PRIMORSKI DNEVNIK Postni Mtmtia piacana » gotovini _ OJ* )• Abb. postale 1 gruppo " LCIlft OD lir Leto XVHI. - Št. 128 (5212) TRST, četrtek 31. maja 1962 COd našega dopisnika) 30. — Danes se je v Coma vršil pogreb pokojnega ministra PTT Lorenza Spallina, ki se ga je udeležil tudi pred-ptnik vlade, v Ceccanu pa je bil pogreb delavca Mastrogia-fl111*, ki so ga karabinjerji ubili ob priliki incidentov v zve-s stavko delavcev v tovarni mila «Annunziata». Pogreba so Udeležili tudi vsi župani drugih občin v pokrajini Fresinoci velika množica ljudi, z hiš v ulicah, po katerih Je pomikal žalni sprevod, pa 'judje metali cvetje na kr- *a Pogrebu v Ceccanu je spre-jV°i'U tudi zvezni tajnik CISL Hita81'0’ k* ie podčrtal med dru-1 r1' da se v demokratičnih deže-». vršijo stavke, ne da bi prišlo J tetn do prelivanja krvi, in loteval, da vlada nekaj ukrene: b»1a,je razorožiti policijo in ka-»..v.ojerje, kadar so v službi ob j 'liti stavk; zahteval je tudi ka-». 'Vanie oagovornih za preliva» krvi, Rimu pa se je vršilo protest-v„.zborovanje, na katerem je go-v.t',1* generalni tajnik CGIL, Noli, ki ni zahteval le, da se poki, “ odvzame orožje, ampak je ,v‘ati poudaril, da bi bilo treba j,nesti novo usmeritev, novega iJ** v vodilne kroge javne var-il*U, med karabinjerje in voj-.?.*• Ob zaključku je še izrazil k'10., da bi se ob tej priliki o-|h]ariena akcijska enotnost nada-Pjtoia, da bi dosegli zakonsko i.-Poved uporaba strelnega orož-Pri vzdrževanju javnega reda. I19 sestanku vodstva PSI je H Poi poročal o položaju in o ja 9ju, v Katerem je sedaj vpra-,Je nacionalizacije električne VELIČASTEN POGREB VBITEGA DELAVCA LVIGIJA MASTROGIACOMA V CECCANU Policija je dolžna poskrbeti za javni red ne da bi pri tem uporabljala strelno orožje V Siri se akcija sindikalnih organizacij in političnih strank, da bi preprečili prelivanje krvi, ki «onečašča državo in družbo» - Senat odobril proračun ministrstva za trgovsko mornarico - 5. junija sestanek med vlado in šolniki | jal na vprašanja novinarjev ni j centra (nacionalizacija električne tos ,str‘)e (o tem je podrobno polu3* Riccardo Lombardi). Vod-p01? PSI ponovno protestira proti >n» lu v Ceccanu in poudarja j/Upogljivo voljo socialistov, da h* vij° politične in socialne kfk'sre, v katerih dozorevajo in t3hnej ° podobni dogodki, ki i,.aaščajo državo in družbo»; iz-V* svojo solidarnost družini ubi. ku3 delavca, ranjencem in pre-l^lstvu Ceccana, od vlade pa l, teva «konkretne in nagle ukre-ij’ Ustrezajoče resnosti dogodkov iii.uUgovornosti, ki pade tako o-L,P .na sile, določene za vzdr-javnega reda»; v pričako-tila U splošnega zakonskega dolo-i,3 glede oborožitve policije, vod-'m». PSI smatra, da je treba že \ *1 sprejeti upravne ukrepe, da ikjUdvzeli strelno orožje policij-1 m oddelkom, ki opravljajo služ-J,avne varnosti ob priliki sin-»»ei‘nih gibanj in stavk». Glede llt|,°nalizacijp električne indu-k|ja je vodstvo PSI soglasno ZakrJa• da je treba to izvršiti z J/hskim odlokom. VjijUbJUnistični senatorji so zahte-kiJJčimprejšnjo razpravo o za-'ttiov m osnutku socialističnega *5,°rja Fenoaltee, ki predvide-rožitev policijskih sil; pod. tSj„fednik senata Tibaldi je dal W,'Ovilo, da bodo ta ukrep piučilj v dnevni red. ibos, Sedn'k vlade Fanfani in i|(s Vetni minister Gui sta se da-k#i- Sestala s predstavniki sindi-________________.11, .»XU-lio,» SIM mentu zakonski osnutek, da bi mogli šolnikom izplačati nagrado «na tantum» za prvo polletje letošnjega leta in izboljšanje prejemkov za drugo polletje; kar zadeva prihodnje leto, pa da ima Fanfani najboljši namen poiskati nova sredstva, poleg že obljubljenih 60 milijard, da bi tako_ ugodili upravičenim zahtevam šolnikov. Po nalogu Fanfanija je Gui sklical za 5. junij sindikalne predstavnike učiteljev in srednješolskih profesorjev, da bi skušali doseči poravnavo sedanjega spora. V senatu so, po govoru ministra Macrellija, odobrili proračun ministrstva za trgovsko mornarico. Na televizijs-ki oddaji «Politična tribuna» je danes nastopil politični tajnik KD Moro, ki je utemeljeval nujnost sedanje politične usmeritve in sodek vanja s socialisti, hkrati pa polemiziral s skrajno levico, liberalci in skrajno desnico. Tudi ko je odgovar- povedal nič novega in niti ni imel prilike pojasniti stališče KD glede nacionalizacije električne industrije, ker mu nihče od novinarjev ni zastavil ustreznega vprašanja. Mnogo bolj zanimiv je bil govor, ki ga je Riccardo Lombardi imel danes v Neaplju, in v katerem je poudaril med drugim, da bi bilo v prestolnici Juga odveč podčrtati nujnost gospodarskega načrtovanja, ker je tako imenovana spontanost tržnega gospodarstva, ki je liberalcem tako pri srcu, imela na tem področju^ za posledico brezposelnost, delno zaposlenost, razširjeno bedo** in materialno ter moralno degradacijo: «Liberarci, monarhisti in fašisti, ki nasprotujejo gospodarskemu načrtovanju, so tipični mraz tistih tradicionalnih vodiliiih fraz-ledov, ki so odgovorni za gospodarsko zaostalost južnih pokrajin. Domnevati, da bi Jug mogel doseči moderno raven življenja in civilizacije brez posega države, je prevara.» Lombardi je nato ovrgel tezo desnice, da bo gospodarsko načrtovanje zavrlo sedanji proces gospodarske ekspanzije, hkrati pa je ovrgel tudi trditev liberalcev, da program levega industrije, dežele, gospodarsko načrtovanje) jemlje sredstva za šolo, stanovanjske hiše in pokoj, nine: «Res pa je, da konservativci nočejo niti dežel niti nacionalizacije piti plana in niti visokih mezd niti šol za vse niti ljiidskih stanovanj. Prav tako ni res, da bi nacionalizacija električne industrije pomenila razsipanje sredstev in pustolovščino; dj'Zflyp, lie.bo, stala niti vinarja, po rilettila' pa ko Rubavo elektrike vsem po nižji ceni.» A. P. ‘^olitoost jugoslovanskih sindikatov s španskim delavstvom BEOGRAD. 30. — Zveza sindikatov Jugoslavije se pridružuje podpori, ki jo sindikalno gibanje in demokratična svetovna javnost dajeta borbi španskih delavcev. IIIIIMliailllllllllllltllllllllllMIIIIIliaiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIliailllMIIIliaaMtIllllllltlllllJlailltllMtIMIIMIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIMIIMMalltIMtIltlllllMIIIItaalMIIIIIliaiii Ustanovljen je «vojaški sodni dvor» za sojenje oasovskih voditeljev Aretiran organizator atentata na de Eaulla Beivisi - De Caulle bo govoril 8. junija po televiziji - Francozi množično odhajajo iz Alžirije * Joxe o položaju v Alžiriji Jugoslovanski sindikati izražajo solidarnost z borbo ki jo delavski razred in demokratične sile Sp inije vodijo proti Francovemu režimu za demokratične svoboščine in boljše življenjske pogoje. Narode Jugoslavije in Španije vežejo globoke in nerazrušljive vezi, ki so bile ustvarjene v dneh državljanske vojne, ko je bilo zasnovano in utrjeno borbeno prijateljstvo, ugotavlja predsedništvo cen‘ralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije obsoja represalije proti stavkajočim in poziva vse sindikalne organizacije, naj v duhu internacionalne solidarnosti sprejmejo skupne ukrepe ter naj skupno podpro upravičeno borbo španskih delavcev. PARIZ, 30. — Na današnji seji vlade so sklenili ustanoviti «vojaški sodni dvor», ki bo nadomestil razpuščeno vrhovno vojaško »sodišče. Novo sodišče so ustanovili na predlog ministra za obrambo generala Messmerja. Sodišče bo sodilo vojaške voditelje OAS, predvsem bivše polkovnike in druge častnike, ki vodijo OAS po aretaciji bivših generalov Salana in Jou-hauda. To je sporočil po današnji se- ji vlade minister za informacije Peyrefitte. Proti pričakovanju bo novo sodišče izključno vojaško. V prejšnjem sodišču je bilo šest civilnih sodnikov, trije pa so bili vojaški. Baje so v Elizejski palači zvedeli, da so se prav civilni sodniki, ki so sestavljali dve tretjini sodišča, izrekli pri tajnem glasovanju za olajševalne okoliščine Salana. Pred nóvo sodišče pa ne bodo prišli organizatorji prvega neuspelega atentata proti de Gaullu, temveč jib bodo postavili pred porotno sodišče v departmaju Au-be. Dekret o ustanovitvi novega so-«L organizacije učiteljev SIN dišča določa da se pred tem po-lli (CISL) ki so po sestan- sebmm sodiščem prijavi tudi ci-k(,»javili tisku, da bo vlada v vilna stranka. To so lahko žrtve času predložila parla-1 atentatov ali pa njihovi najblizji DANES toh? se Je včecaJ ob uri IV*dla vojaška ustavljena iz po treh fve»'*°v iz vsake skupine in H," lastnikov OZN, katere o-\ . bo vodilo še tajništvo, pro-0» c!n v»e upravne sektorje. To-di'- °mbe, kot pri vseh doseda- skvi predložil ustanovitev med' narodne trgovinske organizacije, v kateri bi bile vse države sveta brez razlike. Dejal je namreč, da «imperialisti uporabljajo evrop. sko skupno tržišče, da bj preprečili nastanek nacionalne industri, je v novih neodvisnih državah, v katerih hočejo s svojimi proizvodi poplaviti trg in si jih tako podrediti. V Laosu se Suvana Fuma še vedno ni začel pogajati za sestavo nevtralne vlade, temveč bo to storil šele 7 junija. V Turčiji je predsednik vlade Inoeni odstopil, ker se stranka Vj^fazumih, pripravlja tudi HftujThJem izgovore, da bi ga ^ i,.11 > kar mu morda tokrat ne V Spe*o. J» Jav*dUeu Pozornosti svetovne- pravice ne strin}a z njim glede mnenja Je seveda se vpraianja pomilostitve bivših tur-*>] ^ 1* katere se Je do- šk)h vo£ti,eIJev. 'W''Selilo od enega milijona Sir°v> ki živijo v obalnih K »J1' okrog 50 000 oseb. Odslej ^tr » ev'lo beguncev naraščalo, 11 4v»i'ž -ADiriJe v Francijo vozi-Nn *"et lad'J. z letalskim moliti bodo prepeljali vsak dan ,udl. Po druei strani so se Tudi iz Ženeve ne poročajo nič novega razen o nesoglasjih med sovjetskim im ameriškim delegatom, ki pa je pristal na brazilski predlog o ustanovitvi posebnega odbora za proučevanje nadzorst. va nad razorožitvijo. sorodniki. Vojaški sodni dvor je izključno vojaško sodišče, ki je odvisno od ministrstva za oborožene sile. Minister za informacije je dalje izjavil, da bo sodišču predsedoval general, ostali štirje sodniki pa bodo častniki ali podčastniki. Med sodniki bo tudi civilni sodnik, ki pa ne bo. mogel biti predsednik sodišča. Vlogo državnega pravdnika bo imel tudi civilni sodnik. Oba pa bodo izbrali med sodniki, ki so pod orožjem, in bosta vršila svoje funkcije kot vojaka in ne kot sodnika. Peyrefitte je dalje sporočil, da bo de Gaulle govoril 8. junija po radiu in televiziji, in je povedal, da je po današnji seji vlade de Gaulle podal nekaj splošnih izjav. «Predsednik republike, je pripomnil Peyerfitte, je izjavil, da kljub nekaterim valovanjem po dogodkih preteklega tedna, in katerih učinke je javno mnenje občutilo se začrtana pot, zlasti kar se tiče alžirske politike, nadaljuje in se bo nadaljevala. Kar se tiče kontinuitete in stabilnosti javne oblasti, je predsednik republike poudaril, da je odločen ohraniti ju, naj bodo valovanja kakršna koli». Na vprašanje, ali so utemeljene govorice, da je OAS stopila v stik s FLN, je Peyrefitte izjavil: «Gospoda Fares in Mostefai sta včeraj te govorice zanikala. Osebno nimam nič dodati, razen tega, da je vlada vedno iskala sporazum med obema skupnosti-ma. Ce se ti hočeta spraviti, želi vlada v skladu z duhom in črko evianskih sporazumov, da bi »e Evropejci v Alžiriji sporazumeli z muslimani tudi v interesu fran-cosko-alžirskega sodelovanja». Peyrefitte je nato sporočil, ^da je državni tajnik za repatriirano Francoze iz Alžirije Rohert Bou-lin povedal, da bo junija vsak teden potovalo iz Alžirije v Francijo dvajset ladij. Deset jih bo odplulo iz alžirskega pristanišča pet iz Orana, štiri iz Bone, ena pa iz Bougie. Razen tega bode z letalskim mostom lahko vsak dan prepeljali 4800 ljudi. V narodni skupščini pa je ,v imenu vlade minister za alžirske zadeve Joxe podal izjavo o položaju v Alžiriji. Joxe je ostro obsodil dejavnost «peščice ljudi, za katere je Alžirija postala hkrati postavka in priložnost, da delajo zlo zaradi zla. Pripomnil je, da Francozi, ki živijo v Alžiriji, želijo na eni strani ostati na d gi pa odpotovati. Gospodar: življenje je paralizirano, bn _ selnost v mestih se širi. Pridelek kaže, da bo najboljši v tem stoletju, toda ne ve se, kako ga bo moč pobrati. Kar se tiče sporazuma o ustavitvi sovražnosti, je Joxe izjavil, da se stanje postopoma boljša. Dodal je, da je hotela OAS prisiliti vojsko in Francijo, da bi menjala stališče, toda pri tem ni uspela, vendar pa še vedno računa na nered, da bi dosegla svoje smotre. Joxe je izjavil, da je petdeset tisoč Francozov že prišlo v Francijo, in je dodal, da bo prevažanje muslimanov, ki se želijo namestiti v Franciji, zaključeno pred referendumom. Pripomnil je, da se bo vlada ravnala po zakonu, ki ga je francosko ljudstvo odobrilo na referendumu. Vlada je prepričana, da ni mogoče zbližan je med obema skupnostim», če se ne zgradi nova'Alžirija. ' Med govorom Joxeja so desničarski poslanci večkrat dvignili velik hrup. Ob zaključku so Jo-xeju ploskali samo golistični poslanci. Zatem je govoril državni tajnik za repatriirance Boulin, ki je izjavil, da Francozi zapuščajo Alžirijo iz različnih razlogov. Dejal je, da odhajajo z namenom, da Se vrrjejo, ter da de- jansko čakajo na razvoj dogodkov. Govoril je nato o ukrepih vlade v korist repajriirancev. Neki komunistični poslanec ga je prekinil in je obsodil dejstvo, da so zaplenili neko počitniško kolonijo za otroke na področju Pariza za namestitev repatriirancev iz Alžirije. Poudaril je, da bi morali predvsem uporabiti gradove, ki pripadajo pajdašem OAS. Zadnji je govoril državni tajnik za javne posle de Broglie, ki je bil med člani delegacije, ki se je pogajala v Evianu. Izjavil je, da bodo repatriiranci iz Alžirije na breme države, dokler jih ne bo moč ^ajipsliti. V Parizu so danes aretirali člana OAS Belvjšija, kj je organiziral prvi šietispel atentat na de Gaulla lanskega septembra. Izsledili so ga v nekem poslopju v Parizu Ko so ga hoteli aretirati. je začel streljati. Sele ko so prišli posebni oddelki, opremljeni s puškami za izstreljevanje sol-zilnih granat, se je Beivisi vdal. 24. maja pa so aretirali v Parizu Jacquesa Duponta, ki je vodil mrežo OAS v jugozahodni Franciji. Organiziral je številne atentate. Pri njem so našli več dokumentov in seznam oseb, ki bi lahko podpirale OAS. Bivši Salanov adjutant Ferran-di 1« P.ri. sashšanju ponovil/ kar je bil izjavil že njegov advokat !.