Političen list za slovenski narod.
r« F*ltl »nJeauB T«lj»: Z» oelo leto predplačan 15 »Id., la pol leta 8 fld., ta četrt leta
4 fld., za en mesee 1 fld. 40 kr. J ^■inlstnelji prejeman relJU; Z» celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., la četrt leta I fld., za en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Htroinino prejema opravništvo (adminiitracija) in ekspedicija, Semeniške ulic« št. 2, II 28
Kananilk (igrati) le iprejemajo in velji trirtopna petit-vr«ta: 8 kr., če se tiska enkrat; 18 kr ce se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Bokopi«! se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredniitro je v Semeniških alieah h. št. 2, L, 17.
Iihaja T»ak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob *',6. uri popoludne.
^tev. 30.
V Ljubljani, v četrtek 13. februvarija 1890.
Letnilt
Odgovor e. g. Gregorju FJnspie-lerju, lastniku
v 27. številki smo pisali: ^Mir" je odgovarjal ,Soči" povsem dobro, a naša misel je, da ni njegova naloga, vtikati se v take prepire. On naj budi narodno zavest, posebno na Koroškem, in se poteguje za pravice slovenskega ljudstva, in rodoljubje ga bodo radi podpirali. Ce pa se bode vtikal v take prepire zunaj Koroške, o katerih ni treba vedeti njegovim bralcem, škodil si bode več, nego koristil."
Na te gotovo mirne in nepristranske besede je čast. gosp. Gregor Einspieler, lastnik „Mira', v zadnji številki tega lista objavil dolg in popolnoma nepotreben, na mnogih mestih celo neumesten odgovor. Ko smo včeraj prečitali vso filipiko proti Hoteboru, mislih smo, in povsem opravičeno: Gospod je šel la druge po kostanj v žerjavico, ker je zgrešil pravi naslov.
Niti besedice bi ne odgovorili na ta neosnovani napad, ker je res „žalostno, da se moramo boriti celo s prijatelji in somišljeniki". Ker pa je včeraj ,Slovenski Narod" z vso slastjo ponatisnil „Mirov" odgovor, ne smemo molčati.
Ali smo hoteli biti z onim dobrim svetom komu protektorji ali celo „hofmeistri" ? To nam še nikdar ni hodilo na misel. Hoteli smo reči: Nepozabni prvoboritelj in oče koroških Slovencev, pokojni Andrej Einspieler, je ustanovil za koroške sobrate pre-potrebni in koristni list „Mir', da bi budil med svojimi ožjimi sorojaki narodno zavest ter jih poučeval, da so kot verni Slovenci tudi avstrijski državljani; imajo kot taki tedaj tudi svoje naravne, božje in državljanske pravice. Torej posebno na Koroškem, — rekli smo, — je nerazorano polje, na katerem naj bi delal nMir" in se potezal za pravice slovenskega ljudstva. V ta namen, in to je naravno, naj bi „Mir" svojim bralcem, katerim je v prvi vrsti namenjen, tudi prinašal poročila iz vseh slovenskih pokrajin o narodnem gibanji, lepih slavnostih, vspehih in sploh stvaržh, ki morejo po-
učevati naše koroške sorojake, da tostran Karavank žive njihovi bratje po veri in krvi, ki ž njimi čutijo in jim skušajo pomagati do boljše bodočnosti. AH pa je potrebno in koristno, da so priprosti koroški Slovenci poučeni tudi o takih prepirih, kakor je bil zadnji glede slovenskih društev in izjav, o tem smo mi dvomili v prepričanji, da jim utegne to le ohladiti zanimanje za narodna društva. Mi čast. g. Gregorju Einspielerju in drugim voditeljem na Koroškem nismo ničesa narekavali, niti ukazovali, ker sami bolje poznajo koroške razmere od nas.
Tako je „Slov. Gospodar" gotovo med prvimi slovenskimi političnimi listi, in vendar nismo zasledili, da bi se vtikal v ta prepir, ker se mu to gotovo zdi nepotrebno za njegovo nalogo, katero dobro umeje. In tako željo za prihodnjost smo izrazih gled^ „Mira", ob jednem pa priznali, da je odgovarjal „Soči" povsem dobro.
Ali so torej opravičeni priimki, kot: ošabnost, protektor, mladost itd.? Jako neumesten pa je v odgovoru č. g. Gr. Einspielerja odstavek o narodnih društvih. Naj blagovoljno prečita II. in III. članek ,Več luči" in uvidel bode, da smo glede narodnih društev ž njim jednakih mislij, ne da bi mi pri njem iskali pouka. Ko smo zapisali: „Indocti discant . . gotovo nismo mislili rodoljubov, ki se več pečajo s politiko, temveč ono vrsto sorojakov, ki ne utegnejo ali nimajo prilike, čitati več hstov; tem smo hoteli s svojega stališča pojasniti prepir, a nikomur ne vsiljevati svojih nazorov.
Naposled ne moremo zamolčati, da je ravno „Mir" napadal naš list povodom verske šole in ljubljanske volitve, iz česar sklepamo, da je neka tajna zveza z „Narodom", ki s takim veseljem ponatiskuje napade proti nam. Radi tega pa celovških gospodov ne zavidamo. To je naša zadnja beseda o tem predmetu.	H o teb o r.
i\ekaj idej.
(Konec.)
St. Jasnejšega dokaza za svojo trditev ne morem navesti. — Eminentno pohtične važnosti so tedaj
ideje, katere izraža okrožnic«, in katere smo do sedaj razvijali. Tudi govori okrožnica o dveh sredstvih, ki ste brezpogojno potrebni v dosego namena, da, potrebni celo, predno se sploh prične vsako delovanje. Prvo sredstvo je „edinost", drugo ,pokorščina". — Katoličanje v pravi pokorščini svojim vrhovnim pastirjem, zedinjeni ž njimi in med seboj, bi bili kakor „vrejena bojna četa", pred katero bi se treslo nasprotnikov krdelo. — A ne bo se treslo, dokler ne bo edinosti. In edinosti ne bo, dokler ne bo pokorščine.
Zato z vso silo nasprotniki, ki so bih že zdav-nej previdnejši nego „otroci luči", kolonizujejo duha odpornosti, duha negacije, duha minusov, svojega duha med katoliško družino. — Javno, pe časopisih, ki se danes bero, jutri pa proč vržejo, presojajo se škofje iu grde, presoja se sv. Očeta posvečena oblast in zaničuje! Seveda, kdor vidi v škofovi osebi samo birokrata, kakoršen je morda sam, kdor ne ve, da je škof od Boga postavljeni čuvaj resnice, katerega je »sveti Duh postavil, da vlada cerkev Božjo" (Act. XX. 28), s temi se na dii mnogo govoriti. Le prosili bi jih, naj bodo dosledni in naj zato se odločno izreko proti vsem 'čkofom, naj si že imajo po njihovem smislu to ali ono misijo. Prav tisto misijo, kakor jo je imel raš rajni Slomšekblaženega spomina, kakor jo ima Strossmajer, kakor jo ima, recimo: kološki nadškof, ima jo vsak: živeti, delovati in umreti, če je treba za večne resnice krščanstva, za sveto Cerkev. — Ravno tako je ta uporni duh napačen in osnovno nasproten duhu sv. Cerkve, ki se javlja v zahrbtnem obiranji, v glasnem kričanji in novejši čas tudi v pobijanji oken in nenaprcšenem barvanji sten, kakor tudi niso cerkvene — zaupnice škofom. Skof ima zaupnico pri Bogu; dal mu jo je sv. Oče in kakor mu je razen njega nobeden vzeti ne more,
') Slomšek bi v naših razmerah tudi marsikako trjo rekel. Kdor ne veruje, naj bere njegove spise. Tako tudi Strossmayer! Za vzgled prebereš lahko njegovo okrožnico (postno) 1. 1887 proti Spevcu. — In čast Speveu: on je dosleden tudi v govorjenji!
