Ljubljana, nedelja, 13. junija 1954 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SE1 psotu mm Leto XIX. Stev. 140 DIREKTOR »BORBE« V L A J K O B E G O V 1 C GLAVN! IN ODGOVORNI UREDNIK Miroslav vitorovic Ureja uredniški odbor List izhaja vsak dan razen Petka. — Cena 10 dinarjev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA t. OKTOBRA 1134 * UED NARODNOOSVOBODILNO BOFBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVI DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK * OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO KONČANO JE ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Zvezni svet sprejel zakon o univerzah Včeraj sta na ločenih sejah oba doma mod dragim razpravljala o spremembi in dopolnitvah zveznega družbenega plana, Zvezni svet pa je sprejel tudi splošni zakon o univerzah , Včeraj je bilo končano tridnevno plenarno zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Na ločenih sejah sta 0ltl°va sprejela predloge o spremembi in dopolnitvi zveznega d ružbenega pit eiošnje leto ter potrdil j lana m zveznega proračuna za tošnje leto ter potrdila statute zveznih zbornic in Pravila združenj gospodarskih organizacij. Zvezni svet J® sprejel tudi splošni zakon o univerzah in deklara-ClJo o zaščiti zgodovinskih spomenikov v primeru obo-rc>zenega spopada. sv ?vezr*i. svet je v nadaljevanju °]ega dela včeraj sprejel sploš-1 zakon o univerzah. V imenu Oora za prosveto je poročala Jubinka Milosavljevič. Med ob-vnavanjem tega zakonskega «ikUtlta govoril podpredsed-n , Zveznega izvršnega sveta «odoljub Colakovič. t>r ?yezn* svet je sprejel tudi, geolog o spremembi in dopolni- j , 1 zveznega družbenega plana1 baJi ° ter odlok ospremem-^°P°lnitvah zveznega pro-1o 'ina za letošnje leto. Poslušal jU<^ Poročilo odbora za go-, Podarstvo o predlogu glede odo- j 'itve statuta zveznih zbornic ter | ovoljenja za ustanovitev Zveze ?°rn.ic. Zvezni svet je. statute! Gornic odobril. . Ljudski poslanci so poslušali •^di odgovor člana Zveznega iz-rsnega sveta Franca Leskoška vprašanje ljudskega poslanca platana Sremca o zgraditvi vin-Kovške železniške postaje. Tavali Leskošek je rekel, da usposabljamo predvsem tista sredstva, zdravila, marveč tudi pripomogla, da je bila »prejeta, vtem ko so vojske nekaterih držav ovira za odobritev takšne deklaracije. Zvezni svet je sprejel to dekla- cev, zdaj pa pride na vsakih 296, kar pomeni, da se je število študentov več kot potrojilo. »Takšno povečanje števila študentov,« je nadaljeval tovariš določil za načrte za postajno poslopje in skladišča 14 milijonov dinarjev. Na koncu seje Zveznega sveta je Vida Tomšičeva poročala v imenu odbora za zunanje zadeve o osnutku deklaracije o zaščiti kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. Poudarila je, da se je Jugoslavija pri ZN zavzemala za to, da bi v konvencijo o genocidu vključili tudi določbe o prepovedi kulturnega genocida, kar pa ni bilo sprejeto. Pozneje je generalna konferenca UNESCO priporočila državam, naj v obliki deklaracije prevzamejo obveznost, da bodo njihove čete v primeru vojne čuvale kulturne dobrine. Tov. Tomšičeva je poudarila, da je jugoslovanska vojska takšno deklaracijo ne le po- Seja zunanjepolitičnega odbora Zvezne skupščine racijo in pooblastil Zvezni izvršni svet, naj jo pošlje generalnemu direktorju UNESCO. so bila glavna za obnovo pro- j uf4 ,in njegov nadaljnji razvoj, j '949 je bil izdelan dokončni j v«? 0 vinkovškem železniškem v Zgrajenih je že 63 tirov I na , ni 53 km ter ve^ poslopij ■ skupni površini 3112 km*, ka-J rioL druge naprave. Živah- 1 tet Potniškega prometa prek »a vozla nedvomno opravičuje nm ’ da' zgradimo v njem tudi ban ^elezniško postajo. Kdaj se mn,° gradbena dela začela, pa ni to ZjZ?nesl.i>vo povedati, ker je snn od višine in razdelitve irn»i 'n sredstev, ki jih bosta Ustr v *a namen komuna ali Pod e7.n° železniško prometno nitvv 6 oz’roma skupnost želez-siifl • Prometnih podjetij. Koml-i »nt*, '1.? določila, kje bo stalo vrjJ Postajno poslopje. Iz-svet Sabora Hrvatsike pa je Govor Rodoljuba Čolahov ca Beograd, 12. Junija V ekspozeju o osnutku splošnega zakona o univerzah je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colakovič prikazal Zvezni ljudski skupščini povojni razvoj univerz In jo opozoril na probleme, kl naj jih v prihodnje nredt. Dotaknil se je načela družbenega upravljanja na področju prosvete in kulture, na koncu pa Je pojasnil glavne določbe zakonskega osnutka. Preden je pojasnil glavne določbe osnutka, je tovariš Colakovič navedel nekaj najvažnejših podatkov o razvoju univerz in poudaril glavna vprašanja iz zamotane problematike te ustanove. Povojni razvoj univerz v naši državi je bil zelo bujen. Narekovale so ga predvsem potrebe po visoko kvalificiranih kadrih vseh strok in ugodnejši gmotni pogoji za študiranje otrok delovnih ljudi, pa tudi graditev novih univerzitetnih središč kot posledice priborjene narodne enakopravnosti. Pred vojno so bile v Jugoslaviji tri univerze — v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, po osvoboditvi pa smo dobili še dve — v Skoplju in Sarajevu. Število Študentov PA SE JE POTROJILO V stari Jugoslaviji je bilo na vseh treh univerzah 27 fakultet (vštevši visoke šole in umetnostne akademije), na katerih je študiralo v šolskem letu 1938-39 17.475 študentov. Zdaj imamo na naših petih univerzah 70 fakultet, na katerih študirata v letošnjem šolskem letu 57.702 študenta. Pred vojno je prišel pri nas en študent na 898 prebival- PO NEZAUPNICI V FRANCOSKI SKUPŠČINI Laniel ooa o.ada je odstopila Od 599 navzočih poslancev jih je 306 glasovalo proti vladi, 293 pa zanjo dn ,arlz< 12. juin. (AFP). Francoska narodna skupščina je dopol-naD. lzS*asoDa/a nezaupnico vladi s 706 : 293 glasovi izmed 599 °lad°C Poslancev. Tako je imel Laniel, čeprav je dobila njegova ka:t? nezaupnico, možnosi, da se odloči, ali bo odstopil ali ne, 8J‘Za padec vlade je potrebna absolutna večina 314 glasov. Pred-7’ fePublike bi lahko njegov odstop tudi zavrnil. pr , a*°j Po končani seji je ministrski predsednik Laniel odšel k Redniku republike Renč Coti/ju. ‘čin, Brz, ko se je začela popoldanska seja francoske narodne skup- min,’^ Rednik skupščine Le Troquer obvestil poslance, da je ,0°je nlad pre^se<^ni^ Laniel podal predsedniku republike ostavko K siv,,Predsednik skupščine » da je Lamielova vlada hodn a’ sej° zaključili. Prisil nn\scjo skupščine bo pred-b0 , Le Troquer sklical, brž ko sedn/i- pot,rekno. Hkrati je predla A.a ^Publiike Coty zaprosil °dlrni* rok, da bi se medtem u' ° enournem razgovoru s umkorni francoske republi-Houi m'!'nlirski predsednik Laniel sednnj‘rjem izjavil- da je pred-Sodk s®ZI}amiil s potokom do- nion. °T P.r* izglasovanju nezaup-j®. d' l V s*uipščini. Pripomnil ,k* * ‘)0 popoldne seja ministr- spii, svetn’ taikoj zatem pa tudi narodne skupščine. d JjP?' '“■.i|,n f »k vlade Pfizadev, vlij neka*ere lo Vp,v': bil položaj zelo neugoden za vlado, se je do večera le malo spremenil v njen prid. Takšen je bil vtis po seslamiku predstavnikov j rice, da prinaša degolistične parlamentarne sku- iz Ženeve, piine s predsednikom vlade Lamelam in predsednikom repu-bliike Renejem Cotvjem. Sestaja degolovske delegacije, v kateri so bili štirje generali in en veleposlanik, jasno kaže. da soserazgo-varjali o vojaških in diplomatskih zaide vali, o težavnem položajni ob ustju Rdeče reke in o pritisku Vietmina na Ilauoj ter o ženevski konferenci. Prav tako se tudi ni posrečila misija francoskega ministra za Združene države Duponta, ki se je v naglici vrnil iz Ženeve in o katerem so spretno sprožili govo-važna sporočila Colakovič, »je bilo možno zato, ker je država z brezplačnim po ukom, štipendijami in drugimi sredstvi omogočila otrokom de lovnih ljudi študiranje na univerzi. Tako na pr. je bilo v šol skem letu 1951-52 na vseh naših univerzah 28.872 štipendistov ali 52,4 •/« vseh študentov. Po spremembi sistema štipendiranja in uvedbi otroških doklad se je število štipendistov znatno skrčilo. Ce pa presojamo otroško doklado za študente kot vrsto pomoči za študiranje, vidimo v zadnjem šolskem letu naslednjo sliko: otroške doklade prejema 19.106 študentov, štipendije 6291, predvsem državne štipendije, mnogo manj pa zadružnih in štipendij (Nadaljevanje na 2 strani) Trojno sodelovanje in evropska politika JOSIP DJERDJA Haile Selasie bo obiskal Grčijo Atene, 12. junija (Tanjug). — Etiopski cesar Haile Selasie bo prišel v prvi polovici avgusta na uradni obiak v Grčijo. Po obisku v ZDA bo obiskal tudi nekatere druge države, med njimi tudi Jugoslavijo; Francosko-vietminski sporazum Hanoj, 12. jun. (AFP). — Na temelju včeraj doseženega sporazuma med francoskimi in viet-minskimi predstavniki bodo prihodnji teden izpustili 267 ranjenih ali bolnih Bao Dajevih ujetnikov. Ujetnike iz taborišč v severnem Vietnamu bodo izročili na železniški postaji Kodzo, ki leži kaka 2 km severno od Din-kauja. Na včerajšnjih razgovorih so francoski delegati tudi predlagali, naj bi proučili tudi vprašanje pošte za ujetnike, dalje možnost nove izmenjave ranjenih ujetni kov iz Dien Bien Fuja, kakor tudi vprašanje pošiljk zdravil ranjenim ujetnikom iz vrst fran-cosko-Bao Dajevih enot. Viet-minška delegacija je izjavila, da se bo o tem posvetovala s svojim vrhovnim poveljstvom. Vodilni državniki in preprosti ljudje večine dežel sodobne Evrope že več let iščejo odgovor na vprašanje, kako vzpostaviti stanje, v katerem bi bilo Evropi omogočeno življenje o varnosti in miru, »tanje, o katerem bi si ta od vojn in kriz omajani kontinent opomogel. Delna ublažitev napetosti in manj neposredna nevarnost nove vojne, ki je toliko let težila narode in dežele Evrope, po pramci ne moreta biti povod, da bi popustli v komaj začetih in malone zmeraj nedokončanih naporih v tej smeri ali da bi jih opustili. Nasprotno, za mir vneti ljudje, sposobni, da presojajo ose z odprtimi očmi, so prepričani, da nudi doba manjši , napetosti najboljšo priložnost za uspešne napore, da vzpostavi človeštvo odnose, ki bi v prihodnje onemogočili ponovitev takšnih položajev, kakršnih je bilo mnogo v nedavni minulosti, šibka in nestabilna Evropa ni bila zadostna ovira za mogočne agresivne pohode in na svoj način, v očeh nasprotnikov miru, je bila tudi nekakšno izzivanje. Skratka, evropski narodi ne vidijo nobenega razloga, da bi opustili tisto politiko, ki so jim jo pod imenom evropske politike narekovala žalostna povojna leta. Potreba po stvarni evropski politiki, po stvarni ureditvi problemov, ki bi omogočili trajnejše medevropsko sodelovanje, vštevši oblike morebitne povezave, kjer in kolikor je to dosegljivo, je pripoznana kot čedalje večja i>otreba. Večina ljudi n Evropi, pa naj bodo borci 7a posamezne konkretne evropske formule ali njihovi kritiki, pripisuje o politiki svojih dežel čedalje važnejše in celo prvo mesto evropski politiki. Ljudje čedalje bolj spoznavajo, da je na tej poti ne le varnejša in trdnejša prihodnost evropskih narodov, marveč tudi tista možnost, ki jo ima Evropa, da v vprašan jih svojega in svetovnega miru prevzame pripadajočo ji usodno odgovornost. Ta duh je navdihoval trojno politiko na Balkanu že od začetka, in njen prvi in glavni vidik je čedalje bolj v njenem evropskem značaju. Tako je ne le zato, ker se proces trojnega sodelovanja in snovanja trojne zveze razvija na prostoru, ki je zemljepisno del Evrope, marveč predvsem zato, ker se ta proces razvija na posebno občutljivem področju evropskega prostora, v znamenju uveljavljanja prav tiste in takšne politike, s katero je Evropa doslej dokaj brezuspešno skušala doseči svoj cilj. Ce pogledamo proces trojnega sodelovanja od prvih njegovih začetkov do trenutka, ko so se pojavili elementi najtesnejšega sodelovanja, izraženi v sklepu o ustanovitvi balkanske posvetovalne skupščine in zveze, lahko rečemo, da je nastal ta proces že pred evropskim razvojem in odločitvami, ki so zunaj Balkana tako počasne samo zato, ker zavest o odgovornosti, o pripravljenosti, da bi vskladili ožje narodne koi\isti s srplomimi, ni dosegla one stopnje, ki jo ]e dosegla med balkanskimi narodi. S takšno opredelitvijo sodobne politike na Balkanu je tudi rečeno, da sleherno oviranje te politike na ljubo kakim posebnim računom ali špekulacijam te ali one državne meje, ni pa rečeno, da pomeni žrtvovanje splošnih, torej tudi lastnih pravilno pojmovanih koristi takšnim računom in špekulacijam, kar je po učinku enako rovarjenju tistih, katerim pomeni balkanska in evropska politika križ čez njihove osvajalne naklepe. In medtem ko je v tem primeru rovarjenje izraz osvajalcem lastne nemiroljubnosti, gre v prvem primeru zn izrazito pro-tievropsko in protibalkansko politiko, Naj bo sedanja oblika EOS videti še tako nepopolna, če jo gledamo pod raznimi možnimi vidiki, vendar drži, da Rim zavlačuje njeno odobritev in se ji ogiblje ne zaradi takšnih ali drugačnih n jenih pomanjkljivosti, marveč samo zato, ker se mu ta formula ne zdi prikladna kot orodje protibalkanske, torej tudi protievropske politike. Tu rimska politika čedalje pogosteje zadeva na sovjetske spletke in stvar je tem resnejša, ker sovjetska politika s tem dobiva pomembno oporo v svojih sedanjih glavnih naporih. Sklep, ki se nekako sam vsiljuje, bi bil v tem, da bi morali smatrati prav zato, ker stvari M ko stoje, sleherno popuščanje rimskim pretvezam ali izsiljevanju ne samo za neumestno, ampak tudi za škodljivo, in prav zato bi morali posebno ohrabriti takšne konstruktivne napore, kakršne prispevajo zdaj balkanske dežele. Sodelovanje treh balkanskih dežel prav zdaj odpira pot k vzpostavitvi zavezniških odnosov. In takšnega razvoja ne bi smeli razumeti samo kot stvar priznane pravice teh dežel, da kot neodvisne in suverene odločajo o oblikah in stopnjah medsebojnih odnosov, marveč prav tako kot stvar njihove obveznosti do skupnosti, ki spričo očitne negotovosti na svetu še zmeraj ne more priti do potrebnih odločitev. Čim večje so rezerve ozkosrčne in kratkovidne politike in čim bolj premišljeno je rovar jen je nasprotnikov, tem nujnejše se zdi izpolnjevanje teh obveznosti. Tudi če bi bilo z varnostjo Evrope drugače, kakor je zdaj, sf ne bi mogl msiNti, še manj pa opravičiti ovir v obliki nevzdržnih in zmeraj izmišljenh pretvez. V sedanjih razmerah v Evropi in na svetu pomeni sklenitev čvrste in miroljubne zveze na Balkanu z vsemi spremljevalnimi konstruktivnimi elementi v trojnih odnosih isto, kakor premakniti z mrtve točke vse vprašanje evropske konsolidacije in varnosti na enem najvažnejših evropskih področij in v enem izmed odločilnih trenutkov. To je pravzaprav prvi otipljivi napredek tiste evropske politike, ki edina lahko privede Evropo do izhoda iz položaja, v katerem se je znašla po drugi svetovni vojni. an_v . - — j—. (Tanjug). Izid , osnjega glasovanja v narodni i Pscini kaže, da se predsed-Lanielu vzlic vsemu anju ni posrečilo prepri-pripadn’ke strank >v , večine, zlasti ne dego-Ujc r.’—/- . škodljivo je glasova Francoska kriza in EOS Bonn bo poiskal alternativno rešitev, da bo dobil svojo vojsko ,proti vladi. M*dtem ko je včeraj zjutraj (Od stalnega dopisnika ->Borbe<) Bonn, 12. jun. Današnje vesti iz Pariza so vzbudile hudo zaskrbljenost v krogih zahodnoneinske vlade. V Bonnu sodijo, da je Lanie-lova vlada storila malone vse, kar je moč zdaj v Franciji storiti, da bi skozi šivankiino uho spravila EOS. To se j;i ni posrečilo. Slabo kaže, da bi nova vlada bila pri tem bolj srečna. To pa dejansko pomeni z nemškega vidika, da so možnosti glede uveljavljenja pariškega im bonnsikega sporazuma, s katerima je tesno povezano tudi vprašanje nemške suverenosti in vojske, povsem negotove. Takšen položaj zahteva od Zahodne Nemčije, aa poišče druge poti in možnosti, da bi vzpostavila suverenost in se vključila v zahodni obrambni sistem. V vjadii naklonjenih krogih po-udarjajo, da položaj ni tako tragičen, če ga presojamo samo z vojaškega vidika. Blankov uirad, ki skrbj za obrambna vprašanja, je tehnično že pripraviti vse, kar je potreba za 12 nemških diviziij, predvidenih v sporazumu z EOS. fu gre torej delo dobro od rok. Toda kako dobiti politično soglasnost in pri volite Tf ;.ppa London je pričakoval zaostritev politične krize v Franciji Joseph Laniel London, 12. junija. — Vest o nezaupnici, ki jo je danes francoska skupščina izglasovala proti Lanielovi vladi, ie zbudila v Londonu mnogo komentarjev, čeprav so tak razvoj dogodkov pričakovali že dva dni. j Nekateri časniki so n. pr. že včeraj razpravljali o posledicah padca francoske vlade. Nocojšnji londonski tisk objavlja razen vesti o glasovanju v francoski skupščini tudi poročila o odmevu te krize v Ženevi. Sodijo, da utegne priti v 2enevi do odložitve razgovorov o Indokini ali do od-goditve konference, dokler pariške krize ne bodo rešili. Pred vestjo o glasovanju v francoski skupščini je londonski tisk poročal, da se je Eden raz-govarjal z Molotovom. Brž ko so prispele v Ženevo informacije o glasovanju v Parizu, so sporočili, da bo Eden nocoj imel še en razgovor z Molotovom. Sodijo, da so šefi delegacij Velike Britanije, ZDA in SZ na današnjih sestankih razpravljali o posledicah krize francoske vlade za ženevsko konferenco. Tu menijo, da bi zelo lahko prišlo do tega, da bi konferenco odložili D. BlagojevM Vremensko poročilo Stanje dne 12. Junija 1954 ob 7: Medtem, ko se Je preko Sredozemlja do vzhodnih Alp zgradilo slabotno področje visokega zrafinega pritiska, prodirajo lz Atlantika nove frontalne motnje, ki so že zt.jele zahodno francljo. Po vsej Jugoslaviji Je bilo dopoldne lepo vreme z nekoliko povečano oblačnostjo v notranjosti, ob Jadranu pa je bilo jasno. Temperatura je bila med 17 in 23 stopinj Celzija, ob Jadranu do 25 stopinj Celzija. Vremenska napoved za nedeljo, dne 13. junija 1954: I.epo, pretežno Jasno vreme s povečano oblačnostjo v popoldanskih urah Jutranja temperatura med 10 in 15 stopinj Culz ja, na Primorskem do 18 stopinj, čez dan pa se bo dvignila do 28 stoploi. Govor IGolaMča na seji Zveznega sveta (Nadaljevanje i / strani) družbenih organizacij. To praktično pomeni, da vsak dirugi študent v naši državi dobiva štipendijo ali pa otroško doklado. Vzporedno z naraščanjem števila študentov je naraščalo tudi število profesorjev, rednih in honorarnih. V šolskem letu 1938-39 je na vseh fakultetah predavalo 272 rednih in 120 izrednih profesorjev ter 153 docentov in predavateljev, v šolskem letu 1952-53 pa je predavalo 398 rednih in 469 Izrednih profesorjev ter 624 docentov in predavateljev. Število honorarnih profesorjev je naraslo od 219 pred vojno na 701. Znatno se je povečalo tudi število asistentov in drugih fakultetnih sodelavcev. Samo za gradbena dela in opremo univerz smo dali po osvoboditvi 15 milijard dinarjev Ljudska oblast je po osvoboditvi vložila v razvoj naših univerz ogromna sredstva. Samo za investicije (gradbena dela in opremo) smo dali po sedanjih cenah kakih 15 milijard. Razen tega porabimo vsako leto mimo štipendij in drugih izdatkov za redno finansiranje univerz približno poldrugo milijardo. »Iz teh podatkov,« je poudaril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, »lahko sklepamo, da smo na področju visokega šolstva napredovali, da je gmotni položaj študentov znatno boljši, kakor je bil pred vojno, da gre vsako leto čedalje večje število diplomiranih študentov v prakso, kar pa ne pomeni, da bi lahko bili s stanjem na naših univerzah zadovoljni. Na njih je še mnogo neurejenih vprašanj, zaradi česar trpe pouk in študentje, najbolj pa naša družbena skupnost, ki daje znatna sred-1 stva, ne dobiva pa tistega, kar bi lahko in kar po pravici pričakuje od naših najvišjih šol.