“SLiaSL.&1'«,lS45fdt bil od Salana tajn’e fonde. Efalje je trdil, da je neki sedanji «fiini-ster dal zaupne informati}* OAS, ni pa hotel povedati, za katerega ministra gre. Dalje je dejal, da je tudi Rene Brouillet dobil tajne fonde, ko je bil de Gaulle predsednik vlade. Te Ferrandije-ve izjave pa niso povzročile nobenega razburjenja. V vladnih krogih poudarjajo, da so bili vsi prenosi fondov za račun Salana osebam, ki so bile ob strani de Gaulla, normalni, in da j« šlo za prenose vladnih fòridov. Sinoči je pred stanovanjem u-rednik« ljsta «Le Monde» Gilber-ta Mafhieua eksplodirala bomba, ki je povzročila veliko škodo. Sodišče za javni red v Tizi Ou-zu je obsodilo danes na smrt 19-letnega Francoza, ki je 5. maja umoril nekega Alžirca. Se prej je izvršil številne atentate. Danes so na alžirskem ozemlju razobesili lepake, ki pozivajo 19-letne Francoze v Alžiru in Oranu v vojaško službo. Iz Rocker Noira poročajo, da bodo v soboto stopile v akcijo štiri nove enote krajevne sile. S tem se je število pripadnikov krajevne sile dvignilo rial dva tUo«. V «Aboto se bo dosedanjim alžifskim pomožnim policajem pridružilo drugih sedemsto petdeset, ki So končali vežbanje. Danes zjutraj je bilo v Alžiru nekoliko manj atentatov kakor običajno. Do poldne so fašisti izvršili štiri atentate, pri čemer so ubili tri Alžirce, druge tri pa ranili, Poziv Kataloncem na solidarnost s stavkajočimi MADRID, .30. — Sedem tajnih organizacij in gibanj v Kataloniji je izdalo manifest, s katerim pozivajo katalonsko prebivavstvo, naj bo solidarno s stavkajočimi ter naj jih spodbuja za nadaljevanje njihove borbe in naj jim pomaga z vsemi sredstvi pri njihovih upravičenih zahtevah. Organizacije poudarjajo, da so pripravljene, udeležiti se katerih koli pogajanj za vzpostavitev demokratičnega režima v Španiji. «Dati hočemo besedo ljudstvu,» se zaključuje manifest, «kajti ljudstvo mora izreči zadnjo besedo». Kakor poročajo, je večina stavkajočih v Biskaliji spet odšla na delo. Sklenili pa so, da bodo stavkali vsak dan eno uro, dokler ne bodo izpuščeni njih zaprti tovariši. Na področju Bilbaa se nadaljuje bojkot tiska, kavarn in kinematografov. V- ' i 3 ' * Obupana žena ubitega delavca Mastrogiacoma iz Cecca«« Hruščov za mednarodno organizacijo za odpravo diskriminacije v trgovini Evropsko skupno tržišče ogroža življenjske interese vseh narodov, ker je njegova naloga krepiti NATO BEOGRAD, 3Q. — Pričakuje se, da bo Komisija za ustavna vprašanja začela v začetku junija proučevanje prvega osnutka nove jugoslovanske ustave in da bo ta predložen še pred začetkom letošnjih počitnic zvezni skupščini v razpravo. MOSKVA, 30. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je predlagal sklicanje mednarodne konference, ki naj bi izvedla temeljito reformo v mednarodni trgovini. To je Hruščov predlagal v svojem govoru v Kremlju na sestanku prijateljstva med SZ in Malijem, ki so ga organizirali na čast delegaciji Malija, ki jo vodi Modibo Keita. «Skupno tržišče je monopolistič- no državni sporazum finančne o-ligavhije Zahodne Evrope, ki ogroža življenjske interese vseh narodov in splošni mir. Razen tega se napadalni krogi Zahodne Evrope poslužujejo te organizacije za okrepitev NATO in za pospešitev oboroževalne tekme,» je izjavil Hruščov, ki je pripomnil, da se mora OZN upreti taki politiki. Predlagal je, naj se skliče mednarodna konferenca, ki bi' proučila ustanovitev mednarodne trgovinske organizacije, v kateri bi b/e vse oržave sveta brez razlike. Sklicanje te konference bi pomenilo močno .obrambo proti med. narodni zvezi kapitalističnih mo- nopolov. Hruščov je dodal, da je skupno tržišče naperjeno tudi proti Sovjetski zvezi in socialističnemu taboru, za katera pa ni nevarno. Nevarno pa je za nove države Azije, Afrike in Latinske A-merike, ki so nedavno dosegle po-litično neodvisnost, toda niso še gospodarsko neodvisne. Eden glavnih smotrov skupnega tržišča je. da te države ostanejo povezane v jarem gospodarstva imperialističnih držav. «Vse to, je dodal Hruščov, je seveda zakrinkano pod etiketo pomoči. Dejansko pa uporabljajo imperialisti evropsko skupno tržišče, da preprečijo roj- imitiiiiiiiuiiiiiiimiiiiMiiitiiiMiiitiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiitmiiimiiiMiiiiiiMmiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiitiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiii SONDIRANJE GLEDE BERLINA IN NEMČIJE Nov razgovor v Washingtonu med D. Ruskom in Dobrininom WASHINGTON, 30. — V ameriškem državnem departmaju je bil danes četrti sestanek med Deanom Ruskom in sovjetskim poslanikom Dobrininom v zvezi z Berlinom. Po razgovoru je Dobrinin izjavil, da je bilo govora o splošnih zadevah, ki se tičejo Nemčije. Povedal je, da se bo znova sestal z Ruskom. Državni departma je sporočil, da se je rizgovor nanašal na «številne plati nemškega in berlinskega vprašanja na splošno». V sporočilu je rečeno, da je «diskusija odražala dobro znano stališče obeh strani». Državni departma je potrdil, da se bodo razgovori nadaljevali, toda ni bil še določen dan za nov sestanek. Ker se diplomata nista dotaknila podrobnosti, ni verjetno, da je Rusk predložil Dobrininu kompro. misni načrt, o katerem sta se sporazumeli ameriška in bonska vlada. Vzhodnonemška tiskovna agencija ADN je danes zanikala trditve, da je Vzhodna Nemčija zahtevala od Zahodne Nemčije velik trgovinski kredit. Zadevno spo 'očilo pravi, da gre za «kampanjo hujskanja in propagande». Dalje je rečeno v sporočilu, da je bil namen posredovanja ministra za trgovino Vzhodne Nemčije pri zanodnonemškem ministru za trgovino, govoriti o običajnih trgovinskih vprašanjih. «Zahteva za letni nakup treh milijonov ton premoga za dobo deset let, pripominja agencija, je imela namen, olajšati kronične težave v rudarski industriji nemške zvezne re-puolike. Zahtevala se ni niti stotinka kredita.» Ženevska konferenca ŽENEVA, 30. — Na današnji seji razorožitvene konference je ameriški delegat Dean odgovoril na nekatera vprašanja delegata ZAR in drugih izvenblokovskih držav v zvezi s prvo fazo ameriškega razorožitvenega načrta. Izjavil je, da je indijski predlog, naj bi uvedli «sopredsed-stvo» v mednarodni razorožitveni komisiji, zanimiv, in da ZDA u-godno sprejemajo tudi brazilski predlog za ustanovitev posebnega odbora, ki naj prouči vprašanja nadzorstva nad razorožitvijo. Sovjetski delegat Zorin je o-stro kritiziral ameriški . načrt in poudaril, da mora dejanska razorožitev najprej odpraviti nevarnost jedrske vojne. Omenil je vojno propagando, ki se vodi v daril, da zahodne države ne ma-j Kakor je znano, je Suvana Fuma rajo sporazuma o razorožitvi. izjavil, da bo zapustil 15. junija Britanski delegat Godber je po- svojo prestolnico in odpotoval v bijal trditve, da Zahod noče jedrske razorožitve, in je zatem ponovil zahodno zahtevo glede nadzorstva. Delo konference se bo nadaljevalo jutri. Ismet Indnu odstopil ANKARA. 30. — Predsednik turške vlade Ismet Inonu je odstopil, ker se ne strinja s stranko pravice, katera ugovarja njegovim pogledom na vprašanje amnestije za bivše turške voditelje, ki so še zaprti. Inonu je odšel popoldne k predsedniku republike. Po razgovoru je časnikarjem izjavil, da zadeva ni še rešena. Kmalu zatem se je sestala vlada, in hkrati so sklicali tudi vodstvo republikanske stranke, kateri predseduje Inonu. Nato je Inonu sporočil ostavko vlade na sestanku parlamentarne skupine svoje stranke. Alžirski begunci sc vračajo TUNilS, 30. — Danes so prvi alžirski begunci v Tuniziji prekoračili mejo, da ,se vrnejo na svoje alžirske domove. Gre za sto družin, ki štejejo skupno pet sto članov. To so povečini ženske, starci in otroci. Vračanje se bo sedaj nadaljevalo, dokler se ne bo vrnilo v Alžirijo 330 tisoč beguncev. Ti begunci bi se morali vrniti Že do 10. maja, toda njih povratek je bil odložen, kèr je bilo treba prej poskrbeti za očiščenje poti, ki so bile posejane z minami. Visoki komisariat OZN za begunce skrbi za zdravniški pregled repatriirancev in razdeljuje vse potrebno za en mesec ter šotor za vsako družino. Prvi begunci so se vrnili v Alžirijo ob 10.30 ob velikem navdušenju. Pariz, če ne bo do tedaj dosežen sporazum. Čampasak je poslal preko mednarodne nadzorstvene komisije noto Suvani Fumi «zaradi napadov Patet Laosa na področju Ban Huei Sai». Predstavnik Bun Umove vlade pa je izjavil, da so Bun Umove čete zapustile omenjeno mesto in pribežale na tajlandski breg reke Mekong. Dodal je, da je prišlo do številnih spopadov okoli mesta, ki pa ga sile Patet Laosa niso zasedle, Iz Moskve poročajo, da sta imela britanski poslanik Roberts in pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov danes dvajsetminutni razgovor v zvezi z Laosom. stvo nacionalne industrije in da poplavijo s svojimi proizvodi tr» ge v državah, ki so komaj dosegle neodvisnost. Podreditev mladih suverenih držav Afrike evrop. skemu skupnemu tržišču bi pomenila njihovo privolitev v to, da še naprej ostanejo privesek kolonialnih držav. Narodi, ki so se o-svobodili kolonialnega jarma, se danes laže borijo proti imperializmu, tudi zaradi tega, ker je socialistični tabor zanje ščit, ki je to za vse narode, ki se borijo za svobodo in napredek, tudi zaradi dejstva, ker se možnosti socialistične pomoči tako imenovanim nezadostno razvitim deželam večajo z vsakim dnem.» Hruščov je dodal, da je Sovjetska zveza pripravljena skleniti dolgoročne trgovinske sporazume z afriškimi državami. Ti sporazumi bodo omogočili ustanovitev u-staljenega in trajnega trga za dobrine, ki se proizvajajo v afriških deželah. «Prepričani smo, je dejal Hruščov, da bodo skupni napori socialističnih držav ter neodvisnih miroljubnih držav Afrike. Azije in Latinske Amerike prekrižali načrte kolonializma, ki jih skuša ta izvesti z napadalno politiko skupnega tržišča.» Hruščov je z zadovoljstvom poudaril izjave Modiba Keite, da je edini politični sistem, ki je primeren za nedavno osvobojene narode. socialistični sistem. Poudaril je, da Sovjetska zveza meni, da se ta izbira tiče samo narodov, ki jo sprejmejo, ter z veseljem pozdravlja tako odločitev. Eatem je Hruščov primerjal klasični kolonializem z neokolonializmom. «Nekoč so bili misionarji tisti, ki so odpirali pot kjloniza-torjem,» je dejal Hruščov. Danes so «zbori miru». Obsodil je tiste nove neodvisne dežele, ki sodelujejo z bivšimi kolonizatorji. «Kako se morejo imenovati neodvisne, je dejal Hruščov. tiste države, kjer je vsa državna struktura, policija, vojška v rokah bivših kolonizatorjev?» Kot primer takih voditeljev, ki so se osvobodili kolonializma in so spet postali pajdaši imperialistov, je Hruščov navedel Combeja Pripomnil je, da je Combe samo eno ime, toda v Afriki je še mnogo drugih Combe jev. uniiHiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiittniiiiiiHiMiiimaHiiiiimiH Sporazum A d u la-tombe o integraciji vojske Combe pa že išče izgovore, da bi sporazum prelomil Prihodnji teden sestanek laoških princev VIENTIAN, 30. — Bun Umov zunanji minister Campasak je sporočil. da bo Bun Um odšel na sestanek treh princev, ki ga je sklical •Suvana Fuma na p’anoti Jarres. SestaneV- bn pi, razgovoru Suvane Fumé s kradem Verjetno se bodo Washingtonu in Bonnu, in pou- Itrije princi seslali 7. ali 8. junija. ' LEOPOLDVILLE, 30. — Danes so javili, da sta se predsednik kongoške vlade Adula in Combe sporazumela o vključitvi katan-škega orožništva v kongoško vojsko. Sprejela sta načrt OZN glede organizacije oboroženih sil. Ta načrt sta Adula in Combe sprejela včeraj ob navzočnosti voditelja za \operacije OZN v Kongu Gardinerja. Ustanovljena bo vojaška komisija, ki bo pooblaščena zvišati ali znižati število čet in združiti orožništvo obeh n-zemelj ter kongoško vojsko in vojaško skupina v južnem Kasaju v eno samo celoto. Komisiji bo predsedoval višji častnik OZN. Sestavljali jo bodo trije častniki iz vsake skupine in dva častnika OZN. Komisija bo tudi odločala, kakšno orožje in kakšno opremo naj dobi združena vojska. Skupno sporočilo, ki sta ga podpisala Adula in Combe, pravi dalje: «Kjerkoli bodo enote od- klonile sprejem politike integracije, bo OZN sporazumno z osrednjo in pokrajinsko vlado izvedla vse potrebne ukrepe, da odpravi tako stanje». Vojaška komisija bo ustanovila skupine opazovavcev pri raznih i oddejkih vojske. Tem skupinam bodo predsedovali častniki OZN, sestavljene pa bodo iz dveh častnikov kongoške vojske in dveh častnikov odpadniške skupine. Komisija m opazovavci bodo imeli dostop do vseh vojaških ali pol* vojaških naprav na vsem kongo-škem ozemlju, in njihovo varnost bodo .jamčile sile OZN. Adula in Combe sta se tudi spiv razumela, naj osebje OZN vodi tajništvo, promet in vse upravne sektorje komisije. Gardiner je poslal pismo tajniku OZN U Tantu, s katerim mu sporoča o tem sporazumu in poudarja, da sporazum v ničemer ne prejudicira resolucij Organizacije združenih narodov o Kongu. Kongoška vojska ima sedaj okoli 25 tisoč mož. V južnem Kasaju je okoli 2.500 mož. Toda kakor vsakikrat Combe že pripravlja izgovore, da bi prelomil sporazum. To pot je našel izgovor, da so njegove oblasti dobile v zadnjih dneh informacije «o premikih kongoških čet v Severni Katangi». Dal je ukaz svoj vladi, naj brzojavi U Tantu z grožnjo, da bo prekinil pogajanja z Adulo, «če bi se pokazalo, da so ti premiki naperjeni proti položajem katanškega orožništva-. Gospodarcto