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.)
(Dalje.)
Slednjič izvrševalec visokih del narodnega mnenja in zastavljenec ljudske pravice oba skupaj okobelj na Robespierru zasopljenem, potrtem, polomljenem in zmršenem prideta mogočno v mesto. Mimogredoči ju radovedno gledajo. Gavarda je poznalo vse mesto; povprašujejo, kaj pomeni nova ta neumnost barvarskega umetnika, ki je hipoma postal stotnik. Gavard in njegov jetnik se naposled ustavita pred prefekturno palačo; neki gardist, ki je bil ravno v službi, pelje konja v konjarno; stotnik pa pelje ubogega župana pred prefekta Esquirosa. Ta ni ničesa vedel o vsej zadevi; in kar je posebej pomniti, naš junak še tikal ni prefekta.
^Državljan, prokonzul repubhke," — mu govori, — »izročam v Vaše neoskruiyene roke bivšega sep-temskega župana, ki se imenuje poljedelca, pa v resnici nič druzega ni, kot pomagač cesarstva in pruski agent. Zgrabljen je bil ravno v hudodelstvu, ko je delal zaroto za mir in se skušal ustavljati
vojski do zadnjega, kakor žele vsa naša domoljubna srca. Njegova parlamentarna nedotakljivost mu je bila odvzeta danes dopoludne ob deveti uri; pekoča vest ljudstva, katerega upravitelj je bil, mu je raztrgala občinsko šarpo, katere se je storil nevrednega s svojimi malopridnostmi. Septemes so ga izročile meni v varstvo, in jaz seifl ga pripeljal Vara, da prejme v štiriindvajsetih urah kazen za svoja hudodelstva. Vendar pa moram pričati njemu v polaj-šanje, da potem, ko je bil prijet, kazal se je iz-gledno pokornega, in še celo dobrega domoljuba; pil je na Vaše zdravje, da ne naštevam druzega. Vi, državljan, prokonzul repubhke, razsodite, če ta verna podložnost more služiti kot olajševalna okoH-ščina jetniku tu vklenjenemu."
Esquiros, vajen takih pustolovstev, pokliče takoj poveljnika-mešetarja Matherona, da reši to uganko; kajti septemski župan, ne vajen afriškemu champo-reauiu, in poleg tega še močno prevzet zaradi svojega težavnega položaja, nikakor ni mogel pojasniti stvari.	•
Matheron pride; reč se pojasni.
Esquiros, ki je pokhcal vse vrage, da bi vzeli gardnega stotnika, ošteje ga krepko in ukaže dati prostost svojemu jetniku.
„Prav dobro, državljan-prokonzul," — odgovori Gavard; — „tisti trenotek, ko je krivični nedolžen, izroči se svoji družini, ki joka za njim. Republika je veledušna. Pravična je pred vsem drugim in brani slepca in siroto. Živela republika!"
Nato mojster Gavard objame septemskega župana, roti ga, naj se nič več ne meni za črni strup krvavega obrekovanja; d4 osedlati drugega konja, iu sprejemši za hrbet bivšega jetnika, pelje ga zmagoslavno nazaj v Septemes.
To pot pa, mesto da pijeta zdravice, obedovala sta pri Saint-Antonu poleg Viste. Oba popotnika sta bila lačna. A župan je plačal obed.
Ko dovršita to epično potovanje, stotnik Gavard z višine svojega sedeža nagovori vaščane, ki so postajali bolj in bolj preplašeni, s temi besedami:
„Septemci! Pripeljal sem nazaj med Vas krepostnega magistrata, ki je čast Vaše delavno občine. Obtožen groznih hudobij, je zmagovito dokazal domoljubno nedolžnost svojega repubhkanskega srca . . . Državljani, ta zaslužni vzgled Vam bodi v poduk . . . Francija, v boju s tujcem, gleda na Vas. Ne izdajte zaupanje republike, ki Vam je mati. Ponavljajte svojim otrokom in svojih otrok pravnukom, da meščanska garda v Marseille z eno roko drži meč
tako mu je tudi ne more nobeden dati. Iz drugih, manjših, nižjih nagibov storjene, pa so najmanj ne-moške, če ne več!
Tedaj preosnovati se moramo v duhu prave pokorščine, v duhu ljubezni proti svojim višjim pastirjem in tako bomo od njih dobili duha edinosti. .Bodite pokorni škofa, kakor je bil Jezus Kristus Očetu", učil je že v prvem stoletji krščanstva sveti Ignacij (Ep. ad Smyrn. c. 8). V 19. velja še ravno tisto. Kdor ne more poj miti prave pokorščine, ne more pojmiti sestave sv. Cerkve in svoj živ dan ne bo razumel 17. poglavja sv. Janeza, učenca Gospodovega, ki se je na prsih Kristusovih učil pravih idej o sveti Cerkvi. Vrsta 11., vrsta 21., 22. in 23. so kakor v obče celo poglavje slavospev, katerega kontrapunkt, katerega vedno povračajoči se akord, je: Edinost v pravi ljubezni. Pogoj k temu pa je brez ugovora: pokorščina. —
Naša meditacija, kakor bi kdo utegnil imenovati ta spisek, je tedaj dokončana. Dokazano je pa tudi, da je političnega pomena, da tedaj .Slovenec" še ne spada v nabožno slovstvo, ko jo je vsprejel. Tudi se vidi, da bi ne škodilo češče se lotiti kake takove meditacije. Pisatelj in bralec si marsikaj razjasni in ve, kako ima ceniti one, ki se že dlje časa bore za prave ideje. Ve, kako lahko je dobiti popolnoma napačni pojem o sv. Cerkvi, kako težko ga popraviti, kako težko sleči človeka 19. stoletja, tedaj .novega" človeka. Čast in slava jim — možčm, ki pripravljajo pot solncu resnice. Kakor dokazi slepčevi, da ni solnca, ker ga ne vidi, ne uničijo solnca samega, tako se tudi zastonj trudijo vitezi minusov utajiti neskončni plus človeštva — milost Božjo v odrešenji pridobljeno in v sveti Cerkvi naloženo. Slepcev zanikanja, in bodi jih legijon, se ne bojimo. Solnce resnice stoji, sveti in greje, če tudi oko slep-čevo ne gleda vii-nje. — Zato živeli junaci, ki so 'tudi pri nas, vzlasti v novejšem času z bistrim očesom ugledali nevarnost in z vsemi silami velikega, izobraženega duha prihiteli Božjej stvari na pomoč.
