Leto XX., št. 289
Ljubljana, četrtek 11. decembra 1941-XX
Cena cent. 7®
Upravntštvo: LJubljana, Vucclnljeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24
Lnseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749 _
IZKLJUČNO ZAS TUPSTVO za oglase lz Kr Italije tn inozemstva trna
Unione Pubblicitš Italiana S. A^ Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znada mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22.80
Uredništvo: LJubljana. Puccinijeva uUca štev. 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSIONA_KLA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano
Grmita nera per gli sere) nemici
21 apparecchi nemici abbattuti — Mezzi eorazzati nemici
distrutti a sud di Tobruk
H (Juartier Generale delle Forze Armate comunica in data 10 dicembre 1941-XX il seguente bollettino di guerra n. 556: .
Nella zona di Sollum si e accentuata la pression^ avvers^ria., sui caposaldi tenuti dal"8 r ostre truppe.
A sud di Tobruk sono contlnuati i com-battimenti: mezzi eorazzati nemici risul-
tano distrutti.
Formazi« ni aeree delfAsse ftanno rin-novato. con suceesso, gli attacchi contro note voli ammassamenti di antomezzi nemici ad est tli Bir-el-Gobi e su autoeo-lonne in marcia; f?,nche Tobruk e forti concentramenti di unita corazzate nel">; ari est d«'.a s»ojjo stati efficaee-rnente bomhardati.
In numerosi soontri aerei 19 apparecchi avvcrsari ri?u!tf»Tii-i abbottuti: 13 dai nuo-vi apparecchi della nostra caccia, 6 tia
quella germanica; due velivoli nemici distrutti daila difesa contraerea di AgaiJd-bia e di Sollum. Otto nostri appareochi risultano mancanti.
Aeroplani nemici ^annn lanciato bem». su Derna e Rardia: in questa ultima loca-lita sono stati colpiti due ospetlali da campo visihilmente recanti i segni della Croce Rossa; qualche ferito tra i ricove-rati. Nella notte sui 10 l'aviazione avver-saria ha attaccato 'iTapani: danni tnsi-gnificanti.
Nostri aerei hanno bombardato., con vl-sibile efficaeaa impianti deirisoia di Malta.
Un nostro piroscafo di ritorno daila Li-bia con 2.000 prigionieri britannlci £ stato silurato sotto le coste della Grecia da un-sommergibile nemico. Sono in corso ope-razioni di salvataggio.
"•■T
?!
dan ia sovražna iettfa
21 sovfsŽEih Seta! sestreljenih — Sovražna oklopna sredstva uničena južno od Tobruka
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 10. decembra naslednje vojno
poročilo štev. 556:
Na področju pri Solumu se je povečal sovražni pritisk na postojanke, ki jih drže naše čete.
Južno od Tobntka so se boji nadaljevali; sovražna oklepna sredstva so uničena.
Letalski oddelki osi so z uspehom ponovili napade proti večjim zbirališčem so-vražnih motoriziranih vozil vzhodno od Bir-el-Gobija ter na premikajoče se avtomobilske kolone. Uspešno so bili bombardirani tudi Tobruk in zbirališče oklopnih edinic na področju vzhodno od tobruške trdnjave.
V številnih spopadih v zraku je bilo sestreljenih 19 sovražnih letal; 13 so jih sestrelili novi tipi naših lovcev, 6 pa nemški Jovci. Dve sovražni letati je uničila protiletalska obramba v Agadabiji in Solumu. Osem naših letaJ se ni vrnilo.
Sovražna letala so metala bombe na Derno in Bardijo, kjer sta bili zadeti dve poljski bolnišnici, ki sta bili vidno označeni z rdečim križem. Nekaj bolnikov je HI o ranjenih. V noči na 10. t. m. je sovražno letalstvo napadlo Trapani, kjer je bila povzročena brezpomembna škoda.
Naša letala so z vidnim uspehom bombardirala naprave na otoku Malti.
Sovražna podmornica je niže od grške obale torpedirala našo ladjo, ki se je vračala iz Libije z 2000 britanskimi ujetniki. V teku so reševalna dela.
Napadi na železniške zveze
Berlin, 10. dec. s. Bojna in lovska letala so napadla 8. decembra v zaporednih valovih železniško postajo v Abu Feidanu v Egiptu. Proga je bila na več točkah porušena in so bombe poškodovale železniške naprave. Lovci so napadli v strmoglavih poletih dva vlaka z gorivom in ju zažgala. Ponovni napadi na Abu Feidan so zelo važni, kajti ta postaja je bila končna točka železnice Aleksandrija—Marsa Matruch. Podaljšanje te važne železniške proge od Marsa Matrucha do južno od Sidi Baranija je bila izvršeno šele v zadnjem času. Ves angleški vojni material, zlasti pa težko orožje, bencin, municija itd. so prevažali po tej progi iz Aleksan-drije in Sueškega prekopa proti Abu Feidanu, odkoder so ga pošiljali po puščavskih potih na bojišča.
ude sovjetske izgube pri ponesrečenih napadih
Letalski napadi na zbirališča sovjetskih čet — Pri Tobruku sestreljenih 5 sovražnih letal
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na vzhodni fronti so bili krajevni napadi sovražnika uspešno odbiti. Pri tem je utrpel nasprotnik vnovič hude krvave izgube.
Letalsko orožje je razpršilo z močnimi silami v južnem odseku vzhodne fronte zbirališče čet, kakor tudi pripravljena oklopna vozila in je uspešno bombardiralo sovjetska letališča.
Tudi na področju pri Moskvi in severno-vzhodno od Emenskega jezera je utrpel sovražnik pri napadih bojnih letal znatne izgube.
V	severni Afriki se nadaljujejo hudi boji. Nemška in italijanska strmoglavna letala so uspešno napadala angleške kolone vozil in postojanke protiletalskega topništva. Nemški lovci so sestrelili pri Tobruku pet sovražnih letal.
S Hnskega bojišča
Helsinki, 10. dec. s. Včerajšnje uradno vojno poročilo ugotavlja:
V	teku včerajšnjega dne je bilo le šibko streljanje topništva in metalcev bomb na Karelijski ožini, živahno pa je bilo delovanje sovražnih izvidniških čet. Ponoči je sovjetska pehota začela ogenj, ki so ga podpirale baterije trdnjave na otoku Tot-leben. Finsko topništvo je zadelo sovjetske
. čete na pohodu. Na bojišču pri Sivaerviju so šibko delovali sovjetski metalci bomb. Finske čete so zavrnile sovražne ofenzivne poskuse, medtem ko je finsko topništvo streljalo na sovražne baterije in težko topništvo.
Na bojišču vzhodne Karelije je finski oddelek po napadu na Suurlakata na Oneškem jezeru zavzel kraj Pigmatka na severovzhodni obali jezera. Severno od Poventse so sovjetske čete porušile nasipe Stalinovega prekopa ter poplavile bližnje ozemlje.
V	severnem odseku je položaj nespremenjen.
Na področju vzholno od Finskega zaliva je bilo slišati številne močne eksploz.je min, zlasti v smeri proti otokoma Sejskraj in Ino. Finska letala so uspešno bombardirala sovjetske kolone, ki so se naglo umikale preko Poventseja proti jugovzhodu.
preprečen sovjetski izpad pri Petrogradu
Berlin, 10. dec. s. Ponovni poizkus izpada iz Petrograda, ki so ga predvčerajšnjim podvzele sovjetske čete, je bil hitro odbit z ognjem nemškega topništva. Kakor doznava DNB, so utrpeli boljševik: hu-
de izgube na ljudeh in materialu. Med drugim je bilo uničenih 6 tankov.
Madžarski odgovor
na angleške žalitve
Budimpešta, 10. dec. s. Madžarski listi ostro zavračajo nesramni in agresivni totri londonskega radia in angleških listov proti Madžarski. »Pester Lloyd« piše med drugim: »Dejstvo, da se je Anglija zvezala z boljševizmom kot sovražnikom evropske civilizacije, ne bo nikdar izbrisano in ga bo zgodovina obeležila kot največjo sramoto angleške vlade. List »Maggycrorszag« pwe, da se danes britanskega leva nihče več ne boji in njegova raz draži j i vest zaradi krepke lekcije, ki jo je dobil od Finske, Rumunije in Madžarske kot zaveznic osi, ki se žele boriti proti boljševizmu do končna zmage, samo izdaja njegovo nemoč. Msd-tem ko je madžarski narod tesno združea okoli svoje vojske in je popolnoma mimo sprejel na znanje britansko vojno napoved, se londonska propaganda poslužuje najbolj žaljivih psovk proti Madžarski. Znamenita britanska korektnost je samo še legenda, ki ne more zabrisati britanske grabežljivosti.
Sodba v sofijskem vohunskem procesu
Sofija, 10. dec. s. Vojaško sodišče v Sofiji je izreklo sodbo v procesu proti družbi vohunov in teroristov, kateri je stal na čelu bivši angleški vojaški ataše v Sofiji polkovnik Roos. Sodišče je obsodilo Rossa ter Francoza Gerviliera in Goslinga v kon-tumacu na 10 let zapora. Neki drugi obtoženec je bil obsojen na 3 leta, med tem ko so bili vsi drugi oproščeni. Državni pravdnik je zahteval za polkovnika Rossa smrtno kazen, za oba Francoza na begu ter nekega drugega obtoženca dosmrtno ječo ter zelo težke zaporne kazni za vse druge.
Bolgarsko-hrvatska kulturna konvencija
Sofija, 10 dec. s. V pravosodnem ministrstvu je bila včeraj podpisana bolgarsko-hrvatska kulturna konvencija. Za Bolgarijo je dogovor podpisal predsednik vlade in prosvetni minister Filov, za Hrvatsko pa zunanji minister Lorkovič in minister za pravosodje in prosveto Kuk. Pred podpisom s>9 je predsednik vlade Filov dalje časa raizgovarjal z ministrom Lorkovičem. Zunanji minister Pooov je priredil gostom zajtrk, v Narodnem gledališču pa je bila gostom na čast prirejena Pečana predstava.
Veliki japonski uspehi
Angleški oklopnici »Prince ol Wales" in „RepuIse" potopljeni ©b Malajskem polotoku - Izkrcanje japonske vojske na Gnamu in Filipinih
Tokio, 10. dec. s. Uradni zastopnik mornariškega ministrstva je izjavil, da so pomorski uspehi Japonske na Havajskem otočju in v drugiji odsekih tihomorskega bojišča postavili na glavo vso pomorsko strategije Zedinjenih držav, ki so o toliko opevali r izni ameriški pomorski strokovnjaki m -<i naj bi bila obstojala v '.eni. da bi bila vojna takoj prenešena v Japonske vode. Zasicpnik mornariškega ministrstva je dodal, da kaže bliskovita vojna Japoncev ameriškim nevtralnim državam, .kako se je Roosevelt zmotil v svojih računih glede japonske moči. Posledica te neodgovorne ocene je bila, da so Zedinjene države oropane svoje sorazmerne pomorske premoči in da ne bodo mogle več preprečiti uspehov japonskega imperija.
Glede na objavo cesarja je zastopnik ministrstva dejal, da ta dokument jauno označuje kot glavna sovražnika Japonske Veliko Britanijo in Ameriko. Japonsko brodovje nima nikakih sovražnih namenov proti državam, ki kažejo razumevanje za nagibe Japonske In ki se hočejo Izogniti vsem sovražnim dejanjem proti njej. Za,-stopnik ministrstva je še posebej poudaril, da velja ta pripomba zlasti za države Srednje in Južne Amerike. Čeprav je Japonska v vojni z Zedinjenimi državami Severne Amerike, vendar nima sovražnih namenov niti proti ženam, niti proti otrokom, niti proti neborcem.
Dve angleški oklopnici potopljeni
Tokio, 10. dec. (Domei.) Glavni stan Japonskih oboroženih sil, ld operirajo v Ma-laji, je objavil danes poseben komunike, v katerem pravi, da je japonsko letalstvo potopilo angleški oklopnici »Prince of Wa-les« in »Repulse«.
Tokio. 10. dec. (Domei.) K že objavljenemu poročilu o potopitvi dveh angleških oklopnic se je davi s pristojnega japonskega vojaškega mesta še zvedelo, da sta bili britanski bojni ladji »Prince of Wa-les« in »Repulse« potopljeni v boju blizu polotoca Malacca.
Tokio, 10. dec. d. Japonski mornariški generalni štab objavlja, da je britansko pacifiško vojno brodovje, iz čigar srede sta bili potopljeni oklopnici »Princ of Wales« in »Repulse«, odplulo v noči med 9. in 10. decembrom iz Singapura ter je plulo vzdolž vzhodne obale Malajskega polotoka. Japonska mornariška letala so britansko brodovje opazila ob 10.30 zjutraj ter ga takoj napadla. Oklopnica »Repulse« je bila zadeta od japonskih letalskih bomb ter se je skoraj v trenutku potopila. Oklopnica »Princ of Wales« se je po bombnih zadetkih najprej nagnila močno na stran ter je skušala pobegniti, ob 15.50 po lokalnem času pa je utrpela nekaj novih direktnih bombnih zadetkov, nakar se je potopila.
Stockholm, 10. dec. d. V Londonu je bilo objavljeno službeno poročilo, v katerem britanska admiraliteta priznava izgubo svojih dveh oklopnic »Prince of VVales« in »Repulse«.
Oklopnica »Prince of Walee« je bila najnovejša bojna ladja angleške mornarice. Dogradili so jo šele v začetku letošnjega leta. Ladja je imela 35.000 ton in je bila opremljena z 10 velikimi topovi kalibra 35.6 cm. Na sprednjem delu ladje sta bila nameščena dva oklopna stolpa, izmed katerih je imel prvi štiri velike topove, drugI pa dva. Na krmi, je bil nameščen oklopni stolp s štirimi velikimi topovi. Poleg teh velikih topov je bilo na ladji 16 topov kalibra 13.3 cm in večje število protiletalskih topov. Vozila je z maksimalno hitrostjo 30 milj na uro, stroji pa so dajali 132.000 konjskih sil.
Oklopnica »Repulse« je vojna ladja starejšega tipa. Zgrajena je bila 1. 1916 in je imela 32.000 ton. Oborožena je bila s šestimi topovi kalibra 38.2 cm, ki so bili nameščeni v treh oklopnih stolpih, vsak z dvema topovoma. Poleg teh je bilo na ladji 20 topov kalibra 14.4 cm. Stroji so razvijali 112.000 konjskih sil in so omogočali ladji maksimalno hitrost 29 milj na uro. Oklopnica je bila zgrajena v ladjedelnici Clyde-bank in so znašali njeni gradbeni stroški preko 2.8 milijona funtov.
Na Malajskem polotoku
Bangkok, 10. dec. s. Po vesteh iz Singapura so se Japonci ponovno izkrcali v severnem delu Malajskega polotoka. Poročilo, ki je bilo včeraj opoldne izdano v Sin-gapuru, govori o srditih borbah na tem področju. Boji so bili včeraj vso noč za letališče v Kotabahru.
Saigon, 10. dec. s. Singapurski radio je objavil, da so japonske oborožene srile obnovile svoje napade proti singapurski trdnjavi.
Saigon, 10. dec. s. Guverner francoske Indokine admiral Decoux je sprejel japonski predlog glede ojačenja skupne obrambe Francoske Indokine.
Izkrcanje Japoncev na Filipinih
Tokio, 10. dec. (Domei.) Armadnt in mornariški oddelek japonskega glavnega stana sta davi objavila poseben komunike, ki pravi, da so se japonske čete v sredo zgodaj zjutraj izkrcale na Filipinih ter da sedaj na otočju naglo razširjajo svoje operacije.
Šanghaj, 10. dec. d. Po informacijah lz Manile so se japonske čete izkrcale na več točkah otoka Lueon, ki je največji v skupini Filipinskih otokov. Izkrcevaine manevre je učinkovito podpiralo japonsko letalstvo. Zadnje uradno poročilo iz Manile javlja, da so se japonske čete Izkrcale tudi v Aparriju ter fie na nekaterih drugih točkah.
Saigon, 10. dec. (Domei.) Na podlagi informacij iz Manile na Filipinih javlja posebno japonsko službeno vojno poročilo, da so japonski bombni napadi na razne objekte aa Filipinih povzročili zelo veliko škodo na raznih točkah. Najhuje je bilo prizadeto letališče v Nichols Fieldu, kjer so bili zadet! in hudo poškodovanj vojaški letalski hangarji.
Tokio, 10. dec. d. Vrhovno poveljništvo japonskih pomorskih sil objavlja, da je japonsko mornariško letalstvo včeraj v nizkem poletu napadlo letalsko oporišče Nichols na Filipinih. Navzlic silovitemu delovanju ameriškega protiletalskega topništva je japonskim letalom uspelo uničiti letalske lope ter zanetiti dva velika požara. V sredo zjutraj je razen tega japonska podmornica v Manilskem zalivu potopila sovražno vojaško transportno ladjo s 15.000 tonami. Japonska vojna ladja je v ponedeljek zjutraj v bližini Hongkonga zajela oboroženo britansko trgovinsko ladjo s 6000 tonami.
Berlin, 10. dec. d. Nemška poročevalska agencija doznava preko šanghaja iz Manile, da je japonsko 4etalstvo danes ob 12.45 lokalnega časa izvršilo nov napad na Manilo. Japonska letala so metala bombe na luke ter okolico, na trdnjavo Sastiago ter na ladje, zasidrane v luki. Japonska letala so bila opažena tudi na preletu preko radijske postaje.
New yorfc, 10. dec. s. Doznava se, da s*v Japonci poskušali izkrcanje v Manilsfeem zalivu.
Na Guamu
Tokio, 10. dec. d. Generalni štab japonskih oboroženih sil je v sredo ob 14.20 (lokalnega časa) objavil posebno poročilo, ki potrjuje že prej objavljene vesti, da so japonske oborožene sUe zasedle ameriško mornariško in letalsko oporišče Guani na Tihem oceanu. V poročilu japonskega generalnega štaba je rečeno, da se je vojaškim silam japonske vojske in mornarice v tesnem sodelovanju posrečilo utrditi se čvrsto na otoku Guam.
Berlin, 10. dec. s. Evropa Press doznava Iz New Torka, da je treba smatrati ameriški oporišči Guam in Wake za izgubljeni. Vse pristaniške ta druge naprave so bUe popolnoma uničene, vsa poslopja pa porušena odnosno požgana.
Napadi na otočje Nauru
Šanghaj, 10. dec. d. lz Wollingtona poročajo, da so po novozelandskem uradnem poročil^, japonske oborožene siile včeraj ponovno bombardirale otočje Nauru juzuo od Maršalskih otokov.
Alarmi v Hongkongu
Šanghaj, 10. dec. s. Iz Hongkonga poročajo, da so si alarmi včeraj ves dan skero nepretrgoma sledili drug za drugim.
Japonski poziv siamski vladi
Šanghaj, 10. dec. d. Japonska je oficiel-no pozvala siamsko vlado k priznanju potrebe po novi ureditvi vzhodnoazijskega prostora ter po sodelovanju v tej organizaciji. Obenem je Japonska zajamčila Siamu tudi politično neodvisnost.
Povsod siloviti japonski letalski napadi
Šanghaj, 10. dec. s. Po poročilu iz Hano-ia so japonski letalski oddelki silovito napadli zbirališča kitajskih čet ter letaKke Jamašije v jugozapadnem delu pokrajine Kvantung. Porušena so biLa skladfišča vojnega gradiva ter zadete vojašnice.
V torek popoldne so Japonci izvršili nov silovit napad na Hongkong. Strmoglavna letala so izvršila osredotočen napad na pristaniške naprave ter na letališče Koblo-wcn. Napaden je bil tudi otok Hongkong. Angleške oblasti niso izdale še nikakega obvestila o izgubah. Domače m kitaisko prebivalstvo v Smgapuru je zelo vznemirjeno zaradi neprestanih letalskih alarmov. V noči na torek so bili trije alarmi, nadaljnji so sledili v torek zjutraj in popoldne.
Zelo vznemirjeno je zaradi velikih iz gub, povzročenih po japonskih letalskih napadih ameriškim četam, tudi prebivalstvo na Filipinih. Preteklo noč sta bila letalska, alarma v Manili, vlada je podvzela ukrepe za ohranitev reda, prebivalstvo pa je zaskrbljeno zaradi pomanjkanja protiletalskih zaklonišč in obtožuje vfado, da ni pravočasno poskrbela za primerno obrambo.
Iz Manile se doznava da so Japoici s pehoto ob podpori oddelkov svoje mornarice izvršili napad na severni del Luzona.
Radio Boston poroča da so Japonci v vseh odsekih še vedno v ofenzivi
Po poročilih iz New Yorka se napadi n« Filipine nadaljujejo brez prestanka. Manila je bila zopet silovito bombardirana.
Japonske izgube letal
Toldo, 10. dec. d. Vrhovno poveljništvo japonske vojne mornarice objavlja, da je japonska mornarica od Izbruha sovražnosti izgubila le 39 svojih letal. Izmed ja-
ponskega vojnega brodovja doslej ni bila potopljena nobena edini ca.
Nad japonskim ozemljem nobenega sovražnega letala
Tokio, 10 dec. (Domei.) S pristojnega japonskega vojaškega mesta je bilo davi objavljeno, da od pričetka sovražnosti na Daljnem vzhodu še nobeno sovražno letalo ni preletelo japonskega ozemlja.
Potopitev ameriške nosilke letal
Stockholm, 10. dec. s. List »Aftonbla-ded« objavlja brzojavko iz New Yorka, ki pravi, da je bila po nepotrjenih vesteh v bližini Honolula potopljena ameriška nosilka leta: »Lexin«t»n«, ki je izpodrivala 33.000 ton in je bila zgrajena 1. 1925. Ladja je imela na krovu nad 90 letal in posadko 1.900 mož.
Potopljen?, ameriška podmornica
Tokio, 10. dec. (Domei.) Mornariški oddelek japonskega glavnega stana objavlja, da so japonske pomorske sile 8. decembra potopile na Tihem oceanu podmornico, ki je bržkene pripadala ameriškemu pacifiškemu brodovju. Sovražna podmornica je bila potopljena v ponedeljek zjutraj v bližini Palao Podmornica je najbrže odplula iz zaliva pred Manilo ter je preko Davao plula v smeri proti japonskemu otočju.
Tudi Nova Zelandija v vojni z Japonsko
Šanghaj, 10. dec. d. Po informacijah, ki so v torek dospele iz We]lingtona, se je tudi Nova Zelandija odločila za vojno napoved Japonski. Novozelandski parlament, čegar sklicanje je bilo odrejeno za prihodnji teden, se bo sestal že jutri.
Japsnska in Rusija
Tokio, 10. dec. (Domei.) V razgovoru s predstavniki tujega časopisja je japorski službeni vladni zastopnik Tomokacu Hori preciziral japonsko stališče do vseh drugih držav. Hori je naglasil, da Japonska ne goji nikakršnih sovražnosti proti nobeni državi, izvzemši proti čungkinškemu režimu ter proti Zedinjenim državam In Veliki Britaniji, ki so sovražniki Japonske.