« Potem je Rodoljub Colakovič govoril o nekaterih najvažnejših problemih, ki jih morajo naše univerze urediti. O tem je med drugim rekel: Univerze še niso dovolj povezane s prakso »Prvič, naše univerze še zmeraj niso dovolj povezane s prakso, s potrebami naše družbe na raznih področjih, predvsem v gospodarstvu. V tem oziru smo storili po osvoboditvi mnogo, toda to se je bolj zrcalilo v občasnih posvetovanjih posameznih fakultet s predstavniki določenih gospodarskih panog državnih ustanov in organizacij ter v sodelovanju posameznih profesorjev v raznih ustanovah in organizacijah. Ni bilo globlje organske povezave, brez katere ne more biti razvoja družbe, ne razvoja znanosti. Ta nepovezanost s prakso neugodno vpliva tudi na učne načrte mnogih fakultet. 2e več let opozarjamo na to, da so učni načrti na fakultetah po predmetih preveč razcepljeni, da z njimi ni zagotovljeno oblikovanje strokovnjaka splošnega kova, sposobnega, da po končanih študijah v praksi prevzame določeno delovno mesto, pa tudi dovolj podkovanega, da se lahko specializira na določenem področju svoje stroke. Prav tako že več let opozarjamo na to, da so učni načrti mnogih predmetov preobremenjeni z razno navlako, ki zahteva od študenta, da se uči za svojo stroko nebistvenih stvari, ne seznanijo pa ga s sodobnimi pridobitvami tiste znanosti O teh vprašanjih že dolgo razpravljamo na vseh naših fakultetah, znatnejšega napredka v tem oziru pa še nismo dosegli. Vsi se na jeziku strinjajo, da bi bilo treba učne načrte zgostiti jih rešiti verbalizma, podrobnosti in historizma ter dvigniti pouk na sodobno raven posameznih znanosti in s tem skrajšati trajanje študij, hkrati pa dati praksi ljudi, dobro poučene v najnovejših znanstvenih pridobitvah. 2al pa od besed nismo prešli na dejanja. Vse kaže, da se nekaterim našim univerzitetnim profesorjem in teh je precej, zdi važnejše, da se ne zamerijo svojim kolegom, da ohranijo vzdušje ko-legialnosti na fakultetah, kakor da bi se borili za dobre učne načrte na svojih fakultetah. To dokazuje, da pri mnogih profesorjih ni posebno razvit čut odgovornosti do družbe, ki jim je zaupala tako važno delo in ki jim daje znatna sredstva, da ga lahko opravljajo. Ta nezadostna povezanost naših univerz s potrebami družbe se zrcali še drugače. Mi n. pr. še nimamo tako važnih učbenikov za srednje šole, kakor so učbeniki zgodovine jugoslovanskih narodov in zgodovine njihove književnosti. Zato je nujna naloga, da razbijemo zabubanost univerz, da usmerimo njeno dejavnost na prakso, na gospodarsko in na druga področja. Pri nekaterih profesorjih je treba izkoreniniti tisto napačno nazira-nje, da je univerza njihovo torišče, da lahko delajo na njej, kar hočejo, ne da bi upoštevali potrebe družbe. Vse to delajo v imenu svobode znanosti in avtonomije univerz, ki jo baje branijo pred napadi nepoklicanih. To gosposko anarhistično stališče pa ni v nobeni zvezi s svobodo znanosti, ne z avtonomijo univerze, marveč je samo krinka, pod katero bi radi takšni profesorji prikrili svojo težnjo, da se izognejo sleherni kontroli družbe nad tistim, kar delajo in za kar trošijo sredstva, ki jim jih družba daje. Takšni ljudje so navadno prežeti s cehovskim duhom, ki se upira slehernemu čistemu vetru, pa naj prihaja od zunaj univerze ali od mladih sil na univerzi. Strogo zaprta kot celota nasproti družbi, strogo razdeljena na določene cehovske kategorije v svoji notranji organizaciji, to je njihov ideal univerze. Razume se, da je to karikatura, ne pa visoka šola socialistične družbe. V takšni zaprti ustanovi nastane seveda nezdravo vzdušje, v katerem razcveta protežiranje, karierizem, gnila diplomacija, vsakršni breznačelni 1 posli, kar ni z znanostjo in s poukom v nobeni zvezi in kar seveda ovira razvoj obeh. Treba je najti globlje vzroke, zakaj število absolventov nenehno narašča Drugo vprašanje, ki mu je •oba posvetiti pozornost, je prašanje gmotne podlage naših niverz, šolskega in kliničnega rostora, laboratorijev, delavnic | d. V tem oziru bo treba še mar-kaj storiti. 1 Tretje važno vprašanje naših, niverz so kadri. Naša sociali-,ična inteligenca, dobro podko-ana in v socialističnem duhu zgojena inteligenca bo lahko od-;rala pomembno vlogo v raz-oju naše družbe. Prav je, da je imveč naših ljudi deležnih uni-erzitetne izobrazbe, ker se v jcialistični deželi ni treba bati revelikega števila intelektual-»v, vendar pa je treba pri tem poštevati strokovno izobrazbo, i ni zmeraj zadovoljiva. Na na-h univerzah imamo preveč a-b-jlventov, ki so izgubili pravico o otroške doklade in drugih tudentovskih olajšav, ker se je jihovo študiranje predolgo za-leklo. Zvezni izvršni svet je riporočil okrajnim ljudskim od-orom in podjetem, naj dajejo bsolventom štipendije na pod-lgi pogodbe, s katero se zave-ejo, da bodo po končanih štu-ijah prevzeli službo v določe-em okraju ali podjetju. To pa e samo blažilen ukrep. Treba e proučiti globlje vzroke takš-j iega stanja in najti trajnejši iz-lod, kajti število absolventov id leta do leta narašča. Zdaj jih | e na vseh naših fakultetah že >lizu 20.000. ni isto, kar je tovarna ali kako drugo gospodarsko podjetje, v katerem neposredni proizvajalci ustvarjajo novo vrednost. Sola je ustanova, ki jo vzdržuje družba; drugič, prav zaradi svoje naloge je šola za družbo neprimerno važnejša kakor kako gospodarsko podjetje. Zato je ne moremo prepustiti v upravljanje samo tistim, ki v njej delajo. Na njenem delu in sadovih, na njenem liku je zelo zainteresirana vsa družba, kajti od tega, kakšna bo naša šola, kakšno znanje bo posredovala našemu naraščaju, je znatno odvisna naša prihodnost. Zato je geslo »šolo vzgojiteljem« analogno geslu »tovarne delavcem« iz temeljev zgrešeno, celo če ga izgovarjajo dobro misleči ljudje. S šolo ne smemo delati poskusov. Nekateri ljudje pri nas ne razumejo, da preživlja naše šolstvo globoko krizo. Podedovali smo šolo buržoazne družbe. Nekaj malega smo spremenili v sistemu, nekoliko več v učnih načrtih, toda vse to smo storili na hitro, vse to je improvizacija brez analize, kakšen šolski sistem nam ustreza in kakšni učni načrti so potrebni, da bo naša mladina dobro vzgojena in izšolana. V tem oziru nas čaka zelo važno delo. V našem šolstvu moramo vse iz temeljev spremeniti, kajti takšno, kakršno je zdaj, ne ustreza nalogam, ki čakajo šolstvo socialistične dežele. In prav zato bo družbeno upravljanje šol imelo važno vlogo. Mnogi naši ljudje se bodo ukvarjali s šolo in njenimi problemi, pred družbo bodo odgovarjali za sadove njenega dela, na podlagi lastnih izkušenj v neposrednem delu v šolstvu bomo našli najboljšo pot k reformi našega šolstva. .To je najvažnejša' naša naloga na tem področju za prihodnjih nekaj let. »Nazori, ki sem jih pobijal,« je rekel tov. Colakovič, »so nazori neznatnega števila naših prosvetnih delavcev ali takšnih anarhodemokratov, ki bi radi napravili iz družbenega upravljanja karikaturo. Večina pa družbeno upravljanje ne le pozdravlja, marveč ga tudi pravilno pojmuje kot pomoč družbe prosvetnim delavcem, da bodo laže premagovali težave, s kateriihi se bori naše šolstvo. Ta pomoč bo učinkovitejša, če pridejo v družbeno upravljanje prosvetnih in kulturnih ustanov državljani, ki lahko po svojih kvalifikacijah pripomorejo k napredku ustanove.« Govoreč na koncu o temeljnih določbah zakonskega osnutka, je Rodoljub Colakovič poudaril, da so glavne zamisli, da oprosti univerze slehernega vmešavanja državne administracije, da prenese na organe družbenega upravljanja čimveč poslov, ki so sodili doslej v pristojnost sveta za prosveto in kulturo, da zagotovi popolno svobodo glede pouka in učnega načrta, da dvigne pouk na znanstveno raven, da demokratizira notranje življenje fakultet in univerz, da ustvari odnose za zdravo vzdušje, v katerem se bosta lahko znanstvena misel in državljanska zavest uspešno borili proti strokovni zabubanostl, idejnim zablodam in znanstveni zaostalosti. čimveč poslov je treba prenesti na organe družbenega upravljanja Tov. Colakovič je potem govoril o načelu samoupravljanja delovnih ljudi na področju prosvete kot bistvenem elementu socialistične demokracije. Uporaba tega načela v praksi pomeni prenesti na širokem področju prosvete in kulture kar največ tistih upravnih funkcij, ki so jih doslej opravljali državni organi, na organe neposrednega družbenega upravljanja, oprostiti prosvetne in kulturne ustanove vmešavanja državne administracije v njihove posle, odpreti vrata ustvarjalni pobudi delovnih ljudi in pritegniti k obravnavanju raznih vprašanj s tega področja čimveč ljudi. Uveljavljanje tega ustavnega načela na področju prosvete in kulture zahteva od Ljudske skupščine, Zveznega izvršnega sveta in drugih organov, da izdajo zakone, ki bodo položili pravni temelj, na katerem naj naše prosvetne in kulturne ustanove organizirajo svoje, na tem načelu, sloneče delo. Družbeno upravljanje v šolstvu V razpravi se je izoblikovalo naziranje, po katerem naj bi načelo samoupravljanja delovnih ljudi na področju prosvete uveljavili tako, da upravljajo šole tisti, ki v njih delajo, torej učitelji in profesorji. To naziranje je treba zavrniti kot zmotno, in sicer iz dveh razlogov: prvič, šola Zakon določa, da upravljajo univerzo univerzitetni svet, univerzitetna uprava in rektor. Vsi trije so organi družbenega upravljanja. V univerzitetni upravi so razen rektorja in prorektorjev vsi dekani fakultet, ki jim družba zaupa določene, tudi z zakonom predvidene posle. Rektor predstavlja univerzo in opravlja druge z zakonom določene posle. Pristojnost je jasno razmejena. V razpravi o tem zakonu so nekateri trdili, da bo s tem okrnjena avtonomija univerz. Ce sploh kdaj, je univerza Zdaj avtonomna ustanova, svobodna v svojem delu, rešena malenkostnega in često nekompetentnega vmešavanja državne administracije. Druga je stvar, če hočejo iz zagovornikov avtonomije univerzo ločiti od družbe in njenih potreb in jo oprostiti odgovornosti pred družbo. Takšne avtonomije ni in je ne more biti v nobenem družbenem redu, najmanj pa v socialističnem. Na fakulteti so v glavnem isti organi upravljanja kakor na univerzi: fakultetni svet, fakultetna uprava in dekan. Med njimi pa je tudi razlika, zlasti v sestavi. Ko se je dotaknil ravni pouka na mnogih naših fakultetah, češ da ne ustreza, je tov. Colakovič rekel, da zato osnutek zakona predvideva za izvolitev profesorjev strožji kriterij, kakor je bil prej: obvezno habilitacijsko delo in doktorat, za nekatere fakultete pa se lahko zahteva prvo in drugo, dalje znanstvena dela, priznana v tisti stroki. V zvezi s tem prizadevanjem predvideva osnutek ponovne volitve za docente in izredne profesorje vsakih pet let, kar naj bo pobuda za stalno znanstveno delo za že izvoljene, če/hočejo ostati na fakulteti. Na naših fakultetah je precej profesorjev, ki niso napisali nobene knjige, nobenega količkaj temeljitega znanstvenega dela, celo ne učbenika za svoje študente. Od takšnih profesorjev je težko pričakovati, da bi dvignili raven pouka na naših fakultetah. Z novim zakonom bo omogočeno revidirati status vseh sedanjih rednih profesorjev. Od ponovne izvolitve so izvzeti redni profesorji. Osnutek predvideva možnost, da se odrede nove volitve za rednega profesorja določenega predmeta, če zahteva to stanje v znanstvenem in predavateljskem delu v posameznih znanstvenih disciplinah. V zvezi z volitvami profesorjev je tov. Colakovič poudaril novost, ki jo prinaša, ta osnutek, namreč razširitev glasovalne pravice. Prej so volili redne profesorje samo redni profesorji, izredne pa Izredni in redni, docente pa vsi. to novem zakonu bodo volili izredne profesorje tudi docenti, redne pa tudi izredni profesorji. Tako bomo do kraja razbili cehovsko razcepljenost, ki jo je še čutiti na naših fakultetah. Važna določba tega osnutka se nanaša na statut fakultet, ki bo moral obsegati organizacijo fakultete in organe, učni načrt in njene ustanove. Za nas so zlasti važni učni načrti in pravila študij, ker bo odslej študent, ki se bo vpisal na fakulteto, natanko vedel, katere predmete bo študiral, kako dolgo bodo trajale študije, kakšne izpite bo moral opraviti in v katerih rokih. Na koncu je tov. Colakovič v imenu Zveznega izvršnega sveta predlagal ljudski skupščini, naj splošni zakon o univerzah sprejme v besedilu, sestavljenem v popolnem končnem sodelovanju pristojnih odborov tega doma in Zveznega izvršnega sveta. Seja Zveznega zbora proizvajalcev Zbor proizvajalcev Zvezne skupščine je imel včeraj na dnevnem redu vprašanja: obravnavanje osnutka zaključnega računa FLRJ za 1952 skupaj z osnutkom zakona o zaključnem računu, dalje razpravo o predlogu, naj bi snrememilli itn dopolnili zvezni dru-žbeni. plain za 1954, razpravo o predlogu o spremem bi h in dopolnitvah v proračunu FLRJ za 1954, obravnavanje poročila odbora za gospodanske organizacije in debato o poročilu odbora za prošnje in pritožbe. Potom ko so osnutek zakona o /jjlkilfučneni računu sprejeli soglasno im brez razprave, je poro-čevallec odbora za gospodarstvo prebral poročilo tega odbora o predlogu glede spremembe in dopolnitve letošnjega zveznega družbenega plana. V nadaljevanju je zbor razpravljal o poročilu odbora za gospodarske organizacije. Glasovali so ločeno, in sicer posebej o statutih zbornic ter posebej o pra. villih združenj gospodarskih organizacij, jn sicer zato, ker statute zbornic odobrava hlkrati tudi Izvršni komite jugoslovanske skupine interparlamentarne unije Beograd, 12. jun. Včeraj je bil v Beogradu v veliki dvorani Zvezne ljudske skupščine sestanek jugoslovanske nacionalne skupine interparlamentarne unije, na katerem so izvolili njen Izvršni komite. Za predsednika je bil izvoljen podpredsednik Zvezne skupščine Vladimir Simič, za podpredsednika Vladimir Popovič in Lidija Šentjurc, za tajnika Lazar Mojsoo, za blagajnika pa Vojin Popovič. V Izvršni komite so bili izvoljeni tudi Moša Pijade, Maks Šnuderl, Vera Aceoa, Nikola Kovačevič, Vlajko Begovič, Mitar Bakič, Vida Tomšič, Boris Bakrač, Ivan Boiičevič im Vlada Zečeoič. Sklenili so tudi, da bodo na letošnjo konferenco imtcrparla-mentarne unije, ki bo na Dunaju od 27. avgusta do 2. septembra, poslali na jmanj šestčlansko delegacijo. Člane bo določil Izvršni komite. Zvezni evet, medtem ko pravila združenj samo zbor proizvajalcev. Tako statute kot pravila so so- _ glasno sprejeli. Na koncu je Zbor proizvajalcev obravnaval poročilo odbora za prošnje in pritožbe. Iz poročilu je videti, da je do 15. maja odbor prejel 94 proš nj in pritožb v zvezi z raznimi primeri odpovedi delovnega razmerja, iskanja intervencije, da bi našli zaposlitev, dalje pritožb s področja socialnega zavarovanja, raznih zahtev gospodarskih organizacij-predlogov glede izdaje novih *> spre- embe veljavnih predpis0 itd. Izmed prejetih prošenj je 0<' bor na svojih sejah sprejel skl-pe*o 59 prošnjah, medtem ko s v zvezi s 35 zahtevali poročilo a mnenje pristojnih organov. Na koncu je zbor proizvaj cev sprejel tudi to poročilo. S tem je bila včerajšnja sep> zaključena, prihodnja pa bo sk cana pismeno. »Galeb« na poti po Sredozemlju Split, 11. jun. (Tanjug). SolskJ* ladja jugoslovanske vojne m° ^ narice »Galeb«, s katero je pri® sednik republike Josip Broz- i ^ odpotoval na prijateljski obisk Grčijo, se je vrnila v spremstvu rušilcev »Durmitor«, -ie »Biokovo« in »Triglav« v nas teritorialne vode. ,e Danes so na »Galebu«, ki J privezan na Obalo proletarsh brigad v Splitu, še zadnje PrlP.., ve za potovanje po SredozemU • Jutri pa bo naša šolska ja"j. odpotovala s slušatelji akadem je jugoslovanske vojne morna ce na 18 dni trajajočo ®°“. vožnjo. Ob tej priložnosti bo * dja obiskala Oran, Marseille Malto. Delegaei jn i.nšegr vojne; * letalstva na švedskem Beograd, 11. jun. (Tanjug)- ^ Delegacija jugoslovanskega vojn ga letalstva z generalom Zdenkom Ulepičem na čelu je odpot vala danes na Švedsko na oms k švedskim letalskim silam, v nila bo lanski obisk švedske del -gacije, ki je prispela k nam P° I vodstvom generalnega podP01' kovnika Bengt Nordmenskjolda- Bela Mina gostoljubno pričalife udeležence proslav Dnina »sla.c Dne 21. in 22. julija bo v Čr- }i>ni. Doslej so se za pripravo pro. mi-nu na ustunovitev prve roomlUjtu, Gradiacu, Češnjevcu in slav, ki bodo večinoma 21. in 22. ske vlade, Slovenskega naj0"11” drugod večiiina proslav v spomin julija v Črnomlju, Gradacu, Češ-na 10-lotnico ustanovitve sloven- nievcu, Ka-niiižarici, Krosi ncu, Do-skih organov ljudske oblasti, usta- bličkem vrhu, Črinošnjicah in nov in množičnih organizacij. drugod, brigale naslednice prvo-Letošnje proslavljanje Dneva bitmih ustanov kot Narodna ban-vstaije slovenskega ljudstva bo ka (prej Denarni zavod), RK itd, potekalo v znamenju 10-Ietnic in črnomaljski odbor ZB, ki je obstoja organov ljudske oblasti, ustanov in množičnih organizaoij. kii so bile osnovano na nekdanjem osvobojenem ozemlju v Beli kra- vsklajeval priprave. Ker pa so belokranjske slovesnosti republiškega pomena, saj bo glavna proslava v Črnomlju posvečena spo- ODMEVI PLENUMA SZDL JUGOSLAVIJE MED DELOVNIMI KOLEKTIVI SLOVENIJE DELAVCI RAZPRAVLJAJO O NALOGAH SINDIKATOV V nekaterih kolektivih so že organizirali prve sestanke, na katerih so govorili o delu plenuma SZDL Jugoslavije — Prihodnji teden bo vrsta sestankov okrajnih sindikalnih organov Snov razprav o vlogi sindika-. bil danes, so prav tako govorili, tov za nadaljnji boj pri izgradnji | kako naj bi se lotili nalog, ki jih socializma pri nas, ki so bile pred je sindikalnim organizacijam na-dnevi na plenarni seji Glavnega kazal plenum SZDL Jugoslavije, odbora SZDL Jugoslavije, je se- O najvažnejših oblikah dela. ki daj predmet razgovorov med de- bodo potrebne za uresničevanje lavstvom vseh industrijskih sre- nalog sindikatov pa bodo raz-dišč Slovenije. Čeprav priprav-1 pravljali na plenumu Sindikal-ljajo republiški odbori načrtne nega sveta za mesto in okolico ki razprave o loviti nalogah, pa v bo 18. junija v Ljubljani. V re-mnogih tovarnah sindikalne or- publiškem merilu pa bodo pred-ganizacije na željo delavcev pri-1 stavniki sindikalnih organizacij pravljajo posebne sestanke, na razpravljali o tem vprašanju na katerih bodo razpravljali o tem plenumu. K. M. vprašanju. Sindikalna podružnica v največjem ljubljanskem podjetju — v Litostroju — je že sklicala poseben sestanek vseh predsednikov sindikalnih pododborov za ponedeljek, na katerem bodo razpravljali o gradivu plenuma SZDL. Potem pa so predvideni sestanki članstva po vseh obratih. O velikem zanimanju delavstva za sklepe plenuma SZDL Jugoslavije poročajo tudi iz tovarne »Klej«, iz Tobačne tovarne, iz Kemične tovarne v Mostah in iz drugih podjetij v Ljubljani. Na sestanku krajevnega sindikalnega sveta v Logatcu, ki je osvobodilnega sveta, so Prl1,ra|j, vsekakor prerasle okvir črnom®! skega koordinacijskega telesa se je pokazala potreba po ?c, tralnem Štabu s sedežem v Lju ljani. Kot kaže, so d os ih tnal laili podroben načrt o plošč, sporedih in udeležbi ‘jj nov kolektivov le malošte' od- edo udeleženci. Narodna banka b° krila spominsko ploščo v &rl . 