tft 34 Poštnima pmCimftu (CL O. en ta poste)
t rrstn. t SODOIO. 9. marca »2®. - Lolo VI.
Posamezna Kcvflka 80 ceni.
Letnik Lili
f ist izhaja vsaki d««.	poP^ielika. Naročnin«, ca I	L t^
J mesec, L 22.-.	L 75— v ^o"™*™
L 6 50 več. - P/f^f^'^brV0 St' " °*lMnlnA 11 1	P'0*'4***
T lirokostt I koijcf i	® obrtac ^^	0«fU
niče, zahval«,	dmnih "TOd°* L ^
EDINOST
UradnUtvo ta vpravniltvo; Tr»l (3), ulica S. Franc esc o d'Atsisl 20, Telefon 11-97. Dopisi Mj sa pošiljajo izklru&io uredništvu, otflaii, reklamacija in denar pa upravsiitvu. Rokopisi sa na vračajo. Nefrankira ta pisma sa ne »prejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*, FodtiredniStvo v G a r i c i t ulica Giosud Carducci št. 7, I. n. — TsleL it. 32X, Glavni t* odgovorni ttrednikj prof. Filip Paric.
---NJ
Se en glčs
a zsčetkj rvetovne vojne
Kot se čitatelji spominjajo, m o poročali pred nekaj časa na t^m mestu, kako se književnost o vzrokih, in začetku svetovne vojne bolj in bolj mneži, tako da bo postala kmalu nepregledna- K ostalim delom te vrste se je pridružilo nedavno Še eno m eicer ispod peresa moža, ki je služil kut na j nepo sr e dn e p* o-vodnik za usodno iskro, ki je jtanetila svetovni požar. To e oni znameniti baron Giesl, ki je bil tedaj avstrijski poslanik v Beogradu in je izročil oni znani ultimatum dunajske vlade Srbi-ji Tudi baron Giesl je izdal svoje «SpomLue», s katerimi se seveda predvsem pere. Z ozirom na položaj, ki g-a je zavzemal ta mož. in na vlogo, ki jo je igral ob izbruhu vojne, je to «pranje» zanimivo samo na sebi in zato hočemo podati v naslednjem glavno vsebino onih poglavij, ki se nanašajo na one usodne dni.
Ko je bil izvršen atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu, se je nahajal baron Giesl v Vichy (Francija) na od-iDoru. Po tem dogodku je odšel takoj na Dunaj, kjer je prvega srečal nemškega poslanika Tschirsky-a. Ta mu Je rekel v pogovoru o dogodkih: «Ce Avstrija tudi to pot potrpi, bo padla najnižje in Nemčiji ne bo preostajalo drugega, nego da si poiSče drugo zaveznico.» Na BalVplatzu pa se je že pripravljala nota za srbsko vlado. Vsebina je bila odobrena od vseh vodilnih oseb, le grof Tisza, ogrski ministrski predsednik, je bil drugačnega mnenja. Prigovarjal je, da se ne smejo staviti take zahteve, ki bi bile v nasprotju s suverenostjo Srbije in radi katerih bi bila vojna neizogibna, (Pozneje, ko je bil gotov, da bo Sla Nemčija z Avstrijo do konca, je grof Tisza popolnoma »premeni! svoje stališč**. Pr. ur.)
Po enem tednu je baron Giesl odpotoval v Beograd, kamor je prispel 10. julijf Isti dan ga je le na postaji prosil za sestanek ruski poslanik Hartvig. Sestanek se je vršil v avstrijskem poslaništvu. Hartvigu je dal Giesl razna zagotovila glede položaja, toda tik pred slovesom je prišlo poslaniku Hartvigu nenadoma slabo; zgrudil se je na tla in bil takoj mrtev. Giesl pravi, da je tragična smrt ruskega poslanika imela najusodnejše posledice. Če bi bil Hartvig živ, bi bil on gotovo preprečil vojno, kajti zavedal se je pripravljenosti Rusije in zato bi bil pridobil vlado s svojim mogočnim vplivom za popustljivost. Ta vrtoglava trditev je prvo milo na umazanem perilu.
Razburjenje je naraščalo, kar je kazalo, da se bliža kriza svojemu vrhuncu. Dne 21. julija je poslal baron Giesl na Dunaj poročilo, v katerem pravi med drugim, da je za ureditev odno-šajev s sosedo potrebna «kirar-gižna operacija«. Istočasno pa je bila na poti ona famozna nota, ultimatum, za beograjsko vlado. Prinesel jo je poseben kurir z naredbo, da ima takoj zapustiti Beograd, če se nota v celoti ne sprejme v 48 urah. Tu začne Giesl zopet s pranjem, ko pravi, da to ui bil ultimatum, kajti kot posledica nasprejetja se je predvidevalo le pretrganje diploma-tičnih odnošajev.
Od tega dne so si dogodki naglo sledili. Dne 23. julija. je dobil Giesl z Dunaja ukaz, naj izroči noto še isit popoldan me<l 4. in 5. uro. V zadnjem hipu pa je prejel brzojavko z naredbo, da naj počaka do d. ure. Ta odgo-ditev je bila odrejena iz bojazni, da bi se moglo zvedeti o izročitvi note v Potrogradu še pred odhodom predsednika francoske republike Poincare-ja, tako da bi se lahko Rusija in Francija uikoj sporazumeli glede skupnega postopanja. Ta taktika dunaSke vlad** pač 5«' posebno jasno kaže, 4h je šlo pri vsej tej stvari za pravo zaroto, skovano na Dunaju.
Ob 6. uri 23. julija je bila nota izločena v roke srbskemu finančnemu ministru Paču-u, kateri je zastopal PaŠića, ki je bil na potovanju. Oba dneva do 25. julija si a pretekla v nesti«pnem pričakovanju. Popoldne 25. julija, točno 18 ur po izročitvi note,
je zagledal Giesl na pragu svpje pisarne do Igro sivo brado Nikole Parića, ki mu izroči kuverto s sledečimi enostavnimi besedami: «En del vaših zahtev smo mogli sprejeti. Za ostalo se zanašamo na viteški duh vas kot avstrijskega generala, katerega smo imeli priliko hvaliti.* Znano je, da je beograjska vlada sprejela vse zahteve Dunaja razen ene, ki je bila v nasprotju z ustavo, in par pridržkov glede dveh drugih.