Tokio, 10. dec. s. Na včerajšnji tiskovni konferenci je zastopnik vlade izjavil, da japonska vlada še ni razmotrivala vprašanja zastopstva angleških ln ameriških interesov na Japonskem. Glede na odnoraje z Rusijo je poudaril, da slone na pogodbi o nevtralnosti.
Berlin, 10. dec. d. Na vprašanja predstavnikov tujega tiska o stan'u japonslro-sovjetskin odnošajev, ki so bila postavljena na včerajšnji tiskovni konferenci na Wilhelmstrasse, je bilo novinarjem v torek popoldne sporočeno, da doslej niso nastopili nikakršni momenti, ki bi v teh od-nošajih odpirali nove vidike.
Seja japonske vlatie
Tokio, 10. dec. d. Japonska vlada se je davi sestala na uradnem stanovanju japonskega ministrskega predsednika generala Toja k izredni seji. Zvedelo se je, da bodo na seji sprejeti važni sklepi v diplomatskih zadevah. V poučenih krogih računajo, da bodo sklepi vlade objavljeni popoldne ob 16.
Za varnost tujcev na Japonskem
Tokio. 10. dec. Zastopnik informacijskega urada vlade je izjavil, da bo Japonska ukrenila vse potrebno, da za jamči varnost ameriških in angleških državljanov na lastnem ozemlju. Svojo izjavo je zaključil s pripombo, da bo postopanje Japonske do državljanov sovražnih držav, kakršno bo postopanje teh držav z japonskimi državljani.
Tokio, 10. dec. s. Po uradni objavi so japonske oblasti aretirale zaradi vohunstva kakih 100 oseb. Narodnost teh oseb ni bila objavljena.
Nova pogodba Japonske s Francosko Indokino
Tokio, 10. dec. d. S pristojnega japonskega mesta je bilo davi objavljeno, da sta vlada Francoske Indokine ter vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil v Indcki-ni podpisal? novo pogodbo, ki ureja medsebojne odnose. Pogodba vsebuje določbe o skupni obrambi Indokine ter utrjuje prijateljstvo ln sodelovanje med Japonsko in Francosko Indokino, ki mora v bodoče postati še tesnejše.
Zapora japonskega imetja v Mehiki in Peruju
Mexico, 10. dec. & Z ukazom predsedstva republike je odrejena zapora vsega premoženja, pripadajočega Japonski.
Lima, 10. dec. s. Vlada je odredila zaplembo vsega japonskega premoženja -u njegovo registracijo.
Varnostni ukrepi v čilu
Santiago, 10. dec. d. Tu je bilo objavljeno uradno poročilo, da je vlada odredila tako-šnjo vojaško zavarovanje čilske obale. Vojaška organizacija varrpstne službe je bila poverjena vrhovnemu poveljniku čilskega vojnega brodovja.
Una condanna a morte a Lubiana
tJttienaa del 6 Dicembre 1941-XX. N. 7!
b) di porto abusivo di esplosivi, muni-ziood ed armri da fuoco (art 2 Bando 24 — 10—1941) perchč M 2 novembre 1941 m agro
VOLONTA DELLA NAZIONE RE D'l-
IN NOME DI S. M. VITTORIO EMA-NUELE III PER GRAZIA DI DIO E
TALIA E DI ALBANIA IMPERATORE D'ETIOPIA
D Tribunale Militare di Guerra della 2a Armata compoato dai Signori:
1.	Col. Benincasa Antonio, Presidente.
2.	Cap. Grossi Arnaldo. Giudice Relatore
3.	Ten. Col. Carignanri Ferdinando, Grudice Relatore,
4.	Ten. Col Magnani Tito, Giudice Relatore,
5.	Magg Cittati Gaetano, Giudice Relatore,
I supplenti per gli effettivi legittimamfn-te impediti, con 1'assistenza del cancel':e-re sottoscritto in puoblica udienza.
Ha pronunciato la seguente:
SENTENZA nella causa contro:
Mihelčič Josef di Giuseppe e dri Jakše Anna, nato il 20 gennaio 1920 a Vaup.- ia vas, agricoltore, celibe, incensuraito, al?*-beita, gik militare — detenuto dal 2. XI 1941.
IMPUTATO
a) di banda armata, coH'agravante de'la qua1iita dii promottore — (art. 16 p. p. Bando 3—10—1941) per avere in territorio di Semič ed in altre localita, anteriormsnle al 2 novembre 1941 costituito e capeggiato una banda armata composta di non meno di 25 uomini, allo scopo dd attentare alla sncu-rezza ed alla integrita dello Stato Italia,k>.
bomba Sipe
c) di attenitato contro 1'mcolumoti da a>-partenenfi alle Forze Armate (art. 7 Bando 3 ottobre 1941) perchč :,I 2 novembre 1941, in agro di Semič portecipava ad un conflitto armato con le truppe I ta liane :n cui trovavano morte due militari.
P. Q. M.
Visto Part. 370 Q P. M. di pace e Ban
dri del Duce del Fascismo 20 giugno e 24 luglio 1940-XVIII,
Dichiara 1'imputato Mihelčič Josef col pevole dei reati ascrittigli come in rubri-ca, e lo condanna alla prna di morte e conseguenze di legge.
Ordina la pubblica z-ione della presoite sen t en za sui giornali »Jutro« dri Lubiana e »Piccolo« di Trieste. P. M. 110, li 6. dicembre 1941-XX. Firrroati: II Cancelliere S. Ten. Delavigns, il Presidente Col. Benincasa Antonio, il Giudice Relatore Cap. A. Grossi. Per estratto comforme. Lubiana 9—12 -1941-XX. P. C C. U cancelliere Capo (Cap. G. Rizzo), Fto.
La sen t en za k »tata eseguita il 9 dricembre 1941-XX.
P. M. 110, li 9 dicembre 1941-XX. Visto: II Procuratore mrilitare Del Re Imperatore (Ten. Col. E Macis), Fto. II Cancelliere Capo, (Cap G. Rizzo), Fto.
Timbro: (Tribunale mrilitare di guerra 2 Armata Sez. Lubiana).
Smrtna obsodba v Ljubljani
Razprava z dne 6. decembra 1941/XX. Proces št 81.
V imenu Nj. Vel. Viktorja Emanuela ITI., po milosti božji in volji naroda, Kralja Italije in Albanije, Cesarja Abesinije:
Vojno vojaško so3išče 2. armije, sestavljeno iz gospodov: 1. polkovnika Benincasa Antonija, predsednika; 2. kapitana Gros-sija Arnalda, sodnika poročevalca; 3. podpolkovnika Carignanija Ferdinanda, sodnika poročevalca; 4. podpolkovnika Magna-nija Tita, sodnika poročevalca, in 5. majorja Cittatija Gaetana, sodnika poročevalca.
Navzoči namestniki za člane, ki so bili zakonito zadržani; v navzočnosti podpisanega kancelista;
je na javni razpravi izreklo naslednjo
sodbo
v zadevi proti Mihelčiču Josipu, očeta Josipa in matere Jakše Ane, rojene 20. januarja 1920 v Vavpčji vasi, kmetu samskemu, nekaznovanemu, pismenemu, odsluženemu vojaku, zaprtemu od 2. novembra 1941.,
obtoženemu:
a)	sodelovanja v oboroženi tolpi z obto-žilno okolnostjo njenega pobudnika (čl. 16 proglasa z dne 3. X. 1941), ker je na ozemlju Semiča in v drugih krajih pred 2. novembrom 1941 ustanovil in vodil oboroženo tolpo, sestavljeno iz ne manj kot 25 mož z namenom, da bi ogražal varnost in nedotakljivost italijanske države;
b)	prepovedane nošnje razstrelil, streliva
in orožja (čl. 2. proglasa z dne 24. X. 1941), ker je 2. novembra 1941 na polju pri Jemi-ču nosil avtomatsko pištolo kalibra 9, puško, 10 nabojev in bombo »Sipe«;
c) ogražanja osebne varnosti pripadnikov oboroženih sil (čl. 8 proglasa z dne 3. X. 1941), ker se je 2. novembra 1941 na polju pri Semiču udeležil oboroženega spopada z italijanskimi četami, pri katerem sta bila ubita dva vojaka.
Iz teh razlogov
upoštevajoč čl. 370 vojaškega kazenskega zakonika v miru ter proglasa vodje fašizma z dne 20. junija in 24. julija 1940—XVIII.,
proglaša obtoženega Mihelčiča Josipa za krivega zgoraj pripisanih mu zločinov in ga obsoja na smrtno kazen z vsemi zakonimi posledicami.
Odreja objavo te sodbe v listih »Jutro« v Ljubljani in »Piccolo« v Trstu.
V. P. 110, dne 6. decembra 1941-XX.
Podpisani:
Kancelist podporočnik Delavigne, predsednik polkovnik Benincasa Antonio, sodnik poročevalec kapitan A. Grossi.
Prepis potrjuje, Ljubljana, 9. XII. 1941-XX., glavni kancelist kapitan G. Rizzo.
Sodba je bila izvršena 9. decembra 1941-XX.
V. P. 110, dne 9. XII. 1941-XX.
Videl: vojaški tožilec Kralja in Cesarja, podpolkovnik E. Macis s. r.
Glavni kancelist, kapitan G. Rizzo s. r.
Pečat: vojaško vojno sodišče 2. armije, odsek Ljubljana.
Rooseveltova krivda
Pognal Je Zedinjene države v vojno, ker je podcenjeval moč Japonske In njene življenjske interese
Berlin, 10. dec. s. K novemu položaju po vstopu Japonske v vojno pripominjajo tu med drugim:
Jasno je, da je Roosevelt kovali zelo ra-finiran načrt, ki naj bi mu pomagal zgrabiti dva vrabca naenkrat. Na eni strani se ie hotel brez formalnosti vključiti v vojno proti velesilam osi ter se na drugi strani izogniti vojni z Japonsko. Zato je tei nudil enkrat sladkor, drugič pa grozil z bičem. Načrt pa je propadel. Roosevelt m ameriško ljudstvo sta se čez noč znašla v vojni, ki ni ona, kakršno sta si želela, vsaj ne za sedaj. Roosevelt se je tako vživeli v svojo zamisel, da je brez resnosti ocenjeval stališče Japonske, kar je bila usodna pometa Njegova sodba o japonskem narodu se je naslanjala na mnenje zelo cizkega kroga japonskih trgovcev, ne pa na poznavanje naroda kot celote, njegove časti in njegovih življenjskih interesov. Mislil je prav zares, da bo z gospodarsko vojno ter z blokado petrolejskih dobav uklonil voljo japonskega naroda ter ga pripravil, da bo sprejel za svoje stališče one ozke skupine kupčiiskih ljudi. Dosegel je prav obratno. Japonci so v svojih pogajanjih z Washingtonam pokazali brezmejno širokogrudnost. Roosevelt* je to tolmačil kot znak slabosti. Niti izredno zasedanje tokijskega parlamenta mu ni odprlo oči. Še vedno je mislil, da Japonski lahko vsili nečastne pogoje. Usodno ie bilo zanj, da ni doumel dinamike in železne volje narodov osi ter ogromnih energij drugega revnega naroda, ki pa je bil poln neizčrpnih virov moči. Očividno nima Roosevelt najmanjšega pojma o novih silah, ki gibljejo našo dobo in ki ustvarjajo novo bodočnost. In tako je po tragični ironiji zgodovine pognal svojo državo prav v vojno, ki se ji je hotel za sedaj izogniti in jo voditi kasneje, medtem ko se ni približal vojni proti velesilam osi v Evropi, ki si jo je tako želel. Verjetno na je, da bo v svoji jezi izkoristil sedaj priliko tudi v te namene.
Roosevelt napoveduje hude žrtve
Washington, 10. dec. s. Predsednik Roosevelt je po radiu govoril ameriškemu ' iud-stvu o spopadu na Daljnem vzhodu in je dejal med drugim:
Ta vojna ne bo samo dolga, temveč tudi težka. Vsakdo, vsak moški, vsaka žena, vsak otrek Zedinjenih držav morajo po svoje prispevati v tej ogromni borbi. Ameriško ljudstvo mora biti pripravljeno tako na dobre kakor na slabe vesti. Doslej so vse vesti slabe. Na Havajskem otočju smo doživeli resen udar. Na naše čete na Filipinih je udaril pravi orkan. Poročila, ki pri-
hajajo iz Guama, Wakeja in z Midwayske-ga otočja, so še nejasna, toda biti moramo pripravljeni na to, da bomo zvedela, da so bile vse te tri prednje točke zasedene Izgube v teh prvih dneh bodo nedvomno zelo velike. Tudi škoda Je ogromna, toda n:h-če ne more še reči, kolikšna je.
Roosevelt je nato pozval ameriško ljudstvo, naj pomaga dvojno in četvomo v denarju in gradivu v tej vojni. Roosevelt je končno dejal, da bedo sovražni uspehi nad Zedinjenimi državami vplivali tudi na druga bojišča v tej vojni, kakor bodo nemški uspehi ugodno vplivali na Japonce.
Nov Rooseveltov sestanek s Churchillom
Rim, 10. dec. s. Po informacijah iz Wa-shingtona se bo najbrže Roosevelt ponovno sestal s Churchillom zaradi prilagoditve vojnih načrtov novemu položaju.
Zaskrbljenost v Londona
Stockholm, 10. dec. a. Londonski poročevalec lista »StockhoLms Tidningen« doznava, da namerava Anglija glede na novi položaj v vzhodni Aziji, ks predstavlja resno grožnjo tudi za Indijo, poveriti vrhovno poveljstvo obrambe na tamošnjem področju generalu Wavellu. Vkorakanje jaocn-elrib čet v Siam zbuja v londonskih kr>gih veliko zaskrbljenost, ker je upravičena bo jazen, da bi Japonci z nadaljevanjem svojih operacij prekinila zvezi med oborožau-mi silama Indije in oboroženimi silami Cangkajškove Kitajske
Angleški očitki ameriški admiraliteti
Rim, 10. dec. s. V britanskih vojaških krogih so se pojavile kritike proti ameriški admiraliteti, češ, da jo je japonska akcija na Pacifiku popolnoma presenetila. Bliskoviti japonski napad na Havajsko otočje je zbudil začudenje v Londonu, tem bolj, ker se je Japoncem posrečilo prodreti do najbolj izpostavi jenih ameriških obrambnih postojank ln zadati sovrainiku že pri prvem napadu veliko škodo.
Boston, 10. dec. s Iz Washingtona poročajo, da namerava neki poslanec iz Michi-ghana staviti v kongresu predlog, da se postavi pred vojno sodišče pet višjih častnikov ameriške vojske in mornarice. Med njimi naj bi bil tudi poveljnik ameriškega brodovja na Pacifiškem oceanu.
Nevtralnost Turčije
Ankara, 10. dec. s. Vlada je objavila nevtralnost Turčije tudi glede novega konflikta na Daljnem vzhodu.
m L 1942. Za predscdnfca j« bfl izvoljen h 152 glasovi izmed 201 Filip Etter, dosedanji šef oddelka za notranje zadeve. Za podpredsednika je bil izvoljen s 144 glasovi izmed 204 Eorico Celao, šel zveznega oddelka za promet. Tako predsednik, ka*cr podpredsednik pripadata konservativni Katoliški stranka.
Sestanek grofa Ciana z Dar lanom
Turin, 10. dec. r. v Davi sta se sestala tu italijanski zunanji miniNter grof Ciar.o in predsednik francosse vlade admiral l)ar-Lan.
Nova švicarska vrhovna uprava
Bern, 10. dec. s. Zvezna skupščina je oa-vi izvolila vrhovno upravo konfederacije
General Ambrosio v Zagrebu
Zagreb, 10. dec. s. Včeraj je dospel v Zagreb poveljnik II. armade general Ambrosio v spremstvu generala de Blasija Na kolodvoru ga je sprejel maršal Kva-ternik z drugimi zastopniki civilnih in v<J-jaških oblasti. General Ambrosio je obiskal poglavnika. nato pa še maršala Kva-ternika ter je popoldne odpotoval iz Zagreba.
Iz bolgarskega sobranja
Sofija, 10. dec. s. Predsednik vlade je predložil sobranju osnutek zakona, po katerem prehaja vodstvo civilne mobilizacije, ki je bilo doslej podrejeno vojnemu ministrstvu, v predsedništvo vlade. Vodjo civilne mobilizacije bo na predlog predsednika vlade imenoval kralj.
Zaplemba židovskega premoženja v Franciji
Pariz, 10. dec. s. Na velikem zborovanju francoske narodne stranke je bila postavljena zahteva po zaplembi vsega premičnega in nepremičnega premoženja, ki je -ast Židov, in po razdelitvi tega premožen in vojnim žrtvam.
Gospodarstvo
Nadaljnja navodila za racionirano prodajo tekstilij, oblačilnih predmetov in obutve
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je 5. t m. izdal novo okrožnico k predpisom o racionirani prodaji tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov. Ta okrožnica določa naslednje:
Prodaja tkanin na točke
Ce nastanejo pri računanju točk (odrezkov), ki jih je treba odrezati od osebne kupčeve oblačilne izkaznice, ulornki točk, kar se lahko zgodi, če gre za nakup tekstilnega blaga v dolžini izpod enega metra, se taki ulomki ne upoštevajo, če dajo manj kakor 5 desetin točke, sicer se pa računajo kot celo točka. Ce nekdo n. pr. kupi 20 cm tkanine, za katero je treba oddati 2 točki za meter, bi moral oddati 0.4 točke; ker pa je to manj kakor 5 desetin točke, se točke ne računajo. Nadalje navaja okrožnica primer, da nekdo kupi 3.4 m volne ne tkanine v širini 100 cm in v teži 200 g na tekoči meter (pri nakupu take tkanine je treba oddati 8 točk za meter). Točni račun bi v tem primeru dal 27.2 točke, računa pa se 27 točk. Ce pa nekdo kupi 3.45 cm dotičnega blaga, da točni račun 27.6 točke; v tem primeru pa se računa 28 točk.
Prijava uvoženega racioniranega blaga
Uvozniki, ki po 30. novembru uvozijo tekstilne izdelke, oblačilne predmete in obutev, morajo sprejem blaga, ki je racionirano, takoj prijaviti Zbornici za trgovino in industrijo ter o tem obvestiti Visoki komisariat Istočasno morajo vpisati dotično blago v breme v registru za prejem in oddajo.
Izdanje nabavnic trgovcem
Trgovinsko industrijska zbornica bo tvrdkam, ki prodajajo občinstvu, na predložene odrezke in odkupne bone izdajala nabavnice za toliko točk, kakor si tvrdke želijo na posamezno nabavnico, seveda pod pogojem, da skupno število točk teh nabavnic ustreza točkam predloženih od-rezkih in nakupnih bonov po listih za zbiranje oddanih točk. Tiskovina nabavnic (bonov za dvig) je tako urejena, da si bo zbornica lahko pridržala kopijo.
Tiskovine za ugotovitev zalog
Glede na prvo okrožnico Visokega komisariata z dne 24. novembra, s katero so bile dostavljene tiskovine za ugotovitev zalog, pojasnjuje nova okrožnica, da se je pri tem načelno ravnati po istih kriterijih, ka-
V šanghajski mednarodni koncesiji
Pomirljive izjave japonskih zastopnikov
šanghaj, 10. dec. d. Včeraj je na tiskovni konferenci v mednarodnem okraju v šanghaju službeni zastopnik japonskih vojaških oblasti, polkovnik Akijama, podal pomirljiva zagotovila prebivalstvu mednarodnih šanghajskih okrajev. Japonska namerava ukreniti vse, da hI prebivalstvo mednarodnega naselja, vključno pripadnike sovražnih držav, lahko nadaljevalo svoje življenje kakor doslej, v kolikor bo seveda to mogoče. Stališče, kl ga bodo japonske oblasti zavzele napram ameriškim in britanskim državljanom, bo narekovano po splošno znani japonski širo-kogrudnosti napram pripadnikom sovražnih držav. Akijama je pripomnil, da seveda japonska politika v tej smeri ne bo mogla ostati neprizadeta od postopanja, kl ga bodo japonski državljani deležni s strani Velike Britanije in Zedinjenih držav.
Tudi japonski poislanec in načelnik mestnega sveta mednarodnega okraja v Šanghaju, Akamoto, je s svoje strani zagotovil šanghajskemu prebivalstvu, naj se ne boji, da bi bil omejen konzum živil. Naglasil je, da Japonska ne želi delati ovir uvozu v šanghaj, marveč namerava nasprotno dati na razpolago celo dodatno ladijsko tonažo, da bi se ojačil promet med šanghajem in ostalimi predeli Kitajske.
šanghaj, 10. dec. s. Japonski član sveta mednarodne koncesije v šanghaju, Akamoto, je v posebnem poročilu novinarjem poudaril, da japonske oblasti ne bodo ohranile le mestnega sveta koncesije, temveč bodo s primernimi ukrepi poskrbele
tudi za blagostanje prebivalstva. Japonci se žele izogniti vsem omejitvam, ker hočejo pospešiti povratek v normalno stanje in v redni razvoj kupčij. Tudi v valutnem vprašanju bo Japonska podprla mestni svet ter bo ukrenila vse potrebno, da odstrani ovire, kl so nastopile zaradi pomanjkanja anglosaškega brodovja v šanghaju.
šanghaj, 10. dec. m. Na včerajšnji konferenci zastopnikov tiska z japonskimi vojaškimi oblastmi je nenavadno jasno prišel do izraza mednarodni značaj šang-haja. Na konferenci so v največjem miru sedeli skupaj prijatelji ln sovražniki. Na konferenci so se znašli predstavniki nemških, italijanskih ln japonskih poročevalskih agencij skupaj z zastopniki ameriške in britanske poročevalske službe. Nadalje so bili tu zastopniki ruskih emigrantskih listov ter francoski novinarji. Na vprašanje nekega ameriškega novinarja, ali bo zopet mogoče oddajati Iz šanghaja časopisne brzojavke za Zedinjene države. Je zastopnik japonskih vojaških oblasti na veliko začudenje Američanov odvrnil, da spada ljubezen do sovražnikov med stare in svete japonske tradicije. Pripomnil Je, da bodo japonske oblasti prav tako, kakor so odločene dovoliti pripadnikom sovražnih držav nemoteno življenje v sedanji smeri, skušale podvzeti tudi vse, kar je mogoče, da bi se ustreglo željam novinarjev. Japonski vojaški zastopnik pa je pripomnil, da so sedaj v tej smeri na poti še mnoge ovire, med drugim na primer tudi prekinjeni kabli Itd.
kor pri tiskovini za inventar po zalogah na dan 29. septembra. Prijavitelj mora predložiti tiskovino v treh izvodih, kakor je to že določeno v navedeni okrožnici. En izvod vrne zbornica prijavitelju s potrdilom.
Tiskovino »seznam in točke tekstilnih izdelkov oblačil in obutve« morajo sestaviti vsi industrijci, obrtniki, veletrgovci (uvozniki), detajlisti (s prošnjarji vred) in vsi depozitanti, da je mogoča evidenca v blagu, ki je pri njih.
Blago na potu.
Za blago na potu je dolžan napraviti prijavo pošiljatelj, razen če mu je znano, da je namembnik blago prevzel. Da se prepreči dvojna prijava blaga na potu, naj na-membniki, ki niso obvestili pošiljatelja o prevzemu in bodo sami prijavili blago, prejeto pred 30. novembrom, takoj sporočijo pošiljatelju, da so prijavili dotično blago kot blago, ki se nahaja pri njih. Pošiljatelj, ki je morda tako blago prijavil, mora popraviti prijavo.
