Leto XXV. «1»,^ A | if#| fg SAMB Številka 54. Naročnina za Ljubljansko jf|9 »IL El JB KS vi BI Hi UP IH Uredništvo: Ljubljana, pokrajino: letno 70 lir (za K Ji Enr^SfiSr rlflHI SPI fltllJjiBr S^i Gregorčičeva ulica 23. Tel. inozemstvo 75 lir), za 1 't B-J! EkS • V HBf HH TfiŽak. Kj KaEffiSžB fejg TOggfipr fe^a 25-52. Uprava: Gregor, leta 35 lir, za ‘/4 leta 17.50 ^ ^ w čičeva ^ 2? Tel 47 61 lir, mesečno 6— Ur. Te- v Rokopisov ne vračamo. — Plača in tožise v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrllo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. C 0 N C E S S I O N A R I O E S C L U S I V O per la pubbliciti di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajiuo) ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-M1LANO, Via G. Lazzaroni 10. || in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. I alaoia vsak torek 1 znala in petck Ljubljana, petek 10. iuliša 1942-XX Cena 060 BB Korporacijski svet in Korporacijski urad začela poslovati. Dne 6. julija je prenehala poslovati Zbornica za trgovino in industrijo, namesto nje pa sta začela poslovati Pokrajinski korporacijski svet in Pokrajinski korporacijski urad, ki sta prevzela vse posle Zbornice za Tl oz. zborničnega urada. Kupoprodaja srebrnih predmetov Visoki komisariat je izdal pod VIII. No 1306/2—1942 z dne 3. juliju 1942 naslednjo okrožnico: V zvezi s čl. 1. odst. 1. kr. ukaza z dne 17. oktobra 1941-XIX, (Sl, list št. 574/105), ki dopušča kupoprodajo predmetov v celem ali delno iz srebra, katerih čista kovina ni težja od kg 1.200, se določa, da se imajo med naštetimi predmeti razumeti: 1. staro srebro, čigar teža ne presega prej označene meje, 2. srebrne palice, katerih čista kovina ni težja od kg 1.200. Sporoča se dalje, da je dovoljeno prelitje, in predelava starih srebrnih predmetov, katerih čista kovina ni težja od kg 1.200, v palice ali druge predmete, toda vselej ne težje od kg 1.200 čiste kovine. _____ Trgovce, ki prodajajo oblačilne in obutvene predmete, Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine ponovno prosi, da nemudoma sporoče pisarni Združenja koliko jukstnih knjig potrebujejo za dostavo blaga kupcu na dom in koliko knjig za jKtšiljanje blaga po kurirju. Min. Ek$c. Riccardi o smotru korporativnega gospodarstva Pojasnilo glede prodaje tekstilnega blaga Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je dzdal pod št. Vlil No. 30/201—1942 z dne 5. julija 1!)42-XX naslednjo okrožnico: I. Dodatno k okrožnici Visokega komisariata z dne 20. maja 1942-XX VIII. No. 30/154—1942-XX se sporoča, da je medsebojni prenos lu-tipizirancga tekstilnega blaga med grosisti in medsebojni prenos med detajlisti dovoljen pod pogojem, da trgovec dejansko opusti svoje poslovanje, položi v občinskem uradu svojo obrtnico in proda izdelke po lastnih nabavnih cenah, zaračunajoč si kvečjemu prevozne stroške do svojega skladišča. II. Ponekod imajo dobavitelji navado, da pošiljajo svojim odjemalcem detajlistom blago po »kurirjih« (slih), dostavljajoč jim blago sproti v manjših partijah proti odvzemu ene same nabavnice za vse partije. Ta način dobavljanja jo rodil ne-prilike tudi v pogledu nadziranja. Zato se odreja, da si morajo dobavitelji, ki se še žele posluževati tega dostavljalnega načina, priskrbeti matično knjigo, vidirano po sindikatni organizaciji, ki bo vsebovala vpise po priloženem