In odkod vse te .ideje"? — Iz okrožnice so povzete; slab poskus so razgaliti jasneje in utrditi njene vodilne misli. A ideje te so stareje, nego okrožnica, stareje nego mi, ki se učimo iz nje. V svojem bistvu so vse v starem zakoniku, ki ga zna na pamet starka z bohinjskih gora, dete v zadnji zakotni vasici, da tudi polu-nagi Matok ob Zam-besiju, tudi divjak-Indijan v pragozdih ameriških, katerega pa osvetljenci našega veka nočejo poznati. Ime je temu zakoniku: katekizem. — Tega je treba novemu svetu, sicer se lahko prigodi njegovi omiki to, kar se je zgodilo mogočnemu kraljestvu Eamzesa II., ali Asirca junaka Sargona, o katerih le še mrtvo kamenje priča, da sta živela in caro-vala. Omika obeh kraljestev leži v prahu in raztrgani Beduin je nevredni dedič zemlje, na kateri je stala zibelka omiki človeštva. Podrl ju je kamen z gore (Dan. 2, 45). In da je ta kamen še ravno tiste sile, uči Kristus sam (Mat. 21, 44): ^Mi cectderii SMj)er lapidem istum, confringetur: supcr qtiem vero ceciderit, conteret mm. Grško-rimsko omiko pa so podedovali narodje, ki so ob času najvišjega cvetu faraonskega in asirskega kraljestva še živeli na polu divje v svojih gozdovih. Ce je ne bodo po-
stali vredneji, čaka j'h usoda, kakeršnih je že brez števila zapisanih v zgodovini človeštva. Ne bojimo se teh posledic. S sv. Cerkvijo živimo iu zmagujemo. Saj je ona sveto mesto živega Boga, hčerka Božja na zemlji, ki romajoč po zemlji tudi od svoje strani ljudi za Boga vzgojuje in jih vodi k blaženosti v nebesih (okrožnica). Prilepi se jezik mojemu n^besu, desna moja mi odpadi, če kedaj pozabim nate, sv. Cerkev katoliška (Pslm. 130.) Črna si zarad bolečin zunanjih, a znotraj krasna, kakor šotorišča Gedarska, kakor pokrivala Salomonova! Kako lepe so stopnje tvoje, knežja hči! Kako mila in dična si, kraljica, stoječa kralju ob desni! Drevo življenja vspeva v tebi in oživlja te reka žive vode; vsak dan rodiš svoj sad in perje, s katerim ozdravljaš narode! (Num. 24, 5.6. Cant. 1, 4. Pa. 44, 10, cf. Sehouppe, Elementa theologiae dogmaticae, Parisiis e. 18. — t. I. str. 203 in 204.) — Ozdravi še nas, mladi, čili narod Slove-nov! In s tem končam!
dolžnosti in z drugo tehtnico pravice . . . Sprejmite od te garde brez strahu in brez graje svojega spoštovanega župana; skazujte temu vzglednemu magistratu vso dolžno čast; zapišite na pročelje občinske hiše v Septemes njegovo spoštovano ime z zlatimi črkami, da se ohrani plameneče in žareče do naj-poznejšega potomstva. Živela republika!"
Ne morem Vas zagotoviti, da bi bil od besede do besede natančno zapisal govor stotnika Gavarda; vendar če bi bila kaka majhna razlika v besedi, je to vsekako nepomenljivo. Kar pa se tiče pustolovstva samega. Vam jamčim njeno popolno resničnost, tako ujetničenje in pretirano domišljave nagibe, kakor tudi dvojno pot meščanskega barvarja, za hrbtom imajoč jetnika in slednjič kozarčke champoreaux-a.
Po tej dogodbici se more soditi o pretorijanski gardi prokonsula Esquirosa. In dogodba septemškega župana bila je le junaško-smešna odiseja; pa ni bilo vedno tako. Meščani imajo na vesti dolgo vrsto drugih dejanj, ki so provzročila splošno nevoljo nad Marseille-om.
Ob podanju Metza navstala je na jugu kakor po vsej drugi Franciji splošna nevolja, katero so prevratniki znali porabiti v svoj prid. (Dalje sledi.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 13. februarija. ;Kotrau}e dežel«.
ČeSko-nemSka sprava. .Hlas Naroda" poroča, da je dobil dr. Rieger poziv, da bi imenoval dva zaupna moža v komisijo, katera naj bi se posvetovala o novi razdelitvi Češke v sodnijske okraje. Enak poziv je pa prejel bržkone tudi dr. Schmejkal.
Galicija. Gališka finančna oblastva so dobila ukaz, naj ministerstvu hitro naznanijo vse zaostale davke v onih okrajih, kjer je največje pomanjkanje, da se jim bodo mogli znižati davki.
Tnamje držare.
Bolgarija. Iz Sofije se p^oroča, da se še le zdaj spominjajo, da se je z majorjem Panico ravnalo kakor z možem, ki bi že davno ne smel imeti nobenega zaupanja glede vojaštva. Panico imel je vsakdo, ki ga je do dobra poznal, za klativiteza. Da bi se priljubil ljudstvu, p9skušal je vse v svoji nenasitni častilakomnosti. Že kot častnik uganjal je različne burke in nespodobnosti, radi česar je bil tudi že večkrat strahovan. On sam pa poviševal se je vedno in se hvalisal, da si je za zedinjenje pridobil največje zasluge. Razven Macedoncev pa ga ni nikdo kaj cenil, a ti bili so ljudje njegove vrste, saj jednako se pdri. Ti pritepuhi pokazali so že v zadnji vojni, kako opravilo še najbolj umejo. S takimi klateži pa se ne dd ravnati kakor bi hotel, kar je najbolje Panica sam izkušal. Tako je prišlo, da so s Panico zaprli doKaj Macedoncev, ki se štejejo k boljši vrsti človeške družbe. Mej temi je vsekako Risov. Komaj iz ječe prišedši, v katero so ga bili potisnili radi razžaljenja vlade, prišel je zopet v stisko v zvezi z majorjem Panico. Arnavdov je enakih načel, kakor njegov drug Risov — .Pol. Corr." poroča iz Sofije, da Panica ni mislil umoriti princa Ferdinanda, temveč le odstraniti ga. Sklenil pa je bil usmrtiti ministra Stambulova in Mutkurova. Polkovnik Nikolajev in major Paprikov nista bila zaveznika zarotnikov. Panica in njegovi pristaši pa niso še usmrčeni, kakor so mnogi listi krivo poročali. Le častniška znamenja so jim odvzeli, ker so zatoženi veleizdajstva. Da se izreče huda razsodba nad njimi, je pač umevno. Stambulov pa ne govori, — kakor poroča .N. Fr. Pr." — ničesar o Panici. Rekel je tudi drugim ministrom, da noče podrobnosti] zadnjih dogodkov več omenjati, dokler ne preteče preiskava.
