214. številka
Ljubljana, v sredo 17. septembra
XVII. leto. 1884
Ifhaja vsak dan m jeden mesec 1 gld.
vr«er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vb© leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., . 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom računa se
pošiljanja. .
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko već,  kolikor poitnina znaia.
po
Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravni it v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Z dnem 1. oktobra t. I. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta.
„SLOVENSKI NAROD"
velja /a Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
. Četrt leta.......3   „   30 „
n jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa  10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „   — „
„  Četrt leta........4-   „   — „
„ jeden mesec ........    I   „  40 „
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
Upravništvo ,,Slov. Naroda".
V LJubljani 17. septembra.
„Ruski Kurjer" prinesel je v 239. Štev. z dne 30. avgusta (po pravoslavnem koledarji) povodom priboda ruskega carja v Varšavo za Poljake jako simpatičen članek, kojega glavne misli tu v kratkem podamo svojim bralcem: Zgodilo se je, kar se je dolgo pričakovalo. Car je obiskal Varšavo, stolico starega poljskega kraljestva.
Ta stolica videla je v svojej sredi svojega „poljskega kralja", in v duhu mi vidimo, kako navdušeno je pozdravilo prebivalstvo onega, v čegar rokah je po božjej volji bodočnost in osoda poljskega naroda. Ko je stopil na Varšavska tla, podali so mu mestni zastopniki po staipm slovanskem običaji kruba in soli, in car jim je rekel: „Prosim, sporočite prebivalcem Varšavskim, da se jim zahvaljujem; vesel sem, da sem tukaj."
V teh besedah bilo je povedano vse, kar more pokazati v pravej luči odnošajo mej ruskim carstvom in poljskim narodom.
Ruskega carja je „veselilo" biti v Varšavi sredi Poljakov! Zakaj bi pa tudi ne bil vesel? Mari
Rusija nema buŠ v poljskem prebivalstvu dragocene sile, poštenih in zvestih podanikov ? Ko je pozabil poljski narod vse bede, ki so ga zadele, in se izročil v božjo voljo, začel je zopet živeti življenje kulturnega naroda, naroda, ki je sposoben, da do-Heže višjo stopinjo civilizacije. Skrbno obdeluje svojo zemljo, dovršuje m razviia obrtnijo in trgovino, uspešno dela na polji umetnosti in slovBtva. Poljski narod ni zakopal svojih talentov, kakor leni hlapec, temveč jih pridno rabi in razvija v svojo korist in korist vsega slovanstva.
Iz tega je razvidno, zakaj se je car izrazil, da je „vesel" v sredi Poljakov.
Je li mogoče, ne veseliti se mej narodom, tako udanim svojej cerkvi in duhovenstvu, mej narodom treznim, poštenim, delavnim, ki goreče ljubi svojo domovino, svojo zgodovino, svojo deželo, bvojo civilizacijo in svojo bodočnost!? Mej takim narodom se lahko diše. . . 1'oljska dežela ui gola pustinja, ampak vrt, obdelan s pridnostjo in umnostjo muogih pokolenij; to je trgovako-obrtna zelenica, ki ne konkurira samo z ostalimi ruskimi kraji, ampak tudi s sosednimi inozemskimi deželami.
Ne smemo pozabiti, da je Poljska predstraža proti germanizmu. V tem njenem položaji, v tej roli in tem značaji biva njena čarobna sila. Po geogra-fičnej legi caka poljski narod jako važna rola v borbi nemSkega sveta s slovanskim. Valovi germanizma, udarjajoči ob poljsko skalo, se že razbijajo in nič več si Nemci ne smejo dominijevati, da bodo pretvorili poljsko pleme v telo germanskega „Va-terlanda".
Zato se pa ruski narod in časopisje ne sme šopiriti proti Poljsskej, temveč posnemat' mora svojega vladarja in kazati Poljakom nasproti isto pra-vicoljubje * isto prijaznost in spoštovanje, kakor proti drugim narodnostim ruskega carstva.
Bratska naroda ruski in poljski morata pozabiti svoje zgodovinske razpore, ko se treba boriti proti skupnemu sovražniku. Preteklost se mora umakniti interesom sedanjosti in bodočnosti, to tembolj, ker ni več daleč trenutek, ko bode ruski narod a samo žrtvo vanj em v boji z vnaajim sovražnikom imel priliko, poplačati narodu poljskemu vse udarce, katere je v teku stoletij slednjemu prizadel.
Da bi pale vse pregrade mej poljskim iu ruskim narodom, da bi ničesar več ne motilo njijinega bratskega prijateljstva, zaupanja, mejdebojnega spo-
štovanja in trudapolnega dela na zgodovinskem po-prišči! To je tudi vladarska volja ruskega carja.
Deželni zbor kranjski.
(II. seja v 16. dan septembra 1884.) Po govoru Dežmana, včeraj priobčenem, poprime besedo deželni predsednik gosp. \V m kler, rekoč, da bi ne bil pričakoval,  da se  bode v tej zadevi iskal povod, tako srdito napadati vlado. Vladi Be je predbacivalo, da je posegala v volilno agitacijo strank in da je b svojimi sredstvi delovala na to,  da  je bil izvoljen  takozvani vladni kandidat g. Obresa. Ta očitanja so vsa neopravičena. Izmej volilcev samih postavil se je kandidat in da je volitev zmernega kandidata podpiral slovenski ofici-jozni list, je naravno.    A za vse, kar je v tem listu,  vlada  ne more odgovarjati, tudi ne  odobrava   vsekdar   načina, kakor se bojuje. (Dr. Vošnjak kliče: Čujte! Čujte!) Za vse to je odgovoren urednik,  ki je prevzel odgovorno uredništvo.   Vender pa,  pravi deželni predsednik g. "VVinkler, doslej v ofieijoznem slovenskem listu ni zapazil ničesar,  kar  bi bilo dostojnosti vlade protivno.   Ako se je vojeval oficijozni list z vnetostjo, treba je pomisliti, da se je od nasprotne straui tudi ognjevito pisalo. Vlada ni mogla želeti, da bi zmagal nasprotni kandidat, o katerem zua, da se ni kazal prijatelja vladnej politiki, katera dela na spravo strank in narodnostij.   Zato je vladi bilo ljubke, da je bil voljen zmerni kandidat g. Obresa, kateri če tudi ni odločen pristaš vlade, jej vender ni sovražnik in za tega delj je oficijozni slovenski list zastopal istega kandidaturo. Gospodu Dežmanu menda tudi izvolitev nasprotnega kandidata ne bi bila po godu,  saj se še spominja,  da je čestokrat z njim bojeval se v zbornici in da njegov nasprotnik ir  bil posebno iz-berčcn v boji niti v argumentih niti v besedah. Zato pa je vlado veselilo, da je prodrl zmeren kandidat. Nadalje pravi, da vidi v deželi le dve glavni stranki, nemško (ta je se ve da prva!  Op. por.)  in slovensko, samo ti dve imati pravico do obstanka in nalog obema tudi tu v deželnem zboru je: pomirljivo skupaj živeti in delovati v blagor dežele. Zatorej vlada poslanca,   ki v tem smislu deluje, zmi-rom z veseljem pozdravlja.   Kar se  je govorilo o vladnih agentih, ki so uplivali na volitve, m njemu o tem nič znanega.  On (deželni predsednik) ni nobenega odposlal, nobenega poznal in tudi proti no-
LISTEK.