21. julija ob 1?. uri na P°S\°,L v Črnomlju, kjer je za osvoh l nega ozemlja posloval Denarn' ■ vod. Odkritja se bo udeležilo ‘ kih 1500 članov podružnic Ni bo združeno z nastopi p°vS ij. zbora, folklorne skupine in ^ stavami o medvojnem donari ^ poslovanju na bazi 80 in v nomlju. Za to priložnost Pr!n„jo 1 ja Narodna banka tudi ,zkitajska razprava na ženevsk °nli;renci in zaskrbljenosti, ki jo zavoljo tega izražajo že od začetka tega tedna. Danes ni biilo v Ženevi nobene uradne seje ne o Indokimi, ne o ^ji. Zunanji ministri so se si* sporazumeli, da bodo v pri-akovanju rezultatov glasovanja p, * ariza prepustili ministroma ^denu in Molotovu, da proučita JP^nost za nadaljevanje pogajanj, •den in Molotov sta se že danes ^Poldne sestala, ker pa so izidi Klasovanja iz Pariza pričli šele po PJ^nem sestanku, ie očitno, da se “Osta vnovič sestala. Večina delegatov v Ženevi, ki davi mrzlično obiskovali drug ”fuge.ga (v sec|e7U francoske dele-*’a«ie je bilo baje 10 raznih se-tankov), se sedaj spraišuje, ali bo-o lahko prihodnji teden nadalje-ali pogajanja. Temeljno vprašajte, ki ga sedaj tukaj postavljajo, je, ali bo la,hko konferenca nada-jevala delo brez sodelovanja ^fancoskega zunanjega ministra, ^I.je Francija neposredno naj-prizadeta stranka v ženev-Kuh razgovorih. Francoski pred-'09t konference vse dotlej, °kler ne bi po redni diplomatski P*ti določili, kdaj naj bi bil novi sestanek ministrov. Ženeva, 12. junija (AFP). — britanska delegacija na ženevski konferenci je objavila, »da današnji sestanek med Edenom in Molotovom ni obrodil sadov«. Oba zunanja ministra se bosta ®e enkrat sestala, najbrž ne ^anes. Ženeva, 12. jun. (AFP). — Sef ^tanske delegacije je sprejel Winterton ni hotel sprejeti delegacije 0F n Tj?4. 12. junija (Tanjug). — avišnji »Primorski dnevnik« “e. da poveljnik cone A STO : J?eral Wmterton ni hotel spre-u delegacije tržaške Osvobodil-n ,fr°nte, ki je prosila za sesta-da bi mu obrazložila svoje ri=i 0 gospodarskem In so-sn. ,®n položaju v coni in o „ CIfičnih problemih slovenske-n1 prebivalstva, kot so razlaščanj sl,0V6r|ske zemlje in vpraša- tuv ^kodnlne 23 škodo, ki so jo Slovenci utrpeli za časa OF so želeli ge-svn- ^ntertonu povedati tudi blfvJvf mnenje o rešitvi teh pro-,.v' Negativen odgovor na to teri.'0:10 dal nek častnik Win- »el»/r?*Vega Štaba, rekoč, da so dri,, i. razn'h strank v coni že ov°lj znana«. / Tihotapski ribici trmlin1^’* 'i2 iun- o ie ustanovili mešane polltlčno- PISMO IZ KAIRA Veliki načrti Arabske lige Od posebnega dopisnika »Borbe« jo Kairo, konec maja. Arabske dežele nedvomno sodi-s svojim zaostalim in nerazvitim gospodarstvom v prvo vrsto listih držav, v katerih je zdaj na dnevnem redu obravnavanje najbolj zamotanih gospodarskih vprašanj. Čeprav imajo posamezne med njimi velikanska petrolejska bogastva, vendar lahko refemo. da živi večina arabskega ljudstva v bedi in narodni dohodek na prebivalca je eden najnižjih med nerazvitimi deželami. V okviru pogodbe o medarabski kolektivni obrambi in gospodarskem sodelovanju so ustanovili Gospodarski svet, ki se zadnje čase med drugim dokaj temeljito ukvarja tudi z unifikacijo denarja arabskih dežel. Da bi bil storjen v tem oziru prvi korak na poti h gospodarskem sodelovanju arabskega sveta, se ta svet ukvarja s priporočili posameznim deželam, kako naj urede svoje gospodarstvo. Z vzpostavitvijo gospodarske unije med Libanonom in Sirijo naj bi dosegli prve uspehe, pa jih niso, ker sta obe strani druga drugo sumničili, če5 da mora biti s takšnim sporazumom ta ali ona stran oškodovana. Po mnenju gospodarskih strokovnjakov Arabske lige po Si-Saklijevem odhodu iz Sirije vse kaže, da so zdaj pogoji za nadaljnji napredek na tej poti boljši. Pozneje naj bi ubrala to pot večina arabskih držav. Med velikimi načrti, s katerimi se ukvarjajo ekonomisti in strokovnjaki Arabske lige in o katerih bodo razpravljali na bližnjem kongresu gospodarskih zbornic arabskega sveta, so znova na dnvenem redu vpraSanja, o katerih že več let razpravljajo, ne da bi jih uspešno in u kovito uredili. Med njimi so vsekakor najvažnejša tista o zgraditvi arabskega ladjevja, za katero naj bi dale denar arabske države, udeležen pa bi bil tudi privatni kapital. Potrebo po ladjevju čutijo čedalje bolj, ker je večina uvoza in izvoza teh dežel navezana na tuje ladje. Obnovili bi radi tudi železnico proti Hedžasu, posebno od Damaska do Medine. Največja ovira, ob kateri so se razbili vsi dosedanji načrti glede obnove te važne železniške zveze, je bila v pomanjkanju denarja Zadnje čase pa so se začele ameriške tvrdke zanimati za finansiranje teh del, zlasti v Sau- dovi Arabiji. Toda njihov pogoj je, da bi ustanovili privatno podjetje, kar nasprotuje temeljem, na katerih sloni administracija hedžaske železnice, ki je bila zgrajena z denarjem muslimanskega sveta in ki je še zmeraj »muslimanska dobrina«, katere dobiček naj bi bil namenjen finansiranju raznih socialnih del. Znova so začeli razpravljata tudi o zgraditvi velike moderne avtomobilske ceste, ki naj bi vezala sredozemsko obalo s Perzijskim za-Iivom. Zgraditev te velike puščavske prometne žile je važna ne le v gospodarskem, marveč posebno v in Daljnim vzhodom je iraška vlada predlagala, naj bi vzpostavili v pristanišču Bosrah svobodno co no. Čedalje živahneje razpravljajo tudi o izkoriščanju naravnih bogastev Mrtvega morja. To bi mnogo pripomoglo k izboljšanju gospo darskega položaja 'tistih držav, ki nimajo petroleja, zlasti v Jordanu. Hkrati Aman čedalje odločneje za hteva od premožnih arabskih de žel Saudove Arabije in Iraka, naj mu nudita čim učinkovitejšo gospodarsko pomoč, da bi se lahko otresel sedanje angleške pomoči, ki znaša malone polovico proračuna te dežele. V tej zvezi iedalje bolj stopa v ospredje tudi ustanovitev arabske banke za obnovo in raz- odboru Zveznega sveta Zvezne ljudske skupSčine. kakor tudi resolucija naSe skupščine, s katero so sprejeli sklep o trojni posvetovalni skupSPini »kot tehten prispevek k vsestranskemu razvoju sodelovanja na vseh področjih«. RAZŠIRJENJE PRIJATELJSKIH STIKOV Prijateljski stiki med Jugoslavijo in Etiopijo čedalje bolj napredujejo. Obe driavl nista ostali samo pri vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Nedavna obiska posebnega odposlanca predsednika republike generalpolkovnika Dapčevlča v Etiopiji In etiopske vojaSke delegacije v naši državi, sta š« bolj prispevala k medsebojnemu spoznavanju. Razen tega so v Addis Abebi ustanovili Jugoslovansko društvo, sodelovanje na gospodarskem področju se krepi ln razvija, Beograd pa Je te dni sprejel prvega etiopskega poslanika v naši državi g. DesalenJa. Jugoslovanski narodi bodo pozdravili prihodnji mesec v svoji sredi etiopskega cesarja Halle Selasija. Njegov obisk bo velik prispevek k nadaljnjemu razvoju In krepitvi prisrčnih odnosov med obema državama, ki sta Istih misli kar zadeva boj za neodvisnost, za obrambo načel OZN, za mir ln razvoj mednarodnega sodelovanja. ZASTOJ V ŽENEVI edml teden ženevskih razgovorov strateškem oziru. Od tod želja Ro- j voj, ki naj bi se ukvarjala z re- I 1« prinesel spremembo. Na ža-ckefellerjevega inštituta, da bi so- | alizacijo in finansiranjem velikih lomt se le-ta ni zrcalila v vsebini ali deloval pri graditvi. Za povečanje javnih del in podjetij, koristnih za morebitnem napredku v zvezi z ure-trgovinske izmenjave med Srednjim ves arabski svet. Z. Pelar I dltvijo indokitajskega ali korejskega ŽENEVSKA KONFERENCA problema, temveč značaju sej, ro štiritedenskih tajnih razgovorih je prišlo minuli teden do tridnevne Javne debate o vprašanju Indoklne. Tudi tokrat — kot na večini prejšnjih Javnih sej — so bUa Izvajanja delegatov propagandnega značaja. Med tridnevno Javno debato so delegaelje dejansko podale obračun šesttedensklh razgovorov. Vsi govorniki so ugotovili nekatere uspehe in sprožili nove predloge, naj bi razgovore nadaljevali. Sklep o sadovih takšne debate je morda najbolje povzel poročevalec britanske delegacije, rekoč, da je bil »nupredek enak ničli«. Molotov to pot ni ustregel napovedim tistih, ki so pričakovali nove predloge. Očitno Je želel samo, da hi čim bolj otežkočli Bldaultov položaj v francoski skupščini. Prav zato tudi lahko rečemo, da Je Bidault, govoreč v Ženevi, Imel dejansko pred očmi poslanske klopi francoske skupščine. Ta teden Je Imel polne roke dela. Z ženevskih sej se Je odpeljal v pariški parlament, da bi pred neenotnimi poslanci pokazal sadove ženevskih razgovorov In razložil vladno stališče o Indoklnl. Eden se Je v začetku tedna vrnil lz Londona v Ženevo z željo, da bi do kraja Izkoristil vse možnosti za dosego sporazuma. Minuli teden ni nudil možnosti za takšno dejavnost. Nasprotna si stališča se niso niti za las zbližala. Tako je vodja britanske zunanje politike Imel za potrebno opozoriti delegate, da je spričo takšnega položaja možno, da konferenca doživi neuspeh. Podoben poziv je Izrekel tudi med debato o Koreji, ki prav tako n| prinesla nič novega. Koliko so zainteresirane države pripravljene vskladlti različna gledišča, da bi problem rešili? Kakšne so spremembe ln od koga Jih Je moč pričakovati? Na takšne možnosti še računajo posamezne delegacije? To so med drugim vprašanja, ki sc nam vsiljujejo v zvezi z ženevsko konferenco. FRANCOVA IGRA V ZVEZI Z MAROKOM jk y| aroška reformistična stranka iz 11 ipanske cone Maroka je sprejela te dni resolucijo, v kateri zahteva, naj se vrne v domovino sultan Sidi Mohamed Ben Jusuf, katerega so francoske oblasti strmoglavile in izgnale. Ni naš namen obravnavati vseh oblik ln vseh presoj hiaroškega vpraSanja. Pač pa se nam zdi pozornosti vreden del omenjene resolucije. V njej so navedene zahteve po »ukinitvi francoskega protektorata, ukinitvi slehernega zakona, ki ogroža suverenost dežele in pravico Maro-kancev do samouprave«. Razen tega je omenjena stranka izrazila »zadovoljstvo sprtčo dobrih odnosov med Arabsko ligo ln Španijo« ln spričo stallSča, na katerega se je postavila španska vlada glede nedavnih dogodkov v francoskem protektoratu. V resoluciji je govora samo o francoskem protektoratu, molče pa so prešli prek vprašanja suverenosti Francove Španije nad drugim delom Maroka, o katerem fašistični režim že dolgo pripoveduje pravljice. Očitno Je, da Je takšna resolucija namenjena reklamiranju Franca kot dozdevnega zaščitnika ln zagovornika maroSklh pravic. Istemu cilju Je podrejena tudi podreditev o odnosih med Arabsko ligo tn Madridom. Da bi prikrili dejansk** namene, so postavili v ospredje neko maroško stranko kot vabo za lahkoverneže, da bi nasedli pripovedkam o Francovi dobronamernosti. M. Bratlč. PO OSTAVKI LANIELOVE VLADE Mladinski festival na STO Koper, 1J. junija (Tanjug). — V Bujah se Je danes pričel festival hrvatske in slovenske mladine, ki bo trajal S dni. Na Titovem trgu so nocoj predvajali Oundullčevo pastirsko igro »Dubravka«, ki Jo Je režiral kot gost Marko Fotez iz Beograda. Svečana otvoritev festivala bo pravzaprav Jutri ln bodo v njegovem okviru slovenska te. hrvatska prosvetna društva v Jugoslovanskem delu STO priredila v teku prihodnjega tedna vrsto umetniških, prosvetnih In športnih prireditev. V okviru festivala bodo sodelovali tudi orkester harmonikarjev ljubljanskega »Kajuha«, učiteljski zbor iz Maribora ter Z VSEH STRANI SVETA ZDA Robert Schuman o združeni Evropi Cambridge, 12. jun. (AFP). - BivSi I francoski zunanji minister Robert Schuman je sinoči izjavil, da ie nujuo Prva posvetovanja za rešitev krize Tawriz' 12- jun'3a (Tanjug). — kalnih socialistov, 24 degolovcev,1 "3i.abVnja!* OpaUje.^^novInja, . *oj po ostavki Josepha Laniela 28 degolovskih odpadnikov in Zagreba, Maribora. Kranja, Šoštanja, p Pričel predsednik reDublike pripadniki ostalih manjših par- Jesenic ln iz Trsta, v okviru festl-*ene Cotv posv^vfnja Treši- va,a bosta -tud‘ ,eta,5k,h in je najprej sprejel t6vne 90ty Posvetovanja za reši- lamentarnih skupin Predc/i^6, in je najprej sprejel le ,rdnika skupščine Andiržja Preri<.r!?CC?uera’ zatem častnega fterri t skupščine Edouarda liškpn? in Predsednika repub-lea sveta Gastonea Monervil- f^dsed^? 80 ,bili pri njem ■ še Mn ni Parlamentarnih sku- Pari=6 strank. Skoraj vse Ponniri1011^3.1116 ^akcije so danes cine in zvečer zasedale v zvezi z vladno krizo. ■*, x ' IVI fain ^rni listi obširno analizl-todni , na®nje glasovanje v na- so ui sk'»pščini in ugotavljajo, da in ? s°vali proti vladi socialisti cev 0o?Unisti' t;krog 44 degolov-(ju ’ ,°3 radikalnih socialistov in cialn t>osl?ncev demokratske so-so n’6 un'Jp odpora. Za vlado pa skrvv -sova*’ Viudski republikanci, ^ , rfP^likan - otokin, Ki so DIH eodvisnj. poljedelci, 33 radi- zadnjem potresu. Lanielova vlada, ki je imela izvršno oblast v Franciji skoraj leto dni, je v tem času večkrat zahtevala zaupnico v skupščini, tako ob začetku konference na Bermudih in ponovno v zvezi z indokitajskim vprašanjem. Njena večina v parlamentu je stalno padala. Ob nastopu jo je podpiralo 396 poslancev, danes pa le še 293. NOČNE BRZOJAVKE modelov in fotografij. Zaključna prireditev bo v Kopni. Telovadna akademija v Tivoliju Snofii je bila na letnem telovadišču v Tivoliju velika slovesna telovadna akademija. Na sporedu Je bilo 12 Izbranih točk. V prvem delu sporeda so najbolj navdušile clclbanke lz Maribora s tofcko »Dušice«. Prisrčen je bil tudi nastop pionirk TVD Partizan Narodni dom, ki so nastopile z vajo »Vesele pionirke«. Zelo učinkovita Je bila točka članic TVD Hanol, 12. Junija (AFP). — Za- Partizan Narodni dom, ki so Izvedle stopnikl francoskih ln vietminsklh telovadni ples z belimi obroči. Po-oboroženlh sil so se sporazumeli, da sebno pozornost sta zbudili točki bodo Vietmincl Izpustili lz ujetništva »Carmen« ln »V bo.1«. Bogat ln pester 276 ranjenih In bolnih Vietnamcev, spored sta zaključili članski vrsti na Izročili jih bodo Rdeč<*mu križu Fran- bradll, skupina članic ln članov pa coske unije prihodnji teden v Kodiu. pa je nastopila z vrhunskimi prostimi Atene, 12. junija (Tanjug). — Via- vajami, da je danes določila 25 milijonov " drahem za nadalj-ile povečanje pri-; Beograd. 