Francija. Iz Pariza poroča .Pol. Corr.", da se hoče Francija vdeležiti konference glede delavskega vprašanja, ako se velevlasti vjemajo z izjavo nemškega cesarja, vendar si je pridržala besedo o tem. Ogibati pa se hoče vlada francoska, da bi rešila delavsko vprašanje v liberalnem in demokratskem zmislu. „N. Fr. ^^r." poroča iz Pariza, da je svetoval zdravnik dr. Mace princu Orleanskemu pismeno, kako bi postal vojak, ako je to njegova resna volja. Princ Orleanski pobira baje korake avstrijskega nadvojvode Ivana, hoteč odpovedati se vsem pravicam vladarske hiše in postati popolnoma francoski podložnik. — Senator Challemel-Lacour 'imel je govor v Marselju, v katerem je poudarjal, da se morajo kupčijske pogodbe ponoviti, ker branijo domačo industrijo proti vsaki prenaredbi. Gled^ države same rekel je govornik: .Hudi, neizogibni časi nam prete; pripravljeni moramo vedno biti ter vedeti za vsak korak, ki ga naredimo, da bode pri tem omahovanji zaveznih držav naš obstanek vedno zagotovljen. Vsakako odločili smo se, ne prenagliti se v prihodnje glede vojne, ki nas utegne popolnoma brezskrbne iznenaditi.
Italija. V zbornici rekel je Crispi, da se bode pogodba z Negušem, ki ne nalaga državi nikakih finančnih stroškov, parlamentu predložila. Ta pogodba ima jako dobre posledice za Italijo in bode več prinesla, kakor je kdo utegnil pričakovati.
Španija. Vojvoda Seviljski bil je radi nepokorščin« in Inijskanja vojakov obsojen na dolgotrajni zapor, katerega je kraljica španska zamenila
s pregnanstvom. Vojvoda Seviljski pa je pisal kraljici za časa bolezni mladega kraljiča pismo, radi katerega ga je sedaj pomilostila.
Švica. Iz Berne se poroča, da se bode Italija vdeležila konference delavskega vprašanja.
Izvirni dopisi.
Iz Vel. Lašč, 11. februvarija. (Dolenjska železnica.) Komur je znana zgodovina dolenjske železnice, kdor spoznd njeno važnost za Dolenjsko, kogar zanima to vitalno vprašanje sedanjega časa, vsak tak je prihitel pač z veseljem 9. t. m. v VeL Lašče, kamor nas je povabil blagorodni gospod državni in deželni poslanec profesor Fr. Šuklje. Vkljub nenadnemu poročilu zbralo se je obilno število okrajne inteligence in posestnikov, katere osobito zadeva ta železniška proga. Okrog 5. ure stopi mej nas gospod poslanec, ki smo ga že željno pričakovali. Po kratkem oddihljeji vstane in govori blizo tako-le:
častiti gospodje in spoštovani možje! Ne za zabavo prišel sem danes do vas: težko sem se odtrgal od poslov državnega zbora, koder se prereše-tavajo zdaj tako važne zadeve. Jedino vprašanje dolenjske železnice me je prignalo z Dunaja. To moramo dobiti. Kakega pomena je železnica, spoznamo lahko, ako pomislimo, da kraj, ki nima železnice, ne more tekmovati z drugimi kraji, ki imajo železnice. Kdor se vozi n. pr. s pošto, stane ga pot iz Ljubljane do Kočevja 7, 8 do 10 gld.; z železnico bi ga stala 70—80 kr. Promet je torej večji, koder je železnica. — To veljd tem bolje o tovornem prometu. Železnica vozi 3—4krat ceneje nego tovornik. Dva stara stota premoga pripeljala bi se iz Kočevja v Ljubljano za 35 kr. In tarife železniške se še znižujejo. Vozniki pa potrebujejo dandanes še več nego nekdaj. Kjer železnice ni. tudi ne more biti prometa z blagom. Prodaja blaga je vedno slabejša. Kdo bi si bil mislil pred desetimi leti, da bode les iz Galicije tekmoval v Trstu z našim blagom? Vse to stori železnica. Dandanes prospevajo kraji, ki imajo bogato obrt. Tovarne pa potrebujejo ceno gorivo. Koliko bi se lahko spečalo kočevskega premoga (tri milijone meterskih centov na leto)? In na Dolenjskem danes ni skoro nič z obrtjo. Še tisto malo obrti je šlo rakom žvižgat. Le na Krki še fužine malo životarijo.
Dolžnost je torej vsakega ljudskega poslanca, da skrbi za materijalno vprašanje. Vedno intenzivneje zahtevamo dolenjsko železnico. 25 let se že potezamo zd-njo, a ni šlo. Marsikdo je že obupal nad tem podjetjem. Toda mi poslanci se nismo dali preplašiti. In jaz sem prišel danes k vam kot pooblaščenec vseh slovenskih poslancev. Zakaj ravno zdaj je tako ugoden trenotek, kakor še nikdar. Vzrok tiči v denarnem položaji. Državnega proračuna deficit se je vsaj nekoliko odpravil. Ne morem in ne smem vsega podrobno razvijati, a pooblaščen sem dati vam zagotovilo, pozitivno obljubo, da bodemo mogli v teku tega leta, morda še to spomlad izročiti načrt dolenjske železnice državnemu zboru. Konsorcij me je naprosil, da stopim pred vas in razodenem, da pojde železnica iz Ljubljane do Novega Mesta. Na Grosupljem pa se odtrga proga in pojde skozi račensko dolino v dobrepoljsko mimo sv. Antona do Vel. Lašč in odtod v Kočevje. Proračun za železnico se je določil na 9 milijonov. Ako vzamemo okroglo število 10 milijonov, tedaj bode treba vzeti polovico tega na posodo. Dežela bi dala 4 milijone; a tudi od drugih interesentov pričakuje ministerstvo, koliko bi bili pripravljeni žrtvovati? Kaj se torej pričakuje od nas? (Konec sledi.)
Iz Prage, dne 9. februvarija. (Prvi korakdo sprave. — Dve akademiji. — .Matice školskd". — Naše pisateljstvo. — Tone Pust t-)
Pravosodni minister Schonborn se je po-brinil z izvajanjem dunajskih dogovorov, v kolikor to zadeva državno upravo. Dne 3. t. m., kakor znano, izdal je dve naredbi; prva obseza premeno sodne organizacije na češkem, druga pa nameščenje svetniških in uradniških služb pri nadsodišču v Pragi, pri sodiščih prve stolice in pri državnih zastopništvih itd. Obe naredbi popolnem pojasnjujete češkonemško poravnanje in se povsem ujemate z dunajskimi konferenčnimi dogovori. Osobito druga naredba, s kojo i se premeni v istini jezikovna naredba iz 1. 1880., je jako prospešna za — Nemce. V nji se zahteva od vseh sodnih uradnikov na češkem znanje nemščine, nasprotno se pa znanje Češkega jezika mnogim odpušča. Narodne manjšine po okrajih podrejene so
svojim protivaikom: nemšice češkim in češke nemškim.
V	obče nimajo vsi dunajski dogovori vkupe toli pomena in važnosti, kakor naredba pravosodnega ministra z dne 3. t. m.
Zanimiv je tudi razgovor dopisnika „New York Heralda" z ministerskim predsednikom. Grof Taaffe je rekel: „Da povsem umejemo češko vprašanje, ne smemo zabiti, da je češka kraljestvo s pravicami in privilegiji, ki so soglasno stoletja v veljavi in koja je habsburški rod vedno ohranil. Takih odnošajev ni po druzih deželah. Pri poskusih v odstra-njenje narodnostnih sporov na Moravskem, Šleskem, Stirskem, Koroškem itd. bode vlada izvrševala politiko prospehov, to je politiko oportunizma in užitečnosti. V nadaljevanji dela sprave je želja moja, da zadovoljim kolikor možno največ podanikov Nj. Veličanstva in zap reči m tlačenje manjšin.
V	naši konstitucijski in liberalni državi namerjamo pokazati, da hočemo vladati našim Nemcem, čehom, Poljakom, Slovencem, Lahom itd. s temi oziri na osebno in versko svobodo, gled4 deželnih pravic in narodov, kakor vaša zavezna vlada v Washingtonn vlada svoje dežele na severu in jugu, iztoku in zapadu."
Z najvišjim odlokom z dne 23. januvarija je potrdil cesar ustanovitev češke akademije za vedo, slovesnost in umeteljnost v Pragi, istotako njena pravila ter jej vrhu tega podaril še sam iz zasebnega imenja 20.000 gold. Pokrovitelj akademije je cesarjev brat, nadvojvoda Karol Ljudevit. Vsled tega je češkemu narodu zagotovljeno središče v gojitev vede v najvišjih njenih ciljih in slojevih, in s tem bode češka umeteljnost postavljena na tisto visoko stopinjo poleg prvih svetovnih narodov. Ta želja se je torej uresničila, kojo so neprestano negovali odlični češki učenjaki, kakor Palacky, iizijolog Purkjnž in drugi. Hvala za to pa gre v prvi vrsti našemu vladarju, hvala nevenljiva zlasti plemenitemu mecenu, ki je daroval v to svrho 200.000 gld., iu hvala tudi deželnemu zbo: ii, da se je to delo po tolikih letih obistinilo. Bog daj, da bi iz tega zavoda pohajalo mnogo slave iu sreče češkemu narodu I
A poleg te akademije naj izpregovorim nekaj o Strakovi akademiji. Grof Janez Peter Straka osnoval je koncem 17. stoletja rodbinski fidejkomis iz treh veleposestev v tem zmislu, da se po izmretji rodu založi iz teh posestev akademija za uboge plemiče češke narodnosti. Leta 1720. umrl je v Pragi brez otrok. Poslednji tega rodu bil je grof Vacl. Adam Straka z Nedabjiic, koji je pro-minol 1. 1771. Nato je pripal fidejkomis Strakovski napominanemu namenu; doslej so se podeljevale znanim samo štipendije, založenje akademije se je pa vedno odkladalo. Imenje Strakovo upravlja deželni odbor ter broji milijone in milijone. Te dni se je osnoval kuratorij tej akademiji, koja bode vsled ukrepa dež. zbora zgrajena na zemljišči bivšega jezuvitskega vrta, in sicer je cesar imenoval predsednikom grofa Bih. Klam-Martinica; dalje še zasedajo v kuratoriji škof Schwarz, knez Oettingen-Wallerstein, dr. Ott, c. kr. univerzitetni profesor in gymn. vodja Walter.
Osrednja »Matice školska" stopa letos v 10. leto svojega obstoja. Ko se je 1. 1880. založil ponemčevalni »Schulverein" , skleniH so nekateri češki rodoljubi temu društvu v bran postaviti svoje šolsko društvo; dne 15. novembra 1. 1880. potrjena so bila pravila »Ustfedni Matice školsk^" in meseca decembra pričela je „Matica šolska" svoje plodo-nosno delovanje. Od te dobe je daroval narod nad poldrugi milijon »Matici" ter si pridobil gmotnih vspehov, toda treba še mnogo izvršiti, kajti istina je, da je v minolem letu opešala požrtvovalnost za »Matico". Odboru vedno dohajajo prošnje za ustanovljenje novih šol, ker ne morejo dobiti javnih, zlasti iz pomejnih krajev. Ker pa »Matica" sama vzdržuje letos 33 občinskik šol z 81 razredi, 2 gimnaziji s 16 razredi, 31 zabavišč in oskrbovalnic in bode vrh tega morala še graditi na dveh krajih, znaša za letos proračun »Matice": 179.000 goldinarjev! »Matica" torej kliče vse zveste Čehe na pomoč, da bi mogla deseto, jubilejno leto srečno završiti.
Pisateljstvo je pri nas postalo v poslednjem času prava epidemična bolezen. Po kavarnah visi na kljukah cela knjižnica politiških, leposlovnih in strokovnih listov. Kdo ima pa vse to naročevati in tudi čitati? Kdo bode pa kupoval vednostne knjige? Dijak si omisli stenografske zapiske profesorskih predavanj, in ti mu zadostujejo. Čemu neki kupo-
vati učenostne knjige? Kdor danes hoče izdati na svetlo nčenjaško delo, mora je razdeliti na male snopiče, inače ne gi4
Marsikak pisatelj mi toži, da se naša beletri-stika le težko razpečava. Odkritosrčno rečeno, odštejemo li plode nekaterih boljših čeških pisateljev, ostane mnogo nezrelega ovočja. Poleg tega pa krmijo naši politiški listi svoje čitatelje s krvavimi romani v taki meri, da jim ne diše potem literarne sladčice. Naši pisatelji so sami naučili jesti čitatelje surovo meso in zdaj se čudijo, da jim ne diš^ na pol pečeni ali preoslajeni kolači.
Tak upadek krasne književnosti je neizogiben. Neizmerno konkurenco pa delajo Pragi dalje po deželi. Zdaj ima skoro vsako mestece že svojo tiskarno, krajna mesta skoro po dve. Vsak tiskar hoče tiskati. Najprej novine, to je tednik ali 14dnevnik, kakor je to n. pr. v Strakonicih, kjer izhajajo štirje taki listi, potem pa prične izdajati narodno knjižnico, ljudsko, za mladino, kmetijsko itd. Ko bi bilo na Češkem samo sto tiskarn, toda jih je več, koliko potiska teh sto papirja na teden in na leto! Tak natlak je ostrupljenje narodne literature, ona ne pusti vspevati pravim talentom, ona pozna samo literarne — tlačane! Danes imamo že celo legijo pisateljev, in usoda 90"/^ izmed njih ni boljša od usode — šivilj!