vzorcu. Tvrdke, ki se bodo posluževale tega dostavljalnega sredstva, naj predajajo kurirju matične drugo-pise, matične prvopise pa morajo hraniti tudi potem, ko so knjigo izčrpale. Pri otvoritvi novega šolskega leta na univerzi za inozemce v Perugiji je dejal Eksc. Riccardi, minister za izmenjavo in valute, v svojem važnem govoru o smotru fašističnega ali korporativnega gospodarstva sledeče: Korporativizem je način hierarhične podrejenosti in vzporejeno-sti, iz katerega sledi okrepitev proizvajalnih sil v korist naroda in posameznika. Posameznik je realnost, toda narod je še neskončno večja realnost, ki vtisne idealni značaj vsem drugim realnostim. Korporativno gospodarstvo je opustilo svet abstraktnosti in se prilagaja resničnosti, da zavzame svoje mesto v teh časih trdega boja tako, da temelj »tretje fronte« — gospodarstva — ne bo težka irrealna konstrukcija, dobra samo za vežbo umskega mehanizma. Naše gospodarstvo deluje z usmerjevalnim pogledom in se naslanja na etično-politični del faši stične države ter ima zato predvsem socialne cilje. Če smemo reči, da je gospodarstvo sistem sredstev, potem ga v vojnem stanju lahko smatramo kot porabo sredstev za vsako ceno v svrho zmage. Vojno stanje ustvarja bolj ko kar koli neko hierarhijo potreb oz, lestvico potreb in korporacijsko gospodarstvo ima nalogo upravljati sredstva, ki nosijo različna imena vse od onih iz normalne faze ali miru pa do takih, ki izvirajo iz poteka vojne ter do obrobnih, tistih, ki so v mirnem času pomenila nove vire ali nova sredstva. Tu nastane potreba državnega poseganja v gospodarske zadeve in to poseganje se v fašističnem režimu izraža z uravnavanjem in upravljanjem celotnega gospodarstva, katerega pa ne monopolizira, kajti monopol zavrača zasebno iniciativo, mi pa nasprotno hočemo to ukoristiti do skrajne možnosti, da bo ustrezala koristim države. To poseganje je vedno na mestu in naglo, tako na področju proizvodnje kakor denarstva, v zunanji ko notranji trgovini ter končno pri potrošnji ter pri njih cenah po ocenitvi stroškov. V kratkih potezah je minister tu označil opravljeno delo fašistične države na teh in na kmetijskem področju, zlasti bančno reformo, dvig industrije s koncentracijo po skupinah in kartelih na temelju korporativizma brez monopolizma, in pa napredek kmetijstva, ki je zdaj mobilizirano po dnevnih zahtevah narodnega gospodarstva in ki je dalo nove dokaze o svojem duhu požrtvovalnosti in delavnosti. Njegove sile bodo po končani vojni dale deželam novega imperija civilizacijo in plodno delo italijanske rase. Govornik je označil glavne točke vojnega italijanskega gospodarstva in bistvo novega reda. V proizvodnji je odločilna želja, doseči višek proizvodnje v okviru vojnih potreb in prehrane dežele K temu stremijo vse vzporejajoči proizvajalni načrti. Niso pa v tem vojnem režimu gospodarstva zata jena za vse čase veljavna načela in sistemi, ki so že prej vedno vodili italijansko gospodarstvo. Vprav tako imenovane liberalne države so morale revidirati svoj gospodarski in socialni ustroj, da so lahko prevzele sisteme, ki jih uporabljajo avtoritarne države. Minister se je spominjal daleko-vidnega Ducejevega dela, ki je usmerilo deželo h kar največji go-s;>odarski neodvisnosti. Šestnajst let dela, naporov in žrtev je bilo potrebnih za uresničenje Mussoli-nijevskega programa, do katerega