ljubljanska banka "o^^K^^EmTOfMSKE XXV. — številka 41 *«*r°oviteiji: °m- k°nfcrencs szdl j^110«. Kranj, Radovljica, Sk. Loka ^rtlč — izdaja CP Gorenjski tisk J*^- Glavni urednik Anton Miklavčl« "govorni urednik Albin Učakar ČJ- A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 27. 5. 1972 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah. Slovesen začetek gradnje nove šole v Tržiču ■Uceni?av.noslnim sprevodom Osin* m učencev tržiških rega0vn.ih «ol, na čelu kale-Sodb JC korakala domača Čela a na pihala, se je za-Bistr.v četrtek, 25. maja, v tioVp1Cl Pri Tržiču Bradn.ja *^en °snovne So1l"' ki se bo rx>i» °^ala Osnovna šola he-jena Ura^iča. Sola bo zgra « s sodstvi, ki se zbirajo m°Prispevkom občanov tržiške občine. Za sarnopri-sjpevek so se Tržičani odločili na referendumu leta 1969. S temi sredstvi je bila že zgrajena osnovna šola Kokrškega odreda v Krizah. Na četrtkovi slovesnosti je najprej govoril predsednik Zveze združenj borcev NOV Tržič Andrej Pehare, ki je (Nadalj. na 24. str.) fcetrtek trži*ke občinske skupščine Marjan Bizjak Je v °to« t y.2lda' temeljni kamen za novo šolo v Bistrici. — * F- Perdan Srečno, Marija in Aco! Letošnji slovenski par za kmečko ohcet je spet z Gorenjske. Na posebni prireditvi v Kamniku se je namreč komisija odločila za 23-letno Kamničanko Marijo Bcvc in 22-letnega Kranjčana Aca Drešarja. Slovenskega ženina sem v četrtek komaj dobil na kratek pomenek. Postaven fant, najvišji med letošnjimi ženini, električar v kranjski Iskri, mi je začel pripovedovati: »Pred približno petimi leti sva se spoznala. Štiri leta je hodila v šolo v Kranju in dekle mi je bilo, seveda, všeč. Za kmečko ohcet sva se odločila zadnji dan. Prej stvari niti nisva jemala preveč resno. In zdaj se mi zdi kar prijetno. Niti ne utruja mc vse to. Koliko otrok si želim? Dva bosta kar dovolj. In želje? Želim, da bi s pari, ki se bomo zdaj skupaj poročili, ostali v stalnih stikih.« Marija danes praznuje 23. rojstni dan. Z njo, po poklicu je tekstilni tehnik v kamniškem Svilanitu, sem se pogovarjal v četrtek zvečer na Bledu. »Presrečna sem bila, ko sva bila z Acotom izbrana za slovenski par. Spoznala sva se jia na precej čuden način. Fant me je nekoč opozoril, da bo počila petarda, ki jo je nekdo odvrgel. 2e na prvi pogled mi je ugajal. In po petih letih sva prišla do poroke. Čeprav se s fantom nisva nikoli pogovarjala o otrocih, si želim dva. Po poroki bova stanovala v Kranju, v službo pa se bom še vedno vozila v Kamnik.« J G. — Foto: F. Perdan več obolenj Na zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju smo 'zvedeli, da se bolezen nalezljiva zlatenica v Žirch ne širi več. Tako vsaj sklepajo po tem, da v zadnjih dneh ni bilo nobenega novega obolenja. Na zavodu tudi upajo, da so higienski ukrepi, ki jih na tem področju Izvajajo, dovolj močni, da se bolezen ne bi pojavila ponovno. M. BLAGOVNICA NAM/* škofja Loka Razstava in prodaja šotorov in kamp opreme od 29. maja do 7. junija 200 din regresa za upokojence Po sklepu skupščine pokoj« ninskega zavarovanja delavcev bodo upokojenci v Slovo* nlji z junijsko pokojnino dobili po 200 din na vsako po-kojnino kot enkratni letni dodatek za rekreacijo. XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA 79 GLAS * 2. STRAN SOBOTA — '27. MAJA 1972 © V torek, 30. maja, bo v sejni dvorani občinske skupščine »kupna seja obeli /borov skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o projektu za izgradnjo nove hladne valjarne Železarne Jesenice, o zazidalnem načrtu Blejska Dobrava in o zazidalnem načrtu Gozd-Martuljka ter Kranjske gore in o odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na Območju občine Jesenice. D. S. 0 Na Jesenicah prav v teh dneh potekajo razprave o dolgoročnem razvoju gorenjske regije. Na osnovi ugotovitev in predlogov instituta za raziskavo v Ljubljani razpravljajo v posameznih panogan gospodarstva in v družbenih službah. D. S. 0 Danes bo odpotovala v Valjevo jeseniška delegacija, ki se bo z Valjevčani pogovarjala o možnostih nadaljnjega sodelovanja med obema mestoma in o pobratenju Jesenic in Valjeva. Predvidoma bodo v Valjevo odpotovali: predsednica občinske konference SZDL Mara Talcr, sekretar občinske konference ZK inž. Štefan Nemec, predsednik občinskega sindikalnega sveta Štefan Rodi in predsednik občinskega odbora ZZB NOV Franc Konobe!j-Slovenko ter podpredsednik "občinske skupščine France Božič. D. S. KRANJ £ Med organi občinske skupščine, ki so se sestali ta teden, je bil svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Obravnaval je poročilo o gospodarjenju v minulem letu, poročilo o delu Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v minulem letu in več odlokov o varstvu zelenja, zunanjem videzu mesta, hišnem redu in o plakatiranju. O vsem bo razpravljala tudi občinska skupščina v četrtek, 1. junija. £ Komite občinske konference zveze komunistov bo danes pripravil v dvorani občinske skupščine seminar za vse sekretarje organizacij, aktivov in oddelkov v občini. O ideologiji samoupravljanja bo govoril Stane Kranjc, o vsebinskem pomenu ustavnih dopolnil pa Peter Toš. A. 2. £ Ta teden sta bili sklicani dve seji svetov občinske skupščine. Za sredo popoldne je bila sklicana seja sveta za urbani/cm, gradbene in komunalne zadeve, za četrtek pa seja sveta za družbeni plan in finance. 0 V sredo popoldne je bila četrta seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Po uvodni informaciji o prekinitvi dela in o položaju v pekarni 2ito v Lescah so obširneje razpravljali tudi akciji kolektiva Plamen, ki je v torek pozval vse delovne ljudi in mladino Jugoslavije, naj se vključijo v akcijo za stabilizacijo gospodarstva. Akcijo so podprli. Razen tega pa so obravnavali tudi izvajanje sklepov in stališč organov ZK v občini in aktualne naloge zveze komunistov. A. 2. £ V torek je bila v Škofji Loki konferenca sindikata industrije in gradbeništva. Obravnavali so program dela sindikata, uveljavljanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah in oigarti/.acijsko kadrovska vprašanja. @ V sredo ob 16. uri pa se je sestala komisija za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri OK ZKS škofja Loka. Razpravljali so o dolgoročnem načrtu razvoja Gorenjske. £ 30. maja ob 16. uri bo v škofji Loki svečana podelitev članskih izkaznic mladim komunistom, ki so jih ta mesec sprejele v svoje vrste krajevne in tovarniške organizacije in aktivi ZKS. Svečanosti bodo prisostvovali tudi sekretarji aktivov in organizaeij. -Ib £ Na predlog kadrovske komisije je občinski komite ZKS Tržič v počastitev 80-letnice rojstva tovariša Tita priredil sJo\esen vre jem novih članov v organizacijo ZK. Slovesnost je bila \ Četrtek, 25. maja, v prostorih mladinskega kluba. jp 0 Včeraj je odšla na enodnevni obisk v Borovlje delegacija občinskega sindikalnega sveta iz Tržiča. Gostitelji bodo Trži-čanom poka/ali nekatere industrijske objekte, med njimi tudi eno od elektrarn na Dravi, pogovarjali pa se bodo o delu sindikatov pri nas in v sosednji Avstriji. -jk Program socialne politike Poleg razprave o osnutku družbenega dogovora o kadrovski politiki bi lahko rekli, da trenutno teče v kranjski občini še ena nič manj pomembna javna razprava. Na zadnji seji je namreč občinska skupščina sprejela predlog programa socialne politike, ki je usklajen tudi s podobno razpravo v zvezi komunistov in v drugih organih. V vseh dosedanjih razpravah je bilo opaziti veliko zanimanje in podporo za predlagano politiko. Pravzaprav skoraj ne bi mogli govoriti toliko o pripombah in drugačnih predlogih kot o vsesplošni podpori, da se program čimprej sprejme in začne uresničevati. Le mladi v občini so dali nekaj vsebinskih pripomb. Predlagali so, da se v program zajame tudi srednje šolstvo in problematika dijaških domov. Čeprav problematika srednjega šolstva trenutno še ni v pristojnosti občin, marveč spada financiranje in reševanje teh problemov v republiško izobraževalno skupnost, mladi menijo, da v občinskem programu zato te problematike ne bi smeli izpustiti kot dol goročne naloge. Predvideno je, da bo predlog programa po končani javni razpravi sprejela občinska skupščina prihodnji mesec oziroma še pred počitnicami. Zaposlovanje invalidov v Trzicu Pred leti je v tržiški občini zaposlovanje invalidov predstavljalo gospodarskim organizacijam veliko težavo. V zadnjem času pa se je stanje precej izboljšalo. Po podatkih zavoda za socialno zavarovanje je v občini skupno 561 invalidov. V to število so všteti družinski invalidi in invalidi I. kategorije, ki niso zmožni opravljati nikakršnega dela. Za delo zmožnih pa je 131 oseb, od katerih so samo še trije, za katere iščejo prek zavoda za socialno zavarovanje primerno zaposlitev. Poleg evidentiranih invalidov je še precejšnje število takšnih, ki nimajo status invalida. To so iskalci zaposlitve z zmanjšano obveznostjo. Tudi takšne osebe so vse zaposlene in pri zaposlovanju ne predstavljajo težav. Večji problem pa predstavljajo ljudje, ki imajo zmanjšano zmožnost opravljanja dela zaradi alkoholizma. Le-tem skušajo posredovati zdravljenje. Teh je trenutno v občini šestnajst, za katere si bodo prizadevali, da jih bodo usposobili za delo in jih zaposlili. -Jp Bitnje v kranjski občini, ki *° „» isarno In Jih je leta posredova i —i,i on nanašaj« . ODGOVORI ŽIVILA KRANJ NA VPRAŠANJA POLITI^ AKTIVA BITNJE V začetku tega meseca smo v rubriki objavili \P^8/^i>il» stališča političnega aktiva ' naslovljena na poslansko pisarno ustrezne naslove. Na tisti del vprašanj, ki se naIJ?sr^j, s<> trgovsko problematiko oziroma na podjetje Živila K* odgovori že znani. £ Prodajalna Srednje Bitnje V veletrgovini Živila se strinjajo, da so prostori tega ^ skega lokala premajhni, da je oprema stara in skoraj ..^ uporabna za normalno poslovanje. Prav zato so pogoji poslovodkinje precej težki. Za letos v podjetJ11 videvajo, da bodo v tem lokalu zamenjali pod in cc'otn°o0vr' go opremo. Z novimi polieami bodo povečali razstavnoV ^ šino za blago in tako pridobili prostor, da bo tri\:etjiJ v prihodnje lahko bolje založena. Prav tako se v P° • strinjajo s predlogom političnega aktiva, da bi v tej P1 iasil-bila potrebna vajenka. Zal pa se na razpis še ni nihče og ^ Po podatkih je ta prodajalna lani dosegla 566.000 °-l0^v0jii prometa. V srednjeročnem programu podjetja o ia j„j3 maloprodajne mreže do leta 1975 ni predvidena nOV0^aCjj»» trgovine na tem področju, pač pa je predvidena adap j. za katero pa je potreben še sporazum z lastnikom. Novos^ nja ni predvidena zato, ker je na sedanjo prodajalno °SJ|j točenih okrog 500 prebivalcev (po popisu imajo Srednje 439 prebivalcev). Prav zato novogradnja za zdaj B* ekonomsko upravičena. Pojasnjeno je tudi bilo, da je °o.k g nitev trgovin v nekaterih drugih krajevnih skup veliko večja kot v Srednjem Bitnju in zato menijo a preureditvijo sedanje trgovine problem prav tako us rešili. stih • i« bc peš*0 Potrošniški center Bitnje 0 Na podlagi pripomb političnega aktiva so v podjetju vili notranjo kontrolo v omenjenem lokalu in ugotovil'- Prodajalna je sorazmerno dobro založena. Res pa )c nekaterih izdelkov ni, ker jih podjetje trenutno ne more di zamrznitve cen nabaviti oziroma prodajati po ,lov'n .cjMK* določenih od proizvajalcev. Proizvajalci so za nekatere 11 pred odlokom o zamrznitvi uspeli uveljaviti nove cene, v vini pa 26. novembra lani takšnih izdelkov po novih cena ^ ni bilo. Tako bi morala zdaj trgovina takšne izdelke Pr0 ^pjjj po starih cenah, pri čemer pa bi imela zaradi novih odkup cen pri proizvajalcu izgubo. Trditev, da so cene v tej prodajalni višje za 8 do 10 kov od cen v drugih prodajalnah, v Živilih zanikajo. Ug° ^ so, da v trgovini prodajajo blago po določenih cenah- e pa je, da je že prej omenjena zamrznitev povzročila, da vg. v vseh prodajalnah podjetja Živila za iste izdelke niso e Razlike so nastale zato, ker so posamezne prodajalne P jC 26. novembrom dobile blago po različnih cenah. ^na^njalc namreč, da so se takrat cene domala vsak dan sprem' oziroma naraščale. ~ z ^ V podjetju tudi sami ugotavljajo, da imajo težave * ^ sarjem. Vendar pa mesar ni v rednem delovnem ra: z Živili, ampak ga »posoja« KŽK. Zato že iščejo mesari bi ga redno zaposlili. Priznajo tudi, da so se lani pri blagajni dogajale Poti^io-Zato so blagajničarko premestili na drugo delovno J*1 ^ Ugotovili so tudi, da letos glede blagajniškega poslovanj { bilo pritožb. Posebej pa pojasnjujejo, da je danes tako ^ v nekaterih drugih panogah tudi v trgovini vse ^f^^ff manjkanje kadra. Ta dokaj pereč problem skušajo s'ccr,a s* vati na različne načine, vendar je koačna ugotovitev, ^jjj mladina nerada odloča za trgovski poklic. Zato morajo v ^ na tovrstna delovna mesta zaposliti tudi nekvalificirano no silo, ki začasno oziroma po potrebi nadomešča prodaj Poseben problem, kot odgovarjajo, je tudi telefon ■ zaradi pogostih izgredov, ampak tudi sicer bi telefon ^ranJ krat potrebovali. ŽaJ pa po podatkih PTT podjetja trenutno ni prosta nobena telefonska linija za pnKu^j^, Zato bodo telefon lahko dobili takoj, ko bo rešen ta Pr° Glede odpadkov in sadja pa pravijo: »Odpadke sa~L zveza računovodskih slavij ančnih dc,avcev Jug°" tia Tpjp Jugoslovanska skupile^ ? iz Ljubljane in zdru-K \ knJig°vodij Slovenije. lzl5Uj .nferenci so izmenjali "tikov1-6 Pr' uP°rabi računal-cijslriuln pr* gradnji informa-KUl sistemov. skupščina slovenske-9^ društva *a ceste V v <8oD^ranju Je bila v sredo Poldn, . tretja redna letna tVa lna slovenskega dru-So Pr^a ^ste. Na skupščini kvoiii- c,al> dosedanje delo, ta Drn.°ve organe društva Jeznih nike sorodnih Pri2n". °rganov ter podelili ^rujtv Ja kolektivnim članom di Q a- Dogovorili so se tu-Prihod njih nnlogah. Zvezni sekretar za finance Janko Smole je ob tej priliki na Bledu prisotnim novinarjem povedal, da ima za dežele v razvoju takšna konferenca še poseben pomen ,n da je naša država pripravljena storiti še več, da spodbudi razvoj računalništva. 2e zdaj so kupci oproščeni carine, zvezni izvršni svet razmišlja, da bi jih oprostil tudi plačila 6-odstolne uvozne takse, nadalje so na voljo devizni viri in imamo tudi poseben zakon, ki ureja obveznosti zveze in republik pri uvajanju te sodobne tehnologije. če naj bi banke postale servis gospodarstva, potem morajo spremeniti sedanjo materialno tehnologijo in uvesti drugo sodobnejšo tehnologijo upravljanja, je rekel Janko Smole. Škoda je bilo, da se konference niso udeležili vodstveni kadri nekaterih poslovnih bank, ker bi se lahko prepričali, kakšne možnosti nudi tehnika poslovnemu bančništvu, plačilnemu prometu in drugim zvrstem. Na razgovoru je bilo tudi rečeno, da poslovne banke pri nas prepočasi prehajajo na novo tehnologijo. Trenutno to ne velja le za Ljubljansko banko, komunalno banko Zagreb in za Jugobanko. A. Zalar £tš ljubljanska banka MORDA NISTE VEDELI ^nar s hranilne knjižice Ljubljanske banke vam izplačajo vse pošte v Sloveniji. Seveda lahko nosite de-j*ar s seboj na najrazličnejše načine, °da preden se odločite, vprašajte ljubljansko banko! Zasebna gradnja na Koroški Beli pri Jesenicah. — Foto: B. B. 25. maj — dan kolektiva Elcktro Kranj Nova RTP v Kranjski gori Tako kot vsako leto bo tudi danes 440članski kolektiv podjetja Elcktro Kranj proslavil dan podjetja. V počastitev rojstnega dne tovariša Tita je namreč delavski svet podjetja pred leti sklenil, da je 25. maj dan kolektiva oziroma podjetja. Praznujejo pa ga vsako prvo soboto po 25. maju. Letošnje praznovanje bodo v Kranjski gori združili z otvoritvijo razdelilne transformatorske postaje. Za izgradnjo nove transformator ske postaje z zmogljivostjo 2500 in 1000 kilovoltamperov so se v Elektro Kranj odločali zaradi boljše preskrbe Kranjske gore in zgornje savske doline z električno energijo. Z gradnjo so začeli julija, končana pa je bila decembra lani. Zgrajena je tako, da jo bodo čez čas lahko Se povečali. Načrte oziroma projekte zanjo je izdelalo Projektivno podjetje Kranj, gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje Sava Jo-senice, medtem ko so vsa elektromontažna dela opravili strokovnjaki podjetja Elektro. Na današnjem srečanju vseh članov kolektiva bodo med drugim pregledali tudi dosedanji razvoj podjetja. A. Z. Bliže domačemu uranu Pri rudniku urana v Žirov-skem vrhu je bila v soboto manjša slovesnost ob začetku obratovanja polindustrijske naprave za predelavo ura- Pojasnilo Strinjam se, da je novinar odgovoren za objektivno poročanje in pisanje. In to v vsakem primeru. Če pa bi neobjektivno pisanje ob določenem problemu »lahko upravičeno razburilo občane« (čeprav jih po moje vsako neobjektivno pisanje lahko razburi), pa sploh. V odgovoru na članek Plat zvona za ljubi kruhek oddelek za gospodarstvo skupšči ne občine Kranj ugotavlja, da bi moral novinar najti čas in pot, da bi take trditve preveril, »kar bi bilo v tem primeru še posebno lahko, ker posluje v istem poslopju kot občinska uprava.