1». Junija (Tanjug). — staniških naprav v Pireju. Razprav- j V okviru evre ;ega prvenstva žensk Hala Je tudi o obnovi na Jonskih v košarki je ZSSR nocoj premagala otokih, ki so bili hudo prizadeti ob | Madžar ko z rezultatom 76:47 (43:24) ln s tem dosegla prvo mesto. potrebno nadaljevati integracijo tirrope, in sicer ne samo na vojaškem temveč V govoru na liarvvardski Univerzi jc Schtunan poudarit, da so težave, ki zavirajo uresničenje ideje o združeni Evropi, v glavneni psihološke narave. McCarai*kern upravnepa c* id ročia. Sporazumeli so se na temelju francoskega kompromisnega predloga. IZ ŽIVLIENIA’ V ANGLOAMERIŠKI CONI STO PISE STALNI DOPISNIK »BORBE« MLADEN PETRINIC Tudi zdaj kakor pod fašizmom Trst, v začetku junija ( T a neki seji tržaškega \. I \ I občinskega sveta \l so tržaški iredenti-X. sti, ki se morajo za absolutno večino v njem zahvaliti nedemokratičnemu volilnemu zakonu, izjavili, da Slovencem ni moč pripoznati stalnosti njihovega šolstva zaradi »nestalnega položaja angloameriške cone«. Ze mnogo prej, takoj po volitvah v občinski svet, so slovenskim predstavnikom v njem prepovedali uporabljati v govorih in razpravah slovenski jezik, češ da to »prepovedujejo veljavni zakoni«. Slo je za stare fašistične zakone, ki jih še niso razveljavili in na katere se iredentisti sklicujejo ne glede na to, ali je človek, ki se nanje sklicuje, predstavnik neofašistične, krščanske, republikanske fašistične ali katerekoli druge proitali-janske stranke. S sklepom angloameriške vojaške uprave in italijanske monopolistične banke v Trstu »Banca d’Italiia«' so letos sredi marca Slovencem odbili prošnjo, da bi smeli ustanoviti samostojen denarni zavod, češ da je v Trstu že tako preveč denarnih zavodov. Skratka, Slovencem ob vsaki priložnosti namignejo, da niso enakopravni. Zaman so vsi protesti, vse sklicevanje na Ustanovno listino OZN, memorandumi in spomenice, ki jih Slovenci pišejo in pošiljajo na razne strani ter dokumentirajo s tistim, kar so imeli prej in česar zdaj nimajo, kar pd bi jim morali dati. NAROPANO SLOVENSKO IMETJE SE ZMERAJ UPORABLJAJO ITALIJANSKE BANKE Pred prvo svetovno vojno so imeli Slovenci v Trstu tudi na področju sedanje angloameriške cone zelo močne gospodarske položaje. Se več, njihovi denarni zavodi so bili takrat celo močnejši od italijanskih. Samo vrednost slovenske tržaške »Posojilnice in hranilnice«, ki je leta 1929 spremenila ime v »Casa Triestina dl credito e deposito«, je znašala kake 3 milijone predvojnih lir ali v sedanji vrednosti kakih 200 milijonov lir, vsi slovenski denarni zavodi pa so razpolagali s sredstvi, katerih vrednost znaša približno 50 milijonov avstrijskih zlatih kron ali nad 25 milijard sedanjih italijanskih lir. Vsa ta naropana in nasilno odvzeta sredstva je uporabljala fašistična Italija. Samo obresti od teh sredstev dosežejo velikansko vsoto in povečajo gospodarsko zgubo tržaških Slovencev. In vendar jim od tega denarja še niso vrnili niti lire. Italijanske banke ga še zmeraj uporabljajo in nihče niti ne pomisli na to. da bi bilo treba naropano vmdti in da to ne pomeni zgolj popraviti tisto, kar je tu storil fašizem, marveč da gre tudi za poštenje ljudi, ki se fašizmu zdaj odpovedujejo. Samo s požigom slovenskega Narodnega doma po prvi svetovni vojni, ko so prišli italijanski okupatorji v Trst, je bil Slovencem zadan hud gospodarski udarec. S tem požigom povzročena škoda je znašala nad 12,5 milijona takratnih lir ali približno milijardo v sedanji vrednosti. Ob požigu tega doma so pogoreli prostori Slovenske čitalnice, Slovenskega gledališča, Slovenskega dramskega in opernega društva, Slovenskega telovadnega društva »Sokol« s telovadnico, Slovenskega planinskega društva, Slovenske glasbene matice z glasbeno šolo, slovenskega političnega društva »Edinost«, tržaške »Posojilnice in hranilnice«, ki je bila hkrati lastnik poslopja, in hotel »Balkan« s kavarno in restav racijo. Namesto da bi Slovencem po vojni povrnili škodo in priznali divjaštva, storjena nad njimi, gredo molče prek teh dejstev in Slovencem celo ne dovolijo, da bi z novimi skromnimi sredstvi v nujni potrebi po gospodarski samoohrani ustanovili svoj de-1 narni zavod. Odklonitev uteme ljujejo »z že tako velikim številom denarnih zavodov v Trstu« Pri tem se seveda izmikajo dejstvu, da so sedanji denarni za vodi v Trstu pravzaprav samo podružnice italijanskih bank in da koristi kapital teh bank, kakor so »Banca commerciale Ita-liana«, »Banca cregito Italiano« »Banca d’America e d’Italia« Banca Friuli, »Banca nationale del lavoro«, »Banca popolare Giuliana«, »Banca di Napoli« »Banca di Roma« in »Banca di Sicilia« italijanskim interesom in da ne prinašajo koristi ne le tržaškim Slovencem, marveč tudi ne domačim tržaškim Italija nom. Profiti na področju angloameriške cone odtekajo prek njih v Italijo. SKLICEVANJE NA FASI-STICNE PROTTRT,o VENSKE ZAKONE Angloameriška vojaška uprava je potem, ko je prevzela okupacijsko oblast nad sedanjo co no A STO, ukinila protižidovsko zakonodajo ter vrnila Zidom imetje in poravnala škodo, ki jim jo je napravil fašizem. To je bil povsem logičen in razumljiv ukrep. Nerazumljivo pa je, da še zdaj v taisti coni in taistih pogojih delovanja taiste angloameriške vojaške uprave niso razveljavili zakonov, ki zagovarjajo in oznanjajo dlskrkni-nacijo nad Slovenci. L. 1923 na primer so spremenili dvoje doslej slovenskih krajevnih imen v novi poitalijančeni. Slovenske vasi, v katerih so doslej in pozneje živeli izključno Slovenci, ki so jih Slovenci tudi zgradili, so prekrstili v Rimu italijanski »strokovnjaki«, kar je bila njihova posebna naloga. Ta imena so ostala še zdaj ista, kakor jih je določil fašizem. Ne zaradi ravnodušnosti Slovencev, marveč zaradi vztrajnosti italijanskih iredentistov in pod zaščito odgovornih organov same Angloameriške vojaške uprave, Gibanje slovenskega prebivalstva, da bi te sramotne sledove italijanskega fašizma odstranili, se je razbilo ob intervenciji civilne policije in novih upravnih ukazov o zakonitosti teh itall janiziranlh imen. KULTURNO ŽIVLJENJE TRŽAŠKIH SLOVENCEV Stoletnica slovenske šole v sv. Ivanu Tržaški Slovenci bodo letos praznovali stoletnico ustanovitve svoje ljudske Sole v tržaškem predmestju Sv. Ivan. Ob tej priložnosti bodo Izdali spominsko broSurp, ki Jo ureja odbor za proslavo. Med pripravami na proslavo so našli mnogo starega in zelo dragocenega gradiva iz življenja in dela te slovenske Sole. Na proslavi bo sodeloval tudi eden izmed njenih naJstareJSIh Se živečih učencev Nagode, ki je hodil v to Solo pred 90 leti. Stoletnica te Sole Je še en zgovoren dokument o globokih koreninah Slovencev v Trstu. Sklad za vzdrževanje in pomoč kulturnim ustanovam TržaSkl Slovenci so nedavno ustanovili koordinacijski odbor »Kulturnega sklada«. Pobudo za ustanovitev so dali Slovcnsko-hrvatska prosvetna zveza, Slovensko narodno glediulšče v Trstu, Glasbena matica, Naročila ln študijska knjižnica ter uredniška odbora »Razgledov« ln »Jadranskega koledarja«. Ena glavnih nalog novega odbora bo, razširiti dosedanjo akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov za pomoč ln vzdrževanje kulturnih ln prosvetnih ustanov tržaških Slovencev. :% Leta 1927, potem ko so poita- OD KOGA ZAHTEVATI lijančill krajevna Imena, so po- POMOČ? italijanči^i tudi vsa imena in pri- Slovenci še zdaj zadevajo v imke Slovencev. Pod zaščito ta- angloameriški coni na marsikaj, kratnega italijanskega anagraf- kar je ostalo v njej iz časov ita-skega urada so postali vsi Ivani lijanske fašistične okupacije te-Giovanni, Josipi Giuseppi, An- ga področja. Osebne legitimacije toni Antonii itd. Nasilno poita- prebivalcev so tiskane in izpol- lijančenje so opravili z enim samim dekretom. Po vojni in izgonu italijanskih okupatorjev s slovenske zemlje je bilo pričakovati, da bodo prav tako z eno samo potezo popravili ta nezaslišani narodni falzifikat. Zgodilo pa se ni tako. Tudi ta imena so ostala popačena kakor pod fašizmom, in uveljavili niso nobenega administrativnega ukrepa, da bi jih avtomatično spremenili v njihovo prvotno obliko. Kdor hoče spremeniti svoje sedanje ime v prvotno slovensko, mora vložiti prošnjo ,in šele po odobritvi lahko upa, da mu bodo popravili tisto, kar bi morali popraviti brez prošnje. Od leta 1923 do 1927 so slovenski jezik odstranili iz vseh državnih ustanov, na sodišču pa je bila njegova uporaba ne le nr°covedana, marveč tudi kazniva. In tako še zdaj veljajo v kazenskem ln civilnem sodnem postopku paragrafi, ki tako govore. Se več, na obravnavi proti slovenskemu tržaškemu »Primorski dnevnik«, ki leta 1948 pred angloameriškim vojaškim sodiščem, je predsednik zagovornikoma prepovedal govoriti v slovenskem jeziku. Zaradi takšnega ukrepa sta dva odvetnika zapustila sodno dvorano. Za to so ju kaznovali z začasno prepovedjo, da bi kot zagovornika nastopala pred angloameriškim sodiščem. njene v italijanskem jeziku. V javnih ustanovah, kamor prihajajo Slovenci, občujejo z njimi samo v italijanskem jeziku. Celo kmetijska predavanja, ki jih za kmete cone A organizira pristojni urad, so v italijanskem jeziku, čeprav je 95 °/o vseh kmetov izključno slovenske narodnosti. Značilni so tudi nastopi tržaških iredentistov v občinskem svetu proti pravicam Slovencev. Pečat tej nestrpnosti in narodni mržnji je pritisnila že prva seja sveta po občinskih volitvah. Na njej so »sklenili«, da je v Trstu »uradni jezik italijanski na temelju zakona, ki je v coni A edini veljaven«. Neki iredentistični govornik je pri tem celo poudaril kot argument, da »vztrajajo« v odporu proti rabi slovenskega jezika v občinskem svetu«, ker »se branijo panslavizma«, in da je »treba upoštevati dejstvo, da je Italijanov 47 milijonov, a Slovencev na vsem svetu samo 1,422.000«. Ze ta primer dovolj jasno dokazuje ne le, da se niso spremenili posamezni fašistični zakoni, glasilu 1 marveč tudi ne nazori nekaterih je bila ljudi na vodilnih položajih v tržaški občini in v angloameriški coni. Pri tem nastaja vprašanje, kakšno pomoč more potemtakem slovensko prebivalstvo sploh pri-i čakovati od takšnih ljudi na krmilu? Tedaj je celo jasno, od j kod in zakaj brezplodni napori, da bi stare krivice popravili, ko I še zdaj delajo nove. Pogled na tržaško pristanišče GOSPODARSKE VESTI NA BIROKRATSKI APARAT ODPADE DOBRA TRETJINA VSE ZAPOSLENE DELOVNE SILE tlstlčnl »Giornaie di Trieste« P*®?’ Je naloga tega novega združenj vključiti vse tržaške gospodarsK kroge v »veliko skupnost glavne lijanske trgovske konfederacije«. Po statističnih podatkih, objavljenih te dni o zaposlenih in brezposelnih v Trstu v marcu, je ostalo število zaposlenih v glavnem isto kakor v marcu, kar velja tudi za brezposelne. Na 87.522 zaposlenih je odpadlo po teh podatkih v marcu 19.577 brezposelnih. Samo na birokratski aparat v Trstu odpade dobra tretjina vse zaposlene delovne sile, vtem ko je med brezposelnimi največ industrijskih delavcev, ln sicer 11.610, v trgovini pa 6008. Ni upanja, da bi se položaj ! tržaškega gospodarstva izboljšal I Tržaška gospodarska kriza nje mesece čedalje ostrejša. Trza5* _ . , ... ladjedelnice, ki nimajo novih Iredentisti bi radi razbili Čil za ladje, so v zelo kritičnem P". enoten odpor tržaških j »^ojtv^Un^re^1^ v V gospodarskih krogov £«■» % Da bi razbili enoten boj malih gljlvostjo. Kriza proizvodnje v v®> in srednjih trgovcev, podjetij in kih podjetjih in tovarnah pa še D" ‘ obrtnikov, ki zahtevajo, naj oblasti teži podjetja, ki se ukvarjajo s si« angloameriške cone omogočijo Trstu ritvami ln ki so doslej živela in n,‘ predovala s tem, da so izpopolnjevil proizvodnjo velikih. Ta opuščajo delo in odpuščajo delavc • Podjetje »Zbocchelli« je napove dalo, da bo odpustile 20 delavce i gradbeno podjetje »Florantl« II*1 A odpustilo 6, podjetje »D'AnRelo« ' ' podjetje Citeci, k* Izdeluje ,cs embalažo, 12, podjetj* »Modiano« P 45 delavcev. nemoten gospodarski razvoj, so rim skl agenti v Trstu ustanovili novo društvo z Imenom »Tržaška trgovska federacija«. Cilj tega novega združenja Je predvsem oslabiti dosedanje tržaško združenje malih In srednjih trgovcev ln obrtnikov In tako namesto ene enotne organizacije vzpostaviti dve, kakor so že mnogo prej storili s tržaškimi sindikati. Ireden- ,,Park spominov11 L ep sončen dan je privabil Tržaškega zaliva, iz mesta z na obalo Sv. Justa mno- mnogimi pesmimi in toplimi, ge matere z otroki, ki so mimimii čustvi, pustil svoje kosti prišle iz hrupnih trža- ob Donu v daljni tuji zemlji, kjer fiolbki mladinski zbor slovenske Glasbene matice v Trstu ških ulic za uro ali dve, da bi tu v zaledju in prijetni senci smrek uživale ta prelepi dan. Poraščen delno z ovijalkami se je stari grad Sv. Justa s črnimi, toda še zmeraj dobro ohranjenimi zidovi vrh griča dvignil nad tisočere strehe in prek njih uprl svoje kamnitne oči tja proti morju, daleč tja do Tržiča, Grada in Benetk. Zgrajen okrog leta 1500 nad takratnim starim tržaškim pristaniščem je branil Trst in razcvlt njegove luke, ju ščitil hriba s svojimi zidovi pred vdorom beneških in drugih roparskih ladij. V muzeju starega gradu lahko proti malenkostni vstopnini še vidiš staro orožje, meče in he- j lebarde, s planote gradu, ograjene z meter debelimi zidovi, pa I lahko opaziš sleherno, tudi naj- j manjšo ribiško ladjo na širnem Tržaškem zalivu. Hrib na Sv. Ju-stu pa ne čuva v svojih nedrih samo starega gradu in njegovih sivih zidov. V letih med dvema svetovnima vojnama v času, ko so fašisti zagospodarili v Trstu, se je hrib spremenil v »Park spominov«. Grad Sv. Justa, zgra-en v davnih časih, da bi branil svobodo pred osvajalci, je dobil po ironiji časa pečat italijanskih osvajanj in italijanskega nasilja, ki je od prve svetovne vojne do zloma fašizma sililo Tržačane, da so se daleč od zidov svojega podjarmljenega mesta borili za podjarmljenje daljnih svobodnih narodov in puščali svoje kosti po peščenih pustinjah Afrike, na dnu Sredozemlja in ob širokem Donu. »Park spominov...(« Tu, na vznožjih hriba, je zasejanih v travnato zemljo nad tisoč belih kamnov, poleg vsakega pa je zrasla po ena zelena smreka. Na vsakem kamnu je napisano ime Tržačana, padlega v osvajalnih vojnah Italije. Na teh kamnih ln na velikih kamnitih ploščah, na, katerih so vklesana skupna Imena padlih na tem ali onem vojnem pohodu, ni napisano, da so mnoge nagnali od hiš s silo fašističnega orožja in da so se morali boriti ta umirati pod tujo osvajalno zastavo. Tega niso napisali... Morda bi bilo treba vedeti, kdo je pognal Natala Sirka, da se je kot kaplar italijanske vojske boril pod vročim afriškim soncem in da je 5. septembra 1942 padel. In morda bi bilo treba vedeti tudi, kako je prišlo do tega, da je Nuncio Presan, mož iz ni imel nobenega svojca in kamor sploh ni mislil priti. Tu, v »Parku spominov«, beremo na sivih kamnitnih ploščah imena petnajstih v Španiji padlih Tržačanov. Tu na hribu Sv. Justa se je iz zelenih ruš vpričo nas dvignil lik Giordana Ce-zinia... Ne, njegovega groba ni tu! To je samo »Park spominov«, kamen z njegovim Imenom in mlada ze- Tu so tud' je napisan0’ lavec ali ribič iz Tržaškega za- padli za osvajalca, liva. M6rda je bil dom edina nje-I imena, pri katerih gova skrb. Morda je ljubil mirne da so padli od rok fašistov, tu s° pomladne zatone nad Trstom, ko imena tistih, ki so izginili v kre* v maju nad obalo zaliva cveteta matoriju Dachaua in drugod. jasmin in španski bezeg in ko se In vse to so zdaj spomini tu ladjice zibljejo na ažurno mo- na hribu Sv. Justa ob vznoŽJ’* drem morju. In takšnega dne se stare trdnjave, na soncu tiheg" je znašel v »Derbi Croatia«, ka-, dne kakor žive rane mesta, Ki J v. ^.uaoci v »ivciui v/iuaiia«, iyc»— j uut atii\ui /, i v luiiv, _ . kor nam pripoveduje ta kamnit- mu je rimski osvajalec odrejal' na plošča v »Parku spominov«, in kako naj živi in umira tam je 17. maja 1942 padel... Za koga in zakaj? Mar je Bruno sovražil ta mirni sosedni narod, na katerega zemljo je stopil s svojim voja- Prl Sv Justu Trstu lena smreka nad njim. Giordano škim čevljem? Mar je hotel kot Cezini pa leži nekje tam, kjer za- osvajalec ponesti tujo zastavo po haja sonce, kjer se razprostirata zemlji Jugoslovanov? sončna Andaluzija in Granada, Ostal je tam, kamor so ga po-/rl’„1^ ° brnenjem gnali, da bi uničeval in sejal »Messerschmidtov« ln »Savo j« padlo na tisoče ton bomb na svobodoljubni španski narod. Giordano Cezini je najbrž tudi sam metal bombe ali pa je za njihovo jekleno zaveso tudi sam nastopal v črni falangi osva- jalcev. To je zares »Park spominov«. Spomini vstajajo izpod slehernega drevesa na tem hribu, gledajo z vsakega napisa na kamnitnih ploščah, ki raztresene mečejo svojo črno senco po zeleni mladi travi. Vojak Ponti Mario je bil morda še fant, morda pa že družinski oče, ko je izbruhnila druga svetovna vojna. Živel je v Trstu ali kje blizu njega. Tedaj je nekega dne kot vojak »cesarja in kralja« odrinil na Balkan in tam, pred Karlovcem, 18. julija 1943, pustil svoje kosti. Morda je bil »sergente« Bruno Glovannini črnosrajčnik, morda pa preprost, skromen človek, de- smrt, pod to Smreko, na tem kamnu, na katerem beremo njegovo ime, pa je obtožba proti tistim, ki so ga poslali iz domačega kraja, da bi se boril za »slavo imperija«. Zakaj in za koga je Canovelo Dante moral pluti in umreti v Indiji? Zaradi česa nam sto in sto tržaških mornarjev s teh kamnitnih plošč v »Parku spominov« govori o svoji smrti v zelenih valovih Jonskega, Tiren-skega in Egejskega morja? Mar je to spomin na slavo rimskega imperatorja ali na njegovo sramoto? Leže kamnitne plošče in na stotine imen, na stotine spominov ... Padali so po Abesiniji, Grčiji, Dalmaciji. .. Padaii so v bojih za fašiste in proti njim, za cesarja in kralja in proti njemu, za imperij in proti njemu. Tu namreč naleti- Pravkar je prispelo iz več avtobusov in drveč z debe' limi plašči po asfaltu široke o°' vozne avtomobilske ceste so s ustavili pred obeliskom vrh hfl' ba. Liki yoj čebel se je razkr*?' pilo p« asfaltiranem trgu sto mladih gimnazijcev in nazijk s prekipevajočim juinj"' škim žargonom, za njimi pa J}®" kaj odraslih in opatic sprem« valk ekskurzije. In kot star znanka tega mesta je neka °P^ tiča dvignila roko, iztegnila P1! nad skupino dijakov, zbrani okrog nje, in pokazala proti * dovom starodavnega gradu. di ml smo dvignili pogled v ri njenega iztegnjenega ^os.' nega kazalca in videli nekaj, c sa doslej nismo opazili. Čez črni zid je s kredo P°g tegnjena bela črta, na njej Pa z velikimi črkami napisane i D . sede: »Rim je tu, v vaši trdn.la ’ tu na vašem morju, tu skozi sj letja, ki so minila, in skozi s . letja, ki še pridejo, tu s svoF1 zakoni, orožjem in kraljem!