Kitaj in njegove naprave.
Časniki in javno mnenje.
(Dalje.)
Tako in nič drugače mi razumemo narodno zaBtopstvo. Urejeno je jako prosto in nema nikakih težav, pri nas ni onih neugodnostij, ki so združene vedno s parlamentarizmom. Naša država ni nič dru-zega, kakor zveza rodbin. Njeni glavar, car, pazi in varuje pravice vseh podložnih z oblastjo, ki je posvečena po večstoletnej zgodovini. Ako bode država potrebovala premen osnovnih naprav države v imenu naroda, zgodile se bodo brez najmanjših nemirov, ker jih bode vzbudila samo želja ohrauiti mir države. Pa do podobnega prevrata je še daleč. Inozemski časnikarji v naših primorskih mestih se vedno trudijo pri nas napraviti ustajo s širjenjem zapadnoevropskih idej, pa najbrž so se že preverili, da je to nemogoče.
Zato, da bi prepričali nas, da naše naprave ne ugajajo več, neso zadosti časniki in debeli mesečniki, ampak on s treba s skušnjo prepričati o istinitosti nam ponujamh blagrov. Ne moremo se odločiti za nobene novotarije, predno ne presodimo njih posledic. Zapadna civilizacija hoče pridreti k nam, popluviti nas s silo. Nekdaj so barbarske čete tako poplavljale dežele, pa ne z namenom, širiti dobrote, temveč le razdirati cvetoče države. Civili zo-vaui narodi delajo ravno tiko, samo s tem izgovorom, da hočejo povzdigniti srečo na zemlji. Na-silstvo je skrajna točka napredka. V Kitaji, kakor povsod, kjer žive človeška bitja in z borbo za obstanek hočejo doseči srečo, za pravi, blagodejen napredek velja ta, kateri čuva mir in ovira uboštvo. Vojna in uboštvo sta dve šibi za Človeštvo. Isti dan, ko se Kitajci preverijo, da nova načela, s katerimi se ponaša zapadna civilizacija, rešijo svet teh dveh nadlog, takoj se bodo vrgli jim v naročje. Kdor nas pozna, tega ne bode dvomil.
Poglejmo, kako z nami delajo Evropci?
Kaka blaga privažajo v noše m - joarodue luke?
Pred vsem ognjestrelsko orožje. Mi smo se Dadejali dobiti od njih mirnih orodij, a oni nam prodajajo vse mogoče vojne priprave. Namesto blaginj civilizacije, usiljujejo nam miiiterizem.
In potem se pritožujejo, da njim ne zaupamo!
Jaz povem odkritosrčno, četudi bi to morda ne ugajalo mojim protivnikom. Mi iz vsega srca sovražimo vojno in vse, kar bi utegnilo rušiti mir, in vzbujati vojni duh. Čemu je nam treba vojne, katera vzbuja strah vsakej materi? Ali bomo kake blagosti dobili, ako oborožimo vseh 400 milijonov naših podložnikov? Kje je tu napredek? Odvračati narodna bogastva od njih naravnega naznačenja, samo zato, da bi napravili vojsko doma; uvajati razne zlorabe, je po mojem mnenji nravstveni propad. Mi nikdar ne bodemo smatrali militerizma za element civilizacije; nasproti ga mi smatramo za povrat k barbarstvu.
V Kitaji se, kakor sem že omenil, vsaka nova teorija podvrže strogej kritiki. Kritika se ne tiče samo dostojinstev kake sisteme, temveč tudi koristij, ka«.ere bode prinašali.. Vzemimo železnice. Nam neso
benetnu izrtkel želje, kdo da Daj bode voljen, a pričakoval je, da bode voljen spravi v deželi prijazen mož. Kur se pa tiče slovenskega oficiioznega lista, na to bode pa že g. Šuklje odgovoril.
G. Šuklje ni pričakoval, da se dode kaj de-batovalo v tej zadevi. Vse je nepotrebna provokacija, pravnega povoda ni nobenega. \se je le nekako posnemanje taktike g. Dežmana pristašev v deželnem zboru štajerskem,kjer se je sicer verificiralo, a mnogo govorilo, da se je jedna zasolila se-danjej vladi. G. Dežmana jezi, da nema njegova stranka večine v deželnem zboru in da sedi sedanji deželni predsednik na tem mestu. Komično pa je, gledati g. Dežmtua kot zagovornika volilne slobode, kattrega stranka je 1. 1877 gazila na nečuven način volilno svobodo in katera je /.vršila famozne volitve v trgovinsko zbornico kranjsko. Naj se pogleda v zapisnike deželnega zbora in potem se bode videlo, katera vlad« je volilno svobodo teptala prejšnja ali Bedanjna. Šuklje zagovarja potem svoje stališče kot urednik in navaja razliko mej uradnim in oficijoznim listom. Slednjemu da je marsikaj svobodno, kar prvemu ni. Svoj program razvil je že lani v 6. dan oktobra v deželnem zboru rekoč, da mora neplodni narodnostni prepir in boj prenehati ter da se mora prestopiti na realno stališče. Čim prej se to zgodi, tem bolje. Takrat, pravi Šuklje, so mu Nemci ploskali. Od g. Dežmana pa se ne bode učil doslednosti, kajti Dežmanova mati ni znala niti besedice nemški i. t. d. konečne še pravi, da naj Dežmanu ne bode skrb za slogo v taboru slovenskem in da se gladijator, ki stopi v politično areno, ne more bojevati v glace-rokovicah.
Naposled oglasd se je še dr. Štrbeuec ter zanikava! vsakeršno vladno agitac jo. Omenil je tudi volilnih shodov v Postojini češ, da je obema nagajalo neugodno vreme, kajti pri prvem shodu je dež lil, pri drugem je pa solnce sijalo.
Volitev k Obreze se je potem potrdila. Za njo glasovali so vsi narodni, nasproti pa vsi nemški poslanci.
Občni zbor slovenskega učiteljskega društva.
(Konec.)