sodelovanje med evropskimi državami Po strelih v Ceccanu Dejstvo, da je evropska gospodarska komisija ZN edini vseevropski organ ali edini pokrajinski forum, v katerem so zbrane vse države evropske celine, dovolj prepričljivo škodo nerazvitim državam in je postalo v novejšem času eno izmed najvažnejših sredstev, ki ga uporabljajo zelo razvite države za izkoriščanje manj razvitih držav. Ce upo- govori o majhnih možnostih j števamo interese svetovnega --„1,___ ____ oli za razvoj večstranskega gospodarskega sodelovanja med evropskimi državami. Ta okoliščina pa opozarja tudi na politični pomen njenega obstoja in delovanja. Nedvomno so medevropski gospodarski odnosi obremenjeni z nekaj težavnimi in zapletenimi vprašanji. Predvsem moramo imeti pred očmi neenakomernost v gospodarskem razvoju evropskih držav, čeprav je evropska celina kot celota eno izmed gospodarsko naj razvitejših svetovnih območij in eno izmed tistih območij, kjer je večina držav zelo industrializirana, je vendarle dejstvo, da je tudi Evropa — večinoma s črto sever — jug, razdeljena na gospodarsko nerazvite in razvite države. Zaradi steka okoliščin je bila, podobno kot ■ splošnih svetovnih merilih ta razdelitev v povojnem razvoju potisnjena v ozadje. Spričo prodora negospodarskih činiteljev v medevropske gospodarske odnose, predvsem pa s sprejetjem ideološkopo-litične usmeritve in blokovske pripadnosti kriterija za pospeševanje gospodarskega sodelovanja, je danes Evropa ostro razdeljena na Zahod in Vzhod, tako da je mogoče o splošnem evropskem gospodarskem sodelovanju govoriti samo pogojno in še to na zelo ozkem in relativno nepomembnem območju. To se najbolj kaže v delovanju evropske gospodarske komisije. Evropski gospodarski komisiji do zdaj ni uspelo, da bi dosegla večji napredek v tistih vprašanjih, ki so življenjskega pomena za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Njeni uspehi se večinoma omejujejo na področje strokovnega tehničnega sodelovanja. V tej zvezi je ta organizacija dosegla pomemben napredek. Izmenjava izkušenj in medsebojno seznanjanje evropskih strokovnjakov z odkritji na različnih strokovnih tehničnih področjih sta v posameznih državah članicah organizacije dosegli visoko stopnjo. Vpliv teženj po zožitvi vloge te organizacije pa je premočan, da b ta izven tega področja dosegla vidnejši napredek. To velja predvsem za obravnavanje problemov gospodarsko nerazvitih držav, če upoštevamo, da bi bila Evropa tako po svojih gospodarskih možnostih kakor po svoji vlogi v mednarodnih odnosih rploh dolžna podpirati gospodarski razvoj novih neodvisnih azijskih in afriških držav, bi bilo logično, da bi prav v evropski gospodarski komisiji zavzeli skupno, evropsko stališče ne samo do mednarodne gospodarske pomoči, marveč iudi do vseh tistih vprašanj, ki v sedanjem položaju ovirajo in otežkočajo gospodarski razvoj teh držav. To še toliko bolj, ker vplivajo zelo razvite zahodnoevropske države s svojo trgovinsko politiko ali z objektivno vlogo v mednarodni delitvi dela kot čini-telj, ki povzroča vrsto težav nerazvitim državam sveta. Znano je na primer, da morajo razvijajoče se države zaradi pomanjkanja akumuliranih kapitaiov iskati dopolnil no akumulacijo v tujini za fi nansiranje projektov za svo Jo industrializacijo. V tej zve; zi so v evropski gospodarski komisiji večkrat sprožili vrsto pozitivnih pobud, vendar pa niso mogle pripeljati do skupnega konstruktivnega stališča. Zahodnoevropske države sodijo, da je treba za mednarodno finansiranje pritegniti zasebna sredstva, če pa sprejmejo dajanje pomoči iz javnih sredstev, potem Store to ali na dvostranski podlagi ali v okviru ozkih vojaških blokovskih zamisli. Skratka, dajanje gospodarske pomoči Je odvisno od nekaterih nasprotnih uslug politične narave. Mednarodna trgovina je danes eno izmed tistih področij, na katerem je zelo veliko škodljivih in negativnih pojavov. Po podatkih ZN dobiva zmanjševanje udeležbe razvijajočih se držav v mednarodni trgovini čedalje bolj zaskrbljujočo obliko. Sam po sebi je ta pojav popolnoma logičen. Razvojna dinamika teh držav ne zadošča, da bi kompenzirala njihovo relativno zaostajanje z gospodarsko rastjo industrializiranih držav. Po drugi strani pa gibanje cen na svetovnem trgu zelo občutno prizadeva njihove gospodarske interese. Cena surovin, torej proizvodov, ki jih dobavljajo manj razvite države, se stalno znižujejo, vtem kO cene končnih industrijskih izdelkov nenehno naraščajo. To gibanje povzroča neposredno materialno odnosih. Na zadnjem zasedanju evropske gospodarske komisije je prišlo do veljave prizadevanje držav članic, da ne bi zaostrovali razprave o tistih vprašanjih splošnega evropskega gospodarskega sodelovanja, o katerih so gledišča Vzhoda in Zahoda različna, pa ti dve skupini držav nista storili korakov, ki bi omogočili zbliževanje njunih stališč. Napori za povečanje ugleda evropske gospodarske komisije postajajo toliko pomembnejši, ker bi krepitev njenega vpliva nedvomno prispe vala k utrditvi tistih činiteljev, ki delujejo v smeri pozitivnega razvoja mednarodnega gospodarskega sodelovanja, odstranjevanja neenakosti v medevropski trgovini in stabilizacije svetovnega gospodarstva sploh. ZDRAVKO M1CIC Adolf Eichmann prosi za pomilostitev Minister za pravosodje je predsedniku države svetoval, naj prošnjo za pomilostitev zavrne gospodarstva ali dolgoročne interese zelo razvitih držav, bi bilo nujno, da bi začeli široko družbeno mednarodno akcijo za zaustavitev teh gibanj. Napori, ki so bili storjeni, da bi evropska gospodarska komisija v zvezi s temi vprašanji zavzela pozitivno in konstruktivno stališče, niso rodili nikakršnega sadu niti na zadnjem, pred kratkim končanem zasedanju evropske gospodarske komisije. Države, ki imajo na svetovnem trgu ugodnejši položaj, so onemogočile, da bi na tem splošnem evropskem forumu obravnavali katerokoli izmed teh vprašanj, ker to ne ustreza njihovim interesom. Skratka, te države si z izkoriščanjem trenutno ugodne konjunkture prizadevajo, da bi ohranile svoje postojanke, da bi še naprej izkoriščale razvijajoče se države z delovanjem svetovnih tržnih zakonov in da bi dosegle določene politične smotre. Kar zadeva bistvena vprašanja splošnega evropskega gospodarskega sodelovanja, je evropska komisija prav tako pred podobnimi težavnimi nalogami. Politična in gospodarska razdelitev Evrope na vzhod in zahod je poglavitna ovira za uvedbo širših oblik evropskega gospodarskega sodelovanja. Na tem področju je pustila hladna vojna globoke sledove, saj so danes gospodarski stiki med evropskim vzhodom in zahodom omejeni na trgovinsko izmenjavo, katere vrednost dosega komaj nekaj odstotkov njihovega zunanjetrgovinske prometa. Ker zavzemata obe strani različno stališče in se ne trudita dovolj, da bi našli konstruktivne rešitve, je popolnoma razumljivo, da evropska gospodarska komisija ni mogla doseči pomembnejšega napredka pri odpravljanju ovir v trgovini med Vzhodom in Zahodom. Današnji položaj v gospodarskih odnosih med evropskimi državami ne omogoča, da bi proučili katerikoli važnejši vidik mednarodnega gospodarskega sodelovanja, ne da bi pri tem upoštevali dejavnost različnih ožjih pokrajinskih gospodarskih skupin na evropskih tleh. V tej zvezi je zlasti pomembna proučitev učinka in posledic trgovinske politike evropske gospodarske skupnosti na medevropsko trgovino in na trgovino s tretjimi državami. Danes je namreč popolnoma jasno, da je politika te skupine zahodnoevropskih držav podrejena nekaterim političnim blokovskim smotrom, da postaja razdru-ževalni in oviralni činitelj v mednarodnem gospodarskem sodelovanju. Evropska gospodarska komisija je na predlog Jugoslavije že pred tremi leti sprejela resolucijo, v kateri je zahtevala od držav članic ožjih pokrajinskih skupin, naj se posvetujejo s tretjimi državami o vseh vprašanjih svoje trgovinske politike, ki zadevajo njihove interese. Praktično je bil učinek te resolucije brezpomemben, pa tudi na zadnjem zasedanju komisije ni bilo mogoče doseči napredka za uveljavitev novih, učinkovitejših ukrepov, da bi spravili v sklad trgovinsko politiko evropske gospodarske skupnosti z interesi svobodnega in enakopravnega mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Vse to potrjuje, da povzroča stanje političnih odnosov v Evropi zelo negativne posledice za medevropske gospodarske odnose in da škoduje vlogi evropske celine v širših mednarodnih gospodarskih ..................................................................................... hnjige ^ glpdaliàce Včeraj so pokopali Luigija Mastrogiacoma (levo), 40-letnega delavca in cčeta dveh otrok, ki Je padel v ponedeljek pod kroglami policije med demonstracijo delavcev v Ceccanu, ki že več kot mesec dni stavkajo. Na drugi sliki vidimo še dva ranjenca v bolnišnici. Notranji minister je dejal v zbornici, da morajo biti policijske sile v sindikalnih sporih skrajno nepristranske — toda pod strel, padajo vedno de. lavci in ne delodajavci JERUZALEM, 30.— Uradno sporočajo, da je nacistični zločinec Adolf Eichmann naslovil na predsednika Izraela prošnjo za pomilostitev, ki jo je napisal lastnoročno, preden so ga odpeljali iz zapora v Jeruzalemu v zapor v Ramlech. Ce bo predsednik odbil prošnjo, kakor je verjetno, bodo Eichmanna obesili v prihodnjih dneh. Po razsodbi vrhovnega izraelskega sodišča, ki je včeraj sporočilo, da je odbilo Eichmannov priziv, je odvetnik Servatius obiskal nacističnega kriminalca v zaporu in mu svetoval, kako naj sestavi prošnjo za pomilostitev. Po odločitvi vrhovnega izraelskega sodišča, ki je soglasno zavrnilo vse točke Eichmannovega priziva, je zdaj zadnje njegovo upanje v pomilostitvi predsednika izraelske države. Izraelski funkcionarji so pripomnili, da bi predsednik Ben Zvi imel možnost pomilostitve, tudi če Eichmann ne bi napravil zadevne prošnje. Domnevajo, da bo Ben Zvi sporočil svojo odločitev v dveh ali treh dneh. Prošnjo za pomilostitev je danes dopoldne predložil predsedstvu izraelske države odvetnik Servatius. V svoji prošnji, ki jo je Eičhmann napisal v nemščini in ki obsega štiri strani, pravi Eichmann, da hoče obrazložiti predsedniku izraelske države nekatere točke, ki niso bile razči- ščene med procesom, ob koncu pa prosi predsednika za pomilostitev. Iz uradnih krogov se je zvedelo, da je minister za pravosod-stvo priporočil predsedniku države, naj odbije prošnjo za pomilostitev in naj se eksekucija izvrši v prihodnjih petih ali šestih dneh. Neodvisno od Eichmannove prošnje za pomilostitev, je odvetnik Servatius zaprosil izraelskega predsednika Bena Zvija, da bi se odložila usmrtitev, če bi bila prošnja zavrnjena, da bi imela obramba čas napraviti še nekatere korake. Mogoče misli Servatius na priziv na komisijo za človeške pravice pri OZN. (Sliši se že komično, da bi se morivec milijonov oseb skliceval na — človeške pravice!). Izraelska vlada pe je baje sklenila, da ves postopek pospeši prav zaradi tega, da ne bi razni «človekoljubi» pričeli v svetu kampanjo v korist Eichmannu. RIM, 30. — Odvetnik Servatius je na poti iz Tel Aviva popoldne prispel z letalom na letališče Fiumicino. Povedal je, da je bila vložena prošnja za pomilostitev, drugega pa ni hotel reči. Na vprašanje, če še upa, da bi se mogel Eichmann izogniti smrti, pa je dejal, da je to odvisno od mnogih faktorjev, ker «gre predvsem za politično vprašanje». Zaradi stavke javnih služnosti v Parizu so morale tudi telefonistke delati pri sveči Delavci so blokirali vlake RIGNANO SULL’ARNO, 30. — r prvih jutranjih urah je skupina oseb prekinila železniški promet na progi Firence-Rim, in sicer blizu postaje Rignano sull’Arno. Na kraj so kmalu nato prišli funkcionarji železniške uprave in karabinjerji, ki so uvedli preiskavo. Po prvih informacijah se zdi, da so železniški promet na omenjeni progi blokirale na več krajih skupine oseb v znak protesta, ker je železniška uprava omejila število mest na vlakih, ki vozijo delavce in uradnike iz raznih pokrajinskih mestec v Firence. Prvi delavski vlak, ki so ga blokirali, je imel 18 vozov namesto 19, z vlakom pa se je peljalo približno tisoč oseb. Ta vlak je prišel v Firence z dvema u-rama zamude. Karabinjerji so preprečili namen demonstrantov, da bi blokirali vlake, ki so odpeljali iz Firenc proti Rimu. V Rignano sta dopoldne prišla tudi kvestor in direktor železniške uprave. Ob 11.30 so potniki, ki so bili blokirani, lahko nadaljevali pot v Firence, toda promet ni bil še normaliziran. Predstavnik železniške uprave je imel razgovor z delegacijo delavcev, ki mu je izrazila nezadovoljstvo zaradi krčenja števila vozov za delavce. Funkcionar železniške u-prave je obljubil, da se bo zavzel za rešitev te zadeve, od jutri na-pred pa bodo delavskim vlakom dodelili še enega ali dva voza. Svetovna islamska konferenca BAGDAD, 30. — Radio Bagdad je sporočil, da je general Kasem včeraj svečano odprl v glavnem mestu Iraka peto svetovno islamsko konferenco. V svojem otvoritvenem govoru je ministrski predsednik Iraka povabil vse muslimane na svetu, naj delujejo za nju. Med drugim je izjavil: «Mi smo za nevtralnost in proti agre siji; smo za mir in proti vojni». Predsednik konference Alhai A-min Al Husein je pozval musi! mane na vsem svetu, naj solidarno sodelujejo in naj bodo enotni. V NEKI DELAVSKI MENZI V PALERMU Okrog sto oseb se je zastrupilo Jedli so testenine s paradižnikovo omako PALERMO, 30. — V menzi združenih ladjedelnic v Palermu je prišlo do kolektivne zastrupitve. Najprej je 15 delavcev, potem ko so použili testenine s paradižnikovo omako, začutilo trebušne bolečine. Po prvi pomoči v ladje-delniški ambulanti so teh 15 delavcev odpeljali z rešilnimi avtomobili v bolnišnico, kjer so jih sprejeli s pridržano prognozo. Medtem ko je vodstvo bližnjega komisariata javne varnosti takoj pričelo preiskavo, se je