« In potem nam je bilo na k° cu vse še jasnejše. Rim je tu, grad Sv. Ju.s,‘e Zaman upiraš svoje kamni* stražarske oči proti morju in.j0, vaš dohode, kajti na tvojih z1,0^; vih se je vzgnezdil imperator, se tl roga, bahajoč se z &m a nad teboj. ,a| On je tu, čuj, grad Sv. -Ju!Lr Res, tisto glede kralja. . Dišejo na tvojih zidovih, bi ko tudi izbrisali. Toda Rim s svojimi zakoni, a to je s. nost. ki je ni moč zanikati- bojiščih je bil premagan. Na P . ščenih pustinjah Afrike in ze. i( C.f_j _u. UI1 razt).11 vodi Sredozemlja 1e bil ra/' Izgnan je bil z naše balkan izgnan je Dil z nase jC zemlie in od povsod. kamor 16 Ogradil* V prišel. Toda tu. tu »Park spominov«, so njegovo slavo! Morda bodo ti dečki. sto. ^ d^nes tu. in vsi ki b'11 s in ki bodo nrišl1 ’1,tr - mo tudi na imena tistih, ki niso do domovine. včeraj in ki bodo 2P. svoilmi učitflli. profesorji , jitelii. in opatlcami. ti mali J njaki s Sardin'ie. SicilHe vemih nrisoinih krajev 1 L ske 7prnlie kornVMi nro*< te ^ nrek trhp ranrei r,rr'm’iXorIsnost je to njihova pravica in dolz nedelja, 13. junija 1954 LJUDSKA PRAVICA-BORBA 5 Z iznajdljivostjo se da še marsikaj $ ostojnski okraj je v preteklosti vedno zalaga! druge naše pokrajine ali pa druge države z delovno silo. Od 1855 do 1913 je šlo letno iz °tranjske 1300 delavcev v hrvat-e. bosenske, gališke in romunske jodove na zimsko sezonsko delo, v Je trajalo olj dela. oh Notranjska je gozdnata, saj je ^ 140.000 ha v okraju kar 65.000 * gozdov. Zato se je zaposlovalo v I ?. oklosti 80 % vseh izseljencev v 50J7l na žagali ali v gozdovih. Pred 'p je delalo v ladjedelnicah v les ’ ?r^u in Zemunu okoli 140 ar.skib mojstrov in Notranjske, Jj jih je pa še doma malo. Pred v 'J0 svetovno vojno je bilo na Tu ^anjskeln preko 300 tesačev. ta obrt izumira in so tesarski Ti?Ji-lr* že rcdkost v naših krajih. teki °8,arska obrt le bda v Pre" zelo razširjena. Notranjski treh'7* SO ze‘° zaraščeni in po-ni čiščenja, redčenja, skratka lip®rJev ni, ki so tako potrebni ta-zin1U- okraiu> kot je naš. Spričo anj5ane sečnje v gozdovih bodo U(j ra * Pač kmetje dati večjega po-n rka. čiščenju gozdov, gradnji in je ?ravdu gozdnih poti. Sedaj, ko trn CS- draB» bomo morali bolj smo-d» n ^knri^titi ves les in lesne od ča' kot Je to *e desetletja obi-j 1 J' deželah, kjer lesa primanjku- • Res je, da naš Notranjec deset-®t pregleda in se vrti okrog hoje, vrh n 1° Poseka, vendar pušča • aače in veje v gozdu, da segnije-]°» namesto, da bi jih uporabil °nia za kurjavo, lepša drva pa Prodal. G°ZDARSTVO IN KMETIJSTVO Vprašanje nastaja tud? glede _ ,2ni<‘jitve gozdov in pašnikov. Go-vsal^ bi radi viduli, da bi bila Protf z g°zdoln obraščena krpa Prin -ena za stldcn g°zd. V takih sod {Cr'b bo moralu komisija ob prj. anju občinskih odborov in točir va^čanov ugotoviti in do-rašč - kie in katere z gozdom ob- šcneeae gmajne naj bodo progla- ofj„,.Za gozdove, kje pa bo treba - . ‘‘i in napraviti dobre travnike ^oSenice ali pašnike. aš'č- Pano8a je bila nekoč tudi djni^ereja, ki je donašala gospo- Prašičj, Ojuio^, , ” » — --------- o—r- n'lad'h e dohodke. Tudi na rejo je v Prašičev bodo morali kmet-'•a ,! ) misliti. Pri tem bi omenil, pi0,°,.metje v občini Loška dolina *eži .i 1936- lela lin® prašičev v ‘bočnem2? do 170 kg‘ Res je’ dn draua krmil ni, če pa so, so v°j ’ drži pa tudi, da bo z raz-nuj„ živinoreje in mlekarstva Prašič’ (*8- R° ož‘ve'a tud' reja Vpra-ev: Seveda nastaja pri tem k0v U/'Je naprave hlevov, svinja-sov’ YZOParilnikov, gnojišč, silo-misiif Sh8a lega Pa si ne m°remo aizlt,.1 ■ ez dolgoročnih kreditov z Ko obrestno mero. N°^a g°spodarska PODJETJA vate tIlos bod° izpopolnili tudi ob- stojni lvorJ'u >n v Falesi- v p°- podj ,. Brade razna gospodarska "°vanil!V Prece.j stavb, ker je stalno kriza precejšnja. Zelo 'o tovIPra5anJ'e je tudi delo za no-d°ijn- abn° iverastih plošč v Loški bjič i» , ina skupščina je zad-ioitov rasoya,a za načrte 10 milima;,, Tnarjov- Ljudje se zelo zani-<1,1 j,’ e bodo načrti letos gotovi, letu tor1?0®0*6 začeti z gradnjo v Ljub,: "?• Lpajo tudi, da ne bo v ‘Jani nikakih TURIZEM BI SE LAHKO MNOGO BOLJ RAZVIL V okraju se tudi nadaljuje delo na cesti v Brkinih. Okraj je izglasoval 14 milijonov dinarjev za popravilo vodovodov na Pivškem in Rakovško - Begunjskem področju. Postojnski okraj postaja vedno bolj privlačen, znan po svetovno znani jami, vendar okrajni ljudski odbor kot razne občine in turistična društva čakajo z razvojem turizma na Notranjskem še velike naloge. V Loški dolini bo potrebno urediti Križno jamo, ki je še neznana. V jami je več jezer in po svojih lepotah, po mnenju izvedencev, prekaša celo Postojnsko jamo. Tako bi v bodoče obiskovalci Postojnske jame imeli možnost, da bi I si bgledali tudi Križno jamo. Ure- j dilve čaka tudi znana Rakova do- ; lina, Svinščaki pod Snežnikom, Slivnica. Seveda si brez dobrih in urejenih prometnih zvez ne moremo misliti turističnega kraja. Okraj tudi pričakuje, da bi kaj kmalu prišla iz republiških kompetenc v okrajno kompetenco ribogojnica v Vrhniki pri Ložu in ribolov v Cerkniškem jezeru, kar je v skla- Nadalje je okraj, določil za pospe- du z načeli decentralizacije v našem ševanie kmetijstva, za zatiranje raz- gospodarstvu. S tem bi tudi .okraj nih rastlinskih in živalskih bolezni in bodoča notranjska komuna ter ureditvi katastra 19 milijonov prišla do znatnih finančnih sred-dinarjev, . 1 stev, ki se tam ustvarjajo. V okraju je treba elektrificirati še 5 vasi. V bodoče bo vedno bolj pereče vprašanje vodovpdov v celem okraju, Ureditev preskrbe prebivalstva z vodo je iz leta v leto vedno bolj pereče vprašanje, katerega se vsi vodilni ljudje, kot tudi člani Socialistične zveze zelo dobro zavedajo. Vsako leto bo morala okrajna skupščina glasovati za večja denarna sredstva za vodovode. S tem bo obvarovano zdravje ljudi in živine. Važno postavko modernega gospodarstva tvori tudi sadjarstvo. S cestnim omrežjem bo v bodoče sadje iz bistriškega področju prišlo zdravo in hitro do potrošnika. Splošne kmetijske zadruge pa bodo morale misliti tudi na gradnjo zadružnih sušilnic, saj po večini še sušijo sadje v zastarelih sušilnicah, ponekod pa v pečeh, kot za časa Martina Krpana. Z razvojem sadje-reje bo morala imeti vsaka vas najmanj eno sadno sušilnico. Zato bo treba tudi r azširiti obstoječe sadne drevesnice. Vprašanje šolstva, obrti, melioracij tvori posebno poglavje v našem okraju. Okrajni ljudski odbor, kakor tudi odbor Socialistične zveze in občinske ljudske odbore ter organizacije ZK čaka še mnogo dela, da bomo razvili razne dejavnosti in izboljšali blagostanje naših ljudi. V Tovarni emajlirane posode v Celju z vso vnemo čistijo stroje, hi so bili ob poplavi tudi več kot meter pod vodo Pomoč kmetijskih zadružnih organizacij Zbiralne akcije, ___ kmetijske zadruge In ostale zadružne organizacije na poziv Gtlnvne za. družne zveze ln okrajnih zadružnih zvez s poškodovanih področij, so že Ob Cerkniškem jezeru nja so že zbrali občinski štabi. Ta. koj, ko bodo' Imeli oškodovanci pri. pravljeno zemljo za setev, prejmejo preko pristojnih kmetijskih zadrug ]>o razdelilnikih občinskih štabov za pomoč potrebno semenje ln sadike. 2. Za vse poplavljeno površine, KI bodo na novo posejano, ln kulture, ki je njf - ao ostale, pa jihovo rast potreb- Premog namesto dragih drv Sredi poletja je tako povpraševanje po premogu, da premogovniki komaj zmagujejo naročila — Lanske napake se bržkone ne bodo ponovile V trgovini s premogom ne pomnimo, da bi trgovine s kurivom že v začetku poletja prodale za široko potrošnjo več premoga kakor sredi zime. In vendar je danes tak položuj, vsaj v Sloveniji. Trgovina ne more sproti zadostiti velikemu povpraševanju po prf mogu, čeprav dobiva od premogovnikov celo večje količine premoga kakor pozimi. Pri podjetju Kurivo v Ljubljani, ki ima razširjeno svojo prodajno mrežo tudi izven Ljubljane, zaznamujejo v začetku junija za 2700 ton neizvrše-nih naročil za premog, ker od rudnikov, zlasti iz Velenja, ne morejo sproti dobiti dovolj premoga. V slovenskih premogovnikih so v prvih štirih mesecih letošnjega leta nakopali že 1,049.004 ton premogu, to je za skoraj 20’/» več, kakor lani v Istem razdobju. Se bolj pa se je dvignila proizvodnja lignita (Vole. nje), ki v največjl meri pride v postov za široko potrošnjo. Proizvodnja lignita je namreč v prvih štirih mesecih letošnjega leta dosegla že 278 tisoč ton, to jo za 122.000 ton ali za 77*/» več kakor lani v Istem razdobju. Navzlio temu velenjski rudnik ne more trenutno zadostiti vsem potrebam za široko potrošnjo, kar Ima večja naročila tudi za Industrijo (zlasti za tovarno aluminija v Kidričevem), hkrati pa prodaja premosr, primeren za široko potrošnjo, tudi na Ilrvatsko, kjer sl hoče zagotoviti stalne odjcmalco za bodočo nadaljnje povečanje proizvodnje. Kako se je letos povečalo povpra. ševanje po premogu za široko potrošnjo, nam kažejo naslednji po-ovir in težav, datkl- v prvih štirih mesecih lan. . državnih l>0t06'iln 'E' dan«5 prejela zadnja sU-- a 0 vokrttvmih Hoio., Železničarji v Sloveniji 50 izvolili svoj prvi delavski svet ^°vi delavski svet se bo prvikrat sestal 17. t. m. Cerut,- i Ljubljana, 12. jun. i boljšo oskrbo im varčevanje pro-i .^kcih j_y°^bla komisija pri1 metnega parka. Na prveim zaee-1 " železnic v dan ju, ki je določeno za 17. junij, že misli .jo tudi razpravljati o nekaterih najvažnejših problemih železniške službe v Sloveniji i/n o načinu samoupravljanja. Sektor njihovega dola zajema vse postaje, kurilnice, sekcije za zvezo in celotno prometno službo, celo na dele LR Hrvatske. To se nanaša predvsem na progo Reka—Pulj in na remizo v Reki ter na druge objekte v Istri. železničarji v vseh krajih Slovenije so izvolili evoj delavski organ z velikim zaupanjem in prepričanjem, da bodo lahko začeli z boljšim in smotrnejšim ure- voliitvah prvega delav- '-•Kil C, . —t ti** UOIM T lli»au-u’a'us- 'o] j,n • sj',zbe ima 106 članov. Iz-bi v , e>ttni so že na predvolil-c°v-žel°r0-Van'Rl dob® o dvoliv- eov ^."^rjev mnogo predlo-Ijevanjem mnogih težav, ki so se izboljšanje prometa in za • do sedaj zavlačevale. K. M. skega letu je podjetje Kurivo prodalo vsega 21.000 ton, letos pa v Istem razdobju že 156.000 ton, to je za 76*/» več. Kako pa naj sl tolmu-cin^D lienavadni pojuv, da so povpraševanje po premogu že spomladi tako povečaf POTROŠNIKI SE 2E ZDAJ ZALAGAJO ZA ZIMO Prwi 1©U Je bilo mnogo propagande za to, da bi se potroSnlkl v poletju nabavili kurivo za zimo. Zlasti podjetje Kurivo je zato pro-pagande za to, du bi sl potroSnlkl Lspenl te propagande pa se kažejo očitno Sele letos, pod vtisom izkušenj v minuli zimi, ko Je moral mursika-terl naročnik Čakati mesec ali dva, preden .le lahko dobil potreben Pr®-mog. Tako so lotos potrošniki že zdaj zalagajo za zimo. Zalagajo na so tudi ustanove. V marsikateri ustanovi so morali minulo zimo tudi po več dni sedeti v mrzlem, ker niso mogli pravočasno dobiti premog, ali pa so Imeli, kakor n pr. v bolnišnicah, včasih premoga le za nekaj dni ln so 1)111 stalno v skrbeh, ali ne bodo morda morali prenehati s kurjavo. Zdaj pa so tudi ustanovo zalagujo s premogom zu zimo. Ni pa to cdlž* vzrok sedanjega velikega povpraševanja po premoga. GEN E JSI PKEMOO NAJ NADO. MESTI DHAOA DKVA Kakor vse kaže. jo še tohtnejšl vzrok za sedanjo veliko povprašava, nje po premogu okolnost, du premog v čedalje večjem obsegu kupujujD kot nadomestek za drva. Pozivi po. trošnlkom, nuj trcšljo člmveč pre-mog namesto drv so deloma že lani učinkovali. Marsikdo Jo namreč na lastnem žepu spoznal, da Jo kurjava z drvmi predraga. Tako je žo lani potrošnja premoga zelo naraslo, zla-sti tudi spričo regresa na ceno pre-moga za široko potrošnjo. Podjetje Kurivo je lani proda’o lo 70.000 prin drv nasproti 140.000 v lotu 1952. Le. tos pa so so drva še znatno podra. žila, saj se je cena (ranko Ljubljana dvlgulla od lanskih 1830 na 2800 din. Sicer se Jo podražil tudi premog toda v glavnem lo rjavi premog, med. tein ko se je cena lignitu le nebistveno dvignila, v glavnem lo v toliko, ko. llkor so je zmanjšal regres za široko potrošnjo. Zdaj opažamo, da naročajo velike količine premoga celo v krajih, kjer so drva takorekoč doma. Premog kupujejo tudi kmetje na Primorskem, na Gorenjskem, v Savinjski dolini Itd. Na Primorskem je n. pr, samo ki so jih začele , no oživeti, prejmejo oškodovanci po-" trebna umetna gnojila po polovični ceni. Vabimo oškodovance, da bo obr. nejo na svoje kmetijske zadruge, odnosno na okrajne zadružne zveze, da do sedaj dalo toliko sredstev," da bo- jim-kmetijski strokovnjaki svetujejo do oškodovani kmetovale) prejeli s I vrsto In količino umetnih gnojil, po. pomočjo občinskih štabov za pomoč i trebnlh zn pospešitev rasti rastlin na naslednja sredstva: poškodovanih zemljiščih. 1 Brezplačno prejmejo vsi kme. | 3- Brezplačno hodo okrajnt štabl tovaicl, zadružna in državna pose. “ Poul ki so jo zbrale posamezno kmetijske zadruge In podjetja, da se na vsak način obdrži stalež živine na poško. dovanlh področjih. V najteže poškodovanih področ. jih bo kmetovalcem izdatno pomaga, no tudi s traktorskim oranjem ln pripravo zemljišč za ponovno setev. Se važnejša, kot takojšnja neposredna pomoč posameznim prizadetim kmetovalcem, pa je Izvedba ta. kojšnjo akcije, da se s skupnimi močmi ln sredstvi pomaga tem, stalno po poplavah ogroženim področjem. Takoj je treba začeti regulirati hudournike. Za Izvedbo teh del pa bodo potrebna znatna sredstva. Kot prvi korak k trajni ureditvi vodnega vprašanja na teh področjih Jo potrebno, da z zbranimi sredstvi takoj pričnemo s popravili na več mestih spre. menjcnlh ln pokvarjenih hudourniških tokov, ki lahko pri najmanjšem deževju povzročilo nove škode na teh poplavnih področjih, pelna uporaba zbranih sredstev za začetne meliora. cije bo trajne koristi za kmetijstvo tega področja, kakor tudi za ostale gospodarske panoge, ki so bile pri zadnjih poplavah najbolj prizadete. Največja korist za kmetijstvo v poplavnih področjih bo trajno zavarovanje kmetijsko zemlje pred poplavami. Zato se Glavna zadružna zveza Slovenije obrača na vse kmetijske zadruge ter ostale zadružne organi, zaeijc in podjetja z vabilom, da pri. četo akcijo zbiranja prav v te namene še povečamo in razširimo. Poleg 20 milijonov, ki jih je dala Glavna zadružna zveza Slovenije, bi bilo potrebno zbrati od ostalih zadružnih organizacij za začetna deia za obvarovanje kmetijske zemlje poplavnih področij hudournikov Hudinje, Voglajno ln ostalih pritokov, vsaj 30 milijonov din. Vsaka zadruga naj bi skladno s svojo ekonomsko močjo prtspovalu primeren znesek k skupni zbiralni akciji. Volčja draga naročila 800 ton pre. moga. Kmotjo so se odločili prodati vsa pripravljena drva po sedanji visoki ceni, za domačo potrebo pa kupujejo premog. Tudi ta pojav je po. zdraviti, saj smo primorani močno omejevati sečnjo gozdov, potrošnju drv pa Je doslej predstavljala približno polovico potrošnje vsegn lesa v naši državi. Podjetje Kurivo se jo uspešno vključilo tudi v ukcljo za preskrbo jamskega lesa zn rudnik? ln odkupuje pri kmetih mehko hlo. dovlno, primerno za jamski les, v zameno za premog. Tako Jo samo letos preskrbelo premogovnikom 3500 kub. metrov jamskega lesa. ki bi ga sicer kmetjo pokurili, kar 1)1 bilo spričo vollke stisko za mehki les zelo negospodarsko. Vsekakor bo potrošnikom ni bati, da sl do zimo ne 1)1 mogli preskrbeti zadostnih količin premoga. S čim večjo potrošnjo premogu name. sto drv pa bodo koristili sebi In skupnosti, ker bomo hitreje dosegli, navzlic omejitvi sečnje, ravnovesje na lesnem trgu med ponudbo ln povpraševanjem. F. S. Sredstva naj nakazujejo zadružne organizacije na tek. rač. Glavne za. družne zveze Slovimije. NB 604 T.241 z oznako »Prispevek poplavljeucem«. Skupna pomoč težko prizadetim področjem je za zadružne organizacije merilo zavednosti ln smisla za medsebojno zadružno pomoč ter rnzu. mevanja do potreb širše skupnosti. Ljubljana, dne II. VI. 1954. GLAVNA ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE Sežanski okraj za poplavljence Pozivu za pomoč poplavljen-cem so se odzvali tudi mnogi pasivni okraji kot n. pr. sežanski, kjer so že v štirih dnevih po siloviti vremenski katastrofi za prizadete kraje zbrali nad 4 milijone dinarjev. Z zbiranjem prispevkov so se izkazali tako podjetja kot kraške vasi in posamezniki. Med podjetji so na prvem mestu »Preskrba« (300.000 din), »Elektro Sežana« in Podjetje za stekleno galanterijo, ki sta darovali vsako po 200.000 din, a »Avtoprevoz«, Industrija kraškega marmora, Okrajno gradbeno podjetje, Trgovsko podjetje OZZ, vsi iz Sežane, »Kurivo«, Kozina in okrajno mizarsko podjetje Divača po 100.000 din itd. Zlasti požrtvovalni so bili prebivalci kraških vasi Kosovelj, Krajne vasi, Krepelj, Skopega, Dutovelj, Goden j in Brestovice pri Komnu, ki so nabrali v sklad za poplavljence 26.343 din. Tovarna pletenin v Sežani je že v torek poslala poplavljencem za okrog 100.000 din raznih pletenin, delovni kolektiv pa je prispeval 14.360 din. Enodnevni zaslužek so za poplavljence darovali delavci in uslužbenci podjetja za stekleno galanterijo v Sežani. N. 2. IZ PRAKSE NAŠIH SODISC Postopek zg ugotovitev očetovstva Clen 26. temeljnega zakona o od- nosih med starSi in otroki predpisuje, : dr — če se v tožbi za ugotovitev oče- ! tovstva izven zakona rojenega otroku j pojavi dvom, kdo izmed več oseb je otrokov oče, bo sodišče uvedlo posto- pek proti vsem tem osebam, da se ugotovi, kdo izmed njih je otrokov oče, in bo za očeta razglasilo tistega, o katerem bo v zvezi z vsemi odločilnimi okoliščinami konkretnega primera ugo- » tovljenih največ osnov. Nekatera sodišča so razumela ta ‘ predpis tako, da lahko sodišče samo, , kadar se v postopku za ugotovitev oče- ] tovstva na tožbo proti eni osebi pokaže, da je še nekdo drug (eden ali več) spolno občeval z otrokovo materjo j v Času, ko je bil otrok lahko spočet, ! po službeni dolžnosti in brez posebne! tožbe ali predloga razširi postopek tudi proti vsem tistim osebam in eno izmed njih razglasi za očeta, Če je to utemeljeno dokazano. vilo sprejema tudi temeljni zakon o odnosih med starši in otroki, kolikor se nanaša na tožbe za ugotovitev očetovstva, tako da v čl. 23 določa osebe, ki lahko tožbo vlože. To pomeni, da sodišče ni pooblaščeno, da odredi postopek očetovstva proti osebi, ki je nihče izmed po členu 25. temeljnega zakona o odnosu med starši in otroki za vložitev tožbe pooblaščenih ni tožil, niti zahteval, da sc razglasi za otroka izven zakona rojenega otroka. Med predpisi členov 23. in 26. temeljnega zakona o odnosih med starši in otroki ni nobene kolizij? in smisla Člena 26. ne moremo tolmačiti tako, da lahko sodišče po službeni dolžnosti brez tožbe in brez predloga pooblaščenega tožitelja razširi postopek za ugotovitev pčetovstva tudi proti drugim osebam, s katerimi je otrokova mati spol no občevala v času, ko je bil otrok Takšno stališče ni pravilno in ga ni spočet. Clen 26. samo dopušča, dn lahko moč sprejeti. Po pravnih pravilih pro-cesualnegn prava se pravdni postopek začne s tožbo pooblaščene osebe, razsodba pa se izreče proti tožencu o tistem pravnem odnosu in sporni pravici, ki sta predmet tožbe. Isto pravno pra- ena tožba zajame več oseb ali da se lahko postopek, sprožen s tožbo proti eni osebi, razširi tudi na druge osebe, da se hkrati preveri in ugotovi, ali je kdo izmed njih ali kdo imenoma oče otroka, rojenega izven zakona. V vsa- kem primeru pa mora po £1. 