rornima ptoCoVNi w gvmnii
Ur 0.40
SteT. 231.
V T/jublja/ni, v torek,, 7. oktobra 1941-XIX
Leto VI
likljtiia pooEhUeiki n ohlajevanje ftalijanskega ia tujega bronu (Jnione PabMicitt Italiana S. A-, Milano.
Uredništvo In «prav*: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | | Redazione, Amminištrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. |
Concessionaria esclnriva pev la pobBlicitt di proveoleosa ftaHans ed eatera: Uniona Pubblititft Italiana &A* Milano,
Ducejev obisk v rojstnem mestu
Navdušene manifestacije prebivalstva iz Romagne med obiskom ustanov in organizacij v Forliju
Forli, 7. okt. s. Mesto Forli je včeraj bilo deležno kratkega Ducejeva obiska. Predsednik vlade se je pripeljal v Forli z motornim vlakom ob
10.45.	Na postaji so ga čakali tajnik stranke, prefekt iz Forlija ter pokrajinske vojaške in fašistov-ske oblasti. Duce je hitro stopil ii vlaka v faši-stovski uniformi ter nato pregledal častni oddelek fašistovske mladine in pehote. Pred postajo se je za trenutek ustavil in užival nad domačim mu pogledom na rojstno mesto Forli, nad katerim se dviga beli steber spomenika padlim vojakom. Velika cesta, ki drži v mesto s postaje, je bila na gosto natlačena z množicami. Na eni strani neste so stale strankarske organizacije, na drugi pa mladinska društva.
Množica je takoj sprejela predsednika vlade z živim vzklikanjem, ki se je nadaljevalo in stopnjevalo ter dajalo označbo vsemu dnevu, polnemu
duhovnega in političnega pomena. Duee se je v odprtem avtomobilu peljal po cesti 28. oktobra do letalskega zavoda, kjer ga je sprejela še večja pozdravljajoča množica.
Z majhnega odra je Duce prisostvoval naglemu in vojaškemu obredu odprtja novega zavoda, ki je posvečen spominu stotnika pilota Bruna Mussolinija, padlega za domovino. Duceja je tam pozdravil tajnik stranke, nato je bila blagoslovitev in spominsko vpisovanje. Nato je bil zapovedan slovesen vojaški pozdrav za Bruna Mussolinija ter drugih šest padlih letalcev iz Romagne, odlikovanih z zlato kolajno. Med odgovorom množice so ropotali bobni in regljale strojnice.
Pri slovesnostih je bilo navzoče tudi zastopstvo hrvaške ustaške mladine, s katerim se je Duce nekaj minut prisrčno pogovarjal, nato pa je natančno pregledal novo stavbo, ki je po prostor-
Uspešno letalsko delovanje na Sredozemlju in v Afriki
Spopadi prednjih oddelkov pri Sollumu — Potopitev angleška
petrolejske ladje
Uradno vojno poročilo št. 491 pravi:
Včeraj popoldne je nekaj angleških letal preletelo mesto Katanijo, kjer so letala vrgla nekaj eksplozivnih in zažigalnih bomb _ manjšega kalibra, štirje prebivalci so bili ranjeni jn bilo je nekaj škode. En angleški bombnik in eno angleško lovsko letalo sta bili sestreljeni od našega protiletalskega topništva, oziroma letalstva.
V	Cirenajk! so angleška letala spet z bombami napadla Bengihazi in Barce, kjer so povzročila škodo na stanovanjskih poslopjih, med civilnim prebivalstvom pa je bilo 7 oseb ranjenih. Letala so tudi z ognjem iz strojnic brez posledic obsipala nekaj kolonialnih vasi v Gebeln. Naše protiletalsko topništvo je sestrelilo dve angleški letali, ki sta treščili na tla. Drugo letalo jebilood naših lovskih letal sestreljeno v Tripolitaniji.
Na bojišču pr? Sollumu delovanje prednjih, italijanskih in nemških oddelkov. Mnogo ujetnikov je bilo zajetih in orožja zaseženega. V letalskih dvobojih so nemški letalci sestrelili dve letali vrste »Hurricane«. Oddelki bombni-kov Kr. letalstva in nemška bojna letala so znova napadla pomole v pristanišču Tobruka in Marsa Matruna in so bombe zadele v polno tovorne ladje, barake in skladišča gradiva.
Uspešno so bila bombardirana tudi razna prednja angleška letališča.
V	Vzhodni Afriki so angleška letala metala bombe na trg domačinov v Goodarju in so bombe ubile devet podložnikov, 18 pa jih je bilo ranjenih.
Na Sredozemskem morju je naša vojna edinica sestrelila angleško letalo, naš bombnik pa je zadel sovražno petrolejsko ladjo 1200 ton.
Tanger, 7. okt. s. Po uspešnem napadu italijanskih torpednih letal dne 27. septembra se je morala zelo poškodovan angleška bojna ladja »Nelsone zateči v luko n« popravilo. Iz Gibraltarja se je zvedfelo, da bo morala ladja ostati dva meseca tam. Popravila v Gibraltarju bodo samo za silo. nato pa se bo morala ladja podati v neko ameriško luko. Bojna ladja »(Nelson« in druge vojne ediniee v Gibraltarju so izkrcale veliko število mrtvih in ranjenih. Kakor pripovedujejo angleški mornarji, se je »Nelson« z drugimi ladjami rešila samo zaradi noči. Če bi Italijani imeli časa, da bi poslali še druga torpedna letala, prav_ gotovo ne bi ladje prispele v Gibraltar, je izjavil častnik, ki je
§risostvoval tej bitki. Dodal je, da so Angleži ili začudeni nad velikim številom italijanskih torpednih letal, ki so bila zaposlena v tej akciji, in nad italijanskimi lovskimi letali, ki morejo na tako dolge proge uspešno delovati.
Začetek velike nemške ofenzive na srednjem delu ruskega bojišča
Sovjetski razbremenilni napadi pri Leningradu zadržani
Berlin, 7. okt. s. Med velikimi operacijami, ki so zdaj v polnem razvoju na vzhodnem bojišču, je nemško letalstvo hrabro pomagalo k novim uspehom nemškega orožja. Na vseh oddelkih bojišča je izvedlo nizke polete ter zadalo Sovjetom hude izgube v ljudeh in v materialu. Zelo siloviti so bili napadi na cestno in železniško omrežje, pri čemer so bile razbite
Sroge ter uničenih 55 ipolnih vojaških vlakov, ►rugih 23 pa je bilo zelo poškodovanih.
Hitlerjev glavni stan, 7. okt. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Včeraj so napadi na vzhodu prinesli nove uspehe. Zahodno od Petrograda je bil popol-
noma razbit sovjetski poskus izkrcanja, ki so ga podpirali topovi iz Kronstadta in topovi z bojnih ladij. Ta poskus so v celoti preprečili nemški oddelki. Istočasno so se razbili močni napadi, s katerimi je sovražnik hotel razbiti obkoljevalni obroč. Sovražnik je imel hude krvave izgube. Oddelki, ki so pristali, so bili razpršeni ali pa zajeti. Več popolnoma natovorjenih čolnov je bilo potopljenih, uničenih pa 22 tankov, med temi sedem nadvse težkih.
Bojna letala so v noči na 6. oktober uspešno bombardirala pristanišča ob Azovskem morju in važno prometno križišče zahodno od Moskve ter vojaške naprave v Petrogradu.
Edinost bolgarskega naroda ob zgodovinskih odločitvah
Važni govori bolgarskih ministrov — Razstava o kršitvah bolgarske
nevtralnosti po Sovjetih
Soliia, 7. oktobra, s. Zanimanje bolgarske jav-n06ti in bolgarskega tiska se gibl]6 okoli pomembnih govorov, ki so jih te dni imeli v Sofiji ter na podeželju bolgarski vojni, notranji ter mmister za javna dela in pa predsednika zbornice. Ti govori so izrazili eiKKlušno občutje bolgarskega naroda v sedanji zgodovinski uri. Poročajo, da bo vojni minister general Daskalov imel v sredo drugi važen govor, katerega vsi napeto pričakujejo.
Bolgarske radijske postaje so na zapoved vlade ob včeraj skrajšale svoje oddaje in bodo zdaj nehale z oddajanjem vsak večer že ob 20.15.
Včeraj so na sofijskem policijskem ravnateljstvu odprli razstavo orožja in vojnih potrebščin, e katerim so oskrbljeni sovjetski padalci in agenti, da bi v Bolgariji izvajali razne zločinske naklepe. Razstava daje učinkovite dokaze o kršitvah bolgarske nevtralnosti, proti kateri se je zadnje čase pogosto pregrešila Rusija z metanjem padalcev in drugih saboterjev, ki imajo nalogo, da napadajo varnost in neodvisnost bolgarske države.
Gradivo na omenjeni razstavi tvorijo v glavnem različna razstreliva namenjena uničevanju javnih naprav, poleg razstreliv so razstavljene ročne bombe, ročne strojnice, avtomatični samokresi, 6trelivo ter nekaj steklenih cevk s klicami legar-ja. Te klice naj bi služile za zastrupljevanje pitne vode. Vse to je bilo namenjeno bolgarskemu ljudstvu, do katerega gojijo Sovjeti, po zatrdilih moskovskega radia, čustva bratskega prijateljstva.
Velik del razstave tvori znatno število padal za metanje ljudi in vseh vrst vojnih potrebščin: obleke za padalce, plašči, čevlji in klobuki za civiliste, gumijasti čolni, številni radijski oddajniki in sprejemniki, baterije, električni generatorji, tobak, konzerve, piškoti, sladkor ter kruh, črn kakor oglje. Na kruhu je napis: »To je kruh, ki ga jedo v boljševiškem raju.« Na vseh teh predmetih je sovjetska znamka z dnevom, mesecem in letom izdelave.
Pri nočnih manevrih se je japonska podmornica >6« zaletela v neko vojno ladjo. Podmornica se je potopila v bližini Kiušija in je bil rešen le del posadke.
Pridelek bombaža v Siciliji se stalno veča. Vsa
zadnja leta se na Siciliji stalno povečava ploskev, posajena z bombažem. L. 1935. je bilo na Siciliji komaj 3000 hektarjev zemlje zasajene z bombažem, toda tri leta kasneje se je število dvignilo že na 45.000, dokler ni lansko leto doseglo že nad 100.000 hektarjev. Tudi letos se je površina visoko dvignila, vendar pa točne številke še niso bile objavljene. Na vsak hektar so lani pridelali po 179 kilogramov bombaža. V načrtu pa je, da bi se gojitev bombaža na Siciliji še povečala, ker je tam podnebje za to kulturo ugodno. V nekaj letih bi radi z bombažem posajeno površino dvignili na 300.000 hektarjev.
nosti, modernosti in bogastvu oprave vredna nove cesarske Italije. Pri osrednjem vhodu se je Duce za trenutek ustavil pred bronastim poprsjem svojega sina.
Na dvorišču zavoda je bil mimohod tristo gojencev. Duce je pri tej priliki izročil najmlajšemu gojencev praporček. Trenutek, ko je praporček šel iz Mussolinijevih rok v gojenčeve roke in ko sta se srečala pogleda poglavarja fašizma ter najmlajšega bodočega italijanskega pilota, je bil trenutek fašistovskega ponosa.
Kratka prireditev se je končala s prepevanjem revolucijskih himen. Med toplim pozdravljanjem prebivalstva si je Duce šel ogledat obnovitvena dela v samostanu S. Mercuriale, kjer ga je sprejel mestni škof. Clan akademije Giovannoni, pa je Duceju razlagal umetnostna in starinoslovska načela, po katerih se ravna obnovitev. Duce si je z živim zadovoljstvom ogledal umetniški samostan, ljudstvo na trgu pa ga je neprenehoma pozdravljalo.
Nato je šel v tehnični zavod »Alessandro Mussolini«, kjer ga je sprejel ravnatelj z učitelji. Pred zavodom so bile razporejene moške in ženske organizacije iz pokrajine. Navdušenje je bilo močnejše od redarstvene službe in prišlo je do enega izmed tistih običajnih prizorov ljudskega navdušenja, ki se pokaže vedno, kadar je Duce v neposrednem stiku z množico, ki ga ljubi. Na stotine rok se je iztezalo proti Mussoliniju, ki je z nasmehom prijazno odgovarjal. Preprosta ubog^ vdova po vojaku, padlem v vojni, se je približala Duceju in ga prosila za čast, da mu sme poljubiti roko. Duce pa jo je prisrčno objel, kakor se objemajo vojaki, ki prihajajo iz bitke. Tople solze so orale obraz uboge žene v žalni obleki.
Duce je nato natančno pregledal šolo, učilnice in delavnice. V livnici si je ogledal oblikovanje žarečega železa.
Pri izhodu iz zavoda so bili razporejeni Številni vojaki in ranjenci iz Albanije, s katerimi se je Duce razgovarjal ter po bratovsko objemal najhuje ranjene, zanimajoč se za usodo slehernika. Ob 13 se je med nenehnimi pozdravi množice vrnil na postajo in odpotoval. Včerajšnji stiki med Ducejem in prebivalstvom v Forliju pomenijo toplo srečanje italijanske množice z njenim voditeljem. Z romagnolskim ponosom je Forli še enkrat dokazal, da tvorita italijansko ljudstvo in njegov voditelj eno voljo, eno vero in eno moč v miru kakor v vojni;
Finski odgovor na angleško spomenico
Helsinki, 7. okt. s. Odgovor finske vlade na spomenico angleške vlade glede finske zunanje politike je bil včeraj izročen švedskemu poslaniku v Helsinkiju, da ga sporoči v London. Hkrati je finska vlada odgovorila tudi na drugo angleško spomenico, ki jo je izročil v imenu Anglije norveški poslanik v Helsinkiju.
Nemški spor s srednjeameriškimi republikami
Berlin, 7. okt. s. Nemška vlada je bila prisiljena vzeti dovoljenje za poslovanje vsem rednim ter izrednim konzulom ameriške republike Costarice v Nemčiji. Povabila je vlado te države, da naj do 15. oktobra zapre vse svoje konzulate.