število delavcev, ki so občutili simptome zastrupitve, dvignilo na o-krog sto. V dveh bolnišnicah jih je 61, medtem k° 80 drugi po prvi pomoči odšli na svoje domove. Policija in karabinjerji so medtem zaplenili ostanke jedi, ki so jih delavci jedli v menzi ter pozvali vodjo menze, naj bo na razpolago za morebitna zaslišanja. Ostanke jedi so predali higienskemu uradu, ki bo jutri poskrbel za potrebne preiskave. Stanje 61 delavcev v bolnišnicah se je znatno izboljšalo, tako da so zdravniki izjavili, da so izven nevarnosti. odnesli denar iz banke, in orožje iz kasarne ter so osvobodili pripornike iz zapora. Nato pa so zbežali v gozdove Chincherosa. I-stočasno so drugi napadli električno centralo, prerezali so telefonske žice in uničili most. Domnevajo, da gre za skupino gverilcev, Castrovih somišljenikov. Petminutna počastitev žrtve v Ceccanu RIM, 30. — Kakor so včeraj sklenila tajništva CGIL, CISL in UIL, so se včeraj ob desetih delavci po vsej državi v znak žalovanja vzdržali dela za 5 minut, ko je bil pogreb žrtve incidentov v Ceccanu. Delo so zapustili tudi železničarji in vlaki so obtičali za pet minut ob prvi postaji. Ameriški atomski poskus v višinah TOKIO, 30. — Mednarodna znanstvena radijska zveza, ki ima svoj sedež v Washingtonu, je sporočila japonskemu centru, da bo prvi ameriški atomski poizkus v višinah na otoku Johnston 2. junija ob 8. uri. Funkcionar omenjenega centra je izjgvil, da bo moč eksplozije manjša kot 1 megaton in v višini več desetin kilometrov. Osem mrtvih pri trčenju avtobusa z vlakom AMMAN, 30. -- Avtobus, v katerem so se peljali turški romarji iz Meke, je vlak povozil na prelazu v El Darauišu v Jordaniji (15 km severno od Ammana). Pri nesreči je bilo 8 mrtvih ter 23 več ali manj ranjenih. Aretiran slepar ki je goljufal INAM RIM, 30. — Agenti letečega oddelka kvesture so aretirali 40-let-nega Giuseppa Cicinellija, ki je s sodelovanjem številnih drugih sokrivcev organiziral veliko sleparijo na škodo ustanove INAM. Policija ga je iskala, ker je bil na njegov račun izdan zaporni nalog sodišča v Rimu, ki ga je pred časom obsodilo na 5 let, 5 mesecev in 15 dni zapora zaradi gol'ufije, sleparije in tatvine. Ka- socialno pravico, svobodo in ena- rabinjerji pa so ga pred nelcuj kopravnost ter naj se horijo oro- dnevi prijavili sodišču zaradi go ti imperializmu, krivici in zalita- ljufije na škodo INAM. Pod avtomobilom eksplodirala bomba AGRIGENTO, 30. — Pod avtomobilom, ki ga je Giuseppe Mirabella parkiral na cesti, je danes dopoldne eksplodirala rudi-mentalna bomba, ki je uničila avtomobil in razbila šipe sosednih stanovanj. Mirabella je lastnik nekega kamnoloma. Karabinjerji so uvedli preiskavo, da bi odkrili krivce. Napadi gverilcev v Peruju LIMA (Peru), 30. — Približno dvajset oboroženih civilistov je včeraj dopoldne napadlo dve banki, policijsko kasarno in zapor v mestu Jauja, približno 300 km vzhodno od Lime. Napadavci so TURIN, Brata Judica-Cordiglia sta sporočila, da sta včeraj popoldne jasno slišala oddajo v ruskem jeziku na valovih, ki jih navadno v Sovjetski zvezi uporabljajo za vesoljske poskuse. Davi zgodaj in pozneje dopoldne so se spet slišali ruski razgovori. V New Yorku so štirje delavci padli z višin« 23. nadstropja nekega nebotičnika, kjer so čistili okna. Pri padcu so se trije takoj ubili, četrti pa tudi ni preživel prevoza do bolnišnice /Wv giubba ^ bllUu'èbivo Režiser Grobler je v Ljubljani umri V Ljubljani je umrl Mirko Grobler, slovenski filmski režiser. Umrl je mlad, sredi načrtov in obetov, zvest svojemu poklicu in umetnosti, ki ji je bil vdan do konca. Slovenska filmska umetnost je z Groblerjem zgubila človeka, ki je začel svojo pot po osvoboditvi s pravo partizansko vnetostjo. Ustvarjal je tedanje Obzornike, režiral eksperimentalne filme in dokumentarce, ki so vzbujali pohvale, pa celovečerne filme, ki so pričali o talentu tega prizadevnega in nadarjenega umetnika. Groblerjeva smrt je v slovenskem filmskem ustvarjanju naredila vrzel, ki vzbuja bolečino in neusahljiv spomin. Njegovo delo bo ostalo v zgodovini slovenskega filma kot lepo pričevanje delavnega in poštenega značaja prezgodaj umrlega umetnika. Hruščov na koncertu ameriškega jazza MOSKVA, 30. — Popolnoma nepričakovano in na splošno presenečenje je prišel na otvoritveni koncert popularnega a-meriškega jazz orkestra Benny-ja Goodmana tudi ministrski predsednik Nikita Hruščov, Orkester je pričel svojo turnejo po SZ. V Ljubljani dva koncerta rimskih in primorskih akademikov Pod naslovom «Italijanski kolegi navdušili» piše «Tribuna», list Zveze študentov ljubljanske univerze o gostovanju pevskega zbora z rimske univerze — Coro Universitario Romano. Pred Ljubljano je zbor nastopil še v Zagrebu. Gostje so se predstavili «kot izredno lepo vlito glasbeno telo. Dirigentu Giuseppu Agostinij u je uspelo izvabiti iz mladih pevcev tako dinamiko in tako pevnost, da je človek res užival ob poslušanju. Predvsem so bile lepo zapete težke polifonske skladbe v prvem delu.» Ista številka «Tribune» poroča tudi o koncertu Primorskega a-kademskega zbora «Vinko Vodopivec». «Navdušeno ploskanje, ki je sprejelo primorske fante, še preden so zapeli prvo pesem, kaže, da si je zbor v svojem skoraj desetletnem delovanju pridobil naklonjenost publike, posebno še študentovske,» piše list, ki potem nekoliko kritizira sestavo programa. Na koncil dovolj ugodnega poročila o koncertu govori še o dirigentu Branetu Demšarju, za katerega pravi, da «je dirigiral zelo eksaktno in izrazito in je imel zbor v njem dobrega vodjo. Imel je točno izdelan koncept.... Najboljšo osnovo je imel v veselju do petja, ki ga imajo ti fantje, in iz katere bo ob vztrajnem delu nastalo gotovo še mnogo. To veselje do petja pa je tudi element, ki najbolj navdušuje publiko.» V Beogradu razstava italijanske knjige BEOGRAD, 29. — Beograjska založba «Nolit» je priredila v Domu tiska razstavo italijanske knjige, ki jo je organizirala rimska založba «Rinascita». Razstavljenih je okrog tisoč knjig z literarnega, znanstvenega in poljudnoznanstvenega področja. V zamenjavo bodo kmalu priredili tudi v Rimu razstavo jugoslovanske knjige, ki jo organizira «Nolit». «Riječka revija» V «Riječki reviji», ki jo na Reki izdaja pododbor Matice hrvat-ske, je dr. Kosta Milutinovič objavil sestavek «Dositej Obrado- vic u Trstu». Tudi nekateri Aid-gi članki — n. pr. «Mladost jt ne škole», o gimnaziji na Rekt bi verjetno našli čitatelje u Tl stu. V tej številki je tudi 0 klonljiva kritika dela Stejon Terre «Kalemegdanska trdnjaia (La fortezza del JialemegdanJ Jugoslovanske knjige na varšavskem knjižnem sejmu Varšavskega knjižnega sejma se je udeležilo dvajset .V' med katerimi je bila tudi « goslavija. Jugoslovansko z*1® ništvo so na sejmu zastopali goslovanska akademija znanos in umetnosti z raznimi 2nans_^ nimi izdajami, podjetje ... dost» iz Zagreba ter publicH ' ni zavod «Jugoslavija». V n' hovem izboru je bila P°^a^e. zaokrožena slika založniške javnosti v Jugoslaviji. P°y _ so pokazali zanimanje za »a knjig, zlasti za grafične r8P dukcije, za monografije o slaviji, pa tudi za turistične daje, otroške slikanice in re^.]c. dukcije jugoslovanskih lr Po drugi strani pa so vanski predstavniki zelo zat resirani za uvoz reproau poljske grafike ter izredno le otroških izdaj. Za izvoz oz ma uvoz knjig so že podp*s obojestranske pogodbe. Vesti o pripravah za beneško bienalo BENETKE, 30. — Na beneš‘ bienali bo Grčija v svojem ^ viljonu pripravila razstavo ^ kiparja Christosa CopfCf^ • ^ Turčija se bo udeležila l)l z izborom eiezuu ~ z izoorom slik dvanajsti i ^ karjev (Arel S ertisi, Bacapf1 ruh, Berkel Sabri, pg. dan, C oker Adnan, Er°*rinan vrim, Erimez Dincer, G m Altan, Kalmik Kaaburcak. j Cemal, lyem Nuri, Tura -2 in z nekaterimi skulpt1iran „ železa Komana Ilhana. Paz'n \i bo v centralnem ' -a. nekaterih sobanah centr" paviljona bosta imeli ra 'ra. Ijena dela tudi Argentina ’n j zilija, medtem ko si bo “ru priredil razstavo o pavilj°n ’ f. ga je nabavil l. 1960. Poie(L:par-jega števila slikarjev in jev se bo razstave udeleži slikar Antonio Bern i, ki 1* ,, sebe j povabljen. Raznih ® " j, tinskih del — slike, risbe, lages, skulpture — bo ve Braz'- petdeset. — Veliko število melnikov bo predstavila -lija, ki hoče z razstavo P zati vso brazilsko ume' dejavnost. — Urugvajca na razstavi samo dva, ^ Juan Ventayol tn kip®f ^ man Cabrerà. Obadva Pre ' _0. Ijata dva izmed glavnih 1 nentov urugvajske aua stične umetnosti. — V paškem paviljonu bodo raZ.eT0 Ijena dela kiparjev Daluiooda in Roberta ■" ter slikarja Cerija Richard ■ Program splitskih poletnih ig«r SPLIT: 30. — Letošnje JP gi ske poletne igre bodo *ra\nSa1»’ 15. julija, do 15. avgusta. A , bli Drame, Opere in Filo® j jj je bodo v tem času izve _|nik prireditev. Poleg fradicio^ ^ uprizoritev «Aide» in ga brivca » bodo prvič v v program Verdijevega ' car, Purcellovo «Dido «n poter Tijardovičevega ’^aJc j>0 la». Gost letošnjih priredi‘f^li- Jugoslovansko dramsko šče, ki bo na Peristili‘ 0 patit>' Goethejevo «Ifigenijo na j p« di». Domači dramski ansa7’1^ pripravlja za poletne ’0r.^ £p shilovega «Agamemnona* musov «Nesporazum». Operna sezona v Ver®9* VERONA, 30. - Letošnja M b0 na sezona v veronski Ar »i že štirideseta. Tudi letos ^ sporedu tri opere in «ice ^gSc«■ bucoo, Ples v maskah 1 Sezona se bo pričela 21. J »u- Nabuccom, v katerem bo stopili v glavnih viogah na Lazzarini, Margherita ti, Nikola Djavrov, Gian filmo Guelfi ter Gastone qp u k - mntìnand’e Sophia Loren in Maximilian Schell, kl sta letos oba prejela «Oscar-ja» za najboljšo igro, sedaj skupaj snemata v Hamburgu film. nare. jen po Sartrovi drami »Jetniki v Altoni». Schell — kot vidimo na sliki igra nacističnega porotnika li. Dirigiral bo Giannana ^ vazzeni. Po premieri se ^ j), opera ponovila še 24-, 2 • 0li' julija ter 9. in 13. avgus,.r{gir<‘1 vitro De Fabritiis bo (,D' Tosco z Magdo OliP*ero’,^„0 sta še Giuseppe Di ^te'na st0" Tito Gobbi. Tosca bo " ^ f.i redu 22. in 26. julija ter f,«** n. in 14. avgusta. Adrt*naCtrl* zarini, Luisa Maragliano- ^ Bergonzi ter Mario Zan°Lfljk*"j glavni pevci v Plesu ® .^igib* Opera, ki jo bo sPe* mjere Gavazzeni, bo imela Pre jj. “ julija, ponovitve pa !•» " 15. avgusta. *** V Pr0,tZ LJUBLJANA, 30. — v ' * r ih Male galerije v LJU * odprli novo grafično ra* svojimi deli se j* ° nj, P predstavil gost iz Bra*1 thur Luiz Piza. # # # KARLOVI VARI. 3°-,Teieiilt lija se bo uradno xarl» ^ filmskega festivala v ^ P Varih s filmom dneva v dan» ter 8 rutta1 -t tračnim filmom * . «a ' dantejevske podobe», Jtfl**. napravil Libero Bizza"- ^jjjfii' tega bodo pokazali e palO" jevo «Sladko življenj*»’ fili» linijevega «Berača» v* os»8/ «Kakšno veselje živeti fif Clementa, ki mu pms°l lijunsko produkcija- Četrtkova črtica J /j'ies pitne vede 'žal mi je gospod,» je rekel nočni vratar, «nič več pro- “ftw.» 'Nimate nobenega kotička,» se«’. . ^*1. «kjer bi lahko legel s svo-!° odejo?» Na m«o sem položil to,ibo niero. 'No, pa pridite z mevoi,* je re-6 naglo, potem ko je veliki ^“ket 2 bonboni izginil. y tretjem nadstropju se je hod-Jjt nenadoma zožil. Starec je ? zadnjim ovinkom odprl siva 'kzna vrata. 'Gasilni aparat,» je rekel. °ravzaprav ne bi smel nikogar h»iti sem. Žarnica ne gori. Ob *[eni stoji zaboj s peskom. Ce e s tem zadovoljni’* 'Popolnoma,* sem rekel. •Pazite na cevi,» je rekel. 'babico noč in hvala lepa,» sem .rkel. Počakal je, da lem z ode- 0 Pogrnil pesek, potem je za-** železna vrata. Ponoči sem se zbudil, ker me ' nekdo stisnil k steni. Poti-. sem vroč, dolg jezik. Po njem 1 sklepal, da je bil pes kar fe°ej velik. '®al mi je,* sem rekel, «da sem t °dvzel tvojo pasjo posteljo.* Z : P°ni je tolkel po robu žabo-»' •Bratsko si jo bova delila. ‘«da kozarec vode.* . es je skočil na tla, ko sem •al, Dotipal sem se do prat, sto-’aed cepi in padel, se dvig-( ' tipal p temi dalje, železnih • a* nikjer. Otipal sem tazne ■ dokler ni del stene popu- # :* vrata iz desk. Potem sem ta-L1 Po dolgem hodniku in s ko- I treščil v ograjo. Za se bij II našel stikalo, ga obrnil in Robini, p dvorani z mnogimi I Jtatni stolov so se prižgale j0l Spredaj, na odru, je sku-» a nelca roka razgrniti zaveso. ei le lajal. 'Po( pet,» je zaklical neki pre-,en glas, «a vaje se začno šele devetih.» l. Prostite, prosim,» sem za-'cal. «Tako žejen sem, da ne več spati, iščem umival- dl’^eja?. Namrščeni obraz s er-,j j11 roževinastimi očali je gls-skozi zaveso. «Kaj ta pes more prenehati z lajanjem?» J*'ko, Astor,» sem rekel. Sledil 'Je. 1(['/ufcaj ne smete piti pode,» je pt 'oal namrgodeni, »kje pa poprav stanujete?» \^kaj,» sem rekel, »tukaj v Jviikaj ni nikakršnega hotela,» t**«, »pridite sem, na oder. L,j je .Mala komedija’, Nika- lj^-“ najprej moram poniti Pa ne smete tukaj piti vode.» °PU sem v I, l°Pil sem p dvorano in po-'tol k n?emu na oder. Pes je o-jei Poleg mene. Za zaveso, na cfa!?n' postelji, je ležal mož z Ijj 1 med zelenimi gozdnimi kuti .Oti in sivimi skalami. Na po-omarici poleg telefona je \ '«I e*a rdeča lučka. Moški v piža-t„'’ * volnenim šalom okrog v rafte je mrko opazoval, stresiva grivo, dvignil slušalko, Unii “Ht 2? 'Sjna beli 0umb in vekel: tj Končno.' Kdaj boste 'teti P°tvvi'! Dobro. Je še kaj 'e»' n’c P*Po v hladilniku? Pri-L1** mi jih nekaj sem! Dobro, ,Odložil je slušalko. 'Ute v gugalnik,» je rekel. 'etn je.* sem re,ce^ ,(Cer j.?, yas zbudil, tudi vi niste več , 'l' sobe?» ^e? jaz Sem režiser. Kje ste »e^r* gasilnih aparatih,* sem ,! • «v zaboju s peskom.* pednji hotel,* je rekel, »je Mojega svaka. Že teden dni je pse zasedeno. Pogosto spim na odru.