Te pridržke, ki so bili sicer neznatni, je smatral baron Giesl za zadosten razlog, da takoj odpotuje. To je izvedel s strmoglavo naglico. Pašić ga je obiskal ob 5 uri 55 minut, a on se je odpeljal že ob 6.30. V pol ure je torej «proučil» srbski odgovor, apravil svoje stvari in zbral vse svoje osohje ter bil že v vlaku! To je bila zares kinematografska brzina! In baron Giesl se zares opravičuje radi nje, Češ da se mu tedaj niti sanjalo nI, da bi mogel njegov pospešen odhod imeti za posledico vojno in
da se bodo za Srbijo zavzele velesile. Dalje pravi Giesl, da je odobraval njegovo postopanje
tudi cesar Franc Jožef. Ko je bil po prihodu na Dunaj v av-dijencl, mu je cesar rekel: »Niste mogli postopati drugače in glede te točke vas moram kriti.n To bi bile glavne točke it spominov barona Giesla. Kot se vidi, se baron zastonj brani proti obdolžitvi, da je s svojim postopanjem krizo do ne popravi j i vo-sti zaostril, kajti laftto bi bil odgodil odhod do prihodnjega jutra, lahko bi bil poslal na Dunaj brzojavno poročilo o srbskem odgovoru ter prosil za na-daljna navodila... Tega ni storil in radi tega. ga obdolžuje v svojih spominih tudi general Mar-gutti, ki je bil zadnji pobočnik cesarja Franca Jožefa. Po njegovih besedah je dovedla do vojne ^presenetljiva prenagljenost)* barona Giesla, njegovo postopanje, s katerim si je «prisvojil pravico završiti prelom in zaloputniti z nogo vrata vsakim nadaljnjim pogajanjem...)*
Truplo maršala flrmanda Diaza
pred grobom neznanega vojaka
Mrtvaški sprevod
RIM, 2. Mesto živi še vedno pod vtisom nenadne smrti vojvode zmagre maršala Armanda
Diaza.
Še ves dopoldan je veliko število odličnih zastopnikov oblast? in udruženj prihajalo v dvorec rodbine Diaz, da se poklonijo pred truplom pokojinka. Vse sobe dvorca so že polne krasnih vencev, ki so razpostavljeni tudi pred poslopjem na ulici. Posebno lepa sta venca Nj. Vel. kralja in on Musso-linija. Pa tudi vsi ministri, maršali Italije, Udruženje odpuščenih oficirjev, vodistvo faši-stovske stranke in mnogi drugi so poslali krasne vence.
Nekoliko pred deseto uro, ko se je bil že stvoril sprevod, ki je potem spremljal maršalovo truplo do groba neznanega vojaka, je prispela pred dvorec v ulico Gian Battista Vico topovska lafeta, pred katero so bili vpreženi trije pari konj, ki so Jih vodili artiljerijski podčastniki. Na isto topovsko lafeto so bili postavljeni zemeljski ostanki neznanega vojaka, ko so bili prepeljani na Oltar domovine.
Medtem se je v mrtvaški sobi med splošnim ganotjem zabila krsta, katero so nato ponesli na topovsko lafeto, dočim so vojaške čete izkazovale vojaške časti. Počasi se je začel premikati mrtvaški sprevod med črnim špalirjern mnfožice meščanov, ki so se bili zbrali na obeh straneh ilk*, katere vodijo do trga «Ve-, nezia». Med splošno tišino na «Piaziza del Popolo* je b-lo slišati mtolitve župnika cerkve «Stinta Maria del Popolo». Ob 1050 je sprevod krenil na trg «Venezia», na katerega straneh »o bili razpostavljeni vojaški oddelki; za njimi pa se je bila zbrala ogTomgia množica meščanov. Kljub temu pa je vladala na prostranem trgu grobna tišina. Bilo je slišati le udarjanje zvonov s Kapitola in brenčanje motorjev letal, ki so krožila nad sprevodom.
Na migljaj častnika so vse vojaške godbe začele svirati himno «Piave», medtem ko so vojaki nesli krsto po stopnjišču k grobu neznanega vojaka. Za krsto so stopali pokojnikov sin, pobočniki in člani vlade.
Po izvršeni žalni ceremoniji so oblastveniki defilirali pred truplom maršala Armanda Diaza, pozdravili po rimsko ih nato zapustili Oltar domovine.
Pri krsti pa je ostala častna straža, ki jo tvorijo višji Častniki.
Rimsko prebivalstvo
izkazuje poslednje 6ast| pokojniku
Odkar je bilo danes ob 11. uri njegovo truplo postavljeno pred grob neznanega vojaka, defilira pred njim (neprestano« ogroiioia množica ljudstva, saj se hoče p±c vsakdo pokloniti o nem u pod čigar vodstvom je bila izvojevana zm^a.
Piazza Venezia se zdi spremenjena v črno morje, iz kate-
rega izvira in ki se van) spet zliva črna reka, katera se vije po eni strani stopnic spomenika Viktorja Emanuela navzgor do groba neznanega vojaka, po drugi strani pa spet izliva na trg. Pred grobom neznanega vojaka je postavljena trojna krsta z zemeljskimi ostanki vojvode zmage; ob nji tvorijo častno stražo častniki vseh vrst o-rožja in orožniki. Ob steni sipo-inenika sloni mnogo krasnih vencev, katere so poslali kralj, kraljica, ministrski predsednik, poslanska zbornica, senat, inozemske misije ter razne organizacije in udruženja. Iz dveh žar se dvigu proti nebu kadilo, katerega blagodišeči vonj še bolj povišuje že itak svečano sliko.
Smelo se da trditi, da se je danes skoro ves Rim poslovil od svojega vojskovodje. StariŠi ao privedli s seboj tudi svoje o-troke ter jim kazali krsto, v kateri ipočiva maršal /Italije Arr mamdo Diaz. To romani)e ja trajalo do poznega večera, ker nihče ni hotel zamuditi te poslednje prilike, da odplača svoj do|g hvaležnosti Diazu.
Jutri zjutraj bodo zemeljski ostanki pokojnika slovesno preneseni v cenkev «S. Maria degli Anigeli», kjer ostanejo izpostavljeni Še tri drai, nakar bodo ravno tam položeni k večnemu počitku. Dočim je bil dana&iji preaios trupla iz pokojnikovega bivališča do groba neznanega vojaka skoro izključno vojaškega značaja, se bodo jutrišnjega, pogreba udeležili poleg armade vsi višji državni uradniki in odposlanstva tujih držav. S posebno velikim jlopadenjem so rimski listi sprejeli vest, da se bosta udeležila pogreba tudi maršal Petain in oddelek franr coske armade. Tej udeležbi pripisujejo velik pomen, ker naj bi pričala, da vojno bratstvo nikakor ni pozabljeno.
Sožalne brzojavke
Medtem »prejema pokojnikova rodbina z vseh strani države nešteto sožaljnih {brzojavk, med katerimi so tudi brzojavke kraljice, prestolonaslednika in soproge načelnika vlade Rahele Mussolinijeve. Ravno tako dobiva tudi vlada iz inozemstva mnogo brzojavk, v katerih je Italiji izraženo sožalje radi izgube, katera jo je zadela a 9mrtjo njenega marfiala.