Okrožnica poudarja, da je treba posebej sestaviti tiskovino inventarja za vsako podjetje, vsako zalogo, prodajalno, skladišče, delavnico itd. V tiskovinah mora biti in-ventarizirano vse blago zaloge z onim, ld se nahaja izven podjetja, a ki spada k podjetju. S tem je mišljeno, da je treba navesti tudi morebitne zaloge pri privatnikih, trgovskih potnikih, zastopnikih in sploh pri vseh, ki niso dolžni prijaviti zaloge na dan 30. novembra.
Surovine in polizdelki
Kakor pri ugotovitvi zalog 29. septembra, tako so tudi pri ugotovitvi zalog 30. novembra izključene surovine, polizdelki in izdelki, ki niso namenjeni prodaji, ker jih je treba dodeliti pri podjetju (barvar n. pr. ne bo smel prijaviti blaga, tudi blaga tuje lastnine, če ga še barva ali ga mora še barvati). Tako blago, ki 30. novembra ni bilo prijavljeno od nikogar, bo producent ali trgovec prevzel v breme in knjižil kot prispelo blago tedaj, ko mu ga barvar izroči.
Kdor ne bo dal točnih podatkov, ga zadenejo sankcije iz ČL 4. naredbe z dne 7. oktobra (Službeni list št. 82). Kazen znaša do 5000 lir, v hujših primerih, pa se izreče zapor do 6 mesecev.
V »seznamu in točkah« se ne smejo vnesti predmeti, izdelani ali pravilno naročeni za vojaške uprave, prav tako predmeti vezani na izvoz na podlagi dovolil in pravilnih dodelitev. Za take izdelke je sestaviti ločen seznam in ga poslati zbornici, ki obvesti Visoki komisariat. Ce bi se iz katerega koli vzroka ti predmeti ne uporabili v prvotne svrhe, jih je treba prijaviti v 24 urah od trenutka, ko so postali prosti za notranji konzum.
Izvršitev starih naročil
Ze v okrožnici z dne 24. novembra je bilo pojasnjeno, da bo Visoki komisariat dovolil producentom in grosistom, da izro-če blago onim detajlistom, ki dokažejo, da so naročila za blago poslali pred 29. septembrom. Z okrožnico z dne 24. novembra je bil ta predpis raztegnjen tudi na vsa naročila tekstilnega blaga, manufakture in obutve, ki so bila izročena pred 31. oktobrom in je bilo zbornici dovoljeno, da sme na nujnost poslati prošnje naprej, tudi če nimajo potrebne izjave od strani dobaviteljev, da bodo blago dobavili v teku letošnjega leta. Zaradi hitrejšega poslovanja je z novo okrožnico odrejeno: a) zbornica se pooblašča, da lahko izdaja dovoljenje za izročitev omenjenega blaga, kadar iz listih izhaja, da je prošnja utemeljena in zanesljiva; b) zbornica bo poslala Visokemu komisariatu le one prošnje, katerih listine lahko vzbudijo dvome. Visoki komisariat pa bo rešil tiste prošnje, ki so bile že dostavljene. Zbornica bo pohitela z obravnavo prošenj, ker je treba upoštevati, da si morajo podjetja nabaviti novo zalogo do konca leta.
Predhodna naročila blaga
Detajlisti lahko dobaviteljem (proizvajalcem ali grosistom) predložijo predhodna naročila Vn ni treba, da imajo ob trenutku naročila že nabavnice. Dobavitelj
mora zahtevati nabavnice tedaj, ko je blago pripravljeno za* prevzem, vsekakor pa pred oddajo blago in pred izstavitvijo fakture.
Gospodarske vesti
— Trgovinska pogfjanja z raznimi državami. Te dni je bil v Bukarešti, kakor smo že poročali, podpisan italijansko-ru-munski trgovinski sporazum, ki bo veljal do 30. septembra prihodnjega leta. Rumu-nija bo dobavljala Italiji poleg mineralnega olja, žito, krompir, razne kmetijske pridelke, živino in les, Italija pa bo izvažala v Rumunijo tekstilne izdelke in polfatri-kate, instrumente, kemične in farmacevtske proizvode in drugo blago. Glede na letošnjo žitno letino gre tendenca za tem. čim bolj olajšati uvoz žita in živil in ustvariti nadaljnje osnove za izmenjavo blaga. Nedavno sta bila sklenjena trgovinska sporazuma z Bolgarijo in Finsko, pri čemer so bili določeni kontingenti za prihodnje leto. Trenotno se mudi v Rimu švedska delegacija, prav tako z namenom dolo&tve kontingentov za prihodnje leto. Dne 4. t. m. pa je prispela na trgovinska pogajanja v Žim slovaška delegacija pod vodstvom ministra dr. Polyaka.
= Zasipu rana oskrba s sladkorjem. Iz Rima poročajo, da so objavljeni končni podatki o proizvodnji sladkorne pese. Do konca novembra je bilo tvornicam izročenih 36.1 mili ona metrskih stotov sladkorne pese. Celotni pridelek je znašal 38.6 milijona stotov, pri čemer so proizvajalci za krmo pridržali dva do tri milijona stotov. Proizvodnja sladkorja znaša 14.1 milijena stotov, vzporedna proizvodnja alkohola pa 650.000 stotov. Potrošnja sladkorja v Italiji je za leto 1941/42 iz domače proizvodnje docela krita.
= Pred obnovitvijo neposrednega prometa med Budimpešto in Reko. Iz Budimpešte poročajo, da bo v kratkem obnovljen most preko Drave pri Gjekenešu na progi, ki vodi iz Budimpešte preko Zagreba do Reke. Spomladi je bil most preko Drave ob izbruhu vojne porušen. Oddelek madžarskih železniških pionirjev je porušeno železno konstrukcijo mostu dvignil iz vode in bo most v kratkem zopet obnovljen. Obnova tega mostu je zlasti važna, ker bo s tem dobila Madžarska zopet neposredno železniško zvezo z Reko, ki je najvažnejša luka za Madžarsko.
= Sueška kanalska družba je ustavna plačila. Družba »Compagnie Universalle du Canal de Suez« je ustavila plačila, ker ne more več plačati mezd in plač. Čeprav so bili v upravi družbe poleg 10 Angležev še Francozi, Egipčani in Nizozemci, je imel v družbi odločilen vpliv angleški kapital. Skozi desetletja so delničarji te družbe dobivali ogromne dividende, kar je ponovno dalo povod za kritiko, in sicer predvsem glede visokih tarif. Sele pred leti je uprava prekopa znižala pristojbine za vožnjo skozi prekop od 7J/2 šilinga na 5 sh in 9 d, toda le pod pritiskom ckolnosti, da so mnoge ladje raje vozile okoli Afrike, da bi prištediie pristojbine. Zlasti Italija, ki je razen Anglije največ uporabljala Sueški prekop, je zadnja leta odločno zahtevala temeljito revizijo v pogledu uprave tega podjetja.
= Maksimalne cene za obutev na Hrvatskem. Včeraj smo poročali o uvedbi enotne obutve na Hrvatskem. Državni urad za cene in mezde je sedaj še določil maksimalne cene za to enotno obutev. V Zagrebu, Sarajevu, Osijeku in Dubrovniku veljajo naslednje cene (cene veljavne za ostale kraje): delavski čevlji — bakandže 530 kun (530), ženski polčevlji šivani 425 (410), zbiti 400 (485), moški polčevlji šivani 615 (590), zbiti 575 (550). Določene so tudi maksimalne cene za otroške čevlje in za visoke ženske in moške čevlje ter za opanke. Obenem so določene cene za popravila. Tako znaša podpiatenje moških čevljev 120 kun, popravilo pet 40 kun. podpiatenje ženskih čevljev 80 kun, popravilo pet 35 kun.
= Maksimalne cene za surove kože drobnice na Hrvatskem. Hrvatski državni urad za cene je predpisal maksimalne cene za surove kože drobnice, in sicer za surove ovčje in kozje kože 72 kun za komad, trgovci pa morajo surove suhe kože drobnice prodajati po 82 kun za komad.
= Tobačno seme za proizvodnjo jedilnega olja. Po najnovejši zakonski odredbi morajo sadilci tobaka na Hrvatskem pridelati in izročiti na odkup določeno količino tobačnega semena. Količina semena za oddajo bo predpisana po številu rastlin. Tobačno seme vsebuje, kakor znano, 40°/o olja, ne vsebuje pa nobenega nikotina. Način pridobivanja olja iz drobnega tobačnega semena je sedaj zelo izpopolnjen in obstoja tehnična možnost pridobiti 32°/o olja, ki je dobro uporabno kot namizno olje.
= Povišanje premije v življenjskem zavarovanju v Nemčiji. Pri življenjskih zavarovalnicah v Nemčiji je doslej slonela kalkulacija na osnovi 4°/o obrestovanja naloženega kapitala. V zadnjih letih pa je obrestna mera za naložbe občutno nazadovala in dajejo državne obveznice sedaj le še 3 in pol odstotno obrestovanje. Zato je nemški državni urad za nadzorstvo zavarovalnic predpisal, da se imajo zavarovalne premije od pričetka prihodnjega leta kalkulirati na osnovi 3%> obrestovanja in bodo zavarovalnice s 1. januarjem povišale premije. Za že obstoječa zavarovanja pa morajo ostati premije nespremenjene.
= Denarne pošiljke srbskih delavcer v Nemčiji. Nemški državni gospodarski minister je povišal maksimalni znesek, kj ga smejo srbski delavci, zaposleni v Nemčiji, poslati v domovino. Odslej sme vsak delavec in nameščenec poslati v Srbijo brez posebnega dovoljenja na mesec po 100 mark (2000 din)» vsak kmetijski delavec pa 80 mark (1600 din).
= Znatno povišanje zemljarine v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da je pripravljen načrt državnega proračuna za leto 1942. Ta proračun predvideva znatno povišanje zemljarine, ki bo v proračunu dohodkov zavzemala najvažnejše mesto. Zemljarina se bo v bodoče odmerjala po katasterskem čistem dohodku, pri čemer bodo upoštevane sedanje znatno nižje cene za žito in ostale poljske pridelke. Tudi cene monopolskih izdelkov bodo povišane.
— Batovo podjetje v Protektoratu prvikrat plača dlvidendo. Občni zbor družbe Bata v Zlinu je te dni sklenil plačati 4.5% dlvidendo. To je prva dividenda, ki jo plača to podjetje od svojega obstoja. Kakor je znano, je družba letos poleti na breme rezerv povišala glavnico od 526.2 na 964.7 milijona Kč.
Tisoči otrok bodo po GILL-u prejemali
štiri mesece brezplačno hrano
Kratek pregled nudi zanimivo sliko Ljubljanske pokrajine
L'inaugurazione del primo refettorio scolastico a Bežigrad: Nella grandte e luminosa sala da pranzo J'Alto Commissario in conversazione coi piccoli i quali stanno mangiando. — L'AIto Commissario in conversazione intima coi bambini davanti
alla scuola
Ob otvoritvi prve brezplačne šolske kuhinje za Bežigradom: V veliki, svetli jedilnici se Eksc. Visoki komisar razgovarja z mladino, ki pravkar obeduje. — Eksc. Visoki komisar v prisrčnem razgovoru z otrold pred šolo.
Ljubljana, 10. decembra
Brezplačna hrana, ki jo deli organizacija GILL-a v Ljubljanski pokrajini, je sestavljena iz jedi, ki vsebuje znanstveno raziskane hranilne snovi najvišje kakovosti. Na ta način nudi organizacija revnim šolskim otrokom hrano, ki jim je potrebna pri fizičnem in duševnem razvoju.
Zimska pomoč GILL-a v XX. letu je organizirana po vsej pokrajini. Številke zgovorno pričajo o ogromnosti te akcije. LjubUana-mesto ima 6998 šoloobveznih otrok in od teh prejema brezplačno hrano 1315. Vseh osnovnih in meščanskih šol je v Ljubljani 23. Srez Ljubljana okolica ima 10.618 šoloobveznih otrok; brezplačno hrano jih prejema 1406. V tem okraju je 43 šol, ki so raztresene v 27 občinah. Okraj Črnomelj ima 5012 šoloobveznih otrok; brezplačno hrano jih bo prejemalo 336, vseh šol je 2.9 v 9 občinah. Okraj Logatec ima 4059 šoloobveznih otrok. Brezplačno hrano jih sprejema 535, vseh šol je 21, občin 11. Okraj Kočevje ima 6618 šoloobveznih otrok, brezplačno hrano jih sprejema 873, vseh šol je 30, občin 12. Okraj Novo mesto ima 13.379 šoloobveznih otrok, brezplačno hrano jih sprejema 1553, vseh šol je 40, občin 31. To je splošni pregled šolske mladine v Ljubljanski pokrajini, ki uživa brezplačno hrano po sodobno urejenih kuhinjah GILL-a.
Zanimiv je kratek pregled na posameznih šolah v Ljubljani in v pokrajini. Na četrti ljudski deški šoli na Prulah prejema brezplačno hrano v šolski kuhinji 40 dečkov, na prvi deški meščanski šoli na Prulah 21 dečkov, na prvi dekliški meščanski šoli 39 deklic, skupaj na prulskih šolah 100 šoloobveznih otrok. Na šesti mešani ljudski šoli za Bežigradom prejema brezplačno hrano 50 dečkov in deklic; na drugi meščanski deški šoli za Bežigradom 28 dečkov, na drugi meščanski dekliški šoli za Bezidragom 72 deklic; skupaj 15() šoloobveznih otrok. Na drugi mešani osnovni šoli na Vodnikovi cesti 107 dečkov in deklic, na drugi mešani meščanski šoli v istem poslopju 93 dečkov in deklic, skupaj 200 šoloobveznih otrok. Na prvi'mešani ljudski šoli na Viču 89 dečkov in deklic, na prvi mešani meščanski šoli na Viču pa 21 dečkov in deklic, skupaj 110 šoloobveznih otrok. Na drugi ljudski deški šoli na Grabnu 70 dečkov, na pomožni šoli v istem poslopju 7 otrok, in na prvi dekliški ljudski šoli na Grabnu 93 deklic, skupaj 170 otrok. Na tretji ljudski deški šoli na Blei\ve:sovi cesti 37 dečkov, na drugi ljudski dekliški šoli v istem poslopju 43 deklic, skupaj 80 otrok. Na peti ljudski deški šoli v Spodnji Šiški 31 dečkov, tretji dekliški ljudski šoli v istem poslopju 49 deklic; skupaj 80 otrok. Na tretji mešani meščanski šoli v Mostah 50 otrok, na prvi ljudski deški šoli v Petrarkovi ulici 80 otrok; na tretji mešani ljudski šoli na Zaloški cesti 150 otrok; na četrti ljudski mešani šoli na Smartinski cesti 30 otrok, in na peti ljudski mešani šoli na Barju 80 otrok.
Stanje v Ljubljanski okolici pa je naslednje: Na vrhniški šoli prejema brezplačno hrano 35 otrok; na osnovni šoli v Podlipi 30, na osnovni šoli Log-Zaplana
19,	na osnovni šoli v Ligojni 13, na osnovni šoli Drenov grič 17 in na osnovni šoli v Zaplani 20; skupaj 139 otrok Na Vrhniki in v Drenovem griču so pomožna središča PNF. Na osnovni šoli na Dobrovi dobiva hrano 47 otrok, na osnovni šoli v Brezjah 25, skupaj 72 otrok. Na osnovni šoli na Brezovici 14 otrok, na šoli v Hoi-julu 30, na šoli v Zazaru 32; skupaj 62 otrok. Na šoli v Višnji gori 43, na šoli na Polici 47; skupaj 90 otrok. Na tomišeljski šoli 25 otrok, na iški 98, na rudniški 14, na šoli v Daljnji vasi Lavrice 20; skupaj 134 otrok. Na šoli v Hrušici (Dobrunje) 30 otrok, na lipoglavski šoli 16. na sostrski 30, na javorski 33, na zaloški 32, na šoli v Dev. Mariji v Polju 45; skupaj 186 otrok.
V	Dev. Mariji v Polju je sedež pomožnega središča PNF. Na šoli v Stični 57 otrok, v Polju 27; skupaj 84 otrok. Na šoli v Ze-limlju 35 otrok, na zapotoški 26, na golov-ški 30; skupaj 91 otrok. Na osnovni šoli v Žalni (Slivnica) 33 otrok, na šoli v Sp. Slivnici 25; skupaj 58 otrok. Na šentjurški šoli 20, na škocjanski 35; skupaj 55 otrok Na šoli v Sv. Križu pri Litiji 65, na Prim-skovem 30, na krški šoli 47, na kopanjski 0, na Račni 30 na Ježici 33, v Grosuplju 37, v St. Vidu pn Stični 90, v Velikem Grabnu 28. na Sv .Joštu 27. v Polhovem Gradcu 40, v Logu 20; skupaj 407 otrok.
V	Logu je središče PNF. Prehrana in uprava zimske akcije GILL-a na ljudskih in meščanskih šolah po občinah, kjer je tudi sedež središča PNF. je poverjena poveljnikom občinskega poveljstva GILL-a, ki vršijo svojo dolžnost v soglasju z do-tičnimi šolskimi upravitelji.
V okraju Črnomelj je stanje naslednje na šoli v Adlešičih 30 otrok, na Bojancih
20,	na Tribučah 14. v Marindolu 20; skupaj 84 otrok. Na šoli v Metliki 40 otrok,
v Božakovem 20, na Selu pri Jugorju 20, na Suhorju 30; skupaj 110. Na šoli v Starem trgu ob Kolpi 20 otrok, v Lazah 12, v Radencih 20, v Zagozdcu 20; skupaj 72. Na šoli v Semiču 20. v Crešnjevcu 20, v Strekljevcu 20; skupaj 60. Na šoli v Črnomlju 30, v Doblicah' 20, v Navrlencu 20, v Petrovi vasi 20; skupaj 90 otrok. Na šoli v Dragatušu 20, v Iiadatovičih 30, v Dragi 20; skupaj 50 otrok. *Na šoli v Gradcu 20, v Podzemlju 20; skupaj 40 otrok. Na šoli na Vinici 20. na Preloki 30, na Sinjem vrhu 20, v Stari Lipi 20; skupaj 90 otrok. Na šoli v Crnomlju-mesto 20 otrok. Središča PNF so v Metliki, v Starem trgu ob Kolpi in v Črnomlju.
V	logaškem okraju: na šoli v Starem trgu 39, v Gor. Jezeru 23, v Igi vasi 20, na Babnem polju 20; skupaj 102 otroka. Na šoli v Gor. Logatcu 40, v Zibršah 14; skupaj 54 otrok. Na šoli na Blokah 28, v Cerknici 41, Grahovem 20; skupaj 61 otrok. Na begunjski šoli 36, Gornjih Otavah 16, Cajnarjih 34; skupaj 86 otrok. Na planinski šoli 25, lažki 25; skupaj 50 otrok. Na šoli v Rovtah 50, Na Planini (Rovte-Zibr-je) 22; skupaj 72. Na šoli na Rakeku 54, Hotederščici 20, Dolenjem Logatcu 13, Sv. Vidu nad Cerknico 35; skupaj 122 otrok. Središča PNF so v Gornjem Logatcu, na Blokah, v Cerknici, na Planini, v Rovtah, .ia Rakeku in v Dolnjem Logatcu.
V	kočevskem okraju: v Fari-vasi 50, v Banji loki 50, v Kostelu 33, v Koželju 35; skupaj 168 otrok. V Kočevski Reki 40, v Stalcarjih 13; skupaj 53 otrok. V Dolenji vasi 11, na Grčaricah 25; skupaj 36 otrok. Na šoli v Kočevju 40, Livoldu 14, Stari cerkvi 20; skupaj 74 otrok. Na šoli v Ko-privniku 26, Mozelju 30, Sp. Logu 17, v Skrilju 29; skupaj .76 otrok. Na šoli v Starem Logu 12, Doljnji Topli Rebri 20; skupaj 32 otrok. Na šoli v Dobrepolju (Videm) 30, Strugah 40, Kompoljah 20; skupaj 90 otrok. Na šoli v Velikih Laščah 30, Dvorski vasi 28, Karlovici 30, Mohorju 20, Robu 20, Turjaku 25, Krvavi peči 20; skupaj 173 otrok. Na šoli v Loškem potoku 80, So-dražici 27, Gori 20; skupaj 47 otrok. Na deški šoli v Ribnici 20 dečkov, na dekliški šoli v Ribnici 40 deklic; skupaj 60 otrok. Oskrbovalna središča PNF so v Fari Vasi, Kočevski Reki, Kočevju, Koprvniku, Moz-Iju, Velikih Laščah in Sodražici.
Okraj Novo mesto: Na šoli v Beli cerkvi 43, Smihel-Stopiče 25. Birčni vasi 47, Dol-žu 42, Smihelu pri Novem mestu (deška > 40, Smihelu pri Novem mestu (dekliška) 26, Vavti vasi 40; skupaj 220 otrok. Na šoi v Brusnicah (Gabrje) 70, v Crmošnjican (Poljane) 20, v Lazah 70; skupaj 90 otrok. Na šoli v Novem mestu 70, St. Petra 20 Prečni 20, Toplicah 30, Gor. Sušicah 30 Soteski 20; skupaj 80 otrok Na šoli v Smarjeti 50, Ajdovcu 20, Veliki Loki (Čatež) 20, St. Lovrencu 50; skupaj 70 otrok Na šoli v Dobrniču 40, Mirni 65, Trebujah Nemška vas) 57, Hinjah 50. Selih pri H -njah 35; skupaj 85 otrok. Na šoli v Selfh pri Zumberku 50, Žužemberku 25, Smihelu pri Žužemberku 22; skupaj 48 otrok. Na šoli v Zagradcu 30, Korinju 30; skupaj 60 otrok. Na šoli na Dvoru 25. Skocjanu (Za-meško) 20, Kostanjevici 50, Črneči vas: 35; skupaj 105 otrok. Na šoli v Sent Jerneju 25, Sv. Križu 60. St. Rupertu 30, Mokronogu 40, Telcah (Skocjan pri Mokronogu) 30; skupaj 70 otrok. Na šoli na Tre-belnem 80 otrok. Oskrbovalna središča PNF so v Beli cerkvi. Novem mestu, St. Petru, Toplicah. Veliki Loki (Čatež), Do-brničah, Mirni. Trebniah. Kostanjevici, St. Jerneju, Sv. Križu, St. Rupertu in Mokronogu.
To je kratek pregled organizacije GILL-a v Ljubljanski pokrajini in števila tistih revnih šoloobveznih otrok, ki bodo Po zaslugi te organizacije prejemali štiri mesece brezplačno hrnno v novih šolskih kuhinjah in to počenši s 15. t. m.