* Pes je zalajal, lahni koraki so se bližali preko odra. Med skalami je stalo dekle in stiskalo štiri steklenice pipa k spojema tesnemu, belemu puloverju. »O kod pa prihajate vi?» je vprašal režiser. «Prinašam pivo,* je rekla velika deklica, požrla slino, zardela. zmajala z glavo, njena konj-skoiepa frizura se ji je razsula in svetli lasje so se lesketale usuli preko njenega levega ramena. «Hotela sem vprašati, če... Rada bi vam pokazala, kaj znam.» «Toda ne sredi noči,» je rekel režiser. Zazvonil je telefon. Dvignil je slušalko. Odvzel sem dekletu orasene steklenice piva. • Kaj mi pa pripovedujete?» je kričal režiser. Z žepnim nožem stm odprl dve steklenici. »Visoka vročina?» je kričal. «Bolnišnica* Govorite vendar jasno in počasi, Moritz! Kaj? Sumijo, da je griža? Ne. Nimam nadomestila zanjo. Nocoj imam premiero. Popolnoma izključeno. Za vraga, ne! Seveda. Ja. Hvala.» Vrgel je slušalko na vilico. Ponudil sem mu steklenico piva; poieljioo, z odsotnim pogledom jo je izpit do dna. Pes je tolkel z repom po odrskih deskah. • Kaj ste igrali do sedaj?» je režiser nahrulil dekle med skalami. «Le... komične vloge,» je rekla obotavljaje, «začarano nevesto, grdo sestrično, preganjano kozjo pastirico». • Za drevi,» je rekel režiser, • potrebujem odlično Evlalijo, me razumete?» Dekle je prestrašeno prikimala. »Moja komična vloga,» je rekel, • je pila to hudičevo vodo in leži sedaj v bolnišnici. Naj vam Moritz da tekst! Naučite se svojo vlogo in pridite ob devetih na vajo.» Dekle je nakazala rahel poklonek in izginila med dievesi. • Kolikokrat,» je rekel režiser, • naj še svarim pred to prekleto vodo?» Prazno steklenico je orgel med skale, pes je zalajal in zdirjal za njo. • Najlepša hvala za pivo,» sem rekel, •sedaj se bom spet umaknil v svoj zaboj s peskom.» • Tukaj so odeje,» je rekel, «spite pendar v gugalniku.» Zjutraj me je dregnil hladen gobec. Pes je moral na cesto. Režiser je trdno spal. Za kulisami sem prišel skozi vhodno vežo na liho ulico. Kavarnica nasproti je že bila odprta. Pri pjcnn je. sedela svetlolaska in se učila svojo vlogo. Sedel sem k sosednji mizi in naročil kavo. Po prvem vročem požirku sem rekel: «Dobro jutro. Bo šlo?» • Seveda,» je rekla dekle navdušeno. «Ce me stric Moritz ne bi zbudil in poslal s pivom k režiserju, bi lahko še dolgo čakala na vlogo.» • Je pač nabrit, ta vaš stric,» sem rekel. •Morda je dobil obvestilo o zboleli igralki že mnogo prej?» • Morda,» je rekla dekle, •saj me ne boste izdali?» Pogledala me je smehljaje in izredno ljubko, potem pa je zmedeno povesila oči. «Seveda ne,» sem rekel. «Kar pridno nadaljujte z učenjem. Rad bi prišel na premiero, toda žal moram že danes odpotovati.» • Kakšna škoda,» je rekla, • potem vas ne bom več videla.» • Pravkar premišljujem,* sem rekel, »če bi le ne ostal še kak dan tukaj.* ERNEST KREUDER — Ben, Jakec, ta vlada levega centra se je spet sfca-zala. Tam dol u anem kraji u srednji Italiji je policija streljala na delouce jen jeh je ne znam kolko ranla, jen anga tudi ubila. Delouci so ne/cej štrajkali jen pole neke j demostnrali zastran krumirjev jen pole. je pršu ven batibuj, — Veš, dragi Mihec, tudi če imamo levo usmerjeno vlado, se ne more vse spremeniti kar čez noč. Ves državni aparat je tisti, ki je nastal pod prejšnjimi vladami in v veliki meri še pod fašizmom» Zato ne smemo pričakovati demokratizacije držav, nega poslovanja v kratkem času. To je problem, ki zahteva časa, potrpljenja in vztrajnosti. — Bejži, bejži! Ce te je kej pr srci jen če se ti medi, vre najdeš način, de hitro nardiš. Se zna, če ti ni mari, alora ni nikoli cajta jen zmiri najdeš taužent škuž za ne naredet neč. Vidi — denmu reč —- tisto reč ses kulturnem domom: so dali dnar, ja, ma permešo za zidat so pej čakali kej jest znam kolko let Jen se je pismo zgebilo jen je mankalo tu jen je mankalo uno.... Sej si slišu, kej so povedali pasano nedelo na tistem zborovanji od Kulturno gospodarske zveze! — Seveda sem slišal. Ze davno vemo, da to, kar nerad narediš, vedno odlašaš na jutri. Tako smo ravnali še kot otroci. — Ben uideš. Jen toku je povsod. Ma kadar je-maš piu-piu, tabat neč ne čakaš jen neč ne odlašaš jen proti hitro nardiš. Vidi. denmo reč, tiste francoske koloniste u Alžiri. Zdej, ke so anbot vidli, kam so pršli, zdej se tik-tak naprave jo jen gre jo nazaj n Franc jo. So zastop ili, de tisto, kar uganjajo tisti casovci, de tisto bo mogu kašen plačat. Jen nam, za ne plačavat, se rajše poberejo, dokler je cajt. Jen taku se bo spet OAS ska-zau, ku pelefc patrijol, ke je likvidiran Francoze u Alžiriji. —Da, da. Prenapeti nacionalisti vedno mislijo likvidirati, uničiti, streti v prah, «rompere le reni» drugim in potem se vse zaključi tako. da so likvidirani sami in naredijo škodo tistemu, v katerega imenu so svoje neumnosti počenjali. — Posluši, Jakec! Ma ti fašisti jemajo strašno dosti jemen. .Anbot so oas, pole so gioventù esuberante, pole so speleologi jen kej jest znam. — Veš, z njimi je prav tako kot s kakšnimi mednarodnimi sleparji. Ko tak škodljivec spozna, da ga ljudje pod starim imenom že predobro poznajo, si nadene drugo ime, drugo etiketo, zato da lahko še naprej slepari poštene ljudi. Poštenemu človeku pa se ni treba skrivati pod različnimi imeni. Sicer pa mislim, da jim tudi spreminjanje imen ne bo več dolgo služilo, ker jih ljudje spoznavajo že po njihovih delih. — Ben videš, ne kej bojo pomagale tudi tiste konfarence, ke so jeh zadne mesce delali u Trsti jen kamer so predapali ani profesorji od vsega slabga, ke so fašisti nardili. Uni teden je bla tudi u Teatro Nuovo ana razstava od tega, kej so hi-tlerjanci počenjali na Polskem. — Tisto razstavo sem si ogledal. Je vse lepo in prav, samo.... — E, te vre zastopen. Ceš reč, de be blo za Trst dosti bol interesantno pokazat u Teatro Nuovo, kej so fašisti delali u Venecji Giulji. Kakn so zažigali, pretepali, dajali pet olje, streljali, ka-ku je delau Tribunal špečjal. Jest inislem, de be kašne fejst fotografije lahko dobili pr Pikoli. — Saj bi bila zanimiva razstava že sami članki Piccola iz tiste dobe. — E. dragi Jakec, mene se zdi, de je bulše moučat. Vidi ke tudi on predavatelj na tisteb konfarencah se je res upau povedat, kaku so zgrda deštregirali škofa Fogarja, ma se mu je zdelo bulše ne povedat, katerga škofa so pole fašisti postatili. E, dragi moj.-.. Nove frizure pariških mojstrov Pariški frizerji so si za letošnjo spomlad, ki se Je nekoliko zavlekla, omisliti frizure, kot Jih vidimo na sliki. Vprašanje je, te so komu zares všeč... ..................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... • I •.., M.,... •. M... M....... IM.. 1.. -. - ■. M.. M........ IM M »t PRED NADALJNJIMI AMERIŠKIMI ATOMSKIMI POIZKUSI Eksplozije v velikih višinah in njih nevarnosti Naelektreni delci, ki bi pobegnili skozi «okno» proti Zemlji, bi ustvarili umetno jutro - Težnja strokovnjakov, da z eksplozijami pretržejo vezi med raketami in elektronskimi možgani Prvega in dvanajstega avgusta leta 1958 sta na arhipelagu John-ston v Tihem oceanu, in sicer na višini 85 in 48 km eksplodirali dve bombi. Moč obeh je bila silno velika, zakaj verjetno je šlo za jedrske bombe, kar pa ni bilo natančno ugotovljeno. Gotovo pa je, da so prebivavci Havajskih otokov, oddaljeni od tega mesta 1500 km, videli svetlobo eksplozije, čepiav je do te prišlo, v odnosu nanjo, izpod horizonta. Zatem so 27. in 30. avgusta, kakor tudi 6. septembra istega leta, eksplodiralo v Južnem Atlantiku in v višini 480 km še tri manjše bombe moči ene kilotone, kar bi bilo dvajsetkrat manj od one, ki je bila vržena na Hirošimo. Ta serija poizkusov, imenovana «Operacija Argus», je bila opravljena bolj iz znanstvenih kot iz vojaških razlogov. Nekateri geofiziki, ki so bili s tem seznanjeni, so pričakovali, da bodo, zahvaljujoč tem eksperimentom, mogli ugotoviti nekatere značilnosti jonosfere. Jonosfc-ra, ki je nad stratosfero, se nahaja v višini 500 do 1000 *m. Se višja cona je magnetosfera, Jonosfera je dobila svoje ime zaradi tega, ker je tu zrak, ki je zelo redek, sestavljen od kisika, helija in vodika, katerih atome so sončni žarki razpolovili. To področje se nahaja v fizičnem stanju, v kakršnem se nahajajo tudi fluoroscentne cevi ali radijske žarnice: vakuumu ter intenzivni jonizaciji. Zaradi 8 Radio Trst A llvi'°°: Koledar; 8.30; Slovenski mo- ških, ki zbole za rakom kot žensk. Vprav v tem razmerju so namreč iskali en dokaz več, da je tobakov dim — «krivec». Pa še ena posebnost, 'e eno odkritje Ce so umetni «smog», preden so ga posredovali mišim, izpostavili sončrtim žarkom, so bile njegove kvarne posledice na pljučih miši hujše, kot če ga niso obsevali. To «e pravi, da tudi sončni žarki vpuvajo na «smog» tako, da ga napravijo bolj strupenega. Zdi se, torej, da se pod vplivom sončnih žarkov v «smogu» ustvarjajo še posebno kvarne kisline. Čeprav se zdijo te ugotovitve zelo prepričljive, se z druge strani ne da oporeka*! onim strokovnjakom — in ti so v večini — ki so mnenja, da je 'reba vprav v pretiranem kajenju iskati enega izmed vzrokov raka na pljučih. To so strokovnjak dikazali že v neštetih primerih in s celim nizom znanstvenih dokazov, IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Iji s previsokimi petami, napačna izbira barv itd. Vse zares elegantne ženske se pri izbiri svoje garderobe držijo strogo načela, da morajo biti vsi modeli predvsem enostavni. In v tem je tudi skrivnost njihove elegance. Zakaj bi jih torej tudi me ne posnemale? Vzemimo na primer dolžino kril. Res je, da predvideva letošnja moda kratka krila, ki komaj zakrivajo kolena. Toda takšna krila si lahko privoščijo le tiste, ki so vitke in oisoke in ki imajo res lepe, ali vsaj razmeroma pravilne noge. Če teh •rekvizitov» nimajo, potem je bolje, da so raje nekoliko •nemoderne* ter se odločijo za daljša krila, ki jih bodo napravila predvsem nekoliko višje ter bodo prikrila še druge napake. Potem je tu izbira barve i« blaga. Večkrat se na primer prati majhne in bolj debele ženske odločijo za Kariraste vzor c», k« jih še pomanjšajo ter napravijo še bolj debele. Nasprotno st pa zelo suhe tn oisofce ženske izbirajo majhne vzorce 'n temne barve, ki jih seveda podnlišajo in napravijo še bolj vitke. Vidite torej, da je izbira blaga in barve za vsako žensko zelo važna. Nato pa pride še izbira prime»* nega modela. Letošnja moda ima tak o bc gufo izbiro enostavnih m zrlo lepih modelov, da ne bo nobeni težko najti sebi primerneua. Ne iščite, tore, Ustih mode to», ki so morda sicer efektni, a si jih lahko privoščijo le ženske z zelo bogato garderobo. Enos*anno in preprosto krojena obleka bo lepa in moderna ne samo tetosč, temveč še več sezon ter po boste z majhnimi spremeiohcmi lahko nosile zelo dolgo. Imejte zato raje manj ohlrk, a vaj bodo te iz dobrega m sobar «m blaga ter naj bodo krnjene, enostavno tn okusno. Ni nam treba še posebej poudariti, da pomeni enostanuosi tudi praktičnost m da so enostavno krojene obleke pnmerno za razne priložnosti m o premia. Drugačna torbica, ali druguimi čevlji, lepa hroša, ali ogrlica — in vaša ooleka bo spremenila videz tudi brez večjega napora. Ce hočete biti, torej, elegantne, izbirajte le enostavne obleke, zmerne vzorce tn pran tako zmerne barve. To se bo morda kateri zdelo, da je v nasprotju z dnevno modo. Da. toda s tisto modo, kot si jo tolmačijo tiste, o katerih smo pravkar rekli, da zaradi svojega slabega okusa pri izbiri barv in vzorcev, ali zaradi pretiravanj vzbujajo na ulic t pozornost in s samim tem dokazujejo, da niso elegantne. OVEN (odo 21.3. do 20.4.) Ce Iščete dobre sodelavce, ne zaupajte ose. bam, ki so preveč sebične. Prijetno jutro. Zdravje dobro. BIK (od 22.4. do 20.5.) Ne spuščajte se v posle, ki so neznatnega značaja. V družini boste uživali vse zaupanje. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Lahko povsem odkrito postavite zahteve, ki so vam najbolj pri srcu. Zaupaj- čustvena zadeva se bo rešila te vašim sposobnostim presoje, pa kmalu. Zdravje dobro, boste dobro rešili nevšečno vpraša. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne nje. Zdravje dobro. odklanjajte nove odgovornosti, ki ■*AK (od 23.6. do 22.7.) Ogtbalte vam bodo naložene. Nepozabne ure previdnost, se «sake diskusije z vašimi sodzlav z ljubljeno osebo. Zdravje odlično. RIBI (od 20.2 do 30.3.) V vašem Ci. Nc prepuščajte se sanjarjenju. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) poslovanju se bos(e lahko oprli na Zdravje odlično. Upoštevajte ponudbe, ki jlih boste dokaj solidne temelje. Vaše srčn« LEV (od 23.7. do 22.8.) posel, ki prejeli, Posvetite večer dobremu bra- zadeve se bodo ugodno razvijale. Štirje Benečani v «Rossoni» V galeriji Rossoni je priredil posredovalec umetnin Gemellari razstavo stik štirih beneških slikarjev. Je to po svoji umetniški kakovosti zanimiv prerez čez dejavnost treh mlajših slikarjev samoukov, ki so si vsi na beneških Biennalah priborili nagrade «Tursi», ki so namenjene najmlajšim povabljencem. N jih imena so Renato Borsato, Giuseppe Gambtno tn Giorgio Dano Paolucci. Slednjega ne sinemo zamenjati s tunnskim PaoUiccijem, katerega ime je Enrico. Četrti pa je že starejši profesor Mano Di non, ki se kot tak kaže že v delih samih po svoji doseženi umetniški izkušnji. Slednji je. barvo in črio podredil treznemu poustvarjanju široke prostranosti in globine, ki vejeta iz obeh olj in treh jedkanic, v katerih je sicer mrzlo ozračje vse in so redke ladje m hiše tu le zato, da prvo zcrdobi utemeljeno resničnost. Enako a drugače usmerjeno skoro znanriueno spretnost barvnega sestavljanja podob si je prtdobil Borsato. Razen tega pa verjetno ustvarji izredno hitro, ker pač točno pozna vse slikarske skrivnosti oljnate tehnike in čopiča, tako. da z najmanjšim naporom doseže oišek umetniškega učinka. Morda prav zaradi tega njegova dela trpe na nekak, duševni malokrvnosti, so kot pretanko pozlačene dragocenosti ker vsepreveč občutimo, da je v njih popolnosti že kal ustvarjalne avtomatizacije. Povsem drugačen pa je Paolucci. Njegova temperamentna borba za barvo n ekspresionistično obliko v podobi starega kmeta z od dela ukočenimi prsti m še v onih dekleta s trpkim izrazom, kmetje in pokrajine, ogreva naše srce in ga polni s človeškim razumevanjem za njegovo umetniško delo, v katerem je toliko napora za izoblikovanje lastne slikarske osebnosti, napora, sorodnega onemu, ki je prerano zlomil ustvarjalno silo Gina Rossija. Podobna nevarnost za gotovo ne preti poslednjemu sorazstav-Ijavcu. Giuseppe Cambino namreč ustoarja svoja učinkovita olja preproste zasnove z mirno spokojnostjo primitivnega zidarja-grad-benika, ki z ostrim pogledom in dobrim čutom za ravnotežje pravilno polag.i barvne elemente o soojo izgradnjo slik. Polne prefinjenega stika s preteklostjo reči so njegove podobe jarko belih španskih hiš, kt prepričljivo ponazorujejo njih stoletjem kljubujočo trdnost in konservativnost njih stanovavcev, nad katerimi lebdi še duh nekdanjih mavrskih gospodarjev. I MILKO BAMBIČ ste se vanj spustili, spočetka ne bo tekel najbolj gladko. Prijeten večer v družini. Zdravje zadovoljivo. DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Uspeli boste rešiti vsa vprašanja. Vaša prav nju Zdravje zeio dobro. STRELEC (Od 23.11 do 20.12.) Bodite previdni pri nakupih in izdatkih. Z vašim optimizmom boste pri. dobili osebo, ki jo ljubite. Zdravje dobro. KOZOROG (Od 21.12. do 20.1.) Na. poren dan. posebno Za tiste, ki imajo stike z ljudmi. Ogibajte se naglih izbruhov jeze. Nervoznost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V delu se ne zanašajte na druge, marveč predvsem nase V pogledu čustev ne izgubljajte poguma. Glede zdravja Vreme včeraj: na jv M ja temperatura 23.8, najnižja 18, ob 19. uri 16.4; zračni tlak 1018.