Diazova oporoka
Danes se je odprla * oporoka maršala Diaza. V svoji oporoki, ki je sestavljena v-tfeme&emh besedah, ugotavlja maršal najprej, da obstoja vse^ njegovo premoženje iz vile, ki^mu jo Je podarilo, neapeljsko mesto, ter iz vojnih spominov in odlikovanj. Podarjeno vilo prepu&ča maršal v užitek svoji Ženi, ki jo mora prepustiti trem otrokom, vsakemu po eno nadstropje. Po njeni smrti pa preide vila v posest prvorojenca sina dr. Marcela Diaza, kateremu priporoča, naj ima vedno pred očmi moralno vrednost, katero predstavlja za družino podarjena vila. ^	__^ ,
'Sožalje inozemstva
i ntfft Hrti maršala Diaza
J PARIZ, 1. Predsednik republi-
je pooblastil g- De Beaumar-otiaisa, poslanika pri Kvirina-li% da izrazi vojvodinji zmage njegovo sožalje in da ga zastopa pri pogrebu. : Skoro vsi francoski listi posvečajo dolge članke pokojnemu maršalu in tolmačijo čuvstva sožalja francoske armade.
Maršal Foch je poslal t urinskemu listu «Gazzetta del Po-pok>» poslanico, v kateri pravi med dragim: « Maršala Diaza sem vedno smatral za perfekt-■»ega vojaškega tovariša, zvestega branilca medzavezniške stvari in za velikega služabnika svoje dežele.*
RIM, 2. Kakor francoski, tako izražajo tudi angleški listi svoje aožalje Italiji radi smrti maršala Armanda Diaza.
Iz mnogih krajev Francije in Anglije, iz Belgije tn drugih evropskih držav, pa tudi iz A-merike prihajajo v Rim mnoge softatae brzojavke.
V pričakovanju HHSsolInlJeoesa odgovora
Saaimaftje za današnjo sejo poslanske zbomioe
RIM, 2. Poslanska zbornica, ki Je včeraj slovesno proslavila spomin vojvode zmage, se bo spet sestala jutri popoldne ob 16. Za to sejo vlada veliko zanimanje, kar je pač razumljivo, saj bo načelnik vlade on. Mus-solini jutri odgovoril na Interpelacijo, ki so jo vložili poslanci on. Pellizzari in tovariši glede protiitalijanskih manifestacij v Avcatriji.
Kakor napoveduje danes tukajšnji list «Giornale dTta-lia», bo podal predsednik vlade svoje izjave taikoj po otvoritvi seja, ki bo z njegovim govorom obenem 'tudi Zaključena. Glasom »Tribune» bo poleg* ministrskega predsednika na jutrišnji seji govoril tudi prosvetni minister Fedele, ki bo z običajnim poročilom zaključil razpravo o proračunu sivojega ministrstva.
Poleg odgovora na to interpolacijo, so na dnevnem redu ju-tritaj e seje poslanske zbornice razni ukazi, ki jih je treba spremeniti v zakone, kakor tudi razni zakonski osnutki.
ieji voistva iaiiMe Me
Poročilo ob. Muesollnija
RIM, 2. Davi se je vršila v palači Chigi pod vodstvom načelnika fašistovsike stranke Mus-solinija seja strankinega vodstva. Po poročilu generalnega tajnika stranke Turati j a se je razvila živahna debata o položaju srfcranke v zvezi s splošnim položajem države, zlasti pa z gospodarsko-finančinun, ki se dan za dnem vedno le boljša. Mussoiini je izrazil svoje <lopa-denje nad poročilom glavnega tajnika in je nato sam govoril o razvoju sindikalno-korpora-cijske akcije, ki zadovoljivo napreduje. Naposledj e načelnik vlade odredil vse potrebno glede proslave, ki se l>o vršila 25. marca o priliki obletnice ustanovitve fašjev.
Sklepi, ki so biLi sprejeti na današnji seji vodstva fašistov-ske stranke bodo priobčeni v «Fogliu d'Ordini«, ki izide jutri popoldne.
1M novih M se bo zgradilo
RIM, 2. V tekočem letu bo Zgrajenih 164 novih šolskih poslopij. Za 40 teh stavb so bili Že odobreni tozadevni načrti in se je gTadnja že pričela. V Julijski Krajini' in Benečiji se bo izmed teh 164 šol zgradilo 15.
Varatk fOiptiim sa ni potopil
NEAPKLJi, - 2. Pred dnevi so /fporačall časopisi, da sta se V bližini otoka Capri trčila parni-Ma «Leonardo» in «Orsolin>a», -nadi česar je utrpel «Orso!iiia» toliko škodo, da se je kmalu nato potopil. Njegova posadka je bila rešena in se je na par-niku «Leonardo» prepeljala jv Neapelj. Sedaj pa je pridlo s parni k a « Bo Izoli* rad iopo ročilo, glasom katerega so s pa mika «Bolzoli» opazili pamik «Or-solina» prepuščenega samemu sebi, približno 70 milj južno od otoka Capri. Potemtakem se
parnik «Orsolina» niti ni potopil.
Dr. MariokovK e^potoval v Zeoevo
Razgovor z geni. Bodrerom in s poslanikom Rakićem
BEOGRAD, 2. Danes ob 16.5 je odpotoval zunanji minister dr. Marimiković iz Beograda v ZeneVo. Pred svojim odhodom je imel daljšo konferenco z večjim številom diplomatov, v prvi vrsti z rimskim poslanikom Rakićem, s sofijskim poslanikom Nešičem in končno tudi z italijanskim poslanikom generalom Bodrerom. Opoldne je dr. Marinković izročil vodstvo ministarstva svojemu namestniku ministru za izenačenje zakonov dr. SumenkoViču.
Pred svojim odhodom je zunanji minister izjavil novinarjem: «Odhajam na zdravljenje. Nimam nobene posebne misije niti ne grem to pot radi <uke politike. V Ženevi bom ostal nekoliko dni, ker se nahajajo tamkaj v bližini zavodi, ki so mi bili priporočeni v svrho zdravljenja, V Ženevi nimam napovedanega nobenega sestanka. Poeetil bom nekatere ministre, ki bodo tamkaj zbrani.» Zunanji ministri Male antanie
se bodo sestali z Briandom?
Vaš poročevalec doznava, da se bo dr. Marinković v Ženevi sestal s francoskimi, čehosiova-škim in romunskim zunanjim ministrom.
Razni incidenti
na včerajšnjih sajah narodno skupščine
BEOGRAD, 2. Narodna skupščina je danes nadaljevala proračunsko razpravo. Na dopoldanski seji je prišlo do precej vihamegra prerekanja med zemljoradnik! in vladno veČino. Zemlijoradiniki so protestirali proti včerajšnjemu postopanju vladne večine, in proti izigravanju opozicije pri proračunski debati. Pri razpravi o verifikaciji mandata radikalskega poslanca Parežanina je prišlo do zelo viharnega nastopa zemljo-radinikov, ki so zahtevali, da se mandat razveljavi, ker poslanec ob času izvolitve še ni imel predpisane starosti. Vladna ^večina je mandat kljub temu verificirala. Nato je bil po krajši razpravi sprejet zakon o prehrani pasivnih krajev. Na dopoldanski seji je bil sprejet tudi proračun ministrstva pravde, o katerem je bila debata precej kratka. Pri glasovanju se je pripetil zelo mučen incident. Ker je predsednik odklonil zemljoradniku Vujiču besedo, je poslanec Kokanovič v razburjenju iztrgal skupščinskemu tajniku iz rok proračun ter ž njim pobegnil.