Nova omejitev porabe obleke v Nemčiji
Berlin, 7. okt. s. Nemški tisk naznanja, da bodo prihodnje dni v Nemčiji začeli deliti nove oblačilne nakaznice, tretje od kar je bila poraba obleke omejena. Izkaznica bo veljala od srede letošnjega oktobra do konca meseca decembra prihodnjega leta, torej za 14 mesecev in pol. Zaradi težkoč pri preskrbi blaga in zaradi tega, da bi bile popolnoma oblečene čete, ki se bore v neugodnih vremenskih okoliščinah, n. pr. v Afriki in na severu, so nemške oblasti odločile, naj oddelek za preskrbo civilnega prebivalstva z obleko pretrpi potrebne žrtve. Zaradi tega so število točk na oblačilni nakaznici zmajšali od 150 na 120 pik. 20 teh točk do nadaljnjega ne bo mogoče izkoristiti z ozirom na dejstvo, da so poprejšnje oblačilne nakaznice veljale samo za 12 mesecev. Iz tega je razvidno, da je delež obleke in obutve določen za nemško civilno prebivalstvo, s tem odlokom zmanjšan A 50%. »Dienst aus Deutschland« piše v zvezi s tem, da nemške oblasti teda dejstva nič ne prikrivajo, temveč, da si celo prizadevajo poudariti ga, zakaj z ureditvijo omejene porabe, je tudi za v bodoče ustvarjeno poroštvo, da bo vsak državljan lahko kupil vse tisto, do česar ima pravico po svoji oblačilni izkaznici. Ne bo torej prišlo do pomanjkanja blaga, ki ga je dovoljeno kupovati na točke.
Uničenje Nemčije in Japonske kakor ga zahteva in napoveduje ameriški mornariški minister Knox, bi zahtevalo vojno na dveh bojiščih in bi za Združene države pomenilo napako, ki bi rodila resne posledice, piše »Newyork Daily News«, ko razpravlja o zadnjem hujskaškem govoru omenjenega ministra.
Angleška vojna mornarica je zadnje dni potopila dva francoska parnika. Večji med njima »Theophile Gautier« je imel 8100 ton. Dva mornarja sta bila mrtva, 18 pa jih pogrešajo.
Sovjetsko letalstvo že 32 dni ni napadlo nemških krajev, poroča nemški poročevalski urad, ki pravi, da je izostanek napadov posledica dejstva, da je bilo dozdaj uničenih že 14.500 sovjetskih letal.
Nemško vrhovno poveljstvo je povabilo zastopstvo portugalske vojske, naj obišče razne predele vzhodnega bojišča.
Brzojavna čestitka ministra Riccija Vis. Komisarju
Ljubljana, 7. oktobra. Minister za korporacije, Eksc. Renato Ricci je poslal Visokemu Komisarju Eksc. Emiliu Gra-zioliju naslednjo brzojavko:
Ponovno Ti izražam svoje veliko veselje nad doseženimi uresničitvami in nad uspehom, ki se kaže v prireditvi ljubljanskega velesejma, velesejma, ki predstavlja velik in razveseljiv dokaz gospodarskih možnosti te pokrajine.
Vis. Komisar vrnil obisk vseučiiiškemu rektorju
Ljubljana, 7. obtobra. Včeraj dopoldne se je Visoki Komisar Eksc. Grazioli podail na sedež ljubljanskega vseučilišča, da vrne obisk novemu rektorju.
Pred vhodom vseučitiškega poslopja sta Visokega gosta pričakovala rektor prof. dr. Milko Kos in vseučiliški tajnik. Rektor je naslovil na Visokega Komisarja izraze najgloblje zahvale v svojem imenu ter v imenu vseučidiškega profesorskega zbora in akademske mladine.
Eksc. Grazioli se je potem podal na 6edež lektorata, kjer so mu predstavili dekane vseh fakultet, s katerimi 6e je Visoki Komisar nekaij časa razgovarjal.
Vesti 7. oktobra
Albanska vlada je imela važno sejo, na kateri se je bavila z ureditvijo poljedelstva in preskrbe s posebnim ozirom na priključene pokrajine, ki so pripadale bivši Jugoslaviji.
Hrvaška in srbska vlada sta podpisali sporazum za prevoz raznega blaga iz Hrvaške v Srbijo.
Petnajst bolgarskih časnikarjev, urednikov največjih listov, je danes odfKrtovalo v Berlin, od koder pojdejo na vzhodno bojišče.
Vrsto posvetov med Angleži, Amerikanci in zastopniki kitajske Čangkajškove vlade smatrajo japonski listi kot novo grožnjo proti Japonski. Zaradi teh posvetov se je položaj na Daljnefti vzhodu fK> njihovem zelo poslabšal.
Hrvaški ustaški general Vilko Begič je bil imenovan za podtajnika v zagrebškem obrambnem ministrstvu.
Ves slovaški tisk je včeraj v uvodnikih slavil III. obletnico, odkar je bila oklicana slovaška samostojnost.
V Berlin je odpotovala voditeljica španskih žen-
skih mladinskih organizacij Pilar Primo de Rivera, ki se bo udeležila mednarodnega ženskega zborovanja v nemški prestolnici.
Nemški poročevalski urad javlja, da se je v ruski vojni po številu ujetnikov najbolj odlikoval armadni zbor generala von Kleista, ki je ob koncu bitke za Kijev zajel več kakor milijon mož. V balkanski vojni je ta armadni zbor imel 200.000 ujetnikov. Vojaki tega zbora so slovesno praznovali »Dan 1,000.000 ujetnika« 1
Slovaško uradno vojno poročilo St. 10 pravi, da so slovaški oddelki pretekli teden napredovali za 450 km na sovjetsko ozemlje in da so včeraj zajeli 1400 mož.
V Viehyju so ustanovili namestništvo nemškega
jjoslaništva. Za načelnika vichjrjske podružnice nemškega poslaništva je bil imenovan generalni konzul von Nidda, ki je bil poprej v zunanjem ministrstvu.
Finska vlada bo imela danes tajno sejo, na kateri bo predsednik vlade podal poročilo o političnem položaju.
V čungking je prispelo ameriško vojaško odpo-
slanstvo na letalih. V misiji je general Gruber in 40 častnikov.
Te dni bosta prišla na uradni obisk v Budimpešto
predsednik bolgarske vlade Filov in zunanji minister Popov. Obisk bo trajal 4 dni in bo namenjen razgovorom med madžarsko in bolgarsko vlado.
Romuni so v Nemčiji kupili tisoč traktorjev za obdelovanje polja. Stroji bodo prišli še pred majem v Romunijo.
Nemški gospodarski minister je irlal odlok, s katerim se prepoveduje trgovina z znamkami sovražnih držav. Med te države spadata tudi Egipt in Irak.
Hitler je ustanovil novo vojaško odlikovanje »Nemški križ«. To odlikovanje bo podeljeno samo vojakom, ki se bodo posebej izkazali, a že imajo odlikovanje hrastove vejice na velikem križu reda železnega križa prvejra razreda, ki je bilo uvedeno leta 1939, ali pa železni križec prvega razreda iz pretekle svetovne vojne.
V vrstah nemške vojske je na vzhodnem boji-
šču padej pilot španskega ekspedicijskega zbora Luis Moreno. Bil je sin madridskega župana.
3000 ameriških juristov se je zbralo v Indiano-polišu in obsodilo politiko predsednika Roosevelta. Pravniki dolže Roosevelta, da je spravil državo v vojno nevarnost in da bo verjetno v kratkem celo odkrito posegel v vojno.
Po svojevoljnem ukrepu angleških vojaških oblasti v Perziji se vrednost iranskega denarja zniža za 50%. Angleži so prizadejali hudo škodo turškim gospodarskim krogom, ki so imeli z mnogimi iranskimi podjetji trgovsko zveze. Turški gospodarstveniki so močno ugovarjali proti takemu ravnanju.
Velik obisk na ljubljanskem velesejmu
V nedeljo je bilo nad 20.000 obiskovalcev
Ljubljana, 7. oktobra.
Ljubljanski velesejem ima vsak dan veliko število obiskovalcev. Pa ne pridejo ljudje samo, da si ogledajo nad vse zanimivo razstavo, ampak so bile v teku dveh, treh dni sklenjene že Številne kupčije. Posebno veliko ljudi je bilo v nedeljo. Vse polno je vsak dan obiskovalcev, ki prihajajo iz vseh delov Italije, včeraj pa so prišli tudi prvi kupci iz Hrvatske. Kupci se posebno zanimajo za razne stroje za obdelovanje lesa, hladilnike, tehtnice, radijske aparate in druge razstavljene pred-me*.e\ Veliko pozornost vzbuja okusno opremljen paviljon »M«, kjer je razstavil svoje izdelke Zavod za narodno tekstilno blago. Razstava je prav poučna in kaže, kaj vse zmore italijanska tekstilna industrija. Veliko .je zanimanje dalje tudi za tujsko-prometno razstavo, ki je prirejena v okus-
no opremljenem paviljonu-kupoli ob vhodu iz Lat-termanovega drevoreda. V dvoranah levo in deeno od kupole je razstavljenih Se toliko zanimivosti; da si moraš vzeti najmanj nekaj ur časa, če 6i hočeš vsaj površno ogledati bogato razstavo. Ljudje se dalje ustavljajo v paviljonu, kjer ima razstavo italijanska petrolejska industrija. Tam je mogoče videti kar celo petrolejsko polje v pomanjšani obliki, cele zgradbe 60 tam postavljene, petrolejski stolpi, vrelci drage tekočine, stroji, ki so v obratu itd. Krasne so nadalje poljedelske in obrtne razstave.
Tudi paviljon Ljubljanske pokrajine, ki jo zelo okusno urejen, ima vedno veliko obiskovalcev. Tudi kmetijska razstava, ki je v paviljonu >Kc, v drevoredu, ima stalno veliko število obiskovalcev.
Razstavi gob na trgu in na velesejmu
Meščani in podeželani se na njih uče spoznavati kakovosti tudi takšnih gob, ki so se jih doslej vsi izogibali
Ljubljana, 7. septembra.
Propaganda za gobo je ljubljansko prebivalstvo zagrabila kar z dveh strani, saj je pred semeniščem že tri tedne razstava gob, ki jo je osnoval mestni tržni urad; drugo veliko razstavo srob imamo pa na velesejmu. Hvale vredno pa delajo veliko propagando za nabiranje in uživanje gob tudi naši dnevniki, da ljubljanska propaganda z njihovim "koristnim posredovanjem deluje po vsej deželi. Čeprav napram gobani nezaupljivi in plašni ljudje zmajujejo z glavami, češ, da kar dva Bega begata ljudi z gobami, kakršnih doslej ni-kdo ni poznal, vendar je pa pred omarico na semenišču dopoldne in tudi popoldne dosti ljudi, ki z zanimanjem gledajo raznovrstne gobe ter so užitne gobe uče ločiti od škodljivih. Mlajši Peg ordinira pred razstavo za stolnico vse dopoldne ter razlaga razne značilnosti gob, a ljudje prihajajo s polnimi škrniclji gob in e polnimi koši vprašanj, kje naj bi take gobe dobili, ali so vse nabrane gobe užitne ali ne, če jih lahko suše in vlagajo, predvsem pa seveda, kako naj bi najpreprostejše gobe brez masti spremenili v najtečnejšo poslastico. Škrnicljev in vprašanj je vsak dan več, vsak dan je pa na našem trgu tudi več gob naprodaj po prav nizkih cenah, ki so navadno precej nižje kot maksimalne. Tudi nabiralke same sodelujejo pri razstavi ter vsak dan prinašajo na ogled nove vrste gob. ki jih naše ljudstvo bolje pozna ko meščan. Tudi strokovnjaki za gobe se čudijo znanju podeželskega prebivalstva ter s posebnim veseljem zapisujejo doslej neznana imena raznih zvrsti gob, da bo tako tudi naša znanost imela korist pri tej propagandi. — Samo ogledovanje gob seveda ne zadostuje, ker so si večkrat gobe med seboj zelo podobne in zato površno poučen človek lahko užitno gobo zamenja s škodljivo. Zato naj si ljudje natanko prečitajo tudi besedilo pod vsako gobo, ki jih opozarja na vse značilnosti. Opozoriti pa moramo tudi, naj ljudje po enkratnem ogledu in prečitanju besedila še ne mislijo, da že vse gobe poznajo, saj se jim preveč tvarine lahko zmede in ta zmeda škoduje zdravju. Najprej naj si zapomnijo samo eno ali dve doslej neznani vrsti in ko se bodo prepričali, da so nabirali pravo gobo, naj prično šele spoznavati nove užitne vrste. Kadar dvomite, pa prinesite gobe pokazat g. Begu k razstavi na semenišču ali pa v mestni tržni urad v Mahrovi hiši. Posebno pa opominjamo prodajalke gob, naj na tre ne prinašajo starih gob, posebno pa ne preležanih gob,
POZOR! Kupim rabljen pisalni stroj. Ponudbe na upravo »Slovenskega doma« pod »Nizek« 321.
CORA
TORINO • 1835
CORA - CORA
1’aparlUvo dl glisto moderno«
Sl prondo con nli.
aperitiv modernega okusa.
Pl|e ee s sodavico.
temveč samo take, ki so nabrane prejšnji dan. Vsaka goba namreč postane zdravju škodljiva, če nerazrezana in nerailožena leži v košari ali na kupu nad 24 ur. Gospodinje pa sipet opominjamo, naj zahtevajo in kupujejo same mlade, sveže in zdrave gobe ter zavračajo mehke, črvive, vodene in plesnive gobe. Vsaka pogreta gobja jed je nevarna. kar smo že večkrat omenili, zato naj pa nobena eospodinja svoji družini ne da postanih ali pogretih gob. Naposled pa moramo še pripomniti, da so iz ve? vrst_ gob pripravljene jedi znatno okusnejše od jedi iz samo ene vrste gob.
Orgelski koncert v stolnici
Ljubi jama, 7.-oktobra.
V petek zvečer je koncertiral na stolniških orptoh 6lavni italijanski orgelski virtuoz Matthey UI i s s e iz Torina. Zanimivi koncert je privabil v stolnico lepo število občinstva, ki ima redkokdaj priliko slišati tako odličnega virtuoza. Koncert je imel lep umetniški uspeh. Spored je bil smiselno sestavljen, pa tudi umetniško izvajam. Matthey je postavil na spored poleg svoje lastne skladbe (Tokata) še tri italijanske skladatelje (Az-zolino della Ciada, Vivaldi, Bossi), dva Nemca (Bach, Schumann), enega Rusa ((Musorgski) in našega Premrla. V izvatjanjn 6e je pokazal Maitthey tehnično dovršenega mojstra, ki ima poseben čut za barvit orgelski ton. Posebej v nekatere skladibe je vnesel skoraj že orkestralni zvok; te vrste skladbe bi v koncertni dvorani še bolj uživali kot v cerkvi, kjer vlada čisto drogo nastroienie.