Ì via«« 54 odst., veter 24 km severovzhodnik, sunki po 40 km. nebo 9/10 oblačno, morje razburkano, temperatura morja 19.2 stopinje Tržaški dnem Danes, ČETRTEK, 31. maja Vnebohod Sonce vzide ob 4.19 in zatone ob 19.46. Dolžina dneva 15.27. Luna vzide ob 3.20 i.n zatone ob 17.D Jutri, PETEK, 1. junija Radovan TEŽAVNO ROJEVANJE AVTONOMNE DEŽELE FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA Zakonski osnutki za avtonomno deželo ponovno pred poslansko komisijo Sestanek tajnikov pokrajinskih federacij PSI v Rimu z osrednjim vodstvom za določitve stališča PSI spričo novih namenov krščanske demokracije v zvezi z deželo Tajniki tržaške, goriške, videm-*ke in porderor.ske federacije PSI so bili včeraj v Rimu, kjer so se raztovarjali s predstavniki osrednjega vodstva stranke o vprašanju ustanovitve avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Ju-lijska krajina. Osrednje vodstvo Pài je povabilo deželne tajnike na razgovor, da se z njimi pomeni o stališču socialistov v deželi v iveti s stališčem, ki naj bi ga zavzelo osrednje vodstvo PSI na prihodnjih sestankih s predstavniki KiD, PSiDI in PRI, na 'katerih bodo razpravljali o sestavi enotnega zakonskega osnutka za ustanovitev naše dežele. Pred kratkim smo poročali, da «o v Rimu sklenili, da bodo predložili v diskusijo parlamentu vsi štirje do sedaj predloženi zagonski osnutki. Obenem pa je bilo tudi rečeno, da se bodo vladne stranke sporazumele za enega od štirih osnutkov, ki naj bi predstavljal osnovo za diskusijo. Toda v sredo je poslanska zbornica z večino glasov sklenila, da štiri zakonske osnutke vrne komisiji, ki se ie svoj čas s tem že ukvarjala. Kit je znano, bi morala poslanska zbornica začeti z razpravo o ustanovitvi avtonomne dežele Fur-lanija-Julijska krajina takoj po zaključku razprave o državnem proračunu, in sicer takoj po 12. juniju. Toda sedaj se bo z zakonskimi osnutki o ustanovitvi avto-romne dežele ponovno ukvarjala poslanska komisija. Ta komisija naj bi čimprej sestavila en sam zakonski osnutek, ki bo nato predložen v odobritev poslanski zbornici in senatu. Razumljivo je, da se s tem predlogom niso mogli strinjati komunisti, ki so očitali zlasti demokristjanom, da hočejo zavleči rešitev tega vprašanja. Po drugi strani pa demokristjani trdijo, da bo prav ta postopek pospešil ustanovitev dežele. Poslanec Lucifredi. ki predseduje omenjeni komisiji, je izjavil, da bi se razprava v poslanski zbornici o štirih zakonskih osnutkh preveč zavlekla. V prihodnjih dneh se bodo v Rimu sestali predstavniki strank vlade levega centra in PSI, da se sporazumejo glede predložitve in odobritve v komisiji zakonskega osnutka. Ce bo med temi štirimi strankami prišlo do soglasnega Danes 31. maja ob 9. url bo redni občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja v prostorih tržaške trgovinske zbornice v Ul. Sam Nicolò št. 5. Na dnevnem redu: pozdrav predsednika, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in volitve novega odbora. Vsi člani Slovenskega gospodarskega združenja so vabljeni, da se občnega zbora udeleže. sklepa, potem ni nobenega dvo-1 Po zadnjih vesteh iz Rima ka-ma, da bo zakonski osnutek, ki I že, da niti demokristjani nimajo — i— -----------------i-:i- jg jas>ne slike, kakšen naj bi bil zakon o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina in da so zato predlagali, da se štirje do sedaj predloženi zakonski osnutki ponovno vrnejo zadevni komisiji. Upajo, da se bodo v komisiji laže razgovarjali s svojimi vladnimi zavezniki in s socialisti, ker bo razgovor potekal v ožjem krogu. Toda pri tem moramo ponovno opozoriti na nevarnost, ki preti novi avtonomni deželi. Gre za vzdušje, ki se je ustvarilo v Rimu med tremi vlad. nimi strankami, da se deželi Furlanija-Julijska krajina lahko vsili takšen poseben statut, ki ji ne bo dovolil, da se zakonodajno in finančno osamosvoji v takšni meri, kot so se osamosvojile štiri doslej že ustanovljene dežele. Skratka preti nevarnost, da bodo demokristjani sestavili takšen posebni statut, ki bi bil bolj primeren za deželo z navadnim kot s posebnim statutom. Pri tem pa ne moremo iti mimo vprašanja slovenske narodne skupnosti, ki živi v treh pokrajinah dežele. Zakon, odnosno posebnj statut, na osnovi katerega bo ustanov- ga bo sprejela komisija, v najkrajšem času predložen v diskusijo in odobritev poslanski zbornici in senatu. Sedaj pa nastaja vprašanje, kaj demokristjani skrivajo za bregom, odnosno, kakšen zakonski osnutek nameravajo vsiliti ostalim strankam. Ni nobena skrivnost, da so se tržaški, videmski in goriški demokristjani odpovedali svojim prvotnim zahtevam in predlogom, ki jih vsebujeta zakonska osnutka furlanskih in tržaških demokristjanov. Najprej se je zdelo, da bodo v Rimu sprejeli za osnovo osnutek Bologna-Sciolis, katerega so kot najmanjše zlo sprejeli tudi socialisti. Kasneje pa je bilo rečeno, da bodo vzeli za osnovo osnutek furlanskih demokristjanov. Sedaj pa se širijo govorice, da je demokristjansko vodstvo v Rimu zavrnilo tudi to rešitev in da namerava sestaviti sporazumno z vlado nov osnutek, ki naj bi bil mnogo slabši od omenjenih dveh osnutkov. Zato je tudi osrednje vodstvo PSI povabilo v Rim deželne tajnike, da se z njimi pogovori o predlogih,, ki naj bi jih socialisti postavil na sestanku s tremi vladnimi strankami. venski narodni skupnosti v Italiji zajamčen kulturni, socialni in gospodarski obstoj in napredek. Ta Jamstva vsebujeta komunistični in socialistični zakonski osnutek, ki bosta skupno z demokristjanskima prišla v razpravo v komisiji poslanske zbornice. * * * Včeraj zjutraj so se na sedežu Krščanske demokracije sestali tajnik Krščanske demokracije, ter socialdemokratske in republikanske stranke, ki so razpravljali o vprašanju avtonomne dežele s posebnim poudarkom na parlamentarni postopek glede posebnega deželnega statuta. Tajniki so poudarili, da bi se morali že v komisiji za ustavne zadeve sporazumeti, da se predloži parlamentu enoten deželni statut. V zvezi s tem so sklenili, da bodo vse tri stranke vskladile akcijo pri parlamentarcih in parlamentarnih skupinah, da se čimprej pripravijo dodatne spremembe k načrtu demokrist-janskega poslanca Biasuttija, ki so ga tri stranke sprejele kot podlago za deželno avtonomijo. Uradi generalnega konzulata __________ __________________ FLRJ v Trstu bodo v soboto dne ljena dežela, mora vsebovati"tudi ! 2- Junija t.l. zaprti zaradi Italijan. SINOČI V ja bivše ZVU v razne službe. To je seveda močno vznevoljilo uslužbence, ki so toliko let čakali, da jim uredijo službeni položaj, Za rešitev vprašanja so se potegnile tudi razne stranke in parlamentarci, končno pa je interveniral še podpredsednik predsedstva vlade Delle Fave. Kaže, da bo rešeno tudi vprašanje dopolnilne doklade, ki jo u-službenci bivše ZVU zahtevajo kot ostali državni uslužbenci. Medtem pa so se sestala tudi vodstva vseh sindikatov, v katere so vključeni uslužbenci bivše ZVU, ter proučila novi položaj. Vsekakor menijo, da bodo urejeni osebni prejemki vseh uslužbencev bivše ZVU že do srede julija. Protestna stavka zaradi uboja v Ceccanu V okviru vsedržavne stavke v protest proti tragičnim dogodkom v Ceccanu so tudi delavci v vseh tovarnah v Trstu prekinili delo za pet minut. Prav tako so prekinili delo tudi delavci na gradbiščih. Enotna uspela stavka je pokazala, kako delavci odločno obsojajo ravnanje varnostnih organov za časa stavk ter zahtevajo, da policija ob takih prilikah ne sme biti oborožena. POSLEDICE NARAŠČAJOČE DRAGINJE V TRSTU Vrednost delavske plače se je v maju znižala Tri točke draginjske doklade j'e pobralo zvišanje električnih tarif Državni statistični urad je ob začetku meseca ugotovil, da so se v zadnjih treh mesecih, in sicer od 1. februarja do 30. aprila, znatno zvišale cene prehrane in drugih artiklov široke potrošnje. V teh mesecih je draginja dosegla 115 točk v primerjavi s 112 točkami v tromesečju november 1961 — januar 1962. Zaradi tega, kot smo že poročali, so zvišali vsem uslužbencem industrije in trgovine draginjsko doklado za tri točke. Ena točka draginjske doklade kvalificiranega delavca v industriji znaša 16,12 lire dnevno. Tri točke zvišanja draginjske doklade pa bodo prinesle temu delavcu 48.36 lire dnevno več, kar znaša mesečno, če je delavec zaposlen vse dni v mesecu, povprečno 1.257 lir. Za primerjavo smo vzeli kvalificiranega delavca v industriji, ker je teh delavcev povprečno največ. To zvišanje bodo delavci nobili že v tem mesecu. Sedaj pa nastaja vprašanje, kolikp so se v Trstu dejansko zvišali življenjski stroški. V mesecu aprilu se je na pr. cena perutnine zvišala za 85 lir pr; kg, jagnjetina od 80 do 140 lir pri kg, zajci od 20 do 30 lir pri kg. Enako se je zvišalo tudi konjsko meso. Da ne omenimo zvišanja cen govejega mesa v februarju in marcu, ki se je podražilo najmanj za 10 odst. Cena olja na debelo se je podražila od 30 do 40 lir pri litru, na drobno pa od 5 do 15 lir pri litru. Toda cena olja teži navzgor; cena skodelice kave se je zvišala od 40 na 45 lir; na ribjem trgu pa so bile cene za delavsko plačo nedosegljive. Zaradi slabega vremena ni bilo tako imenovanih plavih rib, ki so zlasti v aprilu največji gost tržaške delavske kuhinje. Prav tako se je pretekli mesec zvišala cena kruha, zlasti pa vrste, ki stanejo več kot 140 lir gk. Prav tako so v mesecu aprilu ugotovili zvišanje cene obutve in tekstila. Toda za tržaško delavsko družino ie prišel največji udarec s 1. majem, ko je podjetje ACEGAT zvišalo električne tarife. O’ novih tarifah smo sicer že mnogo in obširno pisali, toda zvišanje je bilo tolikšno, da bo pobralo delavcu vse tri točke višje draginjske doklade, ki jo dobiva od 1. maja dalje. Poleg tega je treba omeniti, da je tudi zelenjava sorazmerno na cene v lanskem letu znatno dražja in da prav tako še vedno težijo navzgor cene drugih prehrambenih artiklov. Zato lahko mirne duše ugotovimo, da se je zlasti v tem mesecu vrednost delavske plače v Trstu znižala, čeprav je bila draglnjska doklada zvišana za tri točke. Občina najela 75.394.300 lir posojila Tržaška občina je včeraj najela pri Tržaški hranilnici tri posojila. Pogodbe so bile podpisane na županstvu ob prisotnosti notarja. Prvo posojilo za 23.510.000 lir bo občina porabila za ustanovitev treh delovnih središč, in sicer za ureditev nekaterih cest, za arheološke izkopanine in za pogozdovanje. Ostali dve posojili za skupno 51.884.300 lir bo občinska uprava porabila za popravila in vzdrževanje stavbe osnovne šole «Dardi» v Ulici Polonio in za premaknitev električnih, plinskih in vodovodnih podzemeljskih napeljav na Trgu Goldoni v zvezi z gradnjo podzemeljskih prehodov. la 13 solističnih točk. Najprej je gojenec 3. razr. Ravl Kodrič zaigral na klavir pogumno in precizno Bossijevo skladbico «Bluette». Prav tako na klavir je Jasna Logarjeva iz Nabrežine (5. razr.) zaigrala Chopinov valček v Des duru. Njeno izvajanje že teži k niansiranju, v katerem doseže včasih lepe efekte. Igor Jogan je ob klavirski spremljavi ravnatelja šole dr. Gojmira Demšarja zaigral na čelo Matzovo «Sonato v starem slogu». Čeprav študira šele tretje leto, je že prebrodil začetne težave, ki so pri čelu lahko še dolgo opazne. Magna Kuret iz 6. razr. je v Haydnovem Concertinu za klavir in godala zaigrala na klavirju virtuozno in s poudarjenimi elementi čustvenega doživljanja in se tako lepo zlila z res izdelanim muziciranjem Silvana Križ-mančiča (I. violina), Roberta Faganela (II. violina) in Anesticija (čelo). Tudi Nada Zerjalova iz i-stiga razreda je interpretacijsko do piano zaigrala Rebikovo «Podeželski zvoki». Boris Jogan (4. razred) je ob klavirski, spremljavi Maje Možmove zaigral na flavto arijo iz Gluckove opere «Orfej» z naslovom «Ples blaženih duhov». Mlademu godbeniku se pozna odlična šola, ki mu bo ob vestnem študiju omogočila še lepo napredovanje. Majda Pertotova iz 7. razr. je na klavirju zaigrala Rav-nikovo skladbo «Moment». Njeno podajanje je močno, karakterno, vendar pa tudi smiselno interpretirano in tehnično izdelano. O violinistu Aleksandru Zupančiču smo že večkrat imeli priložnost pisati pohvalno. Tokrat nam je zaigral ob spremljavi dr. Demšarja