Seja se je popoldne ob 17. uri nadaljevala. Tudi popoldne so se ponovili burili prizori med zemljoradniki in radikali. V razpravi je bil proračun ministrstva za narodno prosveto. Pozno pod noč je vladina večina sprejela tudi ta proračun.
Klub KM bo zapustil skupščino?
Kmetisko-demokrafcs-ka koalicija se tudi danes ni udeleževala skupščinskih sej. Dopoldne in popoldne, pa tudi pozno zvečer se je vršila seja poslanskega kluba KDK, na kateri so razpravljali o položaju. Ker se
seja jutri dopoldne Še nadaljuje, nocoj Še ni bilo izdano novinarjem. nikako poročilo. Iz vrst poslancev KDK pa se doznava, da je večina še vedno naziranja, da bo morala koalicija zapustiti narodno skupščino ter pričeti akcijo med narodom.
Romunska nota
in madžarske javno mnenja
BUDIMPEŠTA, 2. Romunske note tukajšnji politični krogi niso sprejeli z zadovoljstvom, nasprotno so se izrazili, da madžarska vlada romunskega predloga glede ureditve vprašanja madžarskih optantov na Romunskem ne bo sprejela.
Vrednost posestev, ki stv bila po romunski agrarni reformi odvzeta Madžarom na Romun* skem, znaša baje 300 milijonov kron v zlatu. Glasom trianoruske mirovne pogodbe bi imela Madžarska izplačati reparacij-ske svote v dobi od 1. 1930 do 1943. Na Romunijo odpade odi teh dajatev 10.55 od sto to je o-krog 10 milijonov kron v zlatu. Ta svota pa bi seveda niti zda-leka ne krila škode, ki so jo u-trpeli Madžari na Romunskem. Že spričo tega se torej Madžar* ski ne splača sprejeti romunskega predloga.
Budimpeštanski listi so sprejeli romunsko noto z ostrimi komentarji. «Pester Lloyd» pravi, da je Romunija s to svojo noto vrgla pesek v oči vsem onim, ki ne poznajo položaja.
Madžarski tisk
o avstrijski kampanji Tudi Foadižja
PRAGA, 2. «Prager Presse» prkiaša v svoji današnji številki daljši polemičen članek, v katerem pravi o madžarskih listih, da skušajo prepričati Nemce, da znači nastop Družbe narodov proti Madžarski samo poskus in da se bodo, če ta poskus uspe, njeni nastopi ponovili, le da 3e bodo v bodoče nanašali na Nemčijo.
Nadalje pravijo madžarski listi glasom omenjenega praškega Časopisa, ki je, kot znano, glasilo Čelioslovaškega zunanjega ministra, da hoče Beneš Italijo in njen vpliv na Balkanu uničiti. V to svrho je vplival na kanclerja Seipla, ko se je slednji pred dnevi mudil v Pragi, da je zapoČel kampanjo za južno Tirolsko. Praški list pravi o teh madžarskih kombinacijah, da so naravnost smešne, in da jo ja-sen njihov namen, toda da i-majo Čehoslovaška in ostali dve drŽave Male antaute en sam cilj, mir v centralni Evropi in ohranitev prijateljskih odnosa jev z vsemi velesilami, torej tudi z Nemčijo in Italijo.
Velika nesreča v rudniku
v Porurju
BERLIN, 2. V rudniku Ewald, ki se nahaja v bližini Rekling-hausena v Porurju, se je pripe.? tila včeraj okrog (i. ure težka nesreča. Nenadoma se je pri dvigalu, na katerega škripcih se dvigata in spuščata v globino kabini za prevoz delavcev v rove, so se utrgale verige; ena» kabina je treščila v globino, druga je zadela z vso silo v strop. V obeh se je nahajalo 48 delavcev. 12 jih je bilo na me*stn mrtvih, ostali pa so bili vsi težko ranjeni. Prenesli so jih vi bolnico.
DNEVNE VESTI
..LUK" iidti i ntt M Mili
V gospodarskem ustroju Trsta je nastopila važna sprememba. Paro plovna družba «Cosu-lioh* prevzame Tržaški Lloyd. Po tej fuziji preidejo v roke družbe «Cosulich» vse LIoydove ladjedelnice in ladje, tako da bo imonovana družba razpolagala z ladjevjema kakih 500.000 ton ter z vsemi večjimi ladjedelnicami v Julijski Ki'a j Ini. V njenih rokah bo dalje skoro ves promet z Levantom, Indijo, Daljnim vzhodom ter s severno in južno Ameriko.
Ta prehod Ll<jy\ia se je izvršil na ta način, dri je «Banca Com-merciale Itaiiana» odstopila družbi «Cosulich» na podlagi tozadevne pogodbe svoje delnice. S trem bodo v posesti družbe «Cosulioh» skoro vse delnice
Lloyda. V kratkem bo sklicala občni zbor svojih delničarjev, na katerem se bo predlagalo zvišanje delniške glavnice.
Zavod «Banca Commerciala Italiana« bo imel v upravnem svetu Tržaškega Lloyda primerno zastopstvo, istotako tudi v u-pravi tehničnega zavoda in y upravnih svetih družbe «Gosu-lich», katera poslednja /,e bo naslanjala v smislu tozadevnih pogodb na «Banca Commercialja Italiana» in «Banca Commercia-le Triestina».
Rove prevozne turlfe za Jadranski promet*
Kot poroča rimska »cTrlbuna®, Je sestavila uprava državnih železnic v sporazumu z drugimi prizadetimi upravami tarife za prevoz blar ga med Trstom, Reko, Pulo in R^a-
II.
«EDINOST»
V Trstu, dne 3. marca
*i#om in nekaterimi poglavitnimi postajami na ogrskih železnicah.
V	teb noviii tarif ali so posneti vsi tarifni pogoji, ki so bili uvedeni z raznimi odredbami v dt>bi od i. 1925. do 1927. Nove tarife bodo brez dvoma pospeševale promet med jadranskimi pristanišči in Ogrsko. Opozoriti je treba, da so prevozne cene in dodatne pristojbine po novih tarifah za vso pot prevoza, tudi za prevoz po jugoslovanskem in ogrskem ozemlju. S tem bo v veliki meri olajšano italijanskim izvoznikom in uvoznikom računanje prevoznih stroškov. Končno je treba omeniti, da velja za cene po tej tarifi do nove odredbe popust v višini 25% razen nekaj malo izjem.
Nove tarife so stopile v veljavo 1. marca.