Stolniške orgle smo znova 6poznali kot izvrsten instrument, na katerem se da izborno koncertirati. Imajo celo vrsto izrazitih registrov, le žal, da so jezičniki deloma razglašeni oziroma neenakomerno intonirani, kar je bilo opaziti zlasti pri solističnih mestih. Toda te malenkosti splošnega izvrstnega vtisa, ki ga je koncert napravil, niso motile.	M.	T.
Predavanje o zdravljenju malih živali
V 6oboto, 4. t. m. je zvečer predaval številnim maltim gospodarjem in gospodinjam dr. Janko Koren, kako ravnamo z zdravo živaljo, da nam ne oboleva, in kaj storimo z bolno, da jo ozdravimo.
Predavanje je začel predsednik društva »Mali gospodar«, ki taka pouona predavanja za rejce malih živali prireja, g. Grabnar Drago, ki je opozoril, da daje društvo vsako informacijo in pouk tudi v svoji pisarni.
Predavatelj je maito obdelal najprej bolezni koz, nato pa bolezni kuncev 6 pripombo, da bo v prihodnjem predavanju obdelal zdravljenje perjadi.
Predavatelj je kot odličen in priznan veščafc •obno opisal posamezno bolezen in našteval, :o jo preprečujemo ali zdravimo. Znanje, kako ravnamo z bolno živaljo, je zlasti važno za številne rejce kuncev, ki 60 komaj začeli z rejo in imajo številne neprilike, kajti kunec je najbolj podvržen številnim boleznim.
Lepo obiskano predavanje je bilo zelo poučno in so se lahko poslušalci mnogo naučili.
Podaljšek Šubičeve ulice pridno nasipajo
Ljubljana, 7. oktobra.
Podaljšek Šubičeve ulice zdaj pridno nasipajo z raznim zasipnim materialom. Skoraj polovica dolge in široke ulice je že zravnane na tisto višino, ki je bila predpisana. Pomožni železniški tir še vedno 6toji in po njem pridno dovažajo zasipni material, katerega cesta zelo veliko »požre«. Ko bodo cestišče nasuli z mehkim materialom, ga bodo pustili, da se bo zemlja »vlegla« in da ga bo deževje utrdilo. Za V6e to bo v jeseni časa več kakor dovolj. Spomladi bodo cestišče iz zemlje znova zvaljali, ga zasuli kolikor se bo zemlja usedla in ga asfaltirali. Sicer pa bodo delavci še toliko časa na cesti, da io bodo povsem zravnali in za to bodo potrebovali še najmanj pol meseca, če ne več.
0 pogozdovanju kraške zemlje
Cerknica, 6. oktobra.
Nekoč so bili lepi gozdovi edini vir dohodkov našega kmeta. Lep in užitka poln pogled se je nudil gledalcu notranjskih, posebno ja-vorniških gozdov.
Prišla pa so, takole pred 20 leti, tista žalostna leta, ko so žage in sekire svojo neusmiljeno in monotono pesem pele dan za dnem, mesec. za mesecem. Padale so debele smreke, vitke in visoke jelke. Za njimi pa je ostajala pusta praznota.
Les je imel tedaj visoko ceno, tako doma kakor v zamejstvu. Cele kolone furmanov 60 bile stalno na cesti, ker so vozili les na Rakek, odkoder je bil potem razposlan no vse strani. Furmanske hiše so bile vsega polne, niso poznali hudega in slabega. Marsikdo si je takrat rešil streho nad glavo ali pa si postavil lepo domačijo. V gozdu pa so medtem nastajale vedno večje rane, ki jih deset in desetletja ne bodo zacelila.
Tem »debelim« pa so sledila »suha« leta.
ubogemu in potrebnemu furmanu odžrl furo. Po furmanskih hišah še močnika ni bilo, furman na cesti pa je bil — bela vrana.
Šele sedaj so se odprle nekaterim oči in so si dejali: Tako z našim gozdom ne more iti več! Samo iz zemlje, v zemljo pa nič, temu mora enkrat biti kraji
-	Zato so pred 9 leti začeli s iposajanjem gozda na mnogih, navadno bolj slabih, peščenih tleh. Prvo leto so zasadili več tisoč smrekovih, pa tudi nekaj jelkovih, borovih ter nekaj krastavih sadik, ki pa so sedaj že precej visoke. Prvi nasadi so nad Šerkovim gozdičkom in pod cerkniškim rezervoarjem.
Vreme se kisa
Ljubljana, 7. oktobra.
Že v soboto 6e je začelo vreme kisati. Do tedaj je bilo lepo sončno. Oblaki so se privlekli in posebno v jutranjih urah ni kar nič kazalo, da se bodo grozeči oblaki, ki 60 obetali dež, tudi odvlekli. Toda dozdaj smo imeli še vedno srečo. Čeprav 60 jutra pusta in oblačna, se vendar nebo proti popoldnevu razvedri in tudi 6once prijetno posije. Oblačnost pa postaja iz dneva v dan večja in pričakovati je treba jesensko deževje. Tudi današnje jutro je _ bilo zelo oblačno in nobenega upanja skoraj ni, da bi se nebo zjasnilo. Tisti, ki se na vreme razumejo, pravijo, da se vreme iz dneva v dan slabša in da bo skoraj nastopilo jesensko deževje, ki 6i ga gotovo nihče ne želi. Sicer pa moramo biti še veseli? da deževje ni nastopilo, kajti ob dnevih, ko je v Ljubljani velesejem, je navada, da ne mine dan brez dežja. Letos pa vse kaže, da se bo ta vremenska navada obrnila.
S štajerskega
e
Pevsko slavje v Ptuju. Preteklo soboto so riši i na obisk v Ptuj pevci iz Beljaka, katere so 'tujčami lepo sprejeli. Pred mestno hišo jih je pozdravil župan, zvečer pa je ptujsko pevsko društvo priredilo zabaven večer, na katerem je vodil pevski del dirigent dr. Edvard Bučar, orkester pa glasbeni ravnatelj Erjautz (Erjavec). Koroški pevci so potem v nedeljo priredili 6voj koncert, katerega so se ptujski Nemci udeležili v velikem številu.
Nesreče: 52 letna zasebnica Marija Filipič iz Studencev pri Mariboru je padla po stopnicah tako nesrečno, da si je polomila več reber. Mesarski pomočnik Alojzij Jureš, doma iz Gornjega Radvanja, pa 6e ie med delom v mestoi delavnici v Mariboru nataknil na kljuko in si pri tem na desnici prerezal tudi žilo odvodnico. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico. Delavca Anton Pečovnik in Stefan Prose iz Maribora pa sta hotela na svojem stanovanju narediti karbidno svetilko. Ko sta jo naredila, sta vanjo dala karbid, toda takoj nato je sledila eksplozija, ki je Pečovnika ranila po vsem telesu in mu poškodovala eno oko, Prose pa je bil močno ožgan. 29 letni pismonoša Ferdinand Sevšek pa je tako nerodno udaril z roko po šipi, da 6i je porezal vso roko.
Novice iz Države
Prenos Marconijevega trupla v novo grobnico.
Včeraj popoldne so se začele slovesnosti v zvezi s prenosom zemskih ostankov enega največjih Ital lijanov, izumitelja Viljema Marconija, iz rodbinske grobnice v Bologni v posebno monumentalno grobnico, ki je bila zgrajena v ta namen. Pri pogrebnih slovesnostih, ki so bile tihega značaja, so se zbrali pokojnikova vdova, dve njegovi hčerki, sin ter nečak, predsednik Kr. Akademije, Federzoni, člani predsedstva iste akademije, člani družbe Marconi in predstavniki oblasti v .Bologni ter drugi. Truplo so prenesli v cerkev sv. Hijeronima, kjer so nanjo položili krasen venec Duceja, vence Mar-conijeve družine, fašističnih organizacij, senata, akademije in bolonjske univerze. Po kratki cerkveni slovesnosti so krsto postavili na mrliški avtomobil in jo prepeljali do Pontecchio Marconi, kjer je bila nedavno dograjena veličastna grobnica, ki bo na zunaj govorila vsakemu Italijanu, da v njej počiva eden največjih Italijanov sedanjega stoletja. Tam so krsto spustili v sarkofag in ga pokrili z debelo marmorno ploščo.
Naslednja leta so posadili terene nad Cerknico na Slivnici, »Ranca rebarju«, v Gaberju, Pod zatrepom ter po sredini gmajne med Cerknico in Mertuljakom.
Vsi ti nasadi so bili ograjeni prav skrbno z žično ograjo in vsako leto temeljito popravljeni.	. .
Tudi so bili nasadi opremljeni z napisnimi tablami, ki pa so bili stalna tarča brezglavih pastirjev.
Lansko leto ie bila povzročena precejšnja škoda po objektih in je bilo uničenih več tisoč drevesc.
Prejšnja leta so sadili vedno spomladi, le lansko leto in letos jih sade v jeseni. Vsako leto je bilo zaposlenih večje število delavcev, letos pa jih je malo manj. ker so zaposleni pri delih na jezeru za Dolenjo vasjo.
Ker pa se je že dogodilo, najkasneje leto6 spomladi, da je zlobna roka požgala po nasadih, jih morajo vsako leto nanovo posajati.
Stroške za sadiek in za delo je prej plačala država, kole za ograditev in graditev samo pa so oskrbovali gmajnski upravičenci.
Kot rečeno, prav te dni sadijo več tisoč mladik na Slivnici. Pa tudi privatniki so dobili po nekaj sto mladik, ki jih bodo posadili, da bo V6aj čez desetletja popravljena in zaraščena premnoga praznota, ki je nastala po naših gozdovih in ki daje tako mučen in težak vtis.
Ob tej priliki naj omenimo še grdo navado nekaterih ljudi, ki so zgubili vsak čut za razlikovanje med svojim in tujim. Po gozdovih kradejo kar na pretek. Če danes posekaš smreko in jo takoj ne odpelješ domov, ne veš, če jo boš jutri še dobil. Čas, v katerem živimo, te resen in bi bilo spoštovanje tuje lastnine močno umestno I
Obiskovalcem velesejma!
V trafiki y Velesejmski restavraciji (prej Dolničar) lahko dobite in naročite knjige »Slovenčeve knjižnice«, kakor tudi lahko dobite vse druge naše časopise: »Slovenec«:, »Slovenski dom« in »Domoljube
Koledar
Danes, torek, 7. oktobra: Kraljica Ru,. snra.
Sreda, 8. oktobra: Brigita, vdova.
Obvestila
Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 43; mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
Sladkor in milo za oktober bodo trgovci dobili od torka 7. t. m. dalje pri onih grosistih, kjer so sladkor in maščobe dobili v mesecu septembru. Trgovcem se pa za to blago ni več treba javljati v mestnem preskrbovalnem uradu zaradi posebnih nakazil, ker bodo dobili blago pri svojih grosistih brez nakazil. Grosiste je namreč mestni preskrbovalni urad že obvestil, koliko blaga morajo izročiti posameznim trgovcem. Tudi maščobe bodo razdeljene na ta način in bo dan objavljen pozneje. Spored koncerta Ljubljanskega kvarteta,
ki bo v petek, dne 10. t. m., ob pol 8 zvtčer v veliki Filharmonični dvorani, je naslednji: V prvem delu koncerta bo zaigral godalni-k var
tet: Pfeifer Leon, Dermelj Albert. Šušteršič Vinko in Šedlbauer Cenek najprej Škerjančev kvartet v dveh stavkih, nato pa Beethovnov kvartet op. 18 v f-duru. V drugem delu je naj-prvo na vrsti Malipierov godalni kvartet, ki je naslovljen Stornelli e Ballate. Sklepna točka koncerta bo Novakov kvartet op. 22 v g-duru, ki je posebno znan pod imenom Moravski kvartet. Ljubljanski kvartet je naše najboljše godalno komorno združenje, ki ima za seboj že veliko koncertov in tudi uspehov. Obisk najtopleje priporočamo. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
Seznami davčnih osnov trgovin s suho robo in kurivom, trgovin s starino, cvetličarn, vrtnarjev in raznin obrtnih podjetij so že razgrnjeni ter bodo razgrnjeni do 17. oktobra, seznami davčnih osnov trgovin z železnino in posodo, trgov, modistinj in krznarjev, sanatorijev, trgovin s sanitetnimi in zobotehničnimi predmeti, zdrav, preparati, parfumerij in kozmetik bodo razgrnjeni do 19. oktobra, seznami davčnih osnov lekarn, geodetov, inženirjev in arhitektov pa do 20. oktobra ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata.
Ljubljansko gledališče
Drama — Začetek ob 18.15 Torek, 7. oktobra: »Dva bregova.« Premiera. Red Premierski. Začetek ob 18.15, konec pred 21. Sreda, 8. oktobra: »Katarina Medičejska.« Red A.
Začetek ob 18.15; konec okrog 21. ure. Četrtek. 9. oktobra: »Hamlet.« Red Četrtek. Začetek ob 17.30; konec okrog 21. ure.
Opera — Začetek ob 17-30
Torek, 7. oktobra: zaprto.
Sreda, 8. oktobra: »Aida.c Red Sreda. Začetek ob 17.30; konec okrog 21. ure. četrtek, 9. oktobra: »Netopir.« Red B. Začetek ob 18.15; konec okrog 21. ure.
LIOUORE
LIKER
S T R € G S
T0NIC0
DIGESTIV0
JE KREPČILEN IN VAM URAVNA PREBAVO
Časa dl Ortopedia „Ral“ — Ortopcdlčna tvrdka „Ral“ di G. Carrano
Via S. Marta, 25 — MILANO — Telefono 84.345
ERNIA operaiione
Nuovo olturatore speclale Conti-ene in modo meraviglioso qualftiasi forma dl EBNIA, anobe volumlnoea, rlducendola ed immobllizzandola in brsve tempo I/ortooedloo autorizzato o norma di legije rlceve a'
Gorizia	—	Albergo	Tre Corone
Idria	—	Albergo	Didic
Postumia	—	Albergo	Leone
Fiume	—	Albergo	Reale
Trieste	—	Albergo	Posta -	Piazza
KILA operacije
Nov specialen pas
ki čudovito dobro zadržuje vsakrAno obliko KILE, tudi zelo veliko. Jo v kratkem času zmanJSa ter imobilizira Ortoped z zakonskim dovoljenjem, spre-lenio v.