25. temeljnega zakona o odnosih . med starši in otroki pooblaščena oseba vložiti tožbo ali predlagati razširitev že tekočega postopka in samo s pogojem, da je ta tožba vložena ali da je bila predlagana razširitev postopka tudi glede druge (ali drugih) določene osebe, je dopustno, da se proti vsem tako toženim osebam uvede kratki postopek po čl. 26. istega zakona. V konkretnem primeru je neko okrajno sodišče samo, brez predloga tožite-Ijice (matere izven zakona rojenega otroka), razširilo postopek za ugotovitev očetovstva tudi proti drugi osebi, na katero je prvotoženi opozoril, da bi utegnila biti otrokoY oče — in z razsodbo je bila ta oseba razglašena za očeta in obsojeni, da mora plačevati alimente. Okrožno sodišče je potrdilo to razsodbo kot pravilno, potem pa je predsednik 7.veznega vrhovnega sodišča zahteval zaščito zakonitosti. Vrhovno sodišče republike je razveljavilo razsodbi obeh nižjih sodišč, predmet z gornjo obrazložitvijo pa vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno razpravljanje in sklepanje. NEKAJ MISLI o NEKATERIH GOSPODARSKIH PROBLEMIH POSTOJNSKEGA OKRAJA KULTURNI OBZORNIK DVA LEPA VEČERA z diplomanti igralske akademije Mialira in premišljujem: kako plaho, kako ne do kraja opojno in vendar kako čarobno in zmagoslavno je mamilo dozorelih plodov v primeri z dolgo, utrudljivo, trdo, a zato tembolj vabljivo rastjo in zorenjem. Naj bo paradoks ali 4le, čas, ki ga človek preživi n* dolgi poti rasti, je prenagel, da bi v njem mogel živeti s poslednjimi vlakni svojega bistva. Komaj si razprl neubogljive roke, da bi ujel kar se da veliko in lopega, že si — vsaj na zunaj in prvikrat — vzorel v sad. Sad, ki ne upogiba in lomi vej, a vendarle sad. Sedel sem spokojno v avditoriju Drame in — priznam — nekoliko razburjeno Čakal, da se lazpne temnordeči žamet. In ko so v plahi temi zazvenele prve besede novih diplomantov Igrabke akademije, mi je v mislih 8e zmeraj lebdelo I veliko vpraBanje: ali mi bodo ti mladi Talljini pravnuki vsaj za trenutek dali doiivtti tisto nedopovedljivo alo, ki Ji pravimo čudež in čar gledališča? Ce ao viorcli v aad, morejo! Zlagoma in pritajeno, kot da ne more aU ne mara, ae je plazil čudei v gledališče. In splazil ae je. Vsaj za trenutek! Trenutek, ki ao ga pričarali: Eugene 0‘Neifl ▼ »Straati pod breeti«, alulatelji-diplomanti li razreda predavateljice Vide /uoaiioo«; režiser Jur« Khlinger, igralci: SiardoTo, Homcu, Trefalt, Krošl, Ter-pftnt acenograf: Mile Korun. Ko aem ae pripravljal, da bi o uprizoritvi 0'Neillove igre napisal nekaj vtisov — zakaj težko je ob prvem srečanju z novimi gledališkimi ustvarjalci njih doeeCfct nadrobno kritično analizirati —■ in ob tem skulal domisliti poglavitna hotenja in lastnoeti Kisllngerjeve režije, sem prišel do zaključka, da sta snov in motiv igre povsem in domala izrazito ustrezala ustvarjalni naravi tega mlade- | ga režiserja. Rezultat te očitne resnice1 je bil: nenavadno intenzivna, elementar- i no razgreta, dinamična, s »koničasto«, do odrskega naturalizma prignano atmosfero prevejana, a stilno in formalno-' izrazno neenotna pouatvaritev. Ali če j povem nazorneje: kadar gre pri 0’Neil-1 lovih osebnostih za elementarno, intelek- j tualno nekontrolirano, nagonsko spro- I stitev — iz takSnih elementov je igra večidel zasnovana — je Kislingerjeva interpretacija zadela v Črno in odrazila dovolj zrelega ustvarjalca; ko pa je ilo za simbolne elemente, je režiser dopuščal namosto stilizirane igre Se nadalje gren-' ko realistično in naturalistično interpretacijo, celo patos. Čeprav je ta reč v resnici nekoliko motila, moram ugotoviti, da niti zdaleč ni zasenčila vseh velikih kvalitet Kislingerj-sve režije, zakaj ne le dinamična rast dogajanja, izostritev bistvenih problemov — tudi domiselne formalne rešitve moremo režiserju šteti t lep uspeh. JOSIP BROZ-TITO: »Graditev nove Jugoslavije« IV. knjiga Četrta knjiga del Josipa Broza-Tlta »Graditev nove Jugoslavije« obsega govore, Izjave in poslanice v času od začetka 1949 do začetka junija 1950. To poldrugo leto Je bilo obdobje, ko Je naša partija pod Titovim vodstvom razkrinkavala kle-vetnlSko in revizionistično politiko VKP(b) in Informblroja, bilo Je obdobje ekonomske blokade lntormbl- f rojevsklh držav proti Jugoslaviji. Titovi govori in izjave iz tega časa niso zgolj pričevanja o naporih naSe partije in Jugoslovanskih narodov, da bi te težave premagali, temveč tudi dragocen prispevek v zakladnico marksistične znanosti, kajti tovariš Tito ni nikoli govoril samo o tekočih vprašanjih, marveč Je zmerom s temeljito marksistično razlago, z neizpodbitnimi dejstvi pojasnjeval perspektive razvoja socializma v naši deželi in po svetu, opozarjal na ovire, napake ln pomanjkljivosti, ki zavirajo vzpostavitev novega družbenega reda. Na katerikoli strani odpreš zajetno, nad 50(S strani obsegajočo knjigo, povsod najdeš z Jasno, preprosto besedo očrtane probleme lz našega gospodarstva, zunanje ln notranje politike, kulture In znanosti ter še posebej lz Teorije Manca, Engelsa ln Lenina. Knjigo Je Izdala Cankarjeva založba, lepo pa Jo Je opremil Rudolf Oorjup. J. š. Is Igralci? Tudi » ajlk velja, d« ob koncu iolskega Jtudlja in ob rstopu na težko, a veličastno pot ržirljanja la poustvarjanja premnogih likov, niso razočarali. Pretresljivo impresivna igra Jelice Slardooe (Abbie Pntman), močne, karakterne črte v igri Antona Homarja (Efrajim Cabot), prepričljiva interpretacija Franeka Trefalta (Eben) ter nekoliko bolj bleda Igra Aleksandra Krošla (Simeon) in Antona Terpina (Peter) so »Strasti pod bresti< pripomogli do presenetljivega uspeha. In ne nazadnje: bogat delež za uspeh gre vzorni sceni Mileta Koruna. Ko so strasti pod bresti pogaanilo in so se nasmejani dlploonantje po pravici s tihim zadovoljstvom razhajali pred Dramo, je v zraku le visel! naslednji »moderni« večer. lati ljudje, isti letnik diplomantov. | L« »nov« režiser: Utrl Kragelj in — seve — »nova« avtorja: Jean Bernard Lue in I Jean Cocteau. V moderni dramski literaturi Lncova 1 enodejanka »Poslednja noč« ni sicer no- { beno odkritje, a igralcem nudi dovolj, možnosti za parado zunanjih Igralskih sredstev in notranje intenzivne igre. Enako režiserju. Jean Cocteau, ta najbolj žlahtno rafiniran umetnlk-polihistor moderne francoske književnosti, je bil predstavljen s četverimi, sijajno napisanimi monologi, ki so jih diplomantje menda prvič odrsko krstili. Kragljevo re- žijo odlikuje tenak posluh u psihologi-zlranje, brezhibna formalna izvedba, nenavaden čut za uravnovešenost dramatičnih izbruhov in epske pripovedi, ki se zlasti v »Poslednji noči« neprestano menjavata in prepletata. Pa le: čarobna režija svetlobe in ritmično stopnjevanje vzdulja. Interpreta »Poslednje noči«, ki sta sploh nosila težo dragega večera na svojih ramah, Anton Tarptn ln Alekeander Krofi, sta kljub nekaterim majhnim, zgolj tehničnim spodrsljajem pokazala izrazit smisel za oblikovanje intelektualno zamotanih, emocionalnih le v afektih, osebnosti. Tako v enodejanki kot v monologih sta bila oba Igralca močno Impresivna. Enakovredno so se jima tudi drugi večer pridružili Jelica Slardova, Anton Homar In Franek Trefalt. Mile Korun je s preprostimi, vizualno in prostorsko harmoničnimi scenskimi zamislimi učinkovite pripomogel k uspehu večera. Nova generacija mladih gledališčnikov je torej narod, da na slovenskih odrih začne živeti veliko gledališko življenje. Ce bosta čistost hotenj in vznesenost za odrski čar teh mladih ljndi le vnaprej tako Intenzivni, kot smo Ju občutili na diplomski predstavi, potem lahko trdno verujemo, da bomo doživljali tisto slo, ki ji pravimo čudež gledališča. V. P. Leonardo da Vinci Ob razstavi reprodukcij njegovih risb v malih dvoranah Moderne galerije Potujoča razstava reprodukcij risb velikega renesančnega mojstra Leonarda da Vincija, ki jo je pred dvema letoma za petstoletnico umetnikovega rojstva sestavila pariška centrala UNESCO, je že drugi teden odprta v Malih dvoranah Moderne galerije v Ljubljani. Razatava obsega 80 odlično odtisnjenih reprodukcij, ki predatavljajo velik del mojatro-vega risarskega opusa. Slehernemu ljubitelju klasične umetnosti nudi razstava resnično plemenit in nepozaben duhovni užitek, saj mu prikaže v teh risbah vse neskončno drobne in natančne priprave za Lconardova slikarska dela. Razstavna zbirka je razdeljena ▼ Štiri dele, in sicer po vsebini, posamezni oddelki pa so razporejeni časovno. Predvsem je kot uvod razstavljena znana velika risba, ki predstavlja mojstrov lastni portret iz zadnjih let njegovega življenja. Kdor le količkaj pozna umetnostno zgodovino, mu je ta značilna glava z nagubanim čelom in dolgo preroško brado znana. Nato je cela vrsta osnutkov in akic za razne njegove Madone, zlasti pa za veliko, nedokončano kompozicijo »Sveti trije kralji«. Zanimivo je, da je prav ob tej sliki Leonardo izdelal neskončno mnogo študij za konje, jezdece in za ljudi v najrazličnejših držah in položajih, kakor da ne gre za cerkveno sliko, temveč za žanrski prizor. Čeprav to delo ni bilo nikdar dokončano, je vendar globoko učinkovalo na največje sodobne umetnike in na prihodnje rodove. Tudi taka, kakršna je ostala slika, ki visi v florentinski Galeriji Uffizzi, priča o geniju svojega avtorja. V prihodnji skupini ao osnutki za veliko sliko »Madona i Detetom in ar. Ano«, ki je zdaj ▼ Louvru. Tudi tu vidimo vse polno risb za oblačila in pričeske ter celotne kompozicije ženskih figur V nadaljnji akupini ao načrti 'n skice za dela zadnjih njegovih let, ki so mu pridobila toliko slave. To so »Zadnja večerja«, ki je danes ta dan zlasti še po zadnji Tojni navzlic naj-skrbnejšim restavracijam lc še bleda senca nekdanjega izvirnika, to so plastični spomeniki za vojvodo Lodovica Sforza, Čigar model ao razbili vojaki ▼ Milanu. Tudi za veliko atensko sliko, namenjeno za florentinsko Staro palačo, je ohranjenih izredno veliko število nadrobnih osnutkov in skic. Spet se ponavljajo Študije konj, anatomske risbe in odlomki iz »Bitke pri Anghiariu«, ki se je ohranila samo v kartonih. V zadnji skupini so pa izredno zanimivi ale- * gorični ln satirični listi, karikature in spake. V teh risbah se je še prav posebno pokazal Leonardov razmišljajoči in v globino vrtajoči duh, ki je iskal reSitve na nešteto vprašanj, ki so ga razburjala. Saj je znano, da je znameniti življenje-pisec umetnikov renesance G. Vasari zabeležil, koko je papež, Leon X., naročil Leonardu, naj mu naslika neko sliko. Leonardo je pa, prejemi! naročilo, začel takoj prekuhavati zelišča in različna olja, da bi ai priredil prav poeebno imeniten lak. Tedaj je papež vzkliknili »Joj, nikoli ne bo nič napravil, ker misli na r.aključek dela, preden s« apomnl pričetka.« In rea je bila Leonardu vaaka slika povod za nešteto priprav, študij, poskusov in oznutkov, ki ao ae mu razvlekli v neskončnost, tako da je od tolikih začetih velikih del dovrlil le malo. Posebno zanimive ao pa v tej akupini risbe, ki predstavljajo mojstra kot vojaškega in eivilnega inženirja, kot izumitelja prvih tankov, bojnih vozov, priprav za zavzemanje utrdb, vidimo njegove osnutke sa mostove, načrte za namakanje polj la za osuSevanje močvirij. Zanimiva ao melioracijska dela, ki Jih je snoval, poeebno ao pa privlačne njegove študije pokrajin, zlasti gorskih In pa rastlinja. Tudi zemljevide je risal, se ukvarjal z optiko, celo z letalstvom. — Od vsega je po nekaj riab reproduciranih tudi na «•» razstavi. Kdor ai skrbn* lai natančno ogleda to lepo zbirko rlab. bo bolje doumel vao veličino Leonardovih kompozicij, ki jih ie toliko ato lot občuduje ves zvet. Videl bo, kako akrbno, vestno, man-stveno zveato in natančno je študiral naravo okoli aebe, tako da je po pravici zaalužil naziv popolnega človeka In častni priimek »pomočnik in tolmač narave«. Razstava je, kar ni čudno, vzbudila močno zanimanje med širokimi plastmi ljudstva, zlasti mod dijaštvom in vsemi, ki ao ae vaaj malo bavili a problemi renesančne kulture in umetnoati sploh. UNESCO je a to potujočo razstavo storil zares hvalevredne dejanje. Razstava Gabra Rajčeviča Umetniška galerija v Dubrovniku Ja v svojih prartorlh odprla minuli mesec razstavo del ondotnega slikarja Gabra Rajčeviča, ki ae Je rodil 1912 v Dobroti (Boka Kotorska), umrl pa za Jetiko med okupacijo leta 1943 v Dubrovniku. Rajčevlč Je bil zelo nadarjen, kar Je dokazal s celo vrsto oljnih slik, akvarelov ln risb. Slikal Je portrete, prizore lz preprostega življenja ribičev ln delavcev, sončne dubrovniške vedute, akte ln tihožitja. Navzlic kratkemu življenju Je razstavljal večkrat tudi izven Dalmacije, tako v Zagrebu, Beogradu ln na Dunaju. Po osvoboditvi so razstavili njegove slike v raznih dalmatinskih mestih ln v Zagrebu. Zadnja njegova oljna slika, ki Je Se nedovršena, prestavlja »Zaklonišče«, vsega skupaj Je na razstavi, ki bo odprta Se ta mesec, 57 oljnih slik ln 33 akvarelov, pastelov ln risb in en kip »Kariatlda«. L. A. C tPOIT II TBLBSN1 VZGOJI PRVI DAN III. REPUBLIŠKEGA ZLETA TVD PARTIZAN SLOVENIJE Moč in množičnost Danes ob 15. uri na stadionu Odreda glavni zletni nastop V mnogoboju nastopilo 127 vrst — Telovadci Narodnega doma iz Ljubljane in Jesenic najboljši na orodju — Na današnjem nastopu bosta tekmovali tudi reprezentančni vrsti, ki se pripravljata na svetovno prvenstvo — Obhod po mestu se bo začel ob 10.30 Ljubljana Je čez noč postala mesto telovadcev. Mnogo Jih Je: nad deset tisoč Iz vseh krajev Slovenije. Ljubljana je razobesila zastave, Pozdravlja telovadec. Vsi prebivalci kažejo veliko zanimanje za njihove vajo In nastop. Na tratah letnega telovadišča ln Tivolija telovadcev In telovadk kar mrgoli. Vodniki Se poslednjlkrat vadijo vrste, da bo njihov korak čim. feraJSnJl trening je privabil že mnogo gledalcev. Zanimivo Je bilo kako so se telovadci Iz Prekmurja kosali s telovadci lz Kopra, bolj strumen ln odločen. ve .................... Eledat. _________ ______________ ................ .................... ... — dn bolje krije In koraka, gorenjski telovadci pa so pozdravljali zasav- ske, ki so pravkar Izvedli prve takfe težavne vaje. Mnogo več gledalcov Jo lillo na tekmovanju telovadcev v ljudskem mnogoboju In v mnogoboju v vajah na orodju. V začetku naj omenimo razveseljivo dejstvo, da se je udeležba na letoAnjem zletu v okviru mnogobojev partizanskih druStev Slovenije povečala od dosedanjih tekmovanj za »ko. raj stoodstotno. Tu smo zlasti opazili Skupno je nastopilo 910 tekmovalcev, od tega 521 žensk In 389 mo-Skih. Tekmovalo se je v redovnih nastopih, prostih vajah, na drogu, bradlji, krogih, preskoku prek koze, košnja, v skoku v viSino, suvanju kro- / ' -*<• m m i .7.. Program današnjega nastopa 1. Pionirji, mladina, c1*?" stvo: Vaje na orodju, raznoterosti in telovadne vaje; *• Člani in članice: izmenski (4X60 in 400X300X200X10U). »• Pionirke: Lahkih nog n“" okrog, rajalne proste vaje. *• Mladinci ln člani: vaje z žogo. 5. Pionirji: vaja z zastavicam*; 6. Mladinci, mladinke, člani 1“ članice: atletika (skoki, ine« in teki). 7. Članice: vaje kiji. 8. Mladine; m člani: raznoterosti ln preskoki čez telovadca. 9. Pionirke: vaje * venčki. 10. Mladinci, mladink*, člani in članice: hkratni Pre" skoki čez orodje. 11. Člani U* članice: vaje na orodju (vzorne ln federalne vrste). **• Mladinke ln članice: Pr0,. vaje. 13. Mladinci in i'?1"' proste vaje. 14. Nastop Jk"' 16. Nastop mornarice ln detli*' gobojih na orodju je bila ostra k-p kurenca predvsem med vrstami . Partizan Narodni dom in Jesonio. tem jo zmagalo prvoimonovano o Stvo, ki je doseglo od 440 dosegln. 370,2 točke, Jeseničani pa 326,5 t°°r. % UAu|U T Mod posamezniki so je' najbolj ~‘i 110 6aS» 95,8. četrti Frano Herman (vsi Nared? josamezniiKi so je najouu zal mladi tekmovalec iz H,ra^j jiO ,s8« PiSschl _98,9, tretji Janez 'Šlibar Z včerajšnjega tekmovanja v mnogoboju velik napredek In razgibanost partizanskih vrst, zlasti v podeželskih druStvlh. Dosežen je tudi velik napredek v kvaliteti. Zato meni vodstvo tekmovanja, da je bil za tako množično tekmovanje prostor na telovadišču v Tivoliju vsekakor premajhen. JUGOSLOVANSKI REPREZENTANTI V IVERD0NU Švica, 12. jun. Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki bo eo-dolo-vala na svetovnem nogometnem Srvenatvu, je davi prispela v Iver-on, kjer bo ostala vse do konea tekmovanja v osmini finala. Na železniški postaji so jugoslovanske nogo-metaSo pod vodstvom podpredsednika Nogometne zveze Jugoslavije Branka Pežiča sprejeli predstavniki organizacijskega odbora tor 50 Švicarskih in drugih novinarjev. Beara in Ze-beo sta izjavila, da bosta nastopila proti franooskl reprezentanci. gle ter v tokih na 100, 1000 in 1500 m. Medtem ko so nastopali v ljudskem mnogoboju vsi oddelki, razdeljeni prvi, drugi in tretji razred, so prlfile v poštev za mnogoboj v vajah na samo izbrane vrste. Tekmova- zai miani tekmovalec iz nr“~i ilO Marino Urbano, ki je dosegel od , možnih 100,1 točke. Drugi J6 J), rrano Herman (vsi /Tedom) 92,8 točke, peti Niko Bobio 1 senice) 92,5 točke. S A H Bonn, 12. junija. Rezultati VH-Fuderer — Golombek 1:0, Pirc ..n k»*lblum 1:0, Rabar — Castaldi ^ Donner — Lokwenz 1:0, Burstein Lehmann 1:0, Ribeiro — Jacob Wade — Boumcester remi, Kramer Toran remi, Bhend — Mulcaby re Unzicker — Aitcken prek. New Ynrk, 12. jun. Sovjetska hovska reprezentanca, ki se bo lo. J nija pomerila s Šahovsko repr©*®.,. tanoo ZdA, j© 0'Brlen spet izboljšal svetovni rekord Los Angeles, 12. junija. Ameriški atlet 0’Brien je ponovno izboljšal svetovni rekord v metu krogle. Tokrut je vrgel kroglo 18,54 m daleč. Na Istem tekmovnnju jo 0'Brien imel Se en met boljši od sedanjega rekorda — 18.44 m. (Svetovni rekord 18.43 m). VIStt tTekm0Vf- tanoo "ztrTe j,rtap“leuC j’ nje je bilo ostro, ker se je tekmovalo Moskve v New York To bo Drvi Llfm^vTnln^Pnrt^nnnn^ir*nhf0di>sal?° ni šahovski dvoboj mod oboma rep1'6' tekmovanje Partizana ki bo 18. ln Jon,nn(.nma. 19. t. m v Zngrebu. Za to tokmova- . nje se uvrstijo le tiste vrste, ki do-, JUGOSLAVIJA — NEMČIJA 5j0 sežejo 80 odstotkov dosegljivih točk. Bonn, 12. junija. Po prvem Zaradi velikega programa v ljnd- mladinskega teniškega dvoboja skem mnogoboju se Je tokmovanje za- vija — Nemčija v Nilrnbergu vodi Ju» Vleklo do poznega popoldneva. V mno- slavi ja s 3:0. EVROPSKO PRVENSTVO V KOŠARKI ZA ZENSKE Jugoslavija peta Jugoslavija : Francija 54:50 (18:24) V dramatičnem finiiu, v ostri in ži- ner naše reprezentance lavi borbi, je Jugoslavija vfieraj pre- Krstičevo, namesto katere je pr1!-. magalu Francijo s 54:50 in tako zasedla v igro Boblčeva, Horvatovo pa J® % peto mesto na evropukem prvenstvu v menjala Zokovičeva. Sprememb* košarki za ženske. Naše igralke so zma- vplivalu na igro na&e reprezentfl .jj gale šel# v nadaljevunju igre, kajti v 2e v naslednjih 10 minutah J® -e rednem času se je tekma zaključila ne- rezultat 13:12 za CSR. Gledalci bo odločeno 43:43. oddahnili, saj niso imeli _ hu pred novo katastrofo. CSR * Jugoslavija 68:54 sploSno je noža reprez®***®®^. _ . * sinoči pokazala najboljšo Beograd, 12. jun. V sinočnji tekmi ' nalncm tekmovnnju. spričo tegfc-j,, s češkoslovaško reprezentanco nismo pomeni poraz 68:54 velik neuo*^ pričakovali zmago, bali pa smo so nove katastrofo. 