri priliki so predstavniki obmejnega Sokolstva pred-očili g. ministru težnje Sokolstva, njegove potrebe in tudi težave, s katerimi se mora Sokolstvo boriti. Potem, ko se je g. minister vpisal v spominsko knjigo, se je podal na mestni magistrat, kjer se je vršila konferenca mariborskih športnih organizacij. V imenu vseh 23 športnih organizacij v našem mestu je dr. Tominšek izročil ministru dr. Miletiču naslednjo spomenico: »Visoko spoštovani gospod minister! čast nam je, predložiti gospodu ministru v lastno odločitev ali v priporočilo pri drugih pristojnih ministrstvih in oblastvih nastopne želje in predloge: 1. Nobena izmed naših organizacij ni pridobitna, vse njih prireditve so združene, ako naj kaj pomenijo, z velikim gmotnim rizikom. Zato prosimo, da se za nas predvidevajo in podelujejo od strani ministrstva posebne podpore. 2. Neznosno breme za nas so vse takse, pod katerimkoli naslovom; izredno visoke so in neobhodno plačljive tudi pri deficitnih prireditvah. Prosimo za posredovanje, da se vse nas zadevajoče takse serioznih prireditev, pa tudi take za vloge na urade ukinejo. 3. Naša država je obsežna, športniki morajo večkrat potovati izven svojega bivališča, zaradi drage vožnje morajo športniki — redno nepremožni — odreči udeležbo; prosimo za posredovanje, da se našim tekmovalcem prizna četrtinska voznina. 4. Težko breme za naše klube je članarina njihovemu s a v e z u. Prosimo za posredovanje pri finančnem ministrstvu, da se od tam dotirajo predmetni savezi. binah. Zato morajo davkarije in oddelki finančne kontrole takoj sporočiti prizadetim osebam, da se ta pristojbina plača za vsak oglas in za vsak dan, ko oglas izide, ne glede na to, koliko iztisov posamezne številke se iztisne, in sicer v višini 2- do 80 din, po velikosti oglasa. Ta postopek se bo izvajal tudi v vseh drugih primerih, kadar takšne koledarje izdajo razne tvrdke, podjetja itd. Oglasni pristojbini pa niso podvržene objave, oglasi in vesti iz točke 25, čl. 38 pristoj-binskega pravilnika. Semkaj spada tudi repertoar državnih gledališč. Zato tudi vsakdanja poročila, ki jih ta gledališča pošiljajo listom o predstavah tega in tega dne in o osebah, ki pri predstavah nastopajo, niso podvržena tej pristojbini, ker veljajo za del repertoarja. 5. Škodo in večkrat tudi nečast prizadevajo našim rednim organizacijam klubi, nevčlanjeni v savezih, t. zv. »divji«. klubi), ker so usmerjeni le v svrlio zabavišč. Želimo, da se vnese v društveni zakon obveznost včlanjenja v višji skupni edinim. 6. Naš Maribor kaže dosti velik ekstenziven in intenziven razvoj na telesno-vzjfcjnem in gojitvenem . polju. Pogrešamo pa za nastope velikega sloga trajnega dirkališča in večjega števila modernih prostorov za nogomet, lahko atletiko i. sl. Prosimo za podporo in stvarno pobudo pri merodajnih činiteljih, /da se v tem oziru za Maribor pripravijo prostori, ki odgovarjajo našim potrebam in modernim zahtevam. . 7. Znižana je carina na avtomobile: ni pa priznana ta ugodnost na motorna kolesa. Prosim, da se za ta kolesa izposluje ista ugodnost. 8. Lastniki zemljišč, na katerih ali preko katerih se vrši telesnovzgojno in športno kretanje, so našemu pokretu večkrat nenaklonjeni. Prosimo, da se zakon o razlastitvi primerno približa našim potrebam. 9. Toplo podpiramo s svoje stratu predlog ljubljanskih organizacij, da se na univerzi v Ljubljani ustanovi stolica za telesno vzgojo. Po končani konferenci se je g. minister podal v Gasilski dom na Koroški cesti, kjer so ga pričakali gasilci in si 'fi g. minister ogledal vzorne gasilske naprave ter se o njih zelo pohvalno izrazil-Na čast g. ministru se je v Gasilskem domu vršila tudi zakuska. Zvečer ob 20. je mestni župan dr- J*1' van priredil v hotelu »Orel« banket, ki so se ga udeležili tudi predstavniki obmejnega Sokolstva, športnih organizacij in gasilcev. Danes dopoldne si je g. minister ogledal Mariborski otok, stadion SK Železničarja in mariborske telovadnice. Shodi JNS v srezu Maribor desni breg V soboto in nedeljo sta se vršila shoda JNS v Hotinji vasi in v Hočah. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana kljub vsem naporom od znane strani, ko so v Hotinji vasi in v Hočah raznašali vesti, da sta shoda prepovedana oziroma preložena. Na obeli sestankih je poročal narodni poslanec Milan Mravlje o organizacijskem stanju JNS, o potrebi političnega udejstvovanja ter o nalogah, ki čakajo mlado generacijo v bodočem političnem življenju. Prikazal je uspehe in neuspehe gospodarske politike. Obširneje se je pomudil pri agrarnem vprašanju. Govoril je o delu v narodni skupščini. Pojasnil je vse važnejše novice v državi. Govoril je o sporazumu med združeno opozicijo in dr. Mačkom. — Zanimivo ie prikazal vlogo, ki jo igrata v človeškem življenju vera in politika. Govoril je o uspešnem oživljenju JNS, še posebej o živahnosti in borbenosti mladinskih organizacij, ki so prinesle novega življenja in duha v stranko in med narod. Prihodnja številka »Večemika« izide radi jutrišnjega praznika v četrtek dne 9. t. m. ob običajni uri. Cene mleku se ne bodo zvišale pred Božičem onim odjemalcem, ki so upoštevali zahteve kmetovalcev pri spomladanski regulaciji cen. Tako so sklenili na posebnem sestanku dobavljalci mleka iz mariborske okolice, ki so obravnavali vprašanje občutnega pomanjkanja mleka v Mariboru. Lovski blagor! Član mariborske zelene bratovščine g. Alfred Kralj je včeraj ustrelil na Uršlji gori kapitalnega gamza. Sokol Maribor matica sporoča svojemu članstvu, da se vrši na praznik v sredo 8. t. m. plesna vaja. Klavirski koncert Ivana Noča, ki bo v petek 10. t. m. v kazinski dvorani, obeta izreden užitek. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej pri »Putniku«. Sokoli jezdeci! Jutri ob 10. zbor v Narodnem domu. Udeležba obvezna! Hotel Mariborski dvor jutri ko..cert. Knjiga; Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije. Zadnja pošiljka s temi knjigami js danes prispela v Maribor in to v zelo malem številu. Dobijo se pri blagajni tvrdke Pinter &. Lenard. Lil-telovadi Podpore sprejema Posojilnic* Narodni dom - tet. ral gradbenega odseka Jutri na praznik na smuko! Sijajen sneg na zapadnem Pohorju (Seniorjev dom). Avtokar izlet »Putnika« v Ribnico na Pohorju. Odhod ob 5. uri izpred hotela »Orel«, odhod iz Ribnice ob 17. uri. Cena vožnje le Din 40. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor. v iednlh modnih barvah prinaša TEKSTU. AHA BODEFELDT. Gosposka 1* Združenje brivcev in frizerjev obvešča p. n. občinstvo in svoje člane, da morajo biti brivnice in česalnice v Mariboru po oblastni odredbi jutri 8. t. m. vse dan zaprte. Lutkovni oder Sokola I. Jutri v sredo ob 15. uri igra »Gašperček v pekhi«. De-ca pridite polnoštevilno. Zdravo! Česky klub. Na odru tukajšnjega Narodnega gledališča bomo zopet videli novo češko izvirno opereto »Pod to go- ISSK Mar I V SOBOTO 11. DECEMBRA 1937 KAZINSKA DVORANA VELIKI KABARETNI VEČER Šahisti SK Železničarja so odigrali minulo nedeljo v Ptuju dvomatoh s Ptujskim šahovskim klubom, ki se js končal po žilavi borbi neodločeno 4:4. Posamezni rezultati: prof. Gabrovšek :Babič 1:0, Levačič:Regoršek 1:0, Širec:Knehtl re-mis, Zeienko:Vidovič 0:1, Zunkovič: Eferl 0:1, Pešl:Forray 1:0, FarazinrPot-sajt 0:1, Fijan:Macher remis. Ljudska univerza v Mariboru. Zaradi praznika bo naslednji večer ekonomskega tečaja v torek 7 .dec. ob 20. uri. Predaval bo prof. Stupan o industrijskem kapitalizmu in tehnični revoluciji. (Trg. akademija, II. nadstr.) Starodavna lipa bo padla! V nedeljo 12. t. m. ob 10. uri se bo na prostovoljni dražbi izlicitirala velika lipa, ki stoji pred »Belo zastavo« ob pričetku Pekrske ceste v Studencih. Izklicna cena je 100 din. ro zeleno« (Na ty louce zeleny) od JariU Beneša. Je samo ob sebi umevno, da ne sme biti nikogar med nami, ki bi sl ne ogledal tega zabavnega češkega šlager-ja. Odbor. Radi velikega zanimanja prireja »Pučnik« v sredo, dne 15. decembra enodnevni izlet v G r a z z modernim kurjenim avtokarom. Vožnja in vizum le Din 100* Zasigurajte si pravočasno mesta! Informacije in prijave pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. »V steni in ledu« je naslov lepega sodobnega filma, ki se brezplačno predvaja za vse ljubitelje športa in turizma. V kinu Apolo se bo v četrtek 9. t. m. ob 8. uri zvečer prikazoval zelo interesanten film »V steni in ledu«. Film je švicarske produkcije. Sodelujejo znani švicarski alpinisti. Film je posnet v Zerrnattski gorski skupini (preko 4000 m višine), je bogat na prekrasnih posnetkih. Moderna Kltto Union. T o r e k »L’equipage«t re- niek delo francoske produkcije, film nepozabne lepote. Anabella — Charles Va-nel. Torek, 7. decembra ob 20. uri: »Pod to Soro zeleno«. Premiera. Sreda, 8. decembra ob 15. uri: »Marija Stuart«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Četrtek, 9. decembra o.b 20. uri: »Pri treh mladenkah«. Red A. Marijin praznik v mariborskem gledalcu: Popoldne izvrstno uspela klasična tragedija »Marija Stuart« (Znižane cene). Zvečer repriza zabavne revijske operete »Pod to goro zeleno«. alpinistična šola plezanja je zelo dobro Prikazana. Film je zelo interesanten za vsakega planinca in športnika. Istočasno bo šef znanstvenega oddelka podjetja Dr. 'A. Wander imel interesantno predavanje o sodobnem problemu »O prehrana«. Predavatelj dr. med. Leo Trauner, ki je delj casa bival v Olimpijski vasi v Berlinu, bo iznesel vtiske, katere so dobili zdravniki ob opazovanju načina prehrane 5000 športnikov iz vseh krajev sveta. Za gornjo prireditev se opaža v vseh krogih že sedai živahno zanimanje. iadkie idefeume vesti Um in!n garnituro so ponos vsake gospodinje, bogato izbiro prinaša TEKSTU ANA BPDEfELPT, go,p OMka 14 Lep jubilej v nacionalni družini. Te oni je praznovala družina g. Godine Jvana dva lepa jubileja. Gosopd Godina ie praznoval 25-letnico skupnega zakonskega življenja, njegova ga. Marija pa 50-letnico rojstva. Oba sta znana javna delavca in se udejstvujeta v raznih mariborskih nacionalnih društvih. Ga. Go-dinova je pridna odbornica našega agilnega društva »Jadran«, njen soprog pa dober drugi basist tega zbora. V skupnem zakonskem življenju, ki sta ga pričela v našem Trstu, sta vzgojila pridne otroke, ki so jima v ponos. Hčerka Milena je članica narodnega gledališča v Skoplju, Mara je notarska uradnica, sin Albin pa študira pravo na ljubljanski univerzi. Zavedni in pridni rodbini Go-dinovi želimo, da bi še mnogo, mnogo let živeli v zadovoljstvu in sreči, četudi daleč od rodne grude ... Iz železniške službe. Premeščen je iz Slovenske Bistrice v Šoštanj-Topolščico Prometnik Janez Šušteršič. Vreme. Dunajska vremenska napoved Pravi: Po večini oblačno, verjetno bo snežilo, temperatura brez posebnih iz-prememb, v nižinah nekaj nad ničlo. Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva in Savostova lekarna. Avstrijska policijska ekspozitura na Klavnem kolodvoru v Mariboru sporoča: Odpravljanje vlakov za Avstrijo se za-kasnjuje vedno radi potnikov, kateri Pridejo v v svrho vidiranja potnih listov tik pred odhodom vlakov. — Mariborsko Preokret francoske diplomacije — Brodotom ideje kolektivne varnosti PARIZ, 7. decembra. Zanimive komen-tare prinaša tukajšnji tisk k službenemu komunikeju o varšavskih razgovorih, kjer se prvokrat ne omenja načelo kolektivne varnosti in Društvo narodov. Desničarski »Jour« pravi, da ni v tem komunikeju zanimivo to, kar se navaja, marveč to, kar se zamolči. Gre za preorientacijo francoske zunanje politike. Francosko poljski razgovori predstavljajo prvi ko- rak k tej preorientaciji, ki priznava bi-leritalne, to je dvostranske dogovore. Istega mnenja je tudi socialistični »Po-pulaire«, ki ugotavlja, da je sistem kolektivne varnosti doživel brodolom. V Varšavi se je prvokrat v zgodovini novejše francoske diplomacije opustilo navajanje Društva narodov in ideje kolektivne varnosti. WRIGL£Y guma za žvečenje PO VSAKI JEDI IN CIGARETI Zavitki po Din l-— in 2f— Čangkajšek zapustil Nanking — Kitajska prestolnica v ognjenem morju ŠANGHAJ, 7. decembra. K'tajska pre-stolica Nanking je pred padcem. Maršal Čangkajšek je s svojo soprogo zapustil Nanking z letalom ter odletel v neznano smer. Pred tem je izdal povelje, da se spravi ves vojni material iz mesta in da se povsod zaneti ogenj, da bodo Japonci našli samo kup razvalin in pogorišče. V posameznih predmestjih, ki že gorijo, se vršijo prve bližnje borbe med Japonci in Kitajci. TURČIJA ODPOVEDALA NENAPADALNI PAKT S SIRIJO. ANKARA, 7. decembra. Turška vlada je v zvezi z najnovejšimi incidenti v Ale-ksandrette odpovedala nenapadalni pakt s Sirijo. občinstvo se torej nujno vabi, naj se zglasi v to svrho že dan pred odpotova-njem v uradu avstrijske policijske ekspoziture na glavnem kolodvoru v Mariboru. — Pred odhodom vlakov se bodo v bodoče odpravili potniki samo v najnujnejših primerih. V splošnem se opozarja, da je pristojna oblast za vidiranje potnih listov slej ko prej samo avstrijski konzulat v Ljubljani. Samo v posebnih nujnih slučajih in pod pogojem, da ima potnik veljavni potni list, mu lahko avstrijska policijska ekspozitura izjemoma izda potrebni vizum. TEDEN ODEJ Velika izbira nizke ccne, oglejte si izložbo pri ..Obnova" F. Novak, JuriKeva ul. 6, »Staribor« ima svoj tomesečni sestanek v, četrtek, dne 9. decembra 1937 ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Predaval bo g. dr. Travner o steklarnah in steklarjih na Pohorju. Upamo, da bo zanimivo predavanje privedlo obilno udeležencev! Sresko učiteljsko dntštvo Maribor levi breg zboruje v soboto 11. t. m. in sicer najprej zase v ljudski šoli v Cankarjevi ulici, kjer se vrši ob 8. uri odborova seja, ob pol 9. uri pa zborovanje. Skupno zborovanje z ostalimi učiteljskimi društvi pa bo ob pol 10. uri v dvorani Grajskega kina na Grajskem trgu. Učiteljstvo naj pride točno in polnoštevilno! SABA priznano dobra rezila za britje se dobijo povsod Opozarjamo na nocojšnjo premiero češkega »šlagerja« »Pod to goro zeleno«. Na splošno željo prireja letnik dne 15. decembra (sreda) enodnevni izlet v Graz z luksuznim avtokarom. Vožnja in vizum le Din 100.— za osebo. Prijave pri Put-niku Maribor - Celje - Ptuj. Državnim upokojencem. Državna finančna direkcija razglaša: Vsi državni upokojenci(ke), ki so zase in za svoje rodbinske člane v letu 1937 dobili od dravske finančne direkcije železniške legitimacije modre barve, izstavljene za leto 1937, naj jih zaradi podaljšanja njih veljavnosti za prihodnje leto predložijo tej direkciji takoj v začetku leta 1938. Vsaki legitimaciji je treba priložiti železniško znamko za 2 din, ki se kupi pri blagajni železniške postaje. Znamke pa ne sme nihče sam nalepiti v legitimacijo. Predložene poštne znamke ali kolke bo direkcija upokojencem vračala, ker jih ne more uporabiti. Razen žel. znamke se mora predložiti tudi kupon (odrezek) čekovne nakaznice, po kateri je upokojenec prejel pokojnino za zadnji mesec. Brez tega dokazila se veljavnost legitimacije ne bo podaljšala, ker se sicer ne more ugotoviti istovetnost prosilca. Prav tako mora poslati kupon čekovne nakaznice, kdor prosi za novo železniško legitimacij. Do konca oktobra 9137 naročene železniške legitimacije za leto 1938 se bodo upokojenceni na deželi razposlale po pošti. Po prejemu nove legitimacije mora vsakdo vrniti finančni direkciji svojo staro železniško legitimacijo sive barve, ki jo je treba izročiti direkciji državnih železnic. Svoje slike smejo upokojenci Iz starih legitimacij odstraniti. Požar v Trstenjakovi ulici. Sinoči okoli 18. ure je v stanovanju železničarja Ivana Hauptmana v Trstenjakovi ulici 18 izbruhnil požar, ki bi lahko postal uso-depolen za vso hišo. Služkinja, 151et«a Ana Petkova, ki je bila sama doma. je namreč z gorečo svečo iskala v omari neko perilo, pa je pri tem prišla preblizu nerilu. ki se je vnelo, rie d- bi to opazila. Potem, ko je šla po nekem opravku iz stanovanja in se čez nekai časa zopet vrnila, je bilo stanovanje v gostem dimu. Takoj je poklicala sosede, s pomočjo katerih so gorečo omaro polili z vodo in odstranili požarno nevarnost. Poklicani pa so bili tudi mariborski gasilci, ki jim pa ni bilo treba stopiti v akcijo, ker je bila požarna nevarnost že odstranjena. Našim naročnikom! Ponovno opozarjamo cenjene naročnike »Večernika«, posebno pa zamudnike, da še v tem mesecu poravnajo naročnino. S teni prihranijo upravi zamudno deto z opOzimi in olajšajo Fedno dostavo lista. Vse one, ki se ne bodo ozirali na to, najvljudneje opozarjamo, da bomo, ako ne bodo imeli izravnane naročnine do konca tega meseca, nadaljnje pošiljanje »Večernika« ukiniP. UPRAVA »VEČERNIKA«. Škodo, ki jo trpi oškodovani Hauptman, je precejšnja, neprevidno služkinjo .pa je policija ovadila oblas.tvu. Nove ter izbrisane obrtne pravice. Seznam v mesecu novembru 1937 izdanih »n izbrisanih obrtnih pravic vsebuje: Izdane: Arlati Henrik, trgovina z radijskimi aparati in pripadajočimi potrebščinami, Ulica 10. oktobra 4; Uhler Ljudevit, buffet, Aleksandrova c. 13; Mencinger Zofija, gostilna, Pristan št 1; tvrdka Hacker in drug, družba z. o. z., prodaja in nakup galanterijskega blaga na debelo, Orožnova ul. 8; Kramaršič Edvard, trgovina s kolesi, šivalnimi stroji, motornimi vozili in sestavnimi deli na drobno, Valvazorjeva ul. 36; Kramaršič Edvard, trgovina z radijskimi aparati in sestavnimi deli na drobno, Valvazorjeva ul. 36; šurkalovič Ana, šivilja, Grajski trg 7; Novak Franc, trg. z otroškimi vozički na drobno, Jurčičeva ul. 6; Pristernik Matilda, trg. z galanterijo, pleteninami, drobnim blagom in igračami, Glavni trg 24; Lininger Aleksander, prevažanje blaga z motornimi vozili preko mej občinskega okoliša, Koroščeva ul. 32; Košič Peter, košar in pletač predmetov iz protja, Vojašniška ul. 7; Bercko Katarina, šivilja, Mlinska ulica.9; Kumerc Franc, trg. s kurivom in stavbenim materijalom, Taborska ul. 10. —izbrisane: Platzer Alfred, godbenik, Grajski trg 1; Rapoc Terezija, trg. s delikatesami, Tržaška c. 14; Vrabl Ivan, starinarna, Meljska c. 65; Pristernik Albin, trg. z galanterijo in pleteninami, drobnarijami, toaletnimi izdelki in igračami na debelo in drobno, Glavni trg 24; Nedelko Maks, trg. z motornimi vozili in priborom na drobno, Aškerčeva ul. 11; Zorko Vinko, trg.’ z mešanim blagom in perutnino na drobno, Stolna, ul. 4: Kosi Anton, trg, z mešanim blagom, Tattenbachova ul. 24; Pečuh Veronika, branjarija ter prodaja Ivina, piva in sadjevca v zaprtih steklenicah, Frankopanova c. 41; Wogerer Eliza, trg. z mesnimi izdelki, Slovenska ul. 9. imate Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 9. t. m. predava ob 19. uri v dvorani deške ljudske šole g. prof. dr. C r-n ek o »Sodobni kultur-i« s slikami. — Vstopnine ni. Urednikova pošta Ptuj: Glede zadnjega stavka: Stvar je drugačna. Si lahko mislite... Skrivnosti 86 Upal je, da ima Leon listine, ki dokazujejo. da je Armanda res hči gospe Ku-‘an; ko pa je videl, da ne ve Leon o |eni ničesar, je postal takoj ves hladen Jl> nedostopen. Leon se je vračal obupan, ko je nalepi tia Everarda. Nepričakovano srečanje je oživelo njegove nade. »Ali ste vi, Everard?« ga je živahno vPrašaI. »Kako da sem vas našel tukaj °b tej uri... in s tako prošnjo?« »Beda!« je odgovoril pobito Everard. »In Blanka?« »Bolna je ... leži.« »Zakaj se niste obrnili name, zakaj mi ^'ste pisali?« . »Mislil sem na to, pa Blanka ni hotela.« »Uboga, uboga!« je mrmral Leon. ‘Hvala Bogu, da ste nw sedaj našli, se- daj ji ne bo treba več trpeti. Prosim, vodite me k njej.« »Dobro, odvedem vas k njej, ker vem, da ji bo ljubo.« »Ali je zelo bolna?« Everard je prijel Leona za roko in dejal: »Umira ...« »O, motite se... tako hudo ne bo!« je dejal Leon. »Ne, ne motim se. Zdravnik mi ni hotel odgovoriti; ko sem ga vprašal se je nasmehnil. Seveda, očetu Je težko reči, da mu hči umira. Bilo bi kruto, kaj ne? Oče pa ima bistre oči in videl sem jo.« »Ali se je v tem kratkem času zelo izpremenila?« »Pred tremi meseci je bila moja Blanka še tako lepa. AH se je spominjaš? Morda se je samo meni zdelo, da je malo preveč bleda, lica pa so ji bila sveža, oči so ji gledale prav v dno srca in g’as ji je bil kakor godba. Sedaj pa...« »Kako je sedaj?« »Vidiš, sedaj je vse to minilo... Oči so ji kakor zastrte, čelo ji je mrliško bledo; z lic ji je izginila svežost in na ustnicah ni nikoli več njenega lepega smehljaja ... Včasih je niti sam ne poznam.« »To je strašno!« »Da. strašno j*;, pa to še ni vse.« »In kaj je še?« »Preie sem rad govoril z njo in sem v njenih, nedolžnih, veselih besedah našel tolažbe in razvedrila po vseh nesrečah svojega strašnega življenja. I11 glej — danes ne izpregovori več besede! Grobna tišina je krog nje, ki jo samo včasih pretrga suhi in mučni kašeli. Srce se mi trga, kadar ga slišim, ta kašelj,« Everard je med temi besedami ihtel. Leon ga je nehote prijel za roko -11 mu jo stisnil »Nikar, nikar!« je dejal mehko. »Nikar si ne jemljite tega tako k srcu. Morda se preveč bojite. Poslal vam bom dobrega zdravnika, ki jo bo natančno pregledal in gotovo ozdravil. Čudno se mi zdi, da se je bolezen tako hitro razvila: pred tremi meseci je bila Blanka popol- noma zdrava.« »Da, še pred tremi nvcseci,« je ponovil Everard, kakor bi govoril samemu sebi. »l'u mora biti še poseben vzrok,« »Seveda.« »Ali ga je uganil zdravnik?« »O11 ne more pomagati.« »Kaj je torej? Kaj ji je škodovalo ?* Everard je žalostno zmajal z glavo. »Uboga Blanka bo umrla s svojo skrivnostjo, ki jo mori,« je odgovoril počasi, »in tudi jaz je ne morem izdati.« »Morda ljubi koga%?« je vzkliknil Leon. Everard se je zganil. »Nič več o tem,« je dejal trdo; »pozno je. Sama je in me pričakuje. Pojdi, pojdi, ne izgubljajva časa.« Odšla sta. Med potjo je kupil Leon po receptu zdravila in dasi je bilo že precej pozno, je sklenil, da pojde in sam pogleda kako je z Blanko, ki ji je bil globoko vdan. Naglo sta hodila in kmalu prišla do Eve-rardovega stanovanja. praznika ujedinjenja Proslava praznika u}©dinjen)a na Pobrežju. Pozivu župana g. Karola Stržina, da vsa društva skupno proslave praznik ujedinjenja, se je na predvečer vršila povorka z zbirališčem društev in korporacij pri tezenski šoli, katere okna so bila bajno razsvetljena. Ob 20. uri je otvorilo povorko 30 kolesarjev z lampijončki kolesarskih društev «Peruu» iz Tezna ia Pobrežja in »Naša moč« iz Pobrežja. Za kolesarji in državno trobojnico je bil občinski odbor z županom g. Stržino, nato je korakala tezenska godba, za isto močne čete Sokolstva iz Pobrežja in Tezna, štiri čete gasilcev z baklami, pevci društev »Zarja« in »Radost«. člani Narodne Odbrane, druga dru štva in občinstvo. Na kancu so bili pet kolesarji. Mnogo oken na hišah in v stanovanjih naših nacionalnih ljudi ie.bilo lepo razsvetljenih in okrašenih. Med sviranjem koračnic vzklikanju kralju, kraljevskemu domu, naši vojski in Sokolstvu, se ie vila povorka po Ptujski in Tržaški cesti, Nasipni, in Sokolski hi.. Zrkovski in Aleksandrovi-.cesti do Renč-lieve gostilne. V veliki Rejnčljsvi dvorani je bila kratka, prisrčna slovesnost, ka tero je otvoril skupen zbor pevcev »Radosti« in »Zaris«. s pesmijo »Slovenec, Srb. lirvat«. gcidba je zaigrala državno himno, župan g, Stržina pa .je spregovoril o-ujedihleniu in ^zdravil Ni. Vel, kralju Petru II. in visokemu kralievske-mu domu. kateremu je bila odposlana v imenu vseh občanov udanostna brzojavka. Se so zapeli pevci nekaj ubranih pesmi pod spretnim vodstvom pevovodje šol. upravitelja g. Z i v k a, g. župan pa ,i§ z zahvalo vsem udeležencem zaključil prisrčno slovesnost — L. sklepa zadnje občinske seje, na kateri je bil sprejet nov tajnik, se vrši med občinskimi odborniki živa akcija za odstop ter je odstopno izjavo podpisalo že lepo število odbornikov. Velika večina domačega prebivalstva to akcijo odobrava. Zanimivo je, da so odklonili domačega reflek-tanta, ki je bil že nastavljen. Najbrž bo prišlo do novih volitev in bo sestavljena nova lisia iz ljudi, ki jim je do miru in dobrega gospodarstva. fltoitičete ijtdaMtske okoiiu h 'Maiepa Beaftada čudna stavka, že nekaj nedelj sem stavkajo domači cerkveni pevci, ki se sU cer udeležujejo vseh cerkvenih obredov, tudi na koru so polnoštevilni zbrani, le peti nočejo. Pravijo, da je to iz protesta proti politiki gotovih vodilnih krogov v Rušah. ’ Odstopi občinskih odbornikov. Radi Sokolsko društvo v Ljutomeru je na dan 1. dec. dostojno proslavilo dan Uje-dinjenja ob 10. uri v Sokolskem domu ob velikem številu svojega članstva, ki je prisostvovalo slavnostni seji v krojih. Spored slavnostne seje so tvorili nagovori, deklamacije, godba, petje, prevod in zaobljuba novega članstva in razdelitev diplom tekmovalcem. Poleg tega jc bil od strani oblasti izročen društvu dekret zahvale in priznanja kraljevskega fonda. K »neredu na železnici«. V »Slovencu« zdihuje ljutomerski dopisnik, da je na železnici nered, ker morajo potniki, ki gredo iz Ormoža proti Radgoni, čakati; V Ljutomeru pol ure radi zveze proti Radgoni. Kaj pa če bi se poročevalec oglasil takrat, ko je bila radi voznega reda anketa v Ljubljani, kjer bi bil lahko zastavil svojo vplivno besedo. Z orožjem treba previdno ravnati. V Hrastju je posestniški sin Alojz Vaupotič pregledoval očetovo puško, ki je bila nabita ter se v istem času sprožila in ga ranila v prsa in desno foko, da so ga morali spraviti v bolnišnica. Kdor drugim jamo koplje... Mlada žena: ?>AU se še spominjaš, kako si me Še pre4 nekaterimi mestni nagovarjal, paj vzamem v zakon tvojega ptijatejja Milana, nazadnje si 'me pa sam vzel?« Mož: »Da, da! Navadno je tako: kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade!« Nevarnost, A.: *Ti vedno poljitbuieš svojo Reziko! Ali ne veš, dft utegnejo imeti poljubi zle posledice!« B.; »Kako to?« A.; »Privesti te ■znajo do zakona!« Razno NAŠEL SEM zavitek bakrene žice. Lastnik naj sc 'javi v teku enega tedna na naslov, ki ga dobi v upravi. 71315 Širite »Večernik PRILOŽNOSTNI NAKUP BRILJANTOV. Antou Kiffmann. Aleksandrova yesla j L 7040 RAVNANJE . t LUM1NEKSOM barvanje las. trajne kodre, inanikura. Zmerne cene. Salon Tmttz, Maribor, 7009 Lepo dobite poceni pri I. Trpinil« Maribor j Vetrinjska ulica 15. ia Božu N<|j|«pŠ0 darilo • • vse modele in za vsake 4? ceno! - Dnevno brezobvezno predvajanje. • L odd Kino-Foto, Ivan Pečar, Gosposka 11 Prodam LEPA SUKNJA za manišo osebo na prodaj. Krojač Tajzel, Langusova 4. 7139 JABOLKA ed 10 kg naprej po Din 1.50 proda Šepec. Maribor. Grajski trg 2. 7134. Sobo odda Praktična bpllina darila zp potovanje, za dara, za vsak d»n in vsule stan priporoča Ivan Kravos Aleksandrova cesta it. 13 telefon 2207 Kovčki, rotae torbice, aktovke, ,-žoUkp tprhiee* listji«*, ifaarvjfife tobačni«*-, potno neeesere, manikiri, etp! za Šivanje, z» britje it^J. Nahrbtnike* in tunustre »a planince, gamaše. Vse v veliki Ubiti in nfckl ceat. ODDAM SOBO s štedilnikom. Znkovsk« Pobrežje. - - 7141 Lego opremljeno SOBICO ; v oddani s '1? i. 193&. Delavska Ul. Sl. 7103 Stanovanje GOSPODA spre««em izvrstna htauo in: stftiiayani«. ,C«ia oskrba tedensko Di,n 100. Vrbatiova 6. V^nko. 7138 Mislil je, daje njegova srajca Ne trudite se pri pranju z raznimi drugimi pralnimi sreelsfvi, ker samo t Radionom oprano perilo postane snežnobelo. Učinek Vas bo presenetil! Dobro Scbichtovo milo, prepojeno s kisikom, pronica sld4atu. Kralja Petra c( I28v §tiidenci. 7148 LEPO STANOVANJE sobo in kuhinjo, takoi oddatu Studenci, KalahOva 23. 7037 ■■ ■ ■ 1 i ■ r , ■ bi službo v kemijski tovar tli v Mariboru. Oferte na upravo »Vecerhika« pod »La bnranf .37*. 7133, Zgubljeno Zsfttbila s§m ( CRNO USNJENO ROKAVICO vSiraf prr Ki kolodvoru. Najditelj naj jo odda proti nagradi Frankopanova 14-1, vra ta 6. %; 613? gsufcila se, jo , MOŠKA SUKNJA med želEzhiSkim prebodom in delavsko pekarno v soboto. Najditelj naj jp odda prot* nagradi v trg. Mernik. Tezno 7137 Službo išie ^ ŠIVILJA išče zaposlitve. Gre na doflt ali v trgovino. Naslov v upravi. 7149 Kupujte »vole p* trobttlnoprl nalili l ZAHVALA. Ob priliki težke in nenadomestljive izgube, ki smo jo utrpeli s tako prerano smrtjo našega ateka, odnosno brat?, svaka in strica, gospoda Tušak Josipa smo prejeli toliko i«ra*av iskrenega sožalja, da se nam je nemogoče vsem in vsftk0IUWr posebej zahvaliti- Zato naj sprejmejo tem potom našo prisrčno zahvalo vsi, ki so se n^s v teh težkih dneh sppmpilj s sočutno besedo, vsem, ki so izkazali svoje spoštovanje in pozornost našemu dragemu pokojniku s poklonitvijo venceV in cvetja, vsem, ki so ga spremil? na njegovi zadnji poti, ali kakorkoli. Pefebno fu) se zahvaljujemo preč, duhovščini, gg. govornikom, Sokolskim društvom im četam, TrgovsJ&tflm udnuenju in vsem ostalim, SV. ANTON v Sl