— Giovedi 9 Ottobre
— Venerdi 10 Ottobre
— Sabato 11 Ottobre
— Domenica e Lunedl 12 e 13 Ottobre Oberden — Martedl e Mercoledl 14
e 15 Ottobre
Igor Zagrenjen:
31
Zavetje v pečevju
Usta je imel stisnjena trdo. Z dletom mu jih ne bi mogel nobeden odpreti.
»Po nogah ga udarite! Leva ga daje! Boste videli, kar koj bo vse povedal!« je zavreščal Tinček.
Tiho, da ga je bilo komaj slišati, je zdaj spregovoril stari Vresk:
»Tine, kdaj ti je pa kdo od nas Vre-skovih pod milim Bogom kaj hudega storil?«
»Kaj?« je zavreščal Tinček. »Hudega storil? Vaš Tone mi je rekel o Veliki noči v Globokem: »Tinček, danes pa lahko bisago deneš stran, ker je Velika noč!« Vsi so me zbadali zaradi grbe! Kaj pa jaz morem za to! Zakaj me niso pustili pri miru! Tudi jaz imam rad dekleta, pa so se vsi pred njimi delali norca iz mene! Vsi! Tudi vaš Tone, tudi vaš Tone!«
Zadnje besede je rjul, da je šlo skozi ušesa. Bes mu je kar nanagloma čisto spremenil obraz. Tak je bil kakor peklenšček! Slina mu je uhajala iz ust„bil je podoben skveženemu, pohabljenemu
majhnemu hudiču, ki so ga izgnali iz pekla, ker je bil preslab za posel, zdaj pa je le zmagoslavno dobil svoj prvi plen.
»Kje je Tone! Zini, stari!« je zavpil spačen od togote, ker ni mogel upogniti starega.
Vresk pa je molčal.
Ko mu je Tinček prišel s svojim obrazom dosti blizu, se je viseči Vresk nenadoma pognal kolikor je mogel daleč naprej in pljunil vanj, da ga je zadel v oko.
Kakor blazen je Tinček pograbil po-rajkelj, ki ga je bil privlekel s seboj gor in z vso silo, kar jo je imel v svojem pohabljenem životu, udaril Vreska po nogah.
»Aaa!« je naredil stari Vresk, tako huda je bila bolečina. Peklenski ogenj se mu je vnel v bolni nogi, da ga je še glava zabolela.
Potem pa se mu je stemnilo.
Glava mu je padla na prsi in na vrvi je omahnil postrani kakor obešenea.
Vojak je prinesel čeber vode in jo z enim sunkom butnil vanj.
Počasi je Vresk spet odprl oči.
»Aha, potuhniti si se hotel, ti stara podlasica!« je zasikal Tinček.
»Vprašaj ga še enkrat, naj pove, kje ima sina!« je zdaj ukazal Pjer.
»Kje imaš sina?« je zavpil Tinček.
Stari Vresk pa ga še pogledati ni več hotel.
»Faurier. Lebon, oglje!« je zakričal Pjer.
Oba Francoza sta se pognala k vratom, naložila v peč kupček dračja, zakurila, počakala, da se je napravila žerjavica, nato pa sta jo odnesla v ponvi nazaj v izbo.
Pjer je tačas z nožem razparal Vre" sku srajco spredaj in na hrbtu. Kri se je pokazala, tako je to hlastno napravil.
»Zdaj boš pa menda že spregovoril?« se je bled od togote zadrl Tinček.
Faurier in Lebon sta si okrog desne roke na debelo ovila cunj. Zdaj sta zgrabila žareče oglje in čakala na povelje.
»Vidiš, kaj te čaka, stari? Povej, kje imaš sina, pa se te nikoli več ne bo nobeden od nas pritaknil! Povej! Ce ne, boš občutil žerjavico!«
Stev. 232
»5Lu > „
JA! , dne 8. oktobra 1941-AIA
Jesenski izlet v okolico Ribnice
September prelije polja in gozdove s prelepo oranžasto ali rdečkasto barvo. Kakor da bi zagoreli gozdovi pod njo, se nam zdijo pod toplim jesenskim soncem. Najlepši so izleti v septembrskih ali oktobrskih dneh v gozdove. Pod nogami šumi prvo odpadlo listje, zaječi ob vsakem koraku, kakor bi bilo še živo. Prijetno sije v opoldanskih urah sonce z neba, okrog nas pa je vse tiho, tiho kot bi bilo vse izumrlo. Petje ptičev je zamrlo, svoja grla so ponesli na jug, v dežele pomladi in sonca. Le kak golob se spreleti z gozda na polje in spet nazaj, rjav zajček nam preseka pot in če imamo srečo, moremo videti tudi kako brzonogo srnico ali ponosnega jelena z rogovilastim okrasom na glavi.
Okrog Ribnice so sami lepi gozdovi. Kamor "koli vas ponese oko, povsod sami gozdovi iglastega ali 'listnatega drevja. Predeli bukovja, kjer bo jesen najprej zagorela in pobočja temnih smrek in jelk, ki bodo zorečemu času kljubovala. Kamor koli boste namenili korak, povsod vam bo prijetno in ur, ki ste jih zapravili, vam ne bo žal.
Prav v okolici Ribnice je tudi najvišji vrh sedanje Ljubljanske pokrajine; to je Turen (1253 m), vrh v Veliki gori, ki se razprostira od Blok na severozapadu pa tja doli na jug proti Kočevju. Ena najlepših izletniških točk v Veliki gori pa je brez dvoma Pšeničev vrh nad Sodražico (978 m), do katerega pridete po dveh markiranih poteh: prva pelje iz Ribnice preko božje poti Nove Štifte in čez Travno goro, druga pa iz Sodražice. Prva pot je položna in se računa zanjo dve do tri ure, druga pa je strma in jo kljub termi tudi slab pešec zmore v dveh urah. Na bližnji Travni gori stoji prijetna planinska gostilna, v kateri se morete dobro pokrepčati in tudi prespati kak večer. Od tod vodi planinska pot na drugo stran v Loški potok. Iz Ribnice pelje markirana pot tudi na Stene (1129 m), odkoder vidite vso Ribniško dolino pod seboj in celo tja daleč čez proti Novemu mestu. Je pa še veliko drugih lepih vrhov (Vrh Kaličev, Marinovec, Ostri vrh, Veliki vrh, Črni vrh, Grelec), do katerih pa je dostop otežkočen, ker poti niso markirane. Ce naletite na kakega jlomačina ali na lovca, ki 60 mu vse, tudi poti divjačine znane, vas bo popeljal tudi na te točke.
Na vzhodni strani Ribnice se vleče Mala gora nekako od Velikih Lašč pa skoraj do Kočevja. Je nekoliko nižja kot Velika gora, pa prav tako porasla z gozdovi. Vzhodno pobočje strmo pada v dolino Suhe Krajine, prav ob nogah spodaj se stiskajo Struge. Najlepša razgledna točka Male gore je vrh svete Ane nad Ribnico (920 m), odkoder imate pogled na Ribniško dolino kakor na svoji dlani pred seboj, tam dalje na jugu pa kipi v zrak s sivo streho kočevska stolnica z mestom okrog. Markirana pot iz Ribnice se lahko prehodi v manj kot dveh urah. Vodi skozi prijetno senco lepih gozdov po položnem pobočju. Med potjo boste našli različne zdravilne rože, morebiti tudi culo trpežnih jesenskih jurčkov. Od Svete Ane po grebenu pridete v desetih minutah na Stene (954 m), kjer se vam pa odpre razgled v Suho Krajino, proti dolini Krke in proti Novemu mestu. Če je nebo čisto, vidite tudi visoko streho novomeške cerkve, ki kipi v zrak kot ponižne roke pobožnega prosilca. Zdaj se v popoldan-
Ciklon na Bahamskih otokih
Newyork, 7. okt. AS. Silen ciklon je na Ba-Tjamskih otokih povzročil veliko škodo. Vihar je divjal s 160 km na uro in napravil na nasadih veliko škodo ter potrgal električne naprave, tako da je otok ostal v popolni temi. Nekaj ladij, ki so bile v pristanišču, je vihar treščil ob skalovje, da so se potopile. (Bahamski otoki leže na vzhodni strani Floridskega polotoka v Atlantskem
Nova važna cesta v trentski pokrajini. Minister za javna dela je dal nalog odseku za gradnjo cest v Trenti, da vzame v pretres načrte za zgraditev ceste, ki bo zvezala prelaz Rabbi z bližnjimi dolinami. Gre za drugi del ceste, ki bo šli iz Male (737 in nadmorske višine) preko doline Rabbi do istoimenskega prelaza v višini 2467 m. Od tam bo cesta speljana proti Bolzanu. Cesta bo imela poseben pomen v turističnem pogledu, ker bo omogočila dostop do važnih klimatičnih krajev v Dolomitih. Veljala bo okrog 42 milijonov lir, vsak meter nove ceste povprečno 1400 lir, če se računa zraven asfaltiranje ceste.
skem soncu beli cerkev na Trški gori, ki kraljuje kot bela golobica na vrhu vinskega brega. Krog in krog med goricami pa sanjarijo in se grejejo v žaru jesenskega sonca zidanice, v katerih je žlahtni dolenjski vinček, ki poživi moč in da licu zdravo barvo. Na desni zadaj kipijo v sivkasto nebo grebeni Gorjancev s Trdinovim vrhom, ki zapirajo pogled proti hrvaški strani. Tjakaj proti severu gledamo v pobočje vsekano belo cesto, ki se vije nato po vrhu hribovja, pod katerim izvira zelena Krka, in pelje nato ob njej v naročje Novega mesta. Zadaj čepi kot koklja s svojimi pi-ščeti znameniti stiški samostan, še dalje za njim zadaj se belijo bele cerkvice nekje nad litijsko okolico.
V	okolici Ribnice je tudi precej tipčinih kra-ških jam, ki pa so še vse neraziskane in hranijo gotovo v svojem srcu še bogate zaklade. Popotnik si bo na poti k Sveti Ani lahko mimogrede ogledal skoraj ob poti Mivčjo jamo, v katere hladen rov bo lahko stopil precej globoko, Kapljivo jamo in najglobljo jamo Ziglovico, ki je po računih domačinov globoka okrog 90 metrov. Zgoraj ima sicer majhno žrelo, spodaj pa se razširi v velik poveznjen lijak, in če vržeš kamen v njo, boš mogel prešteti do deset ali dvanajst, preden bo z votlim in odmevajočim jekom priletel na trda tla. Bog ne daj, da bi komu na robu spodrsnilo: še kosti bi najbrže ne našli na dnu. Govori se tudi, da so te jame med seboj zvezane s podzemeljskimi potoki.
Od markirane poti k Sveti Ani se odcepi tudi pot čez Petračev laz na vrh Grmado, ki kipi v nebo v severnem delu Male gore. Do tja vodi pot tudi s postaje Ortnek. Ostali lepi vrhovi (Kamni vrh, Tisovec, Kurji grič, Črni vrh, ki je najvišji vrh Male gore [955 m], -Treski vrh) zaradi pomanjkanja planinskih poti niso tako dostopni.
Krasni izleti so tudi k razvalinam Ortneškega gradu, ki kraljuje še zdaj na mogočnem hribu, po katerem so raztresene domačije, ali k Svetemu Gregoriju na sončnem griču, do katerega pa je najlepši dostop s postaje Ortnek. Tudi Kadice, po cesti naprej od Sodražice, so lep in priljubljen izlet. Tam je zibelka Bistrice, ki teče potem mimo Ribnice in ponikne na vzhodu od nje; od izvira sredi kamenite okolice se preliva v šumečih slapovih voda vedno nižje, dokler se ji v nižini ne umiri nemiren tek.
Škoda za te prelepe kraje in oddiha polne izletniške točke, ki so premalo obiskane, da nimajo več lepih planinskih poti in planinskih domov. Edino na Travni gori je planinsko zatočišče, povsod drugje pa je prazno; le nekaj drvarskih in lovskih bajt je na Mali gori. Vse te točke bi postale privlačne šele tedaj, če bi dobre planinske poti peljale nanje in če bi bila zgrajena zatočišča. ki jih izletnik potrebuje, če se prepoten priziblje iz doline.
Proti navijalcem cen se razprave nadaljujejo
Naročnikom »Slovenčeve knjižnice« l
Če kdo želi imeti knjige »Slovenčeve knjižnice« v platno vezane, mu to lahko oskrbimo za doplačilo 6 lir za vsako knjigo.
»Slovenčeva knjižnica«, Kopitarjeva 6, Ljubljana Tretje žrebanje INA na velesejmu
Ljubljana, 8. oktobra
Pred velesejmskim paviljonom »Narodnega zavoda za zavarovanje« je bilo tretje žrebanje za deset nagrad po 500 lir, ki jih je ta ustanova razpisala.
Pred paviljonom se je pri tej priliki nabralo mnogo ljudi. Izžrebana je bila srečka št. 2378, last Kosiča Slavka, Ljubljana-šiška, Mala vas 67. Krajevni urad »Narodnega zavoda za zavarovanje« (INA) ga vabi, naj pri njem dvigne nagrado, ki jo je pri žrebanju zadel.
Ljubljana, 8. oktobra.
Ta mesec je pred kazenskim sodnikom po-edincem na okrožnem 6odišču defiliralo že do 40 obtožencev, ki 60 bili obtoženi navijanja cen najrazličnejšim živ*l jenskim potrebščinam. Ne mine pa razprava, da ne bi prišli na zatožno klop ljubljanski mesarji, ki so poleg odličnih gostilničarjev in pekov najpogostejši aktivni in pasivni udeleženci navijalskin razprav.
Zadnjič so bile v bistvu prav zanimive razprave proti nekaterim ljubljanskim restavraterjem. Bili so večji del obtoženci, da so imeli na jedilnikih unesene za različna finejša in tudi pripro-stejša jedila cene, ki 60 močno presegale one cene, določene v ceniku za gostinske obrate. Tem gospodom se je posrečilo pred sodnikom strokovnjaško doka/ati, da niso bile cene previsoke niti jedilom niti raznim sortiranim vinom Zaradi pomanjkanja dokazov so bili vsi oproščeni. Treba pa je pripomniti, da je prav tajnik Združenja gostilničarjev podal zanimiva mnenja, ki jih ie upošteval g. sodnik pri objavi oprostilne sodbe.
Večjo smolo imajo pač vedno ljubljanski mesarji, ki navadno prejemajo hude zaporne in denarne kazni. Redki so, ki se jim posreči doseči oprostilno sodbo. Neki mesar Janez je prodajal na stojnici v začetku junija goveje meso po 12.60 lir kg. Zaradi previsokih cen se je pritožilo več strank. Zaradi prestopka po členu 7 uredbe o cenah je bil ta mesar obsojen na 7 dni zapora, 500 lir povprečnine.
»še nikdar nisem bil na ljubljanski 6odniji, ne mlad, kaj še le star,« je tožil 80 letni kmetič Jože, ki je prišel pred sodnika v spremstvu 20 letne hčerke. Imel je sitnosti, ker je v začetku julija prodal lepega, 765 kg težkega vola nekemu ljubljanskemu mesarju in zahteval 6.84 lir za kg žive teže, ko je bila že takrat določena najvišja cena na 3.90 lir za prvovrstno govejo živino.
Sodnik: »Zahtevali ste za vola preveliko ceno?«
Jože lepo počasi: »Gospod sodnik, takrat pa še niso bile cene v občini razglašene!«
Jože je doma tam od Sv. Jošta pri Vrhniki. Trden kmet je. In je nadaljeval:
Razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu
Ljubljana, 8. okt. Jesensko sezono v Jakopičevem paviljonu otvarja skupina članov Društva slovenskih likovnih umetnikov (L>SLU), ki je združena v klubu LADA. Razstava bi morala biti odprta že od nedelje 6em, a je bila preložena zaradi razstave urbanističnih načrtov za Veliko Ljubljano. Tako bo otvoritev šele v sredo, 8. t. m., ob 18 nri. Z večjimi kolekcijami novih del se udeleže te razstave Iv. Vavpotič, T. Gorjup, B. Vavpotič, S- Santel, Ivanka Kos, Bara Remec in hlza Piščanec. Zastopani bodo nadalje: Avgusta šantel, Rajko subic, Albert Sirk, Hinko Smre-kar, Mira Pregelj, kiparja Ivan Zajc in Dana Pajničeva ter medaljer Stanko Dremelj. Iz večine poslanih del se zrcali resno stremljenje po napredku.^ — Razstavi LADE je zaradi zasedbe Jakopičevega'paviljona odmerjen le kratek čas ter bo trajala le do 19. t. m. Zato vabimo ljubljansko občinstvo, posebno pa vse obiskovalec) velesejma, naj si razstavljene Utnetnine čimprej ogledajo.
Na milijone	avtomobilov
med starim	železjem
Zveza ameriških avtomobilskih podjetij je zbrala zanimive številčne podatke, iz katerih se vidi, koliko avtomobilov 6e je v letih od 1930 do 1939 znašlo v Združenih državah med staro šaro. Pravijo, da znaša povprečno število avtomobilov, s katerimi se njihovi lastniki nič več ne vozijo in 60 jih zavrgli med staro železje, na leto kar 2.4 milijona, torej v desetih letih nič manj ko 24 milijonov avtomobilov. Ce pa upoštevamo tudi tiste avtomobile, ki so jih uporabljali nad deset let, je treba gornjo število	2.4 zvišati na 3.5	milijona	na
leto. Lansko leto je	v Združenih ameriških	drža-
vah vozilo še pet milijonov avtomobilov, 6tarih nad devet let. Z njimi se bodo v kratkem razširila ameriška »avtomobilska pokopališča« (U. N.)
»Nisem nič vedel o cenah. Vprašal 6em župana, ki mi je dejal, da na občini še nimajo cen. Z mesarjem sva udarila in si segla v roke. Bil je s ceno zadovoljen. Pozneje, ko 6em čez par dni vola prignal v Horjul, pa mi je hotel plačati 6amo po 4.90 lir. S tem nisem bil zadovoljen. Vrnil sem aro in vola odgnal domov.«
Ljubljanski mesar je kmetiča ovadil še le, ko je kmet po svojem odvetniku zahteval primerno odškodnino, ker je vola gnal tja v Horjul in imel stroške, mesar pa ni hotel plačati poprej dogovorjene kupnine. Na predlog branilca je bila razprava preložena, da se izvedejo razni razbremenilni dokazi, posebno, da se zasliši župan. Kmet Jože mirno sodniku: »Ne vem, da-li se bomo še kdaj videli. To je v božjih rokah.«
Prav značilen pa je bil proces proti poslovodji neke tvrdke s pohištvom. Poslovodja in njegova žena sta bila ovadena, da sta zahtevala za omaro iz mehkega lesa kar 300 lir več naslednji dan, kakor pa prejšnji, ko je neki gospej ceno za njo povedala tvrdkina prodajalka. Tu je bila prav zanimiva pomota v številkah. Cena je bila namreč navedena v dinarjih in lirah. Dinarska cena pa je bila tako čudno napihana, da je človek prvo številko bral lahko za 2 ali pa 3, dočim je bila cena v lirah razločneje napisana. Sodnik je oba obtoženca, poslovodjo in njegovo ženo oprostil od obtožbe, utemeljujoč, da se je pač lahko prejšnji dan tvrdkina prodajalka pri čitanju številk pomotila, kajti listek, ki je bil na omari, je bil tako napisan, da je človek lahko čital manjši ali višji znesek.
Ljubljana
Koledar
Danes, sreda. 8. okT.: Brigita, vd.
Četrtek: 9. okt.: Dionizij, šk.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rainor, Miklošičeva cesta 20: mr. Murmayer R„ Sv. Petra cesta 78.
Glasbena akademija. Vpis v glasbeno akademijo traja do 15. t. m. Po tem roku bo rektorat le v opravičenih primerih na osnovi kol-kovane prošnje dovolil vpis. Pouk začenja dne 16. oktobra.
Gitarska igra. Kdor se zanima za pouk gi-tare, na j se oglasi do 15. t. m. v pisarni Glasbene akademije. Gosposka ulica 8.
Rdeči križ, poizvedovalni oddelek javlja občinstvu, da bo začel uradovati v novih prostorih na Tvrševi cesti št. 1J /T. (poleg Figovca) v četrtek, dne 9. t. m. Uradne ure od 9 do 12 dopoldne. Vhod za stranke skozi pisarno CIT (Putnika).
Gospod Dolničar Maks, predsednik »Združenja gostilničarskih podjetij« v Ljubljani, je poklonil Rdečemu križu v Ljubljani 1000 L. — Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, je daroval neimenovani industrialec 3800 L.' — Gospod dr. Marko Natlačen je daroval Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč v Ljubljani, 250 L. Enako vsoto je daroval Rdečemu križu tudi g. Ivan Pucelj iz Velikih Lašč. — Za plemenite darove se Rdeči križ najiskreneje zahvaljuje.
Cepljenje zoper davico v Mestnem domu bo še
v sredo, 8. t. m. oh 16.30, seveda samo za drugi turnus, torej za tiste otroke, ki so bili pred 14 dnevi cepljeni prvič zoper davico v Mestnem domu, posebno pa za one, ki so minulo soboto zamudili cepljenje drugega turnusa v Mestnem domu.
Včeraj smo priobčili spored koncerta Ljubljanskega kvarteta in sestava koncertnega sporeda liam dokazuje, da so se ozirali koncertanti tako na klasično kakor tudi na moderno glasbo. Izmed klasikov je zastopan Beethoven s svojim pomembnim in veličastnim kvartetom op. 18. Slovenska moderna je zastopana s Škerjancem, italijanska moderna s svojim najznamenitejšem predstaviteljem Malipie-roin in češka glasba z Vitezslavom Novakom, ki je poleg Suka, Foersterja in Janačka glavni reprezentant češke novejše glasbe. Kvartet je vsa ta dela izvrstno naštudiral ter jih bo izvajal v petek, dne 10. t. m. ob pol osmih v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice.
Zahtevajte povsod nas list!
C asa di Ortopedia „Ral“ — Ortojfedična tvrdk* „Ral“ dl G. Carrano
Via S. Marta, 25 — MILANO — Telefono 84.345
ERNIA operaiione KILA operacije
senza operaiione
Nuovo otluratore »pedale Conti-ene in modo meraviglioso qualfiiasi forma di ERNIA, anohe voluminosa, riducendola ed immobilizzandola in breve tempo IA>rtopedico autorizzato a norma di legge rioeve a:
Gorizia	—	Albergo	Tre Corone
Idria	—	Albergo	Didic
Postumia Albergo Leone Fiume	—	Albergo	Reale
Trieste	e-s	Albergo	Posta -	Piazza
Nov specialen pa«
ki čudovito dobro zadržuje vsakršno obliko KILE, tudi zelo velilio. Jo v kratkem času zmanjša ter imobilizira Ortoped z zakonskim dovoljenjem, sprejema V:
— Giovedl 9 Ottobre
— Venerdi 10 Ottobre
— Sabato 11 Ottobre
— Domenica e Lunedl 12 e 13 Ottobre Oberden — Martedi e Mercoledl 14
e 15 Ottobre
Sdroppo Gerolomo	s l r n p Gerolomo
Pognano	Pognano
depurativo del sangue	za čiščenje krvi
F1RENZE	
a EuSiana presso	V Ljubljani pri
d d. Salus	d. d. SfllUS
Soc. Ital. Fralelli
Impiantl compleil • iornitur* dl macchin* ed acceuorl par mollnl Silo« - P a s 11 f 1 c 1 Trasportaiori - Macchin* par birriiicl - Fabbriche dl latarlsl - Macchin* p*r prossofusloni *cc.
INTERPELLATECI.
BUHLER
Komp'etne naprave in dobave stroji-v ter se-stavn h delov za milne, silose, tov8rne test. nin -transportbtorje - strojf za pivovarne - opekarno - stiskalne livarne itd.
senza impegne. por M“cch(‘“0§*rcfs*JJ°fu,l0n1 KIKIt« nas brezobvezno conslflli ad oiiarte stiskalno ijvarski stroj “ aa«ata In panudbe
Igor Zagrenjen:
32
Zavetje v pečevju
Vresk je bil bled kot smrt, ni pa odprl ust niti toliko ne, da bi se iz njih lahko izmuznil šepet.
Zdaj ga to, kar se je godilo okrog njega, že ni več brigalo. Samo da reši Toneta, Lizo in otroka, ki je zdaj na poti, če ni nemara že celo zavekal, oh, res, otroka, tega najmlajšega gospodarja Vreskovine! To mu je še bilo na mari. S svetom pa je bil sam zase že opravil.
Čutil je, da mu bije zadnja ura.
Zato je meže, naven ves zapuščen in razrahljan, v srcu pa zbrano pomolil za pot in slovo:
»Gospod Bog, v Tvoje roke izročim svojo dušo! Zmerom sem jo Tebi nosil na dlan, kajti Tebi ni mogoče nobene reči prikriti, rad pa vidiš, če kdo sam pri sebi premisli, kaj je bil napravil napačnega in potem tako pride predte ter Ti pove. Ti že itak vse veš, vesel pa si grešnika, če se Ti še sam obtoži, česar se spomni. Ti vsega pregledaš, sprevidiš njegovo voljo in misel, in kar se ne ujema, da se oni ni spomnil, tisto sam od sebe z očetovsko prizanesljivostjo izbrišeš, saj veš, ki vse vidiš, da Te oni ni bil mislil ogoljufati! Napravi tudi z mano tako, Gospod Bog, da bom bel prišel predte, brez ljubke, plevela in umazanijel Odpusti mi. kar sem kdaj napak napravil ved6 in hote, izbriši pa mi tudi tisto, kar sem ponevedoma! Moja ura je zdaj odbila. Pred Tvoj obraz bom stopil. Kmet sem, oral sem, sejal in žel, se trudil, da bi Toneta naravnal na tisto pot kakor si jo nam bil vsem kristjanom ti ukazal hoditi in poskušal, da bi se sam ravnal po Tvojih zapovedih. Sprejmi, Gospod Bog, Ti dobri nebeški Oče, svojega hlapca, mene kmeta Vreska, ki si mi tolikokrat pošiljal pravi čas na njive sonce in prave dni dež, in daj mi tam gori, če je to mogoče, tudi kakšen podoben opravek kakor sem ga
imel tu na zemlji, da ne bom po nerodnem držal rok križem! Za te moje ljudi, ki bodo ostali še na zemlji, te pa prav lepo prosim, bodi tako dober ž njimi kakor si bil z menoj ves čas, odkar sva skupaj potovala. Še njim daj, Gospod Bog, od zibelke do groba toliko veselja in sreče kakor si jih bil dal meni. Ce pa se Ti bo zdelo prav, pa tudi katerega udari, kadar se he bi vedel tako kakor si zapovedal. Pa ne preveč hudo, ker so moji in jih imam tako rad, Te prosim! Daj, da bodo prestali vse te bridke ure. ki jih še čakajo, srečno, brez nezgod, da bo poplačano njihovo trpljenje in da se bodo ob času, ki si ca bil Ti za to določil, živi in zdravi vrnili nazaj sem dol na Vreskovino! Ne pusti. Gospod, da bi Vreskovina propadla, ne pusti, da bi zemljo, ki sva jo oba midva obdelala, spet preraslo ščavje! Naj doživi tako lepe čase kakor sem jih bil jazi Zdaj pa. Gospod Bog, če je Tvoja volja taka, me vzemi k sebi! Pripravljen sem, o Bog!«
*
Na ravnem v grapi pod Vreskovino je Peter grabil steljo. Brez sekire zdaj, ko so bili Francozi tako blizu, ni Šel nikamor. Priden je bil. v curku mu je lil pot s čela. Pogledal je na sonce in sedel na skalo, ki je bila debelo obrasla z mahom.
Vsi ti poznani životi drevja okrog njega so ga razveselili zdaj, ko je počival. Med oskubljenimi vejami je pogledal k nebu, srečal na poti do oblakov Celešnik in njegov plavkasto zeleni pohlevni hrbet ter pustil soncu, da ga je oblilo z močjo, kolikor je je ta pozni letni čas še imelo.