« Da ne bo nesporazuma, naj pojasnim, da sem za razšlr jeno sejo delavskega sveta v pekarni žito Lesce, ki je bila v ponedeljek, 24. aprila, ob 11. url izvedel in bil nanjo povabljen v ponedeljek dopoldne. Prav tako sem bil 24. aprila dopoldne povabljen tudi na sejo delovne skupnosti v kranjski pekarni, ki je »»■•«» ta dan ob 16. url. Pri obeh vabilih oziroma obvestilih so mi tudi povedali, da so na sejo povabljeni tudi predstavniki občine in občinskih organizacij. Kot sem zapisal v članku, objavljenem v sredo 26. aprila, se tako sestanka v Lescah kot v Kranju razen predstavnikov občinskega sindikalnega sveta, ni udeležil nihče od povabljenih. Zapisal sem tudi, da zaposleni v Lescah in v Kranju niso mogli razumeti njihove odsotnosti In da so zato imeli tudi določeno mne nje. Strinjam se, da je bilo zaradi njihove odsotnosti moč slišati le eno plat zvona. Strinjam se tudi, da sodi k prvi plati (le-to je bilo moč slišati na sestankih) tudi druga plat Menim pa, da bi bilo veliko bolj dobrodošlo drugo plat slišati že na omenjenih sestankih, ker bi bila razprava lahko objektlvnejša In plodne j ša in potem kot takšna prikazana tudi v članku 26. aprila. Andrej fcalar nove rude. Ta predstavlja vmesni člen med laboratorijskimi raziskavami in industrijsko predelavo. Na nasipu ob vhodu v rudnik stoje velike rumene in rdeče posode, povezane 3 cevmi ter vrsta aparatur ia raznih strojev. Vse to sestavlja omenjeno napravo, v kateri bo potekal ves tehnološki postopek od ločevanja bogate rude od jalovine preko drobljenja in raztapljanja do pridobivanja uranovega oksida. Sestavni del nove naprava so posebne posode, v katerih bodo odpadno vodo temeljito prečistili. S tem bodo preprečili, da bi v Brebovnico in naprej v Soro tekle škodljive odplake. Nova naprava bo rabila za nadaljnje raziskave v praksi. V njej bodo preučevali lastnosti rude in tehnološki postopek. Ugotovitve bodo s pridom izkoristili pri graditvi industrijskega predelovalnega obrata. Hkrati pa jim bo rabila kot učna baza za domaČe strokovnjake. Medtem pa rudarji globoko pod Žirovskim vrhom neutrudno kopljejo naprej, saj je v njem kar 14 kilometrov hodnikov in okoli 60 kilom©« t rov rovov. To pa je šele začetek. «1 ljubljanska banka flLAS * 4. STRAN ►--- SOBOTA — 27. MAJA 1972 ta teden Štafeta na cilju Branko Mandić, delavec iz Bihaća, je v četrtek zvečer na stadionu JLA v Beogradu izročil predsedniku Titu štafetno palico i voščili narodov in narodnosti ter mladine iz vse Jugoslavije. Pred tem je na stadionu pol drugo uro 5000 mladih izvajalo skupinske točke pod skupnim naslovom Ta čas bo ostal v spominu kot naš čas. Podelitev V sredo popoldne je bila v Beogradu slavnostna seja zvezne skupščine, na kateri so predsedniku republike in predsedniku ZKJ Josipu Brozu-Titu drugič izročili red narodnega heroja in listino narodov in narodnosti Jugoslavije. Po podelitvi je predsednik Tito rekel, da mu ni lahko najti besed, s katerimi bi izrazil svojo hvalelnost. Čestitke Predsednik Tito je za 80. rojstni dan dobil številne čestitke. Še vedno pa dobiva čestitke tudi iz tujine. V Luksemburgu so Tita predlagali za kandidata za letošnjo Nobelovo nagrado za mir. Narodni heroji Predsednik Tito je sprejel delegacijo združenih španskih borcev Jugoslavije in jim izročil red narodnega heroja. S tem visokim odlikovanjem je zdruienju španskih borcev Jugoslavije izrazil priznanje za junaštvo, ki so ga njegovi člani pokazali v boju proti reakciji in fašizmu ter med NOV. Intervju Kako je postal komunist, kako je doživljal oktobrsko revolucijo, se postavil po robu frakcioria-škiin bojem v jugoslovanski partiji, kako je prevzel posle organizacijskega in kasneje generalnega sekretarja KPJ ter kaj vse je doživljal v petdesetih letih revolucionarnega delovanja, je predsednik Tito povedal v intervjuju za beograjsko RTV. Preveč etatizma Predsedstvo zveze sindikatov Jugoslavije je podprlo predlog ukrepov ZIS za odpravljanje nelikvid-nrsti, poudarilo pa je, da bi ukrepi morali biti še bolj določni. V razpravi so tudi opozorili, da je v ukrepih še preveč etatizma. Primernejši dohodek za šolsko tehnično osebje Nemalo skrbi in dela je šolnikom v kranjski občini pripravil sprejem pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ob tem so postali še aktual-nejši problemi, ki jih pedagoški delavci že dlje časa omenjajo kot poglavitne. Brez dvoma bo tudi sedanja razprava o izpopolnjevanju samoupravnih sporazumov določene probleme v šolstvu, posebno pa še neustrezno vrednotenje dela pedagogov s srednjo in višjo izobrazbo, pripomogla k razrešitvi tega vprašanja. V razpravah ob sprejemu pravilnika o delitvi osebnega dohodka na osnovnih šolah v kranjski občini je bilo med številnimi pripombami precej besed o vrednotenju delovnega mesta z najnižjim osebnim dohodkom. S samoupravnim sporazumom določeno izplačilo najnižjega osebnega dohodka na osnovnih šolah ne sme presegati 100 točk. Vrednost točke pa je letos 8,5 din; to pomeni, da je najnižji osebni dohodek 850 din. Na osnovnih šolah v kranjski občini pa so bili lani izplačani najnižji osebni dohodki okoli 1100 do 1200 din. Sole so se zato znašle v dilemi, kako izplačevati tehničnemu osebju, mod njimi so snažilke in pa zaposleni v šolski kuhinji itd., nižje osebne dohodke kot leto prej, ob vsem tem pa je še jasno, da so taki osebni dohodki pod življenjskim minimumom. Začasno so osnovne šole problem nagrajevanja tehničnega osebja rešile z notranjo razdelitvijo denarja za osebne dohodke. Tak način je tudi v skladu s trenutno politično orientacijo, da so delavci z najnižjimi osebnimi dohodki primerneje nagrajeni. S tem je problem trenutno sicer rešen, trajna rešitev pa to vsekakor ni. Brez tehničnega osebja, brez čistilk, delavk v šolski kuhinji šole ne bi mogle delovati, zato je nujno, da je tudi to osebje primerno nagrajeno. Problem je še toliko večji, kar je po čistilkah tudi v gospodarskih organizacijah veliko povpraševanja, osebni dohodki pa neprimerno večji. V bodoče bo treba vsekakor nokaj ukreniti, da bodo tudi ta najnižje ovrednotena delovna mesta primerno plačana. V Kranju že nekaj časa razmišljajo o tem, da bi za tehnično osebje pripravili tečaje, na katerih bi zaposleni lahko dobili polkvalifikacijo in s tem tudi višje osebne dohodke. L. M. lip bled LESNA INDUSTRIJA BLED razpisuje na podlagi zakona o sredstvih gospodarskih organizacij odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. diesel agregat motor 6 valjni, 150 KM, 500 obr/min, znamke PIGNONE, generator 125 kVA, 220/380 V 50 Hz, znamke PEL-LIZZARI z vzbujevalnim strojem In stikalno ploščo vse v dobrem stanju, sposobnem za obratovanje 2. transformator 100 kVA, 10/0,4 kV 3. tovorni avto TAM 4500 leto izdelave 1965, v dobrem stanju 4. osebni avto mercedes 220 črne barve, leto izdelave 1970 v odličnem stanju 5. motorno kolo NSU-Maxi 175 cem, leto izdelave 1965, potrebno popravila. Interesenti si lahko ogledajo navedena osnovna sredstva vsak dan od 6. do 14. ure, razen sobote in to: pod zap. št. 1.: v Tovarni Bohinj, Tomaž Godec, Boh. Bistrica, pod 2. in 3.: v Tovarni Bled — PE Mojstrana, pod 4.in 5.: na upravi podjetja na Bledu, Ljubljanska cesta 32. Licitacija za odprodajo bo v petek, 2. junija ob 8. uri na upravi podjetja na Bledu. Pravico do sodelovanja imajo vse pravne in fizične osebe. Razpis Gregorčičevih plaket za leto 1972 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Gregorčičevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/69) razpisuje skupščina občine Jesenice podelitev Gregorčičevi plaket za leto 1972. Gregorčičeve plakete se podeli organizacijam in pOs3' meznikom za: , — aktivnost in uspehe razvijanja množičnosti na P° ročju telesne kulture; —■ dosežke na področju telesne vzgoje, strokovnega-organizacijskega in znanstvenega dela; — dolgoletno uspešno delo na področju telesne kultur ' — tekmovalne dosežke na pomembnejših tekmovanji • — uspehe, ki pospešujejo telesno kulturo na podi'OČJ propagande in publicistike. Predloge za podelitev plaket lahko dajo vsi občan'> telesno-kulturne in druge organizacije. f Predlogi morajo biti predloženi občinski žiriji za W01 nagrajencev do 1. julija 1972. Svet za šolstvo, prosveto. kulturo in telesno kultur« skupščine občine Jesenice Razpis Čufarjevih plaket za leto 1972 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Čufarjevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, St. 20/69) razpisuje skupščina občine Jesenice podelitev Čufarjevih plaket za leto 1972. Cufarjeve plakete se podeli kulturno-prosvetnim organizacijam ali posamezniku kot priznanje za aktivno delovanje na kulturno-prosvetnem in umetniškem P°d" ročju ter za izredni prispevek k rasti in dosežkom kulturno-prosvetne dejavnosti na območju občine Jese' nice. Predloge za podelitev plaket lahko dajo vsi občani; kulturno-prosvetne in druge organizacije. Predlogi morajo biti predloženi občinski žiriji 1» izbor nagrajencev do 1. julija 1972. Svet za šolstvo, prosveto, kulturo In telesno kultur© skupščine občine Jesenice Skrb za alkoholike v Tekstšlindusu V torek, 23. maja, so v kranjski tovarni Tekstilindus ustanovili sekcijo kluba zdravljenih alkoholikov Kranj. Na sestanku, ki so se ga poleg predstavnikov kranjskega kluba alkoholikov, zdravnikov in socialne službe tovarne ter vodje kadrovske službe, udeležili tudi zdravljeni alkoholiki iz Tckstilindusa, so se domenili za tesno sodelovanje sekcije s klubom. Na novo ustanovljena se^ ja je v podjetju naletela ^ veliko razumevanje in P°d?aj ro. Tekstilindus je za seflJj edino podjetje v kranj^ občini, ki je poleg spoznaj, o škodljivosti in nevarno* alkoholi zrna med zap°s ,rt mi, storilo še korak ^ jc pobudo socialne zdravs**. ne službe v sami tovj>r krepko podprlo. ^ Tovarna obutve PEKO TRŽIČ išče za svoji prodajalni v KRANJU, Titov trg 13 in Prešernova 9 učenke oziroma učence za izučitev prodajalca obutvene stroke Pogoji za sprejem: —- vsaj z dobrim uspehom končana osemletka; — starost do 18 let; — zaželeni so fantje. Šolanje traja tri leta. Učenci bodo prejemali učno nagrado. Prijave oddajte do 25. junija v prodajalnan S predložitvijo spričevala o dokončani osemletki* sobota - 21. maja 1972 KRANJSKE OPEKARNE KRANJ 1. OBJAVLJAJO PROSTA DELOVNA MESTA: dveh stroj, ključavničarjev voznika buldožerja voznika nakladalca voznika viličarja obratnega električarja tesarja 2. OBJAVLJAJO PROSTA UČNA MESTA: dveh stroj, ključavničarjev avtomehanika elektroinstalater j a Pogoj: končana osemletka, šolanje traja 3 leta Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj se prijavijo na naslov: Kranjske opekarne Kranj, Na skali 5. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE ŠKOFJA LOKA razpisuje naslednja delovna mesta ravnateljev: 1. osnovne šole Cvetko Golar Škofja Loka 2. osnovne šole Peter Kavčič Škofja Loka 3. glasbene šole Škofja Loka 4. šolskega centra za kovinsko in avtomehansko stroko Škofja Loka 5. poklicne lesne šole Šk. Loka 6. dijaškega doma in vrtcev Škofja Loka — Trata in 7. direktorja delavske univerze Škofja Loka Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. in 2.: da ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri, opravljeni strokovni izpit in najmanj 10 let vzgojne izobraževalne prakse; Pod 3.: da ima višjo ali visoko izobrazbo ustreznega glasbenega izobraževalnega zavoda in da ima najmanj 5 let prakse v glasbeno izo-brževalnem delu; Pod 4., 5. In 6.: da izpolnjuje pogoje za učitelja srednje šole, ima najmanj višjo izobrazbo in vsaj 5 let vzgojne izobraževalne prakse; Pod 7.: da ima najmanj izobrazbo višje šole in vsaj pet let ustrezne prakse. Razpisana delovna mesta so v reelekciji. Kandidati morajo imeti organizacijske sposobnosti *n biti moralno politično neoporečni. Kandidati naj prijave, kolkovane z 1 din, dokazili ° strokovnosti, življenjepisom in opisom dosedanjih službovanj, pošljejo komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Škofja Loka v 15 dneh od objave razpisa. Praznik vseh mladih Tako kot drugje so bile (in so še) tudi na Gorenjskem številne prireditve v počastitev dneva mladosti. Mladi v šolah, krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah so pripravili vrsto športnih tekmovanj, družabnih srečanj, proslav, izletov in tako dalje. Na JESENICAH se je praznovanje začelo že 5. maja, ko je bilo v gledališču Tone Čufar tradicionalno srečanje z našimi zbori. Druge prireditve pa so bile: 16. maja so sprejeli triglavsko štafeto in planinsko štafeto iz Jalovca, 17. maja je bil v gledališču centralni nastop cicibanov. 19. maja so pri Jelenu odprli likovno in filatelistično razstavo, na predvečer 25. maja pa je bila po ulicah Jesenic parada z baklami. 25. maja je bil pohod druge grupe odredov na Pristavo v javorniških rovtih. Danes se bodo zbrali predstavniki gorenjske delavske mladine v Žirovnici, 3. junija pa bo Podmežakljo zaključna prireditev meseca mladosti. V KRANJU je bila v torek popoldne svečana akademija. V sredo popoldne je predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar sprejel okrog 90 kranjskih športnikov, trenerjev in športnih funkcionarjev. V četrtek dopoldne je bil svečan sprejem za novo sprejete mladince na Titovem trgu. Tovarniški aktivi so sredi tedna pripravili tek po ulicah Kranja. Danes bo v zadružnem domu na .Primskovem tekmovanje mladih iz krajevnih skupnosti v namiznem tenisu. V četrtek dopoldne je imela osnovna' šola Simon Jenko kviz Čestitamo Titu. Prav tako so imeli v četrtek praznovanje učenci osnovne šole Lucijan Seljak, kjer so med drugim spuščali zmaje. Cicibani kranjskih vrtcev so proslavili rojstni dan Tita na prireditvi v torek popoldne, cicibani v otroškem vrtcu Golnik pa v sredo. 2e prejšnjo soboto pa sta DPD Svoboda Primskovo in aktiv mladine Primskovo z recitalom proslavila dan mladosti. Recital je zrežiral Silvo Ovsenik, imel pa je tri dele: predvojno obdobje, NOB in obnovo ter rast nove Jugoslavije. — Razen tega bodo ta in prihodnji teden v občini sprejeli okrog 700 učencev 7. razredov v mladinsko organizacijo. V ŠKOFJI LOKI je bil 12. maja tradicionalni tek po mest-aktivi in občinska konferenca organizirali tekmovanja v namiznem tenisu, odbojki, šahu, malem nogometu, streljanju in kegljanju. Prejšnjo soboto je bil tradicionalni tek po ulicah mesta. Včeraj zvečer je bila v dvorani Kazine na Bledu oddaja Mladina pred mikrofonom. Na osnovnih šolah pa bodo sprejeli okrog 360 pionirjev v mladinsko organizacijo. — 80-letnico predsednika Tita pa so proslavili tudi v hotelu Jelovica na Bledu. Pobudo za proslavitev so dali holandski gostje. V ŠKOFJI LOKI je bil 12. maja tradicionalni tek po mestnih ulicah, 13. maja je športno društvo Janez Peternelj na gimnaziji organiziralo košarkarski turnir. V Godešiču je bilo prvenstvo v namiznem tenisu, dijaški dom in ObK ZMS sta pripravila tekmovanje v odbojki, mladinski klub Gorenja vas in ObK ZMS pa šahovski turnir. 23. in 24. maja je bil rokometni turnir za pokal ZM Al ples, za danes pa je mladinski klub iz Žirov pripravil pohod Po poteh Prešernove brigade. V četrtek so v Železnikih sprejeli pionirje v vrste gasilcev, včeraj pa je bila v Škofji Loki šesta redna in obenem prva svečana seja ObK ZMS v počastitev rojstnega dneva Tita. V TRŽIČU oziroma v tržiški občini so se začele prireditve 10. maja, ko je bil v šoli v Križah košarkarski turnir ter tekmovanje v rokometu, šahu, namiznem tenisu, streljanju in v malem nogometu. Slednja tekmovanja so bila v Krizah, v menzi tovarne kos in srpov, v strelskem domu na Ravnah in na rokometnem igrišču na Zalem rovtu. 24. maja je bilo v Cankarjevem domu kviz tekmovanje, ki ga je pripravila občinska konferenca ZMS Tržič. Pred kvizom je bila tudi akademija. 16. maja so sprejeli zvezno in lokalne štafete. 25. maja pa je bil slovesen začetek gradnje osnovne šole v Bistrici pri Tržiču. Prejšnjo nedeljo je bila proslava tudi v Lomu, kjer je dramska sekcija med drugim ponovila igro Slaba vest. Avto-moto društvo Kranj priredi v ponedeljek, 29. maja, ob 16. uri na Titovem trgu TEKMOVANJE CICIBANOV S SKIROJI v počastitev 17. junija dneva zaščite otroka v prometu PRIREDITEV JE POD POKROVITELJSTVOM VELETRGOVSKEGA PODJETJA KOKRA KRANJ Vabimo vse prebivalce mesta Kranja, da si ogledajo to tradicionalno tekmovanje naših najmlajših. Avto-moto društvo Kranj Zaloge zaradi cen Na seji predsedstva sveta zveze sindikatov Jugoslavije je v razpravi o ukrepih za odpravljanje nelikvidnosti bilo rečeno, da v nekaterih delovnih organizacijah nimajo denarja za izplačilo osebnih dohodkov, ker vodilni ljudje v teh organizacijah zadržujejo izdelke v skladiščih. Zato, ker čakajo, da bodo zvišali cene. Rafinerija v Kopru Skupina strokovnjakov je izdelala elaborat za gradnjo rafinerije nafte v Kopru. Obratovati naj bi začela že v začetku 7975. leta in bi proizvedla 3 milijone ton naftnih derivatov. Kasneje bi zmogljivosti povečali na 5 m ili Jonov ton. Za gradnjo bi potrebovali 700 milijoov dinarjev. Manj denarja Svet guvernerjev narodne banke Jugoslavije je sklenil, da bo potegnil iz obtoka 850 milijonov dinarjev. S tem bi preprečili nekontrolirano povećavanje denarja v obtoku. V prvih štirih mesecih se je namreč količina denarja v obtoku povečala za 4,7 milijarde, v vsem letu pa naj bi se predvidoma za 5,2 milijarde. Dražji tok Izvršna sveta Hrvatske in Srbije sta dala soglasje k predlogu, da se cene električne energije na prenosnem omrežju v Hrvatski in Srbiji povečajo za 15 odstotkov. Na Hrvatskem so se povečale v sredo, v Srbiji pa se bodo 1. junija. Pragovi čakajo 600 tisoč železniških pragov čaka v Srbiji na kupce. 120 tisoč jih je namenjenih za progo Beograd — Bar, vendar beograjsko Železniško transportno podjetja nima denarja. Prav tako pa so upi za izvoz pragov majhni. Nafte zmanjkuje Jugoslovanski tanker j i Čakajo natovorjeni z nafto v SZ že od 14. maja. Krivi so najnovejši predpisi, po katerih je delež uvoznika za uvoz iz zahoda 66, za uvoz z vzhoda pa 40 odstotkov. Tako naše rafinerije trenutno delajo z zadnjimi zalogami. Sporazum Hotelska podjetja in turistične agencije Slovenskega Primorja, Istre in Kvarnerja bodo v kratkem podpisala samoupravni sporazum o enotnih kriterijih za nastop na tržišču. To je prvi tovrstni samoupravni sporazum v Jugoslaviji. SOBOTA — 27. MAJA 1*9 KRAM.' vas opozarja, da je sedaj pravi čas za obnovo ln nakup pomladanske in letne garderobe. V naših specializiranih prodajalnah imamo na zalogi vse NAJNOVEJŠE MODNE IZDELKE ženskih, moških in otroških oblačil, pletenin, perila in vseh ostalih tekstilnih izdelkov Obiščite naše prodajalne v Kranju, Škofji Loki, na Bledu in Jesenicah: GALANTERIJA Kranj, Prešernova 14 MAJA Kranj, Prešernova U BABY Kranj, Titov trg 23 DROGERIJA Kranj, Titov trg 23 NOGAVICAR Kranj, Titov trg 18 MODA Kranj, Titov trg 15 KONFEKCIJA Kranj, Titov trg 7 VOLNA Kranj, Cankarjeva 6 KLUB Kranj, Cankarjeva 5 PRI KRANJCU Kranj, Cankarjeva 7 BALA Kranj, Cankarjeva 10 ' KONFEKCIJA NA KLANCU Kranj, Vodopivčeva 7 ELITA Bled, Grajska 26 ELITA Jesenice, Kidričeva 15 NOGAVICAR škofja Loka, Mestni trg 6 PLETENINE škofja Loka, Mestni trg 34 Velik in kakovosten izbor blaga — konkurenčne cene — strokovna postrežba. Vabi vas — ELITA, KRANJ TRME IMA GRADU Ob razstavi Francija Novinca, Hermana Gvardjančiča in Borisa Jesiha v Škofji Loki Razglabljati o trojici mladih likovnikov, o trojici akademskih slikarjev, ki te dni razstavljajo v galeriji na loškem gradu, ni lahek posel. Ne zato, ker so se v minulih Štirih letih, odkar smo prvič imeli priložnost spoznati jih, izrazno dokaj spremenili, ker so v iskanju lastnega umetniškega jaza zašli daleč proč od prvotnih izpovednih prijemov, temveč zato, ker ob opazovanju prikazanih platen nI mogoče prilepiti podnje nobenega skupnega imenovalca. Fante družijo edino leta, pripadnost isti generaciji — in ničesar drugega. Sleherni od treh kolegov (in prijateljev) ubira popolnoma samosvoja pota, samosvojo smer, ki naj bi mu pomagala kvišku. Za njimi je že precej lepih uspehov, precej nagrad in priznanj, o katerih velja zapisati, da dobitnike dvigajo visoko nad nivo začetnikov. Franci Novine je morda še najbolj podoben Franciju Novincu, kakršnega smo bili vajeni v preteklosti. Dosledno ostaja zvest naravi, poljem, nebu in vodi. Vendar samo motivno. Po slogu namreč opušča abstrakcijo ter se približuje ekspresionizmu. Njegov adut so barve, žive, neza-brisane barve. Le-te ume zložiti v čudovito impresivno celoto. Prirodo jemlje bolj kot okvir, ki spričo razgibanosti oblik pušča ustvarjalcu nešteto možnih varient, Vendar ji Novine ne dovoli, da bi ga zasužnjila. Ne zapada v njeno odvisnost, kot klasični kraji-narji, ampak si jo podreja. Gledalcu brez strahu ponuja njive v modrih, vodo v kričeče rdečih, oblake v zelenih in drevesa v vijoličastih odtenkih. Posamezni elementi učinkujejo absurdno, medtem ko združeni v zaključeno enoto izpadejo čisto, logično stvarno. Avtor, mojster barvne kombinatorike, bi moral biti vzor sestavljavcem lepakov in reklamnih panojev, ki so dostikrat kričavo neokusni, odbijajoči, in ki najprej pritegnejo pogled, hip kasneje pa te prisilijo, da obrneš glavo stran. Najteže je opredeliti Gvar-djančiča. Serija temačnih krajin pove obiskovalcu vse ali nič — kakor pač gledaš. Slikar človeku ne daje dosti izbire, marveč terja nemajhno miselno globino. Kako bi sicer mogel dojeti košček hribovja, potopljenega v metež nevihte, v srh vzbujajočo črnino, v trenutek, ko odpovedo pamet, znanost, civilizacija in tehnika in ko neukroćene sile izpričajo svojo premoč? Kot priviligirana zemeljska bitja, obsedena z zavestjo gospodarjev, neradi priznamo poraz. No, kljub temu smo zgolj drobec v gigantskem procesu gibanja, ki ga resda znamo razložiti, analizirati in (kakor Gvar-djančič na nekaterih podobah) postaviti v sheme, v geometrično mrežo, a nanj ne utegnemo vplivati. Cas, prostor, spreminjanje, usoda — nismo jdm kos. Zakaj torej malikovati angelčke, če zadaj stoji hudič? O Jesihu sta dva izmed navzočih gostov zaletavo izjavila, da »mala pornografijo«. Jo res? Da— ako ne ločiš' sveže erotike od navadnega prostaStva. Jesih-knji. ževnik bi gotovo zapadel v freudovske vode, toda ker je likovnik, izrablja talent za nenavadno odkrito izpovedovanje moškosti. Jasno in hkrati umetniško neoporečno priznava, da bistvo moškega tvori ženska. Ne posega v razumske, marveč v čutne sfere posameznika. Morda na j bo'j značilna so »zrcalna« platna, kjer s pomočjo ogledala Uj stvari sliko v sliki in pod plaščem konvencionalne zunanjosti odkrije erotizirano dušo. Svet se vrti okrog S°" lih ženskih oblin, pravi. Kdor skuša spolnost izriniti iz sre" dišča, ostane prazen, kcior vanj postavi sebe, je narcis (»Najlepši maneken«). Le kje sta tu pornografija in Per" verznost? I. Guzelj Zanimanje za muzej Grad Goričane ima v tem letnem času precej obiskovalcev. Med tednom si muzejske zbirke ogledujejo predvsem skupine šolarjev, ki se seznanjajo s kulturno preteklostjo vzhodnoazijskih in afriških narodov. Ob nedeljskih popoldnevih se vrstijo predavanja, vrtijo folklorne filme ali pripravijo predstavo senčnih lutk. Mimo stalnih muzejskih zbirk si obiskovalci ogledajo lahko tudi pravkar odprto občasno razstavo »Oblačila Afričanov južno od Sahare«. -fr I Moderne oblike kulturnega dela Na nedavni seji občinske konference ZK na Jesenicah so v dokaj plodni in živahni razpravi govorili predvsem o možnostih in poteh nadaljnjega kulturnega razvoja v občini. Pri tem so predvsem poudarjali in podpirali stališča, da bi v prihodnje približevali kulturo delovnemu človeku v modernih, sodobnih oblikah, ki jih zahteva sedanji čas. Nedvomno bi za take vrste kulturnega delovanja pritegnili tudi več mladine, ki zdaj pasivno stoji ob strani in kaže za kulturo le malo zanimanja. Vsekakor je vzrok za kulturno mrtvilo tudi v tem, ker amaterska društva in poklicne ustanove nimajo za svojo dejavnost dovolj denarja, Ida jim primanjkuje strokovnega in organizacijskega kadra, da družba za njihovo delo kaže bore malo razumevanja. Vendar pa je očit- no, da bi marsikje kljub tem težavam lahko razvili nekaj novih kulturnih oblik. Kulturno življenje in delovanje bo zdaj poskušala uravnavati kar najbolje temeljna kulturna skupnost, ki bo razdeljevala denar med društva in po* klicne ustanove kar najbolj smotrno. Poslej ho kultura tudi skrb vse družbene skupnosti, predvsem komunistov, ki *"° pred nedavnim ustanovili aktiv komunistov-kultur* nikov. Zdaj resnično hih-ko pričakujemo, da ho kultura postala sestavni del življenja slehernega posameznika. Na seji s° namreč sprejeli tudi sklep, da bodo v vseh organizacijah ZK, ki delujejo na terenu, naloži" posameznim komunistom* da se načrtno ukvaij«J° tudi s kulturnimi vprašanji. D. S. KRANJ — V ponedeljek, 29. maja, ob 20. uri bo v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju koncert, na katerem bosta nastopila dekliški zbor ekonomsko administrativnega centra Kranj pod vodstvom Janeza Močnika in mešani zbor kranjske gimnazije pod vodstvom Matevža Fabjana. Koncert bo še posebej zanimiv, ker se oba zbora po zamenjavi pevcev* v novi sestavi prvič predstavljata javnosti. Na sporedu s0 domače in tuje umetne in ljudske pesmi. M- . KRANJ — V soboto, 27. maja, bodo ob 18. uri odprli v ayh skupščine občine Kranj foto razstavo, ki jo v okviru občin; skega sodelovanja z mesti drugih držav prirejajo fotoamateri* Kranja in Železne Kaple. Razstava bo odprta do 1. junija. TR2IC — V petek, 26. maja, so ob 18. uri pri delavski univerzi v Tržiču odprli razstavo slikarja Dremelj Franceta-Acota. France Dremelj je slikar, ki uporablja slikovite motive krajine, predvsem barjanske, s soncem in meglo. Slikar sta1n° razstavlja v antikvariatu Kos v Ljubljani in v restavracij Kirn v Podpcči. D. S. hJ*?,iedeIjek, 22. maja, Je bila v Naklem zanimiva nogometna tekma med obrtniki in kmeti iz Naklega. Več športne sreče so p u imetje, ki so uspeli enkrat zatresti mrežo nasprotnika. Gledalci so uživali v zanimivem športnem srečanju. — Foto: ' r*rdan '' l^^j^^*^P^^tX[\liti"« in ^VSKE SKRINJICE — Turistično društvo Tržič se Je od ločilo, da da v prodajo nekaj spominkov, katerih izvor Je Tržič, Hega T ml,daturne kovaške, usnjarske in krojaške cehovske skrinjice. Te so že na voljo turistom v poslovalnicah turistlč-vjn) *i!štva v Tržiču in v Bistrici, Mercatorju in knjigarni DZS. Skrinjice so izdelane po originalih, ki jih hrani tržiškl muzej. *' - *oto: F. Perdan na letališču Brnik pristalo letalo, ki je pripeljalo ameriški par za letošnjo ohcet, Je pripotovalo tudi 170 turistov lz Pitfsburga in okolice — Foto: F Perdan Revija pevskih zborov Kulturno umetniško dru štvo Rudi Jedretič Ribno in krajevna organizacija socialistične zveze bosta danes, (sobota) ob 20. uri v zadruž nem domu v Ribnem pripravila revijo pevskih zborov \ počastitev 70-letnice društva. Sodelovali bodo oktet iz Žirovnice, pevski zbor Stane Žagar iz Krope, pevski zbor Triglav iz Dupelj, pevski zbor DPD Podnart, zbor Vi-harnik iz Ribncga in gostj? s Koroške. Ob 70-lctnici so izdali tudi spominsko brošuro. A Ž. Ekipno sindikalno Prvenstvo Gorenjske HENRIK ZBIL * Od vljicj Po' jpiSl^.lansk'b c' Če se rte moreš od nekoga ničesar naučiti, m vzrok pri njem, temveč pri tebi. če je ponoči vsaka krava črna, zato še ni podnevi vsaka bela. Ni veliko razlike med prvim aprilom in ostalimi dnevi. Ko ubijaš iival, moraš paziti, da ne ubiješ tudi človeka v sebi. Oko sliši resnico bolje kot uho. POROTNIK Neupravičeno bogatenje, tovariši, ni le domena ljudi. Žal, ampak tako je. Pojavlja se tudi v naravi. Včasih, ko smo Uveli še po lastnih pravilih in postavah, ni bilo problemov. Odkar pa začenjamo uvajati zakone v slogu človeške drutbe, so anomalije vsakdanja reč. Spričo hudega pomanjkanja brlogov je oblastna komanda posameznim gozdnim skupnostim ukazala, naj prevzamejo kontrolo nad izdajanjem bivališč ter preprečijo spore in pretepe, ki so divjali med kandidati. Rečeno, storjeno. Gozdne skupnosti sedaj nadzirajo proste luknje v lokalnih gmajnah in jih oddajajo prosilcem. Le-te razvrstijo v spisek, kakor so se pač prijavili. Zaradi velikega navala »« treba čakati vsaj pet mesecev. Prijetno sicer ni, a red mora biti. Dv nedavna smo menili, da so ob novem sistemu grdobije nemogoče, da pravica močnejšega ne velja več Pred dobrini tednom je čez Gorenjsko divjala strašna nevihta. Treščilo je tudi v drevo, pod katerim sva zadnjih pet let prebivala z Ženo Jezevko. Korenine so šle »v franle« in škode ni mogoče več popraviti. Kratko malo sem ostal brez strehe. Katastrofa! Le kam naj greva, sva tuhtala. Naj mar celi!: pet mesecev spiva ZUtUljf v travi? Pa je prikolovratil mimo Lisjak, znani lopov in prevarant. Čeprav nisva ravno prijatelja, sem tokrat pozabil stara nasprot-ja in ga prijazno pozdravil. Zaupno mi je namreč pošepnil, da bi nama bil pripravljen odstopiti vrstni red za brlog, ki bo vse-Ijiv v pičlih dveh dneh. Seveda ni pozabil omeniti pogojev; zahteval je, da mu za uslugo podarim bogate zaloge iiveia, ki sva jih s soprogo spravljala skupaj od lanske jeseni naprej. Kaj sem hotel — privolil sem. Lisjak hodi skozi gmajno zavaljen kot kakšen prašič. Najmanj dve leti mu ne bo treba niti s krempljem migniti, kajti včeraj je prodal vrstni red za nadaljne štiri brloge, vpisane na njegovo ime pri sosednjih gozdnih skupnostih. P. s.: Sleherna podobnost z manipulacijami okrog rezervacij avtomobilov domače proizvodnje nikakor ni naključna. Vaš Jež Popotnik Moskva je sprejela Rlchar-da Nixona prijazno, toda brez navdušenja in kaj drugega tudi ni bilo moč pričakovati — še zlasti ne po nekaterih napovedih zadnjih dni, ki so celo trdila, da bo obisk sploh odpovedan. Richard Nixon je torej v Kremlju in dialog na vrhu se je začel. Ponavlja se, vsaj v nekem smislu, znani pekinški scenario. To pomeni, da lahko pričakujemo po začetnih vzdržnostih ob koncu otoplitve, toda to bo kajpak odvisno od tega, kako bodo pogovori med obema stranema napredovali v prihodnjih dneh. Ze zdaj je očitno, da tako Mo.-kva kot *Washingion ne samo želita čjmboljše sodelovanje, marveč ga tudi nujno potrebujeta. Ta potreba je očitno tako velika, da je ne more zasen-č'tf niti morija v Vietnamu. Morda so sedanji razgovori v Kremlju sploh nekaj posebnega, saj bi v zgodovini le stežka našli primerjavo temu dialogu. Kdorkoli gleda na televizijskih ekranih bolj ali manj prisrčna snidenja, nasmehe in kretnje ljudi iz ohcb taborov, pa se hkrati spomni, da nekaj tisoč kilometrov proč umirajo ljudje zadeti od krogel, izdelanih na eni ali drugI strani, ima gotovo dovolj razlogov za začudenje. Toda očitno je, da ne ene ne Nixon v Moskvi druge strani ta dejstva ne motijo, ali pa jih vsaj ne motijo tako zelo, da bi se zaradi njih odpovedali srečanju. Kaj to srečanje lahko prinese in kaj bo prineslo, sta seveda dva različni stvari, slednje pa je v tem trenutku šc vedno bolj ali manj le stvar ugibanja. Predvsem lahko svet pričakuje večjo mero razumevanja med obema su-perGilama in to je že precej. Ce bosta sogovornika uspela prepričati drug drugega (pre-vsem pa vsak sebe), da sta res pripravljena pozabiti na stare razprtije in se z vso učinkovitostjo Izogibati novih, bo to veliko. Toda svet današnjih dni je tak, da se lahko dva zmenita tudi na škodo tretjega — in to tretjega, ki ga tedaj ni poleg. Koliko bo ta zavest prisotna na moskovskih razgovorih je seveda težko reči, še manj pa, koliko se bo kaj takega celo uresničilo. Primer Vietnama dovolj zgovorno kaže, da lahko veliki, kadar gre za njihove velike interese, pozabijo na težave majhnih. Vsa lepa in velika gesla o prijateljstvu in sodelovanju so lahko samo slepilo, če jim sledijo povsem drugačna dejanja. Za svet je gotovo koristno, če se Moskva In Was-hington sproščeno in morebiti celo prijateljsko pogovarjata, čeprav taista svet komaj s težavo razume, da je to možno tudi v trenutku, ko sta velikana skorajda v vojni drug z drugim — pa čeprav posredno. Ce bosta kot napovedujejo, Nixon in Brež-njev podpisala sporazum o omejitvi strateške oborožitve, bo to vsekakor zelo pomemben dosežek in vzpodbuda za še resnejše obravnavanje vprašanj s tega področja. Morda bi to lahko posredno podžgalo tudi k pripravam na razgovor o omejitvi oboroževanja nasploh — čeprav seveda glede tega v nobenem primeru ne smemo biti preveliki optimisti. Zelo verjetno je tudi, da bosta obe strani govorile tudi o evropski varnosti in s tem v zvezi o sklicanju konference. Za to je sedaj, ko so v zahodno-nemškem parlamentu končno izglasovali potrditev tako imenovanih vzhodnih sporazumov (ki jih je Brandtova vlada sklenila s Poljsko ln Sovjetsko zvezo), tudi veliko realnih možnosti. Toda tako konferenco je treba, če naj b| uspela, zelo skrbno pripravit} in sedanji pogovori v Moskvi lahko kvečjemu pomenijo prvi resnejši korak na tej poti. Sovjeti in Američani se bodo vsekakor zelo podrobno pogovarjali tudi o medsebojnih odnosih. Ti so sedaj kljub vietnamski drami taki, da zaslužijo pozitivno oceno in obe strani bi jih vsekakor — vsaka zaradi svojih vzrokov — radi izboljšali. Predvsem velja to za gospodarske, ki so po pravilu seveda možni šele tedaj, ko imajo oporo na političnih. Izmenjava med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo je več kot pičla glede na neizmerne možnosti, ki jih imata oba partnerja. Gospodarstveniki obeh dežel gotovo komaj čakajo, da bi se politiki načelno domenili za še boljše stike, saj obstaja že sedaj cela vrsta konkretnih predlogov za bodoče sodelovanje. Tudi vesolje je eno izmed področij, kjer sta supersili sicer že dosegli nekaj stičnih točk, kjer pa ostane v tem smislu še ogromno dela. Obljubljajo, da bi lahko bil rezulWj Nbconovega obiska v Mo**^ tudi skupen »izlet« v ve***! in to že kaj kmalu. Sic« pa je treba povedati, da «» Moskva in Washlngton PJJ* v zadnjih nekaj mesecih nila že vrsto pomembnih razumov, ki zadevajo najr*** ličnejša področja sodelova* nja. Med njimi Je tudi ta*° Imenovani sporazum o P** prečevanju nesreč na m°rl0 — do tega Je prišlo potem » so se vojne ladje obeh vjJJ sil, ki so si nenehno *JjJ na odprtih morjih, že *** ^ krat zapletle v resnejše l*1** dente, za katere sta P°tel}} vladi obeh držav obtat&*7 druga drugo. Kaj več o °°. sku, ki se je komaj »^'JJ. v tem trenutku ne veljalo P~" ročati, nobenega dvom« P| nI, da bomo to storili v |*J rubriki lahko prihodnji JJ den, ko bodo rezultati obi»*T fn pogovorov verjetno i* &°' znani. * U IN ' DOGODKI i Ladja z bombami? Britanska potniška ladja, 65.000-tonska Queen Elizabeth, pluje po Atlantskem oceanu z domnevnim naročjem bomb. Po anonimnem sporočilu je menda ladja minirana, vendar kljub iskanju niso ničesar našli. Po mnenju predstavnika družbe, katere last je omenjena ladja, je to le trik, ki naj bi spodkopal zaupanje v ladje te angleške družbe. Letalo se je zrušilo Pri Harkovu se je zrušilo šlirimotorno turbo-reaktivno letalo tipa antonov 10. Kot poroča sovjetska agencija so v nesreči izgubili življenje vsi potniki in člani posadke. Te vrste letala lahko sprejmejo do 100 potnikov. Verižno trčenje Na avtomobilski cesti Stuttgart — Miinchen se je pripetila huda prometna nesreča. V verižnem trčenju 76 avtomobilov je bilo ranjenih okoli 30 ljudi. Nesreča se je pripetila zaradi goste megle. Promet je bil ustavljen več ur. Ukradene umetnine Iz worcesrenskega muzeja v zvezni ameriški državi Massachusetts so tatovi odnesli po eno Rembrandtovo in Picassojevo ter dve Gaugninovi sliki. Umetnine so vredne okoli 17 milijonov din. Strokovnjaki menijo, da bodo tatovi skušali slike odnesti iz ZDA. To je ena največjih tatvin umetnin v našem času. Napad na kip Avstralec madžarskega rodu, samozvani mesija, je s kiparskim kladivom poškodoval sloviti Michelangelov kip Pietd v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Napadalca so takoj prijeli in obvarovali pred razjarjeno množico, ki ga je hotela linčati. Kip ima močno poškodovano roko in det obraza. Stmkovnjaki pravijo, da ga bodo lahko obnovili. Pietd te ena redkih umetnin, na katero se je Michelangelo vodvisal. Vročina in koze v Indiji Zaradi hude vročine v nekaterih predelih In dijc, toplomer je ponekod pokazal tudi 57 stopinj, je po neuradnih podatkih umrlo okrog 300 ljudi. Hkrati s to nadlogo pa je severno indijsko državo H ar jam zajela še epidemija črnih koz, ki so terjale že 200 življenj. Ker zaradi vročine primanjkuje pitne vode, se bojijo novih epidemij. Zemeljski plaz V vasi Lanišče v občini Buzet v Istri je zemeljski plaz podrl pet hiš. Širina plazu je 350 metrov, dolg pa je okoli kilometer, premika pa se še vedno. Boje se, da se bo podrlo še kakih 10 hiš. Pol kilometra ceste Buzet — Reka je zasute z zemljo. Potres na Filipinih Na Filipinih je bil močan potres. Zemlja se je tresla trideset sekund. Posebno močno so potres občutili v glavnem mestu Manili. Med prebivalstvom je zavladala panika, i Kolera V Severnem Jemenu je za kolero zbolelo 35 ljudi. Tudi v Singapuru so registrirali šest novih obolenj za kolero, tako da je skupno število obolelih že 25. Tudi iz Malezije poročajo o novih primerih obolenja. Vlom desetletja V Beogradu so začeli soditi članom mednarodne vlomilske tolpe, ki je v lanskem januarju vlomita v blagajno Narodnega pozorišta v Beogradu in odnesla 94 starih milijonov din. Trojica, ki ji sodijo, skuša svoj delež pri tem kaznivem dejanju prikazati kar se da nedolžno, ostali štirje soudeleženci pa so še v zaporih v tujini. Sokoli varujejo letala Na šestih letalskih oporiščih v Angliji imajo Zaposlene tudi sokolarje. Zadnje čase so namreč postali galebi in druge ptice prava nadlogi ta letališča. Ptice povzroče kakih 50 nezgod letali na leto. Sokolom včasih ni treba drug^ kot zavreščati, pa se jate nezaželenih ptic ur^a nejo z letališča. Okno prihodnosti Med sto najpomembnejših tehničnih Pr0'zV£ dov v letu 1971 je ameriška strokovna reVlJ^ uvrstila okno, ki so ga izdelali v Pittsboiirg"'■ Med dvema različno debelima stekloma je Pla suhega zraka. V tem zračnem prostoru je na * tranji šipi tanka plast, ki odbija svetlobo toploto. Okno prihodnosti naj bi na ta naC zadrževalo hrup, veter, vlago, toploto, mral premočno svetlobo. Umetna trava V deželah z razvitim prometom postajajo °^ vržene nerabne gume prava nadloga. Z^al iznašli način, kako te gume uporabiti. V riški zvezni državi Ohio so iznašli postopek', avtomobilske plašče predelujejo v umetno ti'<* Takšna »trava« je najprimernejša za i&rl^~' eA& tomobilske ceste in ob plavalnih bazenih. gt lana guma je menda uporabna tudi kot ob1 za zidove, ker duši zvok. Radioaktivnost Ljudje, ki so pred 27 leti doživeli nad sakijem eksplozijo atomske bombe, imajo J"^ nes v sebi več radioaktivnosti kot običajno- ^ ritve so pokazale, da je radioaktivnost njih0 ^ organizma, ki je bila leta 1969 52 picocutij^^o zdaj 3$ enot te mere, medtem ko je običai>n radioaktivnosti v človeku največ 24 picoCt* Lov na medvede 00 V petih občinah v Podrinju v planinski*^ ^ jih vzhodne Bosne so začele veliko ha.' ^ medvede. V zadnjih letih so se te živali P ^ razmnožile, tako da so postale prava nauM^ji ljudi in živali. Samo v enem tednu so rtteO ^ v okolici Višegrada napadli šest ljudi in trgali veliko ovac. Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bcricht der Serbcn) Nekaj takega je bilo že v toku vsaj v pogovorih med Italijo in Nemčijo o preselitvi južno-Urolskih Nemcev v Reich, vendar do pravega preseljevanja z južnotirolskega ozemlja, ki je po versajski in saintgermainski pogodbi prav tako kri vično pripadlo k Italiji kakor slovensko Primorje in Iskra, ni prišlo, ker je Hitler računal, da bo v daljni perspektivi to ozemlje iztrgal Italiji na miren »prijateljski' način, pač pa bomo videli, da je do takih preseljevanj prišlo že leta 1939 in 1940 iz baltskih držav in Besarabije. Z Nemci, priseljenimi na tak način, bi Hitler koloniziral .življenjski prostor' Nemčije v osvobojenih deželah. »Na ta način bi se dalo preprečiti vsaj del evropskih konfliktov.« Tako je to misel, ki je pravzaprav bila SMRTNA OBSODBA VSEH MALIH NARODOV, razvijal Hitler. Potem bi lahko obstajalo tudi Društvo narodov, če bi v njem sedela samo dva naroda. In naposled bi bila ta ena sama nacija. Pri tem je Hitler seveda mislil svoj Hernvolk — svoje nemško gosposko ljudstvo in napovedoval .daljno prihodnost' in obenem mislil, da jo bo uresničil še za svojega življenja s sredstvi, ki smo jih spoznali potem med vojno — razselje-vanje, koncentracijska uničevalna taborišča, streljanja, plinske kopeli', v kateri so med vojno naŠli smrt milijoni med nezaželenimi nacijami. To je bil peklenski načrt, ki ga seveda ni napovedal in ki ga bo začel uresničevati sedaj nad Poljaki, kasneje pa tudi nad drugimi narodi, s katerimi je imel sedaj še .prijateljske' odnose, kar dokazuje po Hitlerjevo, da bi ne bilo treba vojne in da bi sc dalo urediti vse NA PRIJATELJSKI NAČIN Z REVIZIJO VER-SAJSKE POGODBE katero mora .odstraniti', ker je za odstranitev ta-te ,dal svoji nemški naciji častno besedo'. Tudi vojna s Poljsko je bila odstranitev oziroma revizija te pogodbe. »Zadnja revizija te pogodbe pa bi se lahko prav tako uspešno uresničila na miren način ... Krivdo (da se ni) nosijo seveda v prvi vrsti oni, ki... jim ni bilo do ureditve nove Srednje Evrope, take Srednje Evrope, ki bi dala njenim prebivalcem zopet delo in kruh,« se je Hitler zatekel k demagogiji. »Omenil sem, da je bil cilj vlade Reicha povedati in doseči jasnost odnosov med nami in našimi sosedi. In to torej smem dokazati z dejstvi: 1. Nemčija ima z baltskimi državami nenapa-dalne pogodbe. Njeni interesi v le-teh so samo gospodarskega značaja. 2. Z nordijskimi državami Nemčija že prej nI imela nobenih interesnih konfliktov ali celo spornih zadev. Švedska hi Norveška sta prejeli našo ponudbo o sklenitvi medsebojnih nenapa-dalnih paktov, pa sta jo odbili, ker se tako ali tako ne čutita z naše strani ogroženi. 3. Nemčija in Danska nista prišli v spor zaradi nemškega ozemlja, ki ga je versajska pogodba izročila Danski, nasprotno z Dansko smo vzpostavili lojalne in prijateljske odnose. Mi nismo postavili nobene zahteve do Danske po reviziji, marveč smo z njo sklenili nenapadalno pogodbo. Odnos s to državo počiva na nespremenjeni lojalnosti in prijateljskem sodelovanju. 4. Nizozemska. Novi Reich ima z Nizozemsko tradicionalne prijateljske odnose in jih bo skuša 1 (podčrtal jaz) gojiti tudi v bodoče. V tem 'skušal' je že skrito opozorilo, da bi Nizozemska ne nasedla anglofrancoski vabi. 5. Belgija: Takoj po prevzemu oblasti sem poizkušal (podčrtal M. K.) izoblikovati prijateljske odnose z Belgijo. Odpovedal sem se vsaki reviziji ali želji po reviziji. Reich ni postavil (Belgiji) nobene zahteve, ki bi jo mogli tolmačiti kot ogroženost (Belgije s strani Nemčije). Zelo toplo se je Hitler izrazil o Švici, vendar Švico lahko izpustimo, ker je Hitler v resnici spoštoval švicarsko nevtralnost in ni nikoli zahteval, da bi se nemški del Švice vrnil 'Heim ins Reich (domov v Reich)', kakor je to zahteval leta 1938 od Avstrije. 7. Takoj po 'anšlusu' (priključitvi) Avstrije k Nemčiji sem SPOROČIL JUGOSLAVIJI, DA JE MEJA TUDI S TO DRŽAVO ZA NEMČIJO NESPREMENJENA IN DA ŽELIMO ŽIVETI Z NJO V MIRU IN PRIJATELJSTVU. Več o Jugoslaviji nt povedal. Kot osmo državo je omenil Madžarsko in 'dolgoletno vez najožjega in naj prisrčne j šega prijateljstva' in seveda tudi to, da Nemčija smatra mejo med Madžarsko in Nemčijo za nespremenljivo. In kot predzadnjo obmejno državo je omenil Slovaško, ki 'je sama prosila Nemčijo za pomoč pri njenem nastoju'. Potem je posvetil nekoliko daljši odstavek Italiji in omenil, da sta Nemčija in Italija 'iz nekdanjih sovražnih držav med prvo svetovno vojno postali najbolj prijateljski državi', med katerima ni prišlo samo do prisrčnega prijateljstva, marveč tudi do skupnih ideoloških pogledov na svet in do nekaterih paktov, slovečih na skupnih ideoloških pogledih. O Rusiji kot novi sosedi Nemčije je Hitler govoril že pred tem in seveda tudi o njunih najnovejših odnosih, vendar ne tako 'toplo', kakor so na Zahodu pričakovali. Šele kasneje — 22. junija 1941 — je Hitler odkril, da ga je v tem času peklila že skrita jeza na Sovjetsko zvezo, ker je začela sklepati 'poroštvene pogodbe z baltskimi državami in v njih poskrbela za vojaška oporišča, naperjena proti Nemčiji'. Potem je govoril o odnosih do Francije in Anglije ter jima posvetil Več kakor polovico svojega govora. Zlasti na angleška vrata je trkal in dokazoval, kako si je prizadeval, da bi prišlo do sporazuma in prijateljstva z Anglijo, kakor da bi hotel Angleže spomniti, kaj je zapisal o tem v svojem 'rjavem evangeliju', da bi Anglija in Nemčija — dve germanski rasno nordijski dr/.avi zavladali svetu, Nemčija pa bi lahko razširila svoj življenjski prostor na račun slovanskega vzhoda — na račun Rusije. Tega seveda v sedanjem položaju ni mogel ponoviti, saj je moral te svoje, oziroma stare nemške težnje celo zanikati, ko je v začetku govora govoril o odnosih z Rusijo in namesto ruskega ozemlja terjal 'vrnitev nemških kolonij', za kar pa Anglija ni imela posluha. Toda kljub vsemu jo je Hitler hotel prepričati z vprašanjem 'ZAKAJ SPLOH VOJNA MED ZAHODOM IN NEMČIJO' in bil celo pripravljen čakati na 'pozitiven odgovor', seveda ne v nedogled, ker to 'čakanje' na zahodni fronti ni slabost Nemčije ali strah pred Francijo'. Ce odgovora ne bo, se bo pač 'treba bojevati', toda Hitler, tako je rekel, je 'trdno uverjen, da bo zmaga nemška' (AdG 4264 A). Predlagal je konferenco, na kateri bi sc zorah 'veliki narodi in se pogovorili za statut, po katerem bi reševali pereča vprašanja, se sporazumeli in prišli do medsebojne garancije, ki bi jim dala občutje gotovosti, pomiritve in s tem miru med njimi' (AdG 4269). KONCERT AVSENIKOV FESTIVALNA DVORANA NA BLEDU 15. JUNIJA GRADITELJI! Sporočamo vam, da posredujemo prodajo stropov iz prednapetih nosilcev T profila. Strop ima dobro zvočno in toplotno izolacijo. Primeren je za vse plošče kot pri hišah, garažah, delavnicah in hlevih. Informacije dobite pri: Kmetijski zadrc i SLOGA, Kranj, skladišče strojev (pred Mlekarno), Cirče, tel. 21-545 Drevje je košato, ravna krošnja pa daje pokrajini značilen videz. Z vej na debelih spletnih vrvicah visijo gnezda ptic. Savana ni mrtva, daje zaščito živalim, domačinom pa nudi hrano za njih obstoj. V daljavi opazimo črede bivolov, kasneje, ko pokrajina vzvalo-vi, ko neizmerna ravna prostranstva zamenja gričevnat svet, ki je bolj poraščen z drevjem in grmičevjem, pa prvikrat zagledamo žirafe. Po prašni in z razsušeno travo in grmičevjem poraščeni planoti se s fotoaparati poženemo za njimi. Visoke so, da jih vidiš, četudi stoje za drevesom, radovedne tako kot mi, saj se elegantno odmajajo šele, ko prideš zelo blizu. Brez dvoma je to enkratno doživetje, ko lomastiš po bodljivem grmovju med šopi suhe visoke trave in ko vdi-huješ vroč zrak, nasičen z vonjem po vsem, kar te obdaja. Toda žirafe se oddaljujejo kot fata morgana, ali metulj, za katerim smo tekali kot otroci po domačih tratah in jasah. Enaki prizori se nam nudijo potem še velikokrat, pa naj si bo, da skušamo ujeti v objektiv aparata noje, gazele ali žirafe. Ob cestah pa za svojimi opravki hodijo Masaji, ti ponosni prebivalci savan in step. Večkrat ustavimo, da bi jih slikali, a vedno zaman. Preveč ponosni so, toda vseeno bo v vsakomur izmed nas ostal v spominu lik teh ljudi, otrok te dežele. Pokrajina se počasi spreminja. Nerodovitna in redko naseljena področja se počasi dopolnjujejo 3 skromnimi masajskimi borni; s preprostimi hišami z ravnimi strehami, zgrajenih iz bla- ta in obdanimi z redkimi polji. Tam, kjer nas redko preseneti reklama za Sehell, je dostikrat naselje preprostih hiš s pločevinasto valovito streho. Ljudje posedajo v senci, le otroci neutrudno tekajo bosi po razgretem pesku. Na grobo asfaltirani cesti je dostikrat povožena žival, največkrat šakal, ki jo obletavajo ptice ujede. Na obzorju pa se riše gora priostrenih oblik, močno nas vse spominja na Bovški Svinjak. Naselja se gostijo, preprosta in borna polja pa so majhna in posejana s koruzo. Tik ob tanzanijski meji zapeljemo v vasico s črpalko, hotelom in množico majhnih, preprostih prodajaln. Komaj izstopimo, že nas obstopijo prodajalci spominkov. Med njimi se mešajo žene z otroki v malhi na hrbtu, berači in pohabljenci. V skromnih prodajalnah, preprostih barakah so razstavljeni izdelki teh spretnih ljudi. Pred prodajalnami so zabodena v tla masajska kopja. Prodajalne so prava paša za oči. Prevladujejo izdelki iz ebenovine, bleščečega črnega lesa. Izrezljani ikipci ljudi in živali, med katerimi prevladujejo gazele, levi, žirafe in nosorogi, pa čutarice, napravljene iz buč z vžgani-mi okraski vseh velikosti. Bobni, napravljeni iz kože in ščiti, vse to je le preprosto okrašeno. Žene, nekatere sta-rikave z mnogo okrasja okrog vratu, golih obritih glav, druge mlade in prikupne, ponujajo za majhen denar okrasje, nanizano iz malih raznobarvnih kroglic. Za prodajalnami pa sc pode otroci, kuštravi in umazani. V senci dreves in bajt doje matere svoje otroke ali pa posedajo starejši, ogrnjeni v nekaj krp. Suhi, rjavkasti psi stikajo za odpadki. Vonj po suhih kožah, ljudeh in mnogo-čem drugem lebdi nad vasico. Na mejnem prehodu Na-manga malo naprej brez večjih ceremonij pritisnejo v potne liste vize in potem zapustimo Kenijo. V obcestni gostilni popijemo koka kolo in potem spet pojejo gume po asfaltu. Cesta je sicer ožja, a mnogo boljša kot smo pričakovali. Gora, ki smo jo opazovali na obzorju, sedaj ko smo v njem vznožju, spremeni obliko in bi s svojimi gladkimi stenami vršne kupole bolj spadala v kakšen inorveški fjord kot sem v Tanzanijo. Potem, ko se cesta pri prvih vaseh, kjer je nekdaj tekla meja, prevesi navzdol, se pokrajina povsem spremeni. Cesto spremljajo agave in drevje ter prostrana polja. Tudi naselij je vse več z majhnimi trgovinami, delavnicami in hišami. Neobdelanega sveta je vse manj. Čedalje več je plantaž kave z značilnimi okroglimi grmiči, ki so temno zeleni in posajeni v dolge ravne vrste. Struge potokov in manjših rek so plitve, komajda v dnu pokrite z vodo. V tolmunu čofota otročad, družbo jim delajo bivoli s svojimi mogočnimi rogovi. Palme in agave in mogočna drevesa brez imen dajejo senco. Avtobusi natlačeni in živo pobarvani. Tudi ljudi je vse več ob cesti in ponekod opazimo že povsem evropsko napravljene ljudi. Večjih krajev ni, vrstijo se le preproste okrogle in s sla- mo krite hiše domačinov. Pred njimi se lenobno prestopajo osli. Domačije, okrogle in pritlikave, obdane s koruzo, ograjujejo bodljikava ograja. Vse več je nasadov palm in pogosto vidimo prebivalce, ki cele tovore banan prenašajo na glavah. Koša ali krošnje ti ljudje ne pozmajo, vse tovore, tudi težje, prenašajo na glavah, pod tovor dajo le svitek. Vpoznem popoldnevu smo že daleč od kenijske meje, blizu Arušc. Vse več je palm in v mraku zapeljemo na ulice mesta. Prva pot nas vodi na tržnico, kjer kupujejo gospodinje zelenjavo in ribe. Povsod je dovolj kokosovih orehov, banan in krompirja. Tržnica je tako odsev rodovitnosti okolice mesta; toda v kraju se ne zadržujemo dolgo. Sredi mesta na črpalki natočimo bencin, nato kolesa spet požirajo kilometre. Mrak icga na pokrajino. Na zahoinem obzorju zažanjo težki črni oblaki. Vrh Mnt. Meruja, ki se strmo vzpenja nad Arušo, .se še zadnjič zasveti, potem pa se na mah stemni. Le redke zvezde zažare na nebu. Redki žarometi avtomobilov režejo temo in skromne luči brlijo v obcestnih bajtah. Potem ko zavijemo na slabšo, a še vedno asfaltirano cesto, žarometi obsvetijo mogočno drevje bananovih in sisalovih nasadov. Pred nami nekje v pobočju je Marango, zadnja naselbina, kjer se pot z avtomobilom konča. V soju cestnih svetilk se prelivajo potemnele barve cvetja, grmičevja in le redki ljudje stopajo po cesti. Po dolgem iskanju najdemo hotel Kibo, katerega lastnika sta Nemca in je znano izhodišče za Kilimandžaro s tanzanijske strani, štirje najdemo prostor za čez noč kar na parkirnem prostoru, drugi pa se odločijo, da prenoče v hotelu. Kuhalnik prijetno brni, črički pojejo in škrcbljajo, topel veter pa kodra liste bananov-cev in palm. Redki radoved- neži spremljajo naše počet« je; medel odsev luči se odbija od bajt, ki so nanizan« na pobočju. Kmalu potem, ko luči preminejo in ko glas čričkov :n škržatov postane še bolj g'a* sen, tudi mi »mrknemo«, zaviti v vreče. Spali smo kot ubiti in šele prvi domačini, ki so prišli po cesti navzgor v vas, ter tovornjaki so nas prebudili. Ljudje so črni kot oglje; žene napravljene in ogrnjene v živobarvna oblačila s tovori sadja stopajo navzdol, ali pa se gnetejo na ograjenih tovornjakih. Začenja se nov dan. Nebo je rahlo oblačno, vlažno toplo je. Zavezujemo nahrbtnike, R°* man pa je medtem poskrbel za vodnika in nosače; a trije se odločimo, da prihranimo nekaj zelencev raje za spominke in se sami potrudimo z nahrbtniki. Nosači so zbrani; to so mladi postavni fant« je, skromno napravljeni, a t odkritim prijaznim pogledom. Vodnik je starejši mož, edini njegov tovor je star* mornarska vreča, zapuščina kdo ve katerega popotnika na najvišji vrh Afrike. V hotelu nosači prevzamejo tovore, norma je 1° kg. Šele v soncu se nam razkrije vse lepo, kar nas obdaja« Hotelski vrt je poln cvetja, palm in kaktusov; še med na* sndi kave in banan ob skromnih kočah domačinov je prostor za cvetje, ki nas spremlja vso pot. V landrovver na-tlačimo stvari in s prvo skupino se odpeljemo skozi Marango navzgor. Asfalt pa se kmalu konča, potem je pred nami le močno izvijugana pot. številne domačije ob nasadih banan, koruze in kave? male skromne prodajalnc< * najpotrebnejšim za življe-nje teh ljudi so nanizane °o poti. Te so obenem družabno središče naselij. Tu P°se* dajo fantje in možje, sc P0* de otroci in kramljajo živo-pisano napravljena dekleta in žene. Slabo zvožena pot s« strmo vzpenja, globoko P°fl pobočjem samevajo za^"^ domačije. Nasadi pa se plastnice kažejo na tera kot šah- ^r?iIJ posluša-te vsak da0 10.. 12., 13., 15., . url ter ra-d«evnik ob 19.30. Ob to* 9» radijski dnevnik ob 9., 17. 2, dij'sk]i đ23' ln 24, uri to ffeh pa ob 6.05., 7. in 24. J41 ler radijski dnevnik ob 9., '* l3-» 15., 17., 22., 23. in 1930. 27. MAJA ^enDObr0 JUtr° * 8>1° Oni a matineja - 9.05 Piha?1 tcdnik - 9,35 s P*-Wam 0rkestrom RTV LJub-S 12 in" 10,20 Pr"i vas doma Ptica Ig0r Stl'avinski: 2ar «ver """ 12,30 Kmetijski na-13 3(j J- 12.40 Po domače — Sok™ poročai° vam ~ 1410 Svet ° p°P°ldne za ndadi q; -~ 15.40 Pojo naši opsr- *640CS T 16,00 VltiIJak - " ^Jižr »lom krn° ~" 17,50 Z ansanv 18 is t Francija Puharja — 18 50 pZ °Peretnega sveta — u pogovor s poslušalci -f-ahko noč, otroci — ritmu — 16.45 ?nega trga — 17.10 Gre- 19.00 19.15 boli, Minute z ansamblom S? ^Uet jSki 1 znanci — 20.00 Mladin-21.00 Za Odd ■ koncc tedna ~ 22,20 23,05^ Za na^c izseljence — pesmijo in plesom v teden j^581 Program i4.00 n ^anorama zvokov — den JJ°bre volje v novi te-> 154A14,35 Glasbeni variete rnu -™ Jazz na II. progra- mi D 13.05 16.05 Iz filmov in glas-revij — 16.40 Sobotni Jfcaik 17>35 Dobimo se ob °enih isti stUdiUri — 18.40 Popevke iz hteJT ,14 — 19.00 Pet minut vse 19.05 Zabavni zvo- , 2ooo\Fr°sram f°niu M°Jstri vokalne poli-20.4-5 V~ 20,30 Okno v svet — ^ORorii rni koncert - 21.30 ^0 t kl dneva — 21.40 Igra-SloVp ar, ste izbrali - 23.55 Iz Vens*e poezije ca 4°?pobro V tOboiran 28. MAJA ro jutro — 8.05 Ve- V sturi °8an ~ 9 05 Srečanje te tovajfj14 — 1005 Se pomni-in be inai?ši ~ 10.25 Pesmi bor- ?udc?exla ~ 11.20 Naši po-Jajo cestitajo in pozdrav-5°rta>"" 13,30 Nedeljska re-^SamL~~ !3.50 Z domačimi ?*ba"- - 14-05 Z velikimi orkestri — 14.30 |b4j ^ska tega tedna: Roj 'eta a° Popoldne - 19.00 15.05 Iz opernega 16.00 Radijska igra: 17.05 Nedeljsko Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Melodije za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Z orkestrom VVilliaro Gardncr — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski cocktail — 13.35 Glasbeni variete — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 1S.00 Priljubljeni pevci zabavne glasbe — 18.35 Z orkestrom Rias Berlin — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Znana imena opernih odrov — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Berlinski glasbeni večeri — 23.55 Iz slovenske poezije m 29. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pet minut za novo pesmico — 9.40 Z revijskimi orkestri — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Marjan Kozina: Baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkester godbe milice na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori Borivoje Sirnica — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodi-je mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Geoff Love — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno po poldne — 18.15 Z ansamblom Mojmira Šepeta in Atija So ssa — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Beneški fanti — 20.00 Dirigent Lovrenc Ar-nič govori o posnetku Kogojevih črnih mask (stereo) — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori —• 14.20 Z vokalno instrumentalnim ansamblom Mladi levi — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Od včeraj do jutri — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z majhnimi ansabli — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Tipke in godala — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja Tretji program 20.05 Botique lahke glasbe — 20.30 Literarni večer — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Ravelova sodobnika Roussel in Dukas — 22.40 Nočni koncert — 23.55 Iz slovenske poezije 30. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma —■ 12.10 Od Chopina do Gcrshvvi-na — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi godci in ansambli — 13.30 Priporočajo vam -— 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Silva štingla — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital klarinetista Marka Lodnika — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Ter-glava — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radij, ska igra: Pijanec — 21.45 Z orkestrom Carmen Dragon — 22.15 Večer skladatelja Zvoni-mirja Cigliča — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 Glasbeni bing bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Z orkestrom Vicro-slav Matušik — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 20.25 V korak s časom — 20.35 Glasbene konture — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Alojz Srebotnjak — 23.10 Iz albumov Modesta Mu-sorskega — 23.55 Iz slovenske poezije 31. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev) 9.25 Z ansamblom Francija Puharja — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Modest Musorgski: uvodni prizor opere Hovan-ščina — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vižami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Izseljenski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo ;n pozdravljajo — 15.40 Iz Češke orkestralne glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Tonv Osborne — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Popevke Jožeta Privška — 18.30 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbone razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za sred-njo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Zabavni zvoki — 18.55 Glasbena med igra — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20.30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 Žive misli — 21.05 Kontcrtantrii jazz — 21.30 Dogodki dneva 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — Tadeusz Baird — 23.35 Stara poljska orgelska glasba — 23.55 Iz slovenske poezije baterije 1. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 VVolfgang Amadeus Mozart: odlomki iz opere Don Juan —■ 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo nemške pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam —- 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 S pianistom Borutom Lesjakom — 14.45 Med šolo, družino in delom — 15.40 Zvočni profil skladatelja Francisca Poulenca — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z or-kestrom Edmund Vera — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Klavir v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki prod mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.35 Mednarodni festival Slovenska popevka 1972 — 22.15 Iz makedonske glasbene zakladnice — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Mehurčki — 14.10 Levo, desno, naokrog — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek -16.20 Z ljubljanskim jazz ansamblom — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Kulturni mozaik — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih oddaj — 18.40 Lahka glasba — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pet minut čez osmo 20.30 Radijska kinoteka — 20.40 Glasbeni soiree — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Slav. ko Osterc: Krst pri Savici — 1. dejanje — 22.00 Festival v Hainautu 1971 — 23.55 Iz slo venske literature 2. JUNIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Plesni in razpoloženjski napevi Emila Adamiča — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporoča-jo vam — 14.10 Kaj vaii pripoveduje glasba — 14.30 jaši poslušalci čestitajo :.i pozdravljajo — 15.30 Napotki /a turiste — 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Flovd Cramer — 17.10 Človek ln zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Naj narodi pojo — 20.35 Mednarodni festival Slovenska popevka 1972 — 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Besede in zvoki iz logov domačih Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 S pevci: Bracom Korenom, Ireno Kohont in Eldo Viler —-16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Svet in mi — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Titova pot — 18.40 Priljubljene popevke — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Paleta zabavnih melodij Tretji program 20.05 Radijska igra: Abel Ln Bela — 20.56 Vrtiljak lahkih not — 21.30 Dogodki dneva —» 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.05 Impresionistični nokturno — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska CP »Go renjski tisk« Kranj, Ulica Moša Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 5151135 - Telefoni: .edakclja 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna ln naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno Številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki Imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo 27. MAJA 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb), 16.40 Pokal pevcev -posnetek, 18.05 Obzornik, 18.30 Disnevev svet - serijski film, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.45 Kratek film, 19.50 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Sacha Distel v Olimpiji - zabavno glasbena oddaja, 21.05 Italijanski gostje v Opatiji, 21.35 Na poti k zvezdam, 22.00 Tekmeca - serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 28. MAJA 8.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.40 Po domače z Dobrimi znanci (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.50 Mestece Peyton — serijski film, 12.40 TV kažipot, 14.30 Studio C — zabavno glasbena oddaja, 15.25 Za konec tedna, 15.50 Nekaj veselih domačih z ansamblom Lojzeta Slaka, 16.20 Rokomet Mcdvcščak : Partizan (Bjelovar) — prenos, 17.20 Obisk v nedeljo, 18.00 Elizabeta I. — angl. barvni film, 19.30 Filmska burleska, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Humoristična oddaja, 21.00 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.30 športni pregled (JRT), 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) 29. MAJA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osmove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) 17.45 I. Rosič: Riki — 6 del, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Sest srečanj z Barkerjem — serijska film, 18.55 Mozaik, 19.00 Mladi za mlade, 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 V ogledalu časa: Ubit boš 10. aprila — švedska TV drama, 22.25 Kulturne diagonale, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) 30. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Krojaček Hlaček — 2. del, 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka: Plavajoča karavla, O 00 Mozaik, 19.05 Možganski valovi — oddaja iz cikla Možgani, 19.30 Filmi z mednarodnega festivala v Varni, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Dragulj v kroni — poljski film, 22.30 F. Schu-bert: 8. simfonija v h-molu (Nedokončana), 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) 31. MAJA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Sebastijan in Marv Morgan — serijski barvni film, 18.15 Obzornik, 18.30 Jazz na ekranu: kvartet JPJ, 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.20 3-2-1, 20.30 Nogomet Ajax : Inter — barvni prenos iz Rottcrdama, 22.25 Zabavno glasbena oddaja, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) 1. JUNIJA 9.35 TV v šoli, 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Boj za obstanek — film, 18.55 Mozaik, 19.00 Umetniki — giganti — barvna oddaja iz cikla Civilizacija, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Slovenska popevka — prenos, 22.00 Bos skozi pekel — japonska nadaljevanka, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) 2. JUNIJA 9.35 TV v šoli, 14.45 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 17.35 Planet dveh sonc (Trapollo HH 33), 18.15 Obzornik, 18.30 Glasba iz studia B, 18.45 Cesta in mi, 18.55 Ekonomsko izrazoslovje: Carine, 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Slovenska popevka — prenos, 22.00 Čudež otoka Bali — dokumentarni film, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Ponedeljek, 29. maja, ob 20.35: UMRL BOŠ 10. APRILA —švedska TV drama; Drama o terorju usta-šev je močno vznemirila Švedsko. Pristno prikazuje pretresljivo zgodbo o ljudeh, ki so si na Švedskem poiskali drugo domovino, pa so se znašli v mreži najbolj umazane mafije. Preden so dramo prikazali, so ustaši zagrozili švedski televiziji, da bodo na nekaterih stavbah pripravili diverzije, če drame ne bodo umaknili s sporeda. Tako je teror potrkal tudi na sama vrata švedskih ustanov. Policija je močno zastra-žila televijske stavbe v državi in tudi družino glavnega igralca. Naj opozorimo še na zanimiv uvod v dramo: to je intervju jugoslovanskih televizijskih snemalcev z glavnimi junaki dela. Torek, 30. maja, ob 20.35: DRAGULJI V KRONI — poljski barvni film; Najnovejša poljski film Dragulji v kroni režiserja Kazimierza Kutza nam predstavlja Šlezijo z rudniki premoga v času močnih gospodarskih pretresov po vsem svetu leta 1934. V težkih pogojih, ki so postajali vse bolj nevzdržni, so se rudarji združili v skupno akcijo — štrajk. Ker to ni pomagalo, so začeli z gladovno stavko. Ko so slabotaejši že umirali, je vendarle prišlo do sporazuma ... Sreda, 31. maja, ob 17.50: SEBASTIJAN IN MARY MORGAN — francoski serijski film; Po serijah Sebastijan in Belle ter Sebastijan med ljudmi se nam obeta tokrat barvna serija filmov Sebastijan in Mary Morgan. Od prve serije je minilo že nekaj let. Sedaj je Sebastijan že skoraj odrasel. Prva od trinajstih epizod ima naslov Morsan ski dvorec. KINO Kranj CENTER 27. maja amer. barv. film MOŽ ZAKONA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer.-ital. barv. CS filma PREGON ZA 100.000 DOLARJEV ob 22. uri 28. maja amer. barv. film MOŽ ZAKONA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma ZAROTNIKI ob 21. uri 29. maja premiera angl.-ital. barv. CS filma BLAZNOST ob 16., 18. in 20. uri 30. maja angl.-ital. barv. CS film BLAZNOST ob 16., 18. in 20. uri Kranj ST0R2IC 27. maja ital.-špan. barv. CS film JAMAJKA - SMRT NE IZBIRA SREDSTEV ob 16. uri, angl. barv. CS fim ROP PO NALOGU BRITANSKE TAJNE SLUŽBE ob 18. uri, nemški barv. film TRUPLO IZ TEMZE ob 20. uri 28. ,maja angl. barv. CS film ROP PO NAROČILU BRITANSKE TAJNE SLUŽBE ob 14. in 18. uri, nemški barv. film TRUPLO IZ TEMZE ob 16. in 20. uri 29. maja premiera ital. barv. CS filma ALI BABA IN SVETA KRONA ob 16., 18. iin 20. uri 30. maja ital. barv. CS film ALI BABA IN SVETA KRONA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 27. maja premiera ital.-špan. barv. CS filma ADIJO, TEKSAS ob 18. in 20. uri 28. maja ital.-špan. barv. CS film SKRIVNOST BENGALSKE DŽUNGLE ob 15. uri, ital.-špan. barv. film ADIJO, TEKSAS ob 17. in 19. uri 30. maja amer. barv. film PTIČI ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 27. maja amer. barv. film PUŠKE ZA APAČE ob 18. in 20. uri 29. maja amer. barv. film PTIČI ob 18. in 20. uri Krvavec 28. maja franc. barv. CS film VESELI DOPUST ob 17. in 19. uri Radovljica film 27. maja amer. barv. DNEVNIK JEZNE GOi>r DINJE ob 18. uri, dans* barv. film MAZURKA V r film da* STELJI ob 20. uri 28. maja amer. barv. EL CONDOR ob 16. uri, ~- v ski barv. film MAZURKA. POSTELJI ob 18. in 20- 29. maja amer. ital. oa film DJANGO NE rW* MILOSTI ob 20. uri m 30. maja franc. barv. MAKS IN TATOVI ob v Jesenice RADIO cg 27. maja amer. barv. 0 film MOST PRI REMAG^g 28. maja amer. barv. U ilm MOST PRI REMAGtjiifl fil film 29. maja angl. barv Q ZA LJUBEZEN IN SVU" 30. maja amer. barv. PRGIŠČE SVINCA Jesenice PLAVŽ 27. maja amer. barv PRGIŠČE SVINCA .Jđ 28. maja amer. barv. riu PRGIŠČE SVINCA cg 29. maja amer. barv., ^ film MOST PRI REMAGb^g 30. maja amer. barv. ^ film MOST PRI REMAGfc^ Dovje Mojstrana ~noT. 27. maja franc. film OV* SI SOLZE, OČKA lrt 28. maja amer. barv. t«1" SIMBAD POMORŠČAK Kranjska gora 27. maja jugoslov> o&■ film NA GORI RASTE "u 28. maja amer. barv. film rodil'se je^upornik 30. maja angl. barv JJ" ZA ljubezen in SVUf 00 pO* Javornik DELAVSKI film 27. maja amer. barv. SIMBAD POMORŠČAK 28. maja angl. barv< rU» ZA LJUBEZEN IN SVOBJf DO, jug. barv. film NA ^ RI RASTE ZELEN BOR Škofja Loka SORA 27. maja amer. barv. tujj BAROUERO ob 18. in 20. u 28. maja amer. barv. ^ TORA! TORA! TORA! ob in 20. uri 29. maja amer. barv.J TORA! TORA! TORA! ob uri Železniki OBZORJE ^ 27. maja amer. barv. n u TORA! TORA! TORA! CS 17.30 in 20. uri 28. maja amer. film MOJE PESMI SANJE ob 17. uri, an»j£ barv. film BAROUERO od ^ auta motor stroj & predstavništvo Ljubljana, Luize Pesjakove bb. prodaja rabljenih turističnih prikolic različnih znamk in tipov po zelo ugodnih pogojih na brezobrestni kredit Vse informacije na telefon 061 — 311-845 in na upravi Gorenjskega sejma v Kranju telefon 21-58w< rešitev nagradne križanke h 1. maruša, 7. onkrat, 13. amater, 14. bojana, 15. lo-ren, 16. micelij, 17. oreh, 18. zato, 19. oto, 20. andre-jj. 23. opr, 26. erik, 27. real, 31. pristan, 33. milje, Nasmeh, 35. najada, 36. avarka, 37. stanar. IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 94 rešitev nagradne križanke. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Boštjan Trilar, Radovljica, Cankarjeva 15; 2. nagrado (20 din) Mira Pire, Kranj, Mencingerjeva 5; 3. nagrado (13 din) pa dobi Irenca Za-plot.-lik, Golnik, Letenice 6. Nagrade bomo poslali po pošti. ..Vodoravno: L naslov turških vladarjev, 7. krov, 13. ime IS a«iške igralke Svetelove; Matjaževa kraljična, 14. orač, ^iio«0k zaaarskega otočja in kraj na tem otoku, 16. obilje, * 23- boginja plodnosti pri Starih Var« ' imena poljskega kraja jugozahodno od $1 **** (• • • Mazovviecka), (3. črka je w), 27. zavitek, ovitek, hljtv? n* krai Josipa Jurčiča pri Stični, 33. del sobnega po-a' 34- spetnice, majhne spone, 35. starogrški kipar iz Igrali!' vrsta srbskega sira iz osoljene smetane, 37. filmska aika- ki isra v Franclll. Anna. krajj^2PlcNO: L ime dirigenta Hubada, tudi slavni češki 8keg^ ,* '°vski plen, ulovek, 3. ljubkovalna oblika tujega žen-teleaa. ena» 4- klada za sekanje drv, 5. slika ali kip golega s%a) gU^adni spis, 6. znak za kemično prvino natrij, 7. velika *g * da'matinsko-italijanski izraz za vampe, 9. oranje, zora-^nsjjj k ^aza alkohola, etra in drugih sp*. 'in, 11. partl-u riŽ«v ec in Pisec> Matevž, 12. Vzhodnjaška pijača, destilat °claw 3 s,ada> 16- P°'J*ski kraJ ob °t,rl> jugovzhodno od fas0tri r> 18' z besedami Izražena misel, 21. ptica z vreščečim » v nadležna žuželka, 23. železniško križišče in luka na Ni pJJ ^hodni Sibiriji (ZSSR), 24. pijača v otroškem jeziku, \t\ 'tKtiti 1 Punca v žargonu, 23. plast, sklad, lega, vrsta, tr' wad » ?Ca' važno pristanišče na zahodni obali Alžira, *aUh»v^V zar8°nu). 32. Johann Nepomuk Miilzel, 33. oseb-ek- 35. Oskar Kovačič. r ^e§it * Qi Cv pošljite do četrtka, 1. junija na naslov: revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna *a,*a. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. V Mestni hiši jc na L, *d s"ta]NlJSKl MUZEJ V KRANJU - Gci tnOs*t na ai"heološka, kulturnozgodovinska, etnografska in ^"ta j. noz8"dovinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je \\ ^ baj a akad' SUK£U"Ja Mir,c Maleša. ^Ita k' stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna po-lDH odp,t ?re!cr^ sPorrski rzej' i^SHilinci na, SatfOlLI tO- V j.1 iJ>u stavbi pa razstava del slikarja T"" \^izv■ Ustavlja izbor grafičnih del slike >ja>j«ni d, Toneta Toma-ar Štefan Si ranja. 'sčni dvorani so razstavljena reproducirana dela ?cr'jsk .CChta Durer->a (1471—1528). ^ in ,' ? 'n muzejske zbirke so odprte vsak dan od n °U 17 m u I/—19. ure. Prejšnjo nedeljo se je okoli 30 planincev, članov planinskega društva Javornik-Koroška Bela in planinskega društva Radovljica podalo na najvišji vrh v Karavankah. Spominski pohod na Stol so organizirali v okviru akcije jugoslovanskih planincev, ki bodo letos obiskali 80 jugoslovanskih vrhov in tako počastili 80 letnico tovariša Tita. d. s. taj Marija, Škulj Drago Boris in Svoljšak Marjeta, Jereb Anton in Sela k Ivana i umrli so V KRANJU Stare Gregor, roj. 1913, Sti-mac Rudolf, roj. 1931, Šifrer Marija, roj. 1894, Matovina Ladislava, roj. 1904, Krušič Neža, roj. 1888, Zilih Franc, roj. 1892, Brezar Marija, roj. 1893, Podreberšek Terezija, roj. 1895 V ŠKOFJI LOKI DoljšČak Ivana, roj. 1906 v tržiču Križnar Franc, roj. 1900, Ze- pič Marija, roj. 1891 loterija srečke so zadele s konč. din 000 50 3600 300 81290 1.000 167160 10.000 01 10 71 10 65611 500 96021 2.000 32 20 82 30 2202 200 71762 500 81282 2.030 63 10 2473 300 21473 500 618333 10.000 540023 10.000 14 20 4994 200 84244 500 335554 10.0(10 730424 10.000 485184 150.000 5 6 59795 506 07185 1.006 17525 2.006 403675 10.006 086 100 92906 500 59416 1.000 164896 10.000 7 6 62617 506 67247 1.006 091567 10.006 234387 10.006 8 6 04178 506 688798 10.006 08578 1.006 335408 ' 20.006 99 10 49 10 59059 500 73289 500 52 tolažilnih dobitkov so za«1 dele srečke z naslednjimi šte- vilkami: 485180, 485181, 485182, 485183, 485185, 485186, 485187, 485188, 485189, 435104, 485114, 485124, 485134, 485144, 485154, 485164, 485174, 485194, 485084, 485284, 485384, 485484, 485584, 485684, 485784, 485884, 485984, 480184, 481184, 482184, 483184, 484184, 485184, 486184, 487184, 488184, 489184, 405184, 415184, 425184, 435184, 445184, 455184. 465184, 475184, 495184, 085184, 185184, 285184, 385184, 585134, 685184, 785184. opek rdečih nageljnov Septembra 1964, med obiskom takratnega predsednika Češkoslovaške v Jugoslaviji, je prišel predsednik Tito na Brdo pri Kranju. Po naključju so se takrat srečali z njim tudi trije učenci osnovne šole Prcdoslje. »Bilo Je 24. septembra dopoldne, ko so nam sredi pouka v razredu razdelili zastavice ln nam povedali, da bomo šli pozdravit predsednika Tita. Tisto leto sem začel hoditi v 5. razred. Razporedili amo se pri vhodnih vratih. Naenkrat sem opazil skupino Učencev, ki Je obkrožila učiteljico in jih nekaj prosila. Tudi jaz sem dvignil roko in rekla mi je: ,Prav pa pojdi ti*. Imeli smo namreč velik šopek nageljnov, ki smo jih nameravali izročiti predsedniku Titu. Bil sem bolj lahno oblečen (na nogah sem imel le Japanke') in učiteljica je menila, naj bi šel raje kdo drug. Jaz pa sem ji rekel, da tako ne bomo mogli priti k predsedniku Titu. Tako smo z nageljni odšli proti vhodu Barbka Bitenc, ki je hodila v 4. razred, Francka Grilc, ki je hodila v 7. in jaz.« Tako se spominja srečanja s Titom Marjan Mubi iz Bri-tofa, ki pravkar končuje četrti letnik strojne tehnične šole v Kranju. »Prišli smo do glavnih vrat, ko smo srečali uniformiranega moškega ln mu povedali, da imamo šopek za Tita. Rekel je, naj ga damo njemu, da mu ga bo on izročil. Ml pa smo rekli, da je šopek za Tita in da ga mu bomo sami izročili.« Dobre pol ure so potem na Brdu čakali, če bodo lahko prišli k Titu. Bili so prepričani, da nc bodo mogli. Potom pa je prišel nokdo in rekel, da jih predsednik čaka. »Ustavili smo se pred nekimi vrati. Ko so se odprla, sem na nasprotni strani zagledal predsednika Tita, ki je sedel za mizo. Ko nas je zagledal, je rekel: ,0, cvetje!' In povabil nas Je k mizi. Po- st regli so nam s sokovi ln Tito nas je spraševal, kje smo doma, kam hodimo v šolo, kako se učimo in še druge stvari o šoli. Nazadnje pa nam je vsem rekel, naj se dobro učimo. Spominjam se tudi, da ni bilo veliko časa za pogovor. Kakšne deset minut smo bili pri njem in medtem so nas večkrat slikali. Ko smo odšli, nam je vsem dal roko in vsak je dobil bombonjero.« Marjan pravi, da takratnega srečanja s Titom ne bo nikdar pozabili. Do takrat nikdar niti pomisliti ni upal, da se bo lahko pogovarjal s Titom. In še polem ni mogel prav verjeti, da je bilo vse tako preprosto. »Pa še nekaj ne bom nikdar pozabil. Po obisku smo se z Brda pred šolo pripeljali v črnem mercedesu. Vsa šola je bila na oknih Ln spraševanja ter pripovedovanja ni bilo konca. Prav tako je bilo doma. No, in čez nekaj dni smo dobili še slike.« TRIJE UČENCI OSNOVNE SOLE PREDOSLJE PRI TITU 1964. LETA: Zraven Marjana Mu-bija Je Francka Grilc, ki je zdaj že poročena in se piše Merlak, dela pa v Iskra Commerce. Ob Titu pa sedi Barbka Bitenc, ki hodi na trgovsko šolo in dela v Kokri v Kranju. Na Sprejemu sta bila navzoča tudi takratni predsednik kranjske občinske skupščine Martin Košir in takratni sekretar občinskega komiteja zveze komunistov Ivo Krč. 2200 udeležencev pohoda na Pristavo V četrtek, 25. maja je bil na Jesenicah že tradicionalni pohod jeseniške mladine po partizanskih poteh na Pristavo. Pohod grupe odredov je odlično uspel, saj se je v lepem vremenu zbralo na Pristavi okolj 2200 udeležencev partizanskega pohoda. Mladinci, pionirji in cicibani iz vseh jeseniških osnovnih šol in srednjih šol, so se na Pristavo podali že v zgod- njih jutranjih, urah. V spremstvu nekdanjih borcev in aktivistov so obiskovali partizanske grobove in spominska obeležja ter ob njih prirejali spromnejše proslave. Posamezne čete so se imenovale po padlih, borcih in partizanih. Na Zbbrnam mestu na Pristavi jih je pozdravil štab grupe odredov, komisar Franc Treven pa je mladim spregovoril o pomenu dneva mladosti in samega pohoda. Po kratkem kulturnem programu, v katerem so sodelovali člani dramskega krožka Prež i hov Voranc in pevski zbor Prcžihov Voranv, so mladi poslali tovarišu Titu brzojavko s čestitkami in pozdravi ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Graničar j i pa so prikazali kratko vajo napada na sovražnika. D. S. Inštruktor je v obupu zavijal oči, ko sva čakala n člana izpitne komisije. Roke so se mi v teh odločilni trenutkih tresle in vrtele volan sem in tja, le v Pra}.