Marsikdo še pamti napad na našega cesarja, j ko je bival 1. 1866. v Pragi. Nek kapitan P al mer je trdil, da je videl, ko je cesar šel iz češkega gledišča k svoji kočiji, necega moža, ki je naperil nekaj leskečega v desnici proti cesarjevi ekvipaži. Palmer je prijel moža ter ga dal odvesti v zapor. Na onem mestu so pa našli nabiti samokres brez zapalke. Priprti in pozneje obsojeni mož imenoval se je Tone Pust in je bil krojaški mojster. Pozneje se je dokazalo, da je Pust nedolžen ter so ga izpustili. Medtem mu je pa umrla soproga, oba otroka I dobil je zopet pri sorodnikih na deželi. Ta mož je , te dni umrl in bil pokopan na Višegradu, spremila ga je ogromna množica na grobišče. O Palmerji pa pravijo, da si je domnjevan napad sam izmislil, da I bi mogel reči potem, da je otel cesarju življenje, in tako si je lopov preskrbel brezskrbno in prijetno življenje!
I ——————
I Dnevne novice.
(Dolenjska železnica.) Ravnokar zvedel sem, da so se tudi občine po Kočevskem zavezale to podjetje kolikor mogoče podpirati z brezplačnim odstopom občinskega sveta, kamenja in peska, kakor tudi brezplačnim dovažanjem kamenja in peska (nekateri posestniki bodo za časa gradenja po 5-, drugi po lOkrat) razni materijal dovažali, nadalje z brezplačnim odstopom od 20—50 hrastovih pragov (Schvreller) in z nakupom glavniških delnic od 500 do 8000 gld., kakor mesto Kočevje itd. Tudi občine po temeniški dolini zanimajo se za to pre-važno zadevo. Trebanjska in velikološka občina dovolili ste že precejšnje zneske in v drugih sosednih občinah pa bodo imeli v kratkem posvetovanja o tej zadevi in je upati, da bodo vse brez izjeme — uvideče opasen položaj — dovolile seveda le toliko, kolikor jim bode mogoče. Vsaj pa tudi vlada kaj nemogočega ne zahteva. A dobra volja in zanimanje za železnico mora se pa vendar-le pokazati.
Želeti bilo bi pa — ne — njih sveta dolžnost je, da tudi druge v obližji nahajajoče se občine, skozi katerih pomerij ne bode železnica izpeljana, ki bodo pa vendar istotako dobiček od nje imele, kaj zda t neg a temu važnemu podjetju store. Mej take občine spadajo n. pr.: Krka, Žužemberk, Ambrus, Dvor in Toplice (o kateri niti ne govorim, ker bode ravno ona največji dobiček imela) Mirna, Šentrupert, Mokronog, Trebelno, sv. Peter, Šmarjeta itd. Dober izgled imajo v občini sodražki in brus-niški, skozi kateri ni železnica trasirana, pa so vendar obe pripravljeni (sosebno Sodražica z 2000 gld.) podjetje podpirati. Ker bodo imele tudi druge občine, nižje proti Hrvatski ležeče, dobiček od te železnice posebno pa metliška, črnomaljska, semiška, suhorška itd. na eni — Mozelj, Spodnji log, Banja-loka itd. na drugi strani in je le vprašanje časa, kedaj se bode kočevska proga do morja (Reke) in novomeška pa do Karlovca izpeljala, upati je torej po vsej pravici, da bodo tudi te občine svojo dolžnost storile, v kar Bog pomozil
— Zmagoslav.
(Umrl) je v torek ob 6. uri zvečer v \Vund-schuh-u pri Gradcu tamošnji kapelan, č. g. Janko Tikvič, doma iz šentlovrenca pri Ptuju. Služboval
je sedaj tretje leto, ves čas v Wundschuh-u, kjer je bil radi svojega ljubeznjivega vedenja zel6 priljubljen. Naj v miru počiva! — Pogreb bode jutri (T petek) ob 10. uri dopoludne.
(Tolovajski napad na duhovnika.) Č. g. Vin-cencij Mayer, župnik na Brezniei, je bil sinoči o polunoči od neznanega hudodelnika v župnijski hiši z nožem napaden ter na prsih in na rokah nevarno ranjen. Zločinca iščejo.
(Iz Kamne Gorice) se nam poroča: V novi delalnici bratov Zupanov v Kamni Gorici so dovršene nove orgije. Prijatelji glasbe si to delo lahko ogledajo od 15. do 19. t. m. ter prepričajo o solid-nosti dela.
(S Koroškega.) Zlati križec je dobil od presvetlega cesarja župan Mortl pri Dev. Mariji na Zili. — Vincencijeva družba v Celovcu je imela minolo leto 3690 gld. dohodkov in 804 gld troškov. — Po vsem Koroškem bolehajo ljudje za hripo. V mnogih krajih so morali šole zapreti. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Tolstivrh in okolico priredi shod dne 17. t. m. ob 2. uri popoludne pri g. Ehleitnerju pri Fari. — Bekštanjska posojilnica v Ločah bo imela občni zbor dne 23. t. m. ob
3.	uri popoludne pri Pložu v Ločah.
(Tonr- in retonr vozni listi.) Vsled nove naredbe jnžne železnice se ne smejo odslej tour- in retour vozni listki več razpoloviti, temveč ostati imajo celi ter naj se oddado stoprav po zavrženi vožnji nazaj dotičnemu portirju.
(Cerkev sv. Petra v Rimu) bode v kratkem dobila ogromne orgije, katere izdeluje svetovno slavni orgljar Cavaille-Coll v Parizu. Štele bodo 124 poječih spremenov s 8316 pišča-limi, med katerimi je pet 32', to je, nad 10 metrov visokih. Bogato zastopani (četrti del vseh) so dragi jezični spremeni (pozavne, trobente, klarineti itd.), ki dajo orgijam posebno prazničen značaj. Razdeljeni so spremeni na pet manualov in eden pedal; pomožnih potez je petdeset. — A kdo bode zmagoval tako orjaško delo? Vsakdo lahko; ker dandanes v velikih orgijah ne igra orgljavec, ampak močna sapa iz posebnih mehov; delo orgljavca na tipkah je slično onemu vojaka pri puškinem petelinu. — In cena? Dobro, umetniško delo ni nikjer ceno: računi se z vsem skupaj na 400.000 gld., od katerih deseti del velja omara s pročeljnimi pišča-limi. — Vtis teh prekrasnih orgelj (celo pri krepki intonaciji, kakor v pariškem St. Sulpicu) bo moral biti v orjaških prostorih šentpeterske cerkve res veli-kansk, prevzvišen. Prav je in spodobno, da prva cerkev krščanstva ima tudi največje in najpopolnejše orgije! — Kakor se poroča, sklada slavni komponist Ch. Gounod »mašo" za slavnost blagoslovljenja novih šentpeterskih orgelj.