Zdaj je zaslišal zviška z one plati brega krik in koj uganil, čigav je.
»Bog sveti!« je zavpil, da se je zdelo kot bi poskočila z listjem posuta zemlja
in drevje od jeze planilo s koreninami kvišku.
Kakor je bil že zgrbljen in šibak se je urpo pognal v breg. Sapa ni utegnila dohajati telesa, ki se je gnalo čez moč. Kakor meh je sopel.
Zameglilo se je grmovje, lice je žgala jeza, ki je šla v zemljo in se vračala odtam na obraz kot prigrevica. Stopinje so neusmiljeno suvale skale, z igli-čevjem pokrita tla in grmičevje.
Z desnico je stisnil sekiro kakor bi se bila roka zrasla z lesom.
Besno se je podil do vrh brega.
•
»Zini, stari, kje irtiaš sina!« je vnovič zavpil Pjer.
Vresk je visel z zaprtimi očmi. Zanj je bilo že vse končano. Poslovil se ie bil od tistega, ki ravna vsa življenja in odloča. kako naj se kaj zgodi. Njemu se je predal, on ga bo zdaj sprejel. Kaj mu more škoditi zdaj ta kratka, bedasta oblast, s trpljenjem, ki bo tako hitro v kraju. On odhaja drugam.
Molčal je.
Zdelo se mu je. kam se je bil zatekel Tone z Lizo in Burgo, prav tja, in nikamor drugam. Ne, ne bo jim rekel, izmuznili se jim bodo!
In ob tej misli se je revno nasmehnil kakor slepec.
»Kje je Tone?« je zarjul Pjer.
»Bodi pameten, starina, povej, kje je Tone. saj ca ne bodo živega odrli, tebi pa, če poveš, ne bodo nikoli več v nad-lego!« je poskusil zdaj Podborški Tinček ubrati bolj prikupne strune.
Vresk pa je molčal.
74aj pa se je raztogotil Pjer.
Da bi se mu upirala taka bedna, stara žival, ki bi že tako bilo zdaj, zdaj po njej, ne. to bi bilo pa preveč in ptj-hudo bi se osramotil, če bi popustili
»Faurier, Lebon! Začnita!« je rw-sknil.
Vojaka, ki sta bila že spustila svoji prgišči žerjavice iz osmojenih cunj nazaj na ponev, sta znova segla po nji.
Faurier je pritisnil žareče oglje Vre-sku na trebuh, Lebon pa v jamico pod vratom-
»Vse živo je bilo, kakor na sejmu«
Ljubljana, 7. oktobra.
V	ponedeljek, 6. t. m. se je pričel na osnovnih, meščanskih, srednjih in drugih Šolah redni pouk. Šolska mladina je bila že nestrpna. Naveličala se je že izredno dolgega dijaškega knjižnega sejma, ki je trajal nad mesec dni lam na Bregu ob Ljubljanici pri starodavni Medenovi hiši, ki že samuje, ko so njeno sosedo Naglasovo hišo, kjer je bila svojčas znamenita Zabukovčeva gostilna, podrli že pred izbruhom svetovne vojne, ker jo je bil velikonočni potres leta 1895 silno zrahljal, čeprav je bila to drugače trdna in masivna stavba. Fa še včeraj so nekateri dijaki imeli na tem sejmišču kratke sestanke in povpraševali po nekaterih, zelo redkih knjigah
Promet na tem sejmu, pravijo poučeni krogi, je bil letos prav velik. Marsikdo je spravil s svojimi knjižnimi špekulacijami prav čedne vsotice, da si bo nekoliko izboljšal svoj gmotni položaj. Bili so nekateri dijaki iz višjih razredov, ki so Gi z denarjem prvič privoščili kak priboljšek, drugi pa so z dobičkom nakupovali razne znamke, za katere je med dijaštvom prav napeto zanimanje.
Po končani svetovni vojni je dnevni tisk, oz. dnevna kronika točno zapisovala vsak pojav na dijaškem knjižnem trgu ali sejmu, ki se je navadno začenjal 1. septembra in je trajal dobrih 14 dni. Po vojni sejni ni imel stalnega prostora. Prva leta so se dijaki, ko so jim lepi napisni kartoni javljali začetek sejma, shajali pod velikimi in košatimi kanadskimi plantanami tam na Krekovem trgu. Od tu so semenj pozneje prestavili pred klasično gimnazijo v Puccinijevi ulici, kjer je ostal le nekaj let. Od tam pa so ta semenj oblastveno prestavili prav pred 6 leti na Breg.
Kako je bilo z dijaškim sejmom v onih starih, 6lavnih časih? Obstoj te dijaške institucije sega nad sto let nazaj. Tu in tam najdemo o tem sejmu le kako drobtinico zapisano v Bleivveisovih »Novicah«, dalje v stari »Laibacher Zeitung« in v drugih ljubljanskih dnevnikih. Navadno je časnikarski kronist zapisal: »Pričel se je pred gimnazijo dijaški knjižni semenj, znamenje, da so se I dijaki vrnili s počitnic. Sole se pričenjajo.« Kako > ee je razvijal dijaški knjižni semenj? To nam pa kratko opisuje dr Jože Debevec v »Vzorih in bojih«:. V pismu, pisanem ob začetku šolskega leta 1879 pravi:
»Prišla sva (z očetom) pred gimnazijo. Vse živo je bilo, kakor na sejmu. Dijaki so stali med
APPARECCHl SAN1TARI
aila lista dl Jubliuta
■pparecc.hi sanitari in ghisa porcellanata, in Porcellana dura vetrificata „STANDARD“, bianchi e eolorati, comuni — di lu^so, ma sempre di qualit& superiore
V	i s i t a t e i posteggi 148 — 149 Padi gli one »C« in Fiera
na Ilubllanskem ntlcsiimu
sanitarne naprave it litega poporeelanjenega ieleza, it trdega glaziranega porcelana „STANDARD“ bele tn barvane, na>adne in luksuzne, vsekakor pa liije kvalitete. Obiščite prostore 148 — 149 v paviljonu „C“ na velesejmu Zahtevajte knjiiice „L“ bretplalno pri
5nPIET£ltol(lNAI.E DEI Padiatdri
VI. A.M »mp*r. 102 Milano Ttl.286805-280850
stojnicami ter prodajali in kupovali knjige. Eden prav blizu naju je vpil na ves glas: >Za prvo, za drugo, za tretjo... za osmo!« Ponudi jih tudi očetu. »V katero pojde?« je vprašal. »V prvo,« se mu odgovorili. Brž jim pomoli cel kup raztrganih bukev.« Nate, kupite napol zastonjl Za nove boste dali trikrat več!«
Torej ta sejm sega v deset in desetletja nazaj. Na njem je vedno ista pesem, kakor jo je zapisal dr. Jože Debevec. Stari dijaški knjižni semenj je bil sprva pred nekdanjo gimnazijo na Vodnikovem trgu, ki jo je bil porušil prav tako velikonočni potres leta 1895. Pred tem poslopjem so trg daleč ob Mahrovi hiši ob gotovih kvatrnih in drugih tedenskih seimih uporabljali kramarji, da so tam postavili svoje velike »štante« z najrazličnejšo kramo. Kadar so se pričele šole, je bil pred gimnazijo velik tedenski semenj za razno blago, čevlje, knjige, obleko, perilo, platno itd. Tam na Vodnikovem trgu sedaj sameva še star kostanj, ki je bil nemara priča vsemu dijaškemu sejmskemu žuborenju. Torej med kramarji so se vrstili dijaki, ki so prodajali stare »Špehe«. Tudi reporter je doživljal prvi dijaški semenj na sličen način, kakor dr. Jože Debevec in to leta 1897. Tudi k očetu so pritisnili študentje in mu vsiljevali različne knjige, pa je imel s seboj dobrega varuha, ki je zanj izbiral knjige, namreč dr. Jožeta Debevca. Tudi to leto se je razlegala ista pesem, kakor leta 1897. Med »štanM« pa so se vrteli tudi znameniti prodajalci turškega medu in sladoleda, tako imenovani karamisti Prav tako so prodajali sladoled, kakor so ga letos in druga leta tam na Bregu, edino turškega medu ni bilo sedaj na izbiro in ie ta sladkarija v Ljubljani prav redka.
Toliko naj bo letos o dijaškem knjižnem sejmu.	_d.
Razširitev veljavnosti naredb
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
glede na to, da to nekatere občine šele po ustanovitvi pokrajine postale njen sestavni del in da se torej do časa njih prehoda pod neposredno italijansko upravo tamkaj niso mogle izvrševati naredbe, ki jih je izdal Civilni komisar za slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski in Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, in
glede na potrebo, da stopijo te naredbe tam takoj v veljavo, da te pa primerno podaljšajo roki, ki so morda v teh naredbah določeni, odreja:
Člen 1. Na občine Št. Peter, Orehovica, Brusnice, Smarjeta, Bela cerkev. Mirna, Št. Jernej, Kostanjevica, Sv. Križ pri Kostanjevici, Škocijan, Tržišče, Mokronog, Trebelno, Št. Rupert, Št. Vid pri Stični, Veliki Gaber. Primskovo in Sv. Križ pri Litiji *e po vsem obsegu razširjajo vse naredbe, ki jih je izdal Civilni komisar za slovensko ozemlje, zasedeno po italijanski vojski in Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, kakor tudi vsi drugi predpisi splošnega značaja, kar jih je veljalo v Ljubljanski pokrajini, preden so te občine prešle pod neposredno upravo te pokrajine.
Člen 2. Roki, ki so morda določeni v naredbah, omenjenih v prednjem členu, se za gori naštete občine podaljšajo, razen primerov kjer je izrečno drugače odrejeno, tako da potečejo petnajsti dan od objave te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem uvrstitve v Službeni list za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljane, dne 4. oktobra 1941-XIX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Ljubljansko gledališče
Drama. — Sreda, 8. okt.: »Katarina Medi-cejska«. Red A. Začetek ob 18.15, konec ob
20.45.	— Četrtek, 9. okt.: »Hamlet«. Začetek ob 17.30, konec ob 21.
Opera. — Sreda, 8. okl.: »Aida«. Red Sreda. Začetek ob 17.30. konec ob 21. — Četrtek, 9. okt.: »Netopir«. Red B. Začetek ob 18.15, konec ob 21.
Prva repriza Shakespearjeve tragedije »Hamlet« bo v četrtek, 9. t. m., za red četrtek. Nova uprizoritev »Hamleta« je eden izmed ve-j likih dogodkov v letošn ji sezoni. Zanimiva za-. sedba vlog, novo komponirana glasba D. Že-I breta, ustvarjata celoto, ki jo velja videti.
Straussova opereta »Netopir«. V muzikalnem pogledu, prav kakor po libretu, predstavlja to delo opereto, ki jo smemo šteti med najboljša tovrstna dela. Letošnja uprizoritev, ki je povsem nova, V6ebuje tudi dva vložka, pevski in baletni.
»La Bo h e m e«, Puccinijevo delo, ki si je pridobilo stalno mesto na sporedih vseh oper, osvaja poslušalca * sladkostjo svojih napevov, ki nosijo čustveno dejanje iz življenja pariških umetnikov. Pod taktirko dirigenta N. Štritofa, v novi režiji C. Debevca, bo letošnja predstava prinesla v zvezi z novo zasedbo, vsega zanimanja vredno uprizoritev.
Naročnikom in zastopnikom naših listov!
Potrudite se in naberite čim več naročnikov »Slovenčevega koledarja«
Le do 15. oktobra imate ie čas!
Naj ne bo hiše, ki bi koledarja ne imela! V koledarju bo toliko zanimivega, koristnega branja, priročnih tabel, da bo to izredno knjigo gotovo moral imeti vsak vse leto pri rokah — tako študent kakor profesor, uradnik, trgovec, industrijec, delavec in kmet. — Vsem bo vedrilo in najboljši svetovalec. — Zato na vztrajno delo!
Vsaka fara mora imeti dvakrat toliko naročnikov kot lansko leto!
Novice iz Države
, Gojitev oljčnih semen r Italiji. V rimskem uradnem listu je izšel poseben zakon, ki pooblašča ministra za kmetijstvo, da uredi vprašanje gojitve in sejanja semen, iz katerih se lahko pridobiva olje. Vsi kmetovalci, ki bi radi sejali tako seme, se morajo s prošnjo obrniti na organizacijo zveze poljedelcev. Obenem pa morajo, če so takšno seme doslej že sejali, prijaviti oblastem ves tovrstni pridelek, da bo kmetijsko ministrstvo lahko razdelilo potrebne količine semen kmetovalcem, ki se bodo za sejanje oljčnih semen šele prijavili.
Po štirinajstih letih se mu je vrnil vid. Napo-litanec Gustav Smith je bil že štirinajst let slep zavoljo tega, ker se je na očesih naredila debela mrena, ki je tako močno prerastla obe očesi, da Smith sploh ni več zaznal niti najmočnejše svetlobe. Po štirinajstih letih slepote se je mož odločil, da bo šel na operacijo. Operacijo so izvršili zdravniki na neapeljski kliniki in se je popolnoma posrečila. Smith vidi sedaj na obe očesi.
Brv se je zlomila pod preveliko težo. Večje število delavcev v ladjedelnici v Tržiču seje podalo opoldne po končanem delu h kosilu. Odšli so kot ponavadi po ozki brvi čez bazen, ko se je brv pod preveliko težo nenadoma prelomila in so se mnogi delavci prevrnili v vodo, v globino 20 metrov. Nekaj se jih je takoj ubilo, nekaj pa jih je zaradi težkih poškodb umrlo potem v bolnišnici. Nesreča je v celem zahtevala osem smrtnih žrtev.
Novi narodni svetniki. Z ukazom Duceja so bili odstavljeni kot narodni svetniki in kot člani fašistične ter korporacijske zbornice sledeči: Artur Rocci, Vicenzo Mardi, Carlo Kerrario in Odino Rizzardi. Na njihova mesta so bili imenovani štirje drugi fašisti, glavni funkcionarji v pokrajinskih organizacijah Fašistične stranke.
‘Tedni groidja po Italiji. Letos je že večje število italijanskih mest priredilo tako imenovane »tedne grozdja*, ki imajo namen pridobiti ljudi za čim večje kupovanje svežega grozdja. Tak teden se bo v četrtek začel tudi v Gorici. Razstavljal« grozdja so dolžni prinesti na razstavo samo odlični sadež, ki so ga skrbno odtrgali. Ker oblast čuva nad cenami, so kupčije vedno velike.
Dva vojaka reila utapljajočega se dečka. V nedeljo se je v tržaškem kanalu dogodila nesreča, da je 4 letni deček Furio Minelli skakljal okrog obrežja, pa nenadoma padel v globok kanal. V bližini sta bila tedaj dva vojaka od 5. ženijskega polka, ki sta takoj skočila v vodo in dečka potegnila na suho. Dečkova mati je rešitelja hotela nagraditi z denarjem, toda vojaka sta darilo odklonila, nakar se je Minellijeva s pismom zahvalila poveljstvu ženijskega polka.
Italijansko potujoče gledališče v Dalmaciji in Črni gori. Potujoče gledališče organizacije Dopo-lavoro je naredilo v nekaj tednih dolgo turnejo po Dalmaciji in Črni gori ter v hrvaškem Dubrovniku. V skupini potujočega gledališča je bilo 3000 oseb, celoten operni orkester in oddelek, ki je vozil celotno scenerijo za vsako opero. Imeli so posebno ladjo, s katero so se vozili od kraja do kraja. Povsod so imeli velik uspeh, ker je bilo predvajanje oper na umetniški višini. V krajih, kjer je to gledališče gostovalo, je bilo gledalcev vedno veliko, ker so bile prireditve krajevna redkost. V Kotorju sta bili dve predstavi, gledalcev pa 16.000, med njimi šest tisoč vojakov. V Dubrovniku dve predstavi, 26.000 gledalcev, med njimi 9000 vojakov, v Splitu 4 predstave z 31.000 gledalci, med njimi 14,300 vojakov. V Šibeniku dve predstavi z 11.000 gledalci, med njimi 6000 vojakov, v Zadru 4 predstave z 41.000 gledalci, med njimi 4000 vojakov. Razen opernih predstav je skupina dajala tudi koncerte, na katerih so nastopali slavni pevci in pevke. V celoti Je bilo 14 predstav, katerim je prisostvovalo lal.uuu gledalcev, med katerimi pa je bilo 40.000 vojakov. Potem pa je bilo tudi 8 koncertov s 25.000 gledalci, od teh 13.000 vojakov.
III. revila plesnih orkestrov
Ljubljana. 6. okt.
V nedeljo, 5. oktobra, je bila v prijazni frančiškanski dvorani III. revija plesnih orkestrov. Zanimanje za to revijo je bilo zelo veliko in je bila prostorna dvorano skoraj napolnjena do zadnjega kotička. Nastopili so štirje najboljši ljubljanski plesni orkestri, ki so vsa leta privabljali na razne plesne prireditve na tisoče in tisoče vnetih plesalcev.
Kot prvi je nastopil znani orkester Bojana Adamiča. Adamičev orkester je bil v svojem začetku le majhen krog navdušenih prijateljev glasbe, zdaj pa je to že velika družina odličnih glasbenikov. Orkester je tudi na včerajšnji prireditvi prednjačil pred drugimi za cel razred. Orkester je pred tenkočutnimi ušesi dirigenta Adamiča intonančno in ritmično čist in na višku, česar pri naslednjih dveh nastopajočih orkestrih ni bilo opaziti. Občinstvu je posebno ugajal šlager Vlade Goloba »Jesen v snu*. Skladatelj in izvajalci so bili deležni toplega aplavza. Kot komponist se je Bojan Atlamič potem predstavil v foxu »Kaj vse si mi ti«. Ce še kdo ni ver jel, da igra Adamič skoraj vse instrumente, je lahko to videl pri njegovi lastni skladbi. Vsi deli orkestra, posebno pa saksofon, kjer smo videli novost (bariton-sax), so bili v harmoniji brezhibni.
Kot drugi orkester se je pretUtavil orkester, ki ga vodi Pavle Kroupa. Zaigrali so nekaj zelo lepih čeških komadov. Saxofoni so bili dobri,, zadovoljive so bile trobente, izredno slab pa je bil ritem. Da je bil ritem skora j nemogoč, je precej pripomogel »liobnur« Orkester, upoštevati je treba pač, da je še nedozorel in mlad, pa ima še lepe možnosti zn nadaljnji razvoj. Simpatičen je bil nastop ženskega tria, iz katerega bo lahko še kaj prida.
Ritmiki pod vodstvom Maneta Vodopivca niso od zadnje produkcije plesnih orkestrov veliko napredovali. Posebno bas-sekcija (trobente, pozavne) ni vigrana in intonančno čista. Za ritmike je pač največja pridobitev Miloš Ziherl, ki se jfi občinstvu predstavil v svojem popularnem šlagerju »Gledal v tvoje sem oči sanjave«. Tudi to pot je potrdil, da spada med naše najodličnejše saxofoniste. Tudi tango ?o ritmiki prav dooro zaigrali in bili deležni dolgega odobravanja. Dirigentu priporočamo malo več pažnje na svoj »pleh«.
V zadnji točki so nastopili »Veseli berači« v izvirnih oblekah in si že s tem pridobili naklonjenost občinstva. Od zadnje tovrstne revije so zelo napredovali, .posebno bas-sekcija je pokazala velik napredek, kar je zasluga leaderja Ota Jugovca. V Hubadovi skladbi »Draga, vrni se« so solisti pokazali, kaj vse zmorejo. »Veseli berači« so imeli kratek, zato pa tem bolj naštudiran program, kar J>i bilo priporočati tudi ritmikom, ki so prednjačili s skoraj obupno dolgim sporedom, bkoda da ni .nastopil še moški trio »Ve Be«, s čimer bi »berači« še bolj pridobili. Sploh ni bilo pri »beračih« nobenih pevcev.	i
Med odmori je zabaval številne poslušalce Samo Jarc. — Koncert orkestrov je bil končan malo po 12 uri in so se poslušalci, med katerimi je prevladovala mladina, zadovoljni razhajali.
Najnujnejše
ZA VAS JE #
f
DA TAKOJ NAROČITE
SLOVENČEV
KOLEDAR!
OSOJANI
ZGODOVINSKI RO MAN
1	•	n
Ko je vse to in še marsikaj drugega navedel Markvard v cesarjevo obrambo, ga je Aribo zbadljivo pohvalil, da je dobro govoril in sl zaslužil vojvodstvo, s čimer je lahko zadovoljen.
»Sem in bom in vedno in v vsaki nevarnosti bom proti komur koli kot zvest vazal branil svojega cesarjal« je odgovoril vojvoda s poudarkom.
»Tudi jaz, tudi jaz!* so zatrjevali Dietrichstein in ie mnogi
drugi.
»Kaj pa vi, škof Gunter? Molčite? In vt tudi, opat Wolfram?« je začudeno vprašal vojvoda Markvard cerkvena dostojanstvenika.
»Gospod vojvoda,« je odgovoril škof, »ker mi je vaša plemenitost in poštenost že več let znana, bom vedno z vami, samo v enem slučaju ne, in sicer tedaj ne, če bi vaša stran iz nespo-razumljenj prešla v resne sovražnosti do svete stolice. V takem slučaju bi bila moja dolžnost, da se postavim ob stran svojega nadškofa.«
»In nadškof bi seveda držal s papežem?« je vprašal Markvard, kar mu je škof potrdil.
Ko je osojski opat tudi podobno odgovoril, se je vmešal v pogovor Dietrichsteinec, češ, da bi potem ne mogel ostati več zaščitnik samostana.
Opat je pritrdil.
»Torej bi mi odpovedali In me še napadli, ako bi prišlo do vojske med cesarjem in papežem?«
»Moral bi vas, čeprav s težkim srcem,« je odgovoril opat. j »Nič si ne težite zaradi tega srca, gospod opat,« se je oglasil j Khevenhiiller in povedal, da ostane zvest papežu v vojski in v miru, da je tudi sosed osojskega samostana in da je njegov meč prav takp malo zarjavel kakor Dietrichsteincev.
Ob Khevenhiillerjevih besedah je Goričan porogljivo gledal Dietrichsteina in ga potem zbodel, ko je glasno rekel družbi: »Prepričan sem, da se bo še marsikdo premislil!«
»Premislil?« je čutil Dietrichstein ost. »Rad bi ga poznal, ki bi še pomišljal, ako ga kliče zajemniška dolžnost!«
»Ne razdvajajmo se, ko ni potreba in se že bliža večer,« je opomnil vojvoda, ki ni maral, da bi se slovesni dan končal z nesoglasjem. »Škof Gunter je govoril samo o slučaju ki bi utegnil nastopiti. Dotlej pa si lahko sleherni spor prihranimo!«
Kolničar se je nagnil k škofu.
»Kako to, da mora priti vedno do prepira, če je več ljudi skupaj, pa naj bodo moški ali ženske, stari ali mladi?« je vprašal.
»Človeška narava, prepuščena sama sebi, je nagnjena k prepiru in razdvajanju, Kristus Gospod pa je prišel na svet, da bi mu dal s svojim naukom mir. Star pregovor že pravi: Redke krati je edinost med brati. Hlapec zavida gospoda, revež bogatina in tudi med gospodo si je večkrat drug drugemu na poti. Sebičnost in častihlepnost povzročata povsod razdor. Samo krščanstvo je vez, ki spaja najbolj oddaljene kraje sveta in jih druži. V Cerkvi *ni nihče nikomur na poti; pobožnejši je zgled, da ga posnemaš ! in ne zavidaš, vsak se lahko obogati z zakladi za prihodnje življenje, pri čemer nihče nič ne izgubi. To bogastvo je skupno, ker je krščanstvo velika splošna bratovščina, ki obsega ves svet.«
Vsi so z zanimanjem poslušali škofova izvajanja, a ko je končal, je menil Aribo. da Nemcem za papeža v Rimu nič mar ni
»Poglavar pa mora biti,« je spet povzel škof. »Poglejte kamor koli, povsod imate poglavarja. Grofje, kakršen ste vi. so poglavarji svojih okrožij, njihov poglavar je vojvoda in poglavar vojvod je cesar. Samostani in vojske, mesta in občine, vsaka hiša, Ida, še panj ima poglavarja, zakaj bi ga torej Cerkev ne imela?«
»Zakaj pa je papež v Rimu in ne v Mogunciji?« je hotel vedeti Aribo, ki se ni dal ugnati.	....
»Potem bi pa drugi spet vprašali: »Zakaj pa v Mogunciji m ne n. pr. na Poljskem? Na to je samo en odgovor: Kristus je postavil svetega Petra za poglavarja svoji Cerkvi in sveti Peter je imel svoj škofijski sedež v Rimu,« je kratko pojasnil škol Gunter.
Tedaj se je oglasil Lichtensteinec, ki se prej ni mešal v pogovor in je samo poslušal. Menil je, da so se v pogovoru oddaljili od prvotnega vprašanja, znkaj je svet tako skvarjen, poln krivičnosti in spačenosti. Po njegovem naj bi bili tega krm škofje in duhovniki, med katerimi premnogi niso taki, kakršni bi morali biti. Skliceval se je na slavnega škofa Petra Damijana, ki ga je poslušal v Salzburgu, ko je govoril o razkošnosti in posvetnosti nemških škofov in o razbrzdanosti med duhovščino.
»Prav to je povod nesporazuniljenja med Rimom in cesarjem,« je povzel škof. »Svetemu očetu je zelo pri srcu, da bi upo-stavil red v Cerkvi. V prihodnje ne misli več pustiti cesarju neomejene pravice imenovanja škofov, ker res ni tajiti, da že nekaj časa pri podelitvi škofij ni vedno gledal na potrebne lastnosti prosilcev.«
»Dovolite, gospod škof.« je prosil opat, »da odkrito povem, kako je s to zadevo, škofije v Nemčiji so pod to nesrečno vlado oddajali raznim laskačem, ki so jih priporočale lepe gospe, naravnost prodajali so jih, da. in celo na Henrikovem dvoru so b'le na dražbi! Kaj naj bo potem s krščanskimi občinami pod takimi predstojniki in učitelji?«
»Ne zamerite, gospodje in prijatelji,« je vstal Kolmcar, »to poglavje bi se utegnilo razvleči, a se že mrači. Tu ni nihče doma in najbližji bodo težko prišli pred nočjo na svoj dom, n kje bodo prenočevali bolj oddaljeni, sam Bog ve!«
»Dobro, Kolničar, prav si povedal. Opravili smo, zaradi Česar smo se zbrali, kakega posebnega sklepa za prihodnje pa še ni treba. Zato se lepo v miru poslovimo!« je zaključil vojvoda Markvard pogovor, nakar je dal zatrobiti v rog. Hlapci so poskočili, osedlali konje, ki so se že sami zbrali pod gradom.^in gospoda so odjezdili vsak na svojo pot, a bili le nekam zamišljeni...
y
ESPOSITORI ALLA FIERA Dl LUBIANA
BREDA
LE ARMI DELLA VITTORIA Esereito - Marina - Aviazione LEMACCHINE DELLA PACE
OROŽJE ZMAGE Vojaštvo-Mornarica-Letalstvo STROJI MIRU
Construzlonl Meccsniche Capltale Sociale L. 200,000.000 Via Bordoni 9
Stabilimenti — Podjetja: Šesto San Giovani (Milano) — Brescia — Mestre — Roma — Napoli
Materiale rotabile ferrotranviario — Macchine elettriche, agricole e industriali — Macchine per trattamento dei minerali — Compressori stradali — Caldaie — Serbatoi — Carpenterie metal-liche — Acciai — Getti di acciaio — Pezzi stampati e forgiati — Costruzioni navali
Železniški vozni material — Električni stroji, poljedelski in industrijski — Stroji za obdelavo rudnin — Cestni valjarji — Kotli — Rezervarji
—	Kovinasto ogrodje — Jeklo — Jekleni vlitki Vtisnjeni in kovani deli — Ladijske konstrukcije
Societd Italiana Ernesto Breda — Milano
DALMIIEIII.
CAPITALE: L. 120.000.000 — GLAVNICA
AGENZIA PER LUBIANA: Zastopstvo za Ljubljano:
I. S. D. A.
1 M P 1 A N T 1 SOLLEVAMENTO Dl-STRIBUZIONE ACQUA
TUBI Dl ACCIAIO SENZA SALDATU-RA FINO AL DIAMETRO
di 825 mm, in tutte le esecuzioni e per tutte le applicazioni.
BREZŠIVNE JEKLENE CEVI
do premera 825 mm v vseh izgoto-vitvah in za vse uporabe
LUBIANA • Via 6. Verdi 2 - UUBLIANA
Mostra delle ferrovle Italiane dello Stato Razstava Italliansklh državnih ieleznlc
L’Amministrazione delle Ferrovie Italiane dello Stato partecipa alla Fiera di Lubiana con l’invio dei piti recenti e moderni tipi di materiale ferroviario costruiti in Italia: una locomotlva elettrica a corrente continua 8000 volt della potenza dl 2100 KW e della velocita massima di km. 120
una locomotlva a vapore aerodinamica sistema FRANCO per treni rapidi. Essa sviluppa una produzione di vapore superiore a quella delle caldaie di tipo normale con un au-mento di potenza ed un risparmio medio di calore del 17 %
una carrozza rlstorante con servizio di bar per treni turistici organizzati dalTOpera Na-
zionale Dopolavoro.
una carrozza per trasporto merci con la cassa costruita interamente in alluminio apzicchfc
in acciaio.
un carro per la lavorazione della ginestra, che spostandosi nelle localiti ginestricole, eo-stituisce un punto fondamentale per la risoluzione del problema di valorizzazione della ginestra. Inoltre vengono presentati 2 pannelli illustranti l’uno 1’adeguazione dei mezzi di trasporto ferroviari alle sempre crescenti necessiti belliche e civiii e 1’altro 1’attivitA ec} i servizi esplicati dalla Milizia Nazionale Ferroviaria nell’attuale momento.
Vieae pure presentato il plastico della nuova stazione di Venezia S. Lucia.
Uprava Italijanskih državnih železnic je za svojo udeležbo na Ljubljanskem velesejmu poslala najnovejše in moderne tipe železniškega materiala, zgrajene v Italiji: alafctriino lokomotivo s stalnim tokom 3000 voltov. 2100 KW moči in največje hitrosti 120 km; aerodinamllno parno lokomotivo sistema FRANCO za brzovlake. Ta lokomotiva proizvaja več pare kot kotli navadnih tipov in tako poveča zmogljivost ter prihrani povprečno 1796 na toploti.
ladllnl voz z barom za turistične vlake, kakor jih organizira Dopolavoro. tovorni voz v celoti izdelan iz aluminija namesto jekla
voi za obdelavo košeni Čiče. Ta voz tvori v krajih, kjer se goji ta rastlina temeljno točko pri reševanju problema kako dati košeničici njeno vrednost — Poleg tega kažeta dva plakata kako se železniški preroz prilagaja vedno rastočim potrebam vojske io civilnega ■ prebivalstva in kako se razvija danes delavnost in pomoč narodne železniške milice. Videla se bo tudi plastično upodobljena nova postaja Venezia S. Lucia.
RAZSTAVLJALA NA LJUB LJANSKEM VELESEJMU
Gruppo - Skupina
I
Torino
MK MICE PIK E UM
ELEKTRIČNI STROJI, ČRPALKE IN VENTILATORJI
Rappresentante per la Provin- Zastopnik za Ljubljansko po-cia di Lubiana	krajino
ELERTR0IHDUSIRI3A s. A. D. D.. Eosposvetska eesta 13 • mm
ERCObE MMElll l Co S. 1		L-C	orso Mal		i • MILANO
					
TRIESTE Via L. Cadorna, 12 A	o> &m STAND 138/143			MILANO Via Vitruvio 35 )BTWl	
TUTTE LE MACCHINE UTENSILI
VSI STROJI IN POTREBŠČINE ZA DELAVNICE
COMPAGNIA GENERALE Dl EIETTRICITA* - MILANO
Macchine - Motori - Trasformatori Apparecchi elettrodomestici - Appa-recchi radio - Frigoriteri elettrici
Stroji - Motorji - Transformatorji -Elekirogospodinjski aparati - Radio aparati • Električni hladilniki
Rappresentante per la Provincia di Lubiana - Zastopnik za Ljubljansko pokrajino Ing. IVAN AHTIK - Livarska tlita 8 • Lubiana
olivetti
Macchine per serivere da ufficio e portatili. Agenzia per la Provincia di Lubiana: S. C. I. E. Milano • Ufficio di Lubiana: Tyrševa cesta 33 - telefono 23-66 - Fiera di Lubiana - Padiglione D • Posteggi 130-131-132-133
Pisalni stroji za pisarne in potovanja. Agencija za Ljubljansko pokrajino S. C. l.E. -Milano. Pisarna v Ljubljani: Tyrševa cesta 33 - telefon 23-66. Ljubljanski velesejem - Paviljon D, stojnice 130-131-132-133
olivet-fci
Andrejčkov
Risal Jože Beranek
Besedilo priredil Mirko Javornik
... podrla njegovega konja. 'Aleš je treščil podenj in obležal. Z velikim trudom se je skušal izmotati spod konja. Ko se mu je nazadnje posrečilo, je hotel bežati.
Kakor blisk je oddirjal Aleš skozi gozdič, da bi našel pripraven kraj za zavetje. Toda budnim očem italijanskih strelcev se ni mogel izmakniti. Prižviž-gala je krogla in...
Toda že so bili okoli njega trije italijanski vojaki z nasajenimi noži. Skušal se je braniti s sabljo, toda spotaknil se je v metežu ob lastne ostroge in padel. Bil je ujet.
S šoto kurijo generatorje
V	Nemčiji že nekaj časa sem uporabljajo šoto kot pogonsko sredstvo za generatorje. Ker 6e je izkazalo, da se stvar obnese, so v severozahodni Nemčiji začeli na diveh krajih v veliki meri kopati šoto samo v ta namen. Kakor poroča »Agenzia Nazionale« nameravajo v Nemčiji v bližnji bodočnosti začeti z rezanjem šote tudi na nekaterih drugih krajih ter urediti primerne naprave za predelav®. V takšnih napravah šoto narežejo na drobne ko6e in jo očistijo, potem pa jo na določenih razdeljevateih postajah prodajajo.
Kdor hoče šoto uporabljati kot pogonsko sredstvo za generatorje na lesni plin, mora takšne generatorje opremiti še s posebnim ogrevaloikom.
Neugnani Mahatma Gandi
Posebni dopisnik švedskega časopisa »Da-gliht Alehanda«, ki je na obletnico rojstnega dne indijskega voditelja Mahatme Gandija obiskal tega slavnega moža, piše med drugim:
Kljub svoji visoki starosti je Mahatma Gandi še vedno izredno živahen in čil in se z enako vztrajnostjo bori za pravice svojega naroda. P nekaterimi svojimi somišljeniki se je zatekel v neko indijsko mesto in živi v skromni koči.
O sedanjem svetovnem položaju Gandi ni hotel švedskemu časnikarju dati nobene izjave,
ujetnikov pri Tobruku
del bivšega poljskega ozemlja
jezikov. Tem vojakom nalagajo najtežje in najnevarnejše naloge. Angleži so tam samo na poveljniških mestih. Zdaj vemo, da ima Anglija rajši, če drugi narodi zanjo prelivajo kri. Eden takšnih narodov je tudi narod bivše Poljske, ki jo je Anglija prvo potegnila v vojno.«
»Ta dva Poljaka sta se zdaj, ogoljufana in izdana znašla pred Tobrukom, kjer 60 ju prisilili boriti se za ti6to Anglijo, ki je pogiala v razvaline njuno domovino. Na svoji blodnji po svetu, brez domovine in brez lastnega ognjišča, sta 6e znašla na napačni poti, ko sta 6e še dalje vojskovala za koristi tistih Angležev, ki so postali zavezniki sovjetov, ki so vedno nasprotovali uresničenju poljskih vzorov, dvajset let poskušali vdreti na bivšo Poljsko in se v 6edanji vojni, ko je bila strta bivša poljska vojska, kot šakali vrgli na del ozemlja poražene države.«
Kot šakali so se vrgli Rusi na
»L’aiwenire dTtalia« prinaša izredno zanimivo jx>ročilo o dveh Poljakih, ki sta po zlomu poljske države po dolgih blodnjah prispela na egiptovsko-libiisko mejo, kjer sta bila pred nedavnim ujeta. V razgovoru z italijanskim časnikarjem sta pripovedovala med drugim, da »sta po zlomu poljske vojske prišla najprej v neko jugovzhodno evropsko državo, kjer so ju na tamkajšnjem jx)Ijskem konzulatu pripravili z raznimi grožnjami do tega, da sta 6e odločila vstopiti v britansko vojsko. Tedaj se je začela prava odisejada teh dveh Poljakov. Prepeljali so ju najprej v Sirijo in nato v Palestino, kjer sta se vojaško izurila, potem pa so jih z ostalimi vred poslali najprej v Aleksandrijo v Egiptu in odtam v Marsa Matrub. Nazadnje sta prišla v Tobruk z oddelkom, ki 60 ga Angleži poslali na pomoč oblegani trdnjavi V tobruški utrdbi« — pravi dalje to j>o-ročilo — »60 vojaki vseh narodnosti, vseh ras in
Beseda športnega zdravnika
Kako trenirati, tekmovati, zmagovati?
Dihanje. Vsaka vrsta športa zahteva poseben in obenem najboljši način dihanje. Svežega, čistega zraka ne smemo nikjer pogrešati. Ob naporu dobimo sapo, potreba dobrega zraka je vedno večja. Ko začutiš v prsih žejo po svežem zraku, dihaj globoko. Prizadevaj si, da izdatno izdihuješ. Le na ta način bo ventilacija dobra.
Srce. To, kar na tekmah navadno zmaguje, je srce. Srce opravlja pri športu največje napore. Srčna mišična vlakna napenjamo često do skrajnih možnosti. Zaradi tega je nevarno zastrupljati srce z alkoholom in nikotinom. Kadar je človek bolan, če je prehlajen in sploh, če ima vročino, je srce jx>sebno občutljivo in slabotno.
V	tem primeru takoj prekini s treningom. Polivaj tako dolgo, da boš spet popolnoma zdrav. Vrajnim nevšečnostim se boš tako izognil.
Živčni sistem je posrednik prijetnega občutka, podjetnosti, veselja nad vidnimi uspehi
in zagrizenosti v tekmi. Če pa mora biti posrednik neugodnih poročil o stanju tvojih organov, škoduje to tvojemu duševnemu razpoloženju. Posledica normalnih naporov je normalna utrujenost. Bolestni znaki pa so: nespečnost, razdraženost, nezaupanje nasproti sebi in tovarišem in podobno. Ti znaki niso nič drugega kot opomin: počivaj, postani discipliniran, posvetuj se s trenerjem in zdravnikom. Športnik, ki se v vsakem stanju zateče k cigaretam, alkoholu ali preobilni jedači, greši prav tako kakor oni.
ki skuša olajšati svoje nerazpoloženje z očitki nasproti tovarišem.
Tekma je velika in huda preizkušnja živčnega sistema. Vsak tekmovalec je v skrbi za izid tekmovanja^ razen tega pa vpliva nanj okolica, množica gledalcev in končno tudi čut odgovornosti. Važno je, da je duševno miren in da ima zavest, da se je vestno pripravljal. Bodi samozavesten, vendar brez lastnega povzdigovanja. Tovarištvo tvojih sotekmovalcev in vodje moštva je v tujini tein boli potrebno in dragoceno. Mnogo simpatij si boš pridobil, če boš športnik v pravem pomenu besede in če boš discipliniran. Bodi mož na pravem mestu tudi v poklicu. Le tako boš svojin 6portnih uspehov resnično vesel, tvoji eventualni porazi pa ne bodo ogražali tvoje žviljenjske eksistence. Misli na vse to! Prineslo ti	bo veselja,	miru,	samozavesti in zmagovalne	volje.
Zmaga. Če imaš srečo in si priboriš prvenstvo, tedaj te slavijo kot junaka. Mladina te gleda z občudovanjem. Navdušeno ti sledi in te jemlje za vzgled v vsakem oziru.	Pazi,	da	jo
vodiš k dobremu tudi	kot tovariš,	kot mož	na
mestu v svojem poklicu, kot sodržavljan in kot človek.
Zahtevajte povsod naš list!
mesta. V daljavi 6e je blestel Eifelov stolp. Zdelo se je, da je ves v plamenu. Toda njegov pogled ni dolgo ostajal tam. Vedno znova se je obračal v drugo smer, odkoder bi morala V6ak hip zasijati luč žarometov Croixnoirjevega avtomobila.
Zopet je pogledal na uro. Bilo je točno pol enajstih. Pravkar je začel razmišljati da h mogoče njegova ura ne prehiteva, kar se pa do sedaj še nikoli mi zgodilo, ko se je nenadoma v daljavi zaslišalo brnenje avtomobila. Skoraj v istem hipu sta se na daljnem ovinku zableščala dva žarometa.
Komisarju je skoraj zastala 6apa. Približal se je težko pričakovani trenutek. Pogledal je Foriera. Videl je, da 6e je odkril in da mu je luč žarometov močno osvetljevala obraz. V rokah je držal razgrnjen robec. Pogledal je okrog 6ebe. Doret in njegovi ljudje 60 bili dobro skriti. Ni jih bilo mogoče opaziti, čeprav je luč žarometov bila zelo močna in je prodirala skozi drevje in grmovje.
Znova je pogledal proti avtomobilu. Z začudenjem je opazil, da se je sedaj tudi na njegovi strani zasvetila luč, ki pa je bila nameščena precej višje, kakor jo imajo navadno avtomobili, da osvetljujejo ovinke. Opazil je tudi, da ‘je avto drvel s silno brzino.
V	naslednjem hipu se je zgodilo nekaj strašnega.
Avto se je z izredno brzino približal Forieru, svetloba žarometov ga je tako-rekoč zajela in vpila va6e, naio pa je voz z bliskovito naglico švignil mimo presenečenih jjolicistov, ki so čakali v zasedi.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj; inž. Sodja — Urednik: Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« tzhaja vsak delavnik ob 18 Mesečna naročnina je 6 Ur, za inozemstvo 19 Ur — Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/111 — Uprava: Kopitarjeva nlica 6, Ljubljana — Telefon štev. 60-01 do 10 05 — Podružnica: Novo mesta