Cestna ustanova
V	sedanjem zasedanju bo razpravljala poslanska zbornica tudi .O zakonskem načrtu za ustanovitev avtonomne cestne ustanove, ki je Ml sprejet na zadnji seji ministrskega sveta.
Poslovanje nove ustanove bo razdeljeno — po dosedanjih načrtih — v okrožij. Vsa država bo razdeljena v to sv/ho v taka okrožja in v v&akem bo po en okrožni tehnični urad! Ti uradi bodo proučevali načrte, vodili dela ter nadzorovanje prometa po cestah. Organizacija nove ustanove bo izvedena tako, da ne nastanejo ne za državni zaklad ne za finance pokrajin in občin nikaka nova bremena. Ustanova se bo vzdrževala deloma s prispevki državne »blagajne deloma « nekaterimi dohodki od cest, ki jih ji odstopi država.
BRZOVOZNO POŠILJANJE ŽIVIL
Z ministrsko naredbo je bil rok, v katerem se mora končati nakladanje in izvršiti izročitev živil, poslanih brzojavno po izjemnih tarifah, podaljšan od 4 na 6 ur.
Bojstva, smrti in poroke v Trstu
dne 1. marca 1928.
Rojeni: 8 (meri njimi 1 mrtev);
mrtvi: 11;
poroke: nobena.
Iz tržaškega življenja
Samomor in dva samomorilna poskusa.
Večeraj zjutraj zarana je neka mlekarica, ki je šla s Kontovela proti mestu, zapazila, da visi s hrasta v gozdiču kraj steze nad Cedasom truplo mladega nio&kega. Ženska je pohitela v Barkovlje ter obvestila o Žalostnem odkritju tamošnje orožnike, ki so se podali na lice mesa ter ugotovili dejansko stanje. Na podlagi nekaterih listin, ki so jih našli v njegovih žepih, jim je bilo mogočo ugotoviti istovetnost samomorilca, 27-let nega kmeta Ignacija Može, bivajoče-ga v Štorijah pri Sežani št. 44, Pozneje je dospela na lice mesta sodna komisija, ki je izdala dovoljenje za prevoz trupla v mrtvašnico mestne bolnišnice.
Ni znano, zakaj je Može na tako žalosten način napravil konec svojemu življenju.
• • *
Z nekim avtomobilom je bil si^-noči okoli 19. ure prepeljan v mestno bolnišnico 19-letni mehanik Ezio Končnik, stanujoč v Kolonji-Strada nuova št. 23; bil je nevarno ranjen v prsa. Dva moška, ki sta ga spremljala, sta povedala, da si je mladenič malo prej v garaži Miani v ulici M. Buonarotti Št. 14, kjer je bil zaposlen, pognal s samomorilnim namenom z revolverjem kroglo v prsa.
Na vprašanje, zakaj si je stregel po življenju, je Končnik odvrnil, da to že ve njegov oče. Drugega ni hotel povedati.
Zdravnik je ugotovil, da je krogla prodrla mladeniču globoko v prsno duplino in ranila pluČa. Po prvi pomoči je bil samomorilni kandidat sprejet v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je nevarno, vendar imajo zdravniki dobro lipanj e, da mu rešijo življenje. • • *
Radi prepira z možem, s katerim se ne more razumeti, ker je baje zelo siten, je 19-letna Karolina A., stanujoča v ulici S. Francesco, včeraj popoldne hotela skleniti svoje račune z življenjem s tem, da je izpila par požirkov jodove tinkture. Zdravnik rešilne postaj-e,
ki je bil telefonično poklican na lice mesta, ji je izpral želodec in jo s to operacijo rešil iz vsake nevarnosti. Vendar pa je bila A.-ova nato iz previdnosti prepeijana v mestno bolnišnico, kjer si bo v par dneh popolnoma opomogla.
Zapn&čen otrok
Ko se je 31-letna Silvija Poiiak, stanujoča v ulici Solitario St. 25, sinoči okoli 19. ure vračala domov, je našla pred vratmi stanovanja 30-letnega Dominika Caputti, sta-nujočega v prvem nadstropju, v plenice in volnen šai zavitega o-troka moškega spola, starega približno osem dni. Očivldno ga je zapustil tam nekdo, ki se ga je hotel na ta način iznebiti. Poiiako-va je menila, da bo najbolje, če ponese iiajdenčka v mestno bolnišnico. To je tudi storila. Tam so otroka odvili, misleč, da bodo na&li pri njem kako pisanje, na podlagi katerega bi bilo mogoče vsaj deloma pojasniti njegovo skrivnostno usodo. Toda zaman. Po zdravniški preiskavi, pri kateri jo bilo ugotovljeno, da je njegovo zdravstveno stanje izvrstno, je bil mali nebogljene*- oddan v otroško kliniko v ulici Manzoni.
O dogodku je bila obveflfcetia policija, ki je takoj začela poizvedovati po brezsrčni materi. Zdi se, da je otroka zapustila neka mlada ženska, ki jo je Poliakova, vračajoč se domov srečala v veti. Ženska, je kazala kakih 25 let, bila je srednje čokate postave, kostanjevih, kratko pristriženih las, na sebi pa je imela dolg plašfč modre barve z ovratnikom iz kožuh ovi ne. Poliakova je pripomnila, da se je neznanki, ki. je ni videla nikoli prej v tisti hiši, zelo mudilo.
Tržaško sodišče
NI se hotel izseliti.
Včeraj je stal pred sodnim dvorom VI. sekcije tržaškega kazenskega sodišča 27-1 etni Franc Vizin-tin, stanujoč v javnem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi.
Zagovarjati se je imel radi zo-perstavljanja mestnim stražnikom, ki so ga prišli obvestit, da je magistrat sklenil, da mora on v hiše pri Sv. Ani, katere so bile določene za revne brez strehe. Naposled je prišel k njemu mestni stražnik Viktor Bresan in imel s seboj težake in kamijon ter seveda tudi nalog, da izvede prisiljeno izselitev.
Po izjavah tega stražnika se je Visintin odločno zoperstavil delavcem, ki so hoteli naložiti njegove stvari in je stražniku kratkomalo izjavil, da k Sv. Ani ne gre. Pri tem je tudi izustil grožnje, če£, gorje tistemu, ki bi se dotaknil njego-\e°fa pohištva. Seveda je stražnik kljub temu izvršil svojo dolžnost, in to je zopet dalo povod raznim žaljivkam, ki so iz ust obtoženca padale na mestnega stražnika.
Visintin pa pravi, da je na stvari nedolžen. Taji vse grožnje in tudi žaljivke...
Toda priča Maksimiljan Conten-to ootrdi obtožnico v vseh podrobnostih.
Branil je odv. Vidali.
Sodni dvor je obsodil Visintinija na 25 dni zapora in 83 lir globe.
Grožnje s samokresom tn strel v gostilni.
Na zatožni klopi so včeraj sedeli tržiški mesar Ivan Gonzato, Jakob Pelicani in Josip Verzacci, obtoženi nasilnega kratenja osebne svobode in težke grožnje z orožjem.
