Ir
Štev. 5. ^ V Mariboru 10. marca 1887. VIII. tečaj.
List za šolo in dom.
^ nt J	an	meseca, ter velja zu celo leto S gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. - Posamezne
stevilke_ dobivajo se po 15 kr. - Na anonime dopise se ne ozira. - Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi m dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravnistvu: Belserstrasse 8 v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. Samozavest, njon razvoj in njena važnost v človeškem življenju. — Bog za vse skrbi. — Kozjak. — Drobtinice. — Logika. — Dopisi. — Razne.
Samozavest, njen razvoj in njena važnost v človeškem življenju.
(Dalje in konec.)
Dotično zavest treba je vendar modro oživljati, kajti drugače zaspi, važni znakovi izgube se iz njene vsebine, ali pa dajo našej zavesti napačni smer, kar pričajo številni zgodovinski vzgledi. Da bi rečeno resnico dokazal, navedem le samo jeden primer.
Naši predniki bili so kot stalno naseljeni ljudje p«atopni izobrazbi. Stikajoči se v mnogih okoliščinah s kristjani, poznali so nekoliko tudi krščanske nazore. Imenovana lastnost naših prednikov dala je pričakovati, da bosta razsvetljena, izobražena, govor in značaj slovenskega ljudstva poznavajoča moža, sv. Ciril in Metod, imela na Moravskem dokaj lahek posel. Dotične nade pa se niso izpolnile.
Komaj da sta sveta brata apostola začela na Moravskem svojo delavnost, uže so se znašli zlobni ljudje, kateri smatrajoč Moravče za imetje svojega Jaz", so svetima verovestnikoma delo nad mero grenili in preprečevali. Ali vkljub vsemu nasprotju posrečilo se je svetima Solunčanoma skoraj na čudežni način. Ne samo, da sta z čudovredno urnostjo spreobrnila Moravče na krčanstvo, ona sta naučila jih še posebnega pisma, s katerim sta preložila na slovanski jezik svete knjige. Ustanovljaje in olepševaje krščanske cerkve, sta sv. Ciril in Metod vzbujala umeteljnost; ustanovljaje pri cerkvah šole, sta izobraževala narod; na-potljevajoča ljudi k čednostnemu in pobožnemu življenju sta posvečevala zakone in rodobinsko življenje, zidajoč tako močne jezove, ob katerih se je zloba ne-prijateljev takoj razpršila, kot vodne pene ob skalnatem obrežju. Videti to vnetost sv. bratov, so se naši predniki navezali na nju s čutilom hvaležnosti in ljubezni v tolikej meri, da so se smatrali dolžne spoštovati ju kot glavni znak predstave svojega jaz.
Zalibog, da je naznačena ljubezen in hvaležnost v teku časa otrpnila, sliki sv. apostolov slovanskih ste jeli bledeti in izgubljati se iz misli našega naroda: da, dozdevalo se je, da so Čehoslovani pozabili na svoja dobrotnika.
In bilo je treba dokaj dela in požrtovalnosti, da se je sprebudil ta naš narod
&
iz duševnega spanja, da je potoval zopet na posvečeni Velegrad, in dobil zavest o vsem, kar sta zanj sv. Ciril in Metod doprinesla. Ni mogoče opisati vseh pripomočkov, ki so pripomogli, da se je naš „jaz" navzel zopet čutil hvaležnosti in spoštovanja do svetih Soluneanov v takej meri, kakor jo bilo to običajno pri naših prednikih; vendar pa ne morem opustiti, da k dotičnim pripomočkom ne prištejem tudi učiteljski shod na Velegradu. Udeleženci shoda, ta cvet češkega razumništva, prejeli so na posvečenem Velegradu gotovo one prekrasne vtise, ki so bogati vir časti svetih naših apostolov.
Kakor je v teku časa izginilo češčenje sv. apostolov Cirila in Metoda, tako bi se podobno lahko zgodilo, da pozabimo tudi druge vtemeljene znakove svojega Jaz", ali da jih ne smatramo za važni del svoje osobnosti.
Tolpa predstav, ki tvori samozavest, množi in popolnuje se neprestano. Na dotični način se tudi spreminja somozavest. človek, ki je dalje in na raz-ličnejše načine živel, ima v svojem „jaz" več predstav, nego človek preživeč enolično življenje, vsak slučaj, vsaka dogodbiea zapušča v njegovi zavesti svoje stalne vtise. Dotična izkušenost, je važna uže zaradi tega, da se v naš Jaz" ne vrinjajo predstave, katere semkaj ne spadajo, ter se ne zaduševajo nazori, ki so njegovi karaktarični znakovi. Ako našo samozavest ne vlada močna in razumna volja, pa zmagajo v našem Jaz" često krive predstave. Imenovane predstave pa so veliko zlo; kajti one vzročujejo, da je od njih prevzet človek v mnogih slučajih tiran in bič svoje okolice.
Marsikdo našega časa sodi o sebi, da je sam najboljši. Toda taki ljudje gledajo na sebe skozi steklo, katero tudi ničemne stvari spreminja v dobre in izvrstne. In ni se čudili, da dobrega nasveta ne poslušajo, da odkritosrčne besede strastno zaraetavajo. Le posvarimo koga, ki se ne zdi srečen, le svetujmo komu, ki meni biti najmodrejši, učimo koga, ki se čuti učenega in bomo za-plakali na-d posledicami takega ravnanja. Tako močno so se poprijele napačne predstave dotičnih ljudi, da se tudi z najboljšimi dokazi ne dado iz njih odpraviti.
Na podobni način da se pojasniti tudi protivje mnogih učiteljev zoper učiteljice. Pri nas so mimo nekaterih ženskih samostanov in drugih zasebnih zavodov poučevali poprej dekleta in fante le učitelji, Naenkrat so se vpeljali zavodi učiteljic. Smatraje podučevanje in odgojo mladine (moške in ženske) za svoje torišče, za čast svojega Jaz", so se čutili dotični učitelji v tem oškodovani in njih srce se je napolnilo z grenkobo proti učiteljicam. Ko bi pa dotični učitelji nepristransko in temeljito pretresali odgojo ženske mladine, spoznali bi gotovo, da je nujna potreba, da v naših šolah delujejo tudi ženske. Ni mogoče, da bi učitelj poučevaje in odgojevaje mogel obema spoloma vstreči ! Učno gradivo, poučevajoči ton, metoda, disciplina in še druge reči, o katerih tukaj ne morem obširno govoriti, dokazujejo potrebo ženskega vpljiva. „Duh Elijev", pravi sveto pismo, „je prešel na Elizeja". K temu pristavljam s Ko-mensky-jem, da bi to ne bila naravna odgoja, ako bi na fante in dekleta prehajal zgolj moški duh. — „Ako je uže napaka", pravi Ohler, „če uči na več-razrednih šolah dekleta le učitelj, je nasprotno sklopčenje fantov in deklet v eno šolo, naj se to uže godi po nespameti, ali vsled pomanjkanja gmotnih pripo-
močkov, prava pedagogična zakrnelost." Stareji didaktiki so se mnogokrat zastonj trudili, ker so njihovi sovrstniki premalo cenili važnost prirojenih pogojev pri odgoji in poučevanju mladine. Naj nam bo toraj njih osoda svarilna plošča, da se tudi v našo stroko ne prikradejo napačne in krive predstave.
Kako nepravično sodijo mno^i ljudje o razmerah življenja, kako krivo sodijo o šoli in učitelju, znamo dobro iz lastnih skušenj. Imenovani ljudje bili bi boljši, modrejši pravicoljubnejši, požrtvovalnejši, zvestejši in poštenejši, ako bi le hoteli, t. j. ako bi njihov Jaz" posedal boljše predstave. Privoščil bi tem ljudem bistrejšega pogleda- da bi spoznali svojo slabost, svojo duševno bedo, svojo praznoto, svojo lahkomišljenost, s katero sodijo o rečeh, kojih temeljito ne poznajo; privoščil bi jim nežen sluh, da bi razločevali sreberni glas resnice in istinite potrebe od bronečega glasu krivih nazorov in sofističnih razglabanj, privoščil bi jim daleč segajočih rok, s katerimi bi spoznane krivice in hudobije, ki jih doprinašajo, popravljali; privošil bi jim dobre in pripravne volje, da bi z radostjo doprinašali dela milosrdja. Enako ravnajoči dotični ljudje zaklicali bi na koncu svojega tukajšnega potovanja s plemenitim našim Trebizskym : „Ve leta, katere se več ne povrnete, ve naša minula leta, ne pričajte proti nam vso večnost, ne lomite nad nami palice pravičnosti".
Se svojo razpravo sem dokazal, da dobiva človek polagoma zavest svojega Jaz" ali samozavest, ter tudi opozoril, da se dotična samozavest polagoma razširja in si s tem važnejši pojem pridobiva. Zraven sera tudi pokazal, da se v vsebino našega Jaz" vrinjajo včasih predstave, ki bi tam ne imele biti in nasprotno, da se iz njega odrivljejo predstave, ki bi tam biti imele. V obeh okoliščinah izvira iz tega škoda velika ne samo za posameznika in njegovo obližje, marveč mnogokrat za celo človeško družbo. Da bi toraj se temu zlo izognili, pokazal sem poleg, da je treba vsebino samozavesti obvladati s krepko in nravstveno voljo, ki obstaja le iz dobrih predstav. Vendar pa ne zadostuje, če vsebino svojega Jaz" napolnimo le s primernimi predstavami, marveč moramo se neprestano tudi truditi, da dotične prestave postanejo enkrat nravstvene ideje, ki nam bodo kot zvezde prve velikosti svetile na poti našega življenja. Med dotičnimi idejami naj nam žari na pervem mestu vera. Naj se razvije omika, ter rastejo na globino in širjavo prirodne vede, naj se povzdiguje človeški duh k višavam nebes: nad omiko krščansko, kakor se nam pojavlja v svetem pismu v besedah evangelja. Nek človekobljub pravi: „So tri sestre, tri hčerke nebes, kateie, ako vstopijo pod katerokoli streho, v katerokoli bivališče, povsodi le blažijo, povsodi vse potolažijo, povsod pomirjajo; kamorkoli dojdejo, kjerkoli se vstavijo, povsod tudi božji blagoslov prinašajo. So tri sestre, tri hčerke nebes, čijih roke so polne darov neizmerne vrednosti, čijih podobe tako često zapa-zujerao in čijih imena so: vera, upanje in ljubezen." In te hčerke nebes nas uče spoznavati, častiti in ljubiti vero. Želim starišem, želim učiteljem in odgo-jiteljem naše mladine, da jih Bog pokrepi in jim podeli milosti, da iz njihovega Jaz" nikdar ne premine volja delovati v smislu pedagogike Cirilo Metodove, da dotične težnje postanejo ob enem tudi kit, ki bode naše roditelje, učitelje in učiteljice napolnjeval z zavestjo pravega postopanja, koje v njih srčik vpame sveti plamen navdušenosti, moči, vnetgsti, kreposti in sloge v oč(-
gojiteljskem poklicu, da ne opešamo na le prepogosto trnjevej poti pedagogič-nega življenja. In temu blagodarnemu delovanju, tem svetim težnjam starišev združiti se v ta namen z narodno šolo, kličem glasno in prisrčno: „Na z dar!"
Po češkem izvirniku —ki—
---
„Bog za vse skrbi!'
Praktična obravnava te pesmi, štev. 44, „11. Berilo"
1. Uvod.
Kdo je vse ustvaril? Bog. V kolikih dneh je Bog vse ustvaril? V šestih. Kaj je ustvaril Bog peti in šesti dan? Ptice v zraku, ribe v vodi, vse živali, ki lazijo in hodijo po zemlji, zadnjič pa človeka. Kam je tedaj stvarnik ptice postavil? V zrak. Imenujte še druge živali, katere živijo v zraku! Imenujte nekatere vodne živali ! Znate tudi imenovati živali, ki prebivajo v zemlji? — Česar pa potrebuje človek v življenje? Jedi pijače, obleke in stanovanja. Potrebujejo li živali tudi živeža? Kaj pa služi živalim v živež? Rastline, marsikatera semena, žuželke in še celo meso drugih živali. Je-li Bog dal živalim tudi obleko ? Kakšno obleko pa imajo mnogovrstne živali ? Nekatere imajo gosto dlako, druge ščetino, zopet druge mehko perje; nekatere pa imajo prav trdo kožo ali pa močne oklepe, da si ne ranijo trupla. Od kod pa imajo ljudje živež, obleko in stanovanje? Od svojega nebeškega očeta. Kdo pa preživi in obleče toliko število majhnih in velikih živali? Tudi Bog, kateri jim je dal življenje.
Glejte! Ljubi Bog je ustvaril brezštevilno množico raznih živali in on tudi skrbi, da najde vsaka svoj živež in vsega druzega, česar ji je za ohranjenje življenja potreba. Ponovi to B!
2. Učitelj beril« prečita.
3. Učenci preberejo pesem 2—3krat
4. Učenci čitajo posamezne kitice, učitelj pa pojasnuje manj nmljive besede in stavke ter pomaga učencem sestavljati zapopadek vsake kitici n. pr.:
Beri prvo kitico S! Kaj se pravi „mamice"? Matere, oskrbnika, reditelja. Kaj si mislimo pod besedo „skorjiče"? Živež, jesti, hrano. Kaj se pravi postelje ji posteljico" ? Napravi ji posteljo, ležišče, na katerem počiva. Kaj pa manjka v besedi „postelj'co" ? „i". Kje še manjka „i"? V besedah 'mela, rev'ca, tud'". Zakaj? V pesmi mora imeti vsaka vrsta določeno število zlogov in v posamnih besedah se morajo naglasni in zlogi brez naglasa lepo vrstiti, ' ako bi i ne bil izpahnen, bi tega v tej pesmi ne bilo. Imajo li samo miši svoj živež? Tudi druge živali.
Misel prve kitice je tedaj :
Vsaka žival, ki ■prebiva na zemlji, ima potrebnega živeža, kajti ljubi Bog za vse skrbi.
Ponovi R!
Beri drugo kitico Z! Kaj se pravi „pod nebom"? V zraku. Kaj si mislimo pod besedo „suknjice"? Obleko, odejo. Kaj se lahko reče namesto „ki grejo ptičico gorko"? Ki jih brani mraza. Kaj zaznamva beseda „Oče"? Bog, Stvarnik.
Zapopadek druge kitice je:
Tudi ptice je ljubi Bog preskrbel z lepo in toplo odejo, da jim mraz Škodovati ne more.
Ponovi 0!
Citaj naprej R! Kaj se pravi „vsej zemlji"? Celi zemlji. Kaj si moremo misliti pod besedo „kapljice"? Potrebne vode, pijače. Kaj se pravi „lakote ne pozna" ? Ne ve, kaj je glad, ker ima vsega dovolj. Kaj stavimo namesto „ne-beški Oče"? Bog.
Misel tretje kitice je:
Tudi živalice, ki živijo v zemlji in prahu, preskrbi ljubi Bog s potrebnim živežem.
Ponovi i1 !
Citaj četrto kitico J? Kaj se pravi ^pod solncem"? Na celi zemlji, na vsem svetu. Kaj povedo besede „pri Bogu ni pozabljena"? Bog je ne pozabi, ampak vedno za njo skrbi. Kaj se pravi „hišico" in „postelj'co" ? Vsaka stvar ima stanovanje, dom in svoje ležišče.
Misel te kitice se glasi:
Na vsem svetu ni najti živalice, kateri bi ne bil preskrbel ljubi stvarnik stonovanje.
Ponovi H!
Beri zadnjo kitico K! Kaj se pravi „dete moje"? Moj otrok, ljubi otrok, sploh človek. Kaj nam povedo besede „njemu se v roko daš" ? Njegove roke te oskrbijo, varujejo; njemu se lahko izročiš. Zakaj se lahko njega veselimo ? Ker nam vsega potrebnega deli. Kaj se pravi „v božjih rokah ti živiš"? Bog te je ustvaril, on ti pusti živeti in ti daje tudi vsega, česar potrebuješ.
Zapopadek zadnje kitice je:
Tudi mi ljudje imamo dobrega nebeškega očeta, kateri nas vedno varuje ter nas z vsem potrebnim preskrbi.
Ponovi L!
Ponovi glavno misel prve, druge .... zadnje kitice R1 Z! M! F! Š!
5. Nauk se razvije.
0 kateri živalici se govori v prvi kitici? 0 miši. Katere živali pa nam hoče pesnik tukaj predočiti? Vse živali, ki živijo na zemlji. 0 katerih živali pa je govor v drugi kitici? O živalih, bivajočih v zraku. 0 kateri živalici se govori v tretji kitici? O črvičku. Kaj nam li hoče pesnik tukaj povedati? Da Bog tudi najmanjših stvaric v zemlji in prahu ne pozabi. Je toraj katera stvarica, za katero hi ne skrbel ljubi Bog? Na vsem svetu ne. O kom pa se bere y zadnji kitici? 0 človeku, ki je najimenitnejša stvar na zemlji, ter stvarjen po božji podobi. Bode tedaj Bog ljudi zapustil, ako se njemu priporočijo in izročijo? Kaki naj bodo tedaj ljudje proti Bogu? Hvaležni, dobri. Ščim pa dajejo ljudje Bogu čast in hvalo, ter zahvalo za toliko dobrot? Z molitvijo, z lepim obnašanjem, z pobožnim in bogaboječim življenjem. Katero ime imate na koncu
pesmi? A. M. Slomšek. Kaj pa so bili A. M. Slomšek? Škof Lavantinski. — Glejte! Rajni Škof Slomšek nam hočejo v tej pesmi pokazati, kako neskončno dobrotjliv je ljubi Bog vsem svojim stvarem. Povedati nam hočejo, da imamo v nebesih dobrega in skrbnega očeta, kateri nas nikoli zapustil ne bo, ako se njemu priporočamo. Kateri nauk nam dajejo tedaj rajni škof v tej pesmi K! J!
6. Branje se ponavlja.
7. Pesem se memorira in recitira.
8. Naloge.
a)	Napišite glavno misel vsake kitice !
b)	Napišite to pesem z glave ter podčrtajte one besede, v katerih je „i"
izpuščen!	josjp Lasbahar.
--
Kozjak*)
Domoznanska črtica.
Golici na izhodu razprostira se brdasti, jako bregoviti kozjaški svet ali Kozjak. Le-ta pa se začenja pri podružnici sv. Pankracija na Remšniku in drži od Radolnega vrha naprej med Drayo in Pesnico do Slovenskih goric t. j. do ceste, ki pelja od Kamnice proti severu na Rošpah in k sv. Jungerti v pesniški dolini.
V sestavi jednači Kozjak srednjim Alpam; spada namreč k takozvani prvotni tvorbi, in sestoji največ iz gnajsa in sljudovca (Glimmerschiefer). Le tu pa tam, kakor pri sv. Duhu in na več mestih župnije sv. Križa naloženih je prvotni tvorbi nekaj tri as ni h tvorin, obstoječih iz debelo zrnatega peščenjaka in apnenca. Na Remšniku, okoli Ivnika in Marenberga nahajajo se tudi sledi drobniške tvorbe (Grauwackenformation). V tercijarni dobi je segal Kozjak s svojim sosedom Pohorjem kot polotok daleč taj v tercijarno morje, katero se je razširjalo na vzhodu od tod.
Kozjak se ponosno dviguje nad vegljastimi holmci Slov. goric. Ne previsoko, a prijazno in lesu bogato kozjaško gorovje vrhuni se na 967 m visokem Jarčevem vrhu blizo sv. Duha, od koder se precej naglo spušča v globoke jame in grabe.
To pogorje zamaka obilo bistrih studencev, vodotečin in potokov, ki po večem prav naglo na jug hite v nemirno vodovje dereče Drave. Tu navedem le samo osmero važnejših potokov, kako se od zahoda na izhod zaporedoma vrste: 1. potok Pupaherjev; 2. p. Šentožbalški; 3. p. Črmeniški; 4. Šturmov potok; 5. Repičev potok ali Gornja reka; 6. Habidov potok; 7. Bresteniški potok; 8. Kamški p.
Potoki na severni strani so majhni in neznatni. Nekateri izmed potokov na južni strani so precej dolgi, do dve uri hoda, (posebno Repičev in Šturmov p.)
*) Kozjak = Posruckgebirge v širjein pomenu besede, v ožjem pa obsega kos župnije Spodnje in Gornje št. Kungote. Celemu gorovju priprosti narod ne vč skupnega imena-
in imajo jako vabljiva in divna pobrežja. Po globokih, skalnatih strugah drve tu sreberno čiste vodice od pečine do pečine z mogočnim šumenjem; pode se raz praga na prag v radostnem plesu; hite iz jeza v bir, po ovinku črez dolgo žlebovje na mlinsko ali žagino kolo, da ga v šumu naglo vrte. Za vsako močnejšo vodo je namreč postavljenih mnogo mlinov in žag. Tuj človek bi se toliko mnogovrstnemu paludju in pokleščevju okolu žag in tako dolgim vrstam visličastih koz pod žlebovi, začudil in se neprestanega hrsanja, nabijanja, lomo-tanja in polamanja še prestrašil. In 'če še spreten Žagar „žago pileč" ostro pilo prek zatopelih zob na listu poteza, tedaj te pa jekleno cviljenje in škripanje, ki se po višini, globini in strmini tja do desetega brega razlaga, kar pretresa. Še celo po noči, ko drugod že vse sladko počiva, slišati je včasih še pridni Žagar, kako ti zdaj pa zdaj lopne ravnokar vrezano desko iz žaginega voza na pod. Kadar pa mraz hudo pritisne in se po žlebih dolge ledene sveče navesijo, je ledovje kaj lepo videti, posebno takrat, ko ljubo solnce obseva. Po-tovalec, imajoči čut in srce za divni planinski svet, si ne more kaj, da ga krasni pogled tu ne iznenadi najprijetneje !
Po zbrušenih, izjedenih in jamastih cestah kraj potokov drdrajo bikasti podeli in vozovi s plohi na žago ali z deskami pa od žage ves božji dan. Vlečejo je okorni junci, katere poganja z bičem v roki počasni volar ali gospodar sam. O kozjanskih voznikih velja do pičice Vodovnikova pohorska. Kmet desek naloži na voz petdeset, Si vole napase 'no vklene jih spet. Jirs, Vaudi, Plaj, Muri, ga z gajžlo nakuri, Kanacja, hejc, hejc, boš mogo kaj vlect.
Svet na Kozjaku ni kaj rodoviten, in malomarn, zanikrn, težkega dela in truda bojazen človek bi se ondi dolgo ne mudil; kajti po nekaterih krajih tega hribovja je rodo kakor na Krasu, da vresje, ter navzmes še kakšno tršavo, kljuko drevesce komaj poganja. Tako n. pr, so po občinah Jelovec, Slemen, Ivanek, zgornji in spodnji Vauc (Vale), potem v župniji št. Jurij, na Remšniku itd. izključljivo le neumorno delavne roke gospodar vsakdanjega kruha. Vendar pa zori na južnem, izhodnem in severnem pobočju vzhodnjega dela Kozjaka po solnčnih krajih tudi žlahtna vinska kapljica. Vinogradi na Ivanku, Ilovcu, na Srednji, v Proseku, Kamnici, na Rošpahu, Kozjaku (v ožjem pomenu), na Gaju, Vršneku, v Radičah, Judenburgu, na Pesniškem vrhu itd. oklepajo gorovje v podobi podkove. Celo na zapadni meji raste dandanes nek začrneli čviček. A Kozjančan, Gajevec in Vršnečan po dobroti vse ostale prekosijo.
Mimo navadnih sadunosnikov je tukaj še obilo orešja in kostanovja, do katerih imajo pridne gospodinje nekake nadpravice, da smejo pridelke prodajati, kakor jim drago in ljubo. Včasih leži toliko lepih kostanjev, da je pod vejami vse rujavo in da še vseh pobrati ne vtegnejo. Odkar se tukajšnji kmetovalec z umnim sadjerejstvom več ukvarja, jelo je lesno sadje (lesnike in hruškice) vidno pojemati.
Listnatih in črnih lesov, dobrih pašnikov, rodovitnih njiv in travnikov nosi grbavi Kozjak obilo na svojih ramah. Tako n. pr. je pri sv. Križu Žalec (Žancar 924 m) na odsevni sevrni in zapadni strani ves črn iglevcev, pomešanih z listovci, istotako so lepi gozdovi še okoli sv. Duha in Kaplje. Vitke
smreke in hojke, smoleni bori, mecesni, košate bukve, grbaste jelše, močni hrasti, jami, javorji, jeseni, gladke breze, lipe itd. v najlepši rasti zibljejo se tu pred ljutimi vetrovi semtertje. Lesovje se pa tudi malokje tako čisla, kakor pri Kozjančanib.
„Mnogo lesa v hosti, da denarja in vsega zadosti" pravijo skušeni stari ljudje. Kje pa bi borni kmetovalec drugače iskal denarja za davek in druge potrebščine v slabejih letinah, ako je morebiti vse pridelke na polju in po vinogradih uničila groznih elementov sila; če mari še pri živini ni bilo sreče; tedaj, ko si nikjer prepotrebnega cvenka vloviti ni kos! Po trdni smreki in hojki bi smelo še kamenje klestiti brez velike škode. Toča in mraz, jima skoraj nič ne prizadeneta, a kaj rado pa udari v takšna drevesa ter včasih najlepša debla od vrha do tal razkolje. Za deske, skodlje, bruna, drva in oglje skupi Kozjančan vedno denarja; zategavoljo les ceniti zna, kdor ga ima. Pravi lesenjak ne bo ti posekal brez potrebe mladega, zdravega debla na lepem prostoru, podere le doraslo, sekire res potrebno drevo, ki zaraščaju le senco dela ter nja rast ovira. Da se pa pri podiranju, če je še tako vesten dosti mlaja pohabi, je gotovo; toda razumni gospodar ne pusti ranjencev umirati, zravna jih in grm na grm priveže, da roka roki pomoga in veja vejo drži.
Kozjančanje so v postavi, v opravilih in poslovanju, v noši, o običajih in še v marsičem drugem zelo podobni sosednim Pohorcem, tako, da velja to, kar se pove o Pohorcib, večinoma tudi o Kozjančanih. Zato naj sledi tukaj „Pesem od pohorskih", katero je bil zakrožil Jurij Vodovnik svojim hribovcem in zapisano blagovolil prepustiti neutruden zbiratelj narodnega blaga preč. g. prof. dr. Pajek, da se porabi v tem spisu. Pesem se glasi:
Od pohorskih kmetov Vam hočem zapet',	Po poti si poje juhe ali drej,
Kak morjo veliko za krajcer trpet'.	črez ramo jop deva, klabuček v en kraj.
Majo žage 'no mline 'no velke planine,	Kak domu perkima, si lepo naštima,
Stlr par volov, križnih tolerjov sto.	De ženo zbudi, večerjo dobi,
Ko zjutraj petelin enmal' zakriči,	V nedeljo brez skrbi počiva do dne,
Že Pohere družino 'no hlapce budi.	Za froštik se mesa 'no štrukljev naje.
Le hitro opravlja 'no froštik napravlja,	Ga žeja obdaja, proki kleti perhaja,
Volar že pa vole na pašo podi.	So vina napije, ker vode ne sme.
Ob petih pa froštik na mizo tiši,	V nedeljo tobak prok' cerkvi perkadi,
Ob šestih pa gor po planini vreši,	Pod lip'co zeleno se v seneo zvali.
Seka 'no žaga 'no plohe prelaga,	Si tam oddehuje, tobak nadejuje;
Grmi rompompom prok žagi na vdom.	Ži skup odzvoni, tobak tam kadi.
Do žage pervleče, s podela zvali,	Ko mešnik pers>top'jo antrado zvoni
Si jopič dol sleče, se silo poti.	Se Pohore po malem prok' cerkvi maji.
Od truda sopiše, z rokavom se briše,	Od zunaj postaja; je s takega kraja,
Ker cote al' tihlna v aržetu ni.	De njemu za prid'go veliko kaj ni.
Žagmajstar si g+asno po žagi žviži,	Ker mešnik pijance zadevajo zloj,
Sam sebe ne čuje, ko voda truši,	Ži Poharc per vratih odvija % glavoj
List šraja 'no pili po grabi tak' cvili,	Ne mor'jo terpeti pijance živeti,
De jazbec, lesica v brloge zbeži.	Sami ga pa koj popivajo zloj.
V	četrtek pa deske na terg zapela,	Po meši pa hitro v taberno leti, Tam jih pa drago za dnarce preda.	Po mizi vrezava, duhovne roti. Dnar v mošnjo zavije, tud nokaj zapije,	Po kancelni speva pijance zadeva;
V	soboto večer proti domu ravna.	Gospodi nevejo, kaj paver terpi.
(Konec sledi.)
Drobtinice
za zgodovino slov. šolstva.
Matej Slekovec.
(Dalje.).
Mati pesnikova, Marija ali velikoveč Marija Ana je bila hči Bernarda Ebenreicha, medarja v Ljutomeru in njegove žjane Marije in se je porodila 2. marca 1705. Še-le 18 let stara je 17. avg. 1723. vzela v zakon vdovca Jurija Lenčerja, kateremu je porodila troje otrok: 22. aprila 1725 Janeza Jurija, 16. febr. 1727 Marijo Ano in 14. januvarja 1729 Julijano.
Ko pa je on dne 16. marca 1730, 59 let star umrl, vzela si je 11. avg.
1732	Franca, sina Audraša in Sidonije Miler iz Maribora, kateremu je 13. aprila
1733	porodila hčer, Marijo Lizo. A tudi ta drugi njen mož ni dolgo živel; umrl je že februvarja 1734.
Tretji njen mož je bil Anton Vol k mer, oče pesnikov, s katerim je bila poročena 23. maja 1735. Temu je podorila petero otrok:
1. Matjaža Jožefa 14. febr. 1736, ki pa je že čez 4 tedne umrl; 2. Antona Matjaša 26. januvarja 1737; ta je kot čevljar živel na domačiji; 3. Klaro 8. avg. 1839, ki je 1. maja 1742 umrla; 4. Leopolda, našega pesnika 13. okt. 1741 in 5. Trezo 1. sept. 1744, ki pa je tudi že 1. febr. 1750 umrla.
Slomšekova trditev,1) da Anton in Marjana nista imela drugih otrok, kakor Leopolda — toraj ni resnična.
Leopold Volkmer je po dovršenih študijah bil „ad titulum oppidi Lutten-berg" posvečen v Gradcu, in sicer 20. maja 1764 subdiakon, 16. junija t. 1. diakon in 22. septemb. 1764 mešnik. Prvo sv. meso je služil v Ljutomeru na roženkrančko nedeljo, pa stariši tega veselega dneva niso včakali. Mati Marija Ana je umrla 56 let stara 26. dec, 1759. Čez mesec dni, — 25. januvarja 1760 jej je v večnost sledil tudi soprog in pesnikov oče Anton, — 59 let star. Slednji čas je bil župan v Ljutomeru.
Zapisnik od 1. 1770. pravi o Leopoldu Volkmerju. da je bil rPhilosophiae Mag ister et Baccalaureus Theologiae".
Brat pesnikov, Anton Matjaš, ki je domačijo prevzel in se čevljarije izučil, se je takoj po smrti starišev oženil z Lizo Purgauer, s katero je imel troje otrok. Ko pa je ona 6. marca 1768, 30 let stara umrla, vzel je v zakon Trezo HI a d ni ko v i co, ki mu je od 1769. do 1783. 1. porodila osem otrok. Umrl je za sušico, 78 let star, 22. marca 1807, njegova sproga Treza pa za legarjem 3. aprila 1814 70 let stara. Njuui sin Jožef, rojen 13. marca 1771 in tudi čevljar je imel Ano Horvat za ženo ter je umrl 60 let star v Ljutomeru 17. dec. 1830.
Pesnikova polsestra, Marija Liza Miler, roj. 13. aprila 1733 je 20. maja 1758 vzela v zakon peka, Simona Rampacherja iz Stainza na Nemškem.
Sv. Urban je do 1. 1767. imel poddružnico, namreč D. Marijo v Vur-bergu. Kakor grad, je tudi ta cerkvica zelo stara. L. 1493. so jo oskrunili prejkone divji Turki, ki so okoli Ptuja rogovilili, kajti 25. avg. 1510 jo je La-vantinski škof Lenart zopet očistil in pri tej priložnosti posvetil v njej tri
') Lendovšek, Slemsekovi zbrani spisi III. 86.
altarje in 4 zvone. Drugi den posvetil je v gradu kapelo sv. Florijana, katero je bil grajščak, Ga š p ar Stubenberg postavil. Pri tej cerkvici D. Marije je navadno stanoval beneficiat, katerega je grajščak imenoval. A 1. 1767. je prišel tje samostalni duhovnik in od ove dobe je Vurberg samostalna duhovnija. Prvi dušni pastir je bil Jožef Klajžer, rojen 18. marca 1723 pri sv. Lovrencu v Slov. gor., ki pa je že 1. 1769. umrl. Njegov naslednik je bil Mo-drovčič Andrej. In kakor prva dva, znani so nam tudi vsi naslednji dušni pastirje pri D: Mariji v Vurbergu, — a o šoli vemo le toliko, da je 1. 1811. učiteljeval ondi že drugo leto 22 letni Matija Megla, Velikonedeljčan, kije omenjenega leta imel 28 učencev.
Pri bližnji sv. Barbari, kjer je bila 1. 1788. samostalna duhovnija ustanovljena, začel je 1. 1796. službovati Jurjevčan, Franc Purgaj, o katerem zapisnik od 1. 1811. pravi, da je skušnjo za učitelja napravil v Mariboru še-le 1. 1799.
S. Martin pod Vurbergom dobil je novembra 1. 1761. lastnega du hovnika, a noben zapisnik ne omenja, da bi bila takrat tudi šola ustanovljena. L. 1811. je bil ondi že peto leto učitelj Jakob Schwarzl. Radgončan, ki je imel navadno po 25 učencev.
Pri sv. Petru niže Maribora omenja se šola že 1. 1740. Zapisnik od 1. 1741. namreč pravi, da je učiteljeval ondi drugo leto Celjan, Martin Diemer v splošno zadovoljnost — „instruit juventutem et praestat sua". Početkom sedanjega veka učiteljeval je pa pri sv. Petru domačin Janez F ras, ki je 1. 1811., ko je sekovski knezoškof ondi dne 14. julija 80 oseb birmal, imel samo 14 učencev.1)
Tudi v Kam niči in Selnici imeli so že v prvi polovici osemnajstega veka šolo. V Kamnico je 1. 1736. prišel za organista in učitelja 22 letni Sel-ničan, Karol S ar to r i. Pa kot učitelj se ni menda posebno odlikoval, kajti drugače bi ga farani 1. 1741. ne bili tožili, da ne zna sum pisati in računiti, kako bode torej podučeval otroke ? Namesto da bi se učil in na šolo pripravljal, se poteplje po krčmah in pleše.
Bolj zadovoljni z učiteljem so bili v Selnici. Zapisnik od 1. 1741. namreč o ondotnem učitelju, Martinu Lohr-u pravi, da se je hvalevredno vedel in po vsej pravici zaslužil precejšnje dohodke v štolnini in zbirci.
Selnici nasproti unkraj Drave ob vznožju košatega Pohorja so Ruše, starodavna božja pot in nekdaj učenosti zibela. O ondotnih šolah 'se je že v nemškem in slovenskem jeziku dokaj pisalo; zato bi ponavljali le znane stvari, ako bi o njih tukaj kaj navedli. Podajmo se toraj rajši dalje proti Mariboru ter jo krenimo mimo Lembaha, kjer je 1. 1811. Jurij Lašnik podučeval 54 otrok, — na široko in prodnato D r a v s k o p o lj e, ki se v zgodovinskem oziru zamore meriti z vsakim krajem na Štajerskem.
Med kraji, s katerimi je Dravsko polje obsejano, zavzemajo glede starosti Hoče izvzemši mesto Ptuj — menda prvo mesto. Kot fara omenjene so že v listini od 1. 1146.2) Prvega po imenu znanega učitelja zasledimo ondi 1. 1753.,
') Več o šoli pri sv. Petru glej: Zmazek, Fara sv. Petra — str. 37.
Zahn, Urkundenbuch, I. 261.
namreč Antona Kotnika, kateremu je soproga Marija Helena 19. avgusta t. 1. porodila sina, Antona.1) L. 1811. pa je že drugo leto ondi učiteljeval
Mariborčan, Ignac Kassu. Učencev je imel 20.	(Dalje sledi.)
----
Logika.
Spisal Dr. Josip Križan,
kr. gimnazijski profes.tr v Varaždinu.
(Dalje.)
II. Jezikoslovno pogreŠni dokazi.
(Fallacia secundum dictionem.)
Jezikoslovno pogrešni dokazi so po Aristotelu ti-le:
1.	Istoimenost (aeguivocatio, 7j [Movofiia), to je varav dokaz, v katerem rabi se ista beseda v dvojnem pomenu. N. piv. Sito je pregosto za presejanje pšena. Dete je sito; tedaj je dete pregosto za presejanje pšena. Prijatelja je sod na smrt obsodil; sod je poln vina, tedaj je sod poln vina prijatelja na smrt obsodil.
2.	Igra z besedami (ambiguitas, Tj a[j.yi(joXta), to je varav dokaz, v katerem se vzrokuje dvoumnost po vredbi besed. N. pr.: Ibis, redibis, non mo-rieris in bello. Proročanstvo Kresu: Ako prekoračiš Halis, razdejal boš veliko kraljestvo. Rod Eakov premaga Rim.
3.	Razdelba (fallacia a sensu composito ad sensum divisum), to je varav dokaz, v katerem se pojmi skupne celosti zmenijo s pojmi posameznih delov iste celosti in tedaj trdijo, da to, kar velja za skupno celost, tudi velja za vsak posamezni del te skupne celosti. N. pr.: Človeški rod naseluje se po celem svetu, jaz sem ud človeškega rodu; tedaj naselujem se jaz po celem svetu. Vojska obranila je domovino sovražnika, jaz sem ud vojske; tedaj sem jaz obranil domovino sovražnika.
4.	Združba (fallacia a sensu diviso ad sensum compositum) je varav dokaz, s katerim se trdi, da -to, kar velja za posamezne dele skupne celosti ■ pojmov, tudi velja za skupno celost; med tem. ko dostikrat za skupno celost kaj velja, za posamezne dele pa ne. N. pr.: Ker ena kapljica yina človeka ne upijani; tedaj ga kapljice vina v obče ne upijanijo.
5.	Z naglasom povzročen pogrešek v dokazu (accentus), to je, ako se zmene iste besede z različnim naglasom. N. pr.: Populus e terra nascitur; populus est multitudo hominum collecta; ergo collecta hominum multitudo e terra nascitur. Lepores sunt gratiae dictionis; venator interficit Inpores; ergo venator interfector est gratiarum dictionis. Jezero potrošljivec hitro potepe, jezero je šest metrov globoko: tedaj potrošljivec jezero šest metrov globoko hitro potepe.
6.	Sliko v govoru (figura dictionisJ ali varav sklep radi izrednega načina govora povzročujejo besede po svojej zmembi pomena ali po srodnosti, ali pa
') Krstna Knjiga Hočko župnije.
celi stavki nedoločenim in nepopolnim izrazom vseh mislij, ali pa po zmembi podobnih mislij: Vsak pes laja, ta podoba je pes; -tedaj ta podoba laja, Kar-koli si kupil, vse si tudi pojedel, sirovo meso si kupil; tedaj si tudi surovo meso pojedel.
Opazka. Šola megarensis bavila se je posebej mnogo varavimi dokazi in je pridala k navedenim vrstim s'e mnogo drugih, ko n. pr. tako zvani enkekalimenos (skriti), psev-domenos (lažnjive), krokodeilinos itd. Več o tem Krug Phil. W, D. Sophistik III. in Bol-zano III.
IV. Oddelek. Nank o metodi. § 103. O logičnej metodi v obče.
Znanstveno spoznanje zahteva slednjič, da glede vsebine in obsega razjasnjene pojme in dokazane trditve z medsebno določenim načinom združimo, in to nas uči metoda.
Istemu predmetu pripadajoči prvci mišljenja so sicer med seboj uže tvarno združeni, ker imajo isti predmet za podlogo, ali to ne zadostuje sestavnej znanosti ; ker ona mora spoznanje o istem predmetu predočiti v razločnej, jasnej in popolnej celosti, in sicer z načinom, kakor to narava predmeta samega zahteva ali tirja. Baš radi tega nimamo vseobče metode, po katerej bi se vse znanosti osnovale, in baš zato, ker te metode nimamo, nam ona podaje samo pravila, katerih moramo se držati, ako želimo stv ariti sestavno znanost.
Metoda v obče je način, s katerim se kako delo pravilno opravlja, da se tem doseže določeni namen.
Logična metoda je pa oni način mišljenja, po katerem mora se mišljenje ravnati, da se ž njim doseže sestavna celost, to je znanost. Z ozirom na to, ali mišljenje naše spoznanje razširjuje, in nas tako vodi k novej iznajdbi, ali pa samo prisvojeno si spoznanje sostavno uravnava, ali pa slednjič prisvojeno in sostavno uravnano spoznanje drugim priobčujemo, da jih podučimo, je tudi metoda iznajdljiva, sostavna in naučna.
Iznajdljiva metoda je dalje ali a p o s t e r i o r i š k a ali pa aprioriška, po tem namreč, ali se naše spoznanje razširjuje po skušnji, ali po modrovanju.
Metodično moremo na dalje samo oni predmet preiskovati, ki je uže nekoliko znan, ali je z onimi, ki so znani, v kakej zvezi, ker pri popolno neznanem predmetu manjka pot, katerega mora se iznajdba, držati. Vsaka znanost ima slednjič svojo posebno iznajdljivo metodo, kakor jo namreč njena vsebina tirja.
Sostav doseže znanost z dvovrstnim načinom, in sicer tako, ka se od po-sledkov stopa k domnevi, od prikazkov k vzroku, od sestavljenih pojmov k enojnim, od posebnosti k občnosti, ali pa od vzroka k posledkom, od enojnih pojmov k sestavljenim, od občnosti k posebnosti. Prvi način je tako zvana razstavna, navodna ali nazajevalna metoda; drugi način pa je sestavljena, izvodna ali napredovalna metoda.
Ker vsak poduk mora biti sestaven, zato se naučna metoda v logičnem oziru ne razlikuje od sestavne. Poduk itak radi posebnega svojega namena
cesto tirja, da se od razstavljajočega in sestavljajočega načina oddali, ali ta mer mu določuje tedaj dušoslovje, ne pa logika.
Med naučnimi metodami je znamenita tako zvana genetiška metoda, ki vodi gojenca od enojnih in njemu poznanih predmetov k sestavljenim predmetom tako, da mu stvarja svojim razvitkom njihovo spoznanje. S tem načinom spo-znaje dalje pravo zvezo med pojmi, ki se nahajajo v istej celosti. in doseže njihov pravi pregled
§ 104. Razstavila ali navodna metoda.
Z razstavno metodo prisvajamo si spoznanje in zlagamo si to spoznanje v sostav, ako nejasno celost razstavimo v posamezne dele, dokler ne pridemo do jasnih in enojnih prvcev, ki imajo vseobčo veljavnost. Ona tedaj vodi naše mišljenje od sestavljenosti k enojnosti, od posebnosti k občnosti. In ker se vsak taki prehod od posebnosti k občnosti imenuje navod, zato imenuje se razstavna metoda tudi navodna. Navod je pa popoln ali nepopoln in navod po enakosti sklepa, vsled katerega ima kako načelo občo veljavnost zato, ker bi se z istim načinom, kakor smo veljavnost nekih udov ene vrsti dokazali, tudi istina in veljavnost vseh drugih udov iste vrsti mogla dokazati. S popolnim navodom in navodom po enakosti dosegamo resničnost občnosti, z nepopolnim pa samo verjetnost občnosti.
Subjekt je stvarna celost stavka, predikat pa znak ali metafiziški del te celosti. Ako moremo zadanemu subjektu iznajti predikat, tedaj stopamo z mišljenjem od celosti ali posebnosti na del ali občnost z načinom ali razstavno metodo in sicer tako: Znanemu subjektu damo predikat, ko da je ta znan in tedaj s pomočjo uže sestavljenih stavkov na omenjenej domnevi osnujemo verižni sklep, in poslednji sklep tega sklepa izreka pogoj, vsled katerega je naše združenje istinito.
Z obratom verižnega sklepa iznajderno lehko po tem prirodno istino našega združenja.
Algebraična analitika ima svoje ime od porabe omenjene razstavne metode. Ako k znanim količinam a, b, c, d iščemo neznanico x, katere odnošaj k tem količinam izrazuje enačba a x — c = b x + d 1); tedaj se neznanica po omenjenih sklepih tako-le iznajde: Enake količine seštete k enakim, dajo enakost. Seštejmo količino c tedaj imamo:
ax = bx + c + d. . .2)
In enake količine odštete od enakih, dajo tudi enakost. Odštejmo na obeh delih 2. enačbe b x, tedaj imamo:
a x — b x — c + d x {a — b) = c + d . . .3)
Enake količine razdeljene z enakimi, dajo tudi enakost. Razdelimo enačbo količino (a—b), tedaj imamo: x = ~ ... 4)
Enačba 1) ima tedaj svojo veljavo, ako je x — ^ . Obratno iznajde se iz enačbe 4) s sklepi zopet enačba 1).
Opazka. Z razstavno metodo rešujemo veliko nalog v algebri in geometriji in z njeno pomočjo dokazujemo veliko naukov v teh znanostih. Pa tudi druge znanosti poslužujejo se razstavne metode, kakor n. pr. fizika, zvezdoslovje, modroslovje; in znameniti
v 111 j i v ima ona tudi na iznajdbo. Ona da'je pOdaje pregled občnosti, ker to omenja, kar jo v posameznosti občega. Razstavna metoda je sledn jič doumna, ker je prehod iz stvarnih pojmov na odmišljene|(abstraktne) in iz nazornih na nadčutne naraven.
(Konec sledi.)
Dopisi.
Maribor, 8. marcija. Ravnokar nam je uradno došla nastopna naredba c. kr. šolskega sveta v Gradcu z dne 17. februvarja 1887, štev. 1055, ki vtegne učiteljske kroge sploh, zlasti pa one naše tovariše zanimati, ki nameravajo delati izpit iž kmetijstva, orglanja, igranja na glasovirju in goslih. Podamo jo čast. „Pop." bralcem kar v izvirniku, ki se takole glasi:
Um den mehrfacben, von Lelirpersonen gestellten Anfragen, welche Anforderungen bei Prilfiingen aus der Landwirtscliaft, dem Oi'gel-, Clavier- und Violinspiele an die Candidaten dieser Specialfacher gestellt werden, entgegenzukoniinon, findet der k. k. Landesschulratli im Sinne des Artikels V., Pkt. 2 der Prufungsvorschrift vom 31. Juli 1886, Z. 6033, naehstekende Bestim-rnungen zu erlassen:
I.
Zur Erlangung der Befahigung fiir den Unterricht. an mit Volks- oder Biirgerschulen ver-bundenen landwirtschaftlichen Forthildungscursen wird gefordert:
a)	Sickere Kenntnis der durch das Organisations-Statut der Lehrbildungsanstalten festgesetzten landwirtschafrlichen Lehrstolfes und der die Landwirtschaft betreftenden Gesetze;
b)	einige Kenntnisse der Betriebslehre;
c)	Bekanntschaft mit den fur den landwirtschaftliehen Fortbildungsunterricht nothwendigen Lelinnitteln;
d)	Kenntnis der auf die Eirrichtung landwirtschaftlicher Fortbildungscurse, auf Anlage und Be-wirtschaftung von Schulgarten beziiglicken landesselralrathlichen Verordnungen und Erlasse, insbesondere jener vom 25. Mai 1882, Z. 3234 (14. Heft der neuen Schulgesetze und Verordnungen) und vom 9. April 1885, Z. 1972 (11. Heft, 2. Auflage, der Schulgesetze und Verordnungen).
n.
Belrafs Erlangung der Befahigung A aus dem Orgelspiele wird gefordert, und zwar:
o) aus der Theorie:
1.	Das Wiehtigste aus der allgemeinen Musiklehre, d. i. aus der Ton- ■und Intervallen-lehre, Rhvthmik, Dynamik und Vortragslehre.
2.	Das Hauptsachlichste aus der Harmouielehre, und zwai- die Dreiklange der Dur- uud Molltonleitern, deren Umkehrungen sowi deren Verbindung zu einfachen Cadenzen. — Die Do-minantieptimenharmonien sowie deren regelmassige une trugschllissige Autldsung. — Orientierung iiber den grossen und kleinen Nonen-Accord; den verminderten Septimen-, sowie ubermassigen Sext,- und Quintsext-Accord. — Die liervorragendsten Mittel zur Modulation. — Begriff von den alterierten Accorden, vom Vorhalt, den Durchgangstonen, der harmonischen und melodischen Figuration und deri) Orgelpunkte.
3.	Einige Kenntnis des Baues und der Behandlung der Orgel;
b) aus der Praxis:
1.	Entsprechende Fertigkeit im Modulieren sowie im freien Spielen einfaclier Cadenzen.
2.	Freier Vortrag eines selbstgewahlten Praludiums.
3.	Von blattspielen eines Ivirchenliedes aus einem Orgelbuche und des dazugeliorigen Praludiums.
4.	Einige Uebung im Begleiten der wiclitigsten kirchlichen Respensorien. B Aus dem Clavierspiele, u. zw.
a) aus der Theorie:
1.	Das AVichtigste aus der allgemeinen Musiklehre, d. i. aus der Ton- und Intervallen-lehre, Rhvthmik, Djnamik und Vortragslehre.
2.	Einige Kenntnis des Baues und der Behandlung des Clavieres;
b) aus der Praxis:
1.	Entsprechende Fertigkeit, beliebige Dur- und Molltonleitern in gerader Bewegung sowie in Gegenbewegung zu spielen.
2.	Vortrag eines selbstgewahlten Clavierstuckes.
3.	Vonblattspielen eines leichteren Clavierstikkes;
c.) a vi s der Methodik:
Kenntnis der Methode des Clavier-Unterrichtea und einige Kenutnisse der Clavierliteratur.
C Aus dem Violinspiele, u. zw.
a) aus der Tlieorie:
1.	Das "VVielitigste aus der allgemeineu Musiklehre, d. i. aus der Ton- und Intervallen-lehre, Rhythmik, Dj-namik und Vortragslehre.
2.	Einige Kentnisse des Baues und der Behandlung der Violine;
V) aus der P r a x i s:
1.	Entsprechende Ueliung im freien Spielen von Tonleitern in den wichtigsten Lagen (von der 1. bis 6. Lage).
2.	Vortrag eines selbstgewiililten ViolinstUekes und
3.	Vonblattspielen eines leiehteren Violinstiickes.
c) aus der Methodik:
Kenntnis der Methode des Viplin-Unterriehtes und einige Kenntnisse der Violiuliteratur.
Fttr das Studium der allgemeinen Musik- und Harmonielehre werden den Candidaten folgende Werke empfohlen:
1.	Allgemeine Musiklehre von R. Weinwurm. Verlag von Alfred Holder in Wien.
2.	Theoretisck- praktische Musik- und Harmonielehre von Franz Krenn. Verlag von H. Handel, Ober-Glogau.
(Auf Grund der nach den vorstehenden Bestimmungen B, und C erworlienen Lehrbefahi-gungszeugnisse ist man berechtjgt, um die Bewilligung von nicht obligaten Clavier- und Violin-cursen, welclie mit Volks- und BUrgerschulen verbunden vverden konnen, einzusehreiten.)
Ptujska okolica. Učiteljsko društvo za ptujski okraj imelo je dne 3. sušea t. 1. svoje drugo zborovanje v tekočem letu.
Gospod prvosednik, Franc Žiher otvori v navzočnosti 23 udov zborovanje, se zahvali za njemu podeljeno zaupanje, ter opominja vse zbrane učitelje k krepkemu delovanju, pričakujoč tudi od vseh vsestranske podpore. Za tem predstavi zbranim tovarišem nova dva uda, g. Antona Hrena, nadučitelja pri sv. Janžu in g. Antona Kukoviča, podučitelja v Zavrču.
Pri prehodu k dnevnemu redu. prebere se zapisnik zadnjega zborovanja, kateri se brez ugovora odobri. Gosp. Ivan Kavkler naznani; da zaradi drugih poslov ne more prevzeti blagajništva, zategadelj se na njegovo mesto izvoli g. Franc Zopf za blagajnika.
Med dopisi ste omeniti dve pismi. g. Serajnika in g. Fridelna, katera javita, da sta zadržana, se denašnjega zborovanja udeležiti. Vsi dopisi vzamejo se na znanje.
Za letošnji majnikov izlet predlaga g. Weinhard, sv. Marjeto na dravskem polju. Ker društvo še nikoli ni tje izletelo, zraven tega pa leži sv. Marjeta ob železnici in je radi bližine tudi mogoče, da se več gg. tovarišev iz ormož-kega okraja udeleži, podpiral se je ta predlog vsestransko in razen enega bili so vsi za to, da izleti naše društvo v sredo 4. maja t. 1. k sv. Marjeti.
Na to govori g. Ivan Strelec o duševnih nagonih in napakah pri otroški odgoji. Po uvodu, v katerem pogovori pojem in razdelitev nagonov, preide k vedenju odgojitelja proti nagonom gojenca, namreč, da jih ne sme zatirati, temveč le v prebujnem razvijanju zadrževati. Našteva še posamezne stopnje uravnega pohujšanja od nagona do napake in preide s tem k duševnim nagonom, med katerimi razpravlja častni nagon, nagon oskrbljenja in nagon delavnosti. Pri vsakem našteva njegova občna svojstva, nastanek in odgojo, ter njegove napake, kot: pri prvem častilakomnost, napuh in zavist; pri drugem zavist, lakomnost, zvijačo, lažnjivost in kradljivost; pri tretjem omeni lenobo. Kot dodatek pogovori še nekatere napake duševnih nagonov nižje vrste, kot besedljivost, neubogljivost in trdovratnost.
Govor bil je pohvalno sprejet.
Temu sledili so nasveti; Gosp. Serajnik nasvetuje pismeno, naj bi se pri zborovanju nabiralo za Eaičev spomenik. Ta predlog se je sprejel, pa na predlog g. Kavklerja preložil na prihodnje zborovanje pri izletu. Gosp. Kavkler pri-
poroča Kramerjevo „Kmetijsko berilo", na katerega se nekateri gospodje na ročijo. Gosp. Porekar toplo priporoča naše izvrstno uredovano glasilo ^Popotnik", ter izpodbuja gg. tovariše naj ga podpirajo z dobrimi izvirnimi spisi. Tudi izjavi željo, naj bi se današnji govor poslal „ Popotniku" v natis. Vsi predlogi se sprejmejo.
H koncu naznani še g. Porekar, da izstopita iz našega društva dva tovariša, g. Franc Slane od sv. Lovrenca na drav. polju in g. Simon Sekirnik iz Cirkovc, katera odpotujeta po Veliki noči iz okraja v drug delokrog. Vošči njima na novem mestu veliko vspeha. Ko dostavi še g. prvosednik nekaj besed v slovo, zahvali se g. Slane v imenu obeh za prijazno voščilo, želi našemu društvu pri svojem delovanju mnogo vspeha, ter se poslovi od vseh tovarišev.
Gesp. prvosednik izreče še željo, naj bi se pri izletu v velikem številu zbrali, ter zaključi zborovanje. Na svidenje tedaj 4. maja pri sv. Marjeti!
I. St.
-«e»-
Novice in razne stvari.
[C. k r. dež. šolski svet štajerski] je v svoji seji 17. februvarja mej drugim določil, kaj se ima zahtevati pri specijalnih izpitih iz kmetijstva in godbe, — je privolil, da se v Feldbachu ustanovi četirirazredna dekliška šola, v št. Martinu na Paki pa ena paralelka, in je rešil vloge glede pouka v drugem deželnem jeziku ter prošnje za državno priznanje vsposobnostnih spričeval.
[Gospod ministerij aln i svetnik dr. Wolf), ki je nedavno nazzo-roval ljubljansko višjo gimnazijo, je, kakor „Uč. Tov." iz gotovega vira poizve, na merodajnem mestu poročal, da dijaki ljubljanske gimnazije popolnoma dovolj nemški znajo. To uradno priznanje je dober odgovor našim natol-cevalcem, ki pravijo, da je vse naše poučevanje v nemškem jeziku le „Schein-unterricht" itd.
[Nemški pouk na ljudskih šolah kranjskih.] Pred kratkim izdani ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta do vseh c. kr. okraj, šolskih svetov ukazuje, da ima biti odslej pouk v nemškem jeziku na vseh slovenskih tro-in čveterorazrednih ljudskih šolah na Kranjskem obligaten, počenši od tretjega šolskega leta in je pouku nemškega jezika odmeriti po šest do sedem ur na teden.
[Na šolske stavbe] se je po poročilu dež. odbora na Avstrijskem pod Anižo od 1. 1870. do 1885. izdalo 17,740.820 gld.
Popravek. K prvemu članku slednje „Pop." številke nam je došlo nastopno pismo:
Slavno uredništvo!
Popravljam, odnosno popolnujem prvi članek 4. štev. Vašega cenj. lista tako-le: 1. Ko je propadel predlog Sp., da bi podučitelji, ko imajo izpit uspo-sobljenja, bili izjednačeni v plačilu učiteljem III. vrste, podpiral je predlog dr. Campitelli-a (bolje kaj nego nič) naj bi se dalo vsakemu izpit, podučitelju 60 gld. a vsaki izpit, podučiteljici 48 gld. na leto stalne podpore, i pristavil da čuvaj dež. poslopij ima 365 gld. na leto, ter da bi kolikor z večim pravom to zaslužil vsak naučitelj (docente). 2. Tudi predlog Campitelli-ev je propadel z 12 proti 9 glasov — in podpore ni večina podučiteljem in podučiteljicam dovolila; oni morajo tudi na dalje živeti s 300 odnosno 260 gld. plače na leto.
Z odličnim spoštovanjem in bratovskim pozdravom V Kopru 28. februvarja 1887.	Vjek. Spinčid.
^ jatelj in urednik M. Nerat.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.