2e v začetku tekme ž? e bii rezultat 10:2 za Čehinje. Zo je azalo, da so bo danos ponovila »sta- 68:54 velik AVSTBIJA : DANSKA 33:28 d4'?.8’, tol*41.1”. so ho danos ponovila »sta- , Zndnjo finalno tekmo v finalnega tekmovanja. Zgo- »kupim sta odigrali reprezentanci ljs -J« — _„ 4.» tv. *_ i : _ 1 H t r n A in Tlnnatn 7maim a f/l Avstrijska reprezentanca je pre- tekmo Italija — Svioa, ki bo 17. ju. magala v Badenu v trening tekmi nija, bo prispelo samo iz Milana v krajevno nogometno moStvo »Baden* Lausanne 7 vtiakov italijanskih navi. ra pesem« immucKa ic&mt>vuu.iu- *jgn-dilo pa se jo nasprotno. Potem ko jo ' atrije in Danske. Zmagala jo Avg V> bil rezultat že 21:6 za Čehinje, je tre. i z malenkostno razliko 33:2». p. zmago so si Avstrijke priborile lažilni skupini drugo mesto, v w razvrstitvi pa osmo. ZSSIt : BOLGARIJA 65:56 Samo že ena tekma lo4i ko»¥«s» i ZSSR od naslova ovroj»*p prvaka. Tako si bo ZSSR priborila naslov evropskega Bi. bo v košarki. Reprezentanca Zbb* ev odigrala zadnjo tekmo na tein P ^ ut vil rlnnnc nmtl Af n rl 9 a rcV \ lH VESTI IZ ŠVICE rice ZSSIt od z rezultatom 14:0. Gole so dosegli jačev. ter3Dienstlln Hana'ppl< po enoga. 1 ( Prenosi beograjskega radia rrjVlerjetno?da'l“dvatej1t^Bl1 ^ V Carigradu s*o turški nogome-| * svetovnega prvenstva ,»• ^,^«1 premagaj taAl. ki so pripravljajo na odhod v ! Beograd. 12. junija. Beograjski svojega najresne.Soea nasprotni'8 fo S"ico, premagali nogometno moštvo radio je zagotovil dvn pronosa s sve- boju za prvo nrnsto Prema#"?!",,,!!! »Bojoglu Šport« z rezultatom 6:0. Po tovnega nogometnega prvonstva v! bolgarsko renrezentanoo z rezu110 tej tekmi Je bila sestavljenu tale Švici, in sicer lfi, junija ob IS.45 do .......— — reprezentanca; Turgaj, Rldvan. Basri, 10.45 s tekme Jugoslavija — Franclja Mustafa, Etin, Robert, Efol, Suad, in 19. junija oh 17.45 do 18.35 s tekme Peridun. Burhan, Lefeter. j Jugoslavija — Brazilija. Predviden ; je tudi enourni f>renos z ostalih te 65:56 (31:27). MAD2ARSKA : FRANCIJA (27:22) 58 Na trening tekmi Italijanske no- kem naše reprezentance ter s finalne flot r t'ir ^nnTR 7n r Rm II ir fi ^ jifjrfe .reprezentance, k:, je trajala tekme n6 glede na to. kdo bo igral. | eno uro brez odmora, jo A reprezen- : - ■ tanca premagala B reprezentanco z 20-letnieo športnega udejstvovanja rezultatom 3:1. Po odmoru sta ro_ Miloša Kosca bodo danes proslavili prezentanci igrali če eno uro. V dru- na tekmi J, zvezne lige AOK : legam delu tekme Je B reprezentanca lezniČar (Bgd). Tekma bo ob 17. uri zmagala z rezultatom 4:1. V B ro- pod Cekinovim gradom. Na istem išcTl lo madžarska reprezentanca z tom 58:4fi. Zmaga Madžark .le, ^ žena. Zasluženo izbojevana P° J tik pred koncem tekme- prezentanci jo bil srednji napadalec igriSČTi lo oh 10. url tekma ženskih Boniperti, ki je dosegel tri gole. Na vrst AOK : Lokomotiva. Francija se je uvrstila tekmovanje evropske cone ^ pokal, ker vodi proti Indiji * -ffS’ Vsakovrstno obutev: MOŠKO IN ZENSKO TER OTROŠKO, INDUSTRIJSKE TN ROČNE IZDELAVE, KUPITE NAJUGODNEJE V SPECIALNIH TRGOVINAH: »ZARJA«, LJUBLJANA, KARDELJEVA 5 »ELITA«, LJUBLJANA, NAZORJEVA 5 »LUXOR«, LJUBLJANA, ČOPOVA 9 »ASTRA«, LJUBLJANA, ČOPOVA 35 »ČEVLJI«, LJUBLJANA, POD TRANČO 1 »ZMAJ«, LJUBLJANA, CIRIL-METODOVA 9 »JADRAN«, CELJa PREŠERNOVA 7 OGLEJTE SI NASE NOVE LETNE VZORCE IN PESTRO IZBIRO VSAKOVRSTNIH NOGAVIC • STROKOVNA POSTREŽBA IN NIZKE CENE O PRODAJA OBUTVE IN NOGAVIC NA OBROKE 1. julija javno nagradno žrebanje! Nedelja, 13. junija 1954 POMENIMO SE SE O TEM Otrok - samotar so Na ne,kem sestanku učiteljev iskal, ga je sprejela neprijazno življenjsko usmeritev slehernega omenili tudi nekega učenca, otroka je trden temelj za novo i otroka. Predvsem moramo skr-z rt”*1 nikakor ni hotel jesti ter se ga kaj kmalu odkrižala beti, da bomo pri otroku vzbu- UTugimi otrok i. Hrana, ki jo je na najbolj grob način. Ponesel od doma, je ostala ves , . . # bic^ nS^otaknjena v njegovi tor- vsak zase in na svoj način doka-dan ,^e prenašal en zujejo kako globoko se lahko ioj sedanja, kakor da bi delil zakorenini nedružabnost pri jali zanimanje za otroško družab-Vsi trije omenjeni primeri, no življenje. Prodanovič Ko se gremo poleti kopat moramo biti prve dni previdni, zlasti še, če je pomlad deževna, kakor letos, tako da se koža ni mogla postopoma navaditi na le d To v*nda s svojimi sošolci. otrocih. le nenavaden in redek, Naraven razvoj in pravilna r razmišljanja vreden pri- vzgoja otrok zahteva, da se pri 6t> otr°Ske nedružabnosti. sr fTed ve^ k°4 deset leti smo n, * v nekem našem manjšem *;stu mater s petletnim sinč-tti, ki je živel v izjemnih Bojnih razmerah. Sploh se ni ‘očil z vrstniki. Nikdar se ni od svoje matere, ki si je otrocih že v prvih dneh življenja razvija družbena zavest in pravilen odnos do skupnosti in posameznikov. To osnovno vzgojno nalogo uresničimo predvsem s kar najbolj neposrednim in vsestranskim povezovanjem otroka z njegovo okolico, zlasti z otroki. Življenje v ugodnem družbenem ozračju je poglavitni pogoj za j razvijanje družbene zavesti pri otrocih. V razvijanju družbene zavesti pri otrocih imajo posebno vzgojno vlogo roditelji in odrasli domačini, ki skrbe za otroka in ki z njim žive. Žal pa se mnogo roditeljev in odraslih premalo zavzema za družbeno vzgojo otroka in njegovo pripravo na življenje v določeni družbeni skupnosti. Nekateri roditelji mislijo, da bo to prišlo »samo od sebe« in »ko bo otrok dorasel«. So tudi taki roditelji, ki se zabavajo na račun nezdrave otroške sebičnosti in pojavov njihove nedružabnosti. Takšno stališče je nepravilno in nima nikakršne zveze z dobro vzgojo otroka. Nedružabni otrok nima pravega in srečnega detinstva. Je suženj svojih slabosti in hib, njegova vzgoja pa sloni na napačnih temeljih in je nepravilno usmerjena. Pojav nedružabnega otroka med ljudmi je resno vzgojno vprašanje za roditelje, ki mu morajo posvetiti vso pozornost. Brž ko pri otroku opazimo izrazite nedružabne poteze, med katere sodi predvsem nenaravno samotarstvo — da se otrok noče družiti z vrstniki, in pretirana sebičnost, je treba predvsem ugotoviti, kaj je vzrok tem pojavom (le-ti pa so najpogosteje v ne- . sonce. Spočetka navadno ne pla- ruto položili na ramena in se tako vama dolgo, pač pa sedimo s Izognili vsem tem neprijetnostim, hrbtom obrnjeni proti soncu. Nekaj kreme pomešane s kininom Takšno sončenje pa ima pogosto (1 gr kininovega praška na 20 gr tudi neprijetne posledice. Sele kreme), oziroma pudra pomeša-zvečer namreč čutimo, da se je nega s kininom bi obvarovalo koža vnela, ne moremo sipati, obraz in vrat pred opeklinami V > % V -i Itiilli kdaj pa kdaj imamo tudi temperaturo. Vrhu tega se pojavijo na ramenih In na hrbtu pigmentni madeži, ki jih običajno ni moč odpraviti. Zadostovalo bi, da bi robec ali Nasveti Saabi to poroelanasto posodo zalepimo takole: pol tabloto bele želatine namočimo v hladni vodi, odcedimo In raztopimo v treh žlicah toplega kisu. Dodamo dva kot grah velika koščka pepelike S tenkim slojem te tople zmesi premažemo suho robove razbitih delov, ki jih prej segrejemo, Nato dele sestavimo in čvrsto stisnemo Ko se lepilo posuli, ostanek pazljivo odstranimo s ostrim nožem. Co robove Se zdrgnemo z drobnim steklenim papirjem, no lomo niti opazili, da je bil predmet raabit. • Črnilnike ftlstlrao s kisom. Ce bo je nabrala predebela skorja Črnila, tedaj uporabljamo raztopino solne kisline in čist pesek. • Ščipalke in vrv za obeSanje pe. rila jo troba kdaj pa kduj oprati v lugu, da na perillu ne ostanejo slo. dovi vrvi in rumone pego na krajih, kjer so bile Ščipalke. S takšno kremo lahko namažemo celo telo, zlasti še, če je koža preveč občutljiva. Ce pa se je koža zaradi naše neprevidnosti vnela, ne smemo vneta mesta umivati z milom in tudi ne mazati s kremo, pač pa moramo uporabiti malo praška za kožo, če pa so ta mesta občutljiva in bolna je treba napraviti oblogo iz kislega mleka. Ko gremo na kopanje, moramo misliti tudi na to, da nista voda in pesek vselej popolnoma čista, saj so v pesku različne klice. Zavoljo tega se maramo po kopanju dobro umiti, zlasti pa dobro umiti noge s krtačo, milom in toplo vodo. Priporočljivo je vzeti na kopanje kolonjsko vodo ali navaden razredčen alkohol, s katerim se moramo, preden se oblečemo namazati. V prvem in drugem primeru moramo dodati še nekaj salicilne kisline, in sicer kavno žličko na 1 del kolonjske vode, oziroma razredčenega alkohola. S tem sredstvom si mora- a vse načine prizadevala, da bi kar najbolj ločila od drugih r°k in od življenja zunaj dru-lne. Vedenje otroka je bilo ve-enje starčka, resno in nenavad- Pravilnem vzgojnem delu druži-Za njegova leta, kar je vzbu- ne)- Nato ie treha vzgojo ustrezno pomilovanje pri znancih no spremeniti. Pazljiv odnos do Se en primer nepravilnega od-Bovanja otroka od družbe in jenja. IM „ ih ^edavno se je na nekem otro- r„ : igrišču v našem mestu mi iftel razgovor med matera- klii uati trmaste deklice, ki se je sim- o in izivalno ločila s je 10 lutko od vseh ostalih otrok, drv Zaskrbljeno pripovedovala ng 9lrn materam, da njen otrok otrab.°re Prenašati družbe ostalih sam . n ^vi nekakšno čudno klr„ j rs^° življenje. Njena hčer-.lca iP ________________ i___ je A* bila najbolj srečna, kadar inrnx, čisto sama s svojimi jo h ■ ; so ji povedali, da za£pi° ?biskal drug otrok se je no ia 3?kat*> napravila se je bol-igraJl Je_ nemudoma skrila vse e• Ce jo je drug otrok ob- P 0 S k u s i m o vr^nmare j6 treba vodno lupiti od 8novl vi mk(l“r obratno, da grenke 00 bi’ J;!.,!80 »ventuellno pri peclju, Prmle v kumaro. ?01eoal>lt KINO »KOMUNA" Ameriški film »ZIG PRETEKLOSTI« Tednik: Filmske novosti št. 23, 10 Predstave ob 15, 17, 19 in 21. 0 Je matineja istega filma. p ,je, vstopnic od 9—11 in od 14. ure <0® uiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiii m "" Antiperonospoma služba Poročilo za dne 11. junija 1954 Dotok vlažnega zraka Je ustvaril v glavnem po vsej Sloveniji padavine in vplival na padec tempferature ter dvig relativne vlage. Najvišjo srednjo dnevno temperaturo so včeraj v vinorodnih okoliših SioVenlje zabeležili v Ajdovščini ln Šempetru, ln sicer 19,2 stopinje, najvišjo relativno vlago 96 •/* v Podlehniku in največ dežja 24,2 mm v Sežani. Napoved: Hitrejšemu razvoju peronospore Je poleg ugodne temperature pripomogel tudi včerajšnji dež. V Beli krajini, na Bizeljskem ln Dolenjskem, razen v Mokronogu, se bo peronospora pojavila najpozneje čez teden dni. Točen datum pojava bolezni za posamezne kraje bomo Javili v ponedeljek. — Kmet. raziskovalni ln kontrolni zavod, Uprava hidrometeorološke službe. TOVARNA SLADKORJA IN KANDISA — OSUEg potrebuje: samostojnega mojstra za proizvodnjo drops bonbonov, samostojnega mojstra za proizvodnjo nadevanih bonbonov, samostojnega mojstra za proizvodnjo karamel samostojnega mojstra za proizvodnjo ratluka, samostojnega mojstra za proizvodnjo kakaovih izdelkov. Družinska stanovanja zagotovljena. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z navedbo kvalifikacij in dosedanjega službovanja je treba poslati upravi podjetja. 3182 Razpisujemo mesto SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJE s primerno prakso in takojšnjim nastopom službe. Plača in pogoji po dogovoru »2ICNICA«, LJUBLJANA, TRŽAŠKA CESTA 69 Oglašujte v »Ljudski pravici-Borbi« 3 VAJENCE za izučitev v kamnoseški stroki sprejme »NARAVNI KAMEN« V LJUBLJANI-Prvenstvo imajo reflektanti iz okolice Ljubljane-Prijave vsak dan razen nedelje v upravi podjetja, Ljubljana, Kolodvorska ulica 32 Sporočamo, da se je Invalidsko podjetje karoserija, mizarstvo Maribor, Tržaška cesta 6 preimenovalo v Obrtna podjetje »ZVEZDA« MARIBOR ki zajema naslednje stroke: KAROSERIJO, KOLARSTVO, KOVAŠTVO, AVTOKLEPARSTVO, AVTO-LICENJE, MIZARSTVO IN PARKETARSTVO f Priporočamo se še vnaprej za naročila! ♦ Gradbene inženirje, tehnike in delovodje s prakso sprejmemo takoj. Plače po dogovoru. Ponudbe poslati do 25. junija 1954. PODJETJE ZA INŽENIR. TEHN. GRADNJE »TEHNOGRADNJE« - VUZENICA p. Vuzenica RAZPIS Na podlagi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija MLO Ljubljana mesto direktorja pri podjetju »Industrijski biro«, Ljubljana Pogoji: Fakultetna izobrazba z 10-letno prakso ali srednja šola s 15-letno prakso v upravljanju podjetja ali finančno komercialno službo. Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je vlagati pri Tajništvu za gospodarstvo MLO, Ljubljana, Kresija, soba št. 24, I. nadstropje. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 1. julija 1954. ZDRAVILIŠČE VALDOLTRA PRI KOPRU razpisuje naslednja delovna mesta: 2 medicinski sestri, 1 instrumentarko, G bolničark ali bolničarjev, 2 upravna uradnika — moška. Zdravstveno osebje je lahko pripravniško, za upravno službo pa Je pogoj nekajletna praksa. Prejemki po predpisih za FLRJ s 70 •/• conskim dodatkom in dopolnilno plačo. Celotna oskrba samskih oseb v zavodu. Takojšnje prošnje z življenjepisom sprejema uprava zdravilišča. TOVARNA PARNIH KOTLOV ZAGREB — ZITNJAK, telefon 25-475/025 razpisuje javno licitacijo za prodajo poslovnih prostorov na Savski cesti št. 110 Licitacija bo 12. julija 1954 ob 8. uri v uradnih prostorih Podjetja v Zagrebu — Žitnjak. Interesenti se lahko obrnejo za morebitne informacije na podjetje pismeno, ustno ali po telefonu. Nepremičnine, ki pridejo na licitacijo, so na vpogled vsak dan razen nedelje od 7.—14. ure. Poprej se je treba obrniti na voditelja kapitalne gradnje Tovarne parnih kotlov, na gornjo telefonsko številko. Mlajšega moškega za delo v nočnem ekspeditu sprejmemo Plača po dogovoru. Pismene ponudbe je treba dostaviti ali pa se zglasiti osebno v upravi »Ljudske pravice-Borbe«, Ljubljana, Kopitarjeva 2 RAZPIS ELEKTROGOSPODARSKA SOLA V CERKNEM, okraj Tolmin, bo v šolskem letu 1954—55 sprejela 50 mladincev v I. letnik. Prijave za vpis bo šola sprejemala do 10. julija. Kandidati morajo poleg prijave predložiti še: Točen naslov staršev odn. varuha, rojstni list in zadnje šolsko spričevalo. Sprejemni izpiti iz slovenščine in matematike se bodo vršili 13. julija v šolskih prostorih. Za vse ostale informacije naj se starši obračajo na EGS Cerkno, okraj Tolmin, Slovensko Primorje. EGS, CERKNO KJE PREŽIVIM SVOJ LETNI DOPUST? V LETOVIŠČU GRAD B0RL V HALOZAH! Od 29. julija do 3. avgusta 1954 bo v Leskovcu Edinstven te vrste v FLRJ. Pravico do udeležbe na velesejmu imajo proizvajalci in predelovalci tekstilij. Prijave je treba poslati do 30. junija 1954. Obvestila daje: Odbor za velesejem v Leskovcu — telefon 460. Naslov za brzojavke: Velesejem. ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE ZA MESTO IN OKRAJ V CELJU obvešča vse svoje zavarovance in ostalo javnost, da prične novo ustanovljena podružnica zavoda s sedežem v 2alcu poslovati dne 15. junija t. 1. in sicer nasproti NB v Kukčevi hiši. Uradne ure za stranke bodo ob ponedeljkih, četrtkih in petkih od 8.—12. ure. r RAZSTAVLJAJTE NA MARIBORSKEM TEDNU OD 7. DO 15. AVGUSTA 1954 Prijavite se takoj 1 KONEC MESECA IZIDE PRI CANKARJEVI ZALOZBI V LJUBLJANI KNJIGA O III. KONGRESI! ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE NA PRIBLIŽNO 500 STRANEH, KI BO STALA V SUBSKRIPCIJI VEZANA V POLPLATNO LE 300 DINARJEV Po zgoraj navedeni znižani ceni (v prosti prodaji bo knjiga dražja) jo bodo prejeli le tisti naročniki, ki se bodo nanjo naročili najkasneje do 25. JUNIJA 1954., vplačilo pa izvršili do 5. julija 1954. — Knjigo bomo razposlali naročnikom po prejemu vplačila NAROČILA SPREJEMA: UPRAVA CANKARJEVE ZAL02BE V LJUBLJANI, KIDRIČEVA 1-1., KNJIGARNA CANKARJEVE ZAL02BE V LJUBLJANI, NEBOTIČNIK, VSE OSTALE KNJIGARNE V LRS, POVERJENIKI V ORGANIZACIJAH, USTANOVAH IN PODJETJIH »C0L0R«, MEDVODE TOVARNA BARV IN LAKOV — LR SLOVENIJA prodaja naslednje rabljene uporabne stroje: • AVTOMATSKE »ANDERSON« STISKALNICE (7 kom.) znamke Friedrig Krupp, z dodeljevalno napravo za seme in podgreje-valcem za seme. Potrebna moč za pogon 5—8 KS. Stisne 100 kg semena na uro. Porabi 20 kg pare na uro s pritiskom do 3 atm. Stiskalnice so uporabne za prešanje vseh vrst oljnatih semen • KRIŽNO UDARNI MLIN znamke Mtiller z rezervno rotacijsko glavo 800 X 180 mm, z rezervnimi rešetkastimi vložki, s 3000 obrati na minuto. Potrebna jakost za pogon 10—14 KS • VALJČNI MLIN ZA DROBLJENJE OLJNATIH SEMEN z litojeklenimi valji 790 X 350 mm. Zmogljivost je 500 kg na uro • ELEVAT0RJI (4 kom.) višine 3,5 m, 6 m, 7 m in 10 m. Elevatorji so lažje izvedbe s korci vsebine 1 liter (coa) • TRANSPORTNA POLŽA (2 kom.) dolžine 14 in 15 m, premera 20 cm • ČRPALKE ZA OLJE (3 kom.) različne batne in z zobatimi kolesi, s priključkom 1 in 1,5 • TRANSMISUSKE OSI z različnimi jermenicami (22 kom.), s SKF krogličnimi ležaji, premer osi 75,80 mm in 100 mm. Dolžina v dimenzijah 7 m 100 mm, 12 m 80 mm in 4 m 75 mm • TRIFAZNI ASINHRONI MOTOR znamke Brown Boveri AEG Volt 380/220, KW 52, 1000 obratov na minuto, z avtomatičnim tripolnim stikalom 100 Amp. 500 Voltov INTERESENTI SE LAHKO OBRNEJO PISMENO ALI USTMENO NA »COLOR«, TOVARNO BARV IN LAKOV, MEDVODE, LR SLOVENIJA, TELEFON ŠTEV. 32 E. M REMARQUE tih *Paf’ zma2°slavno se smeje, ta lažna otroška negovalka, ta E a voda s slonovo kožo. In povrhu kot soseda še ta kokota, ta smradi« r 0suPlo sem jo pogledal. Tiha voda z ušesi? Bilo je čudno: KS£'čno nov in izrazno močan postane človek samo kadar psuje. ako večno enaki so bili izrazi ljubezni, — in kako spremenljiv ie*ham kletvic! »Mačke so vendar zelo čedne in lepe živali,« sem dejal. »Sicer sem pravkar bil v tistile sobi. Tam sploh ne diši po mačkah.« kj »Toko?« je odgovorila gospa Hasse sovražno in si popravila (j 0 u'c’ »torej je to odvisno od nosu. Toda jaz ne mislim na to, 2 i še kaj storila. Kar sam naj vlači pohištvo tja! Jaz grem °ma! Vsaj to hočem imeti od tega pasjega življenja!