(Pevsko društvo »Zarja" v Rojann) priredi domačo zabavo v prostorih gostilne g. M. Bole-ta v Rojanu v nedeljo dne 16. februvarija. Začetek ob 6. uri popoludne. Vstopnina: 40 kr. za osebo; sedeži po 10 kr. Radodarnosti se ne stavijo meje. Vspored veselice: 1. Godba. 2. I. Milakovič: »Bojna pjesema", poje zbor. 3. Ruska (narodna): »Sarafan", dvospev, izvršujeti gospica F. in šestletna deklica.
4.	Godba. 5. Stritar: »Orest", kos tragedije, izvršuje g. B. 6. Hajdrih: »V sladkih sanjah", če-tverospev. 7. T. Šamberk: »Ultra", veseloigra v enem dejanju, izvršujejo domači diletantje. 8. B. Ipavic: „Domovini", poje zbor. 9. Prosta zabava.
Raznoterosti.
—	Ogerske finance za zadnjo četrt minolega leta znašajo 100,237.952 gld. ter so se gled^ prejšnjega leta v tem času zmanjšale za 1,302.304 goldinarjev. Izdalo se je 81,758.841 gld. in so torej za 6,470.333 gld. na boljem.
—	Potovanje v sodu. Predsednik Vogtli iz Laufelfingna šel je pred več leti v Sissach, kamor ga je bilo sodišče pozvalo. Iz lahkomišljenosti zamudil je vlak, ki bi ga imel dovesti v Sissach. Prosil je predstojnika kolodvora, da se sme s tovornim vlakom odpeljati, kar mu pa predstojnik niti hotel, niti mogel ni dovoliti. Kaj stori mož Vogtli? V gostilnici pri »Soinci" dal se je zapreti v sod za mavec, na kateri je dal zapisati »razlomno blago" ter se tako poslal v Sissach. Sod se je odposlal z vso previdnostjo, naložil in izložil, da bi se kaj ne strlo. V Sissachu izložili so sod in slučajno tako postavili, da je Vogtli na glavi stal. V tem neugodnem položaji pahnil je zgornje dno z nogama, da je kvišku delavcu v obraz priletelo, kateri se ni malo čudil, ko se je znani Vogtli iz soda dvigal. Vogtli je srečno prišel pravočasno k sodišču. Bil je sicer radi te razposajenosti na odgovor poklican, a vendar posrečila se mu je ta burka in mnogi sa veselili se nad tem.
Marodiio gospodarstvo. „Unio catholica"
o (em zavodu piše »CorrespoDdeDzblatt" jako laskavo in sicer tako-le:
»Mnogo katoličanov bodi na gospodarskem polji eno pot z najhujšimi sovražniki cerkve in poglavitno zato, ker so o naukih narodnega gospodarstva, katero gospoduje le na šolskem odru, premalo poučeni. Tudi duhovščina, katera doslej svojih študij na polje socijalnih vprašanj ni raztepila, sklepa večinoma pogodbe z gospodarskim liberalizmom, podpira ga ali pa molči. Tako slika „Va-terland" v štev. 24. francosko duhovščino. Mi nočemo preiskavati, koliko ima avstrijska duhovščina v tej zadevi prednosti, ampak opomnimo le, da povsod boj preti gospodarskemu liberalizmu, vzajemnost bojuje se proti delniškim društvom.
Nova zastava se je v „Unio catholica" boj-nikom vzajemnosti pridružila in bila vsprejeta z vso častjo. Stari izkušeni voditelji pričakujejo vsled te zastave izdatnega napredka ter jo podpirajo z dobrimi sveti in z dejanji. Da se je v taboru gospodarskega liberalizma usula čez ta dogodek ne-volja in krik, umevno ie. Sklepajo skupne pogodbe proti družbi »Unio catholica", skušajo jej škodovati, kakorkoli mogoče, in prav liberalno se ne ogibljejo prislovice »calumniare audacter, semper aliquid haeret", in to, kar zraven obvisi, je nezaupanje, strup, kateri usmrti, ako se dalje časa uživa. Ako se še na taki strani, katera ima sveto dolžnost vsako katoliško podjetje z vso silo podpirati, kaka dvomba pridruži, katera očividno nesolidnim liberalnim podjetjem ni nasproti, potem je delo ostrup-Ijeno, če bi zastava ne imela mož, kateri morejo vsacemu sovražniku brez strahu v obraz gledati, kateri se umejo dobro bojevati, kajti njih tla so trdna. S čim pa more »Unio catholica" mnogoštevilnim sovražnikom nasprotovati? Za danes v tem listu le z eno besedo moža, kateri že veliko let ne-utrudljivo in neustrašljivo za blagor katoličanov deluje. Ta beseda se glasi: „Unio catholica", zasluži popolno zaupanje, ona je na solidni podlagi utrjena in daje popolno varnost. V prihodnji številki bodemo to besedo utemeljevali, danes pa jej dostavljamo le prošnjo: naj noben duhovnik svoje zavarovalne pogodbe z delniškim društvom ne ponovi, temveč vsak naj pristopi v lastno in občno korist k »Unio catholica". Hočemo še dalje žepe naših nasprotnikov polniti, da bodo še bolj ošabni? Nikar se ne dajmo zapeljati — z goldinarčki, katere vam akcijske družbe ponujajo! —- Dobro vemo, kaj pišemo in prevzamemo odgovornost za vsako vrsto. Mi tedaj ne obljubujemo nič, kar se gotovo storiti ne more, ako vsi bratje na tem polji trdno z nami drži In tako, kakor odločno in iz polnega prepričanja na podlagi dejanjskih razmer na stran »Unio catholica" stopimo, tako upamo tudi, da bode naša očitna poštena beseda odstranila vse zapreke, katere so sedaj kazali proti »Unio catholica". V resnici se pa že duhovniki zelo zanimajo za to novo podjetje in vedno bolj spoznavajo, da ima nasprotstvo le v konkurenci akcijskih društev svoj vzrok. Posebno se kaže zanimanje v stroki zavarovanja zvonov proti razpoku ali prelomu; vdeležencev v tej stroki je že mnogo in tudi zavarovanje proti požaru se leoo razvija.
Ker je bila „Unio catholica" enoglasno v zvezo vzajemnih zavarovalnic sprejeta, rešeno je s tem vprašanje pozavarovanj in more sedaj ugodneje pogoje svojim zavarovalcem dajati, nego vsako drugo akcijsko društvo. To vsprejetje ima ta glavni namen, da največje vzajemne zavarovalnice v Avstriji solidarno za vsako od ,Unio" sprejeto zavarovanje jamčijo.
Društva, katera tudi za zavarovanje družbe »Unio catholica" sojamčijo, so:
1. C. kr. priv. vzajemni zavarovalni zavod na Dunaji.
2.	Zgornje-avstrijska vzajemna zavarovalnica v Lincu.
3.	G. kr. priv. moravsko-šlezijska vzajemna zavarovalnica v Brnu.
4.	Vzajemna zavarovalna banka v Krakovem.
5.	»Slavija*, vzajemno • zavarovalna banka v Pragi.