je vodil v svojem jasnem, doslednem, strogem, klasičnem in stvarnem slogu vzvišenih idealnih del. Pri vprašanju cen je govornik naglašal, da se cene nadzorujejo pri izvoru in od tu do zadnje stopnje potrošnje. Nasprotna smer bi bila neekonomična in antikorpo-rativistična ter bi nas gnala zno- va na pota demoliberalizma. Zapora cen se mora vzdržati pri kolikor mogoče nespremenljivih sestavinah proizvajalnih stroškov in za to skrbi režim. Kot temelj za cene je važno žito, surovina vseh surovin; na njem sloni kupna moč lire, nanje je zasidrana naša denarna veljava in ne na zlato. 0 novem redu, ki se začrtava in ki se v miru ostvarja s pravičnostjo kot premoščevalec socialnih razlik pri gospodarskem sodelovanju na načrtu evropske samo-preskrbe, je minister podal tole kratko označbo: Medtem ko pod udarci vojaških sil trojnega pakta anglosaške sile izgubljajo ozemlja, surovine, ladje, divizije, iluzije in upanje, je naša vera v zmago že presegla meje gotovosti. Ml novih kupiš/ na evropskem lesnem trgu Položaj na mednarodnem lesnem trgu označuje »Internationale! Holzmarkt« z besedami, da se nove kupčije ne .sklepajo, temneč samo stare izvršujejo. Ob zaključku prvega polletja, piše list, je težišče evropske lesne trgovine v izvrševanju že prej sklenjenih nakupov. Čeprav so se pogajanja za sklenitev lesnih nakupov zelo zavlekla, da so bili nekateri zaključki sklenjeni šele v mesecu maju, so vendar bili dogovorjeni kontingenti v najkrajšem času izčrpani. Deloma je vzrok v tem, ker so nekateri uvozniki, stopili v stik s prodajalci in sklenili z njimi tudi predpogodbe še preden so bile znane kvote, ki so bile dogovorjene. Nagli potek kupčij pa je bil mogoč tudi zato, ker so tako cene ko tudi kontingenti ustrezali tržnim razmeram. Čeprav tožijo, pravi dunajska revija, lesni izvozniki neprestano zaradi prenizkih cen, vendar je praksa dokazala, da so se dogovorjene najvišje cene dobro obnesle in da so se kupčije na tej podlagi dobro razvijale. Na vsak način pa ni danes v nobeni lesno izmenjevalni smeri odprtih kontingentov, da velja vse zanimanje lesnega trga izvrševanju že sklenjenih kupčij. Na jesen se vsekakor pričakujejo velike nove možnosti za lesno kupčijo. V to pa so najprej potrebna nova pogajanja. Velike množine skandinavskega lesa so bile kupljene V prvem polletju 1942 so bile s skandinavskimi državami sklenjene zelo velike kupčije. Nemčija je na podlagi svojih dogovorov kupila samo na Švedskem do začetka junija 120.000 standardov lesa, večinoma le rezanega lesa iglavcev, zlasti bora. Tudi večje količine smreke so bile v teh nakupih. Nizozemska je do 1. junija kupila 65.000 standardov lesa, Belgija okoli 10.000 in danski nakupi najbrže niso dosti zaostajali za nizozemskimi. Poleg tega pa je Nemčija nakupila tudi na Finskem precej znatne množine rezanega iglastega lesa. Razen tega pa je bilo nakupljenega tudi mnogo okroglega žaganega in jamskega lesa ter drugih sortimentov. Izvrševanje kupčij ni naletelo na nikake težkoče. Ves les se je po-slal skoraj brez izjeme po ladjah, le švedske pošiljke na Dansko so bile poslane po železnici. Z ozirom na tonažo je Nemčija pri svojih uvozih uporabila v prvi vrsti nemške ladje, dočim je bil poslan švedski les na Nizozemsko in Belgijo na švedskih parnikih. Tudi vprašanje prevoznine se je uredilo v zadnjem času. Za prevoz 500 do 1000 standardov lesa iz švedskih pristanišč v nemška se je plačalo od 45.50 do 67.90 marke z ozirom na oddaljenost pristanišč. Dobava tipiziranih tekstilnih predmetov Okrožnica Visokega komisariata št. VIII. No. 30/196 z dne 7. julija 1942-XX. Dodatno k tuk. razpisu z dne 25. maja 1942, VIII. No. 30/164 se sporoča, da bo Korporacijski odbor za razdeljevanje tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve objavil v prvi tretjini vsakega meseca seznam tipiziranih izdelkov, ki so na razpolago pri producentih in grosistih. Korporacijski odbor ne bo vključil v ta seznam izdelkov, ki jih je namenil za jjosebne potrebe potrošnje (izvoz, državna naročila). Seznam bo javljen Pokrajinskemu korporacijskemu svetu in pokrajinskemu združenju trgovcev. Združenje bo poskrbelo za hitro priobčitev seznama trgovcem tekstilne in oblačilne stroke. Trgovci in izdelovalci konfekcije, ki jim je treba nabaviti izdelke, ki so obseženi v seznamu Korporacijskega odbora, lahko stopijo v to svrho v neposreden stik imetnikom izdelka. Imetnik izdelka ima poskrbeti, da bo v naslednjem mesecu po objavi seznama izvršil prodajo povpraševal-cem. Pripominja se pa, da teh predpisov ni uporabljati glede producentov in grosistov sukanca in obutve kakor tudi ne glede izde-lovalnic konfekcije, ki ne prodajajo občinstvu. Lesni nakupi v južno-vzhodnih deželah Z deželami evropskega jugovzhoda so uvozne evropske države sklenile večje ali manjše lesne kupčije. Izvrševanje teh kupčij pa je deloma naletelo tudi na težave, ker so mnoge teh držav, kakor Slovaška, Madžarska in Romunija v težki vojni. Poleg tega je nenavadno ostra zima zelo otežko-čila delo v gozdu. Navzlic temu pa so Slovaška, Madžarska in Romunija prodale v tujino zelo znatne količine iglastega in listovske-ga lesa in deloma ta les tudi dobavile. Kakor na severu, tako se je moglo opaziti tudi tu, da so bili dogovorjeni kontingenti, takoj ko so bili objavljeni, tudi že izr črpani. Z Nemčijo dogovorjene cene za razne lesne vrste so se z malimi izjemami gibale povprečno na predlanski višini. Pred kratkim so bile objavljene dogovorjene cene med Italijo in Slovaško. Za smreko in jelko je n. pr. določena cena za 24 mm ozko blago 750 Ks, za široko blago 800 Ks, za I. in II. vrsto 24 mm, povprečna širina 21 cm 670 Ks, za III. vrsto 24 mm 590 Ks, za morale 540—560 Ks. Slovaška bo letos dobavila Madžarski tudi večje količine oglja, vendar pa sta glavna odjemalca oglja Nemčija in Švica. Južnovzhodne države so tudi glavne dobaviteljice lesa listovcev Piedvsem se iščejo posebne vrste, zlasti za izdelavo vezanega lesa Tu je zopet bukev središče zanimanja. Razdelitev tobaka za predelovanje v Bolgariji Bolgarska vlada je določila, koliko tobaka se sme predelati v posameznih pokrajinah in tobačnih središčih. Količine za posamezne pokrajine so bile določene po kapaciteti tobačnih tovarn in po številu razpoložljivih delovnih moči. Razdelitev je bila uvedena zaradi tega, da se prepreči prekomerna domača potrošnja surovega tobaka in tobačnih izdelkov. Med drugim je bilo odrejeno, da se bo predelalo v Skoplju 2190, v Bitolju 500, v Kumanovein 800, v Kočani 350, v Strumici 300, v Radoviču pa 100 ton surovega tobaka. Razdelitev tobaka za predelavo ne velja samo za nove, temveč tudi za stare bolgarske pokrajine in stara tobačna središča. Slovaška industrija cementa obsega štiri velike obrate, od katerih ima največji 30, najmanjši pa pet milijonov slovaških kron glavnice. Produkcijska kapaciteta vseh obratov je okrog 55.000 vagonov cementa na leto. Zdaj je kapaciteta izkoriščana do približno 60%. Lanska proizvodnja cementa je bila 30.000 vagonov, od česar se je porabilo doma 22.000 vagonov. Nemčija s Protektoratom in Generalno gubernijo je lani prevzela 8000 vagonov. Slovaške cementarne so bile letos kot samostojna skupina priključene nemški zvezi cementne industrije. V zvezi s cementno industrijo delujejo na Slovaškem številne apnenice in opekarne ter industrija magnezita in azbesta. Z apnenicami so združeni obrati, ki uporabljajo apno za gnojila. Ope-karstvo predstavljajo po večini manjši obrati, ki delajo za domačo poiabo. Industrija magnezita ima ugodne pogoje uspešnega razvoja. Iz italijanskega gospodarstva Italijaiisko-švicarska trgovinska pogodba, ki je potekla 30. junija, je bila po sporazumu italijanske in švicarske delegacije, ki se je sestala v Kirnu, začasno podaljšana. Italijansko - španski kartel za živo srebro je bil podaljšan. Pred sedanjo vojno je bil London središče mednarodne trgovine z živim srebrom, ob izbruhu vojne pa je bil obnovljen italijansko-španski kartel in London je izgubil vodstvo mednarodnega trga. Ob izbruhu vojne je znašala cena v Londonu 16.75 funta za steklenico živega srebra, zdaj pa znaša 48 funtov. Večina proizvodnje živega srebra v Italiji pride na rudarsko družbo Monte Amiata, ki ima tudi idrijski rudnik v zakupu. Kemični koncern Montccatini je prevzel udeležbo pri družbi Amo-nal za eksplozivne snovi in kemično industrijo v Sofiji, ki obstoja že od leta 1928. ter ima glavnico tri milijone lejev. Družba v Sofiji bo zdaj spremenila svoje ime v Montecatini-Amonal d. d. za industrijo in trgovino. Monopol za uvoz filmov je bil v Italiji uveden leta 1938., da bi se dvignila domača filmska industrija. Lani je uvozila Italija 150 (prejšnje leto 181) inozemskih filmov, od tega 74 nemških (76), 21 madžarskih (8), 15 francoskih (31), 9 švedskih itd. Da bi se pospešil izvoz italijanskih filmov, pa je bil pri avtonomnem oddelku za filmski kredit zavoda Banca Na-zionale del Lavoro ustanovljen sklad 40 milijonov lir, pri katerem sta država in banka udeleženi vsaka s polovico. Z raznimi državami so tudi pogajanja o filmski proizvodnji, izmenjavi filmov in o izdelovanju skupnih filmov. Italijan-sko-romunski filmski sporazum je že sklenjen, podobna sporazuma pa bosta sklenjena tudi z Madžarsko in Bolgarijo. Uporaba bukovega lesa je v Italiji pod kontrolo. Zaloge tega lesa so bile prijavljene in za predelovanje je potrebno dovoljenje od oblasti. V nujnih primerih se sme predelati največ 50% bukovega lesa, ki je v skladiščih. Tudi glede skladišč in vskladiščenja bukovega lesa so izšli posebni predpisi. Pridobivanje zemeljskega olja v Albaniji je v zadnjih letih po zaslugi smotrnih gospodarskih in tehničnih ukrepov dobro napredovalo. Proizvodnja surovega olja se je zvišala od 13.500 ton na 44.700 ton leta 1936., potem na 81.000 ton leta 1937. ter na 112.000 ton leta 1938. Leta 1938. so iskali nove izvire zemeljskega olja na zemljišču, ki je obsegalo 100 km2, lani pa so se raziskave razširile na 500 km2. Najnovejši izviri k> bili ugotovljeni v gorskem okolišu Ki uje. Svilopreja v Dalmaciji je bila že v davnih časih zelo udomačena, pozneje pa