Blagajnik g. Tomšič poroča o denarnem stanji društvu, katero je štelo 1. 1. 109 pravih in 24 podpornih udov, vseh vkujie 133. Prirastlo njih je v zadnji čas še 8, tedaj je vseh vkupe 141. Dva vrla uda sta v pretečenem letu umrla, namreč Anton Stubec, učitelj ua Štajerskem, Član društva od prvega početka in profesor Skaberue. Učiteljic je .'ilo pri društvu le sedem (pač znamenje, da pri teh novodobnih go^picah v izobilji nadvladuje nemški duh ! Op. por.). Dohodkov (mej temi se je stržilo za Ž ume r-Iiazingerjeve stenske table 30 gld.) 225 gld. 42 kr., stroškov pa 129 gld. 36 kr., preostanek 96 gld. 6 kr. Od stroškov spada največ za najemnine sobe, (prev/ete od „Krainishen Lehrer-vereiu") 'n za hišno opravo.
Predsednik g. Praprot ni k opomni, da ker imajo Ljubljanski učitelji največ koristi od društvene sobe, bodo isti nabrali v kratkem mej seboj posebne doneske za najemnino. Pregledovalcem računov izvolijo »8 gg. Potočnik, Kovšča in Levičnik.
Na vrsto pridejo posamični nasveti. Učitelj g. Kant oglasil je kot posebne predloge sklepe Postojinske učiteljske  konference.   Ker se i dva
predloga g. vodje Krške meščanske šole z istimi vjemata, sklene se, da se obravnavajo skupno. Prvi predlog obeh predlagateljev gre na to, naj bi se petletnice učitelj-m ljudskih šol računile po 10 , od pli.ee, katero uživajo in naj bi se dovolila uči teljem na jednorazredn cah funkcijska doklada. G. vodja Lnpajne pravi v utemeljenje svojih predlogov, da ljudski učitelji zopet trkajo na duri hI. deželnega zbora kranjskega, a to le iz potrebe. Sosedni učitelji so vsi boljše plačani, poBebno štajerski, tudi koroški, in celo primorski učitelji so v nekaterih zadevah na boljšem, nego kranjski.
500 do 600 gld. plače ima le malokateri in tudi po takozvani Vestenekovi noveli se ni obrnilo dosti na bolje, zatorej je pač umestno, da se učitelji obrnejo do deželnega zbora s prošnjo: da učitelji, ki so najslabše plačan', dobivajo od sedanje plače 10°/o petletnice. Isto tako je opravičena prošnja, naj bi dobivali učitelji na jednorazrednicah funkcijsko doklado, kajti opravila imajo s pisarijami in drugimi opravili ravno toliko, Če ne več, kakor vodje na večrazreduih šolah, ki imajo funkcijsko doklado. Na Koroškem imajo učitelji na jednorazrednicah 30 g!d. funkcijske doklade. Ko bi se dalo na Kranjskem učiteljem na jednorazrednicah, katerih je kakih 100, po 25 gld. na leto bi to pač deželnega zakluda mnogo n" obtežilo.
G. Šuklje pravi, da smatra prošnje učiteijev v tej zadevi za opravičene in da se bode za iste potegoval. A za letos je pač malo upanja, da bi prodrle, ker je mnogo nasprotovanja in ovir, čemur je uzrok v prvi vrsti slabo denarno stanje kranjske dežele. Učitelji na jednorazrednicah imajo muogo težav, že ker poučujejo otroke razne starosti, tem večja je njih zasluga za povzdigo ljudskega izobra-ženja. Naglasa tudi, da treba novih šolskih postav za Kranjsko, katere je on izdelovati počel, in katere bode do prihodnjega zasedanja izdelal. Potem se bode i muterijaltio stanje ljudskih učiteljev /boljšalo. Dotle pa naj učitelji potrpe.
G. Lapajne opazi, da v očigled izjavi gosp. Šukleja ne more umakniti svojih predlogov, na kar g. Šuklje opomni, da to ni bil namen njegovih razmotravanj.
Gospod Bahovec pa misli, da bi se z ozirom ua besede g. Šukljeja, ker letos ni nič upanja, brezuspešna prošnja opustila. Pri glasovanji vzprejmeta se oba nasveta jednoglasno.
G. Lapajne predlaga, naj bi se izrekla nauč-nemu ministerstvu zahvala za izdaue dobre ia lepe slovenske knjige za ljudske šole s prošnjo, naj bi naročilo ministerstvo šolskim oblastim posel no na Spodnjem Štajerskem in Koroškem, da te knjige tudi v šole uvedo, kajti na Štajerskim se okrajni šolski nadzorniki branijo slovenskih knjig in priporočajo le raji nemške knjige, če tudi so iste izdali privatni podjetniki. In vendar je slovensko drugo in tretje berilo tako izvrstno, isto tako dr. Močnik-ova računica, katera bode neizmerno koristila za uzgojo slovenske šolske mladine.
Gospod Žumer opomni, da naj se prosi pri ministerstvu za uk in bogočastje, da naroči uvedenje teh knjig v ljudske šole okrajnim šolskim oblast-nijam, kajti okrajni šolski nadzorniki nemajo s tem nič posla. S to spremembo vsprejme se g. vodje Lapajne-ta predlog. Na dalje vsprejme se predlog g. Ranta, naj bi se učiteljem šteli i prvi dve leti v pokojnino in naj bi se vsem učiteljem predplača
postavno določila. Zaradi stvarn h potrebščin za ljudske šole predlaga g. Kant prošnjo na deželni zbor, naj bi se zato po davkih nabrani doneski dali šolskim vodstvom v roke, kar se vsprejme. Isto tako se vsprejme predlog, naj se obrne društvo do na-učnega ministerstva s prošnjo, da bi ukazalo, naj bi na deželi v ljudskih šolah šolske počitnice trajale tudi dva meseca, kakor v mestih. Tudi ta predlog se vsprejme občni zbor pa »otem z „Živiou-in „Slava"-klici na cesarja po predsedniku g. Pra-protniku zaključi.
V odbor so bili izvoljeni gg: Andrej Pra-protnfk, predsednik; I. Piedika, podpredsednik; I. Tomšič, blagajuik; F. Govekar, taiuik; za odbornike: Anžlovar, Drezovuik, Lapajne, Stegnar in Žumer.
Pri obedu v Čitalnici, katerega se je udeležilo jako mnogo učiteljev, vrstile so se navdušene napit.-niče s krasnim petjem.
Politični razgled.
Notranje <leželc
V Ljubljani 17. septembra.
V štajerskem deželnem zboru je včeraj naznanil poslanec Jerman interpelacijo ua cesarskega namestnika zaradi odpisa zemlpškega davka za vinograde, po trtnej uši poškodovaue. Deželni odbor je pa predložil predlogo o ziiunji lokalne železnice v Rogatec ter priporočal, da se vsprejme projekt gospodov Klemensievvisza in Demutha in prevzame za 400.000 gld. akcij.