6.	Vzajemna zavarovalna banka .Transjlvania" v Hermannstadt-u (Sibinju).
Resnica tedaj, da imajo izkušeni in previdni strokovnjaki sedež in pravico glasovanja pri ,Unio" in da je z vsemi vzajemnimi zavodi sklenila pozavarovalno pogodbo, bode odstranila ona nemarna nasprotstva, katera so sedaj od hberalne stranke izvirala. Mi imamo tukaj z zavodom opraviti, kateremu strokovnjaki tudi onostran avstrijske meje zagotavljajo lepo bodočnost.	B. A. Egger.
Telegrami.
Dunaj, 13. februvarija. V zbornici je Taaffe odgovoril na interpelacijo poslanca Exnerja in tovarišev gled6 vprašanja o dunajskih vojašnicah, da se je leta 1887 vršila sodniška cenitev. Na podlagi podatkov vojnega ministerstva o zgotovljenih načrtih mogel se bode izdelati nadroben načrt pogodbe. Taaffe zatrjuje, da bode vlada, kolikor je od nje odvisno, kar je največ mogoče, delala na to. Dalje je odgovoril na interpelacijo poslanca Pernerstorferja in tovarišev glede naredb dunajskega magistrata povodom tiskarskega štrajka, da je trgovsko ministerstvo potrdilo konfiskacijo oklica in razpuščenjc tarifne komisije, in da upravno sodišče ni še razsodilo o pritožbi. Taaffe je odgovoril na interpelacijo Zallingerjevo in tovarišev glede proticerkvenih demonstracij pri pogrebu Anzengruberjevem, da se na podlagi preiskav pri nagrobnih govorih niso vršile protipostavne demonstracije, niti drugi nemiri, da bi oblastva morala storiti svojo dolžnost.
Dunaj, 13. februvarija. Avstro - ogerska banka je znižala eskompt od 4^2 na ^^o-lombard na
Pariz, 12. februvarija. „Gaulois" je dobil poročilo iz Londona, da so nekda v Senegalu ubili poveljnika Arhinarda in vso ekspedicijo.
Pariz, 12. februvarija. Vojvoda Orleanski je obsojen na dve leti ječe.
Rio de Janeiro, 12. februvarija. Minister notranjih stvarij, Loro, se je odpovedal zaradi spora s predsednikom Fonseco.
11 mrli Mo:
10.	febr. Janko Kavčič, uradnik banke „Slavije", 30 let, pred Škofijo 21, jetika. — Leopold Feldstein, gostač, 29 let. Kravja dolina 11, caries.
11.	febr. Ivan Kump, gostač, 40 let, Kravja dolina 11, apoplexia cerebri.
Tremensko sporočilo.
I Cas	Stanje
——---- Veter Vreme J
zrakom«"' toplom.rl	O
opazovanja ^ „„ c«iiij»	^ g
17. u. zjut.l 740 3 —3 sr. vzh oblačno 12 2. n. pop. 739 2 —2-8 m. vzh. sneg 210 9. u. zveo. 738 9 —3-9 si. svzh oblačno sneg
Dunaj (tka borza.
(Telegrafično poročilo.) 13. februarija.
Papirna renta po 100 gl. (e 16% davka) 88	gld.	85	kr.
Srebrna » 5% „ 100 „ „ 16 % „ 88	„	75	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .110	„	70	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	85
Akcije avstr.-ogerske banke...... 936	„	—	„
Kreditne akcije .......... 320	„	75	„
London.............119	„	25
Srebro .............
Francoski napoleond.........9	„	45	„
Cesarski cekini...........5	„	59	„
Nemške marke ..........58	„	ia'/,„
Tržne cene v Ljubljani
dne 12. februarija.
[' "	' "gTkr.f"	" ""glfiKl
Pšenica, hktl.	...	6 66	Špeh povojen, kgr. .	-	68
Rež, „	...	5 —	Surovo maslo, „ .	1	—
Ječmen, „	...	4 55	Jajce, jedno » .	—	3
Oves.....3 10	Mleko, liter ....	—	»
Ajda. „	...	5 —	Goveje meso, kgr. .	—	5&I
Proso, „	...	4 55	Telečie „ » .	—	60!
Koruza, ,	...	4 50	Svinjsko „ „ .	—	56]
Krompir, „	...	2 90	Koštrunovo „ „ .	—	36|
Leča, „	...	11 —	Pišanec.....—	B5i
Grah, „	...	10 -	Golob .....-	20!
Fižol, „	...	8 —	Seno, 100 kgr. . .	2	23
Maslo.	kgr. .	1 05	Slama, „ „ . .	2	50
t Mast,	„ .	— 70	Drva trda, 4 □ mtr.	6 90
I Špeh svež,	, •	— .">6 „ mehka, » „	4	2.5!
I	i
IPošilja naročeno blago dobro spravljeno In poštnine prosto i
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot
itd. Itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v on^ivji pozlatim in posrebrim. Ha blagovoljna vprašanja rado-voljno odgovarja.	(52—7)
Teodor Slabai^a,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. 'ošilja naročeno blago dobro spravljeno in poitnine prostoj
vsem katarom dihal imamo v katranovih. pastilah lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
izvrstno sredstvo, ki jih ozdravlja in človeka varuje pred njimi. Škatljica 25 kr. Vnanja. naročila izvršujejo se z obratno pošto, (lo)
Srednja temperatura —3-3' za 2-9° pod normalom.
Prodaja posestva.
pri Trebnji na Dolenjskem
Je na prodaj z g^ospodarskimi poslopji, pri kateri je 7 oralov travnikov, 10 oralov njiv, 3 orale gozda, 1 oral vrta, vkupe 21 oralov zemljiSča. Slučajno se da tudi za več let v najem. Pri gradu je cerkvica s tremi kapelami.
Več se izve pri posestniku Vinegorice, pošta Trebnje, Dolenjsko.	(3-i)
Dve Mši Y Novem Mestu šteY. 82 in 83
z vrtom in 6 oral. ^ozda
poleg glavne ceste in mostii, tik Krke zidani, posebno pripravni za obrtnike in trgovce, sta za prodati iz zapuščine poprejšnje lastnice. Dolgov ali drugih bremen ni nič. Zamenjali bi se tudi 8 posestvom v Ljubljani ali okolici. — Ponudbe vsprejema cli*. odvetnik v Ljubljani.	(i)
„THE GRESHAM"
immk Mo za Mm t Uo.
Podružnica za Ogersko:
Podružnica za Avstrijo:
Diai, Mastese 1, Ma,Fra]K-J(iseKalz
v hiši društva.
št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1889..........frank.	106,578.528-96
Letni dohodki premij in obresti..................19,328.518-86
Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvenega obstanka (1848).....• . . . „	219,930,701-87
v zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „	49,069.600-— novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb......................1.610,827.280-—
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje brezplačno
glavni zastop v Ljvil>liaiii
(12-2)	pri
Gvidu Zeschko-tu
Tržaška cesta, št. 3.
iada)aulj: Matlia Katar.
04gov*rai mdnik: IfMtli ŽitPft.
Tiak .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.