-smer ne, ko je bilo treba vzvratno in bočno na tis presneto ozki parkirni prostorček. Sprva mi je še SP* šal dopovedati, kje da je desna in kje leva stran, V° ' neje pa se je vdal in odnehal v resigniranem molku- »Zdaj, punca, ali nikoli,« sem se trmasto °^efaun. volana in pet tablet za pomiritev, ki so mi jih ven..t, dušno dali v lekarni brez recepta, je bilo eno moj' zadnjih dejanj, skritih usodi, ki se je približevala modri halji in z belelko pod roko. »Dober dan,« je reklo pri sosednjih vratih in <*v . mim, da je bil še kdo kdaj deleien mojega tako od k"' tosrčnega »doberdana« in tako milega in vzradošČenei pogleda kot prav ta izpitna komisija, ki se je usea na zadnji sedet Osebno izkaznico sem ponudila tna dane s ponižnim poklonom. . g A le po prvih metrih vožnje je bilo več kot oč«" ' da ni pričakovati z zadnjega sedeta nobene ffi"^ »Ahja« in »mhm« je dejal dobrovoljni glas, ko je s^.°\. ka spolzela hitreje kot bi morala. Zaradi tega doo voljnega mrmranja me je nenadoma popadla sveta je^ in zgrabil bes. Ne oziraje se na nadaljnja pomenil' mhm in ahja sem sklenila šofirati tako, kot me je na) bolje naučil moj potrpežljivi inštruktor. Šoferski izpit • krt" Gor in dol po mestu, iz tega in onega kraja v * lišče, obračanje med robniki, speljava v klanec, uS}a-u Ijanje pred stop znaki, ničesar mi ni delalo P05 , težav, vsaj takih ne, zaradi katerih bi ahja in ntn na zadnjem sedežu lahko uporabil svinčnik. Zdaj pa le ne dam kar tako! Vsakih nekaj sekund sem pobuljila v vzvratno h, obračala glavo zdaj sem, zdaj tja, pa če je bU&P* trebno ali ne. Teh zoprnih ahja in mhm ni bilo ve^'.. včasih sem zapazila v zrcalu, da se je glava skloni > da zapiše kazenske točke. Vozila sem počasi, zmerno, le mimo parkirnih P ^ Štorov je noga samogibno pritisnila na plin. Če bi . na zadnjem sedežu izvolili izmisliti in pral***5 spretnost mojega parkirnega manevriranja, potem J je znal skokoma približati moj neslavni konec.-- » Pred nekim prehodom za pešce se je neki Zflgđf|jj~jj smrkolin vrtel na eni nogi in požvižgaval za kratki krili. Eno nogo je postavil na prehod, z drugo St 1 opiral na pločnik. V meni sta se bojevali teorije praksa: če stopi na pločnik, ustavi, je trdila svoje tm rija. Na drugi strani je šepetala praksa: prazna ce$'• > le ta jantalin, ki zna še nekaj časa čakati in oprel ter neugnano deliti svoja priznanja. Žal, zmagala teorija in mi nakopala spet nekaj kazenskih točk. , Odrešujoči »zdaj pa na startno mesto« je zvenel najslajša pesem. »Malo smo pretiravali pri PrestaTr.n-nju, zadrževali promet (tisti smrkolin), prepozno^ vk I . čili levi smernik... 20, 40, 60,« je sešteval zadaj, n' .£ in inštruktorju pa so dreveneli udi. »Torej, /35 skUP podpišite!« j. Tisti podpis je bit skrajno nečitljiv, kajti kar neslo me je ven, na občino, po vozniško dovoljenj1-- ^. In kaj zdaj? Tisti, ki vedo, da imam izpit &,paH ' tU^j se zre* kaj dni, se v avtu trdno oklepajo sedežev in Še n niso bili z mano tako prijaznih besed kot pi'aV .^fi vožnjo. Tisti pa, ki so sami šoferji, pa me ^zjflfl prosijo, da naj za »tristo zelenih«, obveščam pi'°" javnost, kdaj jo izvolim ogrožati s svojo prisotno ^ 100 kilonte\ D. Sedei s 40 kilometri po ovinkih v naselju. avtomobiski in s Zavod za vzdrževanje športnih objektov Kranj razglaša prosta delovna mesta: 1. blagajnika v zimskem kopališču z nepolnim delov' nim časom 2. blagajnika (moškega) na letnem kopališču za določen čas (jidU' avgust) Nastop je mogoč takoj ali po dogovoru. OD ^ pravilniku o delitvi OD. Interesenti naj P°^leJ j pismeno vlogo ali se osebno zglasijo na upra zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ VUOOSLAVIJA v*bi k sodelovanju **fadi spremembe programa ln nove proizvodnje olm0 £ sodelovanju večje število spodaj navede-2* 'odelavcev. V našem podjetju imate možnost j^°ja in napredovanja. Obstojajo možnosti učenja •sikov, kakor tudi strokovnega izpopolnjevanja t Pomočjo tečajev in izredne šole. K sodelovanju va-J^o tudi začetnike, ki imajo ambicije in željo do ^Polnitve in ki želijo delati v podjetju, čigar po-^8 politika je usmerjena predvsem na izvoz. Potrebujemo: 1. vodjo tehničnih služb 2. vodjo komercialne službe 3. vodjo splošne službe 4. Šefa nabavnega oddelka 5. referenta za izvoz in uvoz 6. ekonomske in administrativne tehnike 7. več kvalificiranih, polkvalifi-ciranih in nekvalificiranih delavcev STRUGARJEV, STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV, REZKALCEV, ORODJARJEV, VARILCEV, MONTERJEV čistilke in snažilke * vajence za vse poklice v kovinski stroki *^Pi Poj Pod 2. *SNI POGOJI: diplomirani inženir strojništva z najmanj 5-letno prakso na takšnem delovnem ali podobnem delovnem mestu ali inženir I. stopnje z najmanj 10 letno prakso; visoka ali višja strokovna izobrazba strojne, ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri z najmanj 3-letno prakso na ustreznih delovnih mestih. Aktivno znanje nemškega Jezika in pasivno znanje drugega svetovne- po ^ že pred leti povsem op" t0 sviloprejo, le murve se ^ in zelene, kot bi se sp njale prejšnjih let ;&*TLp listje je namreč edina sviioprednih gosenic). ŠTANJEL V OBZID* Kaj več kot s P0»'?udo-se dotakniti tega ^ vitega naselja vr* pr* tine med vinogradi, ^ ,ej ne bomo utegnili. A^^f na Štanjel je nepozaben^ ^ steče (tesno pozidano, v 0je še imajo kamnite zlj^ & stene) spominja od ^J0jav° kako srednjeveško tr v obzidju. ,ktattslcl Sicer pa je v hal'*1, grdobi res bilo v »h^' gi njela (ime je kraj do^ ^ okrajšanega Sv. ali s® njeW niela — St D aniel je & pa spominja še na tur se v 17. stoletju. . ^ Vse bolj se bližamo ov ^ skim krajem. Rastlmstv ^ staja bujnejše, vročina ^ hujša. Pot od Štanjela se^jj hitro odmika in že sm° {cr j.okev Jf5^ koper *•••:•••••••:••••••••••*•••<>> lo^1*' 80 po vseh Šolah na Gorenjskem šolska tekmovanja »Kaj veš o prometu«. Med znanje 'Udi spretnostmi vožnja. Posnetek je s tekmovanja v Radovljici. — Foto: F. Perdan EKSKURZIJA So ti vi i °e ^e ni kazalo znakov ;!lCnia. z X Velika f^kalj roke v žepe Ln čaka- li s« .Pošast, s štirimi ko- Poše^n. Je Pripeljala do nas. se vsi' Srn° se >n knvUu smo kot sardi*"' Bil° nas je *e biln i"1 v škatlici, saj nas 1>J okros šestdeset šestdeset. 0dno. Morda je >e £av v tistem trenutku ^bu ind*r>rostr| ročice proti (%i 0vS tistimi lepimi mo-0 sc. ,'fni' spremljal svetleli Sfi?. ki je padala C*5 ^ K^o lepa je ^'loJ/ Sa' ni vedel, koliko Sil1 je \ riPnnaša- Mogoče se celo * obni glavici porodi el bi !'a- da bi J° uJeI * ^ ■ ako ga ne bi zadr- S skUperine roke in tekla ie r"'ed smrtjo, ki bila tik za petami. i/|^'ci s s<-' ie tista »lepa« '''h (ton?nen^a v grozoten la '; je s svojimi rdečimi zublji hudobno hlastal po tisočero življenjih. Kje sta bili zdaj tisti Sreči, ki sta malo prej živeli le še druga za drugo. Ostal je otrok, ki je s solzami v očeh ponavljal besede, ki jih je prej dejal materi morda le iz navade. Ostala je morda še mati ali pa nihče, bila sta dva izmed tisočerih, ki so skupaj živeli in v istem trenutku umrli. Ce izgovorimo besede »mati in otrok«, nimamo v mislih samo ene matere in enega otroka, marveč vse, tudi tiste, ki jih ni več med nami. Vse to govorim le z »morda«, toda ta morda je mnogokrat bridka resnica. Vojna, vojna je tista, ki sc je lotila široke livade, da jo bo pokosila in nc dovoli, da bi na njej še kaj zrastlo. Zdenka Šubic, osn. šola Gorenja vas tako trdosrčnega človeka omehčati: »Živela svoboda!«, »Zapustil sem dva zlata otroka.«, »Mamica, kje si?«, Partizani, maščujte me!« ipd. V eni izmed celic so stali mučilni koli. 2e en sam pogled nanje me je pretresel. Na kolih so visele nemške čelade. Dolgo sem ogledovala košček kruha. »Tako majhen je bil,« sem pomislila. Ko sem opazovala na slikah shujšane zapornike, iznakažena trupla, se mi je vzbudilo še večje sovraštvo do tistih, ki so nam boleli kaliti mir, in večje spoštovanje do teh, ki so darovali življenje za nas, najdražje, kar so imeli. Prestrašila sem se glasbe, ki je ponazarjala turobno življenje v celici. Kar streslo me je, ko sem začula besede, ki so jih izgovarjali zaporniki pred smrtjo. »Obsojen sem na smrt,« je ponazarjal glas všečnost in obup obsojenca. Kar predstavljala sem si obupan, bled in izčrpan obraz, ki prodirno, obsojajoče strmi v sovražnika, ki z nečloveško radostjo in užitkom polni puško. Tik zatem zagrmi jo streli... V avtobusu sem premisi jc-vala, kako more biti kdo tako nečloveški. Jaz še ptička ne morem ubiti, kaj šele človeka ..., ne, vse življenje bi me pekla vest. Ustavil] smo se v Doslov-čah, rojstnem kraju . . ., saj vem, da veste, Frana Šaleškega Finžgarja. Čeprav je hišica skromna, preurejena v muzej, mi je zelo všeč. Oblaki so tresli dež, zato se v Vrbi, Prešernovem rojstnem kraju in na Bledu nismo dosti obirali. Ekskurzija je minila in v avtobusu smo si pripovedovali šale, peli pesmi; kar prekmalu smo bili doma. Alenka Sadar, 7. r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka DRAGI TITO! Zdaj, ko ti vsi pišejo čestitke za tvoj osemdeseti rojstni dan, sem tudi jaz, majhen pionir, segel po peresu ter ti napisal pismo. Ne vem, kaj bi ti napisal, Vendar mi srce narekuje črke, besede, stavke. Pravi ml: »Vse najboljše, dragi Tito! Želim ti, da bi doživel še mnogo let. Da bi še dolgo s srečno roko krmaril našo domovino Jugoslavijo skozi čas čez vse težave ln zapreke, v novo, še lepše življenje. Majhen pionir bj ti dal vse. Sonce bi vzel z neba in ga dal tebi, zvezde bi sklatil z nebesnega oboka, luno bi ti dal, a kaj, ko jaz majhen, šibak, tega ne moreni. Ti si nas vodil v borbo proti okupatorju, ti nam kažeš pravo pot v bodočnost, ti nas čuvaš kot lastno oko. Dober si z nami. Zavzemaš se za mir v svetu. Mi ne vemo, kaj je vojna. Toda slutimo, da je vojna nekaj strašnega. Zalo jo sovražimo. Hvala ti, da si nas popeljal v mir, kjer lahko žlvL mo, slišimo šum svobodnih gozdov, veselo petje srca. V vojni ne bi nikdar doživeli tega. Pred seboj bi videli samo grozo in strah. Zato ti hvala!« Franko Jure, osn. šola heroja Bračiča, Tržič Skrivnostna knjiga (Odlomek iz mojega dnevnika) Sobota, 22. aprila 1972 Vstala sem šele ob osmih. Pogledala sem skozi okno: pust aprilski dan se je obetal. Od drevesa poleg balkona so visele kapljice od nočnega dežja, na strehi so se drli vrabci. Počasi sem se odpravila v kuhinjo. Po zajtrku sem šla v trgovino, od koder sem se vrnila šele čez pol ure. Z mamico sva počistili vse prostore, razen kleti. Okrog enajstih sem se pripravila za pisanje nalog. Kar kmalu so bile vse nared. Pripravila sem v torbo zvezke za v ponedeljek in po sobi pospravila razmetane šolske potrebščine. Na vrsti je bila ura klavirja. Vadila sem do treh popoldne, ko je prišel očka iz slu/be. Po kosilu sem pospravila in nekako ob štirih se je začel moj prosti čas. Na žalost je pričelo deževati in načrti za kotalkanje in sprehod so se i/jalovih. V pelerini sem se odpravila okrog hiše, da bi poiskala Tik i j a Nikjer ga nI bilo. Tedaj pa se je ulila prava aprilska ploha. Stekla sera v še nedograjeno garažo. Nad menoj je nekaj zašumelo. Pogledala sem navzgor in zagledala skozi odprtino majhno kosmato glavico. Po lestvi sem zlezla na podstrešje garale« Tiki je Čepel ob oknu brez šipe in z zanu.ianiem opa/oval naliv. Ko me je zagledal, je pritekel k meni in se mi začel drgniti ob kolena. Prevrnila sem ga na hrbet in ga pobožala po okroglem trebuščku. Začel je presti m se mi dobrikati. Ker me je /eblo, sem se odpravila nazaj, Tikija pa sera pustila ob oknu, saj tam ni deževalo, da bi bil moker. Začelo se je večeriti, ko sva šli z mamico na pokopališče. Grobovi so bili polni cvetja. V mraku sva se vračali. Potem je bila večerja. Skopala sem se in odšla v dnevno sobo, h kaminu. Nekaj časa sem gledala televizijo, pa sem začela »kinkati« in najpametneje se mi je zdelo, da čimprej smuknem v posteljo. Lahko noč. Tako jc bilo v soboto. Na prvi pogled so vsi dnevi enaki, ko pa malo bolje pregledamo dogodke, vidimo, da je vsak dan posebej poln drobnih doživljajev, poln srečnih in veselih trenutkov, pa tudi neprijetnosti in nezgod Brlglta Pernuš, 7.a r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor j Zbor slovenskih tabornikov na Rašici V nedeljo nam vreme ni bilo naklonjeno. Čeprav je de-ževalo, smo sc odpeljali na Rašico. Taborniki smo se zbirali v gostilni in nato odšli k spomeniku. Tam so nam borci pripovedovali o Rašici med narodnoosvobodilnim bojem. Mnogo pretresljivega sem slišal. Nato smo se napotili v Ljubljano. Sodelovali smo pri kvizu. Potem smo odšli v Gramozno jamo. Okupator je tam streljal talce. Med ustreljenimi je bil tudi narodni heroj Tone Tomšič. V ječi so ga mučili do nezavesti, a svojih tovarišev ni izdal. Gradu na Turjaku si nismo mogli ogledati, ker ga obnavljajo. Skozi priprta vrata smo se splazili le na dvori- šče. Na Rakitni smo se sprehajali ob lepo urejenem umetnem jezeru. Dan se je nagibal proti večeru in vračali smo se. V avtobusu smo prepevali in kar prehitro smo bili doma. Darja Gros, 4. a osn. šole France Prešeren* Krani Dora L. Iz Tržiča — Iz priloženega blaga bi rada imela nekaj za poletje, tako da bi zraven nosila še kratke hlače iz istega materiala (rdeče barve kot je v blagu, ki ga prilagam). Všeč mi je krilo in bolero, čisto majhen kot nedrček. — Stara sem 17 let, visoka 171 cm, tehtam pa 59 kg. Marta — Krilo sc zapenja v pasu le z ornim gumbom Spuščeno jc na boke. Pas pri krilu je rdeče barve. Dolžina krila je midi. Dolg razporek je lahko spredaj ali ob strani. Bolero je majhen, zapenja pa sc spredaj na gumbke. Zraven nosite rdeče hlače. Metka E. Iz Kranja — Svetujte mi, prosim, kako naj imam sešito obleko za poletje iz blaga, katerega vzorec prilagam. Všeč mi je mini dolžina in kroj, pri katerem so ramena prosta. — Stara sem 22 let, visoka 168 cm in tehtam 60 kg. Marta — Obleka za vas je v princes kroju, dolžina je mini. Spodaj je obleka rahlo zvončasta. Zapenja se zadaj. Ramena so prosta, ovratni izrez je tik ob vratu. Na prednjem delu pod vratom so trije izrezi. Obleka ima našita dva žepa, rob pa je zaključen zobčasto. Stari recepti po starem in novem Krompirjev štrukelj iz vlečenega testa Testo zamesimo iz pol kilograma moke, osminko litra mlačne vode, malo soli, enega jajca in ene žlice olja. Testo naj pol ure počiva, nato ga razva-Ijamo, pomažemo z oljem in tanko razvlečemo. Namažemo ga s takimle krompirjevim nadevom: Štiri žlice kisle smetane, dva rumenjaka, 2 žlici sladkorja, 3 kuhane in pretlačene krompirje in sneg Iz 2 beljakov umeša-mo. Nato testo zvijemo, denemo v pekač in pečemo pol ure v srednji vroči pečici. M. Ž., Križe Ribiški piknik v Ribnem Ribiška družina Bled bo jutri pripravila v Ribnem pri Bledu tradicionalni ribiški piknik za člane ribiške družine in druge. Od 11. ure naprej bodo obiskovalcem na voljo različne ribje specialitete, ki jih bo pripravil šef kuhinje hotela Toplice Lenček. Druga večja prireditev, ki jo pripravlja ribiška družina skupaj z blejskimi turističnimi delavci pa je tradicionalno mednarodno tekmovanje v lovu rib. Letošnje tekmovanje, ki bo že 15. po vrsti, bo 9. in 10. junija na Bledu. Prvi dan zvečer bo nočni lov ob baklah. Takrat bo na jezeru nastopila tudi gorenjska godba. A. ž. Jugoslavija zbrisana iz seznama okuženih območij V zvezi z vprašanji nekaterih turističnih organizacij o tem, ali je Jugoslavija še vedno na seznamu okuženih območij zaradi epidemije črnih koz oziroma če obstoji o tem kak uradni dokument, smo prejeli od republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo naslednje sporočilo: »Ugotovili smo, da Je to objavljeno v publikaciji Svetovne zdravstvene organizacije »Weekly epldemlolo-gical Record« št. 19 z dne 12. maja 1972. V tej publikaciji Je kratka notica, da se iz seznama okuženih področij In dežel s črnimi kozami briše Jugoslavija. To Je običajen uradni način, kako se vse dežele članice obveščajo, da za potovanje v Jugoslavijo in lz Jugoslavije ni več potrebno cepljenje zoper koze.« Kotiček z« ljubite lje c vetja Majhni pripomočki za delo v vrtu PISE INŽ. ANKA BERNARD Za obrezovanje grmovja potrebujemo dobre in ostre vrtne škarje, za močnejše veje pa že manjšo drevesno žago. Z vrtno hipo zagladimo rano na obžaganem mestu in jo zalijemo z drevesno smolo. Te pripomočke potrebujemo še za vrtnarjenje na oknu ali balkonu za obrezovanje starejših rastlin. Za enoletnice pa zadostujejo le male priročne škarje za vrtnice, s katerimi v vrtu obrezujemo odevetela socvetja, suhe vejice in divjake. Tako čiščenje — lepotna kozmetika rastlin je za dober videz in uspevanje potrebna. Tudi brez dobrega vrtnega noža ne gre. Z njim tudi režemo potaknjence in cepimo. Zato pazimo, da je nož vedno oster in ga uporabljamo .le za opravila, pri katerih se ne bo preveč skrhal. Pogosto je treba rastline privezovati na oporo, palico, ograjo ali ogrodje za popenjalke. Za oporo lončnic in drugih rastlin v vrtu je najprimernejši bambus, saj je mnogo lepši od raznih plastičnih palic. Bambus prirezujemo vedno nad ko-lencem, da se ne cefra, ker je tam trdnejši. Za privezovanje je primerna rafija, za močnejše rastline ali drevje pa uporabimo kokosovo vrvico, ki je zelo odporna in ne preperi zlepa. Za presajanje imejmo vedno pri roki šoto, kompostno zemljo in vrečko bolj grobega peska. Večkrat se zgodi, da veter prevrne lonček z rastlino in jo je treba hitro posaditi v novo posodo, da ne propade. Med vsakodnevnimi opravili je tudi zalivanje in rošenje rastlin. Primerna osem- do desetlitrska zalivalka jc nepogrešljiva, za vrt pa še daljša cev za zalivanje z nastavkom za reguliranje dotoka vode. Za rahljanje rastlin v lončkih in zabojčkih uporabljamo majhne ročne rahljače z rogovilicami raznih oblik in majhne kopuljce. Za nasade na prostem pa uporabljamo podobne wolfove rahljače z dolgim ročajem, da se ni treba pripogibati. Sajenje si olajšamo s sadilno žlico in klinom. Potrebni so nam še pripomočki za zaščito rastlin, da bomo res uspešno vrtnarili. Alergija in alergijske bolezni (9) naj Povsem na kratkoJJ. opišemo dve obliki 81 ^ gljsklh bolezni koie> $ sta zelo pogosti, pa * precej neprijetni — l^Qi za bolnika samega za zdravnika olXt0Lo-zdravljenje. To sta *\e nično alergijsko »rbeJ2 vnetje kože (naš »lo]r' specialist za kožne JJJJ ni ga imenuje atopi'**<.' nenavadno vnetje K° ' atopljskl dermatitis), ga še vedno radi n*P*J vilno imenujemo ne dermitis, kot da bi šlo vnetje živcev ozil*°'?i živčnih končičev v k°'{ V resnici pa gre za • J gijske spremembe v k ' v njenem srednjem de« ' v usnjici. Naslajajo V zaradi konflikta med »JJ, geni in v krvi clrkulajo« ml protitelesi in posebnih reaktivnih bV.Q sobnosti kože, ki iniaJ dedno osnovo. Kot smo že omertNL pri atopijskein dermat su dogajajo biološke JFJ membe v usnjici, P1*' _ vadnem ekcemu pa s iS njici. Potek obolenja > podoben pri obeh obolenjih, ker se obe razvHat* na osnovi alergijske Pr občutljivosti. Razvoj Jj vadnega ekcema gre rdečine, ki se P°JaV,v skupinsko, enakomerno velikosti bucike. Za te se pojavi oteklina, ki vedno ni povsem i J^jj oziroma vidna. Naslc ^ stadij Je obdobje hu"^ nato sledi stadij meh1 ^ kov. Ta zadnji »tod%ji lahko poslabša *a g. praskanja: mehurčki ^ čijo, sokrvica se izccdj^^ površino kože, Jf*^ vlaženje. Ce se Pfl jo še okužba, tiast» u gnojni mehurčki, m»* kraste. dr. Vojteh Erj* iVec ELEKTRO Kranj ?bjavlja prosta mesta vajencev za l2učitev elektromonterja za naslednja območja: KRANJ 3 VISOKO 1 CERKLJE 1 PODBREZJE 1 SKOPJA LOKA 2 ŽELEZNIKI 2 MEDVODE 2 RADOVLJICA 2 JESENICE 1 BLED 1 KRANJSKA GORA 1 IN 2 VAJENCEV za poklic ključavničarja v Kranju. 