Češka poslanca Kvičala in Čelakovsk^ bo dogovarjata h klubom čeških veleposestuikov, da bi se Kvičaliu zakon v bolj zmernej obliki predložil deželnemu zboru. Rkger tudi posreduie, da bi se sklenil v tej zadevi kompromis mej Čehi in klubom veleposestnikov. Veleposestniki ugovarjajo namreč Kvičide zakonu v prvotnoj ob.iki, največ za tega delj, ker ugaja vladi, nekaj pa kar je narodna ideja fle premalo prešiuila kroge čeških veleposestnikov. Tam je namreč mnogo konservativnih plemeuitašev, ki so na videz narodni, v srci pa jim še vedno ugaja bolj nemški duh, ravno tako kakor pri nas na Kranjskem. Eduard Gregr in mnogo drugih poslancev je pa za to, da bi se ta zakon v prvotnej obliki predložil deželnemu zboru. Pa kaj bi to pomagalo, če se poslanci veleposestva zanj ne pridobo? Ostnl bi v manjšini. — Nemški odborniki so se udeležili seje Pražke trgovske zbornice, ki je bila v ponedeljek. Viktor pL Riede je zahteval, da se potrdi v zapisniku, da se Nemci neso udeležili konstituiranja zbornice. Predsednik je ustregel tej želji. Ker je Sobotka opomnil, da Nemci ne bodo mogli narediti nobene opazke, ker so vsi prisotni nevešči češkega jezika, prečital se je zapisnik tudi nemški. Sploh se povsod ozira predsedstvo in zbornična večina tudi na pravice Nemcev.
V gali&licm deželnem zboru je poslance Hausner sprožil vprašanje o decentralizaciji železnic. Pritoževal se je, da se je vlada pri sestavljanji železniškega statuta jako malo ozirala na poljske želje. Decentralizacija, rekel je, ni škodljiva za varstvo države, to bb vidi na Pruskem, kjer je tudi decentralizacija upeljana. Vprašanje decentralizacije je vprašanje kruha za Galicijo, kajti sedaj je tako daleč prišlo, da se celo za paznike pri železnici nastavljajo Nemci. Koncem je nasvetoval, da se voli posebna komisija /a pretresovanje novega statuta državnih železnic. Njegov predlog je bil vsprejet.
Liberalni časopisi strašijo xgf oni je-avst-rljskc konservativce, da bodo liberalci ostavili deželno zbornico, ko bi večina začela odločno delovati proti liberalnim uačelom. To je pa le strašilo, da bi večino odvrnili od odločnega m uspešnega de* lovanja in čez šest let pri novih volitvah mogli kazati na neuspehe konservativne večine. Kako se liberalci boje nastopiti pasiviteto, vidimo v držav-
kočljivejša naročila s tikim taktom, da se mora pohvaliti njih civilizacija.
Za temi omenim učenjakov, ki se hočejo priučiti našemu jejiku in zajemati iz naših knjig koristne stvari o starih časih. Taki ljudje za nas neso tujci, ampak prijatelji; z njimi bomo radi delili svoje misli, in le s temi istinitim: sinovi človeštva hočemo pogovarjati se o napredku in civilizaciji. Mi smo preverjeni, da nemajo nič občega z raznimi sleparji, ki prihajajo na naše bregove.
Jaz sem zadosti povedal in nadejam se, da sem napravil nekoliko utiša na one, ki nas imenujejo barbare. Mi smo nezaupni, to je pa tudi vse. Ali mari v naših časih ni moč najti boljše sisteme, kakor je protektorat, da bi ustanovili zveze z oddaljenimi deželami? Ali se ni bolje tako sporazumeti, da se na obeh straneh nekoliko odjenja? Civilizacija bode od tega imela samo dobiček. Zdaj pa vsak strel topa uapravlja le škodo civilizaciji. Ljudje ljubijo strel in hrup, pa pozabljajo, da lavo-rike cveto le na razvalinah.
(Dalje prih.)
dopale, četudi so izvrstua naprava za vožnjo. Pa naj bodo še tako dobre, ali se pa morejo smatrati za kori.-tne. Zdaj že ne. Ne ujemajo se z našimi običaji. Ko bi jih uveli, premenile bi se vso naše navade. Mi pa visoko cenimo naše rodbinske tradicije in visoko spoštujemo naše prednike in njih gomile. Parovoz uniči vse take tradicije na svojem potu. On nema ne srca, ne uma. Vede se kakor vihur.
Naš narod se še ni odločil, da bi se vozil z ognjenim konjem; ali mu to moremo zameriti, saj še ikmIu vno ni hotela francoska akademija odobriti Fultonovega predloga o porabi para ua ladijah. Kitajci ravno tako zaslužijo opravičenje, kakor učenjaki akademije. Jaz pridem do zaklučka, daje bolje prepuščati faktom dokazovati istinitost, kakor jo pa usiljevati, teptajoč z nogami stoletne tradicije in nrave.
Kitajci ničesar lahkomiselno ne vsprejmo. Vselej so hočejo dobro prepričati o dobrem in slabem vsake uuvotarijV. Pripovedujejo, da so se Francozi branili jesLi krompir, ko se jo jim us'ljeval.
Narod ga še pokusiti ni hotel. Podobne stvari se vselej dogajajo, kadar se rabi nasilstvo. Z nami delajo skoraj ravno tako.
Vprašajte kakega Kitajca, kaj je Anglež ? Odgovoril vam bode, da je trgovec z opijem. O Francozu vam bode rekel, da je misijonar. Glejte, po i kakih lastnostih on pred vsem pozna tujce. Razum-| ljivo je, da nikdar ne bode pozabil teh milih ino-zemcev, ki kvarijo njegovo zdravje, da napolnijo svoj žep, in se norčujejo iz njegovih idej. Jaz konsta-tujem samo fakta. Kako more biti kedaj trgovina z opijem in verska propaganda faktor napredka !
Tujci, ki prihajajo v Kitaj, imajo samo jeden smoter — špekulacijo,  in kar je najčudneje — ti špekulanti še prezirajo nas, ker jim ne zaupamo. Vsak človek, ki ni naše narodnosti, imenuje se j pri nas z občnim imenom tujec.   Mi slabo razloču-I jemo narodnosti;  pa jaz trdim,  da dobro ločimo ; dobre od zlib. Mi vemo, da ao tudi tujci, ki spoštu-J jejo našo narodnost in se ne posmehujejo mišim na-• redbara.  Pred  vsem jaz omenim diplomatov, ki so i be prikupili nam s svojo uljudnostjo in opravili naj
nem zboru in češkem deželnem zboru. Koliko časa že cstavl;ajo ta dva zbora, pa jih še sedaj neBO ostavili Slab uspeh pasivne poliuke Čeho/ je ostra-šii vse stranke pred pasivno politiko. Nemški liberalci pa ne marajo za njo, ker dobro vedo, da ne-majo dosti velikih večiu za seboj in bi se te večine kmalu izprem?nile v manjšine, ko bi se volitve večkrat ponavljale ia njih sedeže bi raseli konservativni posl inci. Ko so Čehi ostavili deželni in državni zbor, ostali so sedeži pralni ; ko bi pa isto storili liberalci, bi se sedeži kmalu popolnih s konservativci.