Co-rellijevo <■Sonato v g-molu» (preludij in giga) na pamet, tako zanesljivo, tako intonančno čisto in s tako lepo moduliranim zvokom, da bi zadovoljil še tako razvajeno glasbeno uho. Njegovo muziciranje se z nezadržno notranjo impulzivnostjo izvija šolskim objemom in prehaja v fazo lastnega doživljenega tolmačenja. Iva Bone je v Mirkovi klavirski «Romanci» imela priložnost pokazati ves repertoar svojega znanja in prav tako Nataša Daneu v Debussyjevem valčku «Le plus gue lente», Učka Ščuka (8. razr.) pa je v Schubertovo skladbo «Improntu v Es-duru» vlila tudi znatno mero temperamenta. Violinist Janko Ban (6. razr.) je zaigral želo solidno in na pamet Corellijev Preludij iz So nate v A-duru, Žarko Hrvatič iz 8. razr. pa znamenito Corellijevo «Folho» ob klavirski spremljavi Vojka Cesarja. Oba vidno napredujeta od nastopa do nastopa in predvsem Hrvatič muzicira sproščeno z lepo oblikovanim tonom. Vsi nastopajoči so bili deležni priznanja posiušavcev, ki jim gotovo ni bilo žal, da so prišli na to produkcijo. Njihov aplavz pa je veljal tudi pedagogom glasbene šole GM, ki s tako požrtvovalnostjo in s takim uspehom posredujejo svojim gojencem lepoto glasbe. Prireditve in objave BALETNA SOLA IN FOLKLORNA SKUPINA BARKOVLJE priredi danes 31. maja v dvorani na stadionu «Prvi maj» ob 18. uri svojo prvo javno produkcijo Koreograf baletnega zbora ADRIJAN WILLES Koreograf folklorne skupine ALBERT BARAC1C Harmonikarica Nadja Kriščak Program obsega 14 točk Šolske prireditve Slovenska Industrijska strokovna šola na Opčinah vabi starše svojih učencev In vse prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo v nedeljo 3. junija 1962 ob 17. uri v rosvetnem domu na Opčinah. Na sporedu so: nastop šolskega pevskega zbora, recitacije, plesne točke, prizor «Cigani» ter veseloigra «Plastika». Učenci osnovne šole v Trebčah va. bijo starše in prijatelje mladine na zaključno šolsko prireditev, ki bo v Prosvetnem domu v Trebčah v petek 1. Junija ob 19.30. Na sporedu bodo šaljivi prizorčki in petje. Zadnji koncert sezone Dirigent M. Freccia pianist M. Bogianckino Slavna Sostakovičeva V. simfonija, ki letos doživlja svojo 25-letnico, je včeraj zvečer na koncertu v gledališču «Verdi» zaključila letošnjo koncertno sezono Tržaškega filharmoničnega orkestra. Ta dramatično napeta simfonija ima v koncertni publiki vedno hvaležno poslušalstvo, Dirigent Massimo Freccia je znal podčrtati tako liriko kot močno epiko v skladbi sovjetskega skladatelja ter si pridobil pri občinstvu vse navdušeno priznanje. Koncert se je včeraj začel s Haydnovn Simfonijo št. 88 (ki je ravno 150 let starejša od Sostako-vičeve), ki predstavlja po svoji formalni dovršenosti eno izmed najboljših Haydnovih simfonij. Debussyjeva Fantazija za klavir in orkester je bila novost za Trst. Klavir ti tej skladbi, ki je pravzaprav že. kar pravi koncert, nima posebno velike vloge, vendar mu je odmerjene dovolj virtuozne igre. Kot pianist je nastopil Massimo Bogianckino, ki je znal podati čustvena doživetja v skladbi. Tudi ta koncert se dostojno uvr. šča med prireditve Tržaške filharmonije, ki ima skozi vso sezono lepo število hvaležne publike. * Ministrstvo za finance, inšpektorat za loterije sporoča, da bo zaradi državnega ipraznlka 2. junija žrebanje loterije preneseno m ponedeljek 4. junija. iiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimniitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN VročeKrvni albanski begunec bo moral odsedeti dve leti Lastnemu rojaku je porinil nož v trebuh zaradi nekega članka Na zatožno klop pred prizivnim porotnim sodiščem je včeraj dopoldne ponovno sedel Ramadan Gionaj, glavni obtoženec iz znane skupine albanskih beguncev, ki jim je konec lanskega leta sodilo porotno sodišče. Gionaja so porotniki tedaj obsodili na 2 leti zapora zaradi hudih telesnih poškodb, ki jih je prizadejal albanskemu beguncu Ramadanu Shehuju. Ostale obtožence pa je sodišče oprostilo. Na včerajšnji prizivni obravnavi je bila potrjena prvotna razsodba. Dogodek, ki je pripeljal skoraj desetorico albanskih beguncev pred porotno sodišče, se je odigral 29. junija lani v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Krvavi obračun skupine Albancem s She-hujem je bil posledica že nekaj tiiiMiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiMiiiiMmiMMMiiiiiiiHiiiiiimitmiiiitiiiiiHiiiiiitiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiitiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiii Gradnja nove ladje v ladjedelnici Felszegy v ladjedelnici Felszegy v Miljah so včeraj popoldne postavili gredelj nove 16.000-tcnske ladje za prevoz rud, ki jo bodo zgradili za tržaško pomorsko družbo «Navi italiane». S tem se je v tej ladjedelnici pričela giadnja ladje št. 71. . , Nova ladja bo imela naslednje značilnosti; naj večja dolžina 141.73 metra, največja širina 19 86 metra, višina do glavnega mostu 12.80 metra, grez ob polnem tovoru 9.60 m. V ladijska skladišča bodo lahko naložili 20.000 kubičnih metrov tovora. Ladjo bodo o-premili s pogonskim strojem vrste CRDA-SULZER, ki bo razvijal 6500 konjskih sil ob 119 obratih r>i nvnutc in omogočal brzi-no 16 milj na uro na preizkusni vožnji s pol tovora. To je že druga ladja, ki jo grade v tej ladjedelnici za prevoz rud in ki jo bo najela Kanadska dražba «Saguenay shipping limi-ted» za prevoz rud iz Kanade v Evropo. Že prej so namreč zgradili 5500-tonsko ladjo «Sunemar» za isto družbo. ladjedelnica Felszegy razpolaga sedaj s pomembnimi naročili, tako da je že pretekle mesece izkoriščala naprave 80-odstotno in se bo ta odstotek v prihodnjih mesecih še povečal. Sedaj grade na splaviščih 5500-tonsko tovorno ladjo za družbo «China marchants steam navigation» s Formozt, dve 1200-tonski motorni cisterni za družbi Montanari in Fano in 2500-tonsko motorno cisterno za tržaško družbo «Gerolimich», katero bodo svečano splavili 1. julija. časa trajajoče razprtije, katero je povzročil neki članek, ki je bil objavljen v hrvatskem begunskem časopisu «Nova Hrvatska», ki izhaja v Londonu. V tem članku je nepodpisani pisec obtoževal albanskega begunca Džemala Bila-lija ter še nekega drugega begunca, da sta plačala jugoslovanskim oblastem 70.000 oziroma 40 tisoč dinarjev zato, da bi jim te dovolile prehod v Italijo. Vest iz Londona je razširil po taborišču prav Shehu, ki je baje o tem obvestil tudi policijske oblasti ter samega ameriškega konzula v Trstu. Vse to govoričenje je izzvalo ostro Bilalijevo reakcijo, ki je menil, da te vesti škodijo njegovemu «ugledu» političnega begunca. Posvetoval se je o zadevi z nekimi svojimi sorojaki in tako je prišlo 29. junija lani do prvega skupnega Rastopa proti Shehuju. Skupina Albancev ga je obkolila, ga zmerjala ter tudi fizično napadla. Shehu je takoj nato odšel na komisariat javne varnosti v taborišču, kjer se je pritožil zaradi napada. Ko je nekoliko pozneje prišel spet na dvorišče, so se dogodki začeli odvijati z bliskovito naglico. Na nekem vogalu taborišča v bližini bodeče žice je prišlo do dokončnega obračuna. Skoraj neopazno so Albanci obkolili svojega zasovraže-nega rojaka. Prišlo je do prerivanja. V določenem trenutku se je Shehuju posrečilo, da je odbil Bilalija, ki se je opotekel ter padel s hrbtom na bodečo žico. Trenutek pozneje je nekdo zagrabil nož ter sunil Shehuja v trebuh. Preiskovalne oblasti so prijavile vso skupino porotnemu sodišču. Obtožile so jo poskusa umora. Javni tožilec je na obravnavi zagovarjal to tezo z vso vnemo. Menil je, da ni mogoče govoriti o pretepu, ker bi morali sicer postaviti pred sodnike tudi Shehuja, ki pa je bil le žrtev krvavega dogodka. Za vse obtožence je zahteval skupno 28 let zapora. Porotniki niso sprejeli te teze. Menili so, da gre le za hude telesne poškodbe ter so obsodili samo Ramadana Gionaja na 2 leti zapora. Ostale obtožence pa so oprostili. Na včerajšnji obravnavi je Gionaj dejal, da se sklicuje na svoje prejšnje izjave. Javni tožilec, ki je tudi vložil priziv, je v zadnjem trenutku umaknil to svojo zahtevo ter zahteval naj porotniki potrdijo prvotno razsodbo. Obtoženčeva zagovornika sta še enkrat poskusila rešiti svojega varovanca s trditvijo, da ni šlo z« temveč za lažje. Ce bi njuna teza zmagala, bi morali porotniki obtoženca sploh oprostiti, ker je v primeru lahkih poškodb potrebna izrecna tožba prizadetega. Zahtevala sta tudi naj sodniki sprejmejo tezo silobrana, ali pa dejanja, ki ga je obtoženec zagrešil zaradi izzivanja. Poletni urnik bencinskih črpalk Od 1. junija do 30. septembra bo veljal za bencinske črpalke naslednji urnik: ob delavnikih od 7. do 22. ure: ob nedeljah in praznikih bo polovica črpalk zaprtih. Gorivo pa bodo prodajali v dveh izmenah, in sicer od 7. do 22. ure. Nekatere črpalke bodo opravljale tudi nočno službo, in sicer od 22. do 7. ure. Črpalke, ki bodo odprte ob nedeljah in praznikih, bodo morale izobesiti poseben kartonček, ki ga izda trgovinska zbornica. Z lambreto povozil pešca na nabrežju Na Trgu Unità je včeraj popoldne 32-letni Raffaele Risi iz Ul. Diaz 5 z lambreto povozil 50-let-nega Alda Radojkoviča iz Ul. Capitelli 11, ki si je pri padcu verjetno zlomil tilnik in je nato hudo krvavel iz levega ušesa, zaradi česar so ga sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek. Risi, ki se je prijavil za Mednarodni rallye italijanskega Lambretta-Club, se je vračal z registracije in se je peljal z lambreto po omenjenem trgu proti nabrežju. Verjetno je vozil z neprimerno brzino za tak kraj, ki je namenjen samo za pešce, zaradi česar se je zgodila nesreča, ki je napravila globok vtis med občinstvom, ki je bilo tedaj na trgu in je spremljalo potek priprav za to mednarodno športno prireditev. Tatvine motornih vozil Neznanci so izkoristili ugodno priložnost in odnesli baterijo ter razne druge predmete iz avtomobila, ki ga je 40-letni Carlo Ros-ner iz Ul. Moncolano 10 parkiral blizu svojega doma. Stanislav Svagelj iz Ul. Pon-ziana 1 je prijavil na komisariatu javne varnosti, da so mu ne- . , znanci ukradli ponoči lambreto, hude telesne poškodbe,1 ki jo je parkiral v Istrski ulici. Medna odm cirkus «Orlel» na tebellu. Danes dve predstavi: 16 15 in ob 21.15 uri. RezenfM« UT AT, tel. 36-372 Im 38-547 blagajna cirkusa, tel. 55-771 Nazionale 14.30 «Silvester, hitri » sar» (Silvestro pirata lesto). 81 niče v teohnicolorju. ,y(. Fenice 14.30 «Kreolska Venera» . nere C real a ). Eastmancolor. T scope. |, Excelsior . 14.00 «Tatvina P° *“ .h (Furto S« misura), Rita Hayvto Rex Harryson. or. Grattacielo 15.00 «Razbojniki jz NJ, gosola» (Banditi a Orgosolo)-grajen v Benetkah. n(,. Arcobaleno 14.15 «Vroči svet P^ či» (Mondo caldo di notte), mancolor. Prepovedano mlad* ■ Supercinema 14.30 «Nemogoča *8^ zen» (L’amore Impossibile), le Petit, Gabriele Ferzetti. Alabarda 14.30 «Angeli z re volv«f jem» (Angeli con la pistola)-Zadnje predstave. (Un Aurora 15.00 «General In P°w generale e mezzo). vet- Cristallo 15.00 «Zlato sedmerih nikov» (L’oro dei sette santli’nicO-Garibaldi 15.00 «Istanbul». Tecn lor Errai F'lyn. ..»&). Capito! 15.00 «Senilnost» Astra 15.00 «Razgibana noč» notte movimentata). a Vittorio veneto 14.30 NT. metu iških filmov za boljši «Neusmiljeno dan za dnem» no per giorno disperatamene >• Prepovedano mladini. eUsar- Ideale 14.00 «Robin Hood in * Ji» (Robin Hood e i Piratl',ia# I1 Marconi 14.30 «Gverilci otoCJ ^(£n. guerriglieri delTarcipelago)-nicolor. George Montgomery- stI) Abbazia 14.30 «Pet mornarjev z u deklet» (5 marimes per 1°° r y|a-ze). Technicolor. Tognazzi >,n nello. «ttldof' Odeon 14.30 «(Pošast iz " fa» (IH mostro di Duesseldor Prepovedano mladini Peter 'Ljic» Skedenj 16.00 «Ne jejte m»rj rf* (Non mangiate le margherite^ ^ trocolor. Doris Day, David Razna obvestila Uprava Slovenskega dijaške** j» ma vabi vse starše svojih r*“ zunanjih gojencev na „«■ RODITELJSKI SESTANEK-.,, J. ki bo v dijaškem domu v »ed* g. Julija ob 15. uri. Točno in ob*™ deležbo toplo priporočamo. Razstave Galerija del Rettori. Včeraj uri je bila odprta osebna fifr slikarja Fabia Fortija, Umetni j» stavlja 25 del v raznih tehnik z raznimi motivi. Prosvetno društvo v SkednJ® f(| redi dne 29. Junija 1962 e“00 VP1’ izlet v Ljubljano in na Otocitc' pi sovan.le In morebitne in formatJ u|, sedežu društva v Skedenjsk ^ r>' 124-1 vsak dan od 20.30 do zen od sobotah m nedeljah- |n* velikega zanimanja priporočam" teresentom takojšen vpis. (J]et * Vsi oni. ki so se vpisali ** J-SPDT na Krn in k izviru 801 ( F in 3. junija, kakor tudi oni. Kj ure želijo vpisati danes od 9 do 9-in od 15. do 20. ure v Ul. G naj se nujno javijo zaradi 0 in poravnave potnih stroškov- . Prosvetno društvo «Slavko jjavi-perie» obvešča vse, ki so se v »o li za izlet na Plitvička jezers- jju-odhod v soboto 2. junija ob u, tra] izpred cerkve pri Sv. Iva Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN PQflC[l0 t One 30. maja 1962 se je Trslu 8 otrok, umrlo je H 0 ^ UMRLI SO: 1 dan stari ^graS** Fantasia, 71-letna Maria J «jV»’’ por. Bullo, H9-let,na Beatrice M delil vd. Salzano, 85Jetni p3~ g9-l{" cenigo, 78-let-ni Antonio cia,n,B3rt,ie' na Elisabetta Hoglievina vd. fl* ri, 53-letni Ezio Mosetti, 86-let' l0ui« sina Ivi-cih vd. Nessi, 62-letn' g ri5" Gregori, 75-letni Abbondanz'0 slch in 62-letni Mario Zonta- «0*0. NOČNA SLUŽBA LEKA^ j; Oberi*",t INAM . Al Cedro, Trg ...... _ ... ... gai'1**' Picc.ola, Ul. Oriani 2; Alia Ul Giulia 1; Serravano. Tt» (“>»• na 1; G. Papo. Ul. Felluga Aìo'z). Mali oglasi «PLASTIKA» . Trst. Ul. V*1" št. 4 (blizu Trga Garibsild1' 5p0r» nudi: torbice raznovrstne ne. namizne prte (cerade). 3 n * za bosodo, b!»