8°J za sprejem je uspešno končana osemletka in >0; vno zdravniško spričevalo. Pričetek uka 1. av- 8Usta. TRn0^ 'Prejema splošna služba organizacije ELEK-inf ^ANJ do 25. junija, ki daje tudi podrobnejše t0rmacije. ^tnokovinska obrt v Kropi jSj??' v Petek, 2. junija ob 12. uri 0 »citacijo za prodajo: nianjšega graverskega stroja domače proizvodnje kovinske žage starejše izvedbe in starega točkastega varilnega aParata. S^itacj- u bdjeti v Petck. 2. junija ob 12. uri v pisarni lo8 in' 0^zlcucna cena bo objavljena pred licitacijo. 1U * pred licitacijo. UKO Kropa Gostišče in penzion gamsov raj na Bašlju pri Zg. Beli ^ti 1, *LClinJene obiskovalec, da začne redno obrato-rPrtCg n,Ja in bo odprto vsak dan, ker je gostišče ^pljtv.-**?3- Vsak čas lahko postreže z mrzlimi ""Do jedil se GAMSOV RAJ Sodelavko za točilnico Išče restavracija Park Kranj. vsak dan mm OD 9. DO 19. URE Hotel EVROPA v Kranju zaposli takoj nočno čistilko Osebni dohodek 1400 din. Zaposlitev je stalna. Informacije dobite v recepciji hotela Evropa v Kra nju. ŽIVIL. M Obiščite našo novo spre jemnico za kemično čiščenje, pranje in barvanje na Koroški cesti 37 v Kra nju. Se priporoča BISTRA, ŠKOFJA LOKA Odbor za delovna razmerja pri SGP PROJEKT KRANJ razglaša naslednje prosto delovno mesto: samostojnega kaikulanta v pripravi dela Pogoji: visoka ali višja šola gradbene stroke z opravljenim strokovnim izpitom in večletno prakso v gradbeni operativi ali gradbena tehnična šola z opravljenim strokovnim izpitom in večletno prakso v gradbeni operativi. Za razpisano delovno mesto velja predhodni preizkus znanja. Rok, do katerega sprejemamo prijave kandidatov za razpisano delovno mesto je 10 dni od dneva objave v časopisu. Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba podjetja SGP Projekt Kranj, Nazor jeva 1. SPLOŠNA VODNA SKUPNOST GORENJSKE KRANJ razpisuje po sklepu DS javno licitacijo za prodajo avtomobila COMBI IMV letnik 1964 Vozilo je v voznem stanju in za leto 1972 registrirano. Licitacija bo 2. junija ob 8. uri na dvorišču uprave, Cesta Staneta Žagarja 30, Kranj. Ogled vozila je možen vsak dan, razen sobot, od 6. do 14. ure. GLASBENA ŠOLA KRANJ RAZPISUJE VPIS novih učencev za šolsko leto 1972/73 v oddelek za godala, pihala, trobila, klavir, solopetje, kitaro in klavirsko harmoniko Vpisovanje bo v četrtek, 1. junija ob 9. do 18. ure v Glasbeni šoli v Kranju; v ponedeljek, 5. Junija ob 12. uri v osnovni šoli v Preddvoru; v torek, 6. junija ob 17. uri v osnovni šoli v Šenčurju; v četrtek, B. junija ob 12. uri v osnovni šoli v Cerkljah. Podrobnosti o vpisu so razvidne iz objave na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo Odbor za splošne zadeve Združene lesne industrije Tržič objavlja na osnovi 255. člena statuta reelekcijski razpis za vodjo komercialnega sektorja Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeli višjo izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri in 5 let ustrezne prakse ali srednjo izobrazbo in 10 let ustrezne prakse. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite do 3. junija. Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj SKLICUJE na podlagi 107. in 108. člena Statuta in po sklepu 27. seje delavskega sveta v širši sestavi krajevne zbore stanovalcev z naslednjim predlogom dnevnega reda: 1. Poročilo in razprava o poslovanju podjetja, novih predpisih in drugih vprašanjih s področja gospodarjenja s stanovanjskimi hišami; 2. Volitve članov skupščine stanovalcev (na vsakih 50 stanovanj se izvoli en član). Na zbor vabimo predstavnika hišnega sveta. Zbora se lahko udeleži več članov hišnega sveta. KRAJEVNI ZBORI BODO PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: a) za območje KS Zlato polje, Vodovodni stolp, Primskovo-Klanec, v ponedeljek, 29. maja 1972 ob 16. uri v Domu JLA Kranj, Nazor jeva ulica; b) za območje KS Kranj-Center, Planina-Huje-Cirčiče, Gorenja Sava, v ponedeljek, 29. maja 1972 ob 18. uri v sejni sobi št. 14, skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1; c) za območje KS Naklo, Šenčur, Cerklje, Preddvor, Jezersko, Kokra, Kokrica, v torek, 30. maja 1972 ob 16. uri v sejni sobi št. 14 občinske skupščine Kranj, Trg revolucije; d) za območje KS Stražišče, Orehek, Mavčiče, Bitnje, Žabnica, v torek, 30. maja 1972 ob 19. uri v prostorih KS Stražišče, Delavska cesta; e) za območje Golnik, v sredo, 31. maja 1972 ob 17. uri v prostorih Bolnice (restavracija). Vabimo predstavnike hišnih svetov, da se zborov polnoštevllno udeležite! Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj PODJETJE ZA PTT PROMET V KRANJU razpisuje vpis učencev v: I. V 1. letnik šole za telekomunikacije (smer mehanik TT naprav in monter tt linij) za šolsko leto 1972/73 Pogoji za sprejem so naslednji: 1. uspešno dokončana osemletka, 2. starost do 17 let. Kandidati morajo opraviti pismeni sprejemni izpit iz matematike in fizike. Šolanje traja 3 leta. Po končani šoli si absolventi pridobe poklic kvalificiran tt mehanik oziroma kvalificiran tt monter. Prošnje za sprejem morajo kandidati vložiti pri našem podjetju najkasneje do 20. junija. Prošnji, kolkovani z 0,50 din, je treba obvezno priložiti: a) spričevalo 8. razreda osemletke, b) rojstni list, c) zdravniško spričevalo, d) mnenje osemletke o učencu. II. Učenci, ki so končali osemletno šolsko obveznost in ki imajo najmanj 6 razredov osnovne šole, se sprejmejo v poklicno izobraževanje za poklic kabelski monter Na osnovi učne pogodbe s podjetjem traja učno razmerje 22 mesecev. Učenec opravlja delovno prakso v ptt enotah, med tem časom pa 2 X po 3 mesece obiskuje šolo v Ljubljani, Celjska št. 16. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dobi poklic »kabelski monter«. Prošnje za sprejem morajo kandidati vložiti pri našem podjetju najkasneje do 20. junija. Prošnji, kolkovani z 0,50 din, je treba obvezno priložiti: a) zadnje šolsko spričevalo, b) rojstni list, c) zdravniško spričevalo, d) mnenje osemletke o učencu. Pod I. in II. pridejo v poštev le moški kandidati. III. V I. letnik Strokovne ptt šole v Ljubljani za šolsko leto 1972/73 Pogoji za sprejem so naslednji: 1. uspešno dokončana osemletka; 2. starost do 17 let. Kandidati morajo opraviti sprejemni izpit iz slovenščine in izpolniti test za ugotovitev splošnega znanja iz matematike ln zemljepisa. Šolanje traja 3 leta. Absolventi te šole dobijo poklic manipulant ptt prometa, ki opravlja vsa dela izvršilne poštne, telegrafske ln telefonske službe, za katera je potrebna srednja strokovna izobrazba in se jim ta tudi prizna. Prošnje za sprejem morajo kandidati vložiti pri našem podjetju najkasneje do 20. junija. Prošnji, kolkovani z 0,50 din, je treba obvezno priložiti: a) spričevalo 8. razreda osemletke, c) zdravniško spričevalo, d) mnenje osemletke o učencu. V prošnjah za sprejem v šolanje pod L, II. in III. je treba navesti socialno in premoženjsko stanje, poklic staršev in kraj bivanja. V času šolanja prejemajo vsi učenci štipendijo podjetja v višini od 350 do 400 din. Sola ima svoj internat. Prednost pri sprejemu imajo učenci z boljšim šolskim uspehom. mali oglasi prodam Prodam SKOBELJNI STROJ. Poklukar, Sp. Gorje 124 2801 Prodam 32-basno HARMONIKO za 600 din in dobro ohranjeno SPALNICO. Jer-mančič, Moša Pij ade 8, Kranj 2805 JELOVICA lesna industrija Škofja Loka razpisuje za četrtek, 1. junija ob 11. uri ustno licitacijo za prodajo osnovnega sredstva OSEBNI AVTO CITROEN DS-21 PALAS letnik 1971, karamboliran, izklicna cena 40000 din. Ogled je mogoč dan pred licitacijo. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna. Poceni prodam dobro ohranjene razne STOLE — vse oblazinjene, OGLEDALA 57 X 80 cm in zidno ali stoječo sušilno KAPO (havbo). Koritnik, frizer pri mostu v Škofji Loki 2830 Prodam osem mesecev brejo KRAVO, dobro mleka-rico. Šenčur, Gasilska 7 2831 Prodam PRAŠIČKE. Zalog 52, Cerklje 2832 Prodam tri mesece stare JARCKE leghorn. Mlakarjeva 58, Šenčur 2840 Ugodno prodam DIATO-NICNO HARMONIKO nemške izdelave, zelo lepo ohranjeno in nov KINOPROJEKTOR 8 mm še v garanciji. Cater, Cesta Kokrškega odreda 26, Kranj 2841 Prodam TELICO pred te-litvijo. Preddvor 10 2842 Prodam odlično ohranjen KLAVIR. Šmitek Pavel, Cankarjeva 20, Tržič 2843 Prodam stoječo TRAVO na Primskovcm. Naslov v oglasnem oddelku 2844 Poceni prodam žensko ro-govo KOLO, KAVČ, oblazinjena STOLA — vse dobro ohranjeno. Poizve se na Jesenicah, Čopova 6, pritličje (zraven igrišča) 2845 Prodam dva ŠTEDILNIKA gorenje, električnega in na drva ter KUHINJSKO KREDENCO. Pečar Anton, Zadružna 1, Kranj 2846 Prodam stoječo TRAVO. Zg. Bela 62, Preddvor 2847 Prodam MLATILNICO, širina bobna 150 cm in 9 mesecev brejo TELICO. Zg. Bitnje 17 2843 Prodam 10 rabljem* Vidmar Franc, SnJ^ 31, Kranj « jp V Kranju prodam *J0v\ stanjevih DROGOV. <0 oglasnem oddelku Prodam malo , ročno KOSILNICO ročno KUbtLi>|lvw .e W Šenčur, Beleharjeva ,je Prodam PARKET- ** 2$ 187, Kranj qA Prodam 3500 ^ $ KE monta 16 kiW»%jđ Alojzija, Hafnarjevo jjl 96, škofja Loka Prodam 2530 kg JJJJ^ SKEGA 2ELEZA, v 10 mm. Grosova 3» $ Trgovsko P°dJ.!p MURKA LES** lov*i objavlja dve prosti de mesti sezonskih prodajalk za poslovalnico Tekstil na B,eo Pogoj: pasivno vsaj enega tujega Interesentke naJ 0rf prošnje podjetja v objavi. Delovna CP ovna skupnostTj^ GORENJSKI * Kranj razpisuje ^ prosta delovna pomožne delavce Interesenti naj <*JfiV,' nudbe do 3. juoUa ^ tajništvu podjetJf Ul. Moše Pijade * Prodam dva j*Ajjf'■' ka po 30 kg. Ceba- n Voklo 12 r0 |.J Prodam SPi HINJSKO KRED^jS 'i stenjak, Zg. BitnJ« Prodam C0l££M LICO za avto. JI K?2L, BRUSN<0fe !5 X 22 cm, . i(1 . > 125 X 22 STROJ cm, (šeping) TRANSMISIJE. i l Ivan, Zg. Gorje ° -|PJJ Prodam lahkega J prenos v hribe " l, lahek VOZ. Zapt'žt nje KRAV0' M . Prodam ^ fni.c, - h Krničar J0' voziti 7, Zg. Gorje ti t>iTroctam ;,cst tcilnov stare PRAŠIČKE. Vclesovo 35, Cerklje 2894 .prodam BETONSKO 2i> Jr2°. premera 6 in 7 mm. Naslov v oglasnem oddelku 2895 prodam vprežne VILE za 8°no. Glinje 4, Cerklje 2896 r Prodam KOŠNJO detelje, ferkije 105 2897 ."rodani usnjene HLAČE. Naslov v oglasnem oddelku 2898 .Prodam TELEVIZIJO RIZ, fiUrski HLADILNIK himo n stereo GRAMOFON. Ple-K^kd, Medvode 100, telefon interna 166 2899 ».Prodam 30 CEMENTNIM JUR1T. Hotemože 5, Pred-2900 bre-rizijko .Prodam tri KRAVE in g TELICO, čisto fri; k.^.vPrežne G RABLJE. Stranj 7. Naklo 2901 Prodani šest tednov stare ICKE. Apno 1, Cerklje h, ro' *0 2902 kombinirano oma-at.. vrnahagoni, primerno /a bur A° sobo aH kabinet. Ce-* J Anica, Savska Loka 1, r*nh telefon 23-261 2903 Klk°dam vPre^ni OBRACAL-* za seno. Suha 7, Kranj p 2904 t>r£i?am 4m3 smrekovih 25 ^K 20 mm in 3 m' DESK Kr-^1*1' Koš'r, Mlekarska 2, PanJ (Cirče) 2905 TRI KONJE prodamo naj- 08oc(nejšcmu ponudniku, tu hd na Gozdnem obra-pOKLJUKA. Podrobne 'nf0 °Osp; rmacije daje prodaj-služba GOZDNEGA ODARSTVA BLED. ^AVon° Prodarn stoječo k°*olo Z možnostjo uporabe pr ca- Olgevek 49 2906 Ie*c£?i,am stoječo TRAVO. ka cesta 103, Kranj , Pr0(. 2907 ^CfiOT. stoječo TRAVO in led v nedeljo, cddvor 2908 ^AVEmMobc košnji stoječe ^cIhi. ' Naslov v oglasnem O 2909 ^H0jam er«ojni PLETILNI ' Kra„-regina Prou J Sr°škfm avsian J0zicek. Benedik *l • Kranj, Škofjeloška S^Tftat . MATERIAL za '( An, ALNO KURJAVO. ša-k Pri Brezje 18, p. Brez-,Pr0c,Had°vljici 2912 11 Bh111 KOSILNICO BCS. rJ a 7- Preddvor 2913 ^CEr^' stoječ K'°dam . i ki i Cankarjeva 2910 t,rMtlm ' Icuuvor z K^Oto mlado KRAVO Tli,^ dob L^ff.Prod mlekarico. 2914 C toAf^iam mlado siam- TSrt Ko- Posavec 30, 2915 I ^A^LKAVC in »~FO ' Hl^arn eddvor 84 2916 1 K ^ vprežni OBRACAL- 11 «0ol8,eno, gume 550 x 16 Rupa 16, Kranj 2917 Prodam BCS KOSILNICO in motorno SLAMOREZNI-CO. Trata 15, Škofja Loka 2918 Prodam PRAŠIČKE, ki se hranijo že brez mleka. Ru-par Alojz, Log 23, Škofja Loka 2919 Prodam malo rabljen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK na štiri plošče in dve novi kletni OKNI 60 X 140. Kutinova 6, Kranj (Orehek) 2890 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 10, Cerklje 2891 Prodam FIŽOL za seme 1n kuho in PSA čuvaja. Vek} sovo 31, Cerklje 2891 Prodam eno leto staro TELIČKO in plemensko SVINJO. Poženik 39, Cerklje 2893 Kupim borove PLOHE in DESKE. Ponudbe poslati pod »bor« 2307 Kupim rabljen RADIO. Naslov v oglasnem oddelku 2861 Kupim PRALNI STROJ ri-ber s posebnim vložkom za centrifugo. Zaplotnik Janez, Pivka 22, Naklo 2862 Kupim ženski ŠIVALNI STROJ novejše izdelave. Ponudbe z opisom stroja in ceno poslati pod »šivalni stroj« 2920 Kupim BETONSKI MEŠALEC v dobrem stanju. Urban-ček Frr.nc, Velesovo 14, Cerklje 2921 MOTORNA VOZjit A Prodam FIAT 750 ali zamenjam za novejšo ŠKODO. Naslov v oglasnem oddelku 2922 Ugodno prodam BMV — iseto 300 cem v voznem stanju, registrirano za leto 1972. Informacije pri vratarju Iskre Železniki 2923 Prodam MOPED colibri T-12. Voglje 11 2924 Prodam STREHO, VRATA, POKROVE, NOSILEC za fiat 750. Kutinova 6, Kranj (Orehek) 2925 Prodam SIMCO 1000 letnik 1968 z radiom in zimsko opremo. Leskovec, Cerklje 69 2926 Kupim dobro ohranjen ford eskort, PEUGEOT 204 ali AUDI 60 L. Jezerska cesta 93/c, Kranj 2815 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Avtoličarstvo, Zminec 35, Škofja Loka 2816 Kupim dobro ohranjen MOPED na tri prestave. Krc-menk 4, Poljane 2817 Prodam ŠKODO MB, letnik 1967. Kranj, Krožna 5 2818 Ugodno prodam ŠKODO, letnik 1968. Malnar, Zupančičeva 6, Kranj 2819 Odstopim VRSTNI RED za AMI 8 — break. Informacije v Kranju pri Jelenu (pri Franceljnu) 2867 Prodam MOTORNO KOLO MZ 150 cem, letnik 1970. Ahlin Jože, Dodžanova 7, Ko-krica 2866 Prodam VOLKSVVAGEN KOMBI — odprt. Bizjak Viktor, Kovor 56 B 2879 Prodam TAUNUS 17 M, letnik 1963, prevoženih 28.000 kilometrov po generalnem popravilu motorja, šraj Janez, Radovljica, Prešernova 17 2870 STANOVANJA Na Jesenicah, v Žirovnici ali Mojstrani iščem sobo in KUHINJO. Sedej Dai . t Pot ilegalcev 10, Jesenice 2817 Ženska srednjih let, ki dela na dve izmeni, mirna, čista, išče samo začasno neopremljeno SOBO ali GARSONJEro v Škofji Loki ali na Trati. Plača 200 din ali pomaga v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku .2371 Dekle išče prazno SOBO v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 2872 Okrog 50 let stari ženski oddam SOBO Za pomoč v gosnodin jstvu. Gantar, Val-burga 59 2873 1000 din nagrade dam tistemu, ki mi v okolici Škofje Loke preskrbi SOBO in kuhinjo s souporabo ko palnice. Ponudbe poslati pod »dobra najemnina« 2874 Oddam opremljeno SOBO fantu z vozniškim dovoljenjem. Ponudbe poslati pod »v Kranju« 2875 Belgijska družina išče opremljeno ali neopremljeno STANOVANJE ali novo hišo v okolici Kianja za 18 mesecev. Plača dobro. Ponudbe poslati pod »vseljivo čimprej« 2376 Zakonca z otrokom začasno iščeta SOBO Ln KUHInjo v Kranju. Vajs Jelka, Sorlijeva 39, Kranj 2877 stanovanje oddam upokojenki za dopoldansko varstvo otroka. Naslov v oglasnem oddelku 2927 V ožji okolici Kranja kupim HIŠO v začetni fazi gradnje, lahko tudi starejšo stanovanjsko hišo ali primeren prostor za preureditev v stanovanje, v poštev pride tudi manjše posestvo. Ponudbe poslati pod »resen kupec« 2878 Prodam PARCELO na Ko-krici (Kranj) 500 m2, voda, elektrika, avtobusna postaja. Naslov v oglasnem oddelku 2879 Prodam 3 ha GOZDA ob cesti na Jezersko. Naslov v oglasnem oddelku 2928 VAJENCE za slikoples^ar-sko stroko sprejme FLERIN, Kidričeva 36, Kranj, telefon 21-820 2583 Sprejmem dva VAJENCA. MIZARSTVO, O V S E N I K Alojz, Jezerska cesta 108 c, Kranj 2822 Sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA. MIZARSTVO, BENEDIK Avguštin, Sutna 73, Žabnica 2823 Iščem honorarno ZAPOSLITEV v popoldanskem času za prepisovanje. Lctonja Silva, Vodopivčeva 2, Kranj 2880 Iščem žensko za varstvo dveh otrok. Hrana in stanovanje v hiši. Benedik Marjan, Kranj, Škofjeloška 31 2936 Od KZSZ Kranj skozi mesto do gimnazije izgubljeno ZAPESTNICO vrnite proti nagradi prof. Homan Matiji, Gimnazija Kranj, ker mi je drag spomin 2331 V Zdravstvenem domu v Radovljici 17. maja popoldne pomotoma zamenjan PLAŠČ dobite pri Mariniču, Podnart št. 41 2882 Od Kranja do Cirč izgubljeno AKTOVKO vrnite v CirČe št. 14, Kranj 2930 Izgubila se je pol leta stara TELICA. Jezerska cesta 93, Kranj 2931 23. maja je bila izgubljena vreča (bala) TEKSTILNIH NITI. Poštenega najditelja prosim, da sporoči najbližji Postaji milice 2932 '*r^*■ ■.*■ ZAHVALE ZAVAROVALNICI SAVA PE KRANJ se zahvaljujem za celotno izplačano zavarovalno vsoto za pok. MARJANA SORLA in vsakemu toplo priporočam življenjsko zavarovanje. Sorl Anica, Bled, Prežihova 7 2883 ■ »V-t-.-i; rs- • .-j . • ■ OSTALO Želim si družbe dobrih, veselih, poštenih ljudi. Ponudbe poslati pod »osamljena« 2884 AVTOKLEPARSTVO! Sprcj-mem vsa avtokleparska dela vsak dan. Izdelujem hitro in ugodno. ROTAR Vinko, Moše pri Smledniku 2933 Mlajši vdovec z dvema otrokoma, dobro službo in svojo hišo v Poljanski dolini želi poročiti žensko srednjih let, otrok ni ovira. Ponudbe poslati pod »Ljubiteljica otrok« 2935 m: ROLETE lesene, plastične in /aluzije naročite zastopniku SPILARJU, Gradnikova 9, Radovljica, telef. 064-75 610. Pišite, pridem na dom 2227 KOTLE za ŽGANJEKUIIO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje in popravlja že prek 40 let na jk\alitetneje Kapel j Viljem, bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa 4, Šiška 2064 Obveščam cenjene sttauke, da sem NA NOVO ODPRLA GOSTILNO pri KLEMEN-CKU v DUPLJAH. Solidno boste postreženi. Se priporoča Ani Stajic 2327 Izdelujem valovit cementni STREŠNIK in navaden »FOLC«. CEMENTARSTV O, Rosulnik Feliks, Sinkov tura 40, Vodice 2885 Sporočam novo TELEFONSKO ŠTEVILKO: Smolej Alojz, St. Žagarja 5, Kranj, TELEFON 24-608 2934 PRIREDITVE MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo ob 18. uri MLADINSKI PLES. Igrajo TURISTI. Vabljcnil 2886 GOSTILNA CRNGROB priredi v soboto, 27. maja, ob 20. uri ZABAVO. Igra ansambel RUDIJA JEVSKA. Se priporoča Gantar! 2887 V soboto in nedeljo začnemo s PEČENJEM vseh vrst specialilet NA ŽARU. Za obisk se priporoča bufet BRUNARICA KOKRICA 2S38 GASILSKO DRUŠTVO ZG. BRNIK priredi v nedeljo, 28. maja, VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom. Igra kvintet RENATO. Vabljeni! 2889 Kmetovalci! Na zalogi imamo stalno vsa semena, naravno suho koruzo za setev in zaščitna sredstva, vse vrste krmil, razne vrste umetnih gnojil. Kupujte pri KZ Sloga, Kranj, zadružni dom Primskovo. PREHITRA VOŽNJA Na cesti drugega reda v Stari Loki je v sredo, 24. maja, popoldne voznik mopeda Marjan Perčič iz Tenetiš vozil prehitro in se zaletel v hišo št. 24. Obležal je nezavesten. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. IZSILJEVANJE PREDNOSTI V četrtek, 25. maja, popoldne je na cesti drugega reda na Cešnjici voznik osebnega avtomobila Anton Justin iz Škofje Loke zavijal v levo, pri tem pa je zaprl pot Mariji Ambrož, ki se je pripeljala na kolesu s pomožnim motorjem. V trčenju je bila Ambroževa lažje ranjena. ZAPELJAL S CESTE Na cesti prvega reda pri Vrbi se je v četrtek, 25. maja, pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Edvardu Drobnarju z Jesenic. Voznik je pri Vrbi na sredi ceste zagledal prometni znak — Ne vozi po črti —, zato je zapeljal v levem blagem ovinku s ceste na travnik, kjer se je avtomobil prevrnil. Voznik je bil v nesreči lažje ranjen. Škode na avtomobilu jc za 15.000 din. L. M. Rejci perutnine! Poleg enodnevnih piščancev lahko dobite v valilnici v Naklem vsak dan tudi 1 do 2 meseca stare jarčke, obenem lahko kupite tudi dnevno sveža kon-zumna jajca. KMETIJSKA ZADRUGA Naklo Ob prerani izgubi naše ljube žene, mamice, sestre, tete, tašče in babice Ivane Mesec roj Hafner se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Posebna hvala dr. Dimitriju Zrimšku, ki je nenehno bedel nad njenim zdravjem ter osebju internega in kirurgičnega oddelka Jesenice. Iskrena hvala č. duhovščini za zadnje spremstvo. Hvaležni smo vsem delovnim kolektivom za podarjene vence. Iskrena hvala vsem sosedom in vaščanom, ki so jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: mož Tone, hčerka Marinka z možem, sinova Tone z družino in Stanko, vnukinji, sestre, brata in drugo sorodstvo Zahvala Ob izgubi naše drage mame Frančiške Kne se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in vsem, ki so napolnili grob z venci in cvetjem. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali v teh težkih urah. Žalujoči družini Kropar in Batagelj KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. sadjarja za delovišče Vrtnarija, z delovnim mestom v Preddvoru 2. parkovnega delavca za košnjo ln prevoze 3. sodelavca v prodaji kmetijske mehanizacije 4. mehanika za vzdrževanje kmetijske mehanizacije v prodaji in ekspeditu 5. prodajalke za določen čas za nadomeščanje odsotnih delavk Poleg splošnih pogojev za zaposlitev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod tč. L: KV ali priučeni sadjar, samsko stanovanje zagotovljeno; pod tč. 2.: delavec z vozniškim dovoljenjem B kategorije, samsko stanovanje zagotovljeno; pod tč. 3.: višja ali srednja šola, aktivno znanje nemškega jezika z obvladanjem korespondence; pod tč. 4.: KV ali PK mehanik, lahko tudi začetnik, prost vojaščine; pod tč. 5.: KV ali PK prodajalka z zdravstveno sposobnostjo za delo v živilski stroki. Na vseh mestih je uvedeno poskusno delo, nastop dela je možen takoj. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev sprejema uprava K2K Kranj, Cesta JLA 2. Uprava javne varnosti v Kranju razpisuje prosta delovna mesta: 1. vodjo pisarne postaje milice Škofja Loka 2. administratorko postaje mejne milice Jesenice in 3. administratorko postaje mejne milice Ljubelj Pogoji za razpisana delovna mesta so: pod L: srednja izobrazba in 3 leta delov, izkušenj; pod 2.: dveletna administrativna šola; pod 3.: dveletna administrativna šola. Sprejmemo tudi pripravnice. Kolkovane prijave z 2 din sprejema Uprava javne varnosti do zasedbe delovnih mest. Zahvala Ob smrti naše ljubljene sestre in tete Marije Remic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so kakorkoli pomagali pri dolgi in hudi bolezni ter ob smrti. Zahvaljujemo se vsem, ki so počastili njen spomin z venci in cvetjem, nam izrazili sožalje ali kako drugače sočustvovali z nami ter jo v velikem številu spremili na njen zadnji dom. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju kirurgične klinike — aseptika v Ljubljani, dr. Novaku iz Kranja, g. župniku za opravljen obred in ganljive besede in šenčurskemu oktetu za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: sestre in bratje Šenčur, 18. maja 1972 Tiho jc preminila naša dobra, nepozabna tetka Elza Zabret knjigovodkinja v pokoju Pogreb pokojnice bo v soboto, 27. maja, ob 16. uri izpred šmartinske cerkve v Stražišču. Žalujoči: družim Uršič in GrašiČ Kranj, 25. maja 1972 SOBOTA — 27. MAJA 1972 GUS. 23. STRAN Gregor Klančnik ocenjuje smučarsko sezono Polovičen uspeh Pretekla smučarska sezon* je bila sezona velikih prireditev (Sapporo, Planica). Groba ocena nam kaže, da smo v pretekli sezoni polovično uspeli, in da smo se na svetovni lestvici vrhunskih smučarjev malenkostno pomaknili navzgor le v skokih (Danilo Pudgar in Štcfančič). Takih premikov pa na žalost nismo zabeležili pri ostalih smučarskih disciplinah. »Stanje v našem smučanju je tudi po premiku, tako da se še vedno relativno več vlaga v drage mednarodne prireditve, manj pa v ljudi,* pravi predsednik tehnične komisije SZJ Gregor Klančnik v svojem poiočilu za razširjeno sejo tehnične komisije, ki bo v ponedeljek v Ljubljani. Minula sezona ni pomenila premika niti glede skrbi za množičnost. Olimpijsko leto je naše tehnično vodstvo ponovno prisililo na improvizacijsko reševanje kvalitetnega smučanja in priviligirana pozornost je bila posvečena tistim tekmovalcem, ki so kazali, da nas bodo v Sapporu in Planici najbolje zastopali. Zadovoljni smo torej le s sistematičnimi pripravami kandidatov za olimpijske igre in i. svetovno prvenstvo v Planici. »Olimpijske igre so bile za nas dobra šola. Strokovni svet JOK na žalost ni upošteval načela, da tisti, ki s smučanjem živijo, najbolje poznajo kandidate. Namesto, da bi omenjeni organ razpravljal o številu, je dvomil o pravilnosti odločitve tehnične komisije. Nastala je mučna situacija, ki bi se v prihodnje ne smela ponoviti, člani sveta so za nekatere tekmovalce tehnični komisiji očitali, zakaj je upoštevala norme, za druge, konkretno za Dornika, pa o izpolnjeni normi niso hoteli slišati. In tako je pri odločitvi strokovnega sveta prišlo do spremembe ekipe, ki jo je določila tehnična komisija. Dodatno je bil brez pravega argumenta vključen Zaje in neupravičeno izključen Dornik. Tehnična komisija je zaradi hitrega vzpona za primer, da bi strokovni svet JOK odredil pet skakalcev, predlagala Norčiča. Nihče ne more dokazati, da njegova prisotnost ne bi Pomenila dodatni prodor mladim,« pravi Klančnik. Sapporo 72 je za nas izkušnja in spodbuda za bolj sistematično, množičnejše in kvalitetnejše delo na Področju smučarskega tekmovalnega športa. Minula sezona je bila za jugoslovansko smučanje velika po organizaciji pomembnih tekmovanj v svetovnem merilu, ni pa dala večjega kvalitetnega premika. Skakalci, ki že vrsto let držijo primat, so svoje mesto na svetovni lestvici popravili, alpski tekmovalci in tekači pa so nazadovali. Dejstvo, da v svetovnem merilu v vseh disciplinah ne kotiramo enako, ne sme pomeniti zane-marjenja določenih smučarskih zvrsti. Švicarji so kot Majhen narod postali veliki v vseh treh disciplinah. Sedaj imamo pri nas precej boljše pogoje in mladino 2a gojitev vseh treh zvrsti tekmovalnega smučanja. Ako bomo uspeli razviti močne klube, mobilizatorje smučarske mladine in se bo razvila zdrava medsebojna borba športni ugled, prav gotovo uspehi ne bodo izostali v našem narodnem športu. J. Javornik Matj Sah ašič prevzel vodstvo Po petih zaporednih zmagah na prvenstvu Gorenjske v šahu je prevzel vodstvo Matjašič ki s tem postal glavni favorit za prvo mesto. Tri kola pred koncem pa jc kljub zanesljivemu vodstvu položaj še vedno nejasen, saj se v zadnjih treh kolih srečajo med sabo neposredni kandidati za prvo mesto. Rezultati: XII. kolo: Hro-vat : Krndčar 1:0, Harinski : Pristov 1:0, Matjašič : Prestrl 1:0, Džordžcvič : Malj 1:0; XIII. kolo: Pristov : Matjašič 0:1, Krničar : Harinski 0:1, Mali : Sterle 1:0, Prestrl : Džordžcvič 1:0; XIV. kelo: Sterle : Prestrl 0:1, Džordžcvič : Pristov 1:0, Matjašič : Krničar 1:0, Harinski : Hrovat odi.; Železarna prva V Radovljici je bilo prvo sindikalno ekipno prvenstvo Gorenjske v šahu. Med osmimi ekipami so bile najboljše: 1. Železarna Jesenice 29,5, 2. Tekstilindus Kranj 27, 3. Elan Begunje 25,5, 4. Bolnica Begunje 20,5, 5. Sava Kranj 20 itd. D. S. Turnir v Gorenji vasi Na občinskem mladinskem šahovskem turnirju v Gorenji vasi je med šestimi ekipami prvo mesto osvojila ekipa Poljan pred Sel ca mi in Sovodnjcm. A. B. Novak peti Na republiškem prvenstvu šahistov PTT podjetij je med dvanajstimi udeleženci Kranjčan Novak zasedel peto mesto, medtem ko je bil Šta-gar šesti. Naslov prvaka je osvojil Šorli iz Ljubljane. M. t.. Velik uspeh TVD Partizan Kranj V Ljubijo ani je bilo 21. ma j. rePubliško prvenstvo IIL *reda v gimnastiki. Kranj-,j 1 Partizan je nastopil z 2 Crna vrstama mladink in $ar^Sto cIamc ter 7 caim P°" j^pfcnikom. Med 20 vrstami ^ Ilirik je druga ekipa Parti-U» a dosegla proti pričakova-111 odlično tretje mesto, prva ekipa pa prav tako do bro deseto mesto. Naša najboljša posameznica je bila Sonja Grum, ki je dosegla 36,6 točke in samo za desetinko zgrešila medaljo. Ob tem pa moramo pripomniti, da sta jo sodnici v parterju brez dvoma oškodovali za vsaj 3 desetinke točke. Član- Ljubljana brani pokal Statv108 in v nedeljo bo na HrJl0nu Stanka Mlakarja v itiU^J11 v počastitev dneva s. Zgosti tf^ntanc ^^ubljar turnir pionirskih Maribora, Ce-V(w J"ulJane, Nove Gorice, a in Kranja. V soboto popoldne bodo predtekmova-nja, finalna srečanja pa v nedeljo od 9. ure dalje. Lani je prvo mesto osvojila ekipa Ljubljane, medtem ko jc bila kranjska reprezentanca druga. ska ekipa Partizana, ki je letos prvič nastopila na kakem tekmovanju, je dosegla izredno drugo mesto za ekipo Narodnega doma in pred ekipo Bežigrada. Med posameznicami jc Jana Vertovšek s 36,9 točke dosegla 3. mesto in dodala dvema pokaloma in trem diplomam še bronasto medaljo. Med mladinci je kot posameznik prav iako uspešno nastopil naš edini predstavnik Pavel Okorn. Vsa pohvala za ta nedvomno velik uspeh gre dolgoletni, prizadevni in požrtvovalni trenerki Sonji Jakopinovi, ki sc ji je letos pridružila tudi Nives Vertovškova. S. J. XV. kolo: Hp vat : Matjašič 0:1, Prestrl : Mali remi, Pristov : Sterle remi, Krničar : Džordžcvič 1:0; Prekinjene in odložene partije iz prejšnjih kol: Mali : Džordievič remi, Prestrl : Harinski remi. Stanje po 15. kolu: 1. Matjašič 9, 2. Prestrl 8,5, 3. Sterle 7,5, 4. Harinski 7, 5. Džor-c'./evič 7 itd. Š.D. Gorenjska rokometna liga Tržič B : Preddvor 0 : 20 V 16. kolu 1. rokometne lige se je v Tržiču, kjer sta se srečala domače moštvo in Preddvor, so slednji odpravili Tržič B s skoraj neverjetnim rezultatom, Tržičani v enourni tekmi niso motri i premagati vratarja gostov. V ostalih srečanjih pa so zmagali favoriti. Rezultati: Tržič B : Preddvor 0:20, Kranjska gora : Šešir 8:29, Zabnica : Jesenke 19:24, Radovljica : Kranj 11:18, Sava B : Križe B 13:13. LESTVICA: Šešir 16 16 0 0 409:177 32 Kranj 16 14 U 2 294:184 28 Radovijica (—1) 16 9 0 7 260:258 17 Preddvor 16 7 1 8 256:258 15 Križe B 16 7 1 8 210:235 15 Jesenice 15 7 0 8 267:295 14 Tržič B 16 6 0 10 204:264 12 Sava B 15 4 2 9 208:273 10 Kr. gora (—1) 16 5 0 11 214:273 9 Zabnica 16 1 2 13 220:347 4 V II. ligi so končali s tekmovanjem. Prvo mesto je osvojil AIples B pred Bcsnieo in Triglavom. V zadnjem kolu je Alp-les B brez težav odpravil šešir B, medtem ko se je tekma med Triglavom in Besnico končala z 10:0 v korist gostov, saj domačinov sploh ni bilo na igrišče. Rezultata: AIples B : šešir B 22 9, Triglav : Besnica 0:10 b.b. -dh Gorenjska košarkarska liga Jesenice v vodstvu Po treh kolih v gorenjski košarkarski ligi so ostali neporaženi samo še mladinci Jesenic. Rezultati: 2. kolo: Kropa : Gorenja vas 48:40, Beksl : Gotik 51:36, Jesenice : Trhle veje 79:73, Kranj : Radovljica 81:42; 3. kolo: Gorenja vas : Beksl 39:45, Jesenice : Kranj 60:59, Gotik : Trhle veje 58:56; zaostala tekma 1. kola: Gotik : Gorenja vas 75:54. Vrstni red: 1. Jesenice 6, 2. Kranj 4, 3. Beksl 4, 4. Gotik 4, 5. Kropa 2, 6. Trhle veje 2, 7. Goienja vas 0, 8. Radovljica 0. V 4. kolu bodo igrali: Kropa : Beksl, Gorenja vas : Trhle veje, Kranj : Gotik in Radovljica : Jesenice. J. Ažman Jutri Majnikov veleslalom Smučarski klub Jezersko bo jutri, v nedeljo, 28. maja, organiziral že dvaindvajsetič zapored Majnikov veleslalom pod Grintovcem. Tekmovanje je v spomin na znanega pedagoga in vzornega športnika ter planinca Ferda Majnika, ki je leta 1945 na Dolenjskem kot partizan podlegel ranam fašističnega orožja. Napisal je tudi knjigo Beli plazovi, v kateri je prikazal planinski svet v snegu in povezal smučanje s planinstvom. Tekmovanje pa bo tudi v počastitev 40-letnice organiziranega smučanja na Jezerskem. A. Karničar Občinsko prvenstvo Šk. Loke V telovadnici osnovne šole na Trati je bilo pred dnevi občinsko prvenstvo Škofje Loke v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo 50 igralcev iz. 10 klubov. Zmagovalci — mladinci: Igor Stare (Gimnazija), člani: Peter Bertoncclj (Kondor), veterani: Janko Mužar (Vajenska šola). J. S. Trata in Peternelj V škofji Loki je bilo pred dnevi strelsko tekmovanje rezervnih starešin občine Škofja Loka v počastitev dneva zmage. Med 10 ekipami je zmagala reprezentanca Trate I pred škof jo Loko in drugo ekipo Trate. Med samezniki je bil najbolj Hinko Peternelj (Trata), dn gi je bil Alojz Stržinar (škoi ja Loka) ki tretji Rudi Foi kar (Trata). A. O. Kolektiv Verige Lesce je Imel v zadnjih dneh vrsto različnih prireditev, s katerimi je proslavil 50-let-nico obstoja in poslovnih uspehov. Tako je bila v petek dopoldne slavnostna seja delavskega sveta, v soboto dopoldne pa to razvili nov sindikalni in mladinski prapor. Razen tega pa so v soboto članom kolektiva, ki so v podjetju nad 25 let, podelili tudi priznanja in nagrade. Ob tej priliki smo za kratek pogovor zaprosili tri člane kolektiva, ki so v podjetju nad 30 let. morda malo težje kot v nekaterih drugih, kjer nimajo opravka z železom, mi ni žal, da sem ostal. Res je bilo včasih težko. Mislim, da je bilo najteže takoj po vojni, ko smo obnavljali tovarno. Zdaj se ne morem prav nič pritoževati. Sem glavni konstruktor in imam še dobri dve leti do pokojnine.« FRANC PREŠEREN l* Lesc, rojen 1918, 32 let v podjetju: »2e moj oče je delal v Verigi in tako sem se tudi jaz odločil za to podjetje. Sem mizar in ves čas opravljam svoj poklic. Dela imam vedno dovolj in doslej mi še ni bilo nikdar žal, da sem se v mladih letih odločil za delo v rVerigi. Zaslužim dobro in tudi zdrav sem. Razen tega sem si v Lescah zgradil hišo in čez dve leti bom v podjetju dočakal pokojnino. Sicer pa danes V podjetju ni prav nič težko.« LOVRO ŽAGAR iz Lesc, rojen 1914, 35 let v podjetju: »Pravzaprav mioova 43 let, ko sem prišel v Verigo in sc potem izučil za ključavničiiirja. Čeprav je delo v mišem podjetju JOŽE TONEJC iz Lesc, rojen 1905, 49 let v podjetju: »Po moje je bilo v Verigi najteže od 1930. pa tja do 1934. leta, ko je bila povsod velika brezposelnost. Tako kot sedaj živim, pa še nikoli nisem. 40 let sem električno varil verige, zdaj pa dolam le še honorarno. V 30 letih dela v podjetju nisem bil nikdar pri zdravniku, čeprav sem včasih 130 kilogramov težko žico nosil na rami in se je na dan tako nabralo čez 20 ton. Pa mi ni žal, da sem ostal. Veste, včasih je bilo življenje bolj trdo in se ni dalo misliti, da bi zame njal siužbo.« A. Žalar ben družbeni center soseske, saj se bodo v njej odvijale tudi druge prireditve. * Predsednik tržiške občinske skupščine Marjan Bizjak je nato vzidal temeljni kamen na novo šolo. Temeljni kamen predstavlja plošča, na kateri piše: Samoprispevek občanov, 25. maja 1972. Sledila je zahvala učencev in učiteljev Bračičeve šole vsem delovnim ljudem Tržiča m okolice, ki mesec za mese* cem dajejo denar, da bodo najmlajši lahko pridobivali učenost v sodobnih prostorih. Slovesnost je popestril tudi kulturni program, v kate* rem so sodelovali učenci osnovne šole heroja Bračiča in učenci osnovne šole W? Lola-Ribar iz Pulja. J. Košnjek Podpora Plamenu Slovesen začetek gradnje nove šole v ~" (Nadalj. s 1. strani) orisal pomen 25. maja in vlogo Tita v zgodovini ter sedanjosti jugoslovanskih rodov. Nato je zbranim spregovorili predsednik odbora za gradnjo šol in vrtcev v občini Viktor Kralj. Dejal je, da pomeni začetek gradnje šole v Bistrici nadaljevanje programa izgradnje šol in vz.gojnovarstvenih ustanov v občini. Zanj so se odločili občani pred tremi leti na referendumu. Nova šola bo podobna šoli v Križah, le da bo zaradi druge konfiguracije terena nekoliko spremenjena. Telovadnica bo za eno polje večja. Tako namreč določajo republiški predpisi. Objekt bo gradilo Splošno gradbeno podjetje Tržič, ki jc ponudilo na javnem natečaju najboljše gradbene pogoje. Šola bo brez opreme stala 950 milijonov starih dinarjev. Za opremo pa bodo potrebna še dodatna sredstva. Pre-potrebna ustanova naj bi bila po načrtu odprta 29. no vembra prihodnje leto, tako da bodo učenci heroja Bračiča v prihodnjem II. polletju že lahko hodili po modrost v novo šolo. Prebod-nje leto nameravajo v Bistrici začeti graditi tudi vrtec, vendar zanj še ni dovolj denarja. Zato bo treba najverjetneje podaljšati plačevanje samoprispevka, ker se bo iz tega denarja uredila tudi sedanja Bračičeva šola ter dve podružnični šoli. Kot je poudaril Viktor Kralj, bo šola obenem tudi pomem- »Z akcijo 80 ur ob prostih sobotah za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva je 530-članski kolektiv Plamena iz Krope vrgel rokavico vsem delovnim kolektivom in mladini v občini, republiki in širom po Jugoslaviji. Pa ne le njim, marveč tudi tistim, ki si prizadevajo za stabilizacijo gospodarstva in odpravo nelikvidnosti«, so povedali po torkovem sestanku, ko so se v Kropi sestali predstavniki radovljiških podjetij. Vendar pa ta rokavica ne pomeni udarec, marveč poziv k splošni akciji in podporo prizadevanjem za stabilizacijo. Tako torej v torek popoldne. Včeraj in danes oziroma bolj točno včeraj zvečer pa so v Plamenu že prešli od besed k dejanjem. Nočna izmena je začela uresničevati dogovor in danes bodo naredili oziroma opravili prvih 8 ur za stabilizacijo. Pri tem pa velja povedati, da so se * proizvodnjo vključili vsi re* žijski delavci oziroma vsi, M so sicer zaposleni v neproizvodnih enotah z vodstvom podjetja vred. Akcijo je že v sredo P°" poldne ocenil na seji tudi komite občinske konferenc^ zveze komunistov. Strinja^ so se, da je akcija vredna vse pohvale in podpore m da ne bi bilo prav, če N ostala osamljen primer v P^1* zadevanjih za stabilizacijo gospodarstva. Kot kaže primer Plamen ne bo osamljen. V četrtek /Ju" traj se je v Elanu v BcgU4 njah že sestal politični akt«* in sc strinjal s pobudo de* lavcev v Plamenu. Predvsem so se zavzeli za širše gi'5*" nje za politično-gospodai stabilizacijo. Tako kot v L'*' nu pa se bodo v ponedelicI* in v torek sestali politi-1? aktivi v vseh večjih podi^1' iih v radovljiški občini. A.** OBIŠČITE NAS V HOVJ TRGOVINI HA REČIC NUDIMO VAM ■ ^S B * vrata vseh vrst ^JBJl • obloge iz masivnega lesa i ■ ■ i ■ # °Pažne P-°šče za gradbeništvo 11P DI w Q • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. CJ-Nas naslov: V TRGOVINA lip bled REČICA tel 77-328, int. 9