Po opisu prič in deloma po izjavah obtožencev se je inkriminirani dogodek izvršil približno tako:
V neki gostilni1 je bila 10. okt. pr. 1. popoldne zbrana večja družba veselih pivcev, ki so medsebojno igrali na karte. Med temi je bil mešetar Franc Bertogna. Naenkrat so se vrata gostilne odprla in na vratih se je pojavil mesar Ivan Gonzato, ki je imel v rokah pištolo in zaplical: «Mirno, sicer streljam!« Te svoje besede je povdaril s strelom iz samokresa. Z njim «ta prišla v gostil »o Pelicani in Verzacci, ki sta poskrbela, da se nihče izmed pivcev ni ganil, dočžm je Gonzato stopil k Bertogni in ga povabil na cesto. S težkim srcem mu je Bertogna sledil. Zunaj se je med obema vnel prepir radi stare trgovske zadeve. Ker je Verzacci videl, da je Gonzato precej razburjen in bi se zamogla dogoditi nesreča s pištolo, je skočil med oba in ju skušal pomiriti. Bertogna je med
tem zbežal in tekel naznanit zadevo karabinerjem.
Gonzato taji, da bi bil streljal. Priznava pa, da je grozil s samokresom, to pa radi tega, ker ga je Bertogna vodil za nos v neki trgovski zadevi in tako delal v njegovo Škodo.
Pelicani trdi, da je nedolžen. On je sicer oklofutal Bertogno, toda Bertogna ga radi tega ni tožil.
Verzacci' se Čudi, kako sploh mora on sedeti na zatožni klopi. On je le skušal pomiriti oba nasprotnika. Bertogna na. obravnavi potrdi obtožnico in pravi, da se mu je zdelo, da mu Gonzato grozi s smrtjo. Pelicani ga ni oklofutal, temveč mu dal udarec s pestjo.
Kot priča je zaslišan gostilničar Fabris, ki pove, da je videl Gon-zata vstopiti v gostilno s samokresom v roki in slišal besede: «©o-dite mirni!»
ZasliSan je tudi Šofer Anton Deiuri, ki je vozil usodnega dne vse tri obtožence. Videl je Pelica-nija, ko je udaril Bertogno.
Drugih prič ni.
Branil je vse tri obtožence odr. Giannini. ®	*
Sodni dvor je oprostil Gonzata radi pomanjkanja dokazov in ga glasom druge rubrike obsodil na 3 dni ječe radi protipostavne nošr-nje orožja. Pelicani in Verzacci sta bila popolnoma oproščena.
Večina obravnav na tržaškem kazenskem sodišču je bila včeraj v znak žalosti radi smrti maršala zmage Armanda Diaza prenešena na poznejši čas.
Velikega pokojnika so se spomnili odvetniki v kratkih govorih.
»——...... ■ ■
Vesti z goriškega
Goriške mestne vesti
Gorica ob smrti maršala Dtaasa
Včeraj in predvčerajšnjim so bile v znak žalosti radi 9mrti maršala Diaza razobešene v Gorici žalne zastave. Goriški prefekt in drugi oblastveniki so izrazili telegraf i £nim potom vdovi pok. maršala so žal je. V znak spomina umrlega so bili sinoči v Gorici zaprti vsi kinematografi in se ni vrSila nikjer nobena predstava.
Smrtna kosa
V najlepšem cvetu moških let, ko se je ravno pripravljal, da si ustali stojy življenje, je pljučnica pobrala mladega kozniiniškega Čuvaja Franca Cubeja Bil je eo priljubi j *>a ter je izvrševal svojo službe* v goriških rap^-rih Naj počiva v miru!
Mont prevzel goriško mestno hranilnico
Tudi v Gorici se je mestna hranilnica združila z Montom. Uradi te nove podružnice goriškega Mon-ta se nahajajo od 1. t. m. v ulici Dietro del Castello št. 68. Ekskurzija poljedelcev na vzorčni sejem v Tripolis.
Zveza poljedelcev v Gorici organizira izlet na vzorčni sejem v Tri-polisu. Potovanje bo trajalo od mesta Siracuse na Siciliji dalje 9 dni Poleg obiska na vzorčnem sejmu, se bodo delale iz Tripolisa tudi ekskurzije v notranjost kolonije. Program tega potovanja je sledeč: V pondeljek 26. marca odhod iz mesta Siracusa na Siciliji s parni-kom «Garitoaldi». Od 27. marca do
6.	aprila si bodo izletniki ogledovali Tripolis, sejem ter okolico. Dne
7.	aprila vkrcanje za v Siracuso. Stroški: luksuzni razred lir 1595; I. razred 1345 lir; boljSi drugi razred 920 lir; cenejši drugi razred 775 lir. Kdor bd se želel izleta udeležiti, se «a natančnejše informacije lahko obrne na udruženje poljedelcev.
Predavanje in praktl&ie raje t sadjarstvu
Jutri, v nedeljo, dne 4. marca, se bo vršilo v Sv. Luciji predavanje o racijonalnem sadjarstvu, ki ga bo imel dr. Valfig ob 11. uri dopoldne v prostorih tamošnje ljudske Sole. Popoldne pa se bodo vršile na teoretično predavanje nanašajoče se praktične vajo na sadovnjaku gospoda Merege iz Sv. Lucije.
Že večkrat smo povdarjali, kako pomembno jo za našo poljedelce, ki momentalno preživljajo gospo-dasko krizo, -.estno in sistematično gojenje sadjarstva. Zato toplo
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:
Pajčevina
Roman v Štirih delih
Iz ruščine prevedel I. V-
(28)
Prvi dogodek je bila nezgoda, ki je zadela hišno Anisjo. Ko je šla zvečer v klet po mleko, je v temi padla v podtličje, katerega vrata so bila v tisti uri proti navadi odprta. Nekdo jih je moral odpreti. Le po srečnem naključju se starka ni ubila, toda odrgnila si je roke in noge in se ranila na glavi. Anisja ni še vstala s postelje, ko bi se bil vrtnar Pivovarov skoraj zastrupil s karbolno kislino, ki jo je posrebal namesto vodke. Na nerazumljiv način je prišla strupena tekočina v steklenico, iz katere je navadno pil «Življenjsko vodo«.
Dasi niso mogli priti na sled storilcem^ sta vrtnar in hišna glasno dolžila Nemce, ki so jima £eleii smrt, da bi sami zasedli njih službe. Nista jbotela več o&tati v tem razbojniškem brlogu, kjer
niso Rusi varni Življenja. Na Jurijevo priporočilo sta oba dobila službo v Turovu; Matilda Ferdinandovim pa je vkljub splošnemu neodobravanju in pastorkovi jezi takoj zamenjala Anisjo z M al vino, a Pivovarova z Osvaldom.