*ine, žimnice |tjj m jrje, vreče za perilo in °D joier*1 vse iz plastike in gume b° cenah. Obiščite nas! (p PH1 VAŠIH NAKUPIH obB^gof»* govlno «MAGLIABELLA» “*. Garibaldi 11 (Barriera), °eptl "*, kov od avtobusne postaje. t>°. kov oa avionusne posiaj"-. m, boste našli veliko izbiro Plete/o0M gavlc in perila za dame. «°" ^[jt»' otroke po uajnižjib cenah lel^n Postreženi boste v vašem Proti izrezku tega oglasa ** najmanj 500 lir vrednosti. gjfl PLASTIKA za pokrivanje ta’ j^t fj lir kv. m, preproge vseh sobe in hodnike, pode Iz *I:,0ve „ no,eja, cevi Iz plastike za v"eSe '' za Hšno uporabo, torbice, za pl* vse ostale predmete Iz g,irr'C ffš1, stike doilte pri ITALFLA8‘> Trg Ospedale št. 6. jf. HIŠNO POMOČNICO od *’ f ure iščem. Naslov na uprav U-1. S. Francesco 20. vesti iz koprskega okraja Cesco Baseggio po gostovanju: «Rad prihajam v Jugoslavijo...» biki Socialistične zveze z naprednimi italijanskimi političnimi gibanji , Na koprskem obalnem pasu se J )e zaključilo uspešno gostovanje J Pijanske gledališke skupine Ce-! !*■ Baseggio. Italijanski umetni-j p ki izvajajo izključno Goldom-j dela, so tokrat že drugič na j Jotsku v Jugoslaviji. V Izoli in ' Kopru so uprizorili pet pred-j J**» znanih Goldonijevih del «Krč-1 J'arìca Mirandolina» in «Dobro-1 "u^ni godrnjavec». Občinstvo je ! prstne izvajavce, zlasti pa u-I "'«tniškega vodjo in režiserja Ce-'c? Baseggia, nagradilo s topli-1 p ovacijami. V Izoli in Kopru 0 Priredili italijanskim gostom [puški, na katerih so se Predovniki obeh občin zahvalili u-l^ttnikom za res izredno doživet-Zahvalil se je Cesco Baseg-j™’ ki je naglasil, da rad pri-9ia v Jugoslavijo, zlasti v Ko-Per' kamor se je del njegove ,?<|^'ne preselil v osemnajstem •oletju. Zahvalil se je za vso ?°*ornost, ki jo je bila skupina ,*l*žna tako od domačih oblasti U od publike. .v prihodnjih dneh bo Baseg-S°V« skupina gostovala še v Ro-”nlu, Pulju in na Reki. *** ..v Kopru so se sestali pred-ipVniki okrajnih odborov Socia-Jtične zveze delovnega ljudstva 'j0Pra, Gorice in Pulja. Razgoreli so se o stikih Socialistični zveze z italijanskimi napredki političnimi gibanji. Ugoto-I * so, da se je to sodelovanje Po razvilo in da so dane vse s^nosti za nadaljnjo razširitev, j?} vzpostavljanju stikov in so-'lovanja je imela pomembno vlo-italijanska manjšina, ki živi Jugoslaviji. * * * vreme v zadnjih dneh je . kolilco paraliziralo turistični pro-I p ob koprski obali, ki je obe-• biti letos zelo živahen. Ven- (®.r je vsa stvar prehodnega zna-jj* in za začetek junija so na-,'v*jene nove skupine Skandinav- j.p medtem ko so vse hotelske U®Pa9itete za julij in avgust že ..kaj mesecev rezervirane. Do-ì *ur'Stični delavci se trudijo, |) bi gostom nudili čim več za-H v*' Piranska folklorna skupi-1,' le do sedaj nastopila že pet-Vj**i njeni nastopi pa so pred-j», ni za vso sezono vsakih de-,A dni. Tudi letos bodo na spo-H °u dirke z oslički, kot novost d? naj omenimo dirke v smuča-6‘u na vodi. Med glavno sezono v1'"Videvajo tudi številna gostoli,.1}^ domačih in tujih umetniji skupin. ittČ- na nov'N objektih na ko-'*i obali dobro napredujejo. Restavracija pri farmi bobrov v Rižani je že pod streho in v kratkem bodo začeli z notranjo opremo. Asfaltirali so tudi večidel ceste, ki veže glavno koprsko cesto s farmo bobrov. Zasilna re-stavracija pa je že zdaj odprta. Hitro napredujejo tudi dela pri-urejevanju avtocampov pri Luciji in Strunjanu. Računajo, da bodo lahko turisti taborili v teh avto-campih že konec junija. Nekoliko pa se je zavlekla gradnja kopališča v 2usterni, ki bo najbrž uporabno šele sredi sezone. # # * V Portorožu se je zaključilo tridnevno posvetovanje predstavnikov slovenskih termoelektrarn. Glavni smoter posvetovanja je bil, kako plasirati viške električne energije v mesecih, ko delajo hidrnrentrale s polno zmogljivostjo. Večina je podprla predlog, da bi čim več energije izvozili, hkrati pa bo treba misliti tudi na zgraditev akumulacijske hidrocen-trale. V nekaterih termoelektrarnah nameravajo preurediti naprave, tako da bi v nočnih urah manj proizvajali. a * # Italijanski kulturni krožek v I-zoli je priredil v počastitev sedemdesetletnice predsednika Tita akademijo, na kateri so nastopili recitatorji, dramska sekcije in so- lo pevci. Občinstvo je nagradilo izvajavce s toplimi priznanji. Prepir s pretepom v središču mesta V noči med torkom in sredo sta se zaradi malenkosti sprla 28-letni Emilio Štirn iz Ul. S. Davis in 20-letni Franc Colja s Prečnika. Beseda je dala besedo in sta se spoprijela ter pretepla pred barom Moncenisio v Ul. Carducci. Med prepirom sta tudi razbila šipo vrat omenjenega bara. Nekdo je poklical agente javne varnosti, ki so odpeljali Štirna v bolnišnico, ker je bil opraskan in pobil po glavi in levi roki, zaradi česar se bo moral zdraviti nekaj dni. Otroka je povozil na zebrastem prehodu V Ul. Battisti je včeraj popoldne 18-letni Franco Blasi s Kor-za Garibaldi št. 6 povozil z motorjem 11-letno Marino Sever z Ul. Crispi 32-, ki je tam prečkala cesto na dolokenem prostoru za pešce. Dekletce si je pri padcu verjetno zlomilo koleno desne noge. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in se bo morala zdraviti od 6 do 30 dni. ..............liiiimiiiiliiiliiiiim...................iimiiiinmiiiiimiiHnHMiminii.........umi DANES OB 7.30 ODHOD IZ TRSTA S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GOBICI Sporazum s Sovodnjami in Števerjanom o stroških za veterinarski konzorcij Po sestili letih zavlačevanja so priznali Sovodnjam in Števerjanu znižanje stroškov - Odkup zemljišča za ureditev cest v Štandrežu Lambretisti iz 10 držav na 2400 km dolgi rallye Skozi Jugoslavijo do Carigrada in nato z ladjo do Aten in Brindisija Kino škedenj OCCoCOvC predvaja danes 31. t.m. °b IS. url Metroscope film: petchu prisodil pa 138 točk. 146, Danes za italijanski po'**' Spal-Juventus Napoli-Man tov» 7 teurni kola turnirja za italijanski metni pokal 1962, ki bodo jut ' določili sledeča sodnika: /ob V Ferrari: Spal - Juventu 17. uri) Campanati, ,»!„*toV* V Neaplju- Napoli - mat (ob 18.30) Sbardella. MILAN, 30. Za tekmi,P®„ |wwaaiww|^yq ANDRIC |sv*****r*vv**v**- Travniška kronika nva S I»wvwbvwvvwvwu5 KONZULSKI ČASI wJv Selitev razgali človekovo življenje do najbolj skritih potankosti. Von Mitterer je sedaj lahko opazoval in primerjal svojo selitev (o kateri bi najraje ne bil mislil, ko bi to žena pustila) s selitvijo tega nenavadnega človeka. Kakor pri delu je tudi tukaj šlo vse ravno in gladko. Brez nereda v prtljagi, brez zmede pri služabništvu. Stvari so same našle svoj prostor, vse so bile koristne, preproste, jasno določene po številu in namenu. Služabniki so se sporazumeli z očmi, brez besed, vzklikov in vpitja. Nič ni bilo dvomljivo, na ničemer sence zlovolje, nedoločnosti ali nereda. Vedno in v vsem račun brez napake in ostanka. Ravno tak je bil podpolkovnik pri prevzemu inventarja in pri razgovorih o delu in osebju generalnega konzulata. Ko mu je von Mitterer govoril o Rotti kot glavnem sodelavcu, je nehote povesil oči in glas mu je postal neodločen. Zategoval je besede in rekel za prvega tolmača, da je malce... tako... trčen... da ni ravno preveč... izbrana cvetka, da pa je zelo koristen in vdan. Von Paulič je pa med pogovorom gledal ves čas malo v stran, nekako pošev. Velike oči so se mu zožile ter se mrzlo in zlobno zalesketale v kotičkih. Vse von Mittererjevo razlaganje je poslušal nemo in hladno, brez znamenja pritrjevanja ali godrnjanja. Očitno je prepustil sebi, da bo o tem kakor o inventarju, ki ga prevzema, odločal po svojih ugotovitvah in po svojem računu, ki mora biti brez napak in ostanka. Tak, kot sg je nenadoma pokazal v Travniku, je moral von Paulič vsekakor pritegniti pozornost vznemirjene Ane Marije in ji prebuditi večno živo in nikdar izpolnjeno občutje ljubezenskega navdušenja in megleno hrepenenje po soglasju duš. Kon- zulka ga je takoj krstila za «Antinousa v uniformi», kar je podpolkovnik sprejel brez besede in spremembe na obrazu, kot stvar, ki nima in ne more imeti nikakršne zveze z njim in s svetom okrog njega. Seznanila ga je s svojimi glasbenimi študijami. Podpolkovnik je bil popolnoma nemuzikalen, česar ni skrival in bi ne mogel, tudi ko bi bil hotel. Bil je pa brez tiste pretvarjajoče ljubeznivosti, ki z njo ljudje brez posluha navadno sodelujejo v pogovorih o glasbi, kakor bi s tem hoteli zabrisati neko svojo krivdo. Pomenki o bajeslovju in rimskih pesnikih so bili na bolj trdnih nogah, toda tu je odpovedala Ana Marija. Na vsak njen dvostih je čudni podpolkovnik odgovoril z vrsto stihov. Največkrat je lahko po spominu recitiral vso pesem, od katere je ona vedela samo kitico, zraven je pa popravil še napako, ki jo je Konzulka navadno naredila. Toda vse to je von Paulič govoril hladno, stvarno, brez vsakršne zveze s svojo osebo, z okoljem in živimi ljudmi sploh. In vsak njen lirični namig se je odbil od njega kot nerazumljiv zvok. Ana Marija je osupnila. Doslej so se vsa njena srečanja, in bilo jih je mnogo, končala z razočaranjem in begom. Toda v svojih «pobegih» je vedno dosegla, da je moški napravil prvi korak ali naprej ali nazaj, ali pa oba. še nikoli se ji ni pripetilo, da bi kdo ostal kar na mestu kakor ta brezdušni Antinous, pred katerim je zdaj zaman poskušala s svojo igro. To ji je bil nov in posebno krut način mučenja same sebe, kar je bilo takoj čutiti povsod v hiši. (Rotta je že prvi dan rekel v pisarni s tistim umazanim jezikom, s kakršnim ljudje malenkostnih kanclijskih duš govorijo o svojih višjih, da «gospa pleše za an-gažman».) Ko je von Mitterer uvajal novega konzula v delo, je Ana Marija vreščala po hiši, spreminjala možeVe odločbe, posedevala po polnih zabojih in jokala; ponoči je budila moža iz prvega spanja, da ga je mogla opljusniti z očitki in žaljivkami, ki si jih je bila izmislila, ko je spal. Ko je bilo pospravljanje končano, je postalo očitno, da ni nobena reč na svojem mestu, da nihče ne ve, kje je kaj spravljeno, ne kako je zavito. Ko bi morali oditi na pot, ni bilo konj, ki jih je konzulu obljubil travniški muteselim. Ana Marija je padala iz besnosti v potrtost. Rotta je tekal, vpil in grozil. Ko so tretji dan nazadnje le zbrali potrebne konje, se je pokazalo, da je precej zabojev prevelikih in jih je treba razložiti. Tudi to bi nekako uredili, ko ne bi Ana Marija ukazovala in pomagala. Tako pa se je pohištvo uničevalo in kvarilo še prej, preden je šlo na pot. Okrog konzulata je pa taborila pravcata karavana konj in tovornikov. Nazadnje je bilo vendar vse naloženo in odposlano. Naslednji dan je odšla tudi družina von Mitterer. S stisnjenimi usti in suhimi, zlobnimi očmi se je Ana Marija žaljivo hladno poslovila od podpolkovnika pred zapuščenim konzulatom, na dvorišču, polnem slame, polomljenih desk in konjskih fig. S hčerko se je odpeljala naprej. Za njima sta na konjih odjezdila von Mitterer in von Paulič. Od francoskega konzulata pa do prvega razpotja je spremil von Mittererja Daville z Davnom in kavazom. Tam sta se konzula poslovila, prej togo in narejeno, kakor pa hladno in neprisrčno; prav tako, kot sta se prvič pozdravila tisti jesenski dan pred več kot tremi leti in kakor sta živela in se shajala ves ta čas. Na razpotju je Daville še videl katoliške ženske in otroke, ki so z obeh strani stopale h ginjenemu konzulu, mu poljubljale roke ali nežno božale stremena, in pravcate množice, ki so čakale ob cesti, da pridejo na vrsto. S to podobo zadnjega konzulovega zmagoslavja v očeh se je Daville vrnil domov. Tudi sam je bil nekako ginjen, ne zaradi von Mittererjevega odhoda, temveč spričo misli o svoji usodi in spominov ki so ga prevzeli. Sam odhod tega človeka se mu je zazdel skoraj olajšanje. Ne zato, ker se je rešil nevarnega nasprotnika, kajti po vsem, kar je bilo slišati, je novi konzul močnejši in razumnejši kakor von Mitterer, temveč zato, ker mu je žoltolični polkovnik utrujenih oči in bridkostnega pogleda postal sčasoma poosebljenje njune skupne, nikomur priznane bede v tem divjem okolju. Naj za njim pride kar koli, Daville je bil le bolj vesel, da se je od tega težkega človeka poslovil, kakor da bi se moral z njim še sestajati in pozdravljati. Opoldne, na prvem počivališču ob Lašvi, se je von Paulič poslovil od svojega prednika. Ana Marija ga je kaznovala; ni mu dala priložnosti, da jo še enkrat pozdravi. Pustila je prazen voz, naj rine navkreber, sama je pa šla peš po zelenem 1 v. ceste. Ni se hotela ozreti v dolino, kjer sta se ob vodi ljala konzula. Solzna žalost, ki napade tudi bolj zdrave «en j ko zapuščalo kraj, kjer so preživele nekaj let življenja, P*j*j je bilo dobro ali slabo, je zdaj stisnila tudi Ano Marijo. «,» zadržani jok ji je davil grlo in krivil usta. Se huje kot 1 jo je trla misel na tega lepega podpolkovnika, ki ga ni ve* W>lJ| novala Antinous, temveč ledenik, ker je spoznala, da je o hladen kot marmorna soha lepega antičnega mladenič»- . & ga je prekrstila že ponoči in s tem ustregla svoji P9$r. , tr*-vsakogar imenuje s svojim posebnim imenom in v zvčzi s nutnim odnosom do njega. . ^ Togo in slovesno je stopala Ana Marija po gorski cesti, kor bi se vzpenjala na slovesno in tragično višino. Vzporedn-j z njo, po notranjem robu ceste je šla mo je-in preplaščena hči Agata. Nasprotno od prenapete matere gt0, kletce ni čutilo, da se veličastno dviga, temveč, da klavrno ^ pa v nižavo. Tudi njo so dušile zadržane solze, samo iz P. gr® drugih vzrokov. Bila je edina, ki je iskreno obžalovala, 0 .st-iz Travnika, kjer mora pustiti tihoto in svobodo vrta in n eb» voža pa oditi na veliki in neprijazni Dunaj, kjer ni mirn> 0i in razgledov, kjer iz hiš že pred vrati veje otožna zatohl°\Jnjtj katere jo zaboli srce. Na Dunaj, kjer ji bo mati (še v se je sramuje), vsak trenutek pred očmi. 0\i. Toda Ana Marija ni opazila, da ima hčerka oči PolneI,retf-Pozabila je celo njeno prisotnost in samo šepetala besne, F Rigane besede, divja na moža, ki se toliko obira in *Pr, obh1*! stemu ledeniku in nečloveku», namesto da bi mu mrz10. a^0 ji hrbet, kakor je storila ona. Med šepetanjem je čutila, k p