27. t. m. bode prva seja ofjerskefja državnega zbora, v katerej se bode oficijalno naznanilo, da k im 11 20. opoludne s prestolnim govorom otvori državni zbor. Potem se bode zbornica konstituirala in volila delegacijo, ki bode zborovala v oktobru. Po zasedanji delegacij začne se v državnem zboru budgetna debata in takoj za njo debata o reformi gospodske zbornice.
ViiaiUe tlržave.
Cenilne komisije srbske začele so svoje delo v Belgradu in tudi v več okrajih po deželi.
Turška vlada se je obrnila s posebno noto na velevhsti in je naprosila, da odpošljejo svoje odposlance za urejenje lastninskih pravic onih maho-medancev, ki imajo posestva v Srbiji. Turška in srbska vhida se že dolgo o tem pogajati, pa se nisti mogli nikakor sporazumeti. Sedaj bodo velevlasti odločile.
Pred včeraj se je sešla liolamlska zbornica. To zasedanie bode zato važno, ker se bodo mu predložile nekatere spremembe ustave, ki se tičejo nasledstva.
Angleška vlada je skleuila na prošnjo generala Wi»lseley.i pomnožiti angleško vojsko v Egiptu za 3000 mož.
Poročila raznih listov, da se v Parizu snide oktobra meseca nova egiptovska konferenca se ne potrjujejo. Na to se sedaj v diplomatičnih krogih niti mislilo ni. Pridno se bode kaj dalje Bklepalo, treba je počakuti uspeha misije angleškega nadkomisarja Northbrooka in sudanske ekspedicije. Pozneje se bode egiptovsko vprašanje pač reševalo po evropskih oblasteh, ker so vs*j teh mislij, da je Evropa kompetentna definitivno sklepati o egiptovskih zadevah Kako se bode to vršilo, se li skliče zopet konferenca, ali se bode pa samo dopisovalo mej velevlastmi, to še ni določeno.
Dopisi.
Mz Zagreba 16. septembra. [Izviren dopis.] Danes pričele so se volitve v hrvatski sabor; do druge uie popoludne je znanih 10 volitev, in sicer je voljen: v Varaždinskih toplicah Član stranke prava župnik Šimek proti magjaronu kanoniku Vučetiču in neodvisnjaku kanoniku dr. Račkemu, v Koprivnici dr. David Starčević proti vladnemu kandidatu dr. Štefanu Spevcu, katera dva kotara sta do zdaj bila zastopana po vladinej stranki.
V Knževcih izvoljen je prejšnji zastopnik od neodvisne stranke dr. Fr. Marković.
Vladini kandidatje izvoljeni so: dr. Marko Lon-Čarić v Slatini, urednik „Narodnih Novin" Miloš Zec (Srb) v Pakracu, Svetozar Kušević (Srb) v Vukovaru, Gjuro Dedović v Novskej, Čiro Milekič (Srb) v Mitrovici, odv. Nikola Crukvich v Gjurgjevci, baron Jovan Živković (Srb) v Zemunu.
Glavna bitka bode jutri. V Zagrebu sta se zjedinili obe opoziciji, pa si stojita nasproti v I. kotaru odv. Nikola Krestič in umirovljeni vel. župan Drag. Pogledić, v II. kotaru odv. dr. Lavoslav Šram in dr. David Starčević, v III. kotaru kanonik Fr. Gašparić in dr. Anton Starčević. V III. kotaru, katerega je do zdaj zastopal bivši ban grof Lad. Pe-jačevič, ima dr. Anton Starčević mnogo nade, da bode izpodrinil vladinoga kanonika Gašparića. Čudno je razmerje v I. izbornem kotaru. Pod Rauchom je bil Pogledić predstojnik vladnega odela za bogoštovje in nastavo, tedaj magjaron, u Krestić je bil narodnjak, zdaj je Krestić vladni kandidat, torej magjaron, a Pogledić je neodvisen narodnjak, in tako je prišlo, da tisti činovniki, ki pred nekolikimi leti neso smeli glasovati za Krestiča, zdaj morajo glasovati zanj.
Dr. Dereučin, bivši predstojnik pravosodja, kandidira v Djakovem kot kandidat neodvisne stranke. Mej tem, ko ga tamo spremljata dva žandarja po vseh njegovih potih kot opozicijonalnega kandidata, je ban grof Khuen Hedervarv reproduciral tisto naredbo, katero je koncipiral dr. Derenčin pred tremi leti ter jo je ban grof Pejačević razposlal bil sod-stvenim uradnikom prigodom poslednjih volitev leta 1881.
To vse je moči razumeti, Če se pomisli, d;i boj mej strankami na Hrvatskem je boj državno pravni, a ne boj zu narodnost, kakor ga bfjemo Slovenci.
Če smatramo Slovenci neodvisno stranko na Hrvatskem za najboljšo svojo prijateljico, ne smemo misliti, da so nam sovražniki vladini pristaši ali pa članovi stranke prava. — naposled ker so ipak vsi — Hrvatje, in to je glavna stvar.
Iz Vipave  14- sept. [Izv. dop.] (Konec.) Iz Ljubljane. — V jutro hudo deževalo, na lepo vreme ni bilo misliti, zato se je „Sokol" v Ljubljano vrnil, pošilja Vam deputac jo in v duhu vsem prisrčen pozdrav ! ValentinčiČ.
Iz Rudo 1 love ga. —Dvajsetletnico praznujoče srčno pozdravljata in jim kličeta: Slava!
Dr. Pozni k, dr. Ferjančifi. Iz Idrije. — Zbranim  Sokolašem  in vsem udeležencem dvajsetletnice Čitalnice gromoviti i na zdar! Bregar, Rejec, Skraba.
Iz Ljubljane. — Ker je celo noč deževalo, ni odšlo naše društvo k Vašej alavnosti in Vam tem potom kliče srčni: Na zdravje!
Odbor „Sokola". Iz Ljubljane. — Zelo obžalujemo, da se zaradi neugodnega vremena ne mortmo udeležiti z zastavo. Čestitamo Vam tem potom k denašnji Blav-nosti. Dvajset let £e hrabro stoji Vaša Čitalnica, naj ta zvezda miglja še mnogo let na narodnem ob-nebji, naj širi omiko in narodnost po krasni Vipavski dolini, naj krepko napreduje. Zakličemo: živeli vsi udje njeni, živeli vsi pri slavnosti navzočni! Na zdravje! Ljubljanski „Sokol".
Iz Gorice. — Pozdrav zbrauim rojakom. Vipavska Čitalnica živela mnogo let!
„Gori š ko podporno društvo". Iz Trsta.  — Vsem udeležencem današnje slavnost presrčeu : Na zdar !
Drašil, tajnik „Sokol&". Iz Postoj ine. — Da je Vipavec  na duhu razvit, to je tvoja zasluga.   Slava Tebi in Tvojim čestilcem!
Dr. Rudolf Globočnik, dr. Vladimir Globočnik, Ivan Lavrenčič, kaplan. Iz Slovenjgradca. — Živela Vipavska Čitalnica, naj še mnogo let vrlo napreduje 1
Jože Barle, pravoslovec. Iz Gorice. — Živela Vipavska Čitalnica itd.
Profesorja Ber. .. in Ceb. . Iz Slovenjgradca. — Slava Vipavski Čitalnici itd. Jože Barle, senior.
Dospelo je še muogo, mnogo pozdravov, za katere se tukaj vsem presrčno odbor in celo društvo zahvaljuje.
Po splošnem obedu je strel topičev naznanil, da je delavsko društvo iz Ajdovščine dospelo. Hitro se vsa zbrana društva s Tržaškim Sokolom, z zastavami naproti podajo, in Ajdovsko delavsko društvo, broječe nad 50 udov, in z društveno zastavo, presrčno pozdravijo, na kar je g. Makovec krepko odzdravil. Živio-klieev ni bilo ne kouca ne kraja, VBa društva in spremljavci vrnejo se potem v čitalnične prostore. Tukaj se je razveseljevalo, mnogi pa so se udeležili jc vne tombole kmetijske družbe.
Že ob 7. uri zvečer ja bila čitalnična dvorana občinstva prenapolnjena tako, da mnogo ljudij ni dobilo več ustopa.
Čitalnični tajnik g. Zamik pozdravi navzočae, in na to zapojo čitalnični in došli pevci v koru pod izvrstnim vodstvom g Marcine iz Gorice. Petje je bilo tako ubrano, pravilno in popolno, da ga tudi izve« denci neso mogli prehvaliti. Občudovali smo posebno g. Ditriha tenor in sploh čiBte glase vseh pevcev.
Mej petjem se je predstavljala igra „Euo uro doktor". Kar se tiče te predstave, moramo reči, da so sodelovale samo vajene izvrstne moči, odlikovali so se gospodi čini K o bal ovi in Deklevovi, kakor tudi gg. Silvester, Tonioli, Ko s ta u-jevec iu vsi drugi na posebno zadovoljnost občin-Btva, in le jeden glas se je čul, da bi jih v kratkem zopet na odru videl;.
Po igri oglasil se je zopet izvrstui pevski zbor, ki je moral vsled neprestanega ploska vse točke ponavljati.
Na to nastopi g. Rohrmann, pristav na Slapski šoli in razloži pomen današnje svečanosti, 8e spominja ustanoviteljev Čitalnice, njeuih čestil-cev in sploh zgodovine tega društva. Njegov jedrnati govor je zbrano občinstvo z največjo pozornostjo poslušalo, in občno mnenje je bilo, da je bil govor posebno umesten in izborno sestavljeu.
Po govoru zapoje zbor, po petji pa nastopi g. Silvester, ter predstavlja kot šaljiv prizor, piskro-vezca, prepevajo primerne peoui. Ta uloga se mu je jako dobro posrečila.
Ko se pevski zbor še je 1> nkrat oglasi, je bila veselica končana in pričel se je ples, ki je do belega dne trajal.
Vsem društvom in gostom Čitalnice, kakor tudi vsem tistim, ki so se Čitalnice tele^rafičnim ali pismenim potom v ta dan spomiujali, izreče odbor presčno zabvalo in srčen „Na zdar!"
Domače stvari.
— (Iz Ptuja) se nam piše v 16. dan t. m.: Kljubu vsem že izdanim miuisterskim naredbam se mnogo slovenskih ulog rešuje de vedno nemški, a ne samo v našem mestu, tudi pri sodišči v OrmoŽi je tako. Treba bode zopet potrkati na višjem mestu.
— (Iz Trsta) poroča prijatelj našemu listu o imenovanji visokočastitega g. Mihaela Debeljaka kanonikom pri stolnici Sv. Justa. Novoimenovanec je rodom Tržičan z Gorenjskega, zvest sin svojemu narodu, ki ueprestano podpira razvitek Slovenstva. Premnogo zaslug Bi je pridobil pri šolstvu in dušneni pastirstvu zadnja leta tudi kot poverjenik Družbe Sv. Mohorja. Res uzoran duhovnik in dosleden mož, ki dela brez hrupa in Častihlepnosti za vero in narod! Bog daj 69 letnemu starčku mnogo let uživati bodočo mirnejše življenje. Mi Slovenci Tržaški mu posebno častitamo!
— (Na gimnazijo Ljubljansko) prišlo je letos več dijakov s Štajerskega. To je dobro znamenje. Le tako naprej.
— (V Ljubljansko realko) upisanih je 247 učencev. V razredu I. a jih je 40, v L b 56. V 5. razredu jih je samo 10, v 7. razredu pa samo 6, mej temi 5 Slovencev.
— (Gospod Šuklje  in kranjski učitelji.)  Piše nam naroden učitelj: „Zelo je razširjeno mnenje, da mi narodni učitelji na Kranjskem simpatizujemo z gosp. Šukljejem, oziroma z njegovim političnim evangelijem. Tudi dokazovati sem že čul to mnenje.   Dokazovanje to pa si je vzelo za načelno misel trditev, da učitelji le preradi svojo politično  prepričanje damo omajati in  izpodbiti od kruhoborstva svojega.  Ker je g. Šuklje Član c. kr. šolskega  sveta, ker  je bil lani pred volitvijo proglašen kot kaudidat iz učiteljskega stanu in je tore sedaj Lominelen zastopnik tega  stanu  v deželnem zboru, ker je vrhu tega mož sam zelo polnousten za učiteljsko blagiujo in ker ga konečno hudobni svet Že sedaj hoče videti na Pirkerjevem mestu: zato je vse  dobro,  kar  ima kranjski učitelj pričakovati v tej dolini solz, zavisno od dobre volje g. Šukljeja, in naše učiteljsko kruhoborstvo mora gledati, da vsemogočnemu ne  pride  noben oblaček na učeno čelo in da imamo veliko zaslug pridobljenih, predno potrkamo na vrata njegova!   Tako se tu pa tam miBli in sklepa, ne pomislivši, da se uam tako velika krivica godi.   Kukavic je v vsakem stauu, a dejanja kukavic ne smejo se podtikati celi skupini. Vsako politično vreme izkazi nekoliko značajev, za naš slučaj pa vrhu tega pride še pičla  služba, ki učitelj*, nagiba,  hoditi za Šukljejem in pob'rati — obetano mano.   Prav znatiželjan sem torej  bil, v koliki meri je opravičena hitra Bodba o šukljevanji mej mojimi kolegi,   koliko izmej njih čuti potrebo, goreti za novega voditelja narodnih Kranjcev. Tej moji znati želj nosti pomagal je ustreči sam g. Šuklje. Prošlega  tedna  zborovalo  je   „Slovei s <o učiteljsko društvo", ki je staro zavetišče narodno mislečih  učiteljev.   V zbor se  prikaže gospod Šuklje. Vrata so  se odprla,  v  dvorano  stopi zagovornik vladnih načel, deželnozborski   zastopnik učiteljev, mož, ki se ceni imeti in še dobiti pratiko za dobro in slabo vreme učiteljev kranjskih, mož, ki ne vem kdo vse je na Dunaji zadovoljen z njegovimi javnimi nastopi, sploh prva osoba za g. baronom Win-klerjem v deželi:  kdo učiteljev ne bi planil po konci?   Kdo bi b preprijazno  reverencijo ne hitel takemu možu nasproti? Še prejšnja leta, ko gospod Šuklje ni bil Še to, kar je postal posihmal, pozdravljali smo ga zbraui učitelji  burno, kadar je došel mej nas.   Tem več uzrokov bi imelo biti letos za naše simpatije? D&, če bi bile naše simpatije kruho-borske!   Toda politika, premenjena politika g. Šukljeja napravila uam je v kratkem času mrzla srca zanj,  simpatije do njega so nam zginile, ker izgubili smo vero v njegovo narodno politiko!   O tem sem se v svoje veliko veselje uveril jaz, a uveriti se je mogel tudi sam gosp Šuklje, videč zadnji četrtek, da je sed<\j tujec v „Slovenskem učiteljskem društvu". Kakor je zahtevala gOBtoljubuost, le tako je bil vsprejet, o prejšnjih simpatijah ne se ničesar pokazalo v teh krogih.   Niti obeti njegovi, kra/.e:.i
▼ posebnem govoru, da se hoče pot-zati z« koristi kranjskega uciteljstva, neso bili dovoli laskavi, da bi koga izmej nas zapeljali k izrazu zadovoljnosti. Mrzlo, ledeoo-mrzlo smo vzprejeli in poslušali gosp. Šukljeja! Politika biez idejala, reprezentant koščene take politike tudi ne zasluži druzega. Jaz pa sem si zadovoljen mislil, da članovi „Slovenskega učiteljskega druStva" bili so /mirom pravi narodnjaki in da so pravi narodnjaki tudi dandanes. In po tem dnevu bodem fte nadalje trdil, da se kranjskemu učiteljstvu krivica godi, ako se toliko o šukljevaiiji v njem govori."
— (Načelstvo slovenski posojilnic) prosi vse posojilnice, da naj pošljejo računski pregled za dobo od 1. januarja do 30. septembra 1884. do 25. t. m., da 8e objavi v „Zadrugi"; ko bi pa to ne bilo mogoče, pa vsaj do 1. oktobra t. 1., da se objavi pri občnem zboru due 5. oktobra t. 1. v Ljubljani. Za občui zbor se bodo razposlala posebna povabila.
— (K hrvatskim volitvam.) Tudi v Zagrebu je veliko taci h liudij, ki bo zamere bo,e* in z raznimi izgovori ostavljajo mesto, da jim ne bode treba na volišče pokazat avojo politično barvo. Ta mora v vinograd, drugi obiskat obolelega prijatelja, tretji dobil je neugodno poročilo, da razsaja neka kuga mej njegovo živino, s kratka, kdor more, beži in v ponedeljek nabralo se je toliko tacih begunov, da so morali sestaviti poseben vlak, ki je odpeljal neodločne in strahopetne volilce. — Dr. Davd Starčević ni 15 dni v svojej postelji spal, ker je mej tem časom prepotoval vso Hrvatsko in korte-ševal za volitev.
— (Iz Zagreba) se nam piše o včerajšnjih volitvah : Nadalje bo izvoljeni: od vladine stranke: Nik. Milic v Glini, grof Teodor Pejačević v Našicah, Lav. Ittlitiger in Gjoko Krestić v Oseku, Vaso Kri-Btović (Srb) v Rumi, baron Zmajić v Virji, Josip vitez Rukavina v Otočcu. V Perovici član stranke prava dr. Bakarčić. V Samoboru bo ožji izbor mej vladinim Jurčičem in članom stranke prava odv. dr. Hinkovićem. Mir se ni nikjer kalil.
— (K III. obrtniškemu shodu na Dunaj i.) Kakor smo že poročali, dovolilo seje „Mor-genpostiu, kot pravi in jedini zastopnici obrtnikov, da se udeleži zborovanja, o drugih časnikih pa je Buschenhagen rekel, „da vsa poročila po svoje zavijajo". Obrtniki, ki nekoliko temeljiteje mislijo, so sicer že takrat vedeli, da tudi „Morgeripost" ni boljša od druzib, ker je večkrat jednako pobijala obrtniške nazore, kakor drugi židovski časniki, a sedaj je tudi Buscbeuhagen prvi dobil povod spoznati, da tudi „Morgeripost", pri kateri, kakor poroča „Bohemia", tudi sami židi pišejo, jednako zavija, kakor „Neue freie Presee". V včerajšnji številki „Morgenposte" objavlja Buschenhagen na podlagi §. 19. tisk. zakona, da njeno poročilo o ovaciji ni resnično, kajti 1. Buschenhagen ni govoril v imenu odbora in 2. „Morgenposte" ni priporočal, — ker o tem niti govoril ni in je torej dotična trditev „Morgenposte" popolnem izmišljena. Kakor kaže, moral bode pri IV. obrtniškem shodu Buschenhagen tudi „Morgeu-post" izključiti.
— (C. kr. kmetijska družba kranjska) bode 27. t. m. v Kranji na dražbi prodala 6 pinc-gavskih bikov.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj bil je pred porotniki 21 letni Franc Jugovec iz Go-dešič zaradi hudodelstva teške telesne poškodbe. 1. dan junija t. 1. bilo je kacih 2G fantov iz Reteč, Godešič in Goreojevasi v Lovričkovi krčmi. 20 jih je pozno v uoči odšlo, ostali pa so se stepli in pri tem pretepu je zatoženec Janeza Aliča, ki ga je bil nekdaj pretepel, s kamenom po glavi udaril, da mu je vid oslabel in da z levim očesom prav malo vidi. Porotuiki so vprašanje glede teške poškodbo potrdili, zanikali pa, da bi bil vid za vselej oslabel in Franca Jugovca obsodili na osem mesecev teške ječe, poostrene s postom.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Zagreb 17. septembra. Izvoljeni: Krestić, Sram, Gasparič. Do zdaj 26 vladnih, 6 neodvisnih 12 starčevičevcev, 2 divjaka.
Skierniewice 17. septembra. K včerajšnjemu lovu vozila se je carica z avstrijskim cesarjem, car Aleksander pa s cesarjem Viljemom. Avstrijski cesar bil je v luskej generalskoj uniformi, Viljem, car, veliki knezi, v lovske j opravi. Pri povratku z lova vozil se je
Viljem poleg carice, cesar avstrijski in car sta se vkupe vozila. Mej tem pripeljal se je iz južne Rusije veliki knez Mihael Nikolajevič, ki je v avstrijskej uniformi najprej obiskal cesarja Frana Josipa, potem pa v pruskej uniformi nemškega cesarja. Ko so vladarji bili na lovu, imeli so Bismarck, Kalnokv in Giers posvetovanje, ki je trajalo dve uri. Pri fotografu prišli so potem zopet vkupe in ogledavali fotografije posamičnih prizorov tega sestanka. Ob 6 V8 uri vsprejel je nemški cesar Kalnoky-ja. Ob 7. uri bil je družinski obed v graščini, ob jednem pa maršalski obed v spe-cijalnem kolodvoru. Ob 9. uri zvečer predstava v gledališči, pozneje čaj. Kalnokv dobil je veliki križ reda sv. Andreja, Giersa in Lobanova odlikoval je cesar avstrijski z velikim križcem Štefanovega reda. Vrhu tega dobilo je spremstvo vseh treh vladarjev odlikovanja.
Napolj 17. septembra. Včeraj jih je 463 zbolelo, 258 umrlo.
TiUei: dne 16. septembra. Pri NloHU > Baron Hilfert z Dunaja. — pl. Toppo is Trsta. — Bergant iz Rudolfovega. — Fischbach, Cha-loupka z Dunaja. Pri jMmIicI : Dr. Franki z Dunaja. — Covachovich iz Trsta. — Burgstaller iz Reke. — Friedl, Doperis, Oblak, Kr.nuli, Kuschke z Dunaja.							
Meteorologično poročilo.							
	Dan	< 'uh opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-lu ■ ni v mm.
	16. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Srednja	743- 62 m. + 12 6" C 743 98 n. 4-91*8*0 744- 78mm. -f-150"C temperatura -f- 16 8°,		brezv. si. vzh. brezv. za 2-9	megla jas. obl. ' nad i	000 mm. ormalom.
Tržne cene v LJubljani
dne 17. septembra t. i.
Pšenica, hektoliter . . . Rez, „ ...
Ječmen „ . .
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, , ...
Koruza, „ .   . .
Leča n ...
Grah „ .   . .
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . MaBlo, kilogram. .
Must, p Špeli frišen „      . .
n povojen. „ . . Surovo maslo, r
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koitrunovo    „ „
PiSče .......
Golob........
BODO, 100 kilogramov . . Slama,   , „ . ,
Drva     trda, 4 k v. metre .
,    mehka, „   „ ■
gld.|	kr.
t;	50
5	20
4	89
2	93
4	87
4	87
5	20
8	—
8	•—
8	50
2	67
—	96
—	82
—	70
—	74
_	85
_	»*/■
—	8
—	64
—	64
—	66
—	32
—	40
—	17
1	60
1	51
7	60
4	I hO
80		80	kr.
81		85	
104	_	80	
95		85	
M49	■	—	i
298	•	80	
191	■	70	•
	•	68	■ •
	n	78	■
f>9	n	65	
124		25	
170		75	
104	■	80	•
122		80	
92	0	75	
88	9>	85	*
105	4	—	
115		—	
120		75	-
108		60	n
105	■	50	n
176	r?	50	n
18		75	•
104	n	75	
211	9	—	
dne 17. septembra ti.
(Izvirno taiegrarjčno porodil*..
1'apirua ren n . . .....
srebrna renta .... .....
Zlata ron     ...       .       . . .
5° u marčna reuta.........
Akcije narodne banke . »<">
Kreditne akcije......
London   . ..... . .
Srebro , ...........
Napoi. . ..........
C. kr. cekim . ...... . .
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke iz I. 1854   9fid gld. Državne srećke iz 1. 1864.         1O0 gld. 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/,......
dni
n f» » ....
n     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 1O0 gld. Zemlj. obč. avstr. 4«/*"/o zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Tranunway-drust. velj. 170 gld. a. v.
^EPupujcm in plačujem po najvišji ceni krompir, fižol, •™ vsuke vrste zelišča, kakor orehovo perjo in lu-ščlno, norloe, čeimlnovo zrnje, oeiminovo lubje od korenin in od palic itd., Jezice, auh želod, lir ali
bukvico. (568—3)
Josip Leveč,
trgovec na Sv. Petra predmestji pri mesarskem mosta. Nov, majhen, eleganten, prav lahek
I_i su n. dL sl\jl e n?
proda s«e (590—i)
po ceni v Ttg-ri&lcili iilion.li liid. ište>v- ®.
Potovalnega zastopnika
za jako ugodnih pogojev vsprejme (591—1)
i zastop baole „SLA7IJE" v Ljubljani.
Fin med v satovjih se dobiva pri (557—5)
Oroslavu Dolencu
v 1 ,|nl>lj mi, v Ciloclnli&Kili nlienh.
MejnaroJna linija.
Iz Trsta, v Novi-Jork naravnost-
Veliki prvorazredni parni ki to linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah i.i z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik ,,0-erman.ia",      4900 ton, 6. oktobra.
„East ^.xi^lla*% 3200  „   okolu 25. „
Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 golti.
Potniki naj se obrnejo na (552—11)
J"- TEBKTJIIjE,
generalnega pasaznegu agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Cornunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na l.uiiliuno d' Ani. Poglajen, generalnega agenta v Trstu.
•-3 O —
03
"-S
a
OOOOOOOOI 555153
eno 1767.
Svetinja za nupredek Dunaj 1873.
S e s a I k e
»00C000900
O
Svetinja za zasluge Dunaj 1873.
Onajboljše konstrukcijo za  različne namene: za pivnrne, tovnrne, rudnike, Vodnjake in vodovode; potem
o    sesalke in priprave za rabo v kleti; o pristne angleške cevi iz litega železa; konopljine in gumasto vodovodno cevi; kovinsko blago
vsake vrste, prehodne, odtočne, privatne, glavne, vijačne in zračne zuklop-nice (ventile), vsakovrstna priprava za združenje in podaljšanje vodnih eevij, kopalne priprave, parni kotli, varnostne priprave, priprave zu nm/.o Q i. t. d. i. t. d. i
pritiskalne in samokipeče pipe
r in (813—3)
kovinski in medni liv po talnpih
P|     priporoča po imini/jih eenab z nasotorlloni izvrstne Izdelave
O        ALBERT gAMASSA.
O c, kr. dvorni zvonar, tovarnar in izdelovalec gasilnega orodja
8v Izubijani.
O
8
Častna diploma Gradec 18SU.
Podrobnoj! črnilnik un zalite* nuje /iisiiMij in frank«*.
Častna aiploma Trst IS 82.
izdatelj in odgovora; urednik: Iva u Železnikar.
>OOOOOOQO<~svetinj za odLiko?j£j£-IOOOOOOOC3
Lastnina m tiak „Naroune Tiskarne".
HQ