« P h ^S*a*a ie- Njen gobasti obraz je od jeze tako drgetal, da je SU, Cr kar padal z njega. Videl sem, da si je pobarvala ustnice c r^e£e rdečo barvo in da je sploh zelo načičkana. Dišala je ko Parfumerija, ko je odvihrala. Osuple, sem gledal za njo. Potem sem si še enkrat.sobo natan-a ogledal. Razmišljal sem, kam bi lahko postavil Patino pohištvo. tria^u 1» sem nehal razmišljati o tem. Pat tu, zmeraj tu, pri meni, — tega sl nisem mogel misliti! Sicer pa bi mi ta misel nikoli ne bila šinila v glavo, ko bi bila Pat zdrava. Tako pa — odprl sem vrata in premeril balkon. Potem pa sem odkimal z glavo in se vrnil v svojo luknjo. Pat je še spala, ko sem stopil v njeno sobo. Tiho sem sedel na stol poleg postelje, toda takoj se je zbudila. »Ali si bil ves čas tu?« je vprašala. »Ne. Pravkar sem spet prišel.« Pretegnila se je in naslonila lice na mojo roko. »To je dobro. Neprijetno mi je, če me v spanju kdo gleda.« »To prav lahko razumem. Tudi meni ni prijetno. Saj te pa tudi nisem hote! gledati. Nisem te hotel zbuditi. Ali bi hotela še malo spati?« »Ne, saj sem se dobro naspala. Takoj vstanem.« Stopil sem v sosedno sobo, ko se je oblačila. Zunaj se je polagoma nočilo. Skoz odprto okno na nasprotni strani Je hreščal gramofon Hohenfriedbergerjevo koračnico. Plešast mož z naramnicami ga je navijal. Hodil je po sobi sem ter tja in delal po taktu proste vaje. Njegova pleša se je lesketala iz polteme ko razburjena luna. Brezbrižno sem opazoval ta prizor. Čutil sem se topega in žalostnega. Pat je vstopila. Bila je čudovito lepa, povsem bodra in prav nič trudna. »Čudovita si videti!« sem dejal presenečeno. »Saj se pa tudi dobro počutim, Robby. Tako mi je, ko da sem vso noč spala. Takšne spremembe v meni so zelo nagle,« »Da, moj bog! Cesto so tako nagle, da jih človek komaj dohiteva.« Naslonila se je na mojo ramo in me pogledala. »Prehitre, Robby?« »Ne. Kvečjemu pri meni prepočasne. Jaz sem večkrat nekoliko počasen, Pat.« Nasmehnila se je. »Počasi je trdno. Trdno pa je dobro.« »Jaz sem trden tako, kakor plutovina na vodi,« sem dejal. Odkimala je 7 glavo »Mnogo trdnejši si, kakor misliš. Sploh si čisto drugačen, kakor misliš. Malo ljudi sem videla, ki bi se tako motili o sebi kakor ti.« Izpustil sem njeno ramo. »Da, ljubček,« je dejala in prikimala, »res je tako. 2idaj pa pojdiva jest.« »Kam pa pojdeva?« sem vprašal. »K Alfonzu. Vse to moram znova videti. Imam občutek, kakor da sem bila odsotna celo večnost.« »Dobro!« sem dejal. »Ali pa si tudi primerno lačna? K Alfonzu človek ne more iti, če ni pošteno lačen. Drugače ga namreč postavi pod kap.« Zasmejala se je »Lačna sem celo strašno.« »Potemtakem pa le hitro pojdiva jest!« Nenadoma sem postal zelo vesel. Prihod k Alfonzu je bil zmagoslaven. Pozdravil naju je, potem pa takoj izginil. Vrnil se je z belim ovratnikom in zeleno pikčasto ovratnico. Tega pri nemškem cesarju ne bi bil napravil. Tudi sam je bil nekoliko v zadregi spričo tega nezaslišanega znaka dekadence. »Torej Alfonz, kaj je novega?« je vprašala Pat in se z obema rokama oprla na mizo. IZ NAŠIH KRAJEV "\ J Kahšne izboljšave lahko ppičahujejo Kranjčani v gostinstvo V mestu bodo ukinili nekaj privatnih gostiln in gostiln v socialističnem zakupu — Veliko zanimanje za tečaje, ki jih bo organizirala gostinska zbornica Kranj, 12. junija Gostinska zbornica okraja Kranj je zadnje dni organizirala po vseh središčih kranjskega okraja sestanke članov zbornice, na katerih so razpravljali o problemih gostinstva. REORGANIZACIJA GOSTINSTVA Na weh sestankih so največ razpravljali o reorganizaciji gostinske mreže v smislu nove uredbe. V okraju Kranj bodo samo tri gostinska podjetja in to hotel Evropa in Delikatesa v Kramju ter Dom na Jezerskem. Večja samostojna gostišča,, z več kot petimi zaposlenimi ljudmi, bodo v Tržiču hotel Pošta, restavracija Krona v Škofji Loki, v Krainju pa gostilni Petrček in Mayer ter restavracija Kranj. Vsa ostala dosedanja gostinska podjetja bi bila manjša državna gostišča, razen seveda privatnih gostiln ki bodo še nadalje ostale »a podeželju. V Kranju je bila decentralizacija gostinskih podjetij že izve-dečaa ob začetku letošnjega leta. Pač pa bodo v mestu/Oikinili nekatere zasebne gostiliie in gostilne v socialističnem zakupu. Nekaj jih bo prevzel MLO, za nekatere ka je Gostinska zbornica ža predlagala, da bi jih ukinili. V Tržiču so tudi že decentralizirali gostimka podjetja, i]e hotel Pošta je še obdržal eno poslovalnico, ki pa se bo sedaj osamosvojila. Tako se sedanje stanje bistveno nebo spremenilo, le da bodo dosedanji obrati v socialističnem zakupu in okolici postali privatne gostilne. V mestu pa jih sploh ni bilo. Nasprotno pa je v Škofji Loki največje vprašanje decentralizacija gostinskih podjetij, saj je tu eno samo podjetje doslej imelo sedam obratov. V Zireh se bodo trije obrati, ki so v sklopu ene- i ga podjetja, osamosvojili. V Poljanah pa bo morala tamkajšnja zadružna gostilna urediti poslovanje v skladu z no vi in j predpisi, ki dopuščajo kmetijskim zadrugam gostilne samo na izrecno dovoljenje Okrajnega ljudskega odbora in še to samo, če je to v skladu z osnovno dejavnostjo kmetijskih zadrug. KORISTNE POBUDE S ■ SESTANKOV Gostinska zbornica okraja Kranj je sestavila načrt gostinske mreže za vse področje okraja. Osvojil ga je tudi Okrajni odbor, odobrili pa so ga na sestankih tudi člžni zbornice. Zbornica je osvojila tudi večino koristnih predlogov. Kolektivi gostinskih obratov z zanimanjem pričakujejo novo republiško uredbo o tehnični ureditvi gostinskih obratov. Ker Pa mnoga gostišča ne ustrezajo zahtevam te uredbe (kolikor so znane iz osnutka) nastane vpra- šanje, kje dobiti sredstva za preureditev lokalov. Z negotovostjo pa pričakujejo zvezno uredbo o kvalifikaciji v gostinstvu, številni so namreč primeri, da po-silovodje posameznih gostinskih obratov nimajo strokovne kvalifikacije. Zato je veliko zanimanje za tečaje, ki naj bi jih priredila gostinska zbornica kot pripravo za strokovne izpite. V hribovitih krajih so predlagali, da b; bilo treba takso v znesku 52000 din, ki jo je treba plačati za ustanovitev zasebne gostilne, znižati; previsoka je zlasti za gostilne v hribih, kjer je promet sorazmerno majhen, gostilna je Pa vseeno potrebna. Po vseh sestankih so se udeleženci pritoževali nad raznimi društvi in organizacijami, ki prirejajo veselice brez obdavčitve. Prav te veselice se navadno razvijejo v pijančevanje s pretepi in neredi; na njih tudi točijo pijačo mladoletnikom, kar se v gostilnah vedno redkeje dogaja. Tudi vprašanje prodaje vina v steklenicah po trgovinah bo treba urediti, saj plačujejo trgovine sedaj za eno tretjino nižji davek. R. Iz Novega mesta Okrtvjni odbor Zveze borcev pripravlja letos letovanje otrok padlih borcev NOV in žrtev fašističnega terorja v Kranju, v Kotu pri Mirni in v £mnr-jeti. Prijavilo se je že nad 270 otrok, vendar vsi občinski odbori ZB še niso obiskali družin, kjer žive otroci padlih j borcev; prijav bo treba zbrati več. Prostora in sredstev je dovolj. Okrajni odbor ZB bo po svojih članih obiskal na sedežih občin vse otroke padlih tovarišev in se skupno s člani občinskih odborov pogovoril o bodočnosti vsakega posameznega partizanskega otroka-sirote. Obrti se lahko gre učit v novomeškem okraju trenutno 140 vajencev; mnogi izmed teh otrok bodo tako prišli do poklica. Seveda pa posveča okrajni odbor ZB posebno skrb tudi vsem tistim otrokom, ki hodijo v razne žole. Protituberkulozna sekcija mestnega odbora Rdečega križa je pred kratkim pripravila bolnikom pljučnega oddelka splošne bolnišnice že drugo presenečenje; /a ženski oddelek je zbrala sredstva in kupila nov radijski aparat. Tako so bolniki pljučnega oddelka dobili že drugi radijski aparat, ki jih razveseljuje in jim lajša bolezen. Sekcija proti TBC je prejš nji mesec pokazala svojo delavnost s koncertom, na katerem so nastopili pevci in orkester KD Dušan Jereb. Novome-ščani s prispevki dokazujejo, da razumejo koristno delo protituberkulozne sekcije RK. Svojevrstno presenečenje so pripravili številnim gledalcem na treh prireditvah najmlajši novomeški igralci; pionirska skupina DK >Dušan Jereb« je v Kresnič-| kom« nastopili tudi na drugih odrih. Ilil je odkrila Zveza borcev v ptujskem okraju Ena izmed akcij, ki so ji organizacije Zveze borcev v ptujskem okraju posvečale največ skrbi, je bila postavitev spomenikov in spominskih plošč padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Štiri večje spomenike so postavili v Cirkulanah, Ormožu, Središču in Stegovcih. V Markovcih ;n Gorišnici so posta- v&gls | Te dn; so bili v Tržiču in sosednjih krajih, ki' sodijo v območje Mestnega ljudskega odbora, zbori volivcev. Razpravljali so predvsem o družbenem planu mesta. Čeprav udeležba | ni bila najboljša, so na vseh ■ zborih živahno razpravl jali' o perečih problemih Tržiča, zlasti o j investicijah. j Na zboru v Tržiču so volivci načeloma odobravali družbeni plan in investicijski program, dali pa so nekaj koristnih pobud, ki jih bo Mestni ljudski odbor tudi upošteval in o njih dokončno sklepal na seji v prihodnjem teanu, ko bo sprejemal Tekmovanje so zakliučili s pevsko revijo Delovni ljudje radovljiškega okraja, se z vso vnemo pripravljajo za zlet gorenjskih Svobod, ki bo v nedeljo dne 20. junija 1954 peli združeni moški pevski ter združeni mešani pevski zbori radovljiškega okraja, ki sta jih vodila pevovodja Polde Ulaga iz Jesenic v Završnici pri Žirovnici. Posebno delavni in požrtvovalni so člani kulturnoprosvetnih društev. Dosegli so lepe uspehe v šestmesečnem tekmovanju, ki bo zaključeno v Završnici. Veliko so doprinesli k uspehu tega tekmovanja pevski zbori, ki so med tem 70-krat samostojno nastopili. Za zaključek tekmovanja pevskih zberrr pa je bila v nedeljo, 6. junija, velika pevska revija. Nastopali so moški pevski zbori iz Blejske Dobrave, Žirovnice, Bohinjske Bistrice, Javornika in Jesenic ter mešani pevski zbori in Boh. Bistrice, Podnarta in Jesenic. Vsak pevski zbor je zapel po dve poljubno izbrani pesmi, ki jih je ocenjevalna komisija sestavljena iz strokovnjakov za glasbo in pedagogov; ob zaključku pevske revije pa so Obvezniki predvojaške vzgoje bodo počastili Dan vstaje s tekmovanjem Letošnji Dan vstaje slovenskega na- j roda, 22 julij, bodo obvezniki predvoja-ške vzgoje radovljiškega okraja prosla- ( vili 7. dvomesečnim tekmovanjem. Tek-1 niovanje je napovedal center predvoja-t ške vzgoje v Kropi, ki je tudi predložil točke, po katerih naj bi tekmovali. Ostali centri so to napoved sprejeli. Tekmovanje bo vodila komisija za izvenar-madno vzgojo pri OLO in ocenjevala uspehe posameznih centrov. Najboljši bo dobil v nagrado sredstva za opremo kabinetov. R. in pevovodja Janez Grm iz Boh. Bistrice. Strokovna komisija je na podlagi doseženih uspehov prisodila prvo mesto moškemu pevskemu zboru iz Javornika, ki je pod vodstvom pevovodje Leopolda Mejača izvajal pesem Antona FSrstcrja Spak in Zorka Prelovca pesem Nageljni rdeči. Lep uspeh so dosegli pevci iz Podnarta, njihov mešani pevski zbor pa je pod vodstvom pevovodje Janeza Lampiči dosegel drugo mesto v šestmesečnem tekmovanju. Pevcem iz Podnarta sta sledila moški pevski zbor iz Jesenic ter moški in združeni pevski zbor DPD Svobode iz Boh. Bistrice, ki jih je vodil pevovodja Janez Grm. Dobro so se odrezali tudi člani moškega pevskega zbora iz Žirovnice, ki deluje komaj leto dni, vodi pa ga prav tako pevovodja Leopold Mejač. Z zadnjim mestom so se morali zadovoljiti pevci iz Blejske Dobrave, ki po mnenju občinstva, ki si je »revijo ogledalo, nujno potrebuje dobrega pevovodja. Edo žagar Aktivizacija žensk v Tržiču Prihodnji teden bodo na vseh terenih Tržiča, kjer obstoje organizacije Socialistične zveze, sestanki že. na, na katerih bodo razpravljale o ustanovitvi Društva žena. 24. junija pa bo občinska konferenca za ustano. vitev Društva žena za mesto Tržič. družbeni plan. Tako wo volivci predlagali naj občina čimveč sredstev nameni za izgradnjo stanovanj, ker je v Tržiču izredno huda stanovanjska stiska. Nekateri volivci so se zavzemali sicer za gradnjo hotela, ki bi bil v Tržiču za poživitev tujskega prometa potreben. Preti vojno je imel Tržič 80 postelj za tujce sedaj jih ima samo 12. Vendar pa so glede na omejena denarna sredstva občine soglašali s' tem, da bodo gradili najprej stanovanja. Nujna bi bila tudi modernizacija ceste Tržič-Naklo, popolne obnove pa je potrebna tn-di' tržiška kinodvorana. Največ pa so na zborih volivcev v Tržiču razpravljaili o njihovih trgovinah. Volivci so se čudili, zakaj je blago v tržiških trgovinah dražje ali Ljubljani, da se izplača celo sje kot v Kranju podjetja z majhnim kreditom in da zato nimajo možnosti nuditi široke izbire, volivci niso bili povsem zadovoljni, kajti za potrošnika je bistveno, da pride Eo primerni ceni do dobrega laga. Zato bodo podjetja Tržiča morala vsekakor izboljšati poslovanje, če bodo hotela, da bodo domačini kupovali predvsem j v domačih trgovinah. Na ra-I čun trgovine so se pritoževali !tudi volivci na zboru v Lomu. I Na zborih volivcev v Kovorju, pa tudi v Tržiču in drugod, I so se udeleženci pritoževali zaradi elekričnega toka, ki je tako | šibak, da kmetje ne morejo uporabljati motorjev za pogon električnih strojev. Zato bi bilo treba vprašanje elektrike urediti, zlasti še ker je tudi' v mestu večkrat zmanjka. R. pri sorazmerno visoki voznini in izgubi dneva, hoditi na vsak količkaj večji nakup v Ljubljano. S pojasnilom, da delajo tržiška Zavarovanje proti elementarnim nezgodam bo treba razširiti Minuli teden je toča povzročila nekaj Škode tudi v ptujskem okraju. Nekateri kmetovalci so prek odbornikov OLO načeli vprašanje o znižanju davka zaradi povzročene škode. OLO Je na zadnji seji o tem razpravljal. Kjer Je toča povzročila občutno škodo, bo to upošteval, kot določa zakon. Z znižanjem davka pa kmetovalci ne bodo dobili nadomestila za vso Izgubo na pridelku. Proti elementarnim nezgodam pa st kmetovalci lahko pomagajo z zavarovanjem svojih polj. Zavarovalni zavod krije vso nastalo škodo; le škoda, da so v ptujskem okraju doslej le redki kmetje zavarovali polja proti elementarnim nezgodam. P. J. Dramske družine na Koprskem so se v zadnjem času zelo dobro razvija; igra precej mladine in tudi starejši. Ob večerih se zbira v delavskih domovih delavska in kmečka mladina, kjer se vadi in pripravlja za nastope. Vse kultur-noprosvetno delo na vasi vodi večinoma učiteljstvo. Pomaga jim pa, kolikor pač more, Zveza slovenskih prosvetnih društev v Kopru. Pa tudi kmečke zadruge na vasi kažejo za kulturnopro-pvetna društva mnogo razumevanja. Zadnje čase so se dramske družine pridno pripravljale na mladinski festival. Glede izbire repertoarja je trfeba društvom priznati precejšen napredek. Slabe in brezidejne igre zmeraj redkeje pridejo na oder. Izbirajo pa društva med domačimi, slovenskimi pa tudi srbskimi in hrvat-skimi avtorji, pridno pa posegajo tudi po dobrih tujih delih. Slika nam prikazuje prizor iz Golarjeve igre »Dve nevesti«, ki Jo Je Igrala dramska skupina Cežarjl-Pobegi. ef vili večja nagrobna spomenika. Spominske plošče so doslej 0 krili: po eno v MuretinCin-Cvetkovcih, Desterniku, Ilajdin^ Markovcih, Rogoznici in vi, vPtuju pa tri: na _železnisK postaji, na gledališču in na K11 liaziji. V Ptuju so odkrili tu eno nagrobno spominsko P‘°?c ' Sedaj pripravljajo postavite spomenika narodnemu heroj Jožetu Lacku, ki bo stal v Ptuj > in spominski plošči v Makola in Lešju. V vseh občinah, razen v Lov^ rencu in Juršincih, imajo^ nizacije Zveze borcev, ki štejej 2187 članov. Na osnovi podatko'1 ki so jih zbrale organizacij > so doslej izdali v ptujskm okf ^ ju 292 spomenic za padle bore in 238 spomenic za žrtve ‘a , stičnega terorja. Se vedno odkrivajo nove žrtve fašistične? terorja, kar kaže, da nekater^ organizacije niso opravile *e ?,■ loge dovolj vestno. Tudi za ^ ■ kovanja še niso predlagale vsC borcev, kj so jih zaslužili. Na zadnjem letnem ol)čn<\” zboru Okrajnega odbora *v. v borcev, ki je bil pred dnevi ^ Ptuju, so ostro grajali pren>aJ' lino zanimanje občinskih v” rov Zveze borcev za 0^^.nSjn praznike. Sklenili so, da občinske praznike imeli le v H. stih občinah, kjer se je z£° e kak pomemben dogodek, druf. občine pa bodo svoj občin* praznik združile z narodni^ praznikom — Dnevom vstal ■ Občinski praznik so doslej dil, kajti miličnik ni nič pomišljal, in mu takoj pojasnil, kje je. Zaenkrat sta oba lahkomiselna zakonca našln svojo cono I v zaporih okrajnega sodišča v Radovlji« | ci, kjer bosta lahko nekaj časa premiš-! ljala o svoji poti v Ameriko . . . ■ :v>. Ribniška koča na Pohorju Drava je naplavila moško truplo »e V Vuzenici je Drava naplavila 7. ju- slopje Janeza Brdnika. Ogenj sc J® nija neznano moško truplo. Komisija ni širil tudi na hišo in je vse P.°B° mogla ugotoviti njegove identitete. Tru- tal. Škode je več ko za mili j0*1 , j i njegove identitete. 1 ru- tal. Skocle je vec ko za minj*'** plo je že razpadalo, ker je bilo že naj- \ jev. Sumijo, da je nekdo zažff manj poldrugi mesec v vodi. Moški je maščevalnosti, bil star približno ‘M) do 40 let. SAMOMOR V DUŠEVNI ZMEDENOSTI V Piranu je 11. t. m. skočila skozi BREZVESTEN ŠOFER dn* Na Šentiljski cesti v Mariboru ) j jv tiiniiii n n / n u n invnrni nvtO -af' ena skozi _ .. ....J-- --------------- nridn ' okno III. nadstropja 76-Iema Margartea ?■ J,ln,Ju neznan lovom, avto 11» 8r Marastin. Zc prej je skušala v duJevni letnega kolesarja Antona naaij». 0» zmedenosti večkrat napraviti samomor, ■ J0,Pa J?. Pus*“ ncza vendar so ji to vedno preprečili. cesti in pobegnil. VLOM V STANOVANJE V Rosalnicah v črnomaljskem okraju je neznanec vlomil v stanovanje Janeza Vraničarja. Odnesel mu je glavo šivalnega stroja in nekaj oblek. MILIJON ŠKODE ZARADI POŽARA V Prelogu v mariborskem okraju je 0. junija začelo goreti gospodarsko po- 17. OBUPA V SMRT . V Savinji pri Laškem so niia žensko truplo. Hkrati je ^cljc. celjske bolnišnice obvestila TN/. jc fo da pogrešajo "M-lctno uslužbenko Perko. Perkova je pri poplavi • ^nln vse pohištvo, hudo bolnega moža l v bolnišnici. Domnevajo, da !c smrt zaradi obupa. List Izdaja časopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Dečanska ul. 31, telefon 24-001 — Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III. telefon 39-181 — Notranjepolitična -- S^spodars rubrika tel. št. 21-613 in kulturna rubrika tel. St. 21-887, Nazorjeva ul. 10/11 — Odgovorni urednik »Ljudske pravice-Borbe« Ivan Šinkovec — Uprava Kopitarjeva ulica 2 telefon 39-181 — Telei za naročnino ln oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotov