Na dnevnem redu: poravnalni sveti
Dober odnos s strankami
V zakonu o samoupravnih sodiščih je za-pisano, da morajo vse krajevne skupnosti uslanoviti poravnalne svete do konca juni-ja. Sredi poletja pa bi ti poravnalni sveti morali že polno zaživeti in začeti z delom.
Zakonodajalci so mislili, da se bodo v krajevnih skupnostih glede poravnalnih svetov držali črke zakona in uresničili za-konska določila. V praksi pa so se začele težave že pri samem kadrovanju predsed-nikov in članov poravnalnih svetov.
•  Poravnalni sveti so namreč po spreje-mu zakona o samoiupravnih sodiščih dobili večjo vlogo. Reševanje kaznivih dejanj zo-per časti in dobro ime ter reševanje civil-nih sporov v primerih, ko gre za majhne vrednosti, je namreč iz pristojnosti rednih sodišč prešlo v pristojnost poravnalnih sve-tov.
•  Oboinska sodišča bi torej morala po-ravnalnim svetom odstopiti vse zadeve, ki zadevajo njihovo delo, pa tega niso storile. Člani poravnalnih svetov, ki so bili usta-novljeni zadnji trenutek, namreč niso kos reševanju poravnalnih zadev,  saj   se niso pravočasno usposabljali, seminarjev zanje ni bilo, pa tudi svetovanja ne. Tu je torej vzrok, da občinska sodišča še vedno v pre-dalih shranjujejo spise, ki ne sodijo več v njihovo pristojnost.
•  V krajevni skupnosti Diavlje porav-nalni svet že nekaj let dobro deluje. Kako tudi ne, saj ga vodi upokojeni pravnik Ru-dolf Lazarini, dokjoletni sodnik za prekrške. Z gradnjo nove soseske, z Draveljsko gmaj-no, se draveljska krajevna skupnosfr hitio širi. 2e sedaj šteje krajevna skupnost pri-bližno 6.000 prebivalcev, več kot polovica občanov pa že ni več Draveljčanov.
•  Rast števila prebivalcev pa prinaša s seboj tudi nove   probleme,   nove   odnose med sosedi, ki žal vedno niso ravno naj-boljši. Varovanje dobrih sosedskih odnosov pa je tudi ena od nalog poravnalnih svetov.
•  Rudolf Lazarini ¦in člani poravnalnega sveta lahko obravnavenjo pribllžno deset za-
dev, v trideset odstotkih primerov pa se stranke med seboj poravnajo, njihovi od-nosi so zopet dobri, stari prepiri in zdrahe pa pozabljeni.
•  Draveljčani  se največkrat sporečejo med seboj zaradi zemljiških sporov, zaradi zapiranja poti, najemmine majhnih vrtov, ki je nekateri nočejcMplačevati, pa tudi zaradi hrupa, ki ga nekateri povzročajo in se ne ozirajo na sosede.
•  Rudolf   Lazarini   pravi,  da   nekateri krajani obravnave ne jemljejo preveč res-no. V predlogu zakona o samoupravnih so-diščih je bilo omenjeno, da naj bi postale obravnave pred poravnalnimi sveti obvez-ne, vendar pa predlog ni bil sprejet.
•  Ker je torej postopek pied poravnal-nim svetoin in pri9top na prostovoljni pod-lagi, so nekatere obravnave velikokrat pre-ložene, zadeve se zavlečejo, spori med so-sedi poglobijo. Poravnalni svet namreč ni-ma moči, da bi stranko pripeljal na obrav-navo, zato je le od njenega odnosa odvisna uspešnost poravnave.
•  Pa še nekaj poudarja Rudolf Lazarini. Pri poravnalnih svetih je dober odnos do strank izredno pomemben in je tudi od rav-nanja s strankami odvisna uspešna porav-nava.
Alenka Šajn Foto: Edi Masnec