Navedeni podatki kažejo, kako veliko organizacijsko delo je bilo Izvršeno za človekoljubne svrhe. To delo ni samo ogromnega socialnega pomena, ker posveča predvsem skrb zdravju mladine, temveč | tudi velikega vzgojnega pomena, ker I zbuja v mladini sami čustva človekoljubnosti in medsebojne pomoči. S tem delom bo obenem pomagano tudi najbednejšim staršem, ker prevzem?, organizacija GILLa v Ljubljanski pokrajini veliko skrb za prehrano mladine v zimskih mesecih, ko | je najtežavnejša. Gotovo bo naša javnost z zadovoljstvom pozdravila to človekoljubno prizadevanje GILL-a.
i proces v Trstu
Državni tožilec zahteva smrtno kazen za 12 obtožencev
Trst, 10. decembra
Včeraj se je nadaljevala razprava proti slovenskim separatistom in teroristom pred posebnim sodiščem za zaščito države pod predsedstvom Eksc. Tringalija Casanove. Navzoča je bila poleg zastopnikov mestnih oblasti množica občinstva, da bi si šala govor državnega tožilca Carla Fallacea. Ob splošni pozornosti je državni tožilec izvajal:
Že drugič od leta 1930 se sliši v našem zdravem in lepem mestu, v katerem se je iz polnih prs vdihaval zdrav z :talijanstvom in patriotizmom nasičen zrak, stroga, toda svečana in opominjajoča beseda posebnega sodišča za obrambo Fašistične Države, da bi se opozorili vsi, kako zelo nevarno je okuževati č sti zrak, o katerem sem govoril, čisti zrak našega Trsta, ki je posebno pri srcu vsakemu Italijanu. Ta čisti zrak, ki je določen, da se širi v prostoru in zboljšuje ter blagoslavlja ter očišča in pospešuje visoko poslanstvo, poverjeno tej izrelno plemeniti misijonski zemlji in ki je izrazito nacionalnega interesa in ne more biti ovirano na svojem usodnem pohodu z nasprotujočim delovanjem, ki ga opravljajo homunkuli take vrste, kakišne zdaj sodimo.
Pregled celotnega procesa
Preden bom proučil ougovornost posameznikov in njih delovanje, je treba dat: panoramičen pregled celotnega procesa. Zmotno bi bilo izločiti delovanje vsakega posameznega obtoženca iz skupnega delovanja skupine, kateri pripada, in ločiti delovanje ene skupine od druge. Vse delovanje je izraz enotnega političnega gibanja in zaraii tega je treba predočiti in določiti značaj, nastanek, cilje in manifestacije tega gibanja. Ni dvoma, da gre za izrazito zarotniško gibanje, ki se ga lahko smatra za uporniško, latentno in stalno delovanje nekaterih državljanov slovenskega rodu proti lastni državi in proti vsemu, kar je italijanskega. Gibanje so podpirale in vzdrževale najbolj sumljive osebe med begunci iz Julijske Krajine, ki so jih podpirale druge sumljive osebe jugoslovanske in drugih narodnosti. Vsi so bili vsekakor avtentični sovražniki Italije. Ni dvoma, da se v rezultatih procesa kaže jasno smoter gibanja. Gibanje je skušalo spraviti izpod italijanskega jarma jugoslovansko manjšino z nenadnim uporom ob poJpori jugoslovan-
skega orožja, s predhodno duševno in materialno pripravo, z zbiranjem orožja in poročili v vohunske svrhe in s pričet kom vrste terorističnih dejanj.
A še drugi cilj so zasledovali nekateri apostoli panslavizma, tn sicer p. eniakn tev za nekoliko proti jugu mej Italije. Ali gre za fantazijo? Ne! Gre za otipljivo proce-sualno stvarnost. Obtoženci so sami izjavili vse to, kar navajam. Te izjave nam kažejo ogromno gomazenje človeških repti-lov, ki se plazijo v temi in blatu tostran in onstran meje, vedno pripravljeni na ugriz in na zastrupitev, večino pripravljeni na podžiganje ognja nekega panslav zma, nekega slovenskega nacionalizma in vedno pripravljeni zasnovati, pripraviti in izvesti najstrašnejše zločine ter obnoviti staro sovraštvo ras, ki mu je usoda namen la ugasnitev s časom. To sovraštvo ras, ki je nastalo s slovensko infiltracijo v srednjem veku in katero je ojačila in podpihovala znana politika iz habsburške dobe. Trža-čani so vzdržali italijanstvo svoje zemlje n zaradi tega je nastalo protiitaiijansko sovraštvo, ki bi ralo izkorenn.lo in odstranilo italijansko rast. Ta pa se je razbohot:-la in se dvignila čedalje višje proti nebu. Imamo na razpolago številna pisma, ki so jih pisali ali sprejeli obtoženci :n ki kažejo značaj in smotre gibanja. Citamo v nih stavke sledečega smisla: Čakamo na dan, ki ni daleč, ko bomo končno dosegli svoje cilje. Govori se v teh pism h obširno o g -ban ju in z besedami navdušenja k upo.u To s* pisma, ki so jih obtoženci priznali, ki pa naravno ne morejo biti čisti dokazi. Toda v tej dvorani je razstavljen tudi kup orožja, ki se je zbiralo na kraškem ozemlju in v bližini Trsta. Tega orožja ni zbirala samo ena izmed skupin določene politične barve, temveč zastopniki vseh skupin, v katere so bili razdeljeni obtoženci. Vsi so se torej bavili s terorističnimi dejanji ali pa so vsaj pripravljali potrebno vzdušje, da se ta dejanja izvedejo. Vemo tudi, da so vsi vohunili in nabirali poročila vojaške narave in vsi poročila zavestno pošiljati vladi.
Ozremo s« lahko tudi na tisk. kri k bil zaplenjen in v katerem so obrazloženi ja6-no cilji gibanja. Prebran je bil že /ažen članek lista »Delo«, glasila komunistov in
so skušali ta jugoslovanski
S tem člankom m pozivajo | vojaki k deaerttianju na vseh frontah in <
izdaji vsega v prid sovražnikov fašizma. Delavci se pozivajo, na; uničijo tovarne, vojni material, kmetje naj poeknjejo pn delke, ženske naj zahtevajo podpore za svoje unove in naj škodijo fašizmu, da po spešijo njegovo smrt. Slovenske delavke naj razširijo članek, toda naj pazijo, da ne padejo v roke raeja/rjenega sovražnka, kri čuti, de se mu bliža konec. Ta članek jasni in natančno pove, kakSnega značaja je Ms akcija. Vsebina tega komunističnega mani festa je zelo značilna- Vsebina ostalih listi čev teko rvanih sdovenskih intelektualcev in nacaonalistov je zelo slična izjavam vseh obtožencev glede značaja in smotra giba nja. Naloge in naročila so bila porazdelje na in izvedba tega je bila poverjena skupi ni, v kateri je med kolovodjami obtoženec Čennelj. To je skupina beguncev, ki so je radi odevali s hinavščino. s kultunrmi m človečanskimi cilji, v hinavščino socialna pomoči, da bi zakrili sivoje prave nam .ne. V Trstu so bile skupine komunistov v večnem žalostnem pričakovanju nevidnega sonca bodočnosti. Čermdj ali zanj Zelen a»i za tega Kravanja. ali drugi so navezah s*ti-ke s temi skupinami in jih uvrstili v gibanje. Rekli so jim. le sanjajte svojo xyvjet sko republiko, ka bi obsegala Slovence Koroške, Jugoslavije ;n Italije, toda pozabiti ne smete, da morate do6eči vmesni cilj za dosego svojega končnega cilja, kar vam bo omogočilo doseči končne ideale. Morate *e upreti in se oprostiti tiranstva Fašistične Italije. Morate se odločiti ze dejanja in 'z-koristiti ugoden trenutek. Morate podoira ti Jugoslavijo. ki je tik pred konfliktom z Italijo.
Skupina komunistov
Zato najdemo v tem procesu tudi akutno komunistov in »redenti&tov. ki su :e prizadevala organizirati delavce in kmete n je zbirala vojaška por<<čila v prid Jugoslavije in prenašala orožje in eksploziv angleške znamke. Sosič je med drugim izjavil — je nadaljeval državni tožilec: Zelen mi e povedail. da vodi tuda panslavisaično komunistično organizacijo. Tomažič, ki je vodi! komunistično skupino je izjavil, da je imei zvezo z Zelenom preko Sosiča. Sosič n Ščuka sta povedala, da :e nastala neka vr sta pogodbe med Zelenom in vodjo komunistične skupine. Komunisti so obljubili do bavljati poročila vojaškega značaja. Zelen pa je v zameno obljubil orožje in eksplo zivne snovi. Tomažič je pričel trgovati z oiožjem in je v zameno izročil neke zemljevide. Otipljiva stvarnost ie. da so bi'i mnogi obtoženci Tomažičeve skupine za.>a-čeni na delu io so v celoti »riznali svo:a dejanja glede prevažanja orožjr in munici-je. Otročji je Tomažičev zagovor. Az se je zanimal za skladišča orožja in za prev->z orožja, ker ga je skrbelo, da b' orožje ostalo v rokah osovraženih slovenskih nacionalističnih panslavistov.
Karakterizacija poedinih obtožencev
V svojih nadaljnvh izvajanjih je drž vn; tcžfllec omenil pojav skupine 5ntelektua'c«v v Julijski Krajini, ki so imeli najožje stike z eksponenti med begunci Ta skupina je imela kakor komunstična >n teroristična edini cilj in to je bila priprava potrebnega vzdušja pri zasledovanju vojih političnih ciljev. Delovanje vseh treh skupin sc je vodilo iz Jugoslavije. Za vse obtožence je treba uporabiti člen kazenskega zakonika ker gre za zaroto s pomočjo združevanja z določenim ciljem, da se ;zzove upor in odtrga Julijska Krajina od Italije. O tem priča tudi dokument 'z arhivov v Beogradu o peti ko'nni. ki naj bi delovala za hrbtom italijanske vojske. Fravi ofcraz združbe kaže zbiranje orožja ln n;ega hranjenje. količka in kakovost eksploziva, ki so ga imeli obtoženci, kakor tudi delovanje propagande slovenskih nacional s.ov.
Govoreč o odgovornosti in krivdi posameznih obtožencev, je državni tožilec izjavil, da je Čermelj naibolj avtoritativna oseba v skupini beguncev. Čermelj zdrtžu-je v sebi vse kvalitete intelektualca, komunista in terorista in je skrbel vestno za organizacijo em grantov iz Julijske Krajine, sodeloval pri vohunstvu in izvajanju terorističnih dejanj ter vzdrževal stike in po-
magal najbolj nevernim zarotnikom. Predstavi)*! je zvezo vteh Uovenskiti gibanj, tako separatistov kot izolacionistov.
Državni tožilec je predočil, da Je Čermelj avtor brošure, ki je bila v januarju leta 1938 poslana Društvu narodov glede ravnanja s slovensko manjšino v Julijski Krajini.
Govoreč o Ščuki je državni pravdnik izjavil, da se je ^izkazalo, da je obtoženec aktiven vohun in slovenaki propagator. Priče in izjave soobtožencev so otofi.rno odkrile njegovo so letovanje v prot državnem kom-plotu. O krivdi ostalih obtožencev skupine intelektualcev je firžavni tožlec izčrpno govoril, omenjajoč dmgega za drugim Ton-čiča, Sosiča, Sardoča. Tuto, Sfiligoja, Sla-vika in Vuka.
V	skupini komunistov je državni tpžilec omenil vodjo obtoženca Toma£ča. j3 obširno priznal. Njegovo komunistično delovanje ga ni oviralo, da ne bi j-zdiževal najožjih stikov s člani ostalih dveh skupin. Bil je v tesni zvezi z Bobkom, s ka.term se je podal v Jugoslavijo, kjer se je s\stal z ostalimi zarotniki. Državni tožilec je nvto obravnaval krivdo ostalih obtožencev Bv-dina, Uršiča ln Zola. Naštel je tudi dejanja, ki so jih izvrš li Dujc, Vadnal in Bo-bek ter Tuta. Neizpolbitno so bili dokazani odnosi med Zelenom in Bobkom.
V	preostali skupini je državni tožilec imenoval najprej Udoviča, ki je bil zaupnik Orjune za tržaško pokrajino. Preko Jugoslovanskega konzulata je bil v stiku z Zelenom. Simon Kos je bil vodja teroristične skupine v Rutah. V tretji skupini so bili teroristi iz Grahovega in Cezsoče. Gre za dve skupini teroristov. Prva je bila pod vodstvom Simona Kosa, druga pod vodstvom Franca Kausa.
Obširno je državni tožilec orisal atentatorja Kausa. ki je bil vodja ferorističae skupine v Cezsoči in v Bovcu Njegova skupina je izvršila več atentatov in tenjnstio nih dejanj ter zločinov med ljudmi. Kaus je pripravil tudi atentat, ki se po okornostih, ki niso zavisele od njegove vodje h» po božji previdnosti no izvedel. In to je atentat na Duceja. Potem ko je navede* zločine preostalih obtožencev je državni pravdnik zaključi! z izjavo, da bi bila zmota. ako bi se skušalo zmanjšati težino tega procesa Pomisliti moramo, kaj bi se zgodilo, če bi »e Jugoslavija tako bliskovito ne zrušila. Kaj bi se zgodilo zaradi teh z o činccv, ki so s svojimi rokami segali do Milana in do drugih italijanskih pokrajin. S pomočjo organizacije, ki je misliJa na podrobnosti in pripravila za hrbtojn :ia<H-janskega vojaka peto kolono. Treba za vselej preprečiti in onemogočiti taka dejanja in dopovedati vsem, da zihteva fašistična Italija disciplino, zvestobo in dobroto vseh svojih državljanov kakršnekoli rase ali jezika.
Kazni, ki Jih zahteva državni tožilec
Državni tožilec je zahteval sledeče obsodbe: Oskar Caramore 3 leta vojaške ječe, Boris Zilarič in Marija Urbanč č po 9 let ječe, Radivoj Bobič, Anton Babič, Ferdinand Budin, Alojz Besednjak, Edvard Melussi po 10 let ječe, Ludvik šturm, Karel štefanč č, Anton Danjel po 12 let ječe, šturm tudi na globo 20.000 lir, Vladimir Mankoč na 14 let ječe, Roman Pahor, Andrej Cok, Bruno Stanič, Franc Udovič po 16 let ječe, Josip Kosovel, Štefan Lovrečič, Angel Kukanja, Slavko Slavič, Milan Bol-čič, Stanislav Vuk, Gvido Vremec in Srečko Zol po 18 let ječe, Franc Tončič na 20 let ječe, Viktor Sosič na 24 let ječe in 20.000 lir globe. Alojz Budin, Anton Abram, Adolf Uršič, Vladimir Dominik, Ivan Ga-sparič, Ludvik Bosarelli, Ivan Vata, Albin škrlj, Jakob Semek, Franc Sluga, Jakob Dolenc, Ivan Postojna, Josip Ujčič, Frile-rik Broves, Srečko Rejec, Ludvik Prežel j, Franc Bižaj, Leopold Čopič, Ivan Klavora, Avgust Sfiligoj po 30 let ječe.
Smrtno kazen je državni tožilec predlagal za Leopolda čermelja, Antona Ščuko, Venčeslava Tuto, Teodorja Sardoča, Josipa Sardoča, Josipa Tomažiča, Jos pa Dujca, Ivana Vadnjala, Viktorja Robka, Simona Kosa, Franca Kausa, Ivana Ivančiča, Friderika Zornika.
Oprostitev je državni tožilec predlagal za obtoženca Leonarda in Josipa Kosa.
Tihotapstvo z raestsm na Hrvatskem
Gospodarska policija s strogimi ukrepi preganja nezakonito trgovino
Zagreb, 10. decembra
Pod okriljem Zajednice za promet z živino in ži/ilskimi prozi vodi v Zagrebu deluje posebna gospodarska policija, ki vrši kontrolo nad kupčijami v tej najvažnejši živilski panogi. Zadnje dni je ta policija izsledila večje število tihotapcev. Ki so pod roko kupčevali zlasti s svinjami.
Tako so organi gospodarske policije pred dnevi na stanovanju nekr^a pekovskega pomočnika v mestu našli celo zalogo sveže svinjine, med drugim celo polovico svinje. S tihotapskim pekom vred je policija aretirala tudi njegove odjemalce, ki so mu plačevali svinjino po 60 kun kg. Tihotapca so po kratkem postopku obsodili na dve leti prisilnega dela. — Nekega drugega tihotapca so pri eli, ker je na sejmu v D» gem Selu kupi! brejo svinjo, da jo zakolje, čeprav je vedel za njeno stanje. — Neki drug preprodajalec je kupil mladega preši-ča, težkega 50 kg, za 2800 kun. — Gospo-
darska policija je ugotovila, da se največ mesa tihotapi v Zagreb preko maksimir-skega kolodvora. Nekateri tihotapci so se odločili za tvegano metodo, da mečejo meso iz drvečega vlaka, kjer jih ob progi čakajo njihovi pomagači. Vse meso. ki v Zagreb prihaja na ta način, policija zapleni in ga oddaja mesarjem, da ga porabijo za potrebe mertnega prebivalstva.
Pa ne samo meso, tudi cele svinje skušajo preprodajalci vtihotapiti v mesto. Prav tako pa je tihotapstvo z živino na široko razpredeno v pokrajini. V Kloštru Podrav-skem so aretirali mesarja Stjepana Mo-hlerja, ki je vsako noč klal po več pita nih svinj, tako da je imel iz dneva v dan po 7000 do 10.000 kg prometa. Izvažal je svinjino celo v inozemstvo. Zajednica in njena gospodarska policija budno pazita na ude;'stvovanja tihotapcev in z energičnimi ukrepi preganjata nezakonito trgovino.
Nase gledališče
DRAMA
Četrtek, 11. dec., ob 17.30: >Bog z vami,
mlada leta!« Red Premierski. Petek, 12. dec., ob 15: >Hamlet«. Dijaška
predstava. Zelo znižane cene. Izven. Sobota, 13. dec., ob 17.30: »Bog z vami, mlada leta!« Red B.
Ančka Levarjeva bo nastopila prvič v tekoči sezoni v glavni ženski vlogi v veseloigri Ovilia in Camasia »Bog z vami, mlada leta!« Ljubezniva tridejanska pokaže izrez iz življenja mlalega študenta v Turinu, njegovo ljubezensko zgodbo in okolje, v katerem se dogaja. Igra je pisana s pristno itahjansko lahkotnostjo in temperamentom ter dobfšno mero humorja in čustvenosti. Glavno moško vlogo bo igral Kralj, dalje sodelujejo Danilova, Rakarjeva, Gabrijeičl-čeva, Slavčeva, P. Juvanova, Raztresen. Ga-le, Drenovec, Gregorin in Tiran. Režiser prof. Sest. Repriza te Igre bo v soboto za abonente reda B.
OPERA
četrtek, 11. dec., ob 17.: »Seviljski brivec.«
Red Četrtek. Petek, 12. dec.: Zaprto (Generalka). Sobota, 13. dec., ob 17.: »Prodana nevesta«.
Red Premierski.
Med vsemi najbolj zanimivimi italijanskimi operami uživa v svetu Rossinijev »Seviljski brivec« še prav posebno popularnost, zato je tudi preko našega olra šel v prejšnjih uprizoritvah nad petdesetkrat. Komično dejanje, ki daje vsem partijam možnost efektnega uveljavljanja in vedra, lahkotna glasba zagotavljata delu še nadaljnji obstoj. V naslovni part> je že ponovno uveljavil svoje odlične pevske in igralske sposobnosti Janko. Rossno bo pela Ivan-čičeva, nadvse učinkovita in popularna je kreacija Don Basilia z Betettom ter ne-odoljlva komika Dona Bartola z Zupanom. V lanski in letošnji uprizoritvi podaja tenorsko partijo grofa Almaf/ive Manoševski, Berto — Spanova. Dirigent A. Neffat, režiser C. Debevec.
Letalo brez propelerja
L*arrivo a Roma del nuovo aeroplano a reazlone — Novo
reakcijsko letalo
Življenje v Kijeva j XXV. in XXVI. seznam kočevskih optantov

Iz Kijeva poročajo, da ae tamkajšnje življenje počasi vrača v normalni tir. Naloge, pred katerimi stoje zasedbene oblasti niso preproste, kajti zmanjkalo je ali pa je bilo uničeno vse, kar je civilnemu življenju nujno potrebno. Vodovodne na-I peljave, plinovodi in električni vodi so na i raznih mestih razdejani, tako da je tieba vse te naprave popolnoma revidirati. Za-sedbene oblasti so med drugim podvzele i celo vrsto ukrepov, ki se tičejo organiza-I cije zdravstvene in podporne službe najpotrebnejšemu delu prebivalstva.
Volkovi v Španiji
XXV. seznam kočevskih leselnikov (Služb, list , 3. dec.) obsega naslednjih 264 oseb (v oklepajih : starost ln rojstni kraj):
Oblina Koprivnik Rajhen*v: Hutter Anton (SS. Koi. Reka), i Pavlina roj. Perz (30); Kump Matija (51), Ma-i rija roj. Raraor (41). Alojzij (20), Pavlina (18», Marija (16); Nick Bogoljub (27. Onck), Pavlina ■ roj. Jaklitsch <21). Henrik (9 mes.); SeGler Adolf j (36), Pavlina roj. Lai peter (35), Erna (101, Vi : ljem (7). Merija (1). Ivan (78); Hogler Andrej (64). Margareta roj. Stalzer <761; Stonit*h Ivan (28). Zofija roj. Medltz (20), Bogomir (1); Kump por. Stonit/=ch Frančiška (57); GUmer Jo6ip (64). Rozalija roj. Gramer <56), Ana (39). Josip (17). Albert (13); Gramer Ivan (79). Marija roj. Skiber (70); Gramer Ivan (45), Julijana roj. i Eiris (44), Rlhard (20), Ida (19), Albert (17), I Ernest (12), Ana (7); Kump Ivan <74). Frančiška roj. Milkowitsch (45); Sterbenz Ivan (16 Sredgora), Olga (17); Stalzer Josip (54), Marija j roj. Lackner <48). Htlda (17), Josip (11); Gram-; mer Ivan (73): Stalzer Matija (75). Marija roj. Gramer (40). Ivan (12), Ana (11): Gramer Ma
V ozemlju Hereruere v španski provinci
Meridi so se pojavili volkovi v neobičajnem
številu. Viharji, ki divjajo že nekoliko dni
v gorah, so jih pregnali v nižino, kjer so	j ujTTsoh" Ana^roj. Kbiiig (43j"Rajn'fried' (19)
se v svojem gladu takoj spravili na pašo-	j Ana (18), Frida (14). Ivan (9); Gramer Matija
čo se živino Pastirii ki so iih nreštevilm	<75>' mjulja roj. Stalzer (81); Staizer Matija
co se zavmo. t-asurji, ki so jin presteviini	(75) Magdalena roj Stiene (71). Ernest (32).
tropi zverin popolnoma presenetili, so se	j Ivan <27); Konig Ernest (43), Alojzija roj Kump
utegnili komaj sami rešiti. Sestavile so se	j (46). Alojzija (20). Emest (15) Arnoid (12). Riida
takoj skupine gorjancev in lovcev, ki so	i <*<>>• barija (8). Bogoiiub «1); Ramcr Rudoii
. J... ^ ,J3 J j. _ , , .i	(36). Marija roj. Matzelle (30);» Ramor Matija
priredile energične pogone. Ze doslej so te	j f47), Ana schuss (35). oiga <121. Josip (in.
Odprave pobile mnogo volkov, a svoje delo	i Realna (1); Stier.e Henrik (48) Pavlina r^j
nadaljujejo, da bi se tudi za bodoče od-	H!rls f39). Mari-,a Ana	^.cst _(8»
pravili takšni nezaželjeni zimski obiski
v Švici
pilota to dal colonnello De Bernardi e dal capitano Pedace — kl ga je pilotiral polkovnik Bernardi ln kapitan Pedace, ob svojem prihodu v Rim
Pred nekoliko dnevi smo na kratko poročali o zanimivem poletu novovrstnega letala, kl ga je zgradil italijanski inženjer Secondo Campini. K temu poročajo še sledeče podrobnosti:
Letalo brez propelerja ali »reakcijsko le-takx, kakor ga imenuje izumitelj, je izvršilo polet iz Milana v 2. urah in četrt. Vodfl ga je znani pilot Mario De Bernardi. Po uspelem podvigu sta izumitelj in pilot sprejela predstavnike tiska in jim pestrega z zanimivimi podatki o poletu samem, kakor tudi o letalu, o možnostih njegovega razvoja v bodočnosti.
Polet, je dejal inž. Campini, nI imel namena, da bi preizkusil zmogljivost novega letala, temveč je šlo samo za to, da se aparat, potem ko so ga v delavnici že preizkusili, prepelje v Rim, oziroma iz Talieda v Guidonio. Letalo je v ostalem isto, ki se je krnsko leto v Taliedu prvič dvignilo v zrak in o katerem je tedaj pisal ves svetovni tisk. Med jx>Ietom iz Milana v Guidonio iz raznih vzrokov niso izkoristili vseh njegovih sposobnosti, vendar pa je bil podan dokaz, da je reakcijsko letalo doseglo isto zmogljivost, ki jo je mogoče doseči z modernimi aparati na propeler, navzlic temu, da je neugodno vreme s slabim pregledom prisililo letalce, da so morali spreminjati smer. Polet pa se je izvršil vse eno v najlepšem redu.
Inž. Campini ie pripomnil, da bi bilo odveč poudarjati važnost tega poleta. Reakcijsko letalo se je že v enem samem letu po svoji prvi preizkušnji izkazalo kot stroj, ki se lahko v raznih pogledih pomeri z aparati na vijak, čeprav predstavljajo ti uspeh celega tridesetletnega razvoja nekega drugega pogonskega načina. Polet iz Milana v Rim predstavlja dogodek, ki bo imel velik vpliv na razvoj bodoče aero-navtske tehnike in aviacije.
Tudi poveljnik De Bernardi je izrazil svojo navdušenost nad novim aparatom in njegovimi uspehi. Dejal je, da je letalo sijajno prebilo uradno preizkušnjo. Navzlic temu, da ozračne prilike niso bile ugodne, se je polet izvršil v redu in varno. Ves čas ni bilo niti najmanjše nezgode.
Polkovnik De Bernardi bi bil lahko za-krožil nad Rimom, preden se je spustil v Guidoniji na tla. Dejal je pa z nasmeškom,
izkorišča. Z drugimi besedami: letalo na propeler, ki bi doseglo brzino 1200 km na uro, te brzine ne bi moglo več stopnjevati, tudi če bi se opremilo z mogočnejšimi motorji ah pa če bi povišalo šteVilo obratov svojih propelerjev. Letalo na reakcijo pa bi svojo brzino dvigalo lahko v neskončnost in bi bilo pri tem izkoriščeno čedalje bolje.
V letalu, ki ga je zgradil inž. Campini, se zrak vsesava v kljunu in stiska s kompresorjem, ki ga poganja navaden bencinski motor. Vsesani in stisnjeni zrak, plini iz mešanice zraka in bencina v motorju in kalorije iz hladilne vode za motor uhajajo zadaj z velikansko brzino iz dolge cevi, ki je nameščena v osi letala, ter proizvajajo reakcijske sunke, ki poganjajo letalo naprej, če bi hoteli brzino še povečati, bi to dosegli s tem, da bi segreli s posebno napravo zrak, ki uhaja iz kompresorja.
Sistem je, kakor vidimo, zelo preprost, a v Zedinjenih državah in drugih deželah so preizkušali vendarle že deset let letala na reakcijo in so ž njimi dosegli samo to ali pa niti tega niso dosegli, da so maJo zdrveli po letališču, ne da bi se mogli dvigniti v zrak. Campiniju se je nasprotno posrečilo, da je svoje letalo popeljal celo iz Milana v Rim. Ta polet se je izvršil sicer le s povprečno brzino 200 km na uro, kar je dosti manj nego bi bila brzina, pri kateri bi letalo novega sistema po svoji zmogljivosti začelo prekašati dosedanja letala, vendar pa morda ni daleč dan, pravi »Gior-nale d:Italia«, ko se bo mogel kakšen italijanski pilot postaviti s tem, da je prekoračil mejnik 1000 km na uro. Campinijev aparat kaže, da je razvoj na pravi poti.
V Švici so uvedli nakaznice za jajca. Osebn obrok znaša tri jajca na mesec, lahko pa se zniža tudi na eno jajce. Zmanjšala se je tudi količina razpoložljivega premoga, letos bodo Švicarji dobivali samo 25 olstotkov količine, ki so jo normalno uporabljali za kurjavo, prejšnjo ziijio jim je bilo na razpolago 35 odstotkov. Tudi glede električnega toka preti pomanjkanje, in sicer zavoljo večje potrošnje, kakor tudi zavoljo stalne suše v letošnjem letu. Oblasti so iz tega razloga sklenile stroge omejitve in so med drugim prepovedale uporabo vsakršnih električnih žarilnikov.
Tujci na švedskem
V odgovor na razne interpelacije je švedski minister za socialno skrbstvo navedel nekatere podatke glede tujcev, ki so pribe-žali v to deželo. Vseh skupaj je nad 7000 in pripadajo najrazličnejšim narodom. Za sedaj ne odpravljajo iz švedske nobenega političnega pribežnika, vsi pa so pod nadzorstvom in jim je prepovedano približevati se vojaškim ali pristaniškim napravam. Delo je našel v deželi samo del beguncev. Kakšnih sto tujcev je bilo interniranih v dve koncentracijski taborišči, ker so bili sumljivi zavoljo svoje politične preteklosti. Iz enega teh taborišč je zadnjič nekoliko internirancev pobegnlo.
Kolikšna je Bolgarija
O sedanji površini Bolgarije priobčujejo sofijske »Praznične vesti« najnovejše podatke. Po teh podatkih je obsegala dežela po neuillyjski pogodbi 103.146 štirjaških kilometrov. Po pogodbi v Krajovi je pridobila Dobrudžo s 7726 štirjaških kilometrov, spomladi letošnjega leta pa Makedonijo s 36.672 ter Trakijo z 18.308 štirjaških kilometrov. Skupno obsega torej 165.852 štirjaških kilometrov. 73 odstotkov bolgarskega prebivalstva se bavi s poljedelstvom.
mertška ladijska imeiia
Prva poročila o spopadih na Tihem oceanu so javila, da so Japonci med drugim potopili ameriško vojno ladjo »Oklahomo«, kar je ameriško poročilo poskusilo omiliti potem z navedbo, da gre za zastarel vojni brod. Kakšna je bila prav za prav ta ladja? čitatelj si lahko napraVi neko boljšo predstavo, če ve, da imajo Američani na-
Zofija (5) Berta (2): Stritzel por. Stične Marija (40). Ernest (15). Anton <11) Marija (81; Stiene Jo^io (22): Stiene Ferdinand (711 Ma rija roj. Tramposch (65); Stalrer Emanuel (50). i Marija roj Schauer (41). Viktor (21) stanujoč v Nemčiji. Edvard (18) stanujoč v Nemčiji. A vre j lija (161. Viljem (81, Helmut (6): Stonitsch Pav ' lina (22); Stalzer por Stonit<=ch Josipina <60 : Stiene Matija (81); Stiene Matija (50). Ana roj. Tramposch ' (35). Josip (14), ADa (111 Albert (8); Petschauer Ivan (37): Petschaner Ivan (67). RozalHa roj. Schober (82>: St-"ene Friderik (32). ■ Štefanija roj. Rothel (33): Stiene Jurij (65). Marija roj. Schauer <631: Ramor por S^ene Marija (82); Maichin Franc (28. Ribniki Pav : lina roj. Tra-r.posch <34), Erna (1): Tramposch Matila (68); Stiene Matija (60); Schm'dt por { KusoJd Helena (82): Stalzer Josipina (28. Kačji potok): Knsold Julij (47 Amerika V Emilija roj i Stiene (40). Ervin (14). Emilija (13). Ivan (121 , Jakobina (9). Rozina (6)- Kump Josip (62). Ma ! ti j a (69).
i Gor. Mačja vas: Hutter por Stiene Ema j (28, Laze). Ana (4); Hutter Rudolf (29). Arnoid (21): Hutter Franc <65. Golobji potok). Flori-jana roj. Stalzer (65).
Podstenje : Stalzer Marija (75): Stalzer Josip (45). Olga roj. Rothel (311. Frida (7), Alfred (5); Golobji p o.t o k : Schaffer Josip
(33).
Občina črmošnjice Mali Rigelj: Poglajen Ivan (38). Berta roj. Honigmann (32), Josip (13), Erna Berta (12). Ana Marija (10); Honigmann Karel (14), Karel (76); Moschner Franc (31); Honigmann Ferdinand (43), Marija roj. Weiss (36), Ferdi-I nand (10), Franc (9), Marija <8). Erna (5). Josip (3)- Matzele por. Moschner Antonija (65), Edvard (20).
Poljane: Fink por. Troje Marija (40), Josip (19), Ana (18), Rozi (17). Ivan (13); Stritzel Marija (38); Honigmann Andrej (27); Spreitzer Ivan (73) Terezija roj. Wrinskele (70); Maichin Franc (38, Stara žaga). Terezija roj. Hoferle (38), Franc (11), Ivan (fl), Edeltraud (1); Troje | Ferdinand (31); Gerger Josipina (70, Stara ža-' ga); Honigmann Ivan (43), Elizabeta roj- Mische 1 (35). Hllda (12) Marija <10). Olea (9); Brin-skefie Ivan (34, Brezje), Frančiška roj. Tellian
(34),	Alma (7), Ivan (5), Marta (1); Moschner Josip (31), Marija roj. Gramer (31), Marta (2),
j Josip (10 mes.); Gramer Josip (27), Berta roj. Palese (37); Troje Ferdinand (56), Alojzija roj. Fink (61). Marija (19), Ivana (17), Alojzija (15), ! Adolf (13); Kramer Ivan (38), Marija roj. Gr!!! , (35), Ivan (13), Marija (7), Herbert (5). Leopold .' (4), Albin (1); Gramer Karel (60), Rozalija roj.
Kapsch (53), Ivana (19); Kapsch Ivan (20); j Gramer Glze!a (14, Novo mesto); Stritzel Ana i (38); Schmidt Josip (28), Pavla roj. Grill (30), ' Josip (2), TraudI (1): Grill Franc (78), Ivana roj. Samida (69), Ivan (13); Konig Zofija (19. Pugled), Margareta roj. Sch-nuck (71): Petschauer Josip (34). Marija roj. Jaklitcsh (62): Mausser Andrej (70), Franiižka roj. Sterbenz (6!)), Ana (20), Roza (19): Matzelle Ivan (64). Rozalija roj. I Stritzel (51), Marija (15). Ivan (12). Ivan (19), stanujoč v Nemčiji; Stritzel Josip (46), Marija roj Pureber (30), Marija (8 mes.); Mausser Ivan (50, Komolce), Ivana roj. Honigmann (50), Marija (18). Ivan (16). Josip" (14). Avgust (4); Stritzel Julijana (48); Spreitzer Olga (29); Petschauer por. Stritzel Marija (62); Grill Zofija (29); Kgnig Rudolf (31, Podstenica); Grill Josip (42, Podstenica), Marija roj. Hofferle (32); Spreitzer Ivan (35); Mausser Ana (21); Schmidt Alojzija (61); Matzelle Josip (21); Gramer Olga (25); Mausser Andrej (25); Hofferle Edvard (24); Moschner Ivan (28): Hofferle Margareta (80. Občica); Wrinskelle Franc (76, Občica); Mische
iskal in našel ekspedicijsko ladjo »Polaris« ter umrl 1. 1904. kot upokojen admiral. »Kearnv«, ameriški rušilec, o katerem ie I	(83, Pogorelec); Kramer por. Stritzel Ce-
...	t	'	• t<lHa «V) Planins)
bilo nedavno tega isto tako mnogo govora,
, .	.	, vado, krstiti različne kategorije svojih voj-
da se je tega zcirzal, ker ni hotel prebival- 1 nih ladij z doiočenimi kategorijami imen. stva prestrasiti s tuljenjem svojega apa- Križarke imenujejo namreč po svojih ve-
rata. To tuljenje je v resnici oglušuoče in spominja na silovito sireno. Povzročata ga zrak in stisnjeni plin, ki uhajata iz pogonskih naprav.
lemestih, bojne ladje po državah, vojne transportne ladje po umrlih poveljnikih mornariškega zbora, rušilci, ki so posebno številna skupina, dobivajo imena po raor-
»Giornale d'Italia« navaja naslednje nariških ministrih, zaslužnih mornariih,
tehnične podrobnosti o Campinijevem letalu:
Zmogljivost letala po običajnem sistemu na pi-opeler, je de'al izumitelj, je prilično dobra in znaša 75 odstotkov pri brziri do 600 km na uro. čim bolj pa se brzina viša tem slabša je izraba danih možnosti, tako da je pri brzini zvoka (1200 km na uro) najslabša. Z reakcijskim sistemom pa je baš narobe: do brzine 400 km je izraba nizka, ta sistem se do te brzine -is izplača, a čim večja je brzina, tem bolje se
poslancih in izumiteljih, oceanski vlačilci spet po indijanskih rodovih, iskalci min po pticah, topničarke po malih mestih in re-paraturne ladje po mitoloških figurah. »Oklahoma« (v nasprotju z »Oklahoma City«, ki je mesto), je prejela svoje ime tedai po ameriški državi in je bila bojna ladja.
»Greer«, o katerem je bilo svoječasno toliko govora, je prejel ime po prilično nezanimivem možu, po ministru Greeru, ki je kot poveljnik reševalne ekspedicije 1873.
pa je prejel svoje ime po mornariškem častniku Lavvrenceu Kearnyju, ki je bil izumitelj proslule »politike odprtih vrat« na Kitajskem. Ko so namreč Angleži 1840. pogodbeno odprl: trgovino s petorico kitajskih pristanišč, je Kearny poslal ameriški vladi spomenico, v kateri je predlagal, naj bi si Američani na Kitajskem tudi zasi-gurali »takšno ravnanje kakor narod, ki si je priskrbel največ prednosti«. Njegovi predlogi so 1. 1844. vodili do prve ameriške pogodbe s Kitajsko.
Kar se pa tiče rušilca »Reuben James«, kl je bil pred kratkim tudi na dnevnem redu, je prejel ime po mornarju krmilarju, ki se je še v času jadrenja. 1. 1800. udeležil pomorskih vojnih akcij proti vojnima ladjama »Insurgence« ter »Vengeance«, 1803. do 1805. pa ameriške pomorske akcije proti arabskim gusarjem, ki so imeli tedaj eno izmed svojih glavnih oporišč v Tripolisu. Ob tisfl priliki je rešil življenje svojemu poveljniku Stephenu Decaturju.
cillja (80. Planina).
Nov» gor*: Hutter Edvard (31. Pajkež). Ivana roj. Pausche-Kump (41), Ivana (2), Edeltraud (1 mes.); Pausche Zofija (16), Bigita (15), Marija (14).
j Upniki navedenih oseb morajo do 17. °ecem-1 bra prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za
dolgove in terjatve, Ljubljana, Rimski trg. *
XXvi. seznam koievskih lzselnikov (Služb, list 3. dec.) obsega naslednjih 219 c»e'o (v oklepajih starost ln rojstni kraj):
Občina Kočevska Reka Gotenica: Lesser Robert (29); P^rthe Josip (43), Magdalena roj. Sunterer (30), Harald (10); Stampfel Ivan (78), Marija roj. Putre (74); Michitsch Jurij (61), Marija roj. Primosch (53), Marta (20), Rihard (18), Jr^pina (16), Ernest
(13);	Putre por. Michitsch Marija (50), Mariia (20). Magdalena (21); Schnschterschtitz Leni (35), Edeltraud (2), Alojzija (72); Rothel Ivan (41, Komama vas), Rozalija roj. Tschlnkel (36), Marija (13). Ivana (11). Albina (9), Rozalija (7), Ivan (7) Kristina (4), Erih (2); Michitsch por. TSchlnkel Marija (79); Paar por. Primosch Elizabeta (53). Ferdinand (20), Feliks (18), Matila (17). Poldi (11); Michitsch por. Grunseich Marija (55); Tscherne Marija (26); Primosch Josip (47); Stampfel por. Michitsch Josipina (62). Ma ttja (18), Ivana (34); Widerwohl Ferdinand (42, Borovec), Marija roj. Kordisch (39), Ferdinand
(14),	Leopold (11), Hermina (6); Michitsch Ju-
rij (51). Mart)« roj. Weber (39), Ernest (51), Viktor (13), Ervin (6); Michitsch Franc (51), Ivana roj. Stampfel (41). Josip (17), Ana (11), Berta (1): Weber por. Michitsch Neža (83); Stampfel Jurij (50), Katarina roj. Žagar (66); Hogler Ivan (49), Ana roj. Michitsch (52), Mili (20). Ema (14); Weber Josip (79), Josipina roj. Stampfel (61), Pavla (32), Alfonz (8), Ludovik <-*3); Haas por. Racker Margareta (70, Mlaka): Poje Ivan (47), Jera roj. Krisch (48), Ber-rard (3 9 j. Ivan (15). Huda (17). Rudolf <2'j); fcl^mpfet Jurij (55), Helena roj. Parthe i53 j, Marija <17); Noidin' por. Michitsch Ana (37), Aifrea (12i, Ana (7); liogier Karel (30); Konig Aiaj-ija (19i. Josip (15) Ida (13;; Kri&ch por. Michitsch Marija (73); Primosch por. Weber Matilda (41. Groarice); Poje Ivan (80), Magdalena roj. Sbasciliiig «72), Adolf <35); Stamplei Alojzij (31). Marija roj. Slampiel <33), Ernest (9). Irma (4); Parte por. Sfmpiei Magdalena (73); Weber por. Stampfel Josipina (72); Schaifer Franz (34), FranUška roj. Stampfel (41), Peter (71); Vidir.ar jdimi (15); Poje Edvard <59). Marija rov R,)tiiei (53); Stampfel Josip (23); Primosch Sip (50), Aaa roj. Weber (45), Edvard <20> (12), Magdaiena (28); Michitsch Ivan (29; Magdalena roj. Stampfel (32), Alfred (8). Josip (6); liogier Fran-lika (61); Schneider por Hogier Marija (54). Marija (26). Rudoll (281; Nossan a.mii t21); Michitsch Franc (71), Viktar (34) Pavel (2S); Poje Jo&ip ;£S) Terezija roj. An-aerkoli i42), Erna (15). Emil (II). Franc (9). Valerija !6), Roza (4), Adolf ( 2 mes.); Grua-.-.eich por Ueber Magdalena (70); Lesser Josip t46). Aiaaaaiena roj. vveber (39), Jera (13), Viktor (11); \Veber Franc (75); Lesser Josip (23, Amerika), Stampfel por. Michitsch Marijana (64). Ana (40); Putre Ernest (23), Helena roj. Wid.i,er (79); Tschinkel Matija (43), Flori roj. Putre (40), Matija (18), Ana (14), Ivan (12); Michitsch Ivan (39 Inlauf), Marija roj. Tscherne (41); rscherne Ivan (50. Pleš), Marija roj. Tscherne (46); Grrbner Josip (67), Marija roj. Michitsch (65); P-Tthe Pavel (49), Marija roj. Grabner (35), Klara (12); Michitsch por. Tscherne Terezija (77); Michitsch Ivan (35), Marija roj. Mailner (44). Ernest (2); Tscherne Ivan (19), Matilda (12); Parthe Josip (65), Leni (16), Matija <20), Franc (22); Woldin Josip (71), Marija roj. Sumperer (64); Poje por. Weber Elizabeta (73). Rozalija (38); Michitsch por. VVeber Marija (65); VVeber Josip (41), Josipina roj. Michitsch (31), Viktor (9) Oskar (2); Wold»n Rihard (34), Irma roj. Krisch (31); Michitsch Viljem (28); Michitsch Pavel (61), Magdaiena roj. Michitsch (60), Pavel (21); Wolf por. VVeber Josipina (67, Rogatl hrib), Ivan (38), Rihard (25); Schuschterschitz Ludovik (32), Kristina roj. Stampfel (29), Marija (2); Tscherne Ana (28); Tscherne Konrad (71), Elizabeta roj. Ischerne (66), Pavli (24); Michitsch Franc (40), Magdalena roj. Grilnseich (40), Rihard (17); Poje Matija (51), Ana roj. Parthe (47), Ema (18), Matilda (13), Pavel (12); Weber por. Poje Marija (76); Michitsch Josip (59), Ivana roj. Poje (55), Berta (26), Franc (24); Parthe Ivan (58), Magdalena roj. Michitsch (59), Pavel (28), Ivan (31), Leni (27); Lesser Jakob (63), Marija roj. Stampfel (61), Franc (26); VVeber Franc (30)• Michitsch por. VViedmer Ana (49), Ana (16) Pavel (14), Marija (11), Rihard (9); Primosch Josip (57); Obergfoll por. Lichy Marijana (61); Ofergfoll Erna (35, Javomik); Lesser Rozi (11); Poje por. Primosch Angela (61); VVeber Franc (30).
Upniki navedenih oseb morajo do 17. decembra prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, LJubljana, Rimski trg.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Skopušnikova žena je bolna.. Zdravnik ji je predpisal bivanje ob morju, ker potrebuje slanega zraka. Skopušnik je še1, kupil
je slanika in ga privezal na ventilator.. E *
KOLODVORSKA URA
Živel sem v prijaznem mestecu in sem bil dober prijatelj železniškega predstojnika. Nekega dne se mi je videl nekoliko bled, pa sem bil radoveden, kaj mu je, m sem ga vprašal:
—	Kako je kaj z vašim zdravjem ?
—	2e gre, že gre ...
—	Kaj pa prebava? Ali je vse v redu?
—	O, to pa to. Ta je pa že dolga leta tako izvrstna, da se moji uslužbenci ravnajo po njej namesto po kolodvorski uri.
ANEKDOTA
Pisatelju Karlu Schonherrju je mlad mož izročil nekoč debel zvezek svojih pesmi, da bi mu jih ocenil.
»Otroci moje muze!« je dejal mladenič ponosno. »Ustvarjal sem jih v pijanosti!«
Schdnherr jih je čital četrt ure, čital jih je pol ure, njegovo čelo se je mračilo čedalje bolj. Končno je mlademu možu zvezek vjnil in dejal:
»Veste kaj: postanite antialkoholik!«
VSAK DAN ENA
»Sedaj ste odsedeli tukaj pet let. Ali ne koprnite po tem, da bi videli spet svoje prijatelje in znance?«
»Ne, saj jih vidim vsak dan pri sprehodu na dvorišču!«
Kulturni pregled
Razstava šfliift impresionistov
Kakor štirje hrasti, ki kraljujejo iz davnine nad drugim drevjem in grmičevjem vrh gore, se mi zde naši impresionisti Jakopič, Jama, Sterncn m Vesel. Nad štirideset let čitarno njihova imena na vodilnem mestu, kjer se piše o slovenski likovni umetnosti. Štirim močnim talentom je bilo tiano, da so s svcjim delom obogatili slovensko l:kovno umetnost ter ji vtisnili pečat svoje dobe, ki je bila vsaj v začetku prevratna.
Monakovsko pleinairsko gibanje je vzgojilo mnogo piopagatorjev nove slikarske šole, a menda rnkjer m naletelo to g.banje na tako hvaležen odziv, kakor med Slovenci. Res da je tudi našim novotarjem bilo težko utreti si pot v javnosti in da so tudi oni naleteli tu pa tam na odpor pri konservativnem občinstvu. Priznati pa moramo, da je kritika z malimi izjemami vseskoz upoštevala njih stremljenja; še več, da so biii deležni v v&eii javnih ocenah izredne pozornosti. S tem je njihova nova smer, ki je dobila pozneje tuii pri nas naziv impie-sijcnizrna, zavzela pri Slovencih neko dominantno vlogo, ki je obdržala svojo moč ceio v dobi strastnega iškanja novih smeri v povojnem času. in še dane«, ko je tudi ta doba že za narni in ko se začenja obzorje na umetnostnem nebu razčiščevati, ko vemo, da kvaiiteta umetnine n; odvisna ne od struje, ne od mode. ne od manire, temveč edinole od individualnega talenta, znanja, izkustva, čustvenosti in — avtokritike, —
zvezi a naših štirih mušketirjev-impres oni-stev ni pobledela.
Zato je razumljivo, da je njih skupni nastop po dolgih letih ločenega razstavljanja vzbudil med ljubitelji naše likovne umetnosti veliko pozornost.
Zbirka, ki jo vidimo v Galeriji Obersnel, je nad vse zanimiva in daja pobudo k raz-motrivanju o pomenu četvorice impresionistov za slovensko umetnost sploh, kakor tudi o njih medsebojnem razmerju.
če govorimo o njih vplivu na našo likovno umetnost, nas predvsem začudi dejstvo, da nobeden izmed teh umetnikov ni ustvaril pri nas svoje »šole«. Opaženi so bili sicer vplivi na razne mlajše slikarje, ven J ar ne v tolikšni meri, da bi mogli o njih trditi, da nadaljujejo delo svojih vzornikov. Bolj viden je pa bil njih vpliv na presojevalce naše umetnosti. O tem priča nešteto razprav, člankov in ocen, priobčenih v naših zgodovinskih in revialnih izdajah ali v dnevnem časopisju. O tem priča tudi razpored-ba naše Narodne galerije, ki je bila neposredno ali posredno vplivana od teh naših mojstrov. Pri vseh razlikah, ki jih moremo zasledovati na njihovih delih, smemo trditi, da jih veže skupno prepričanje, da se mora slikar izogibati podrobnosti ter da je slika le takrat kvalitetna, če jo uživat Sele iz določene distanee. Ta nekoliko pristranska maksima monakovske šole je zaradi močnega vpliva naših mojstrov na slovenske umetnostne pisce prenesla tezo ene struje na splošnost, a naivnejši izmed njih so ai jo
osvojili kot dogmo. Tako je pri nas Slovencih naletelo širokogrudnejše pojmovanje o vrednotenju slikarstva na nasprotovanje kritike, kar so na lastni koži občutili vsi oni slikarji, ki so bili drugačnega mnenja.
Z druge strani pa moremo med njimi samimi konstatirati bistvene razlike.
Jama je predstavnik optičnega veriz-ma, iskalec barvne resnice, ki jo ustvarja sončna svetloba in s tem zastopnik rajpast-nejšega »frajlihta« monakovskega tipa.
Jakopič, po občutju zaJnji zastopnik ljubljanskega baroka, je v stvari ustvar.telj barvnih fantazij, ki osvajajo s s/ojo posebno harmonijo, ne da bi hotele biti veren prikaz narave.
Sternen je bravurozeri slikar pred naravo, ki jo študira z breztendenčno vernostjo z zares impresionistično smelostjo.
Vesel je končno iskalec zasanjane lepote človeške figure in krajine, ki jo podaja v skoraj peintilistični maniri z barvnimi odtenki uglašenimi v molu.
Ce bi presojal po čustveni lestvi, bi postavil Vesela na prvo mesto, po stopnji samosvojega indiv:dualizma Jakopiča, po ne-sentimentalni virtuoznosti Sternena, a po premišljeni dognanosti del M. Jamo.
Od prvega nastopa v domovini leta 1900. pa do danes je doživelo umetniško delo naše četvorice sevela svojo naravno evolucijo. Sola je položila temelj njihovemu delu, a stopila je vedno bolj v ozadje in prevladala je njihova lastna Individualnost, ki je predrugačila zunanjo podobo njih dela ter ga prilagodila slovenskemu ambijentu. Te slovenske note njihovih umetnin seve ni mogoče analizirati; mogoče jo je le občutiti, vsaj pri Jakopiču, Jami in Veselu. Sternen je de najbolj kozmopolit, tako po
izbranih sižejih kakor tudi po načinu njih obdelave.
Zbirka pri Obersnelu je nedvomno zanimiva in poučna, čeprav za razstavo, ki menda hoče podati pogled v retrospektivno delo naših štirih mojstrov, preveč fragmentarna.
Kot informativna razstava za one tujce, ki jim hočemo preistaviti po tolikih revijah našega umetniškega dela tudi skupino impresionistov, pa je hvalevredna in posrečena prireditev, ki bi pa bila dobila primeren naglas, če hi se bila znašla v Jakopičevem paviljonu.
Razstava bi bila vsekakor zaslužila tiskan katalog, ki je navsezadnje vendarle važen dokument za bodočnost.
Da bi posamična dela, ki so deloma že dobro znana, po večini pa naslikana v načinu, ki nam je že zdavna domač, podvrgel ocenjevanju, se mi zdi odveč. Zato naj sledi le nekaj opazk informativnega značaja.
R. Jakopič razstavlja 15 del, med temi veliko »Slovensko krajino«, druge že znane krajine »Gozd v jeseni« in »Zimo« (ki je še blizu izhodišča Jamove umetnosti), več novejših rastlinskih zatišij v znani barvni razkožnosti, fragment »Mati« ter dve risani štuaiji.
Jamova kolekcija je enotnejša in kaže umetnika v blestečem sijaju njegove stva-riteljske sile. Razstavil je 10 platen.
Sternen ima starejše, večinoma pa novejše motive iz vseh področij svojega dela. Opozarjam posebej na virtuozno navržene sk.ce malega formata. Razstavil je 13 del.
Vesela vidimo v sedmih delih, ki izvirajo iz prve dobe »Primorka« do danes »Dvorišče«. Vse v olju, deloma z Raffaeli-risali.
Razstava je kljub skromnemu okvirju vredna, da si jo vsakdo ogleda. Posebno šolam bi jo toplo priporočal. —nt—
Nipouska poezija
V japonski zgodovini je zadnjega pol stoletja prineslo veliko prevzgojo naroda po zahtevah vojaškega duha, imperializma in industrializma, s čimer so bile potisnjene v ozadje mnoge narodne tradicije. Ostala pa je med drugim neka značilna lastnost, ki je v precejšnjem nasprotju z realizmom m aktiviizmoun sodobnega ;apon-skega človeka: ostala je njegova ljubezen do poezije. Na Japonskem je mailo ljudi, ki ne bi pisali pesmi. Tudi možje, ki so se vse življenje baviH & praktičnimi stvarmi, postavimo: vojaški poveljniki ali industrijski podjetniki, pokažejo neredkokrat vsaj na smrtni postelji željo, da bi spisali kakšno pesem, ki bi v cvetoberu poezije njihovega rodu ali kraja, če že ne v zbirkah celotne japonske poezije, ohranila spomin na njihovo ime. Ta narod, ki je vse drugo ko* sentimentalen, če gre za njegove interese, je v odnosu do poezije in do umetnosti poln nežnosti in čuta za najrahlejše odtenke čustev, miisli, tonov in barv; sposobnost, ki se je razvila — prav kakor pri Kitajcih — s tisočletno tradicijo.
Vsako jesen, ko se na Japonskem odpro šole, se obrne šolska mladina v smer cesarjeve palače in po globokem, simboličnem pozdravu posluša s ceremonia'no spoštlji-vostjo čitanje cesarskega odloka o vzgoji. Ta odlok naroča vsemu Niponu brez razlike spola in socialnega položaja, da naj goji umetnost in piše pesmi. Poezija je p<> temtakem potreba -aponske duSe. krik in ▼zdih hkrati, ki irdaia nje občutljivost in doveetnosi z« naravno lenoto im za skrivnost človeškega živlieira
Na cesarskem dvoru v Tokiu ofcptoji poseben dvorni u>rad za poezijo, ki leto za letom predlaga vsemu niponskemu narodu
Diffida
L'ISTITUTO »EMONA« S. A. — Istituto Agricolo Immobiliare di Lubiana, che ha comperato tutte le pro-prieta agricole e forestali degli allo-geni tedeschi emigranti da questa Provincia. compreso il bestiame. le macchine e i prodotti del fondo (lesna da ardere. fieno, granoturco, pa-tate. ecc.) diffida chiunque dall'ac-quistare detto bestiame e prodotti »resso gli ailogeni optanti, che hanno assunto irnpegno d? non ven-derJi direttamente. — Per eventuali icanisti, rivolsersi inVece alFIstituto »EMONA« in Kočevje.
Svarilo
DRUŽBA »EMONA« S. A. Istituto Agricolo Immobiliare v Ljubljani, ki je kupila od nemških izseljencev Ljubljanske pokrajine vso poljsko in gozdno lastnino, vključno živino, poljedelske stroje In pridelke (drva za kurjavo. seno. koruzo, krompir itd.), svari vsakogar pred nakupom omenjene živine in pridelkov od optan-tov, ker so se isti obvezali, da ne bodo neposredno sami prodajali. — Za morebitne nakupe obrnite se na družbo »EMONA« S. A. v Kočevju.
*	Rumunski kralj pri papežu v avdijencL
Rumunski kralj Mihael I., ki se nekaj dni mudi v Rimu, je v torek s kraljico materjo prispel v Vatikan, kjer je visoka gosta sprejel papež v zasebni avdijenci. Poglavar katoliške cerkve ter kralj in kraljica so ostali uro v prisrčnem razgovoru.
*	General Ambrosio pri poglavniku na obisku. Poveljnik 2. armade Ambrosio je v torek dopoldne v spremstvu generala De Blasija prispel v Zagreb. Ob njegovem prihodu je pre Istavnika italijanske Vojske pozdravil maršal Kvaternik z drugimi visokimi osebnostmi hrvatske vojske in pa italijanski poslanik Casertano v spremstvu šefa italijanske vojaške misije in vodje odposlanstva Stranke. Potem ko je Eksc. Ambrosio obšel častno četo, je obiskal poglavnika, ki ga je zadržal na kosilu. Popoldne se je general Ambrosio ponovno sešel z maršalom Kvaternikom, nato pa je zapustil prestolnico Hrvatske.
*	Znamke 7.a 2000 letnico Tita Livija. Za 2000 letnico rojstva rimskega zgodopisca Tita Livija je izšla serija spominskih znamk po risbi prof. Corrada Mezzana. Serijo tvorijo štiri vrednotnice po 0.20 z doplačilom 0.10, 0.30 in 0.15, 0.50 in 0.25 ter 1.25 in 1 liro. Znamke se bodo prodajale po vseh poštnih uradih v državi od 13. do 31. decembra, za frankiranje pa bodo ostale v veljavi do 31. marca 1943.
META GORILNE TABLETE
(praktičen nadomestek za gorilni špirit) —
dobite zopet v drogeriji KANC, LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA 1
*	Evropski šahovski turnir v Solnogradu
priredi velika nemška šahovska zveza od 11. do 25. januarja 1942. Nastopili bodo svetovni prvak dr. Aljehin, bivši svetovni prvak dr. Euwe, kandidat za svetovnega prvaka Keres, zmagovalec v evropskem turnirju Stoltz, nemški prvak Schmidt in velemojster Bogoljubov.
*	Smrt najstarejšega genovškega novinarja. V ponedeljek dopoldne je v visoki starosti 94 let umrl bivši garibaldinec, novinar Augusto Mombello, senior novinarjev v Genovi. Pokojnik je bil dolga leta urednik dnevnika »Lavoro«. Po rodu je bil iz Savone in je bil nekaj časa župan v San Remu, nato pa član mestnega občinskega sveta v Genovi. E len izmed njigovih dveh sinov je bil športni urednik »Lavora«, eden pa je v prvi svetovni vojni padel na Krasu.
*	Drag«sradu Kuncu v slovo smo prejeli :iz Črnomlja naslednje pismo: Tiho m skromno, kakor je bilo Tvoje življenje, je bilo tudi Tvoje slovo. Kot višji pisarniški oficial okrajnega sodišča v Črnomlju si bil znam ne le svojim predstojnikom in tovarišem po svojem izrednem strokovnem znanju in neumorni marljivosti, ampak si bil tudi drag in ljub vsakomur, ki je imel količkaj prilike, priti s Teboj v stik. Življenje mravlje: polno dela, službe vojaške in civilne, Ti je bilo olepšano edino po Tvoji sedaj v solzah žalujoči žen ki in izletih, ko si krepak in poln veselja z nabitim nahrbtnikom koračil v Stražni vrh — na dopust. Spominjali se bodo svojega rojaka, sina pokojnega Karla Kunca, nekateri Novomeščam, bivšega kanclista, a nam črnomaljcem bo ostal v najlepšem
trajnem spominu. Mož mirnega dela m redke poštenosti je — odslužil.
*	šef španskega zdravstvenega skrbstva v Turinu. V ponedeljek zvečer je pr spel v Turin generalni direktor zdravstvenega skrbstva prof. dr. Polanca iz Madrida. V njegovem spremstvu so številni njegovi sodelavci.
*	Ustaško odposlanstvo v Veroni. Na
praznik v ponedeljek je v Verono prispelo odposlanstvo ustaške mladine z dr. Josipom Lorkovičem na čelu. Goste, ki so dopotovali iz Turina, so sprejeli predstavniki oblastev m fašističnih organizacij. Delegacija bo v Veroni ostala do petka, da si ogleda organizacije stranke.
*	žerjav ga je ubil. V nekem metalurškem podjetju v Novari so nameščali nov žerjav. Medtem ko so težko napravo dvigali, pa se je vrv utrgala in žerjav je padel na 36 letnega delavca Lu:g.ja Ugliottija, ki je pomagal pri montaži. Nevarno ranjenega so ga pripeljali v bolnišnico, kjer pa je po kratkem trpljenju podlegel.
*	Vračajoči se vojni ujetniki dobe pri denarnih zavodih objasnila glede zamenjave dinarskih novčanic, ki so jih prinesli iz ujetništva. Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov.	(—)
*	Darila v dober namen. Rodbina Kun-stelj z Vrhnike je podarila za občinske r» veže na Vrhniki znesek £00 lir v počastitev spomina blagopokojnega Viktorja Medena trgovca v Ljubljani. — Namesto cvetja na grob g. Henrika Turžanskega je darovalo slovensko omizje kavarne Curl za Rdeči Križ v Kočevju 430 Lir. Darovalcem se društvo iskreno zahvaljuje.
*	Lastnikom vložnih knjižic Poštne Hranilnice, podružnica Ljubljana, bivajočim na ozemlju ljubljanske pokrajine. Po predhodnem ugodnem zaključku razgovorov, kar se tiče v poštev prihajajočih držav, bo dne 18. t. m. v Zagrebu še skupščina zaradi stališč Zagreba in Beograda, nakar je verjetno pričakovati skorajšnje rešitve te pereče ln splošno zaželene zadeve. — Vlagatelj.
*	Sejem v Kostanjevici bo na kvatrnt
ponedeljek 15. decembra na novem sejmišču na Slinovicah, za prašiče, živino ln konje.
*	Zahvala. Ko nam je zla usoda po vrsti udarcev zadala najhujšega, da smo izgubili našega ljubljenega življenjskega tovariša in očeta, so nam lajšali bol sočustvovanje, bodrilne besede prijateljev in. znancev, darovi krasnih vencev in cvetja ter mnogoštevilno spremstvo na poslednji pa-panovi poti. Vsem in vsakomur naša prisrčna hvala! Rodbina Lavrenčič. (—)
IZ LJ0BUANE
Na prihodnjem intimnem koncertu Glasbene Matice bo nastopila prvič na našem koncertnem odru gospa Ljudmila Dernov-
škova. Po rodu Cehinja je dovršila klavirske študije konec leta 1938. na mojstrski šoli praškega državnega konservatorija kot učenka takratnega rektorja prof. Hoff-meistra. Ves čas svojih študij v Pragi je bila odlična gojenka in ie prejela pri ab-solutoriju posebno nagrado: dragocen E>-barjev klavir Ponovno je nastopala v Pragi in na Češkem sploh, pri nas prvič v Novem mestu. Pianistka Dernovškova deluje zdaj kot profesorica klavirja na šoli Glasbene Matice. Za svoj prvi nastop v
primerno temo za njegovo pesniško navdah-njenje. Z vseh sitrani dežele in celo -z tujine, kjer žive japonski naseljenci, prihajajo pesimi o tej po dvoru predpisani "esniški temi tekočega leta. Posebne komisije imajo •dovolj dela, da iz reKe novih japonskih verzov izločijo najboljše in najznačilnejše. Take izbrane pesmi recitirajo na svečani prireditvi pred cesarjem in o red elito vsega naroda in njih besedilo priobčijo s poc b-nim poudarkom vsii listi.
Ta, v očeh zapadnjaka presenetljiva ljubezen Japoncev do krhke, rahločutne pesniške besede korenini v davni preteklosti. Japonska zgodovina se izgublja v teminah mitologije in že zgodbe iz tedanjega časa ne pripovedujejo samo o junakih, marveč tudi o pesnikih. Prvotna poezija je bila kajpak samo govorilna in šele, ko so iznašli Japonci svojo pisivo, so se mogli ohraniti njeni proizvodi. Najstarejše niponsko pesniško izročilo se imenuje Kož"ki in ima še vedno nenavadno pesniško svežost Pripoveduje zgodbe o oosovih, ki so ust.movi-1; nipnnsiko državo in narod. Stvarjenje. prvo bivanje na zemlji, dogodivščine prve božanske Dvojice mrk boginje Sonca in n;ena oporoka vnuku, prvemu cesarju ni-pomk?h otokov in »rožnih polj«, to so nekateri značilni motivi te prastare poezije. Kjer koli pa se njene zgodbe dotikajo zemlje. povsod lahko opažamo nežno človeško in močno razvito pesn;ško čustvo, ki je še danes lastno japonski poeziji. Naj podamo prosti prevod pesmi z časa. ko so bile palače samo še s slamo krte kolibe in ki opisuje slovo cesarja Sukune od cesarice Jakam e:
Praviš, da ne boš iokala če se bom. kakor ptiči jeseni, združil s svojim krdelom in šel. če se bom kakiT ptice selivke dvignili in odšel nekam daleč.
Ne, ti boš sklonila svojo glavo kakor jo sikloni samoten cvet v gori in tvoje solze se bodo vlile kakor ploha v ju trn jo meglo. Ze v dobi, ko je nastala poezija iz cikla Kožiki, približno v »ismem stoletju časovnega štetja zapadnega človeštva, je dosegla niponska civilizacija znatno prekinjen ost. Že tedaj 9o sri vladarji prizadevali, da bi zbrali v antologije najboljše pesmi, ki so jih tedanji ljudje znali na izusrt. Zanimiva je ugotovitev, da tolika stoletja, ki <o pretekla od tega časa. niso vzela tem cvetobe-rom užitnosti in veljave in Japonci še danes z užitkom prebirajo »Manjošu«. zbirko deset tisoč pesmi, občudujoč zlasti njen čisti in kleni jezik Mnogi verzi iz te zbirke so prešli tudi v »Kokinšu«. antologijo iz devetega stoletja. Značilnost slednje so pesmi s štirimi verzi in ena in tridesetimi Zlogi. imenovane »tanka«; razvrščene so po letnih časrih. popotovanjih, ločitvah, ljubezenskih motivih. Prva pesem v tej tisoč let stari niponski antologiji pravi takole o pesmih in ne*n'kovanju:
»Pesmi Dežele miru, ki padajo v človeško srce kakor semena, opevajo vse stvari. Če poslušaš glas silavčka v cvetju ali žabe v vodi,
veš, da ne more živeti nobeno bitje, ne da bi nekega dne zapelo«.
O značaju in pomenu takih drobnh pesmi je zapisal Paul Valčrv besede: »Civilizacije, ki se v svojem razvoju rafin-rajo, prihajajo po navadi do zelo kratkih pesniških oblik Naučile so se, da se predolge pesmi lomijo in same po sebi prehajajo ▼ svoje najdragocenejše fragmente. Dolga pesnitev ima vedno v sebi še kaj drugega nego poezijo, kratki verzi pa pokažejo kaj-krat vso veličino neke pesniške misli.«
Med »Šestimi poeti« ki tvorijo plejado Kokinšua, je tudti znameniti tip ženske le-
LJubljanl s! Je Izbrala tri težke, a prav učinkovite skladbe tn sicer Beethovnov* Variacije v e-molu. Novakove pesmi zimskih noči in Kaanovo Fantazijo na motive Smetanove: »Moja domovina«. Poleg pianistke bo nastopila na tem koncertu tudi naša dobro znana operna pevka Ljudmila Polajnarjeva. Koncert bo v ponedeljek 15 t. m. ob pol 7. uri zvečer v mali filharmo nični dvorani. Prodaja v knjigarni Glasbena Matice. (—)
u— Zima na trgu. Sneg in mraz sta kriva, da je zadnje čase dovoz na žvilski trg precej skromen. Največ je naprodaj uvožene cvetače po 3.45 lir kilogram. Prodajalke iz okolice sicer pripeljejo po nekaj endivije, radiča, zelnatih glav in drobnjave za juho, a gospodinje kmalu pokupijo, kar je na razpolago. Stalno pa je naprodaj dovolj k:sle repe in zelja. Odlične trnovsko in posavsko zelje prodajajo po 2 lo 2 50 l re kilogram.
u— Darovi Rdečemu Križu. Inž Jožko Kobl je daroval socialni akciji Rdečega Križa namesto venca na grob pok. g. Viktorja Medena 100— lir. g. dr. Janko Ber ce prav tako 100.— Lir. Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani je darovala socialni sekciji Rdečega križa namesto vencev na grob pok. g. Viktorja Medena 3.000.— Lir. Fran Pretnar, ravnatelj Mestne hranilnice v p. ln soproga Josipina sta darovala socialni sekciji Rdečega križa v počastitev spomina pok. Viktorja Medena z 150.— lir. dr. Fran Novak, minister v p., pa 100.— lir za socialno pomoč. Inž. Evgen Stern iz Ljubljane je daroval v počastitev spomina pok. g. Karla Lušitzkega, revidenta bivše j. Rdečemu križu 300.— lir. Plemenitim darovalcem najlepša hvala.
u— Delo na cesti. Cestna dela na novi šubičevl in Muzejski ulici se vršijo kljub mrazu, ki je nastopil zadnje dni. To pa zaradi tega, ker so pred nastopom mraz.i že utrdili spodnjo plast cestlščnega temelja. Zdaj so začeli cestišče posipati z debelo lomljenim kamenjem. Potem pride na vrsto drobno lomljeno kamenje. Zasilno urejujejo tudi hodnike — Muzejsko ulico, so zaenkrat toliko uredili, da se more po njej brezhibno vršiti promet. Nunska ulica med Muzejsko ulico in Cesto Viktorja Emanuela je bila znatno znižana na raven nove ulice. Dokler ne bo še ostali del ulice urejen, promet po njej seveda še nI douu-sten.
u— Interesenti za Smrekarjevo keramiko prt Obersnelu na Gosposvetski cesti se opozarjajo, da so in bodo ti komadi ne le kurioziteta, ampak tudi rariteta. Prvič so to zgolj izvirniki in so seveda logično primerno dražji kakor pa razmnožena roba (a vendar relativno cenejši), drugič pa Smrekar ne namerava presedlati s slikarskega konja na kiparskega, ampak bo kiparskega ponija le tu pa tam zajahal.
u— Za koncert Akademskega pevskega zbora v petek 12. t m. opozarjamo cenjeno občinstvo, da zasede mesta par minut pred polsedmo uro, ker se bo koncert začel točno ob napovedani uri.
* Danes v »Veselem teatru« ne bo predstave! Naš 11. program predvajamo le še v soboto ob 18.30 in v nedeljo ob 14.30, 16.30 in 18.30.
u— Kup nesreč. V torek ponoči so v bolnišnico prinesli komaj leto dni starega delavčevega sina Petra Gračnerja, stanujoče-ga Ob Ljubljanici. Doma se je nevarno opekel po životu. — Jurij Gobec, 36 letni delavec iz Starega trga pri Ložu, je padel s "kolesa in si zlomil desnico. — Ivan Matičič, 28 letni posestnikov sin z Rakeka, je delal v gozdu, pa ga je veja tako nerodno udarila, da bo izgubil oko. — Ano Jakoševo, 43 letno poljsko delavko iz št. Rupirta, je pes ugriznil v nogo. — MIha Hiomes, 30-letni zidar z Ježice, pa je padel na poledeneli cesti in si zlomil levo roko v zapestju.
u— Razstava trojice Debenjak-Jakac-Mi-helič v Jakopičevem paviljonu spada brez dvoma med pomembne umetnostne dogolke te sezone. Ne odlašajte z obiskom!
u— Smučarski klub »Golovec« v fitepa-nji vasi bo imel svoj redni občni zbor v nedeljo 14. t. m. v gostilni Franceta Kre-garja v štepanji vasi. Pričetek ob pol 14. uri. Pridite vsi in točno! Uprava.
u— Po korenje naj pridejo vsi oni, ki so ga naročili pri društvu »Mali gospodar v ali pri »žegozi« v četrtek in petek. S seboj naj prinesejo vreče in potrdilo o vplačilu. Korenje se bo delilo na prostoru Na-bavljalne zadruge železničarjev v SiSkL Korenje lahko dobe tudi zamudniki, ki člani omenjenega društva oziroma zadrug.
u— Rodbini Rudolf in Cernigoj sta v počastitev spomina g. Viktorja Medena darovali 100 L. za mestne uboge.
Gospod Lisjak je vprašal gospoda Zajca:
—	Kako imaš doma urejeno? Ali da ješ ženi določeno vsoto za gospodinjstvo ali pa vselej to, kar ravno potrebuje?
—	Oboje, je vzdihnil gospod Zajec.
Iz Tržaške pokrajine
Umrli so v Trstu: 78 letna Josipina Ina-mo, vdova Cernigoj, 62 letna Marija Vodo-pivec, poročena Tomažin, 42 letni Franc Batagel, 59 letni Sergij Košak, 77 letna Ivana Bastjančič, vdova Chiodi, 45 letna Zofija Bizjak, poročena Zverca, 57 letna Josipina Zlobec, poročena šturm,. 86 letni Josip Braj-kovič, 41 letna Marija Sprohar, 25 letni Bruno Vižint n in 30 letni Bruno Sanirin. — Rojenih je bilo v Trstu dne 8. in 9. decembra 19, smrtnih primerov 34, poroki 2.
Povratniki iz Afganistana na poti skozi Trst. V torek popoldne je prispela v Trst skupina italijanskih rojakov, ki se vračajo iz Afganistana. Na glavnem kolodvoru, kamor so se pripeljali z reškim brzovlakom, so jim predstavniki Faš ja priredili prisrčen sprejem. Pot iz Afganistana v domovino je trajala 42 dni.
Iz Novega mesta
n— Tragična smrt. Strojevodja novome«-ške glavne postaje Jože Kastelic. ki jr v sredo popoldne pred Semičem padel pri opravkih na lokomotivi z drvečega vlaka, je v črnomeliski vojaški bolnišnici podlegel hudim poškodbam. Bil je posebno nr-d stanovskimi tovariši zaradi vedrega značaja, velike družabnosti in iskrenega tovarištva močno priljubljen. Ob grobu na novomeškem mestnem pokopališču so pccl v slovo zapeli dve žalostinki, ki sta v«; ganili. Pokojnik je zapustil ženo ln dva nepreskrbljena otroka. Ohranili mu borno blag spomin, žalujoči družini naše Iskreno sožaije!
n—Smrt uglednega obrtnika. Na pra7-nik je umrl po daljši bolezni v 61. letu novomeški čevljarski mojster g. Ivan Adam. Bil je ugleden predstavnik obrtniškega stanu v Novem mestu ln je tudi dva sv"]a sinova posvetil obrtni jI ter sta danes Ivan brivski, Franc pa krojaški mojster. Od ostalih dveh je Ciril železniški uradnik na Zidanem mostu, Karol pa jetniški pazmv v Novem mestu Vdovi gospe Frančiški ln sinovom naše sožaije, pokojnemu pa časten spomin.
n— živinski sejem. Sneg, ki je na pravnik pobelil vso Dolenjsko, je tudi zelo ovi ral dovoz prešičev na torkov živinski sejem v Novem mestu. Tako so prignali le živinorejci iz najbližje okolice 167 prašičev. Vendar je bilo trgovanje prav živahno in so bili živinoreje! zadovoljni s cenami
Novi koroški Gauleiter dr. Ra:ncr je v
nedeljo obiskal svoj rojstni kraj št. Vid ob Glini. Sprejeli so ga s streljanjem iz topi-čev in z običajnimi paradnimi nas opi. Dr. Rainer je položil venec na spomenik padlim telovadcem, nakar je obiskal nekdanjega koroškega deželnega upravn ka dr. Lemischa. Svečani sprejem je bil na ro-tovžu. V svojem govoru rojakom je dr. Rainer naglašal pomen pridobitve gorenjskh krajev, kjer bo nalaljeval delo po zgledu svojega prednika Franca Kutschere.
Celovški vzgojitelji na Gorenjskem. V dneh 5. in 6. decembra so se celovški vzgojitelji in vzgojiteljice zbrali v velikem hotelu v Gozdu-Martuljku. Celovški dnevnik pravi, da je bilo vseh 50 učiteljev in učiteljic izvrstno preskrbljenih v udobnem hotelu. Prvi je spregovoril okrajni vodja dr. Pototschnig. O nemški krvi in o nemški zgodovini na Gorenjskem pa je predaval vladni svetnik dr. Braumliller. Dalje je govoril sedanji vodja učiteljišča v Kranju dr. Koschier, ki je izpopolnil izvajanja svojega predgovornika z nekaterimi lastnimi opažanji na Gorenjskem. Drugi dan so se zvrstili še nekateri drugi govorniki.
O kroparskih žebljarjih in kovačih je objavil A. Galle daljši članek v dnevniku »Volkischer Beobachter«. Pravi, da je danes v Kropi zaposlenih 240 mož in žena, včlanjenih pri zadrugi »Plamen«. Clankar opisuje, kako se je obrat organiziral in priobčuje tudi dve sliki, ki pričata o lepoti izdelkov vrlih Kroparjev.
Iz	št^srske
Zatrdilo gauleiterja dr. TTeberreiterja.
Ko se je ob zaključku semestra v soboto zvečer zbralo dijaštvo univerze In strokovnih šol v Gradcu v Stefanijski dvorani, je izpregovoril gauleiter dr. Ueber-relter. Naglasil je, da je tradicija nemškega dijaka: biti revolucionaren in stopati vedno v ospredju. Potem je izpregovoril o poteku sedanje vojne in zagotovil: »Vemo, da bomo to vojno dobili, — seveda pa samo tedaj, če smo pripravljeni boriti se na isti način, kakor smo se borih doslej. Brez dvoma so naši vojaki najhrabrejši na svetu. To ni nič novega —
in vendar smo pred 25 leti vojno izgubili. Naše vodstvo je v tej vojni zvišano nad vsak dvom, naše vrhovno vodstvo je edinstveno. Naše orožje je najboljše, kar ga je kdajkoli dobil nemSki vojak v roke. Toda tisto, kar je potrebno, je duševna odpornost našega naroda in zmagi jI vost vsega naroda v domovini.«
življenje ln umiranje. Celjska statistika Izkazuje, da je bilo pretekli trden 15 porodov in 13 smrti. Umrli so v Celju: Jožef Piano, Štefanija Zabretova. Marija Rle-gersbergerjeva in Mihael Kunej. Nadalje so v Celju umrli: Štefanija Pogelšek iz Rakovca orl šmariu. Bernard Javornik lz Vojnika, Rozalija Iršičeva iz Vitanja. VI-liem šviga iz Leskovca pri škofji vasi, Marijan Lesjak V Dobrne, Ana Jager s Teharja. Janez Bračič s Ponikve. Janez Flis iz Dobriše vasi ln Klorinda Schmidt iz koniiške okolice. — V Velenju se je 30. novembra na en dan porodi1 o na občinskem uradu 13 parov. Rudaril so v večini. V Mariboru so se poročili uradnik Franc Gregi ln zasebnica Neža Postružnl-kova ter Martin Golob, sin gostilničarja, in Tatjana Gišickl.
Posebne pripustnice k brzovlakom. Kdor hoče potovati v dneh od 20 do 24. decembra z brzim ali pospešenim vlakom, mora imeti posebno propustnlco za katerikoli vozni razred. Listi opozarjajo prav posebno na to določbo, da si bo vsak, kdor mora nujno potovati, oskrbel listino, katero lahko dobi štiri dni pred odpotova-njem v vseh tistih poslovalnicah, ki smejo prodajati vozne listke.
Šolski voditelji ptujskega okra% so te dni zborovali na ptujski glavni šoli. Poverjenik Brandl je pozdravil 50 šolskih upraviteljev, med njimi tiste, ki so prišli s Pomoranskega ln iz Frankovske dežele, da bi pomagali izgrajevati nemško šolstvo na Spodnjem štajerskem. Upravitelji' so dobili navodila, kako morajo v pred-božični pouk vpletati spodnještajerske običaje. Za petek 12. t. m. je sklican v Ptuj velik zbor vseh učiteljev in učiteljic ptujskega okraja.
Iz Hrvatske
Za ustanovitev medicinske fakultete v Sarajevu. Dekan zagrebške medicinske fakultete prof. dr. Edvard Miloslavič je v glasilu hrvatskega vseučiliškega društva »Alma mater Croatica«, objavil članek, v katerem predlaga ustanovitev medicinske fakultete v Sarajevu. V članku navaja, da po ostalih evropskih državah pride na vsakih dva milijona ali celo samo na poldrugi milijon prebivalcev, kakor je to primer v Italiji, po ena medicinska fakulteta. Zaradi prenatrpanostl slušateljev je na medicinski fakulteti v Zagrebu skoraj onemogočeno uspešno delo. Za razbremenitev zagrebške naj se v Sarajevu ustanovi nova fakulteta s katedrami za kirurgijo, interno medicino, nevrologijo in psihiatrijo, otroške bolezni, očesne bolezni in rentge-nologijo. Na ta način bi študentje v Sarajevu lahko obiskovali semestre od 7. do 10, medtem ko bi teoretična priprava na medicino s prvimi šestimi semestri ostala pridržana Zagrebu. Pozneje pa naj bi se tudi v Sarajevu uredila popolna medicinska fakulteta kot prva enota bodočega novega vseučilišča. Nova medicinska fakulteta pa bi imela tudi nekatere važne krajevne naloge. Tako naj bi proučila ende-mično sifilido v Bosni in preprečila nje nadaljnji razvoj. Prav tako naj bi proučevala subtropska ln orientalska obolenja, ki se javljajo v Bosni, pa geografsko važna obolenja in infekcije, ki so po ostalih predelih Hrvatske zelo redke. Na koncu predlaga dr. Miloslavič tudi ustanovitev šerijatsko-teološke fakultete in pa fakultete za orientalistiko, ki bi bili edini te vrste v Evropi in bi zato pritegnili pozornost vsega znanstvenega sveta.
Zagrebška džamija bo med največjimi na sv^tu. Te dni se je v Zagrebu mudil Muhamed Mujagič, predsednik whovnega šerijatskega sodišča v pokoju, ki je eden najodličnejših poznavalcev orientalske ka-ligrafije. Njemu je poverjena naloga, da nariše napise po izrekih iz Korana, ki bodo krasili stene ln strop. Izreki iz Korana premorejo mnogo bogatih misli. Tako bo vrh stropa zagrebške džamije v obliki bleščeče rože te v arabščini napisan izrek: >Ej, ti bog ki vse skrivnosti veš — reši nas tega, česar se bojimo!« — V razgovoru z novinarji je Mujagič dejal, da zagrebška džamija ne bo le najlepša in največ a na Balkanu, temveč ena najlepših na 6vetu.
Kako v Zagrebu dele živilske nakaznice.
Da bi šla delitev krušnih in drugih živilskih nakaznic hitreje od rok, je mestno poglavarstvo v Zagrebu sklenilo, da bodo v nedeljo delili nakaznice na devetdesetih mestih hkratu. Pri tem delu bo zaposlenih nad tisoč oseb.
pote, talenta in ponosa. Tedanji graf'ki so s svojimi ilustracijami prikazovali srečne in nesrečne prizore iz n:enega življenja; z njo v zvezi so nastale drame, ki jih še vodno igrajo na niponsKih odrih. Ta Komnši, k: je bila tolikanj ljubljena in občudovana, je v niponski poeziji prva žena. ki prikazuje usodo izredne žene tedanjega časa: zaradi svojega ponca prezira mo'ke in postane na stara leta benčica.
V času, ko je Evroipa tičala v fevdalizmu, se je razvil tudi na Japonskem podobni, čeprav od zapadnega vzorca neodvisni družbeni sristem. Poezija je v tem času nadaljevala svoje lirične opeve ljubezni in gorja pod cvetočimi čreJnjarrr, vendar se je tej krhki pesmi kratkega diha pridružila epična balada. Njen cvet je pesnitev Hc-ike Monogatari (13. stoletje), ki opisuje vojne pohode militariziranh rodov v dobi Ka-makoura. Te pesmi, zložene v petero ali šestero stopnih verzih, se pojo še dandanes s spremljevanjem bive ali harfe Koto. odnosno v zboru.
Štirinajsto in petnajsto stoletje je obrodilo pod vplivom budhistične miselnosti na Niponskem dramatično literaturo, ki bi jo lahko primerjali s starogrškim gledališčem. Te vrste poezi:a se imenuje No ter obravnava v mistični obliki legendarne prigode iz niponske zgodovine. Sodi med nai-plemenitejša dela niponskega gledališča, da-si je sicer neodvisna od prikazovanja na odru, saj so vse osebe spremenjene v simbole. Te vrste poezijo recitirajo kakor psolme ali pojo s spremljevanjem zbora, ki razlaga dejanje. PiSčali in tamburice podpirajo njen sistem. Osebe, ki nastopajo na odru, nosijo izklesane maska, ki so prave mojstrovine, ter bleščeča oblačila iz bro-kata. Najslavnejši pesnik skupine No je bil Seamd. V svoji najboljši pesnitvi opeva duše vojščakov, ki so- padli na bojnem polju
in se morajo tudi v onostranstvu neprestano bojevati. Tako pravi na pr. duh generala JoVtsuneja:
Cvet, ki se osuje, se ne vrne več na vejo. Razbito zrcalo n:č več ne odmeva. Jaz pa. obsojen v nenasitno sovraštvo, prihajam nazaj med duhove in trpim zaradi samega sebe. Na križišču pek len sik-h krogov vzbujajo moji zločini globoke valove.
Omeniti je še pesniško šolo »Ha:kai«, ki jo označujejo kratke pesmi, sestavljene praviloma iz sedemnajstih zlogov. Te pesmi vsebujejo, celo nipon ko filozofijo. Budhi-stična sekta Zen je učila svoje učence, da naj skušajo intuitivno doumeti in izraziti bistvo stvari. In ker se čistost in preprostost srca izražata spontano in ker utegne doživljen vzklik vsebovati vso resnico o naravi, se je ix»ezija »Haikai« kmalu močno priljubila. Za njo je predvse mznačilen odnos človeka do narave, ki ga mora '2.1 a-ziti pesnik z največio mogočo okrajšavo v vseh njegovih neskončnih odtenkih. Pri vsem tem pa se v iiceziji »Haikai« kaže nad minljivim časom dih večnosti duše in premoč duha nad materijo. Tako so pesniki iz te pomembne niponske pesniške šole prvi poudarili moč duha nad naravo in njih filozofska poezija je imela velik vpliv na razvoj novejše japonske Literature.
ZAPISKI
D. S. MEREŽKOVSKIJ UMRL Kakor poročajo iz Paril«, je dne >0. t. m umrl znameniti ruski pisatelj Dimitrij Sergejevič Merežkovfkij, ki j« fivel že od 1. 1918 ▼ emigraciji, večjidel v Parijpu. Me-režkovskega spisi so prevedeni v vse evropske jezike. Posebno znana je njegov* trilogija »Krist in Antikrist«, ki se deli v romane »Julij Apostat aLi simrt bogov«, »Le-
onardo da Vinci ali vstajenje bogov«, in »Car Peter in carjevič Aleksjej«. Spisal je tudi več romanov iz ruske zgodovine (»Aleksander I.«, »14. december«), ki obravnavajo tragični razkol med rusko na-
rodno dušo in zapadnjašlvom, pojav, ki se je v njegovih očei razvil v revolucijo boljševizma, kateri je Merežkovskij kot njen odločen nasprotnik posvetil oelo vrsto filozofsko kritičnih spisov. Sijajni so njegovi eseji »Večni sopotniki«, odlične študije o Dostojevskem, o Gogolju in o drugih značilnih pojavih ruskega duha.
Merežkovskij jc bil iskren prijatelj Italije. Nedavno je spisal daljšo biografijo Danteja, obdela] p« j« tudi nj«n srednji vek v življenjepisu naičkega svetnika Frančiška. K osebnosti ia delu tefa snuiega pisatelja ss bomo i« vrarfU.
Dostojevskega »Idiot« je pravkar r
novem, popolnem in skrbnem italijanskem prevodu Alfreda Poliedra.
SPOR T
od dregod
Hrvatsko prvenstvo z žogo
Preteklo nedeljo — to je v zvezi z zamudo. ki jo imamo z dobivanjem vesti iz Hrvatske, nedelja 30. novembra — sta bili v hrvatskem državnem nogometnem razredu odigrani samo dve tekmi, in sicer med železničarjem iz Zagreba in Hajdukom v Osijeku ter v Zemunu med Gradjanskim in Viktorijo. Bolje kakor Gradjanski, ki je zmagal s pičlimi 4 : 3 goli (to smo že zabeležili), je drugi zagrebški klub izven doma zmagal z 2 : 0. Tretja tekma one nedelje med Sarajevom in Mostarjem iz neznanih razlogov nI bija odigrana. Da bi bili glede stanja prvenstvene tabele med najboljšimi hrvatskimi klubi nekoliko bolj na jasnem, objavljamo v naslednjem celotno prvenstveno tabelo do vključno 30. .XI letos, ki je takale:
Concordija	7 5 2 0 30 : 4 12
Gradjanski	6 6 0 0 36 : 7 12
Želiezničar	7 3 2 2 7 : 17 8
SAŠK	7 3 1 3 13 : 18 7
Zagorac	7 2 2 3 8 :14 6
HAŠK	7 2 1 4 21 : 14 5
Zrinjski	5 113 8 :19 3
Hajduk	5 1 0 4 7 :25 2
Vlctorija	5 0 1 3 7 : ZX 1
O novejših prireditvah (X. kola), eni v Zemunu med Haškom ln Viktorijo in drugi V Osijeku med Zrinjskim in Hajdukom, ki sta bili na vrsti v nedeljo 7. t. m., seveda še nismo nikjer izsledili izidov. Gornji podatki so posneti iz zadnje številke »športa«, znanega športnega tednika v Zagrebu, v katerem je tudi to pot 8 strani raznega športnega čtiva, predvsem iz nogometnega poglavja.
* * •
O zadnji prvenstveni nedelji na italijanskih terenih smo mogli prve izide zabeležiti še v naši ponedeljski izdaji, vendar pa pri tem poskusu nismo imeli največ sreče, čeprav brez naše neposredne krivde. Med izidi v diviziji A je treba zapisati dva popravka, in sicer najprej o tekmi med Triestino in Juventusom, ki se je končala kar s 3 : 0 v korist Tržačanov (in ne samo 3:2, kakor smo slabo slišali pri prvem Fiorentino in Milanom, ki se ie končala s 4:3 (in ne 4:2) za goste, kar se tiče točk, je bil objavljeni vrstni red točen, pristaviti bi bilo le še to, da je Triestina zelo izboljšala svoj količnik golov (11 : 4) in je tako kljub temu, da imajo še tri druga moštva (Venezia, Roma in Fioren-sprejemu) in pa o tekmi v Milanu med tina) prav toliko točk, sigurno v vodstvu. Prihodnjo nedeljo igra Triestina v Genovi proti istoimenskemu nasprotniku. V diviziji B so bili zadnjo nedeljo zabeleženi naslednji izidi: Savona - Vicenza 1 : 1, Alessandria - Udlnesse 4 : 2, Pro Patria -Fiumana 2 : 2, Pescara - Lucchese 6 : 0, Padova - Novara 3 : 2, Reggiana - Slena 1:1, Pisa - Brescia 2 : 1, Spezia - Fan-fulla 0 : 0.V tej skupini vodi Vicenca z 11 točkami pred Fanfullo ln Barijem. Omeniti je treba, da je bila deveta tekma sporeda (med Barijem in Pratom) odigrana samo kot prijateljska, ker za tekmo za točke ni bilo odrejenega sodnika na igrišče.