Po mnogih težkih prizorih, katerih vzrok so bili zadnji dogodki, se je Jurij skoraj stalno preselil k Valerijanu Petroviču in le redkoma je obiskal očeta. Bivanje v Vsesvjatt&kem mu je postalo tako neznosno, da je sklenil oditi in pustiti do jeseni Milico s pestunjo v stričevi oskrbi.
Nekega večera, malo dni pred svojim nameravanim odhodom, se je Jurij vrnil z lova tako razdražen, da ga je stric nemirno vprašal, kaj se je zgodilo.
— Nič posebnega. Dogodek, ki me je tako razburil, je tukaj docela na mestu, — je odgovoril Jurij ter odložil puško v kot, čepico in lovsko torbo pa na divan. — Jeza in razburjenje pa sta mu tako pretresli Živce, da moram najprej izpiti kozaec vina, predno ti začnem pripovedovati, kaj sem doživel.
Vzel je iz omare steklenico z vinom!, si na-toČil kozarec in ga t dušku izpraznil; nato si Je osvežil glavo s hladno vodo, del a stricem na balkon in si lapalil smotko.
priporočamo, na se naši poljedelci podobnih predavanj in vui številno udeležujejo.
Rojeni, mrtvi In poročeni v Gorici t meseca februarja t. L
V mesecu februarju tega leta je bilo v Gorici 74 rojstev, 63 smrti ter 28 porok. Rojenih je bilo torej 6 več kot mrtvih.
Deček, ki si je pretresel možgane
Ko se, je predvčerajšnjim vozil mali Jofcef Paškulin, star 7 let, doma tz štandreža pri Gorici, s svojim otetom iz Gorice proti domu, je med potjo na vozu nenadoma zgubil ravnotežje ter padel tako nesrečno na tla, da si je pretresel možgane in se močno pobil po obrazu in levi nogi. Prepeljan je bM nato z Zelenim križem v goriško bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se sedaj zdravi. Vendar obstoja kljub občutni rani upanje, da ozdravi.
Zopet granata
Zeleni križ je sinoči prepeljal iz Sv. Martina v goriško občinsko bolnišnico nekega Franca Juga, starega 32 let, iz Volč St. 34. Pri eksploziji neke granate mu je odneslo na roki dva prsta m ga ranilo Se po ostalih delih telesa.
Pričetek zasedanja defeJnc komisije za direktne davke.
Ta četrtek se je slovesno otvorilo zasedanje ciežt'ne komisije za. določevanje direktnih davkov. Predsednik komisije je podprefekt cav. uif. Gaetano An za.
Požar ▼ Vedrijantk v Brdih
Zadnje čase so se po goriški deželi začeli zopet pojavljati vedno pogosteje požari, zlasti so deležna teh nesreč zadnje čase Brda. Tako je zopet pred nekaj dnevi pogorela hiša kmetu Antonu Končutu, staremu 43 let, tz Vedrijana v bližini Kojskega St. 33. Ogenj je nastal radi neprevidnosti, ko je Kon-čutova žena kurila peč. Ogenj, ki ga niso takoj zapazili, je poslopje popolnoma uničil ter povzročil o-krog 40.000 lir škode. Sosedje so sicer takoj prihiteli Kofnčutu na pomoč, toda radi pomanjkanja vode — bližnji vodovod po vojni v tistem kraju Se ni bil popravljen — in pa radi precej močnega vetra ognju niso mogli priti v okom.
ft« dragi požari
Cuje se, da je nekemu Ivanu Dol-maku iz Kozane pred nekaj dnevi pričel goreti hlev in senik. Ogenj se je najbrž zanesel iz dimnika tik hleva stoječe hiše. Hitra pomoč domaČih in sosedov je rešila iz hleva živino. Tudi ogenj so deloma sosedje omejili; in pogasili, tako da Dolmak ne trpi zelo velike škode.
— IMotako je v Dol. Otlitri pred nekaj dnevi prKel goreti kos gozda. Požar je napravil okrog 5000 lir Škode. Baje so orožniki prijeli krivica, ki je ogenj podtaknil ali ga po neprevidnosti povzročil.
Za poradlgo turlstcvstva v goriški pokrajini
Pred nekaj dnevi se je vršil v Cortini d'Ampezzo turistovski kongres, ki je med drugim proučil tudi turistovski položaj na Goriškem in važnost, ki jo ima za turi sto v-stvo goriška pokrajina, zlasti pa gorenja Soška dolina. Sklenilo se je tam na pobudo prometnega ministrstva, da se bo polagala odslej večja pažnja na turistovski razvoj v Gorici in gorenji Soški dolini, kjer so možnosti- za tak razvoj dane in kjer bi večje turistovsko gibanje tudi deželi sami ter tamošnjim krajem prineslo dosti dohodkov in več blagostanja. Bila je tako poverjena avtomobilska družba inž. Ribi & C. iz Gorice, da vpo-stavi z dovoljenjem tržaške Železniške inšpekcije za poletje avtomobilsko progo med Gorico in Trbižem, ki bi služile izključno le v turistovske svrhe. Na ta način bi bilo tako trža£anom kakor tudi vi-demČanom možno v večji meri pose ča ti lepa poletna i?letišča po planinah nad severno Soško dolino. Pa ne sam;o ta kot naše pokrajine, tudi Gorica sama s svojimi zgodovinskimi bojnimi polji, osvežujoči Trnovski gozd s krasnim poletnim izletiščem- na Lokvah, svetovno znana postojnska jama, Redipuglie, kopališče Gradež - vse to so kraji, ki kažejo, da bi se Goriška po vseh geografskih in zgodovinskih činiteliih lahko dvignila v močno turistovsko pokrajino, kateri bi na splošno turizem prinašal 7-ivs-tTiih dohodkov. Tudi poti
/.	T'

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo talno ved, da Je naš dobri soprog, oče, brat in tast
Valentin Pertot
dases zjutraj, ob 4. url, previden s sv. zakramenti, po dolgi in mučat bolezni, v starosti 61. let, mirno v Gospodo preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika le bo rrfil v nedeljo, 4. L m., ob 4. uri popoldne, iz hiie žalosti v Barkovljah it. 358 na domaČe pokopališče. BARKOVLJE, 2. marca 1928.
Cecilija, soptoga.
Josip, Vran, Ivan in Vladfco, sinovi. Ida por. tantala, Morija por. da Favarft, Štefanija, hčere, bra&ta, sasfira, vrni k i
in ostali scrodttfel.	(256)



Potrti po nenadni, težki Izgubi naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znamcem, da je na$ preljubljeni brat
ČubeJ Franc
po kraikl bolezni, previden s sv. zakramenti, umrl danes ob 2 uri pop. v vojaški bolnici v Gorici.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo ob 2. uri pop. Iz vojaike bolnice na mestno pokopališče, GORICA, 2. marca 1928.
Jožef, brat. Emilija, Antonr« por. BreŠan, sestri.
in avtomobilsko zveze so v zadostni meri za ta turistovski povzdig razpletene. Manjkalo je le nekaj pobude, ki jo j-e sedaj turistovski kongres v Cortini d'Ampezzo vsaj v neki meri dal.