je bila zanemarjena v veliko gospodarsko škodo dežele Na ozemlju, ki je bilo priključeno Italiji, se svilopreja spet uspešno uvaja. Na terenu se z vnetim delom uveljavlja organizacija kmetskih gospodinj, ki ima svoj sedež v Žari. Guverner je tudi razpisal vzpodbudne nagrade za najboljšo gojitev sviloprejk. Te nagrade bodo razdeljene že letos. Industriali! Adottate nel Vostrl Ufflcl Nastri per macchina Carta carbone Matrici per duplicatori marca superlor© cITALBA», PrezzI vantaggiosl. Preventivi a rlchlegta Industrialci! Uporabljajte v »volih pisarnah trake za pisalne stroje karbon-papir razmnoževalne matrice najboljfie znamke «ITALBA». Ugodne cene. — Cenik na zahtevo. cITALBA* — TORINO Plazza Rlsorglmento n. 12, tel. 70-152. ■KbTSSaSG Cene za tipizirano obutev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo: Člen 1. — Maksimalne cene za tipizirano obutev, ki se uvaža v Ljubljansko pokrajino iz drugih pokrajin Kraljevine, se določajo v spodaj navedeni višini. K cenam, določenim za prodajo na drobno, se smejo prišteti še; a) stroški carinjenja, b) eventualno dejansko plačani davek na poslovni promet, c) dejansko plačana mestna trošarina. 1. Nizki čevlji brez podloge za ženske. Nadplati iz goveje ali konjske kože ali skorje ali jesenovine, strojene rastlinsko ali rudninsko. Podplati leseni. Maksimalna prodajna cena pri proizvajalcu: za nizke ženske čevlje, par L. 15.—. Maksimalna cena v prodaji na drobno: za nizke ženske čevlje, par L. 23,—. 2. Civilni čevlji za ženske: Vrsta A. Nadplati iz klobučevine ali iz dvojne ali podložene tkanine. Podplati leseni, iz gume, regenerirane gume, sintetične smole ali druge primerne tvarine, opetje in oprstje i/. trde lepenke ali s celuloidom ali katranom prepojene tkanine ali podobne tvarine. Maksimalna prodajna cena pri proizvajalcu, za par L. 120.—. Maksimalna cena v prodaji na drobno, za par L. 160.—. Vrsta B. Nadplati iz nepodložene tkanine; opetje, oprstje in podplati kakor pri vrsti A. Maksimalna prodajna cena pri proizvajalcu, za par L. 100.—. Maksimalna cena v prodaji na drobno, za par L, 134.—. V r s t a C. Nadplati iz dermoidov ali kožnih odpadkov, ki se ne morejo druga- e uporabiti, ali iz druge tvarine. Podplati kakor pri vrsti A. Maksimalna prodajna cena pri proizvajalcu, za par L. 50.—. Maksimalna cena v prodaji na drobno, za par L. 67.—. 3. Deški čevlji Vrste A, B, C — kakor zgoraj opisane. 5. Telovadni čevlji za ženske in otroke Nadplati iz tkanine s podplati iz regenerirane gume: Velikost: 6 oj t- .§ a joj S a 5 d S ‘7j rt ■O 61.— 54,— 49 — 43.— 40.— 37.— Velikost št. 36—38 „ 33-35 „ 30-32 „ 27—29 „ 24-26 Maksimalna cena pri proizvajalcu Vrsta A Vrsta B Vrsta C L. 90 — „ 80.-„ 72.-„ 65.-„ 59.- 72.— 65 — 59,— 53.— 48.— 42.- 38.- 34.- 31.- 29.- Maksimalna cena v prodaji na drobno Velikost: št. 36—38 33—35 30—32 Vrsta A Vrsta 11 Vrsta C L. 120 — 96 — 56.-„ 106,— 87.— 51.-„ 96.— 79.— 45.- 27—29 „ 87.— 71.— 42.- 24—26 „ 80.— 66— 39.- V ojačenje podplatov pri vseh vrstah ženskih in deških čevljev je dovoljena uporaba podplatnikov iz usnja ali nadomestkov za usnje v površini največ po 0.15 dm2. 4. Otroški čevlji enotne vrsto D a) Nadplati iz kože, podplati iz nadomestkov za usnje ali iz tankega usnja ali primernih usnjenih koščkov ali skorje. « c ® ° •5 c ■3-3 rt «_ o Velikost: št. 21—23 za par „ 18-20 „ „ „ 16-17 „ „ aa: 03