V	Madžarskem nogometnem prvenstvu sta bila zadnjo nedeljo najbolj pomembna poraza, ki sta jih doživela Ujpest v tekmi pt-oti Ga.mmi z 1 : 2 in pa Ferencvaros v igri proti Szegedu z 2 : 3. Ostali glavni izi-Si te nedelje se glasijo takole: Csepel — NAK Novi Sad 5 :1, Salgotarjan — Mava 7 : 3, Elektromos — Kolcsvar 7 : 1, Kispest — Soinog 2 :1.
V	koroškem okrožnem prvenstvu sta to nedeljo igrali samo dve moštvi, vsekakor najmočnejši, in sicer Villaeher SV in Kla-genfurter AC. Tekma je ostala z 1 : 1 (1:0) neodločena, tako da bodo najbrže Beljačani za jesen prišli do prvenstvenega naslova. Jesenice in Kranj sta bila to nedeljo brez iger.
V	štajerskem okrožnem razredu so Celjani sprejeli na svojih tleh v goste moštvo Rosenthala in ga pregazlli z visokim rezultatom 8:2 (2:2). Poročila posebno hvalijo celjsko napadalno vrsto, ki je v drugi polovici igre počela z gosti, kar je hotela. Po tej zmagi so se Celjani v jesenskem delu tekmovanja prerinili na sedmo mesto med 10 sodelujočimi, mariborski Rapid pa je celo za dve mesti više.
Obvestilo CONI-a
Zaupnik CONI-a v Ljubljani objavlja:
Športne zveze, pokrajinski odbori, športni poverjeniki in športna društva prejemajo glede športne delavnosti vsa navodila neposredno od CONI-a in organov, ki so mu podrejeni.
* * *
Predsednik CONIa je odredil preureditev federacije športnih zdravnikov, federacije časomeriloev in komisije za športne naprave v posebne organe servizio, ki bodo neposredno podrejeni njemu.
Nekaj vrstic iz NiSa. Med Slovenci v Nišu je tudi precej športnikov, predvsem atletov, vendar pa letošnje poletje tukaj ni bilo posebno prikladno za trening. Edini klub, ki ima atletsko sekcijo, je niški železničar, vendar pa za atlete ni na razpolago tekališča in tudi igrišče je vse prej kakor urejeno. Sedaj, ko je nastopila zima, se športu ne bomo mogli udajati, saj za smučanje tukaj ni terenov. Ko vam pišem te vrstice, sporočam še to, da je v naše športne vrste posegla tudi smrt. Izgubili smo enega največ obetajočih slovenskih atletov Zorka ter nogometaša Stalekarja, bivše levo krilo mariborskega železničarja. Mnogo pozdravov atletom in vsem športnikom pošilja Viktor Muraus.
Iz Kostanjevice
Sejmi pri nas nekdaj in danes. Pred več desetletji je bila Kostanjevica glede sejmov na dobrem glasu in starejši ljudje se še dobro spominjajo, kako velika je bila udeležba na teh sejmih tako glede goveje živine in svinj kakor tudi kramarjev. Sejmskj prostor se je raztezal po tako zva-nem »malem placu«, to je cesti, ki se cepi pri pošti in gre skozi mesto vzporedno z državno cesto, s katero se zopet spoji pri farni cerkvi. Živina je ta prostor na tak dan močno ponesnažila, za njo so se podili tudi neštevilni roji muh in drugih neljubih spremljevalcev, ki so se šele po več tednih polagoma razgubili. To je dalo povod, da se je moral živinski sejem premestiti na drugo mesto. Po dolgem razmišljanju so mestni očetje določili »gmajno« blizu parne žage g. Glihe za nov živinski sejem, ki pa je postajal leto za letom bolj klavern, dokler ni skoraj popolnoma prenehal. Prostor je močviren in ob deževju stoji na njem voda. Na sejme.so že desetletja prihajali le kramarji. Mestna korporacija kot aranžerka sejmov si je dolga leta belila glave, kako odpomoči tej nepriliki, ki nemalo zadeva gospodarsko življenje v našem mestu. Vsa bližnja okolica je poplavam izpostavljena in pri takem terenu je težko najti kaj primernega za ta namen. Končno se je posrečilo rešiti vprašanje g. mg. E. Fonovi, lekarnaci, agilni tajnici mestne korporacije, ki je pa prodrla s svojim načrtom le s težavo. Za božjepotno cerkvijo Matere Božje dobrega sveta ima mestna korporacija zelo prikladen prostor, katerega so lepo splani-rali in uredili na njem sejmišče, kjer je bil letos 15. oktobra prvič nad vse pričakovanje dobro obiskan živinski in svinjski sejem. Led je prebit in 15. t. m. bo drugi in v tem letu poslednji sejem na tem prostoru, za katerega vlada že sedaj veliko zanimanje in bo brez dvoma udeležba še večja kot je bila pri zadnjem. Skoda le, da smo od vseh strani obdani z državnimi mejami in da zlasti ne morejo do nas Hrvatje, ki so bili vedno najmočnejši obiskovalci naših sejmov.
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 11. DECEMBRA 1941-XX.
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Kmečka godba. 12 40: Pesmi in melodije. 13.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Pesmi ln melodije — orkester in zbor pod vodstvom mojstra Gallina. 14: Poročilo v italijanščini. 14.15: Orkester pod vodstvom mojstra Angelinija. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Orkester pod vodstvom mojstra Manna. 17.40: Zbor lepih glasov EIAR. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Avgust Stanko, solo na harmoniko. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.35: Koncert pod vodstvom mojstra Giuseppa Savagnoma s sodelovanjem sopranistke Leonarde Piombo. 21.20: Vesti v slovenščini. 21.30: Godba Kr. Policijskega zbora pod vodstvom mojstra Andrea Marchesinia. 22.10: Koncert vio-lončelista Attilia Ranzata. 22.45: Poročila v italijanščini.
snovi
v telesu
Dr. J. Gerlach z genetskega oddelka Zavoda cesarja Viljema v Berlinu—Buchu je izvršil zanimive poskuse, da bi ugotovil, v kolikšni meri je človeški organizem sposoben sprejemati in hraniti radioaktivne snovi. Odgovor na to vprašanje je veleva-žen, če pomislimo, kakšen pomen pripisuje moderna medicina tem prvinam.
Pred vsem je mogoče uvesti v organizem skozi prebavne organe snovi, ki si ohranijo za kratek čas svojo radioaktivno sposobnost, n. pr. torij. Krvni pregledi poskusnih oseb so pokazali, da doseže kri višek radioaktivne zmogljivosti po 40 sekundah, če se torijev preparat uvede v obtok
z Injekcijo v žile, a po 15 minutah, če se uvede z navadno podkožno injekcijo, žile sprejmejo torij z veliko hitrostjo in v prvih 24 urah se izloči komaj 1 odstotek sncvl. Kakor so pokazali poskusi, so vsa organska tkiva sposobna nakopičevati radioaktivne snovi.
Dragocena pijača
V ženevi se je vršila te dni redka javna dražba: prodali so 500 steklenic pijače iz neke slovite kleti. Med steklenicami so bile nekatere prav redke in naravnost zgodovinske, n. pr. steklenica izvirnega francoskega likerja ki so jo napolnili pod Ludvikom Filipom in ki je šla za 160 švicarskih frankov, dalje druga steklenica francoskega likerja iz iste dobe, ki so jo prodali za 100 švicarskih frankov. Dve steklenici starega vina iz kleti Viljema H. so prodali za 80 oziroma 100 frankov.

h iz 45. nadstropja — brez škode
Newyorški milijarder Richard Jaeckel, ki so ga imenovali »kralja kož«, je sk'enil samomor in se je vrgel s 45. nadstropja nekega nebotičnika v globino. Ni bil pa opazil, da je poslopje v svojem srednjem delu širše nego na vrhu, in je padel na platneno streho ki je pokrivala neko ploščad. Ta je vzdržala sunek in telo se je ustavilo komaj deset centimetrov pred praznino. Mož je odnesel le lahke poškodbe, tako da se je lahko še isti večer vrnil iz bolnišnice domov.
Pes, ki poje kakor petelin
Neki švicarški list poroča o zanimivem poskusu, ki ga je nehote napravil neki afriški poljedelec. Mož je našel izgubljenega psička tn ker ga trenutno nI mogel spraviti drugam, ga je zaprl v kurnik. Po treh mesecih se je nemalo začudil, ko ga je pes pozdravil z glasovi, ki so domala sličili petelinjemu petju, žival, ki je ves ta čas prebua med samo perutnino, je končno — če smemo verjeti temu poročilu — začela posnemati petehe. Isti list tudi trdi. da se psi, ki rasejo osameli, to je brez pasje družbe, nikoli ne naučijo pošteno lajati, temveč samo tulijo ali renčijo.
Grob papeža Urbana V«
Med izkopavanjem v cerkvi svetega Viktorja v Marseilleu je prišla na dan vrsta kamenitih grobov, ki nimajo nobene označbe. Strokovnjaki pa domnevajo, da je med njimi tudi grob papeža Urbana V., ki so njegove telesne ostanke pokopali ▼ Pro-vansi, a so med revolucijo L 1789. Izginili.
Konec prebivanja v duplinah
Kakor poroča »Tagespost«, prebivajo v severnomadžarski župani ji Borsod Številni prebivalci še danes v duplinah ln jamah. Pred nekaj leti je bil uveden pokret, da dobijo ti ljudje človeka vredna bivališča. Doslej so spravili 500 sodobnih jamskih prebivalcev v 96 novo zgrajenih bivališč.
Mali oglasi
Službo dobi
Besed* L —.60, takt« —.60. za dajanje naslov« ali za Iifro L 5.—.
Fotografskega
pomočnika (-ico)
z« samostojno delo sprejmem takoj. Naslov t vseb poslovalnicah Jutra.
20220-1
Služkinjo
ki )e zmožna tudi kuhe, iščem. Nastop takoj. Naslov t vseh poslovalnicah Jut/a.	20210-1
Autogen varilca
sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtogen varilec«.
20209-1
Službe išče
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova, ali za Iifro L 3.—.
Mlada
pom. natakarica, vešča italijanščine, išče zaposlitve. Sprejme tudi v podeželju. 1
Naslov: Tržaška cesta 71.^ | y fJJUTRUMS
Prodam
Beseda L —.60, Uksa —.60, z« dajanje naslova ali za iifro L 5.—s
Ugodno prodam:
zložljivo posteljo s tridelno omarico, luč za obsevanje Panezol, 2 sanki, 1 drsalke, Baukasten-M&rklin, violino. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20223-6
Štedilnik
znamke »Dika«, dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20222-6
Kopalno kad
pločevinasto, prodam, čo-kert, Gregorčičeva 5.
20221-6
Prodam
električni štedilnik in nekaj pohištva. Ogled od 3. do 5. ure popoldne: Gradišče 1/n. nadstropje.
20224-6
INSERIRAJ
20213-
Kupim
Kupujem
vse vrste kroiaške in il viltske odpadke ter žaklo-vmo. Hrenova ul. 8.
19234-7
Steklenice
likerske (oglate literske) in Cognac steklenice, kupimo vsako množino takoi. »Al-ko«. Gosposvetska c. 13 (Kolizej).	20114-7
Prazne steklenice
vinske, vseh vrst. vsako količino, plačamo naibolie — Rupena, Tavčarieva 6. tele fon 38-47.	19842-"'
l
Drsalke
(Scheksne) s čevlH št. 40-41, kupim. Naslov v vseh uni
poslovalnicah Jutra.
r/i<
l-Mrsecla « i>0. taksa - .00. za daianie naslova ali u šifro l 3.—
Boljša uradnica
išče lepo komfortno sobo z vso oskrbo, po možnosti v centru. Podrobne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna«.	20195-23a
Lepo nagrado
dam tistemu, ki mi preskrbi lepo garsoniero v novei-ši hiši ali pa udobno orrem-l'eno sobo s strogo ločenim vhodom. Ponudbe na ogl. j odd. Jutra pod »Zelo nui- , no«.	20178-2*a
20205-7
Kauč
kupim, "plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kauč«.	20203-7
Beseda L —.00. taksa —.50. za daianie naslova ali za šifro I 3.—.
Nov tricikelj
z močno konštrukcijo in lRmesečno garanciio, usodno naprodai. Mehanična delavnica L. Ambrož. Tyr-ševa cesta 71. 20217-11
Garsonjero
iščem v novejši hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa garson-era«.
20177-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, pn boljši družini, v sredršču mesta ali meeovi nepoced ni bližini, iščem za takoi. Ponudbe na ogl odd lutra pod »Zanesljiv plačnik«.
20176-23a
Zakonca
stal«o v Liubliam iščeta tpiemlieno so*>o. po možnosti s kopalnico 7a tako' ali začetek ianuaria. Ponudbe Poštni rredal 13.
20031-23a
Udobno sobo
.epo opiemljeno, s strogo separiranim vbodom, v središču mesta, iščem za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospod«.
19890-23a
Opremljeno sobo
čisto in mirno, išče trezen samski uradnik za takoj ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«.
20211-2 3a
Opremljeno sobico
skromno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisto«.	20204-23a
mrna u
Beseda I —.60. taksa —.50. za daianie naslova ali zz šifro l 3-—
Manjši lokal
iščem v sredini mesta za takoi ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »lokal takoi«. 20215-19
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za šifro l 3.—
Lovski pes
mladič se je našel. Rožna dolina, C. X/13, Biraga. I
20206-27 j
Izgubljeno
Beseda L -.60. taksa —.60. za daianje naslov« ali za šifro l 3.—.
Reven pomočnik
je izgubil denarnico s precejšnjo vsoto denarja. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	20207-28
Informcuije
Beseda l —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro t 3.—.
■ *
Kobilo »Fukmi*
št. 290 je dobiti pri: jrojvp Leben, gostilničar. Dvor, občina Polhovgradec.
20172-31
Ražnpž
Beseda 1 — .60. taksa — .60. za daianie naslova ali za šifro l 3.—.
prva
I. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59
Beseda L —.60, ukti —j60, daianje naslova ali ta Iifro L 3.—.
Posamezne omare,
postelje, zložljivo posteljo, mize, stole in razno rabljeno pohištvo proda: Trgovina »OGLED«, Mestni trg št. J.	20218-12
Spalnico
popolnoma novo, iz mehkega lesa, orehovo pleska-no, prodam za Lir 3500.—. Istotam naprodaj več rabil enega pohištva. Naslov v vseh poslovalhicah Jutra.
20219-12
Stanovanje
odda
Beseda l —.60, uksa —.6«». za dajanje naslova ali za Iifro L 3.—.
Enosob. stanovanje
oddam Ukoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Beseda t — .ou, taksa —.00, za dajanje naslova ali za Iifro l 3.—.
Stanovanje
dveh ali treh sob v zasebni hili iščem za takoj ali januar. Pogoj: kopalnica in >lin. Ponudbe na ogl. odd. utra pod »SUnovanje 66«.
Sobo odda
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova ali za Iifro L 3.—.
Sobo
s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, oddam stalnemu gospodu. Videm-ska (Sarajevska) ul. 3. pritličje, pri novi cerkvi v šilki.	20214-23
Sobo
sredini mesta oddam sostanovalcu t hrano. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
20216-23
Opremljeno sobo
s kopalnico, oddam eni ali dvema osebama. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
20202-23
O
giungono a destinazione contemporaneamente alle eorri-spondenze per espresso impostate nello stesso giorno ed alla stessa ora. Sono accettati da e per tutte le localita dei Reguo e delle Colonie italiane. Kanno corso coi treni di-retti e direttissimi. Sono recapitati a domicilio per espresso subito dopo Farrivo a destinazione. dospejo na naslov ob istem časn kakor ekspresna pisma, oddana na pošti istega dne in ob isti uri. — Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. — Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlaki. Na dom se dostavljajo najhitreje, takoj, ko dospejo v namenjeno postajo.
Umrl je naš ljubljeni oče, stari oče, tast, stric in svak, gospod
ANTON KMET
železniški zvaničnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 11. t. m. ob % 5. uri popoldne z žal — kapelice sv. Antona. LJUBLJANA, dne 8. decembra 1941.
ŽALUJOČE HČERE IN OSTALO SORODSTVO
Umrl je srčno ljubljeni soprog,
Dragerad Kune
višji sodni nadoficijal
K večnemu počitku ga bomo položili v četrtek, dne 11. t. m. ob 2. uri popoldne na pokopališče v Vojni vasi.
Črnomelj, dne 10. decembra 1941.
ŽALUJOČA SOPROGA IN OSTALO SORODSTVO
E Sabatini:
15
Roman
»Vraga, Gaston!« je navdušeno vzkliknil. »To vam je milo dekletce! Ste že kdaj videli lepšo od nje?-«
»Čudovito je lepa, bogme da,« sem z nasmeskom odvrnil, prepričan, da mu je na mislih Ivona St. Albaret de Canaples. Vendar mu tega za zdaj nisem maral povedati, ampak sem ga pustil, naj nad3ljuje.
»Ce je tako ljubezniva in nežna, kakor ie lepa, Gaston..; nu, tedaj je nevarnost, da splavajo načrti strica Julija po vodi. Za nič ne grem iz Choi-syja, ne da bi prej govoril z njo; vobče pa poj«dem
z njo vred odtod.«
»Tudi v tem primeru lahko odrineva po prvotnem načrtu, to je, kosilu, zakaj gospodični mislita nadaljevati pot najdalj čez uro ali dve.«
Andrej je nekaj trenutkov molčal, potem pa vzklikni^:
»Vrag naj vzame vse kardinalove namere!« m silovito udaril po mizi. »Ne grem v Blois in ne grem!«
»O! Zakaj pa ne?«
»Zakaj ne?« se je zavzel in nadaljeval po ovinku: »Morda ste že čitali v kakem zborniku novel o bliskoviti ljubezni, ki se porodi ob prvem srečanju dveh dvojic oči kakor <?e iskra porodi ob dotiku
kresila s kremenom? Najbrže ste se smejali tem fantazijam, kakor sem se jim tudi jaz zmerom smejal. Nu, poslej vam ne bo več hodilo na smeh, kajti pred vami stoji človek, ki iz svoje izkušnje ve, da govore pisci novel resnico, in ki se vzlic temu ne morete norčevati iz njega. Ne grem v Blois in ne grem, zakaj... zakaj... skratka, namenil sem se, da poj dem tja, kamor pojde ona.«
»Torej, dragi dečko, pojdete v Blois. V Blois pojdete, če ne kot ubogljiv nečak, ki se voljno podaja željam svojega častitega strica, pa vsaj zato, ker vas usoda sili, da greste za dvojico oči, ki so... kaj ste že rekli, da so?«
»Pravite, da je namenjena v Blois? Kako veste?«
»Eh! Kako vem? Slišal sem njenega slugo, ko je tako rekel gostilničarju.«
»Tem bolje; ako namreč kardinal zve, kje sem, ne bo to zbudilo v njem, ki je po naravi nezaupljiv, nikakega suma. Sveta nebesa! Kako krasna je! Ste opazili njene oči, ste videli njeno polt? In kakšne lase ima, moj Bog! Kakor zlate nitke!«
»Kakor zlate nitke?« sem ponovil. »Sanja se vam, dečko. Oh, zdaj razumem. Na misli vam je plavo-laska, ki je z njo.«
Zavzeto me je pogledal.
»Vam, vam uhaja misel za tisto ošabno, suho trlico, ki jo spremlja.«
Gotovost, da ni Ivona tista, ki mu je zmeSala glavo, me je čudno prevzela. Najrajši bi bil planil v smeh, pa sem se udržal. Kardinalovi načrti so bili res v nevarnosti, da splavajo po vodi, če bi Andrej vztrajal na tej poti.
»Vendarle vas opozarjam, da ste govorili prav z njo, ki jo imenujete ošabno trlico«.
»Ojej! Plavolaska je tista, ki je priklenila moje navdušene oči. Kdo bi ji bil mogel na prvi mah vse dopovedati?«
»Pa res, kdo neki?« sem dejal s povsem drugačno mislijo v glavi.
Ker sem pa videl, da me le raztreseno posluša, sem ga povabil na majhen izprehod po mestu, češ da bi si bilo pred kosilom dobro razgibati noge. Toda Andrej ni maral nič slišati o tem; in ko sem mu jel navajati razloge, zakaj je gibanje potrebno našemu zdravju, se je jel trmasto obregovati. Ta čas, ko bi bil zunaj, bi utegnila boginja priti dol. Utegnila bi celo potrebovati kako majhno uslugo, ki bi ji jo lahko storil. Kakšno priložnost bi zamudil, če ga ne bi bilo doma! Utegnila bi se tudi odpeljati, preden se midva vrneva, in to bi bilo največja nesreča, ki ga more zadeti. Ne, ne, prav nikamor ne pojde. Vrag naj vzame gibanje! Vrag naj vzame zdravje! Komu je treba dobrega teka? Njemu gotovo ne! Vse to so zanj brezpomembne reči; kaj bi mu nizkotni, vsakdanji pohlep po jedi, ko mu vsa duša gori od hrepenenja, da bi videl njo, edino, ki ga zanima na svetu.
Večina nas je takšnih zanesenjakov, dokler nam je srce mlado in podobno brezmadežnemu zrcalu. Toda jaz, ki mi ni bilo več osemnajst let in ki je bilo moje zrcalo — da ostanem v prispodobi — iekrivljeno, pokvarjeno in omadeževano od dolge in napačne rabe, sem te kmalu naveličal fantovega navdušenja in enoličnega razgovora, ko ga ni-
kakor nisem mogel speljati v stran od oboževanega postržka z zlatimi lasmi in safirnimi očmi. Vstal sem torej, rekoč, da naj se le zakorenini v gostilni, če ga res tolikanj veseli, in ga pustil samega.
Zavit v plašč, kajti zrak je bil mrzel in vlažen, sem brez cilja blodii okrog ter premišljeval o vsem, kar se je oilo tisto dopoldne zgodilo pri »Koneta-blu«, in ugibal, kakšne posledice še utegne imeti ta čudna zadeva. V ljubezenskih, ali bolje, ženito-vanjskih stvareh, kar ni isto, so skoraj zmerom ovire. Napotniki so največkrat člani ene ali druge izmed prizadetih rodbin. Tu pa. ko sta bili rodbini, se pravi, rodbinska glavarja, enih misli in sta celo komaj čakali, da bi bila zveza Ivone de Canaples z Andrejem Mancinijem uresničena, je bilo kar malce čudno, da so se ljudje, ki so jih gnala samo načela, kakor je bil rekel St. Auban, tako okrutno upirali tej možitvi in se zatekali celo k nasilju, ko z drugimi sredstvi niso mogli doseči svojega namena. Zelo verjetno je bilo, da bo Andrej Mancini prej ali slej z nožem v hrbtu poromal na oni svet, in mene. ki sem se mu bil postavil za angela varuha, je očitno čakala enaka usoda. Misel, da naj tako prozaično končam svoje življenje, mi je bila neizrekljivo zoprna. Zavedal sem se pa, da me ne bo lahko umoriti in da se bo vsak, kdor bi sprejel to nehvaležno nalogo, prepričal o moji trdi koži in o spretnosti, s katero znam vračati nemilo za ne-drago.
Tolikanj globoko sem se bil pogreznil v te misli, da som šele eb dveh popoldne pritaval v okolico »Konetabla«.
Urejuje Davorin Ravljen. -"izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja: Pran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Oton Christof. - Vsi v Ljubljani