BORZNO POROČILO
Trst, 2. marca 1928.
Amsterdam 758-764, Belgija 261.50-216.50, Francija 74.22)4-74.52>4, London 92.15-92.35, Ne\v-York 18.84/4-18.90/4, Španija 316-322, Švica 363-365, Atene 24.75-25.25, Berlin 448.50-464.50, BukareSt 11.37)4-11.77 H, Praga 55.90-56.20, Ogrska 327.50-333.50, Dunaj 263.50-269.50, Zagreb 33.1033.40.
Uradna cena zlata (2. 111.) L 364.64; vojnoodškodninske obvez-nice 78.40._
DAROVI
V počastitev spomina pok. Antona Rupena darujeta g. Gregor in g. Martin Miljevec vsak po 10 lir. Mesto cvetja na grob daruje g. Anton Rupena (Lenar ) lir 10.—.
Pokojniku blag spomini
Darovalcem iskrena hvala!
Naročajte „Etilnosi"
I MALI OGLUŠI |
EJ *	^ -
DEKLICA, IS do 16 letna, poštena, pri-jazna in pridna se sprejme takoj. Sprejme se tudi učenec. Zadnik Josip, pekarna
?29
KAMIJON *Sauer», nosi 4 tonelate, se proda. Sette fontane 80	230
ŠOLA za šivanje in krojenje se bo odprla 5. marca Donda, Trst, Via Lavatoio 5.
231
PU8KA «Hammerles» St 12 se proda. Via ] Roma 23/11.	232
KROMPIR« tolminski, za »ama |c na prodaj pri «Hribu» w Sežani.	204
SEMENSKI KROMPIR «ONEIDA», PRODAJA JAKOB VATOVEC, TRST, VIA TORRE EIANCA 19.	222
MKHANIK, Šofer, idče slufcbe. Na-slov, 2erjal, Rozaol in Valle 672
na
ZLATARJA Attterl Povh
Trat, Vin ftlsuulm 4« kupuje krone po l"37 Fonravlja in predaja zlatentno.
ZDRAVNIK

ordinira v Trstu Via S. Lazzaro 23/11
(aravtn kavarne Roma) od 10.30 do 13
V Kabražini ortif&a s® miM
od 14—18 (na lastnem domu)
AVTOMOBILSKA ŠOLA
Trst, Via Coroneo 39
Od 3. t. m. vpisovanje za tečaj stane od L 100.— naprej, z zajamčenim patentom stane L 250 —, s hrano In stanovanjem L 350.—.
Poučuje se v Italijanskem, slovenskem, nemškem In ogrskem jeziku.
Poseben tečaj za PazJn zač.te 3. mar< i v gostilni Xervo d'oro". V Buzetu od \ do 6. marca v gostiln'« Fontana .(23 )

ZOBOZDRAVNIK TRST
m S. LflZZURD 23, II.
Ortopedični zavod A. ZECCHl TORINO - V2a Roma 31 I. ti. - TORINO
Aparat	preprečuje napredovanje
Ozdravljenec v Trstu:
Bolan sem bil na klil že več let in sem že obitpsl. Poskusil sem različne paac, a nisem do;egel nikakegs u peha. Po sreči sem mogel poskusiti posebni aparat Zecchi, ki mi je povrnil pr:j5nje zdravje. Čutim sc vsled tega dolžnega., da javno in povsod to izjavim, ker sem res dobro potrosi! svoj denar.
PIAZZA ANTON. Trst. Via Galvani 3.
VAŽNO. VsfeeS mnogih pcv^rsiev&nj, naznanjamo, da bo dajal	ZE'CHI oscb.no vsa po|as«iia v sladkih
mestih in dnevih:
TRSTi sreda 7. in četrtek 8. marca .Hotel Moncenteio'. PuSa: petek 9. in sobota 10. marca rHotel Minniare-. Eusot: nedelja 11. marca .Hotel Al!a Fontana". Slafca: pondeljek 12. in torek 13 marca .Ho:el Riviera1-. Gerica: sreda 14. in četrtek 15. marca .Hotel Ance'.o d'o
oro".
(237)
—	No, dra#i prijatelj, nestrpno pričakujem tvojo povest, — je rekel Valerijan Petrovič, ko je videl, kako nečak molče kadi in buli v praznino-
—	Morda me boš gTajal, toda moram ti reči, da se nism imel v oblasti, — je začel Jurij, ter Sel z roko preko čela. — Nič za to. Zgodilo pa se je tole. Spočetka sem lovil, toda nisem imel sreče: divjačine je bilo malo; okrog" enajste sem bil podieno truden. Ker sem bil v bližini Qku-lovke, sem sklenil stopiti k starešini, da se odpočijem. Vas je bila skoraj prazna, ljudstvo je delalo na polju, starešino pa sem srečal nedaleč od njegove hiše. Takoj sem zapazil na njem iz-premembo: zelo se je postaral in shujčal. Rekel sem mu, da se bom pri njem nekoliko odpočil in izpil kozarec gostega m!leka. Odgovoril mi je z ubitim glasom:
—	Izvoli v vrt, gospod. Tja ti vse prinesem, v kočo te ne vabim; tam je malo veselja zdaj.
Njegov glas me je še bolj presenetil, zato sem ga vprašal, kaj se mu je pripetilo. Žalosten mi je začel pripovedovati, da se je pred kakima dvema letoma naselil v vasi nor kovač — zagrizen dtundist. ki le vse ljudi nadlegoval s svo-
jimi spletkami, z izpreobrnjevanjem h krivu-verstvu in bogoskrunskimi govori. Zaradi lega so občinarji sklenili, da ga odstranijo in so celo na zborovanju napravili tozadevni sklep, toda niso mogli udejstviti sklepa, ker so se oblastnije, in zdi se da celo sam gubernator, upirali temu, češ, da imajo kmetska zborovanja pravico izgnati samo svoje sovaščane, nikakor pa tujcev, ki so se priselili k njim.
_Kakšen nezmisel! To je ravno tako, kakor
če dovoliš rodbini, da sme odstraniti svoje člane*, istočasno pa ji prepoveš, da ne sme izgnati pocestnega tata, ki se je vkradel v hišo, — je rekel Valerijan Petrovič.
— Glupo ali pametno, tako je. Posledica tega je bila, da je tisti kovač, Strus, okuiil s svojimi nauki nemajhno Število prebivalcev, a medi njimi starešinovo ženo, sestro, hčer in zeta. Ravno v tistem hipu je bila vsa družba zbrana pri verskih vajah, katerim je predsedoval kovač. Jjuc sem se zavzel in izrazil svoje začudenje Teven-tiju, da dovoljuje kaj takega v srcoji hiši, najveC pa me je presenetilo to, da je kovač imel čas ob delavniku. Na to mi je starec ogorčeno odgovoril: