Leto LXXII, It. 32 Prrfs - cena L 1 Urodnišštvo . uprava: LJubljana, Kopitarjova 6. Telefon 4001—4004 Mesečna naročnina 18 Ur, za Inozemstvo 31.50 Ur. — Ček. rač. Ljub-ljnnu 10.G50 za naročnino in 10.304 za insorato. — Izključno zastopstvo za oglaso iz Italije in inozemstva: UPI S. A. Milano. Rokopisov no vračamo. FKBKUAK - 1«>44 10 CE1K TEK Abermals starke Sow]etangriffe abgewiesen Briickenkopf Nikopol geraumt - 73 Feindpanzer in Abwehr und Gegenangriff abgeschossen - 31 Bomber bei Terror-angriff auf Frankfurt (Main) vernichtet Aus dem Fiihrerliauptqunitier, 9. Februar. DNI5. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Von vorbildlichen Knmpfgeist er-fiillt, vviesen uitsere Truppen in selivve-ren Ab\vehrkiimpfen bei Nikopol, vvestlich T s e h e r k u s s y , dstlich S h a s r li k o f f, siidlieh der II e r <■ -sina, siidlieh und \vestlich des II-mensees, sowie ini Raum von Lupa starke bolsehevvistisehe Angriffe und Durchbruchsversuche unter Be-rcinigung oder Abriegciung iirtlicher Einbriiche ab. Der Briickenkopf von N i k o p o I vvurile naeh sorgfiiltiger Zerstiirung aller militiirischcn und kriegsvvirt-st-haftlichcn Anlitgen befehlsgemiiss geriiunit. Ostlich Sliasclikoff vvurden in Abvvchr und Gegenangriff 58 feindliche Panzer vernichtet, siidlieh der Be-resina, vvo die Bolschevvisten mit Strnf-gefangenenformationeii angriffen, 15 vveitere Kampfwagen abgeschossen. Im Raum von W i t e b s k besehriink-ten sich die Bolschevvisten naeh den seinveren Verlusten der let/ten Tage auf schvviicliere Einz.elangriffe, die im znsammcngefassteu Fener zersehlugen \\ u rdeti. Bei den schvvcren Abvvehrkiimpfen 7.wischen Pripjet und Be res i na liaben sich die unter Fiihrung des Ge-nerals der Artillerie Weidling kiini-pfende >(>. und 1>4. Infanteriedivision unter den Eichenlaubtriigern Oberst Conrady und Generalleutnant Sclilem-mer hervorragend bewiihrt. Im Lamlekopf von N e 11 u n o vvur-ilen unsere Stellungen trotz hartniirki-gen hritisehen Widerstandcs um mehre-re Kilometer vorgelegt und siehenhuii-dert Gefangene eingebracht. Starke von Panzern und Schiffsartillerie iintcrstiitzte feindliche Gegonangriffe \vurden abge-wiescn. Die Kiitnpfc sinil noch im Gan-ge. ITnscre Luftwafte setzte feindliche Ratterien bei A p r i 1 i a durch Volltref-fer aussor (iefecht, zerstiirte mehrere Mnteriallager und vcrnichtete sechs teindliche Flugzeuge. Feindliche Ausladun-gen im Lamleko|if vvurden wirksam durch tSchlachtflugzeugo und schvvere Batterien bekiimpft. An der Stidfront lebten die Kiimpfe im Abschnitt von C u s s i no-T e r e 11 o wieilcr auf. Zahlreiche feindliche Vnr-stiissp lilielien liier erfolglos. Norilamerikanische Fliegerverhiinde fiihrlen in den Mittagsstunden des 8. Februar einen eriieuten Terrorangriff gegen Orto in W e s t d e u t s c h I a 11 d , insbesondere wurden Wohngehielc der Stadt Frank tu rt a 111 Main sehvver getroflen. Die Bevolkeriing hatte Verluste. Liiftverteidigungskrafte vernichte-ten trotz ungiinstiger Abwehrbedingun-gen 31 feindliche Flugzeuge, in der Mehrzahl viermotorigo Bomber. In der vergangenen Naclit vvarfen einige feindliche Flugzeuge Bomben in W e s t - und N o r d w e s t d c u t s c h -I a u d. K položaja na bojiščih Berlin. 9. febr. DNB. Vkljub temu, da sovražna propaganda dramatizira poročila o položaju na vzhodnem bojišču, smatra vojaški dopisnik DNB-j a pri presoji prvenstva posameznih evropskih bojišč za primerno, da se v sedanjem trenutku bavi prav 7. dogodki na zahodu in jugu Evrope. Hallensleben piše: Položaj nikakor ni tak, kot ga skušajo prikazati poročila z nasprotnega tabora, (iotovo je, da se vrše na vzhodu premikanja, ki kot izgleda, obljubljajo Sovje-lom nove večje pridobitve ozemlja. Toda tudi ta premikanja pomenijo vse kaj drugega, kot izpolnitev tega, kar si je boljševiško vodstvo slavilo za cilj svojo zini tke ofenzive. Morda moramo dejstvo, da Nemci silijo svojega nasprotnika k vedno novi uporabi sil, s tem da mu puščajo vabljive, a ne izpolnjivc možnosti, smatrati kot ustvarjanje predpostavk za končni boj v zgodovini te vojne. Bolj kot kdaj koli in zlasti pri opazovanju položaja na vzhodu dobi pozoren opazovalec vtis, da se ta vojna sicer naglo približuje svojemu višku, da pa vsebuje trenutni položaj še vse sestavine presenetljivega razvoja. Zaradi tega je popolnoma razumljivo, ako nemški vojaški krogi, ki v razvoju na vzhodu očividno ne vidijo ničesar presenetljivega ali kaj takega, kar bi vplivalo na nemško vodstvo, trenntno vedno bolj osredotočajo svoje zanimanje na razvoj vojne na zahodu in jugu Evrope. To nam pojasni dve stvari: Mir, s katerim ravno vojaški nemški krogi presojajo položaj na vzhodu in pa trenutno prvenstvo zahoda in juga pred vzhodom. Iz vseh priprav, ki jih delajo Nemci že od srede preteklega leta, jasno spoznamo, da hočejo biti pripravljeni na vse možnosti in da se trenutno z ozirom na vse dogodke radi odpovedujejo nekaterim šansam, da bi bil končni uspeh tem bolj zagotovljen. Sovražno izkrcanje pri Nettunu je s svojim dosedanjim potekom dobro meri- lo za možnosti, ki jih nudijo nemškim sovražnikom in Nemcem samim v bodoče pričakovani amfibijski nastopi. Pri oceni nettunskega podjetja, čigar naloga je bila z enim udarcem raztajatl zmrzle juž-noitalijanske boje, odrezati Nemce na južnem bojišču od njihovih zvez z zaledjem ter jih uničiti in pri tem končno in z lahkoto zasesti Rim, so nemški vojaški krogi izredno rezervirani. To pa iias ne ovira pri ugotovitvi, da sc ta od Nemcev izolirana nettunska fronta nahaja v zelo zanimivem položaju. Angležem in Amerikancem v Iti dneh, kolikor časa že razpolagajo s tem mostiščem, ni uspelo uresničiti njihovih strateških uspehov. Kessclringu so koristila izkustva, ki si jih je pridobil pri Salernu. Tu je težkemu ladijskemu topništvu svojih sovražnikov prvič postavil nasproti daljnostrelno topništvo, to pa s tako hitrostjo, da lahko sklepamo, da so 11:1 nemški strani postali gibčnejši tudi kar se topništva tiče. Lahko bi skoraj domnevali, da razpolagajo Nemci s tako imenovanim »zračnim topniškim parkom , ki jim omogoča spraviti celo najtežje in najbolj komplicirano daljnostrelno topove v najkrajšem času preko velikih raz-dalij. Pri tem sovražno ladijsko topništvo skoraj nima možnosti, da bi zagrabilo nemške baterije, ki so skupno z ostiilim težkim orožjem spretno nameščene v gorah pred mostiščem. Zelo pomemben je v tej zvezi tudi še položaj na južnem bojišču in predvsem na cassinskem področju. Poskuse Angležev in Amerikancev, zrušili nemško bojišče s stalnimi napadi in z uporabo strnjenega topništva ali ga pa v zvezi s pri Nettunu izkrcanimi četami skrajšati, moramo smatrati kot izjalovljene. Izgube, ki so jih Angloamerikanci utrpeli pri svojih brezuspešnih poskusih, so ogromne. Tako so velike, da so bili Angleži in Amerikanci trenutno prisiljeni izvršiti preureditev svojih čet. Stalin je preslepil svoje zahodne zaveznike Močni sovjetski napadi znova zavrnjeni Mostišče pri Nikopolju izpraznjeno - 73 sovražnih oklepnikov sestreljenih pri obrambi in v protinapadih 31 bombnikov uničenih pri terorističnem napadu na Frankfurt ob Meni Ženeva, 9. febr. Stališče previdnosti in čakanja je edino pravo stališče, ki ga lahko zavzamejo Britanci napram sovjetski spremembi ustave — svari angleškemu zunanjemu ministru bli/u stoječi list »Yorkshire Poste v svojem uvodniku. Nikakega dvoma ni, da so spremembe ustave Sovjetske zveze zaveznike na zahodu zelo presenetile. Hull je s pravico razkril, da se Stalin o tein svoječasno v Teheranu ni razgovorjiil z Rooseveltom, čeprav se je moral že takrat baviti z namero take ustavne spremembe. Nadalje je presenetljivo, da so nekateri angleški listi, med njimi celo » I i-mes« tej spremembi Sovjetske zve/.c dali brez pridržkov svoj blagoslov, čeprav še nikakor ni mogoče pregledati posledic tega najnovejšega sovjetskega koraka. »Yorkshire Post< se sprašuje, kako se vse to sklada z angloameriško-ru-sko zavezniško pogodbo? To so vprašanja, ki zahtevajo takojšnjega moskovskega odgovora. V Londonu upajo, da Moskva s tein odgovorom ne bo predolgo odlašala. »Mnnehester Guardian« poudarja, da so liile posamezne sovjetske zvezne republike z eno potezo dvignjene na stale/ britanskih dominijonov. Ker Sovjeti ljubijo ironijo, so morda zato izbrali za svoje presenečenje trenutek, v katerem govore nekateri britanski politiki o neudolinostih britanskega imperialnega sistema. — Tudi mnogi ostali angleški listi podčrtujejo, Fiihrerjev glavni stan, 7. febr. DNB. Vrhov, poveljstvo oboroženih sil javlja: Prežeto z zglednim bojnim duhom so odbilo naše četo v težkih obrambnih bojih pri Nikopolju, zapadno nil 4' e r k a s u v , zahodno od Z a š k o v a , ju/no ml Be rez i ne, južno in zahodno ud 11 m en ske ga jezera ter na področju pri L u g I močne boljševiško napade ter prebojne poizkuse iu so očistile ali zajezile krajevno vdore. Mostišče pri X i k o p o 1 j u je bilo po skrbnem uničenju vseli vojaških in za vojno gospodarstvo važnih naprav na povelje izpraznjeno. Vzhodno od Zašknvn je bilo pri obrambi iu v protinapadih uničenih 58 tankov, južno od 11 e r e z i n e , kjer sn napadli boljševiki z oddelki kaznjencev, pa še nadaljnjih 15 bojnih voz. Na področju pri Vitebsku so se boljševiki po težkih izgubah zadnjih dni omejili na posamezne slabotnejše napade. ki so bili razbiti v strnjenem ognju. i'ri težkih obrambnih bojih med P r i p j e t o ni in R e r e z i n o sta se posebno obnesli pod vodstvom topniškega generala Weiillinga boreči se !!(>. iu LII. pehotna divizija pod poveljstvom odli-kovauca s hrastovimi listi polkovnika Con rady,in in generalnega poročnika Schlemmcrja. Na mostišču pri N e t t u n u so bile naše postojanke vkljub trdovratnemu britanskemu odporu za več kilometrov pomaknjene naprej ter jc bilo privedenih 711(1 ujetnikov. Močni, z oklepniki in la ili.jskim topništvom podprti sovražili protinapadi so bili zavrnjeni. Boji sc še vrše. Našo letalstvo je z zadetki v polno izločilo iz boja sovražne baterije pri April i j i, razrušilo več skladišč vojnega gradiva in uničilo ti sovražnih letal. Sovražna izkrcavanja na mostišču so bojna letala in težko baterijo uspešno obstreljevale. Na južnem bojišču so znova oživeli boji na odseku pri C a s s i n ii • T e r e I-I e. številni sovražni sunki sn ostali tu brez uspeha. Severoameriške letalske jnte so v opoldanskih urah 8. februarja izvedle nov strahovalni napad na kraje v zahodni Nemčiji, zlasti težko zadete so bile stanovanjske četrti v mestu Fran k -f u r t u o b M e n i. Prebivalstvo je imelo izgube. Sile protiletalske obrambe so vkljub neugodnim obrambnim pogojem uničile lit sovražnih letal, večinoma štirimotornih bombnikov. V pretekli noči je vrglo nekaj sn vražnih letal bombe na zahodno iu severozahodno N e m č i j o. Bojno delovanje na nettunskem mostišču Berlin, 8. febr. DNB. Na mostišču Nettuna so se včeraj vdorni oddelki omejili na z oklepniki podprt krajevni sunek nekega ameriškega bataljona jugozahodno od Cisterne. Tega pa so nemške čete razbile. Amerikanci so izgubili tri težke oklepnike in več ujetnikov. Popoldne so dosegli nemški napadalni komandosi tik pri Apriliji nekaj krajevno pomembnih policijskih uspehov. Pri malenkostnih nemških izpadih so bile Angležem zadane dokajšnje izgube in je bilo skupno dovedenih 207 angleških ujetnikov. Težki in daljnostrelni nemški topovi so skupno /. nemškim letalstvom napadali obalni suhozemski promet, pomole, skladišča in četna bivališča pri Nettunu in Anziju ter četne premike na Pontinski planici. Na morju sta bili ponovno zažgani dve veliki prevozni ladji, poleg toga pa so bombni zadetki močno poškodovali tri tovorne ladje in en rušilcc. Na južno italijanskem bojišču so se ob nemških višinskih postojankah severovzhodno od Castelforta izjalovili trije sunki angloaincriških napadalnh čet. Na področju Cassino—Terelle izpolnjujejo ameriško-francoski oddelki svoje velike izgube z novimi ojačenji. Te so zgolj na žarišču severozahodno od Cassina prešlo h krajevnemu sunku, ki je propadel v topovskega ognja in mesta bila pri tem uničena oklepnika. Na visokih loči nemškega talcev min, ler dva ameriška Apeninih so novi snežni meteži ovirali bojevanje. Dva nemška oddelka napadalnih in razdiralnih čet sla dovedla skupno 15 ujetnikov. Angleško zatrje vanje o zavzetju za nemškimi črtami ležečih krajev Pizzoferrato in Gamboralc ne odgovarja resnici. Tu sploh ni bilo bojev. Madrid, 9. febr. »Vse kaže, da so hoteli zavezniki z izkrcanjem pri Nettunu napraviti neke vrste generalko za večje boje,<: piše v komentarju list Iuforma-ciones«. »Generalka pa se je temeljito ponesrečila, zakaj po lii dneh se izkrca-nim četam ne le ni posrečilo prodreti do bližnjega Rima, temveč se danes nahajajo vkljub malim nemškim enotam vse prej kot ugodnem položaju. Ako so morajo zavezniki pri izkrcanju na obali ki ni utrjena in je le slabo hranjena umakniti pred nemškimi četami, kako bodo potom izvršili uspešno izkrcanje ob atlantski obali ali na francoski sredozemski obali?« »Plieblo , ki tudi komentira boje pri Nettunu. jo napisal: Danes je jasno, da zavezniški izkrcevalni nastopi ne pred stavljajo za nemško vrhovno poveljstvo nikakega presenečenja. Izkazalo se je da je taktika maršala Kesselringa pra vilna ter se bo severoamoriŠki tisk sedaj nerad spominjal na svoja propagandna poročila pod naslovom Največja Kes. sclringova napaka«. lemška marka je trdna da posledice tega koraka še ni mogoče predvideti. Stockholm, 8. febr. Po poročilu »Tas-sa« je bil po nalogu predsednika vrhovnega sveta sovjetske republike imenovan Ponomarenko za predsednika sveta ljudskih komisarjev sovjetske republike Bele Rusije. Krcmlju se očividno mudi, da izvede ustavno reformo. Prcdno se bodo politični otročaji pri demokracijah sploh zavedli, za kaj gre, bo Stalin pošest-najstoril sovjetske glasove, kajti ukrajinski in beloruski republiki bodo sledile tudi ostale. Zanimivo gloso k imenovanju Kornej-čuka za novega ukrajinskega ljudskega komisarja je priobčil list »Porunca Vre-mii«. List piše v zvezi s poroko odličnega komunista Kornejčuka z v Moskvi posebno dobro zapisano komunistko Vando Vasiljevsko: »Zakonska idila rešuje poljski problem. Ljubka družina je pripravljena, da pripravi zaključno dejanje poljske tragedije v največje zadovoljstvo od-ličnjakov povsod iri to posebno v Londonu. Parček, o katerem se ni doslej vedelo ničesar posebnega, dobiva končno pomen simbola. Govorimo že lahko naravnost o personalni Uniji«. Helsinki, 9. febr. K \vashlngtonskem poročilu o novih llullovih ultimativuih zahtevah Finski, prinaša finski poročevalski urad potrdilo finskega zunanjega ministrstva, da je ameriški odpravnik poslov v Helsinkih dejansko izročil finskemu zunanjemu minstru tako izjavo zunajega ministra Združenih držav. Berlin, 9. februarja. Na glavnem letnem zborovanju nemške narodne banke je imel minister za narodno gospodarstvo in predsednik nemške narodne banke \Valter Funk v sredo govor, v katerem je dejal: »Nemška gospodarska politika ima v vojni le eno nalogo in en cilj: dvig vojno izdelave do skrajnih možnosti. Tudi denarna in valutna politika se morata podrediti tej nalogi. To se je zgodilo z dobrim uspehom. Vrednost marke jo ostala trdna ter je bila obvarovana pred vsemi pretresljaji. Za obdržanje urejenih valutnih razmer leta 1943 niso bili potrebni bistveni novi ukrepi. Oba glavna vira — davki in posojila — sla zadostovala, da je neposredna kreditna moč narodne banko ostala slej ko prej v pravilnih mejah. Ako niso bili potrebni novi valutuo-politični ukrepi, potem to pomeni, da jo naše nadzorstvo nad cenami in mezdami ter naš gospodarski sistem bil skupno z vodstvom denarnih in kreditnih potreb sposoben, da tudi leta 1043 uravnovesi napetost med denarno iu blagovno stranjo v korist ohranitve stabilnosti naše valute. Da so se le napetosti 1943 povečale, to no more nikogar čuditi. Normalni civilni uporabi ,ie bilo na razpolago še manj blaga - da ne govorimo o predmetih za naložbo, dočim je samo denarni obtok narastel za okrog 4.2 milijardi mark. Zaradi tega je tem več vreden uspeh, ki se kaže v skoraj nespremenjenih cenah na debelo in v stabilnih stroških preživljanja. Nemški človek smatra to danes kot nekaj samo ob sebi umevnega. To obnašanje nam kaže neomajnuo zaupanje prebivalstva v državno vodstvo in v zmago nemškega orožja. 1 Valutni problem igra v živahnih debatah v Angliji in Ameriki že kako leto najvažnejšo vlogo. Dejstvo, da tako poudarjajo valutno vprašanje, ima dva vzroka. Naši sovražnik imajo vsled tega take skrbi, ker jim pripravljajo socialni problemi, zlasti vprašanji; cen in me/.d, vedno večjo težave. Denarna in vaint-na vprašiijd pa so s to ureditvijo življenja in gospodarstva nelooliivo vezana. l'o drugi strani pa hočeta obe državi spraviti na temelju valute na dan svoje svetovnopolitične zahteve po moči. Razumljivo je, da so sedaj tudi boljševiki Dve ameriški podmornici pogrešani Ženeva, 9. febr. Mornariško mlnistr-tvo objavlja, da se dve ameriški podmornici »Cisco in S 44 doslej nista vrnili s patruluc vožnje iu da ju jo treba smatrati /.a izgubljeni. Sovjetski pohlep nima meja Stockholm, 8. febr. Po poročilu new-yorškcga dopisnika lista »Svenska Dag-bladeU menijo v Zcdinjcnih državah, da misli Sovjetska Rusija zgraditi ogromno vplivno področ|c od Vzhodnega morja do Tihega oceana in od Severnega ledenega morja do Egejskega morja. Nekateri politični opazovalci pa gredo v Ameriki šc dalje in govorijo o možnosti, da sc bo raje pričelo sovjetsko vplivno področje na severu nc na Vzhodnem nlorju, temveč na Atlantiku. Po tej švedski vesti so sc v Zcdinjcnih ameriških državah očividno že popolnoma sprijaznili z boljševiškim pohlepom. Kakor daleč žc bi Stalin rad razširil sovjetsko vplivno področje, mu nc bodo niti v Londonu niti v NVashingtonu s t a v 1 j a 1 i na pot težkoč. Ali sc morebiti Švedski zavedajo, kaj bi uresničitev teh boljševiških ekspanzijskih želja pomenila za Skandinavijo? Ali pa je vest -Sven-ske Dagbladct žc znamenje, da sc v Švedski pričenja danili? Samo da in amen Ženeva, 8. febr Da in amen jc edino, kar bo preostajalo po sovjetski zmagi Amcrikanccm in Angležem pri odgovoru na boliševiške zahteve in osvojitve, piše list »Tat '. Nikogar nc iznenadi, če skuša Moskva rešiti finsko vpiašanie na svoj način, kajti odlaganje ni navada Krcni-lja in vprašanja, ki sc jih lahko reši že med vojno z Nemčijo, ne bodo tudi po končani vojni več mogli Amerikanci izpodbijati Potlej nc bo več novih stvari, h katerim bi utegnili reši svoj da ali nc, temveč jim bo preostajalo samo še da in amen. Trebljenie tolp v zahodni Hrvatski Berlin. 8. febr. DNB. Trebljenje komunističnih tolp na zahodiiohrvatskem prostoru z neprestanimi napadalnimi in zasledovalnimi boji dobro napreduje. Samo pri treh različnih nastopih so imeli komunisti 2Iti mrtvih iu še večje šlevilo ranjencev. Te dni so zadale nemško čete močan udarec dobro izgrajenemu in utrjenemu oporišču tolp. čigar vsa posadka je bila uničena. Komunisti so Imeli pri tem 150 mrtvih, dovedeni pa -o bili številni ujetniki. Obsežna skladišča orožja iu zalog so bila uničena. Na nekem mestu je bilo zaplenjenih 500 min. 18.000 granat in velika količina pehotne inunicijc. Večjidel je bilo lo orožje italijanske vojske, ki so ga Badoglievi izdajalci izročili tolpnm. Washington je v zadregi vključujejo v to igro sil, ki so jo jasno spregledali. Toda dočim se naši nnsprot niki pričkajo o ureditvi sveta, ki obstoja le v njihovi domišljiji, je postal novi red evropskega in velikovzhodnoazijske ga gospodarskega iMvIročja pod vod stvem Nemčije in Japonske že pomenili na realnost. Klirinški dolgovi Nemčije njenim trgovinskim partnerjem so se v |>re leklem letu povečali. Toda z upravife nim ponosom lahko opozorimo na to. d: smo svoj izvoz obdržali v skoraj pred vojni meri. Zadnji vzrok za klirinško zadolžitve leži v silovitih naporih in delili Nemčije za obstoj svojega naroda iu za nadaljnji obstoj vseh evropskih narodov, ki i)i bili v primeru boljševiško zmage tudi polegenjeni v boljševiško zmedo. Inozemski upnik Nemčije naj bi pomislil, da =o njegove na marke glase-če terjatve vrednostno trdne iu da nn bo nanje vplivalo znižanje kupne moči lastne valute, da je ogromno narasla proizvodna moč Nemčije najsiguruejši liorok z a blagovno pokritje zahtev po koncu vojne in da končno s pomočjo, ki jo trenutno daje Nemčiji, brani tudi svoj lastni obstoj pred usodo, ki bi doletela vse evro|>-ko življenje v primeru sovjetske zmage. Danes dvomiti v sigurnost svojih terjatev napram Nemčiji, bi pomenilo opustiti vero v lastno bodočnost.« Ženeva, <). februarja vatli Stalinov trik. dovol skim republikam lastna inozemstvu, je v \Vashin Nepričaki.-ti Ki sovjet-zustopstvu v tonu izzval Rim. V Piemontskih alpah je italijanska policija iztaknila (i pobeglih angleških vojnih ujetnikov, ki so se tukaj skrivali od dneva Badoglievega izdajstva. Šest mesecev so bili strah prebivalstva. Pel jili je bilo obsojenih na smrt. Ženeva, 9. febr. Boljševiški tisk še nadalje ščuva proti Vatikanu. Bcru. Londonski boljševiški list : Daily VVorker zahteva prelom anglc-škošpanskih odnošajev . Ženeva, 8. februarja. »Washington Star priobčuje karikaturo, na katerf predstavlja llnll Rooseveltu poslanike Hi novih sovjetskih republik. Vsi poslaniki imajo Stalinov obraz. Vichy, 9. febr. Število mrtvih pri zadnjem arigloameriškem zračnem napadu na Toulon ie znašalo po najnovejših ugotovitvah 34 oseb. veliko zadrego. Na tiskovni konferenci v petek se je Rooscvelt po vesti »Dnilv lelegrapha« i/ Wa»diingtona, izognil pozivu, naj poda svoj komentar ter je dejal, tla ne ve nič natančnega o tem razvoju, Badoglieve težave Bern, 8. febr. »Baseler Nadi r idil en' sporočamo o velikih težkočah Badoglieve vlade. V Neaplju je baje prišlo do incidenta. ki je izzval močan odpor proti Badoglievi vladi. Večje število italijanskih prostovoljcev, ki so bili organizirani pod poveljstvom generala Pavona, se je branilo priseči kralju. Badoglio je nato razpustil prostovoljske bataljone. Ta sklep jc imel za posledico odločen protest na harijskem demokratskem kongresu ustanovljene protifašistične : Giunla Permanente«. Zločinska tolpa iztaknjena Tiirin. 8. febr. Že nekaj časa je kraje v oKolici Tinina strahovala neka tolpa. ki je ponoči vdirala v kmetije, ropala prebivalstvo in že pri najmanjšem poskusu odpora takoj streljala. Pri nekem na veliko izvedenem čistilnem nastopu republikanske narodne garde pa je uspelo iztakniti to tolpo. Posebno sodišče za obrambo države je obsodijo li kolovodij le tolpe na smrl, ostale handile pa na 30 let ječe. Smrtne obsodbe so bile takoj izvršene. Komunistična agentka aretirana v Turčiji Ankara, 9. febr. V Carigradu jo bila aretirana na povelje vojaških oblasti turška publicislka Suat Derviš, znana vsled svojih komunističnih nazorov, vsled tega. ker jo ir/dala brošuro z naslovom: ("'emu ljubim Sovjetsko zvezo«. Brošura je bila zaplenjena. Stockholm. Detroit Courir F,xpress: predlaga nov načrt /.a predsedniške volitve. Le-ta predvideva, naj tako republikanci kot demokrati postavijo Roose-velta za predsedniškega kandidata in kakega republikanca za podpredsedniškega kandidata. Madrid, 9. febr Španski Cortez je do-I ločil za I I. februar sejo "orte/.■ ko-| misije /-h narodno obivmbo. Komisija [ /.a finance ho zborovala prihodnji petek, i poljedelska pa 10. februarja. Kako je Brdo doživljalo komunistični teror Brdo, 9. februarja. Pri nas se je začela organizacija komunistične OF v zgodnji jeseni leta 1941. Veliko aktivnost je pokazalo pri tem kakih deset mladih fantov. Od teh jo padel v prvih borbah v loških hribih Zadnikar Anton. Že po enem mesecu bivanja v hribih pa so se vsi ti komunisti vrnili nazaj. Po vasi so se javno hvalili, kje so bili in kaj so v hribih počeli. To je seveda kmalu prišlo na uho Italijanom, ki so vse te komuniste in še nekatero druge — vsega okoli 40 ljudi — zaprli. Nato so sledilo še postopno aretacijo tistih, ki so stalno prejemali »Slovenskega poročevalca«. Tako se jo število moških komunistov v kraju zelo skrčilo. Zato so čez zimo 1. 1041 in na pomlad 1. 1942 komunisti začeli z organiziranjem ženstva. Začelo se je pobiranje prispevkov za Osvobodilno fronto v vseh oblikah. Posebno veliko agilnost so pakazala nekatera mlajša dekleta in dve poročeni ženski. Vso organizacijo pa je vodil žo prej znani najagilnejši komunist v kraju. Na spomlad predlanskega leta so si komunisti že upali organizirati umore. Na svojem domu jo bil umorjen Galič Viktor. Umorili so ga domači komunisti, preoblečeni v italijanske uniforme. Za represalijo so badoglievci spet aretirali nekaj moških in žensk. Istočasno so komunisti organizirali še posebej delavstvo v opekarni. Zloglasni komunist, ki jo imel zelo velik vpliv, je ljudi silil, da so podpirali komunistično organizacijo. Vsak umor, ki je pokazal kakršen koli odpor proti komunizmu, če tudi le v besedah, je grozil s pištolo. Spravil je precej ljudi v hribe. To je bila takozvana prva mobilizacija na Brdu. Ob koncu maja 1. 1042 so komunisti izvedli drugo mobilizacijo. Večinoma so se vsi moški odzvali. Tisto manjšino pa, ki ni sama hotela iti v hribe, so komunisti k tem prisilili. Delo je zato po opekarnah dober teden počivalo. Kmalu pn so se začeli vračati iz hribov starejši poročeni in bolni možje, pozneje še mlajši in nato še tisti, ki so ušli. Tako so se razen maloštevilnih izjem vsi vrnili. Italijani so zasliševali mnogo ljudi, toda zaprli niso nikogar. Do 23. junija je ostalo vse precej mirno. Dne 23. junija popoldne pa so komu-nisli iz zasede ustrelili dva italijanska grenadirja na poti čez Brdo v Kožarje. Naslednjega dno ob pol treh popoldne so se badoglievci znesli nad Brdom in Brdničani. Ustreljenih je bilo 13 nedolžnih moških v starosti od 18 do 60 let. Požgali so 28 hiš in hišic. Poleg toga pa so požgali še obe kmetiji na Vrhovcih. Pri preostalih domačinih so izvedli nasilne rope. Po teh represalijah se je na Brdu očitneje pokazal prosluli Velkavrh in je zelo vneto »sodeloval« pri akciji za prvo pomoč prizadetim Brdničanom. Tudi de klela, ki so že prej pokazale veliko de lavnost za Osvobodilno fronto, in še nekaj drugih žena, so začele nabiralno podporno akrijo v tesni zvezi s komu nisti iz »dolomitske brigade«. Kar podnevi so se na Brdu pojavili znani komunisti in so nemoteno hodili okoli V tednu od 26. do 30. junija so komunisti odpeljali Kavčnika Karla, Korošca in njegovo nosečo ženo ter Galič Marijo, vdovo že prej umorjenega Galič Viktorja. Pozneje se je izvedelo, da so vse štiri pobili. V tem mesecu so italijanski vojaki na opekarni »Emona« odkrili orožje. Odpeljali so enega delavca in eno delavko. Komunisti pa so obdolžili Koreloviča Jožefa, kovača v tej opekarni, da je vse to izdal. Zalo so ga pozimi 1. 1943 odvedli s seboj bosega in so ga ubili. V februarju 1. 1943 so komunisti iz- lahko vedli le nekaj niso preiskovali; čeprav bi z odločnim posegom lahko zajeli najmanj pet ko- vršili tretjo mobilizacijo. Čudno je, da ' munistov, ki so kvartirali pri Grudnu, tisto noč na bloku ni padel niti en strel, Takrat bi tudi lahko ujeli Velkavrha, ki čeprav so prej karabinjerji vsako noč j se jo do tedaj izzivalno pojavljal na mnogo streljali. Komunisti so mobilizirali vse tiste moške, ki so se že prej javili, druge pa so prisilili v hosto s terorjem. Vendar pa so vsega skupaj mogli nabrati kakih osem moških. Ob koncu februarja 1. 1943 so karabinjerji zvedeli, da se nahaja pri Mav vadno vsak večer na Brdu. V istem mesecu so tudi požgali Gasilski dom na Brdu. Odnesli so obleko in nekaj orodja. V začetku marca pa so na bloku prijeli in zaprli komunistično kurirko. Poslhmal so komunisti nehali sarjevih kakih 5 komunistov. V zgodnjih i obiskovati Brdo v večjih skupinah. Le jutranjih urah so so karabinjerji pribil-. tu pa tam so se še upali posamezniki žali hiši, toda tako previdno, da so jim I pojaviti. Najnovejša študija o zavarovalnem pravu Zavarovalstvo je danes postalo izredno važna panoga, ki je tudi na Slovenskem prišlo do velikega razmaha z domačimi podjetji. Zato je danes predmet mnogih razprav v tujem svetu, pri nas pa doslej večjih tlel o tej panogi gospodarstva še nismo iine-i, čeprav imamo tudi strokovnjake, ki obvladajo to panogo. Splošnega značaja je bilo le srbsko delo o za-ružnem za varovanju, ki pa je obdelovalo zopet samo eno panogo zavarovanja. Zato smo danes veseli, da smo dobili z doktorsko disertacijo I. Martelanea lci>o slovensko delo o zavarovalstvu, ki nosi skromno ime: »Razvojna nagibnost oblike zavarovalnega podjetja«. To delo je tembolj jiomembno, ker ga ni avtor sestavil samo na podlagi tcoretičniJi študij, temveč tudi iz prakse, saj se že dolgo vrsto let udejstvuje pri naši največji domači zavarovalnici na enem izmed vodilnih inest. Tako ima to delo prednosti, ki jih marsikatera druga dela v stroki nimajo. Avtor obdeluje najprej uvodno vprašanje, katera oblika zavarovalne- 0 vsi tolovaji ušli. V zapore so od- celo ve?, podaja tudi nekatere načrte 1 le nekaj domačinov. Več tisti dnn za povojne čase, ki bi utegnili biti odločilnega pomena za nadaljnji razvoj zavarovalstvu, posebno pa za podjetja in njih oblike. Ti načrti so predvsem socialno političnega značaja. Na podlagi vsega tega prihaja do svojih zaključkov, ki so strnjeni v predzadnjem poglavju z naslovom »Splošna razvojna nagibnost zavarovalstva« in v zaključku. Tu zopet prihaja do zaključka, da je oblika zavarovalnega podjetja stvar, ki je v ozki zvezi s splošnim razvojem in splošnimi načeli, ki vladajo v gospodarstvu. Zanimivo je obravnavanje zavarovalstva v stanovski državi. Vse to nam dokazuje, da je avtor proučil zastavljeno si vprašanje do vseh podrobnosti. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, moramo reči, da je knjiga dobra, (la bo pomagala marsikomu do pravilnih pojmov o zavarovalstvu, zlasti pu o njega nosilcih, t. j. o podjetjih pri nas in drugod. Pomagala pa mu bo tudi do spoznanja, da jc zavarovalstvo del našega gosjiodarstva, ki sc bo moral ravnati po onih načelih, ki bodo merodajnu pri povojni ureditvi družbe pri nas in v svetu. Kot slovensko delo pa zasluži še posebej pozornost, ker združuje marsikatere prednosti, ki jih tuja dela o tem pred-metu ne osvetljujejo v tako primerni pravnem kot v gospodarskem pogledu. Prav zanimiva so tudi zadnja poglavja, ki obravnavajo perspektive bodočega razvoja. Predvsem obravnava vpliv splošne gospodarske politike, ki je odraz politične volje ivosameznih režimov, na zavarovalstvo: država danes posega ne samo v ostalo gospodarstvo, temveč hodi tudi v zavarovalstvu svoja pota, ki pa seveda vsepovsod niso enaka, odnosno se jih ne da vedno ali pa v celoti posnemati tudi pri nas. Avtor gre v svojih raz- _ iskovanjih do najnovejših časov, še luči kot ravno pričujoče delo. D. P. Gospodarstvo Podržavljenje japonskih državnih železnic. Vse japonske zasebne železnice, ki so za vojno velikega pomena, bo kupila vlada. Kanada in Zcilinjene države hočejo odpraviti medsebojne carinske meje. Poročalo, da se med Zodinjenimj državami in Kanado vrše pogajanja za oiniljenje, morebiti pa tudi sploh za ukinitev ca-gu jMidjetja jc najboljša in prihaja do . j-inske meje med Kanado in Zedinjeni-da se na to državami. S tem bo napravljen na- pravilncga zaključka vprašanje ne da odgovoriti z absolutno trditvijo, temveč dn je najboljša oblika stvar, ki je odvisna od splošnih gosjjodarskih razmer, pa tudi od mnogih drugih faktorjev, ki niso povsod enaki na svetu. Nato pa prehaja nn zgodovinski razvoj zavarovalnega podjetja. Opisuje najprej zgodovinski razvoj zavarovalstva sploh, |Mjsebej pa še prve, značilno ustanove za zavarovalstvo, nato pa prva zavarovalna podjetja v sedanjem smislu. Posebno poglavje Je posvečeno zavarovalstvu v Sloveniji, o katerem je svoječasno avtor knjige objavil že več sestavkov, ki so po- daljnji korak v priključku Kanade v ameriški gospodarski sistem in s tem k oslabljenju angleške gospodarske pozicije. — Nadalje je quebeški parlament, v katerem imajo večino Francozi, sklenil priporočili tudi v Kanadi uveljavljc-nje nove socialne zakonodajo, zlasli glede delavskih sporov, pri katerem se naslanja na zgled italijanske listine o delu. Prodaja pohištveno prevleke v Nemčiji. Odslej merodajni uradi več ne bodo dajali naravnost potrošnikom nakaznic za nabavo pohištvene prevleke, ker bodo dobili potrošniki, oz. poškodovanci samo že izgotovljeno pohištvo. Uvoz v Bolgarijo. Bolgarski ministr- membni za zgodovino zavarovalstva | skl svet je sklenil, da bodo morali v ho-pri nas. Zanimiva so izvajanja gicde . doče adresati pošiljatev iz inozemstva v neslavne zavarovalne banke Sloveni- 48 urah dvignili prispelo blago. Kdor je, ki je v 70 letih preteklega stoletja propadla pri nas, kar je negativno vplivalo na propagando zavarovalstva pri nas, ne oziraje se na politične in gospodarske posledice poloma te banke. Ne pozablja pa tudi drugih poskusov in uspehov na slovenskem zavarovalnem j>oIju. Največji del knjige je posvečen posameznim oblikam zavarovalnega podjetja. Avtor podrobno razpravlja tu o delniških družbah, o družbah r.a načelu vzajemnosti, zavarovalnih zadrugah, pomožnih blagajnah, posameznikih kot nosilcih zavarovalnih podjetij in končno o javnopravnih ali poidržavnih zavarovalnih ustanov, ki so v nekaterih državah dosegle izreden razmah. V teh poglavjih podaja zgodovinske podatke o posameznih oblikah podjetij in njih pravnem položaju, tako da dobimo iz njih točno sliko o položaju teh podjetij tako v tega v roku ne stori, mu bodo pošiljatve odprle in dane na razpolago državni "družbi Bolghrskn trgovina v prodajo. Novo špansko notranje posojilo. Španija bo razpisala te dni notranje posojilo v znesku 1 milijarde pezet in sicer z zapadlostjo dne 1. marca 1949 in po 3 odstotke. Kinetski dolgovi na Hrvatskem. Poročali smo že o ureditvi kmetskih dolgov na Hrvatskem. Sedaj so znane nove podrobnosti, ki pravijo tole: Kmetje, ki so zadolženi pri denarnih zavodih, katerih dolgove je prevzela Priv. agrarna han- Neustrelitz«. Novi zavod se bo imenoval »Meklenburška banka« ter bo imel svoj sedež v Sc.lnverinu. Nova tvornica sladkorja v Švici. Švicarji se bavijo s projektom zidanja druge tvornice sladkorja. Tvornico bodo zgradili v Andelfingenu. Gradbeni stroški so preračunani na 15 milijonov fran-;ov. To tvornico bodo financirali: zvezna vlada, vzhodnošvicarski kanton in vzhodnošvicarska gospodarska organizacija. Slovaška ima dovolj papirja. Vlada je s takojšnjo veljavnostjo ukinila vse dosedanje uredbe in odločbe v omejitvi potrošnje papirja za tisk knjig in izdaje dnevnikov; položaj na domačem treu se je namreč bistveno spremenil in ni pričakovati pomanjkanja papirja. Železniški promet s Poljsko. Z veljavnostjo s I. februarjem t. 1. je stopila v veljavo pogodba med Vzhodno železnico in železniškimi upravami južno-evropskih držav (Srbija, Hrvaška, Bol- Odmeri iz tiska »Deutsche Adria Zeitung« piže o napadu »Izvesti)« na Vatikan: »Nemogoči napad moskovskih »Izve-stij« na Vatikan ni razburil in užalil samo katoličanov v Evropi. V gotovih krogih novega sveta se ie pojavila celo misel na premestitev osrednjega vodstva rimsko-katoliške Cerkve v čezmorske dežele Papež Pij XII ni doslej prav nikjer izrazil kakega dvoma o tem, da bo navzlic raznim vojaškim ali političnim spremembam ostal na dvatisočletnem sedežu vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve. Nihče, ki mu je znana duhovna smer papeža, ne bo presenečen zaradi tega sklepa, ki dobiva v Nemčiji popolno razumevanje, dasi Nemcem v sovražnem tisku in zlobni teroristični gonji podtikajo drugačne namere in celo korake. Mogoče koga preseneča napad »Izve-stij« na poglavarja katoliških kristjanov, da se ogorčeno vprašuje, kakšen namen naj bi Moskva pri tem zasledovala. A politični nemški krogi se tozadevno prav nič ne čudijo, saj so se taki glasovi pojavljali tudi že v drugih prilikah in se Moskva skuša pokazati upravičeno, da predpisuje gotove smeri in pri tem uporablja trik z dozdevno demokratizacijo sovjetskega imperija. Ne vemo — piše list »Deutsche Zei-tung« — ali se bodo kristjani izven Evrope dali vjeti na te limanice. A mi smo prepričani o tem, da je povsod v Evropi, pa bodi tam. kjer se dejansko udeležujejo bojev, ali pa skušajo glede na poseben položaj ostati izven kontinenta, skupna borba proti boljševizmu narekovana ne le po oblastno-političnih, ampak prav tako po miselnih vzrokih. K tistim dobrinam, ki so tvegane v tej borbi Evrope proti boljševiškim vdornim poskusom, spadajo brez dvoma tudi verska izročila. Ne da bi hoteli pretiravati besede o tem, da se Nemčija bori za cerkvene dobrine, pa je vendarle res — piše list ii • ............ l - ■ . v • ■ jiejo? Ali si mož ali kaj? Mar nimaš | zazvene rok? Da se daš osmešiti pred ljudmi?« pro...« iu hotel umakniti, toda župan ga je odrinil vstran. Tedaj je sovraštvo, ki se jc bilo nabralo v njegovi duši, prekipelo; stemnilo se mu je pred očmi in, nc da bi dobro pomislil, je izvlekel nož ter ga porinil županu v prsi. Trinajst let je ležal v zaporu zavoljo tega uboja. Imel je dovolj časa za premišljevanje, (la se je skesal, da je. upadla in se umirila vsa povodenj sovražnih čustev v njegovi duši. Dafin ni zasovražil samo zločina, ki ga je bi napravil, marveč splošno zlo; odpustil je vsem, ki so ga razžalili in raztogo-tili, odpustil tudi Jorgakeju. Ko je prišel iz zapora, je. imel eno samo zeljo: veseliti se božjega sveta in delati kot miren, pošten človek. Bil je bolj nizke, čokate postave, 7. veliko glavo in močno izbuljenimi očmi. »Kaj se napihuješ ko žaba,« so mu pravili. Imeli so ga za tepčka, nalagali so mu čezmerno delo kakor živini, odjedali so mu od plače in ga žalili. Ko pa so zvedeli, (la je bil v zaporu, so na hitrico obračunali z njim in gn odslovili. To se je prepogosto-krat ponavljalo, izgubil je potrpljenje in zakrknil. Zdelo se mu je, dn je en sam človek kriv vse njegove nesreče namreč Jorgake. In ker je bil pogosto-nin lačen ter je hodil v cunjah, ga jc prevzela misel, da je največja krivica, ki mu jo je storil Jorgake, ne, ker ga je nagovarjal na umor, nli opeharil za hčer, marveč, ker mu ni plačal zaslužka zn eno leto. »šel bom po denar,« si je mislil. »Če mi gn ne da, bo spet čal nož. Naj me ponovno za Tnko mu jc govoril vsak dan. zalajal. Dafin je potegnil izza pasu skorjo kruha in mu jo vrgel. Ščene je utihnilo. V tem trenutku se je v hiši zasvetilo dvoje okenc, Dafin se je ustavil in se potajil za vozom. Pomislil je, da je mati vstala in stopila pogledat k otrokom, kakor se pogosto dogaja. Ker pa luč ni ugasnila, se je približal oknu in pokukal noter. Najprej ni videl nič posebnega. Neka ženska je hodila sem n tja po izbi, kakor da teče. V kaminu je gorel ogenj, malo bolj v stran pod njim jc bila postavljena petrolejka. Datimi se je vid čedalje bolj jasnih Videl jc, da je izba bedna, okajena, gola, čc zamahneš s kovljem, kakor pravijo, ne boš zagrabil ničesar. Na nizki postelji ob zidu jc ležal bolan mož z odpeto srajco, kratko črno brado, suh in žolt ko ikona. Da se jc tako posušil in prišel na samo kost in kožo, je moral dolgo ležuti, ali pa ga je zahrbtna bolezen nenadoma podrla. Starka je stola bolniku ob kolenih; slišati je bilo njen hreščee, skoroda moški glas. Po vsem videzu so pripravljali opeko, da segrejejo bolnika. Nenadoma ie ta silno zaječal, se /vil in obe ženski sta pritekli k njemu. Poskusili so to in ono — nič ni pomagalo. Bolnik se je nekajkrat prevrgel no ležišču, potem je padci vznak, nehal stokati, glava mu je omahnila kakor mrtvecu. Mlada žena je zajokala na glas. Čisto nepričakovano je Dafin izpod strganih platnenih rjuh zagledal dol' oči, je žena znova zajokala. In spet je prišlo na jok tudi otrokom. Dafin se je odtrgal od okenca, se oddaljil zu dva tri korake in sedel. Slišal je šc zn seboj otroško vekanje, ozrl se je v nebo in videl nekoliko zvezd, potem spustil glavo nu roko. In začutil je, da so mu oči vlažne in da se je po njegovem licu potočiia solza. Zjutraj se je še v hladu in rosi ustavil pred hišnimi vrati. Žena je prišla ven in ga zagledala. Dafinu je postalo očitno, da se je ustrašila, kot so se ga ustrašili vsi, ki so ga kdaj videli. »Kaj hočeš?« reče kmalu potem, presojajoč ga. »Nimamo kruha. Nič ti ne morem dati.« Dafin se zgrbi in se mukoma nasmehne, da bi tako kosmat in bradat ne bil videti tako strašen. »Mož je bolan,« je nadaljevala žena. »Cela kopica otrok mi je na vratu pa ne vem, kaj bom storila. Revščine smo vajeni, da bi le bili zdravi, tako pa zdaj... Greh ali ne greh, odslovila te bom. Nimumo ničesar...« »Lahko bi vam delal,« reče Dafin. »Oratar sem, služil sem pri ljudeh, vsako delo mi gre od rok.« Opazil je, da ga žena pozorno posluša in, da bi jo še bolj umiril, reče: ' »Odhajam tja v Belico, k Jorgakeju tistemu premožnemu Jorgakeju. Oral sem v njegovi službi, pa mi je zadržal zaslužek za vse leto. Zdaj grem ponj. Toda ne mudi se mi, lahko malo posodim, dn počijem in vam hkrati kaj obdelam ...« Zcna umakne pogled, pomisli in reče: »Prav, če hočeš. Dela se bo pač dobilo pri nas. Imamo dva vola, z njima je Kostadin, moj inož, hodil na dero. Pa ostani, če hočeš.« Iz hiše je prišla babico in, ko je zvedela, za ka j gre, je vzela Dnfina in dveh fantkov in dveh dekletc. Ko je oglodal suhe skorje, ki so mu ' Bili so podobni drug drugemu kot vrči n n podu svetle in zmršene glave štirih ga popeljala po dvorišču, da bi 11111 ..... ....... pokazala to in ono in gn še o pravem času uvedla v delo. Kmalu je vas vedela, da pri ICosta- li še leži?« so so hodili mimo hodi po dvo- »Kostndinov orač je.« »Orač? Kdaj pa je Kostadin postni gospodar, da si najema orača.« »Dobro puč, da se je našel ta človek. Da vsaj nekdo dela.« Dafin pu je delni, kakor je treba, hodil na polje in se vraču!. Ni se odtrgal od dela tudi ko je Kostadin čez nekaj dni preminil in so ga pokopali. Dafin je stal ob strani, pustil je ženski, nuj jokata, toda zdaj se je šc bolj čutilo, da je v hiši moška glava, da je tu delovna moč. Kakor Kostadin, je tudi Dafin hodil nn dero, toda bil je močan in, čc ni našel drugega zaslužka, se je lotil vsakršnega dela: izkopaval je kamne, nosil vreče v mlin, pometal smeti, se pogajal, da izkopl je kako jamo nli pa opravi kako drugo tako težko ruboto. Zvečer pa se je vračal domov in polagal babici v roke denar, ki ga je bil prislužil. In babica Donka je s svojim lircščečim, moškim glasom pravila otrokom- »Poljubile roko stricu Dafinu. No! Kajti 011 je zdaj vaš oče.« I11 otroci so se zvrstili, enaki kakor vrči, a drug drugemu do rumena, in 11111 poljubili roko. Drugokrot, ko sta ostala sama, mu je vdova Štefanija rekla: »Človek božji, kako te bomo poplačali. Če bi ne bilo tebe. bi mi bili otroci umrli od lakote, kaj? Ali boš šel v Belico? I11 kakšen opravek imuš z Jorgakejem?« »Prejeti bi moral od Jorgakeja letni zaslužek, pa mu ga pustim. Ne boni hodil v Belico!« reče Dafin še bolj osorno. »Nikamor ne bom šel. Tukaj bom ostal.« Štefanija ga je pogledala, priklenila nan j oči in rekla: »Ko poteče šest mesecev, sc bova poročila in si uredila dom kakor drugi. Kam greš?« je dostavila, ko je videla, da je Dafin vstal. »Grem voli zapret v hlev. Storila bova tako. knkor si rekla. Stopil je nekoliko korakov naprej in se ustavil: dva fantka sta sc lovila in bi bila kmalu trčila obenj. Dafin jima jc naredil prostor, ju pogledal in smehljajoč se stopil proti hlevu. (Iz zbirke novel »Žensko srce«, Sofija, 1955. Prevedel Z. Z.) Vrnimo se k slovenski narodni tradiciji! Besede prof. dr. Grivca, mednarodno priznanega strokovnjaka za vzhodno vprašanje, na protikomunističnem predavanju za profesorje Na predavanjih, ki so organizirana za profesorje srednjih šol, govore o komunizmu naši najvidnejši kulturni delavci. Obdelujejo ga na znanstven način, ga objektivno presojajo in ga kažejo v pravi luči. Prvo predavanje je imel, kot smo poročali predvčerajšnjim, univ. profesor Veber. Temu predavanju je sledilo predavanje univ. prof. dr. Grivca o slovenski narodni zavesti in boljševizmu. Dr. Grivec je mednarodno znan strokovnjak za vzhodno vprašanje — za vzliodno bogoslovje in za vzhodno, zlasti starejšo, starocerkvenoslovansko književno:.t. Pridobil si je s svojimi raziskovanji na tem področju velikih, nespornih zaslug. Bil je tudi eden prvih ljudi v zahodni Evropi, ki so jasno spoznali demo-nično naravo ruskega boljševizma in so pred njo svarili kulturni evropski svet. Zato je njegova beseda o slovenski narod Treba bo popraviti napake zadnjih let, priznati spet pravo začetke našo kulture in zavrniti boljševiške napade na našo narodno samobitnost. — — Predavanje je imelo velik učinek. Bilo pa bi gotovo še učinkovitejše, ko bi ne bilo v njem nekoliko prisiljenih traktatov o filoloških znanstvenih sporih. Pri nas so bile razmere do neko mejo podobno. Našo odpornost proti boljševizmu je slabilo pomanjkanje narodne zavesti in pretirano strankarstvo. Razvoj naše kulture, ki bi lahko zadnjih dvajset let imela sijajne možnosti za raezvit: so slabile centralistične težnje, ki so osporavale obstoj slovenskega naroda in samoniklost njegove kulture. Ta spor ni bil le čislo političen. Razpravljalo se je o njem tudi med znanstveniki. Tu jo vprašanje zavzelo obliko spora, ali smo bili Slovenci v najzgodnejši dobi svojo zgodovine svobodni ali sužnji; dalje vprašanje, v kakšni medsebojni odvisnosti je književno delo Cirila in Metoda in frisin- ([ve sezonski točilnici in še eno hišo na škili spomenikov. Predavatelj je podal ; deželi, pa mu je vse to še premalo, zalo pregled vsega spora in je opozoril tudi na S(> je s sm,m jn (i(1j0 pridružil onim, ki »Spomladi bomo pa klali!« V zgodnji jeseni leta 1941 me je ustavil na cesti gospod Pepe, ki vleče pokojnino, ima v Ljubljani hišo in gostilno, svoje razprave, ki so na tem področju zelo številne. Predavanje je jasno pokazalo, da so ni zavesti in boljševizma tem bolj po- ' osnove naše kulture zrastle iz dela svetih niembna in zasluži, da jo spozna vsak in da Slovenci njegovemu klicu sledimo. Osnovna misel predavanja prof. Grivca je, da moramo Slovenci svojo narodno zavest osloniti na starodavno slovensko Iradirijo, ki more biti edina trdni temelj razvoju naše kullure. V Rusiji bi boljševizem nikoli ne mogel priti do take moči, ko bi se ne ruska inteligenca čisto odtujila ljudstvu. »Za-padnjaki< so tako iskali svojih vzorov v marksistični ideologiji. Slavjanofili pa, ki so bili v manjšini, so sicer kazali večje zanimanje za domača vprašanja, a v bistvu so bili oni daleč od resničnih ljudskih potreb. bratov Cirila in Metoda. Kdor to zanika potvarja našo zgodovino in zameta vrednote, ki so za naš kulturni razvoj nepogrešljive. Slovenci smo majhen narod in si zato šo teže kot drugi, večji narodi, privoščimo lo, da bi mogli zamotati osnove svojo tradicije, kot je to delal včasih centralizem in kar dela sedaj zlasti komunizem. Pristaši komunizma so mirno pristali na neosnovano trditev, da smo Slovenci bili včasih sužnji. Edo Kardelj je v svojem delu Razvoj slov. narodnega vprašanja« namenoma prezrl Cirila in Metoda ior njun pomen za vznik slovenske narodne zavesti. »Todtova nagrada« za nemške iznajditelje Berlin. 8. febr. DNB. Ob prvi pode- | 1. Višji inženir August Condors iz litvi dr. Fritz Todtove nagrade v nekom berlinskem olvoroževalnem obratu je izjavili državni minister Speer, da je navzlic vsem strahovalniin'napadom in drugim težkočam zaradi odličnega zadržanja nemškega delavstva uspelo ohraniti nemško oboroževalno industrijo na njenem visokem nivoju in popolnoma izko-r is! i ti produkcijsko kapaciteto. Dragocene vzpodbude je pri tem dobila oborožitvena industrija od vojakov, ki so na podlagi Fiihrerjevega poziva vložili mnogo 'koristnih predlogov za zboljšanje orožja in oborožitve. Ista možnost je bila potlej dama tudi ostalim Nemcem in v priznanje za njih iznajdbe je sedaj Fiihrer ustanovil tir. Fritz Todlovo nagrado. Nagrajenci prve stopnje prejmejo zlato častno iglo in 50.000 RM, druge stopnje srebrno častno Iglo im 10.000 RM. tretje stopnje jekleno častno iglo in 2000 RM. Naslednji nemški iznajditelji so nosilci 1 likovanje v zvezo z nemško socialno po-zlate častne igle prvo stopnje: ' Jitiko. Krefelda, ki si je pridobil posebno velike zasluge kot iznajditelj im konstruktor v razvoju munieije. 2. in 3. Dr. inž. Kari Davos iz Kfilna in ilr. inž. \Valter Echholz iz LUden-schoida, ki sla se odlikovala na področju pridobivanja železa. 4. Generalni major dr. inž. Uto Gall-\vitz iz Reichenbacha. 5. Dr. inž. Georg Giillner iz Tanger-milnda. (i. Prof. dr. Karel Kiipfmiiller iz Nttrnberga. 7. Dr. inž. Fran7. Polzgutter iz Holz-heima. 8. Dr. inž. Ernst Ruska iz Ileidel-berga. 01) objavi dr. Fritz Todtove nagrado je imel državni organizacijski vodja dr. Ley govor, v katerem je stavil novo od- Zgrozil sem se. Govoril jo o klanju, kakor da je to nekaj tako preprostega in samo po sebi razumljivega, da ne |»otre-buje še posebne razlage ... >Pa kaj so vam beli hudega storili?*, sem gu krotko vprašal. »So vprašate?! Izdajalci so in proti komunistom se borijo, bedaki!« je bruhnil iz sobe s takim sovraštvom, da so se mu kalne oči napolnile s krvavimi žilicami. 'Komunizem bo pomedel s farji in vso nacionalno ropotijo,« je še važno dodal in se ponosno izprsil. Pa jo bil gospod Pope svoj čas Sokol iu jo fanatično prisegal na sokolski prapor in na vse, kar je bilo z nacionalizmom v zvezi. A kdo I>i obujal sonce preteklosti, ko mu pa socialni reformatorji obljubljajo še tretjo hišo in mu šepečejo na uho zapeljive besede o svobodni ljubezni ... Da, da, svobodna ljubezen — to je kunštna iznajdba! V sovjetski republiki bo tudi on, penzionist, lahko sklenil zakon z mlado devojko, ki mu jo k srcu prirasla, neljubi ženi pa bo pokazal vrata. Zato je gospod Pope postal komunist I Pa sem ga zadnjič spet srečal, gospoda Pepela, llil je za čudo spremenjen: ves zagrenjen in poln svetobolja. S lihim glasom mi jc položil: •Kam smo prišli, kam smo prišli! Ljudje so poslali zverino. Bral Lo' it so borijo za »nov, pravičnejši socialni rod . Samozavestno si jo zavihal bi-čice, pomenljivo pomežiknil in rekel: Spomladi bomo pa klali! »Častitani, častitani,« sem vzkliknil in mu gorko stisnil roko, v tihem upanju, da namiguje na koline, čeprav je njegova skopost že kur prislovična. Pa mi jo takoj padlo v glavo, da so tu nekaj ne uje- ' brata. Prekleti domobranci! Sram me ji ma in začudil sem se: Pa zakaj tako po- da sem Slovenec.« zno? Koljejo vendar pozimi.« | Tak je pa? ROsp(Hj pope: po]n človo Gospod Pope je izbuhnil oči in nor- čanstva in sočutja do trpečih — komuni-vozno pomigal z breicami. stičnih zločincev. Pozabil je, ubogi go- »Ali ne razumete? Klali liomo la bele! spod Pepe, tla ima vsaka palica dva kon-Ljudstvo je žejno krvi in lie bo prej miro- ra in tla utegne la ali oni konec palict valo, duklur se je ne napije do sitega. | prej ali slej zadeti tudi njega... ni k »Minister« Lubej in »žrtve morajo biti« V Starem logu pri Kočevju je spomladi leta 1042 nekdo rahlo potrkal na vest gospoda »ministra« Lubeja, nekdanjega vzgojitelja mladine: »Tovariš, ali smem govoriti čisto odkrilo s teboj?« Kar z besedo na dan!« je velikodušno dovolil gos|k)d »minister in si z elegantno kretnjo prižgal cigareto, »Hvala, tovariš, veseli me, da nisi tako ozkosrčen kot nekateri drugi. Že dolgo me muči neka misel.. .< jNo, zini že. zini,« ga jo pokroviteljsko priganjal komunistični veljak. »Ne vem, tovariš, ne vem, če ho obrodilo dobre sadove, da kar na debelo pobijalo ljudi. Vsaka akcija rodi reakcijo, narod se bo prej ali slej obrnil proti vam. lil sploh — ali si že kdaj razmišljal, kako bridko zgrešeni računi so to: za vsakega Socializacija italijanske industrije Milan, 9. febr. DNB. Zakonita izdelava in določitev dne 13. januarja od ministrskega sveta proglašenih temeljev socializacije državnovažnih industrijskih obratov se nahaja trenutno še v stanju priprav. Ministrski svet je določil glavne temelje, nc da bi točneje označil področje in obseg nameravane socializacije državnovažnih obratov in ne da bi dal prokla-mrciji običajno obliko zakonskega dekreta, s katero dobivajo sklepi ministrskega sveta potrebno zakonsko moč. Sklep o tem, v kaki meri naj bi bila izvedena socializacija italijanske industrije in katera poedina industrijska podjetja bi bilo treba podržaviti, doslej še ni bil sprejet, kot še tudi ni dosegla dokončne jasnosti od ministrskega sveta predvidena vključitev delavstva v vodstvo obratov in temeljna preureditev odnosov kapitala do dela. Potrebne priprave se sedaj vrše v korporacijskem in fi rodnim komisarjem za delo in z vodilnim komisarjem novoustanovljene generalne Delavske zveze. V poučenih krogih računajo, da bodo te priprave za zakonito rešitev tega obsežnega sklopa vprašanj zahtevale šc nekaj časa, preden bo ministrski svet točno določil industrijske obrate, ki jih je treba podržaviti ter bo izdal zato potrebne zakonske dekrete. Vendar ni nikakega dvoma, da bo v do-glednem času izvedena sklenjena socializacija državnovažnih industrijskih obratov v pomembni meri in da bo s tem dejansko nastala bistvena sprememba v dosedanji strukturni zgradbi italijanskega gospodarstva. Večna beseda posameznika, ki ga likvidirate, nato šo budoljevri ustrelijo določeno število talcev. Žrtve so torej zmerom le na naši strani.« Vest gospoda »ministra« Lubeja pa je bila že takrat tako kosmata, da ni mogel prodreti vanjo noben žarek človečanske /sentimentalnosti- več. Ostro je nnpičil predrznega »tovariša- na svoj lisasti pogled in mogočno poprijel za besedo: Tovariš, ti še zmerom no poznaš našega sistema, ti še zmerom ne ve«, kaj jf revoluci ja I Žrtve morajo bili, kri mora teči, hiše morajo goreli — lo je revolucija! Saino na kosteh, pogoriščih in ruševinah se gradi nova bodočnost. Pa če nas od vsega slovenskega naroda oslaue samo osemdeset, dovolj je!« Nečesa važnega, silno važnega včliki komunistični ideolog gospod minister Lubej ni pozabil v svoji zgodovinski izjavi: prišteti sebe med ti>tili osemdeset slovenskih ljudi, ki lmo mi že pojemajo. Zamišljeno je žena glodala skozi okno in bolestne poteze so spreleta-valo njen obraz. »To, da jaz tudi tebe obenem s seboj peham v nesrečo,« je znova začel Bregar, »je najhujše, kar trpim-« Toda še preden je Marija mogla na to odgovoriti, jc nenadoma začel pes na dvorišču divje lajati. Prikazal se je elegantno oblečen mlad moški, ki je želel govoriti s kmetom. Pri tem je vdano pogledoval oba starca, ki sta že nupeto čakala, kaj tujec sploh hoče. Čim se vsede, začne razgovor: »Okrog 25 let je sedaj, odkar se je v viharni zimi zglasil pred vašimi vrati reven, desetletni deček, tla bi zaslužkom mogel pomagati staršem in bolnim sestram. Toda zastonj je hodil od liiše do hiše, k: vi, gospod Bregar, ste se dečka usmilili. Sprejeli ste ga v hišo in gu prijazno pogostili- To pa še ni bilo vse: podu rili ste mu tudi sicer majhen znesek, pa zadosti velik, tla se je zu nekaj tednov izuebil mučnih skrbi. Nato pa ste zapregli konje in dečka odpeljali nazaj v mesto, zakaj peš bi bil fant meti potjo obnemogel in gotovo zmrznil.« Tujec je umolknil. Tedaj pa je Bregar ostro vprašal: »Sicer se medlo še spominjam onega primera, toda kaj vi prav za prav hočete s svojim pripovedovanjem?« »Kaj hočem, gospod Bregar? Nič drugega, kot dati vam hočem 301)0 mark na razpolago.« Ves iz sebe skoči Bregar pokonci in udari s pestjo po mizi, da je kar zabobnelo. »Gospod!« zavpije razdraženo, »nli so hočete iz mene v nesreči še norčevati?« Tudi tujec jo vstal in pomirljivo gospod Bregar, nisem vam ponudil naprodaj del svojih živ- dejal: »Nc, gospod Bregar, nisem se 1 jenjskili potrebščin, kakor vezalke, prišel norčevat, ampak pomagat vam.« na zadrgnijice, vžigalice in podobno. Ti-I »Saj me vendar niti no poznat-.;!« vri sti deček se tudi v najhujšem viharju I »O, tla, gospod Bregar!« In tujec ni bal dolge poti od mesta do vasi — j so jo pri tem začel debelo smejati. ju, da bo svoje stvari na deže- -Tisti dečko, ki ste g v upanj.., — —.,-------— ------ , . li prej vnovčil, da bi potem z malim' varovali gotove smrti, njegove starso gn pred leti ol>- in sestre pa lakote, tisti deček sem — jaz. Ono plemenito dejanje se mi je tako globoko vtisnilo v dušo in mi dalo toliko moči, tla sem v življenju začel napredovati. S pridnostjo in varčevanjem sem se celo povzpel do malega premoženja in seduj me veseli, tla vam moreni pomagati. Ko ste so zaradi nekega posojila zadnjič zglasili v mestu pri gospodarski Zbornici, katere nadomestni direktor imam jaz čast biti, in ste bili tam zavrnjeni, tedaj je bil v meni sklep storjen. In sedaj sem tukaj. Izvolite!« Jožef Bregar sprva ni našel nobbne primerne besedo, nato pa je zaječi jal: »In če vam jaz ne bom mogel vrniti?« , , »Potem naj vas to ne skrbi! Ta vsota jc tako malenkostna v primeri 7. dobroto, ki ste mi jo bili pred leti izkazali.« Gospa Bregar, ki se je vsa ginjenn ves čas borila s solzami, pu jo preprosto dejala: »Vidiš Jožef, še je Bog!« Jožef Bregar se je znova naslonil zofo in silno ihtenjc mu je pri-elo iz prsi. Dobro delo, ki ga je bil nekoč storil. n je nanj že pozabil, ga je sedaj rušilo gotove pogube. (W. Frcnzel.) usoda poštena, te bo zadela roka pravice. Pozdravil boš njen udarec, saj te bo rešil strašne hoje ob robu prepada, izmil te bo Abclove krvi. Pa usoda je včasih muhasta. Poigrala se je s Trockim, kaj če se nekoč poigra tudi s teboj, Kidrič? Kaj ko bi prišla srp in kladivo nekoč v tale neprijetni, mučni položaj? Kako zanimiva potrditev tistega pravila: revolucija mori svoje očete, bi to bila! Kdor si je denar ne-j pošteno pridobit — ta i bo še p o š t e n o plačal i za Zimsko pomoč..* Izreden živžav na glavni pošti Nepoučen človek, ki je prihajal te dni nn glavno pošto po opravkih, da bi v pritličju kupil pisemske znamke, da bi oddal priporočeno pismo ali pa v I. nadstropju pri' blagajni odposlal denar, je vselej opazil v levem kotu vestibulu prav pisano množico, ki se je hudo drenjala in pritiskala k okencu. Sprva je smatral, da tam ljudje oddajajo kaka pisma za zamejstvo, pa se mu je vendar posvetilo in čudno zdelo, kako naj nedorasli fantiči dopisujejo s tujino. Ob straneh je opazil tudi resnejše gospode, ki so se razgovar-jali z onimi, stoječimi v gostem repu. Tu imajo moški ogromno večino, žensko krilo je kaj redko. Nepoučeni gledalec je opazil na videz znanega gospoda. Da dobi pojasnila, na kaj čakajo ti ljudje, ga je vljudno pobaral: Gospod, oprostite! Na kaj čakajo ti ljudje? Kaj kupujejo?« — Gospod se je malce hudomušno namrdnil in odvrnil: »Bone za hiter dobiček in zaslužek delijo pri okencu!« Radovednež se je nekoliko vznojevol-jil, misleč, da ga gospod hoče potegniti, in mu je pripomnil: Na kakšne bone vendar? Mislite mene ...« Gospod pa mu jo nato lepo mirno in postrežljivo povedal: »Pri okencu prodajajo za Ljubljansko pokrajino pretiskane italijanske pošt-ne znamke vseh vrst!« — »Tako, hvala vam ...« In začela sta razgovor. V torek n. pr. so dopoldne in popoldne prodajali znamke po 10 in 25 lir. Ob okencu so se drenjali moški vsake starosti. Prodajali so znamke filatelistom in špekulantom s poštnimi znamkami. V vrstah so stali starejši moški, poleg njih zastavni mladeniči in med njimi se je vrtel fantovski drobir vseh let, drobir, ki ni stnr osemnajst let, ko ne more šo puške držat in ga tudi cesar nočo k sovdatom Imet. Po vestibulu je bil pravcati živžav. Mladina se je seveda podila okrog. Posedala jo ln živahno debatirala ali kupčovala. Kar se jo začul gromek glas: »Okence so zaprli! Danes ne bodo več prodajali!« — Pa jo vodja malega fantovskega naraščaja s črno kučmo na glavi zavpil: »Fantje! K Slamiču pojdimo na pivo!« Fantiči so jo odkurili. Radovednež, le" se je začel zanimati za celo zadevščino, jo dobil od stalnega gosta šo inuogo pojasnil in tudi to zgodbo: ■ Pred dnevi se jo zgodil lu ginljiv prizor. V temle kotu je stala revna ženica s sinčkom, ki je tiščal v rokah par kovačev. Pristojni je k njima gospod, ju povprašal, na kaj čakata. Ko sta mu povedala, je dečku naročil: »Kupita znamke zame! Seveda znamki po 10 in '25 lir! Vrnem se čez eno uro in jih boni dobro plačal! Za gotovo me čaka ita!« Ko se je gospod vrnil, mu jo deček pomolil obe znamki. Gospod je znamki pogledal, dečku pa izročil odprto kuverto. Fantek jo je površno odprl. Oči so se 11111 hvaležnosti zasolzile. Dobil ie za obe znamki 300 lir. To je bila tega gos|>oda lepa gesta za Zimsko pomoč!« je končal pripovedovalec. Na glavni pošti v vestibulu se sedaj kupujejo pretiskane znamke. To jo prva faza. Pozneje, tako pravijo, se prične prava filatelislična borza. To je zapisal kronist, da bodo vedeli potomci, kaj so Ljubljančani vse počeli v dobi najhujše vojne vihre, meseca svečana 1944 Gospodovega leta. Za današnji dan Koledar Četrtek, 10. svečana: Sholastika, devica; Sotera, devica in mučenica; Silvin, škof; Viljem, spoznavalec. Petek, U. svečana: Lurška Ma-■ijn; Adolf, škof; Dcziderij, škof in 111 učenec. Dramsko gledališče »Vera in nevera«. Red Četrtek. Ob 16. Operno elednlišče »Melodije srca«. Red A. Ob 16. •Matica« Predstave ob 15 in — Pred- Kino »Beli sen« — 17.30, Kino »TJnion« »Anka in plavolaska«. stave ob 15.30 in 17.30. Kino »Sloga« »Velika nogometna igra«. Predstave ob 15 iu 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Bleivveisova cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62. in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47, — II — Novi grobovi -J- Ivan Jerneje. V Ljubljani je za vedno zatisnil oči gospod Ivan Jerneje. K zadnjemu počitku (Ja bodo pospremili v četrtek, 10. februarja ob pol treh iz kapele sv. Jožefa na Žalah. "t" Ivan Ropret. V Ljubljani je za vedno zatisnil oči kovinski mojster, g. Ivan Ropret. Blagega rajnega bodo pospremili na zadnji poti v četrtek, 10. t. m. ob pol štirih popoldne iz kapele sv. Petra na 2alah. Sv. maša zadušnica bo v torek, 15. t. m. ob sedmih v župni cerkvi svetega Cirila in Metoda. Naj rajnim sveti večna luč, njihovim dragim pa naše iskreno sožaljc! Zgodovinski paberki 10. svečana: I. l(>3fl. je umrl v Gornjem Gradu ljubljanski škof Tomaž Hren, o katerem piše že Valvazor, da sodijo na Kranjskem, da bi ga mogli z vsemi častmi imenovati apostola Kranjske — 1. 176». sta sklenili Anglija in Francija mir v Parizu in tako pripravili tla za zaključek sedemletne vojne. Marija Terezija se jc morala v avstrijski nasledstveni vojni (1741—48) odpovedati šlcziji v korist Prusije. Da bi izgubljeno deželo znova pridobila, tudi v sovražnem taboru in obkolil njeno armado pri Pirni, nato je premagal Avstrijce pri Lozovicah in pri Pragi pa doživel hud po niz pri Koi*.-1111. V naslednjih letih je deloma zmagoval Friderik deloma zavezniki, zlasti težak poraz so 11111 prizadeli Rusi pri Kunersdorfu, toda z neverjetno vztrajnostjo se je kralju posrečilo rešiti državo. V tem sta umrla angleški kralj Jurij II. in nekaj let nato še ruska carica, oba nova vladarja sta izstopila iz starih zvez. Marija Terezija je obupala, da bi mogla Šleziio še kdaj iztrgati Prusom, zato jc sklenila mir. Sedemletna vojna je utrdila prusko velevlast. Rusija je dobila odličen vpliv na razmerje med evropskimi državami. Francija je izgubila Kanado in kolonialno posest v Prednji Indiji, kjer se jc utrdila Anglija, ki si jc v tej vojni priborila svetovno gospod-stvo na morju. Evropa jc dobila ono politično lice, ki ga jc obdržala nnd sto let. Pet velevlasti: Anglija, Francija, Avstrija, Prusiju in Rusija je od-ločaV) o usodi našega kontinenta in s tem seveda tudi sveta — 1. 1923. jo umrl v Miinchenil fizik in znamenit raziskovalec Viljem Kon- *a5» begunska družina nepričakovanega rad Rontgcn. Odkril jc po njem ime- {•prijetnega iznenndenja. Ne da se trenut- Objava poveljstva slovenskega domobranstva Po razpisu nagradnega natečaja za najboljšo domobransko koračnico je prispelo na Poveljstvo Slovenskega Domobranstva mnogo pesmi, od katerih pa jih je v pretres komisije prišlo samo 10, ker ostale niso odgovarjale razpisu. Komisija se je sestala dne 27. januarja ob 17.30 v opernem gledališču in je bila sestavljena takole: | Predsednik komisije: podpolkovnik g. j Ferdo H e r z o g , namestnik upravnika drž. gledališča v Ljubljani. Člani: nadsvetnik g. Heribert S v e t e I i direktor opere g. Vilko U k m a r ; direktor drame g. Ciril D c b e v e c j skladatelj g. Janez Gregorc; kapelnik g. Florjan Leskovarj stotnik g. Ladislav Lah; nadporočnik g. Danici B a r 1 e ; književnik g. Stanko Kociper. Po predvajanju vseh v poštev prihajajočih pesmi je komisija soglasno sklenila, da se prva nagrada ne podeljuje nobeni j predloženih koračnic, drugo nagrado pa je razdelila tako, da dobi pesem pod geslom »Za vero in dom« (300 lir), pesem pod geslom »Kriški — Bistran« pa 200 lir. Poveljstvo Slovenskih Domobrancev vabi tekmovalce, da se oglase v Srednji tehnični šoli v Aškerčevi ulici, I. nadstropje, desno (Šolski odsek), da jim bodo vrnjene predložene pesmi, oziroma da sklenejo dogovor za eventuelni odkup. Poveljnik. V. sinfonični koncert Na V. rednem letošnjem sinfoničnem koncertu se bodo izvajali, pod vodstvom dirigonta Draga Mnria Šijanca, Dvora-kovi »Slovanski plesi« v posebnem iz-' boru. Dvorak je napisal svoje »Slovan-! ske plese« v dveh opusih, in sicer: op. ' 40 ler. op. 72. Vsak opus šteje po 8 plesov. Iz teh plesov je določil dirigent Sijanec za ponedeljkov koncertni spored i i opusa 46 št. 1, 2. 3, 4 in 8; iz opusa Ledini in učiteljišču je čez tisoč moških, 72, pa št. 2, 4, 5, 7 in 8. To so deloma a vendar še ni potrebam docela ustre- 1 najbolj znani, deloma pa tudi manj zna-ženo. Zato prosimo ljubljansko javnost ni. a izredno lepi umotvori češke sinfo-ponovno še v tem pogledu. Tu in tam nične glasbe. Koncert bo izvajal poveča-hi so dobila kakšna soba, seveda s po- ni radijski orkester Ljubljanske radijske steljo, če hi so domači odrekli dosedanji postaje vršil se bo v ponedeljek, dne udobnosti vsaj za kak mesec. Ne bojte , 14. t. 111.. začetek ločno ob 18. uri, konec Ljubljanskim meščanom Našn prošnja za pomoč beguncem z Dolenjske, Notranjske in Belokrajiue je našla v Ljubljani že dober odmev. Dobili smo to in 0110, a prav nič ponudb ni prišlo za stanovanja begunskim družinam ali posameznikom. Begunci pa šo tako prosijo, posebno družine z otroci, za kak kotiček, kjer bi skupno preživljali težke dneve. Pokrajinska uprava kot ludi mestno županstvo nam pomagajo prav radi. Saj sumi oskrbujejo veliko število beguncev. Samo v šolah nu vsaj za se nas, ne bomo vam v nadlego več kot lo, da bomo pod istim krovom. Da, hvaležni vam bomo sedai in v bodoče. Prosimo! Prijazne ponudbe se sprejemajo v Kmečki pisarni. Kolodvorska ul. 22, telefon št. 45-97. Odbor za dolenjske, notranjske in belokranjske hegunce. Zahvala beguncev gledališču Uprava narodnega gledališča v Ljubljani nam je v svoji naklonjenosti do \ ubogega pribeglega prebivalstva s pode-želja oskrbela v ponedeljek brezplačno . predstavo »Cvrček za pečjo1;. Vsa hiša jo I bila polno zasedena, tako se je zveseliia j novane /.arke, ki niso samo iz-redne važnosti za fiziko, temveč so posebno sc je zvezala s staro sovražnico llabs- j pri diagnozi in terapiji napravili člo-buržanov Francijo, tretji zaveznik ie j veštvu neprecenljive usluge. Tudi na bila Rusija. Pruski kralj Friderik V. drugih področjih je Rontgen veliko je imel edinega zaveznika v Angležih, delal. L. 1901. je dobil zn svoje znan-Kcnadno je vdrl na Saško, ki je bila stveno delo Noblovo nagrado. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Nova snežna odeja Kombinacije na osnovi dolgoletnih vremenskih opazovanj in po izkušnjah starih vremenarjev so dnevi od 8. do 10. t. m. zelo kritični za vremenske spremembe. Torek je bil prav kritičen dan. Podnevi jc bilo znosno vreme, ne premrzlo, pa tudi nc pretoplo. A proti večeru se je vse preobrnilo. Ob zgodnjem mraku so se začele na zmrznjeno zemljo v gostih in debelih kosmih vsipati snežinke, kmalu v dobri poldrugi uri je bila vsa ravan pokrita z novo do 10 cm visoko snežno odejo. Po hribih je že prejšnje dneve, ko je v ravnini deževalo, zapadel nov sneg. Ta zima je kaj revna na snegu. Prvi sneg smo sicer dobili primeroma zgodaj, saj je zapadel že 7. novembra ter pokril na debelo polja in travnike. Hitro je skop-nci, ko so nekateri napovedovali hudo zimo in veliko snega. Druga večja snežna naklada je sledila čez nekaj dni, 15. novembra. Tudi ta se ni ohranila. Tretja naklada je bila potem 26 novembra. Decembra je dvakrat po malem snežilo, tako 5. decembra pred Miklavžem in 26. decembra na Štefanovo Četrta naklada je sledila za novo leto. Januarja je nekajkrat prav malo snežilo. V torek, 8. februarja pa pošteno. Sneg je zelo južen, zato se je po ulicah napravila brozga, Posledice badogliovskega poloma preti sodiščem Polom badoljevske vojske 9. septembra lani. Po nekaterih krajih v mestu in okolici so ljudje plenili in kupovali od vojakov najrazličnejše blago. Posebno živahno pobiranje in zbiranje italijanskega blaga je bilo na Viču. Med drugim so tam oplenili neko mehanično delavnico, ki jo je etablirala italijanska vojska. Poleg te delavnice pa ie imel svojo mehanično delavnico U. Kavčič na Tržaški c. Dne 9. septembra so nekateri vdrli tudi v njegovo delavnico, misleč, da je to italijanska delavnica. Modistinja Danijela L. je prišla v delavnico in si prilastila žensko kolo, ki je bilo dano v popravilo in last Jelnikarjevc. Pozneje se je stvar razjasnila. Toda Danijela je prišla pred kazenskega sodnika-poedinca, obtožena zaradi prestopka tatvine. Priznala je. Bila je obsojena na dva meseca strogega za pora, pogojno na dve leti. Mrtvilo na živilskem trgu Na živilskem trgu so pometači pospravili sneg le na nekaterih krajih, ker je bilo postavljenih na redko nekaj stojnic in klopi. Kakor druge dneve ob slabem vremenu ie tudi v sredo nastopilo nekako mrtvilo. Branjevci so bili dobro za- so tu in tam česen in čebulo. Domače prodajalke so prinesle na trg očiščen in no napisati, kak blagovoljen učinek je imela tn plemenita gesta gledališke uprave. Še danes se pogovarjajo o teh in onih doživljajih v lepi veliki hiši, katero marsikateri doslej še ni videl od znotraj. Največji učinek je pa ta, da se nam je za nekaj ur pretrgala grenka tuga, ki nam jo begunsko življenje neprestano vsiljuje. Premnogi so se po dolgih tužnih dnevih spet enkrat prav prisrčno nasmejani sijajnemu izvajanju nam podeželanom nedosegljivega igralnega osobja lirez izjeme. Svetal trenu- opran peteršilj. Neka ženska je prodajala j tek, ki nam ne pride iz spomina in bo lepo in zdravo črno redkev. Za domači rdeči radič ali cikorijo so se gospodinje zanimale in ga vsega hitro pokupile. oživljal še dolgo ob pripovedovanju domačim spet v naših vaseh. Pa tudi kulturni učinek ni zgrešen. Marsikateri fant ob 19. uri. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. STARSI! KRSTNI BOTRI IN B0TR1CE! Ne premišljujte, knj bi doli za darilo otroku. Dnjtc mu krasno spominsko knjipn »MOJA MLADA LETA« Cena: knrt. 55 lir; v polplatno f»0 lir. Vezave v celo platno po izbiri. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pred Škofijo 5 MiklofciČcva ce*ta 5 Bukovo oglje za obrtnike in industrijo Pokrajinski gospodarski svet objavlja, da bo v prihodnjih dneh zopet razdeljeval bukovo oglje za obrtnike in industrijsko porabo. Upravičenci, predvsem oni, ki pri zadnji razdelitvi niso mogli biti upoštevani, ali oni, ki nujno potrebujejo še nadaljnje količine oglja, naj se prijavijo do četrtka, 10. t. m., s pismeno vlogo v uradu zu ' kurivo, Beethovnova 10, kjer bodo pre- ' jeli nakazila. Dramsko gledališče Četrtek, 10. februarja, ob 16: »Vera In nevera«. Red Četrtek. Petek, 11. februarja: Zaprto. Sobota, 12. februarja, ob 1(1: Robinzon ne sme umreti«. Red A. z zelenjavo" na~ "debelo prejel iz Italije ve-• svojih nastopov na domačem odru, ki so i Prihodnji teden l.o premiera Mollerove-liko pošiljko zeljnatih glav in ohrovta.' danes, žal, oh, žal, skoro vsi v pepelu, i Prispelo jc tega sočivja veliko, toda mno- . Ta in oni je gledal tudi ustroj scenerije go ga je šlo v upadek, ker so glave zelja: in odra samega, kar bo skušal posneti j in ohrovta na glavnem tovornem kolo-! pri gradbi novih Prosvetnih domov, ko dvoru očistili. V četrtek bodo prodajali se vrnemo. Upravi narodnega gledališča j Kakor poročajo, je sindikat trgovcev ] in dekle, mož in žena sla se spominjala zelje odnosno ohrovt v mestni ceni, ki jo bo določil Prevod. Veliko je že sedaj zanimanje za razna semena. Okoli semenaric je sedaj vsak dan več kupovalk. Mnogi nasvetujejo, da naj se obdelovalci vojnih njiv pravočasno preskrbe z vsemi semeni. Drugi so mnenja, da so še vedno v rezervi primerne semenske zaloge. lopi po >n ravnateljstvu Drame naša prisrčna j zahvala. Imejte zavest, da ste s tem izvršili lepo kulturno delo! Hvala vam! Za odbor dolenjskih, notranjskih in belokranjskih beguncev — škulj. Zatemnitev odslej od 6 zvečer do 6 zjutraj! Ka »Namišljenega bolnika«. V njem jo pokazal dramatik tragikomični tip namišljenega bolnika, ki deloma tiranizira svojo okolico, deloma pa je žrtev sebičnosti in spletk. Tokrat bo režiral Molierovo delo prvi čnn naSem odru .Tože Kovič, kt bo igral tudi naslovno vlogo. j Onerno gledališče i Četrtek, 11). februarja, ob 16: »Melodije j srca«. l!ed A. Petek, 11. februarja: Zaprto. 1 Sobota, 12. fabruarja, ob 16: »Mrtve oči«. Red Sobota. Dnevne novice Slovesni rcqulcm. za padlim Inž.. Mirkom Slmčlčem ho v čelrtok ob 7 v stolnici. Na spominski dan prlkazanja b, n. M, v Lurdu, petek, 11. februarja, bo v cerkvi sv. Jakoba vsakolotna večerna pobožnost, ki go jo ljubljanskim vornikom tudi iz drugih župnij zadnja leta tako priljubila. Ob 18 bodo litanljo, nato govor ln procesija z lučkami po cerkvi. Med procesijo molimo sv. rožni venec ln pojemo lurško pesem; na koncu kratka molitev ia mir pred lepo lurško kapelico, kjer se bo tudi v osmini vsak dan opravljal sv. rožni veneo z molitvijo zu mir. Zlasti mladina in moški lepo vabljeni k toj mirovni pobožnosti. K slovesni zaduSiilcl za pokojnim profesorjem Androm KuljiSem, ki bo v soboto, 12. t. m., oh 8 v mestni župni cerkvi v Trnovem, vljudno vabi vso tovariSe ln bivSo učenke tor pokojnikove prijatelje in znance ravnateljstvo bivSo Mostne žensko gimnazije. Uprava Uržavnlh gledali«« javlja: V primeru letalskega alarma bodo prodstave v gledališčih prekinjeno. Is opernega gledališča naj so občinstvo zateče: parternl sedeži v znkloniSčo v Trboveljski palači, vso ložo in dijaško gtojiSčo v zakloniSčo palače Bata, balkonski in gnlerijski sedeži in galerijsko stojišče v javno znkloniSčo pred Muzejem. — Iz dramskega gledališča naj se občinstvo zateče: partorni sedeži, ložo in dijaško slojišče v javno zaklonišče nu Kongresnem trgu, balkonsik, gnlerijski sedeži in galerijsko stojišče v Javno znkloniSčo v Turnograjskl uliol (nasproti Ura. me). Co traja alarmno stanjo več kot ,10 minut, se predstava no nadaljuje. Lepa Jabolka ae bodo delila na frančiškanskem odru, ko so bo uprizorilo »Usodno jabolko« (spisal Janko Mlakar). Hči ln sin bosta v Štirih dejanjih reSevala očeta iz ječe, Ljudmila preoblečena v paža, s sol. znmi, Vid kot grofinja, z lažmi. Kor igra ni za rosni postui čas, jo bomo igrali drugo prodpo^tno nedeljo 13. februarja, ponovili pa na pustno, 20. februarjn. Rožiral jo ho avtor sam. Obakrat začnemo točno ob 16. Vstopnico v prodprodajl v trgovini Sfilignj, na dan prodstave pa pri dnevni blagajni od 9.90—12 in od 14 dalje. Cono od 10 lir navzdol: Dijake, dijakinje, kl nimajo rednega po. uka, opozarjamo na Instrukcije vseh predmetov, ki so Jamstvo za uspeSno dovrSitev razreda. Tečaji neinSčine, Italijanščine, francoščino, angleščino. NajmodornojSl način pouka — skupine po razredih — posebne učilnico. Specialne strokovne Instrukcije, Kongresni trg t-II. Vpisovanje dnevno. INSTKUKCIJE ta &OLOII! NOVI TRG 5. Bridko sliko Amerike prikazujo roman »Sadovi jezo«, najsilnojSa obsodba človeškega nedela in visok spov človoSklh rok. Krasna opremal Dobite v vseh knjigarnah. Novi strojepisni tečaji se pričenjajo 15. ln 16. fobruarja. Vpisovanje dnevno. Informacije: Chrlstofov učni zavod«, Domo-liranska 15. Ccljcno občinstvo opozarjamo, da bo v nedeljo, IS. februarja, ob 16 uprizorjena na ltokodolskem odru odlična komedija v treh dejanjih »1'ostržek«, Ker jo za predstavo veliko zanimanje, si nabnvite vstopnico v predprodajt, kl bo na dan predstave od 10—12 in od 14 daljo do pričetka v društveni /0leg tega pn sta izplačala trem, ki so lobcga. Gentile I erzi, Alinei Bordon, :;], k temu naROVOrili, po 1000 lir vsa-l.lija Sker, Pavel Pobega, l.milij Brn- , komu. Vseh pet zlikovcev je policija jin, Josip Icdcsco, Silvan Pobega, Sil- nrptiraln, z njimi pa tudi Rozo Zor-van IJepnnger, Benjamin Pobegu, AI do ,ti> ki ■ s|,ranila ukradeno blago. I edesco, I.tilj'ana Pobega, Avguštin _ llcrtocchi, AI (lo Bertocchi, Marij Ber-I V Trstu so umrli: Adela Polak, žc v Mariboru in sc bližnjo Ljubljani, — 15. februarja se bo moral zagovarjati Viktor Škerjanc z Velikega Otoka, ker je 15. decembra 1941 na cesti Postojna—Otok napadel Josipa Brnsa in si prilastil 1170 lir. To delo jc izvršil s svojim bratom Rafaelom, ki je bil že lani pred porotnim sodiščem obsojen na tri leta zapora in 2000 lir denarne kazni. Ker je bil zdaj tudi Viktor' aretiran, se bo razprava obnovila. — 16. februarja bo pred sodiščem Josip Marič iz Romansa ob Soči, ker je 4. aprila 1943 širil napačne politične novice. — 17. februarja bo na vrsti Peter Potrosili iz Trsta, ki se bo moral zagovarjati, ker jc 6. junija 1943 nu loženi z veliko in lepo cvetačo. Prodajali ■ tocclii, Marcel Vatovan, Josip Pobega, , Ivnn Freno, Napoleon Gustav Tassini, Lauretta Gcrmesi, Anton Buzzi in Anton Canciani. Z Goriškega Kulturno-zgodovinska najdba iz dobe Langobardov. V Gorici so našli pri zemeljskih delih za protiletalsko zavetišče dva grobova langobardskih vojščakov. Grobova sta iz časov ob koncu 5. stoletja po Kr. Ležala sta približno poldrug meter pod površino. V njih so našli poleg kosti tudi po en meč, po eno sulično konico in nekakšen nožič, dolg 19 cm. Primerjava z najdbami v bližini Postojne in v Čedadu je dokazala, da gre vsekakor za langobardske vojaške grobove. Dolge meče so našli svoj čas tudi na drugih mestih v Gorici; Langobardi so jih nosili v usnjatih nožnicah. Suličaste konice so bile pritrjene na kopjih, nož pa so uporabljali v bojih moža proti možu. Menda so bili včasih celo zastrupljeni. Najdeno orožje kaže, da sta bila v grobu pokopana dva navadna langobardska vojaka. S Spodnje Štajerskega Huda nesreča. Na Janževskem vrhu pri Podvelki stanujoči trgovski nameščenec Albin Zunko se je peljal po cesti z motociklom. Ko je hotel prehiteti voz, mu je spodrsnilo ter je odletel v cestni jarek. Nezavestnega so ga prenesli v mariborsko bolnišnico. Pred leti je doživel Zunko že podobno nesrečo in mu je tedaj počila lobanja. Nadporočnik Hartmann, ki se je rodil leta 1916 v Mariboru in ki je vse svoje življenje posvetil stranki, je padel na bojišču sredi januarja. Hugo Hartmann je pristopil že leta 1930 v hitlerjevsko mladino v Gradcu. Leta 1935 pa se je moral iz Gradca umakniti v pravo Nemčijo, kjer je služil v avstrijski legiji. Udeležil se je vkorakanja nemških čet v Avstrijo in v Sudete. V pohodu proti Poljski je bil prvi vojak iz Gradca, ki je dobil železni križec druge stopnje. Leta 1940 je bil v narviški skupini in je zavzel angleško postojanko, nakar je dobil železni križec prve stopnje. Dve leti in pol se je nato boril na fronti ob Ledenem morju, kjer je bil tudi ranjen. Leta 1942 je bil v borbah na Kavkazu, pa je hudo zbolel. Po ozdravljenju je bil poslan na italijansko bojišče, kjer ga je doletela junaška smrt. Hrabri Spodnještajerci. Z železnim križcem druge stopnje so bili odlikovani naslednji Spodnještajerci; desetarji Franc Peček, Janez Peček in Rudolf Osmec iz ormoške okolice ter desetar Ignacij To-polovec iz ptujskega okraja, dalje desetar Alojzij Rap iz Loč ter vojaka Jožef Tu-šek in Janez Goričan iz Rač. Z Gorenjskega Na vzhodnem bojišču je padel 24 letni vojak v grenadirskein polku Jožef Pintar. Doma je bil iz Javorij nad Škof-jo Loko. Za njim žalujeta mati Ana in sestra Pavla. Dalje je na vzhodnem bojišču padel 18 letni Pertont Viktor iz St. Vida. Poster večer v Kranju je zbral veliko število članov kranjsko krajevne skupine. Med zabavno giasbo je hila tudi šaljiva tombola. Žene so poskrbele, dn so sladokusci prišli na svoj račun. Znn-ten znesek je vrgel večer za zimsko pomoč. Stev. 32. »SLOVENEC«, četrtek. 10. fcbrnatirja 1944 StrnnJJ Ht krvavi pmi nai itovmski narod Na deželno bramho Kranjske tedaj še j nihče ni mislil Pač pa so koroški deželni stanovi mesta in kmetje sklenili priti svojim sosedom nn pomoč. Krištof Un-gnad Sovneški in Viljem šenk z Ostrovioe sla hitela z. naglo nabrano vojsko čez Ljubelj in Kokrško sedlo na Kranjsko. Toda sovražnik jo je bil takrat že pobral s svojim plenom nazaj v Bosno. Kakšno gorje je bilo to leto v deželi, nam pove poročilo celjskega stotnika, ki ga je poslal državnemu zboru v Uegens-burg. »Lepa opatija Stična je razrušena, 1'leterjo v razvalinah, Jurklošter, Gornji Grad in Novi Klošler v Savinjski dolini, avguštinski in frančiškanski samostan v ljubljanskem predmestju so razdejani. .Velesovo in Mekinje oropane, nune odpeljane. Na Kranjskem so divji sovražniki razrušili in požgali blizu 40, na štajerskem 24 cerkva, iz prve dežele so odgnali 10.000, iz druge o000 duš. Oropali in požgali so pet trgov in do dvesto vasi. Kamor koli so prišli, je bilo vse požguno in pokončano. Pa nesreče tfstlkrat še ni bilo dovolj. Tudi južne dežele so dobile svoj delež, kajti meseca avgustn so vdrli Turki na Vipavsko in Goriško. S seboj so odpeljali 5000 ljudi in mnogo živine. V naslednjih letih so bili Turki redni gostje na Slovenskem. Skoraj vsako leto jo zaznamovano v Unrestovi kroniki s požigi cerkva, ropanjem in morijami. Meseca marca 1472 so pridrli na Notranjsko in zažgali župno cerkev v Cerknici. Ko so prišli do Ljubljane, so našli mestna vrata zaprta in zidovje zastraženo. Utahorili so se na treh krajih: v »Jami« za Sv. Krištofom, v Šiški in na Poljanah. Utrjenega mesta so niso lotili, pač pa so ropali po okolici in zažgali tudi staro župno cerkev sv. Petra. Končno so jih prepodile krogle z Ljubljanskega gradu. Isto leto sta doživeli Goriška in Furlanija hud napad, ob katerem je bilo baje 12.000 ljudi odpulja-nih v sužnost. Vpadi v severne kraje. Prihodnje loto je turški napad veljal posebno Koroški, ki je takrat prvič vi- dela svojega sovražnika. Župnik Unrest živo opisuje ta strašni obisk. Bilo je v četrtek po sv. Matevžu, 23. septembru, ko so prišli Turki skozi Žum-berk na Kranjsko. Blizu Novega mesla so ujeli Korošca Mihaela Cvitarja, ki jim jo moral kazati pot. Kakor vihra je divjala četa skozi Mirno peč in Trebnje proti Ljubljani. Po Vaivazorjevem poročilu je bilo 18.000 konjenikov in 0000 pešcev. Mesta se niso lotili, ker niso imeli s seboj pripravnih topov za obleganje in jim je bilo le za rop. Divjali so naprej mimo Kranja čez št. Jurij in Kokrško sedlo in se v sobolo že prikazali pred Kapljo. Tukaj bi bili lahko sovražnika ustavili, ker je soteska proti Rebru že po naravi utrjena. Toda prestrašeni prebivalci se za lak odpor niso pripravili Pobegnili so na visoke pečine poleg Bele in valili skale na sovražne čete v dolini. Na la način je bilo ubitih 17 Turkov in 200 konj. Pa Turki se za to niso dosti menili. Mrliče so pustili na tleh in dirjali naprej. Še tisti dan so bili pri Rebru. Tu so so razdelili na dva oddelka. Eden jo moril in požigal po Junskt dolini okoii Dobile vasi in 1'liberka, slednjič pa se je utnboril na desnem bregu Drav« blizu Brezja. Celo Velikovec, kjer ie bil pravkar semenj, so nameravali roparji napasti. K sreči pa sta jih še o pravem času zagledala nek Kamničan in nek domačin Hitro sta podrla del mostu čez Dravo in tako rešila zbrano množico gotove smrti. Druga četa je prebrodila Dravo pri Mohličah in dr- vela ob njenem bregu do Ličjo vasi. Potem so se razkropili na vse strani. Nekateri so obiskali Blatograd, Trg, Glin-sko dolino, Št. Vid in samostan št Jurij ob jezeru, kjei so ugrabili nekaj nun. Cez Ostrovice in Go\hre so prišli blizu Velikovca zopet prek Drave v Jonsko dolino. — Ena skupina je medlem dirjala okoli Vetrinja, Žig polja in Podkrnosa Kamor koli ji jo pogledalo oko, povsod jo bilo videti le goreče vasi, oskrunjene cerkve in brez števila ubitih kristjanov, zlasti otrok. Kakor v posmeh so tirali turški roparji dolgo vrste ljudi, okoli 2000, vsakovrstne domačo živine, veliko lovore ugrabljenega blaga mimo Celovca. Tedaj je hotela četa kmetov v svoji bes-nosti vsaj nekaj rešiti iz rok grabežljivih roparjev. Planili so iz mesta in jih napadli. Toda niti po številu, niti po bojni spretnosti jim niso bili kos. 00 kmelov ie obležalo mrtvih na mestu, drugi so bili razkropljeni na vse strani. Turki pa so odšli s svojim plenom naprej, prekoračili Dravo pri Mohličah in se zopet združili z ostalimi oddelki v Junski dolini. Združeni so jrolem oropali vso dolino in 20 septembra odrinili proti Ouštanju. Prod Slovenjem gradcem pa se jim je postavil nasproti mestni oskrbnik Egidij Srhnlt-heitzinger s 100 možmi, Pa je drago plačal to drznost Njegovi ljudje so bili po večini pobili, le nekaj jih je moglo zbežali. Pri Slovenjem gradru so napravili Turki taborišče in prenočili. Zju'raJ so se razdelili v dva oddelka. Ena čela jo šla skozi Vitanje v Konjice, kje so se povabili pri župniku v goste, drugi so šli čez. Velenje, šoštanj in savinjsko dolino. V soboto se je dolga vrsta ujetih kristja-nov, nabralo se jih ie že kaki!) 80tK>, in ugrabljene živine pomikala od osmih zjutraj do štirih popoldne počasi mimo Celja. Slovenci so sicer neprenehoma napadali in nadlegovali Turke, pa ni»o nič opravili, še tisti dan so ropani naredili mm go škode pri Sv. Juriju vzhodno od Celja, potem pa so se pri Brežicah umaknili nu Hrvaško. Kako usoden čas so preživljali takrat Slovenci, kako živo so čutili, da gio za njihov obstoj, nam lepo priča obupna prošnja za pomoč, ki so jo kranjski deželni stanovi I. 1171 naslovili na papeža Siksta IV V tem pismu pravijo stanovi, da preti slovenski deželi ista usoda, kot je zadela grško cesarstvo, Bosno in Srbi,o. Pa na Slovenskem se Turek no Ik> us a-vil. Ce vsa krščanska Evropa resno ne podpre obrambo slovenskih dežela, bodo Turki prek te zemlje vdrli prav v osrčjo Evrope, ln koga drugega naj bi v tej sili klicali na pomoč, kakor Najvišjega poglavarja svete krščanske vere, ki je od Boga postavljen, da pase njegove ovčlce. Ce ne bodo Turki občutili krščanskega meča, bodo še z večjim pogumom pretakali krščansko kri Končno se je hali celo zn Rim. kajti Turki -o v nekaj lotih pridrli od Carigrada do Kranjske. (Dalje.) Iz llrvašhe Brca zadnjemu beograjskemu pufistu. Zagrebški dnevnik »Hrvatski Narod« z dne 14. januarja t. 1. objavlja sfioročilo časopisno agencije »Exchange Telegraplu, da Je begunska vlada Petra Karadjordje-viča v Kairu odpustila iz službe svojega dosedanjega poslanika v Lizboni prof. Radoja Kncžcviča zaradi njegovega dopisa Petru Karadjordjeviču, v katerem ga poziva na sodelovanje s komunističnim Titovim vodstvom. Prof. R. Kneževič je bil s svojim bratom častnikom ter ostalim svojim sorodstvom glavni činitelj v znanem marčnem beograjskem prevratu. Vlada, ki so jo postavili pučisti ga je nato imenovala za ministra dvora ter je kot tak fiobegnil tudi v London. Ko se je begunska vlada pričela otresali glavnih pučistov, je za Simovičem, Iličem in ostalimi zadela ista usoda tudi Kneže-viča ter je bil odstavljen kot minister dvora in poslan za poslanika v Lizbono. Na tem položaju jo sedaj dobil šo zadnjo brco ter je bil zaradi svojih simpatij do komunistov in odobravanja njihovih zločinov sploh odpuščen in državne službe. Nova omejitev uporabe električnega toka v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je izdala novo odredbo o omejitvi uporabo električnega toka na področju omrežja mestno elektrarne v Zagrebu, Združenih eleklraren Zagreb - Karlovec ter na področju Državnega električnega podjetja. Po tej odredbi je vsaka uporaba električnega toka v brivnicah dovoljena samo za razsvetljavo. Vrafanjo intcriiirancev v domovino. Te dni je prispela iz Italije v Sarajevo prva večja skupina internirancev iz posameznih dalmatinskih krajev in otokov. Po krajšem zadržanju v Sarajevu, so in-terniraiici nadaljevali potovanje v svoje domače kraje. Ukinitev veljavnosti zakona o zaščiti denarnih zavodov v NDI1. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo, b katero je ra z v e 1 j a v i 1 a zakon o zaščiti denarnih zavodov na hrvatskem državnem področju. Po določilih novih tozadevnih zakonskih predpisov morajo vsi hrvatski denarni zavodi, ki so se dosedaj posluževali določil zakona o zaščiti denarnih zavodov, do konca junija t. 1. sporočiti državni oblasti, da bodo od določenega roka naprej poslovali normalno, če pa tega ne bodo mogli storiti, morajo zaprositi za likvidacijski postopek. Ureditev vprašanja kmečkih dolgov v NDH. Hrvatska vlada je vzporedno z ukinitvijo veljavnosti zakona o zaščiti denarnih zavodov, izdala tudi zakonsko odredbo o končni rešitvi plačevanja kmečkih dolgov. Po tej zakonski odredbi bodo vsi hrvatski kmetje, ki bodo plačali svoje dolgove do konca junija t. 1 imeli pri plačilu dolga 60%, pri plačilu dolga do konca tega leta pa 55% popusta. Hrvatska vlada je istočasno pozvala vse kmečke dolžnike, naj se pri plačilu svojih dolgov poslužijo dovoljenih popustov kar jim bo sedai tem imi. „ lažje storiti, ker lahko vse svoie pridelke i f;, pa dobite prodajo pod zelo ugodnimi pogoji. ' riji Kane, ži Oddajniška skupina Jadransko primorje RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za M. februar: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Toročlla v nemSčini — 9.15 Pregled sporeda (nemški in slovenski) — 13 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.15 Koueort laliko glasbo — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemščini in sioven- 1 Ičlnl — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Narodopisno predavanje (dr. Sergij Vilfan: Pravni motivi v naših narodnih pripovedkah) — 19 Koncort slovensko glasbo izvaja radijski orkester pod vodstvom dirigenta I). M. ftijanea — 19.30 Poročila v slovenščini, pregled sporeda — 19.45 Mala glasbena , medigra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Napov z.a napovom — 21 Pisane ljubljanske sliko — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba z.a lahko noč, RADIO TRST Opozarjamo radijske posluSalee na slovensko radijsko oddajo, kl Jo oddaja radio Jadransko primorje postaja Trst vsak dan od 18—18.30 na srednjem valu 2(3 m. Vse spremembe radijskih oildnj bodo vedno Jav. Ijene v radiu In v dnevnem časopisju. j KUPIMO bleiklje, motorna kolesu ler cume zn motorna kolesa in liicik-Ije. Merkur, Puhorjo-va 6. (k DVK K LAVINSKI HAIt.MOMKl r 1,0 basi in registrom, odlični - Ufrodoo naprodaj. Naslov v u|»r. »Slov.c poti $1. 107.!. MI7.NI STFOILMK z dvema plolčama in počlijakoin — dobro ohranjenega kupitn: I ončar tr.ine. kiparstvo, l''igovčevn dvori-Sčo. (k STUCR-OVO ANATOMIJO kupim takoj. Franc CorSr, ak.nl. kipar — Cosposv clska n. Mfltl OGLASc ZOBOZDRAVMSKO IN STR U M K N T A H K O (izučeno) ali zoboteh-nika, veščega tudi v inštrument i ran ju — sprejme zobozdravnik. Ponudbe na upravo »Slov.t pod >št. 10« 1041._ OBČINSKEGA TAJNIKA »prejme takoj v službo podeželsko mesto na Dolenjskem. Javiti se v Kmečki pisarni: Kolodvorska ul. 22. SREBRNINO kovnncc in druge predmete ter dragocenosti kupujemo po najvišjih cenah. Takojšnja gotovina. — Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka 12. k "mlajši uradnik išče opremljeno sobo, po možnosti s poseli, vhodom. Ponudbe t>od »Točno plačilo« št. 809 nn upravo. 8 KLAVIRJE popravlja in uglašuie strokovn jaško Rudolf \V ar bi nek . Pri voz 10, Prule, telef. 33-40. DVE SOBI opremljeni, v centru mesta, ena z vhodom s stopnišča, druga z dvema posteljama, s hrano ali brez odd.im. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 1C78. "~"~MISI. PODGANE in ščurke zanesljivo okončate s strupom, v droge-Židovska 1. KNJIGE V RAZNIH JEZIKIH znanstvene, novejšega časa, časopise in tudi cele knjižnice kupuje stalno knjigarna Klenima vr & Baiubcrg — Miklošičeva lb. KUPIMO: Levstik, Zbrana dela 1. izdaja; Jurčič, Zbrana dela I. izdaja; Stritar, Zbrana dela T. izdaja; Cankar, Zbrani spisi IV. in V. zvezek. Knjigarna Klein-mnvr & Bamberg — Miklošičeva cesta 16. JUTA VREČE kolomaz, karbolinej, čistimadež, burit (težki spat), bela kreda (kalcijev karbonat) na zalogi pri tvrdki »pktronafta« a. llmelak, Ciril-Mctodo-va (prej Tvršcva) 33a. KUPIMO PROTI DOBREMU PLAČILU preproge, kauč, pohištvo za samsko snl>o in pisarno ter piauino ali klavir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1093. STFKIKNICE rame trpie. kopuiemo. Plačamo dohro Na ta-4o teljo 11 h prev7A memo na domu . B (»uštio. Vodnikov tre »SINGERt šivalni stroj prodam za eeno 2300 lir. Pred škofijo 19, Adamič. STRUŽNICA in 2 KOMPRESORJA ugodno naprodaj. — Merkur, Puharjeva 6. ,tL lilNO »Ifl ATIC/t« Svetovni prvak Kari Schiifer v najčudovitejši drsalui reviji »Bdi sen« Humor, ples, atrakcije z Wolf Albach Retly-jem, Oskarjem Sima in ljubko umetnico na ledu Olly llol/inai PREDSTAVE ob detavnikihi ko uuietuico na ann. b hi IS In 17.501 ,CL KINO »SLOGA« "" Nov »Bavaria-film«, ki si bo osvojil srca našega občinstva! \ isoku pesem našemu športu »Velika nogometna igra« Film, poln dramatskih pripetljajev, nc l>o navdušil samo naše nogometuše, marveč slehernega tudi izredno presenetil! V glav. vlogah: Gustav Rnuth, Rene Delt-gen, Maria Andergast in najboljši predstavniki nemškega nogometa. PREDSTAVE ob delavnikih ob 15 In 17; ob nedotjah: 10, 13.50, 15.50 in ob 17.501 ,EL KINO »UNION« ,M1 Početje ljubosumne do ušes zaljubljene sedemnajstletne deklice razburja francosko letovišče »Anka in plavolaska« V glavni vlogi: Louise Carletti, Mona Goya, Hcnry Garat in George Rollin. PREDSTAVE ob dolavnlklht 15.50 In 17.501 Mrsta stalnih »Svetovih« Raročnikov so vedno bolj veča. Ali sto se tudi vi uvrstili vanjo? Če še nc, potom storile to čimprej, saj dobivate pri »Svetu« mesečno po eno lepo, poučno in okusno ilustrirano knjigo. Dozdaj je že izšlo sedem knjig s poljudno znanstveno vsebino, ki seznanjajo bralce z vsemi področji človekovega tidejstvovanja. Ladje, Kako si pridobiš prijateljev, S premogom in kovinami po svetu in zgodovini, Slovenske stnrosvelnosti, Egipt in dežela Egipčanov, Sprehodi po nebu in Denar so dozdaj izišle knjige pri »Svetu«. Res pestri naslovi. Ne zaostanite in postanite reden »Svetov« naročnik. Knjižnico posebno priporočamo učeči se mladini! ■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■EBBV Za obnovo domovine potrebujemo leovine Umrl nam jc naš ljubljeni mo?.. oče, stari oče, stric iu ta*t, gospod Jerneje Ivan Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dno 10. februarja 1944, ob pol 3 popoldne z 2al, iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljano, TomaČevo, fl. febr, žalujoči ostali Padel jo naš sin, brat inž. Mirko Simčič Da bi bil zadnja žrtev dežele, ki jo je ljubil in za katero je dal življenje! Prosi Boga, naj da, da spregledajo. Pogreb je bil včeraj popoldne v Trstu. Roquiem bo danes, v čotrlek, ob 7 uri v stolnici. Čas maše zadušnice bo jav-ljcn jjozneje. Družina Simčič in ostalo Rorodstvo. Zahvala Vsem, ki str izkazali spoštovanje in pozornost nuši drapi soprogi in mami, gospej fenfomji Jarc izrekamo iskreno zalivalo. Prisrčna hvala g. dr. Misu za večletno zdravljenje. Zahvaljujemo se proč. duhovščini in vsem .ki ste jo spremili ra zadnji poli. Toplo zahvalo izrekamo za poklonjeno cvetje in pevskemu društvu Sloga za ganljive žalostinke. Sv. maša zadušnica bo darovano v pelek, II. februarja 1044 oh B zjutraj v farui cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, 9. februarja 1944. Globoko žalujoči ostali Dotrpel je nn! ljubljeni mol, oče, brat iu stric, gospod Svan Ropret kovinski mojster Pogreb dragega pokojnika lwi v četrtek, dne 10. februarja 1944, oh pol 4 popoldne z Zal, iz kapcliee sv. Petra k Sv. Križu. Sv. masa zadušnica Im darovana v torek, line IS. februarja 1944 ob 7 v župni cerkvi Sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, dne ">. februarja 1944. Žalujoči: ANGELA, žena Vika, Cirila. Marijan, otroci in ostalo sorodstvo Zahvala Vsem prijateljem, znancem in stanovskim tovarišem, ki so mojega nepozabnega bratu, o/ir. nuScga miku, gospoda .TURI J A SCIIAFFJERJA spremili k večnemu počitku ler pn obdan,tali s cvetjem, -c iskreno zahvaljujemo. Pruv posebno hvalo pa smo dolžni p. Skahcrnelll za prekrasni venec, še i,olj pn zn izredno sirokogrudno podporo, ki jo je na-klanjal svojemu, zadnja leta dela-ncznio/ncmu uslužbencu. Prtiv loko se zahvaljujemo g. mestnemu fiziku dr. Uusu z.i neštete obiske ter ra v so zdravniško iu socialno pomoč, ki jo jo nudil pokojniku. Ljubljana, dne 8, februarja 1944. Globoko žalujoča sestra Malčl Schntfcr in ostalo sorodstvo K£fSUM »Pred štirimi minutami, hočeš reči.« In ' jc za hip obstala z obrazom v njegovi beli bradi in zaprtih oči. Male zastore v sobi in kamri je bilo tudi treba sneti, oprati in zlikati. Kaj pa, če bosta prišla že jutri? Oba sta čula pozno v noč, stopicljala okoli in bila drug drugemu v napotje; pričkala sta se in drug drugega dolžila, a nato sta se veselo in srečno zasmejala in se objela. Pa še — dve postelji za dvoje odraslih ljudi! Morala sta iti k sosedu in prositi na posodo. Nasledn;e dni je šel Per vselej na kolodvor, kadar koli je imel priti kak vlak. Skozi modre naočnike je opazoval tujce, ki so izstopili, saj je vse tako nerazločno videl. Ali je tale... ali onile? Njegova otroka sta bila, pa še slutil ni, kakšna sta. Zdaj se je pod že štiri dni svetil ko sneg, in da bi ga ne umazala, sta bila skoraj ves čas le v kuhinji. Prašič je bil zaklan In sleherni večer je stal Per spodaj pri reki s trnkom v roki. Nemara prideta jutri? Pripeljala sta se s parnikom čez jezero, nato z vlakctn po dolgi dolini navzgor; zdaj sta vedro stopala po cesti, oba z nahrbtnikom in v sivi športni obleki, ona ROMAN NAPISAL JOHAN BOJER s slamnikom na tilniku, on razoglav in brez suknjiča. Zrla sta krog sebe v mešanih občutkih, ker sta bila prvikrat tukaj in ker sta se na marsikaj spominjala iz časov, ki so bili že daleč za nj ma. Ze-lenkastomodra reka je popevala in pošu-mevala na dnu doline in zelena pobočja s sončnimi hišami so se dvigala na obeh 6traneh, više zgoraj so bili rjavi jelovi gozdovi, slednjič sinje gore s snežnimi lisami tik vročega, poletnega nebesa. Brez dvoma je bilo vse še prav takšno, kot pred dvajsetimi leti. »Le kje bi bil Raastadt,« je rekla Loviza in je motrila hišo za hišo na vrhu pobočij. »Saj nista nič več tam!« »Seveda ne, a prvo leto smo vendarle bivali v kapitanski sobi na kmeliji Raastadt. To je bila brez dvoma velika hiša z več prostori ln mati ni imela nobenega dekletca, tega se šc dobro spominjam.« Ošinil jo je s pogledom. Tako, zdai se začenja spominjati tega in onega. Odkar sta se odpeljala z doma, jc Loviza venomer govorila o Brusctu, če bi agronom pozabil pokrit: plemensko kobilo — da je treba te dni plačati prispevek za požarno zavarovalnico — če bo knjigovodkinja na to pozabila? Dalje bo treba kmalu obnoviti električno tarifo za mesto in okolico. Zares, več ko nekaj dni ne bo mogla biti zdoma ... Lovrenc je imel povsem drugačne občutke. Bil je na romarski poti. Ali pa bo dobil to, kar je zdaj potreboval? Srečala sta tovorni voz in vprašala voznika, ali pozna inženirja Holma. Pomislil jc. »Ne«, nobenega inženirja tod okoli ni poznal. To se pravi »ali mislite kovača«? Kmalu zatem sta zavila na kamnito kolovozno pot, ki se je preko previsov vila navkreber h kmetiji, od tod pa se je skrčila v stezo, in ko sta šla nekaj časa po stezi, sta oba hkrati obstala. Pred seboj sta videla na travniku majhno kmetijo z dvema majhnima, lesenima kočama slamnatih streh. Ob hišni steni je raslo grmičevje, in spodaj na travniku je bila privezana bela koza. Nekaj časa sta oba stala in strmela v to borno domovanje. Tu so živeli starši vsa ta dolga leta, medtem ko sta onadva uživala bognstvol >Ka| je, Loviza?« Sescdla se je na kamen in si pokrila obraz z rokami. »No, daj, obvladaj se! Kaj boš v joku prišla k njima?« »Pusti me!« Vzela je robec v roke in se skušala pomiriti. »Veš, Lovrenc,« pazno ga jo motrila, »midva sva kar preveč mestna. Pojdi sem, da ti snamem žalni trak z rokava! Saj je neumno, da bi ho-dila z mrtvaškim oznani-lom okoli « Potem jc tudi s svojega pokrivala snela črno tenčico in jo porinila v nahrbtnik. Slednjič jc natrgala šopek cvetic. »Vidim, da imava kar preveč časa,« je zaslišala nepotrpežljive besede brata. »Čakaj no, da se malo zberem. Saj si nisem nikoli predstavljala, da je takšno tu.« In spet jc zaihtela in se silila, da bi bila mirna. | Ko ga ie slednjič sledila navkreber po travniku, ni bila nič več trdna sama v I sebi. Strmela je v obe, od sonca opaljeni ! hiši, in bilo ji je, ko da jc radi teh hiš postala tako ponižna. Zdaj se ni o kapitanski sobi nič drugega spominjala, ko da mati ni imela nobene deklice. In samo sebe vidi, ko je imela lepo okrogel obrazek, ki so ga obkrožali temni lasje. Moj Bog, kako lepo na varnem se je čutila, in zdaj se ta mati obrača dn nje in jo izprašuje, kje da je bila tako dolgo! Tedajci stopi žena iz hiše, zasenči si oči spričo sonca in zre proti njima. Belih las je, ima svetel predpasnik z rokovi vrh obleke in ju gleda tako pričakujoče, in zdaj prihaja bliže in na podolgovatem obrazu je tak čudovit smehljaj »O, ti moj Bog!« zakliče in obstoji in se zave, da je v kuhinjski obleki. Brat in sestra se spogledata. Ali jo poznata? .loj, ta glas, ta glas! »Ali si ti, mati?« zakliče Lovrenc. »Dober dan, mati!« pravi Loviza in pohiti k njej. Ko pa stopajo drug proti drugemu jim je, ko da morata oba dela nehote postati. Ustavijo se Le nekaj korakov jih še loči. Merle vidi pred seboj odraslo žensko in mladega moža; to sta pač njena otroka, toka sla torej na pogled. Onadva sta v teh letih tudi v njenih mislih dorasla, a v resnici sta takšnale. Dozdeva se, ko da jc slehernemu od njih potreben trenutek, da se seznanijo drug z drugim. Slednjič ju mati povabi v hišo, čeprav je njen obraz že ves preplašen In prosi iu naj nič nc zamerila in na) vzameta vse, kakršno pač je. Videti je, ko da ne bi bila prepričana o tem, ali bosta onadva to tudi hotela. Lovrenc ni videl Lovize še nikoli takšne, kot danes. Ko sta prišla, sta videla, da so bile na obeh straneh vrat pribite breze v pozdrav in njima v čast. *Jr!« jo vzklikni'n in obstala, »kdo bi si bil to mislil!« Spet jo je prevzel oganotje, ki ga je skušala zatreti. Ko sta slednjič stopila v malo sobo z belo poribanim podom in z lončki cvetic na oknu, je bilo še zunaj videti, da je mati nekam preplašena. »Tako, kar sedita in hodita domača.« ie rekla A takrat jc Loviza planila, io obiela krog vratu in se začela jokati Tedajci jc bilo, ko da so bila leta med otroško dobo in sedanjostjo povsem izbrisana iOh, otrok, otrok,« jo je tolažila mati in io božola po laseh, »moj liubi otrok!« Nato pa sc ie začela sama smejati in jokati, ne da bi to opazila. Vur »Ljudska tiskarna« - Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramar« - Herausgc-ber, izdajatelj: inž. Jože Sodja - Scbriftleiter, urednik; Janko llalnor, IKii ®rawlS® i svaiera feli letošnji nosilci Prešernove nagrade namen mcsla Milil«? SLOVENEC 10. februarja 1944 6. ČETRTKOVA STRAN Mesto Ljubljana podeljuje vsako leto na Prešernov osmrt-ni dan 8. februarja pisateljem najuspelejšin knjig predhodnje-ga leta Prešernove literarno nagrade, zlasti tistim, ki prebivajo v mestu Ljubljani. S tem jim hoče dati priznanje za njihovo delo in potrditi ceno knjigi kot taki, ki je vredna branja in ki svojsko in pomembno predstavlja knjižno življenje v dotičnem letu. Letos je generalni tajnik g. Jančigaj. ki opravlja dolžnosti župana Ljubljane, izročit Prešernove nagrade petim slovenskim književnikom, kakor mu jih jo predlagalo razsodišče. Temu je predsedoval načelnik kulturnega oddelka dr. Pretnar, člani pa so bili H. Borko, dr. P. Karlin, Janko Moder in dr. Tine Debeljak. Nagrajeni pa so bili: Janez Jalen za trilogijo »Bobri«, Jože Dular za roman »Krka umira«, Ivan Matičič za povest »Pelrinka«, Zor ko Simčič za dijaški roman »Prebujenje« in pesnik Severin Šali za pesniško zbirko »Sro-čavanja s smrtjo«. Mi smo veseli, da je razsodišče priznalo ceno in pomembnost tem delom, ki resnično predstavljajo najboljšo knjižno žetev leta 1943. Janez Jalen je sicer prvi del svoje trilogije »Bobri« izdal že pred tem letom, zadnjega, »Vrh«, pa nekaj dni v letu 1944, toda z datumom prejšnjega leta, tako da je žirija že po sklepu prejšnjega razsodišča iz 1. 1943 določila, da se delo nagradi kot celotna trilogija. Z Bobri« (Slovenčeva knjižnica) je Jalen podal svojsko in izredno podobo prazgodovinskega človeka na naših tleh ler s tem oživel najstarejšo podobo kraja in ljudi, kjer sloji sedanja Ljubljana Jalen je sedaj že tretjič odlikovan s Prešernovo nagrado ter je s tem označen kot najuspešnejši pisatelj teh zadnjih let. Drugič je prejel Ptešernovo nagrado ludi pesnik Severin šali za zbirko »Sre-favauja s smrtjo« (Ljudska knjigarna). V pesništvu letos ni imel tekmeca. Pa tudi sicer njegova sedanja pesem zasluži to odlikovanje po svoji notranji moči pesniškega izraza kakor ludi po pesniških odpevih tegobam sedanjih dni. Z njo jo zapel najlepši requiem tolikim slovenskim mrličem zadnjega leta, da je s tako pesmijo resničen glasnik sedanju narodove bol i v celoti. Pisatelj vojnih reportaž iz prejšnje svetovne vojne ter zgodovinskega prereza celotno slovenske rasti skozi stoletja v »Živih izvirih«, Ivan Matičič, je v majhni knjigi »Pelrinka« (Vodnikova družba) podal zdravo podobo Notranjske in nje folklorno bogastvo v taki močni in optimistični podobi, da jo danes dvakrat pomembna: pomembna kot močno, s kleno besedo svojsko pripovedovanje, ter kot osvežujoče delo, ki prinaša v razkra-jatio podeželje novega zdravega duha, polnega spoštovanja pred zdravo tradicijo Dr. Irance Prešeren v in življenjsko plodnostjo. Delo pravega slovenskega duha, slovenskih običajev in življenjskih podob iz naše Notranjske. Jožo Dular je z obširnim romanom »Krka umira« (Založba Klas — žužek) napisal pravo epopejo Dolenjski ter po-pazal podobo Krke in Dolenjske vasi izpred petdesetih let. Velik tekst, do katerega se jo mladi pisatelj povzpel v kratkem času ter vzbudil za ta svoj uspeli korak veliko odobravanje. Najmlajši mod temi nagrajenci pa je Zorko Simčič, ki je z dijaškim romanom »Prebujenje« (Nova založba) stopil v javnost kot izredno obetajoč talent ter se uveljavil kot misleč človek in duhovit kozer. Ni podal z njim še pravega zrelega dela, toda pokazal je veliko besedno moč in zanimivo opažanje ter se predstavil kot človek, od katerega moramo še veliko pričakovali, (iotovo je vreden najvišje slovenske literarne nagrade. * To so dela in pisatelji, ki jih nagraja mesto Ljubljana v imenu Prešernovem na dan 95 letnice smrti velikega slovenskega pesnika. Ugotoviti moramo, da so vsa ta dela literarno močne podobe, pa tudi duhovno |>ozitivne stvaritve, ki uvajajo v našo književnost zopet zdravega duha in dvigajo v književno obdelnvo zopet pozitivno, zdravo gledanje na življenje in njega problemo ter na slovenski narod. Ti ljudje jasno pričajo, da jc duhovni in moralni razkroj v naši književnosti žo premagan ler da gradijo naši pisatelji zopet iz tvornega slovenskega duha. Z njimi gre »plamen skozi noč«, večna luč našega kulturnega ustvarjanja. In zalo smo teb nagrajencev še posebej veseli ter njihova dola moramo samo priporočali tudi kot dela novega ustvarjajo-čega duha. td. Hajprej naj spregovori pisatelji Pisatelj trilogije »Bobri« Janez Jalen Pisatelj »Krka umira« Jože Dular Janez Jalen »Kdaj in kako si pisal Bobre?« »Kdaj? To ti lahko čisto natanko povem. Kakor ti jc znano, pišem svoje stvari v preparacije: vsako poglavje svoj zvezčič: (it) poglavij vsega skupaj — CO preparacij, poglej. In prva nosi datum: 7. maja 1942, zadnja pa 10. decembra 1943. Torej poldrugo leto nenehnega dela. Saj sem pisal ves ta čas samo »Bobre« in lo vsak dan ponekaj. Redek je bil dan, da ne bi napisal nekaj stavkov. Pripravljal pa sem se na to povest žo zdavnaj prej, lahko rečem: zasnoval sem jo že pred desetletjem, ko sem še duše pasel v Notranjih goricah. Tedaj sem se zamikal v tajne Barja in napisal nekaj črtic, ld so pozneje v Previsih« predstavljale doživetje barjanskih tal (Mahovnice) nasproti gorenjskemu planinstvu. 2e tedaj sem čutil, da bom moral nekoč Barju še bolj do dna, podati ga v posebni povesti kot pravega junaka. To pa se je zgodilo leta 1911. Tiste mesece sem ravno končal dve svoji povesti: V j Domu in svetu« begunjski Ograd«, v »Mladiki« pa bohinjski Trop brez. zvoncev«. Začel sem pisati za »Vigred« »Danojevo "Vido«, ko jo nas zajel vojni vihar in mi preprečil pot med moje vršace. Takoj sem s» obrnil k Barju, kot svojemu drugemu navdihu ter si zamislil davno zgodbo iz časov koliščar-jev, to je iz časa 1500 let pred Kristusom. Zdaj sem jo končal v treb delih: »Sam«, »Kod« in i Vrh«. Kako pa sem dovršil nalogo, sodi ti in bralci.« »Vidiš, in prav lo je moje drugo vprašanje: kako sodiš Ii o svojem delu?« »Kako? Zdi se mi, da sem dosegel svoj namen.« »In ta je bil?« »Kako naj ti povem: sedaj jc težnja v naši književnosti, da odkrivamo v povestih čim več naših pokrajin, kakor se kažejo našim očem sedaj. Mene pa je prijela misel, opisati nekoč tudi sedanje našo ozemlje in pokrajino, kakor je bilo pred davnimi, davnimi časi. Seči sem hotel nazaj celo v ledeno dobo, pa sem nazadnje obstal v kameni in bakreni. Zamislil sem si človeka na nekdanjem današnjem Barju, ko je bilo še močvirno jezero, človeka z večno isto človeško problematiko, toda v okolju lovske kulture, ki prehaja nazadnje že v poljedelsko. Koliščar-lovec na Barju se razvije v panonskega poljedelca. Ljudje mislijo, koliko fantazije je bilo potrebno, da sem si zamislil te zgodbo in ta čas. Toda reči moram, da vsa zadeva ni vzeta tako na lahek način iz zraka. Preštudiral sem vso znanstveno literaturo o našem Barju pa tudi o bodenskih koliščarjih, poleg toga pa še polno knjig o najstarejših narodih v Evropi, pa tudi o sedanjih vrstnikih te kulturo pri divjaških narodih, o starih verstvih, o močvirnih geoloških sestavinah, o starih, že izumrlih živalih, kakor so bili bobri, bivoli, losi itd. — Brelun,, Troeltsch, Foelicker, nekaj knjig iz dr. Ehrlichove knjižnice, so mi bile vedno pri roki, da ne omenjam Kramer-jeve monografije o Ljubljanskem barju. »Kdaj in kako si pisal roman ,Krka umira'?« »Kdaj in kako sem ga spravil na papir, Te zanima? No, vsaka stvar ima svoj košček zgodovine, pa če misliš, da bo ta košček zanimal bralce, čemu bi Ti ga ne povedal. Kes, napisal sem nekak roman, čeprav sprva niti malo nisem mislil nanj. Pred kakimi sedmimi leti mi jo v domačem kraju neki ribič pripovedoval o rakih in račji kugi, ki se je pred šestdesetimi leti zasejala v Krko in temeljito opustošila med njenimi žlaht-niki. Pa še o prepirih za to račje bogastvo mi je povedal, o zapiranju račjih tatov, o mnogih pritožbah na oblast, o zahtevani parcelarizaciji Krke in podobno. Takrat sem se prvič spomnil, da bi bilo dobro iz tega napisati novelo. Napravil sem si že kratek osnutek, toda novele nisem napisal, pač pa sem se pričel temeljiteje zanimati za nekdanje krško »žlahtnike«. Poizvedoval sem pri domačih očancih, prebiral račjo literaturo in tedanje časopisje ter končno sprevidel, da je stvar prezanimiva, preobširna in — če pomislim na našo zeleno Krko — tudi prelepa, da bi mogel vse skupaj odpraviti s kratko novelo. Tedaj sem se spomnil, da hi utegnil iz nabrano snovi in fabule, ki je v mnogočein resnična, napisati povest za Mohorjevo družbo. Na to sem se spomnil tem prej, ker mi je takratni urednik Mohorjeve Jože Dular družbe rekel, naj pričnem mtdo misliti na njihove Večernice. Potom smo se nenadoma znašli sredi vojske in s tem načrtom za enkrat ni bilo nič. Spomladi 1942 pa sem se kljub temu kot v nekak prijeten oddih odmaknil iz današnje trde resničnosti v leto 1881 in pričel pisati. Zdaj nisem mislil več na navadno večer-niško povest, kajti po fabuli, ki sem si jo v nekaj dneh zasnoval v glavi, sem spoznal, da to, kar nameravam napisati, niti povest ne bo več. Krka, ki je s svojimi raki razbijala usodo mojih ljudi, jih je po drugi strani spet čudovito vezala v nek krog, iz katerega so se trgali, pa Z nasveti sla mi stala ob strani ravnatelj dr. Ložar, pač največji naš strokovnjak za barjansko kulturo, ter p. Janez Žurga, ki mi jo postregel z življenjem v stari dobi. Ljubljanski muzej sem si natančno ogledal in tu sem po svoje pripomogel k razumevanju predzgodovinske barjanske pasti. Hotel sem postaviti realistično in kolikor mogoče življenjsko verjetno podobo barjanskih naselbin, kakor se dajo rekonstruirati na osnovi raznih znanstvenih domnev. Seveda sem se pri njih subjektivno naslonil na eno ali drugo izmed njih. Nikakor pa se ne strinjam z najnovejšo domnevo, da koliščarjev v tej obliki, kakor sem jih zasnoval in opisal, nikdar ni bilo, kakor trdi sedaj neki strokovnjak v članku, ki je prirejen za »Ju-trov razglednik«. Mgrda je ta dvom opravičen za švicarske koliščarje, za barjanske ne, kar bi se dalo dokazati, pa sedaj ni časa. Ogrodje z.a Iriologijo torej temelji na znanstveni predpripravi, tudi način lovljenja v tistih časih. Članek dr. Ložarja v zadnjem »Muzejskem glasniku« naknadno dobro znanstveno fiksira kulturno zgodovinsko ozadje argonavtske zgodbe ter potrjujejo mojo domnevo o svetovni trgovini, ki je šla čez Barje in pregnala barjane na panonska polja. Da sem pa tudi mnogo sodobnih problemov vtaknil v povest, je razumljivo, saj je človek vseskozi precej enak. Povest sama bi gotovo bila potrebna še tu in tam popravkov, ni me pa knjige sram. Povem pa še to, da i. Barjem še nisem končal. S trio-logijo »Bobri« pač, toda v povest mi silijo še poznejšo dobe na Barju. Lo I i 1 pa se jo bom, ko so bom povrnil spod Triglava, kjer se mudim sedaj z neko stvarjo, ki ne bo ne povest ne roman.« Hiša na Barju v Rožni dolini, kjer je Jalen •noval »Bobre« in opisoval dom Ostrorogega Jelena. se spet povračali vanj. Krka je bila tisto resonaneno dno, ki je odgovarjalo na usodo posameznih ljudi in dajalo vsej fabuli ceno nekakega romana. Krka je glavna oseba; z njo fabula živi in z njo tudi — umre. Koman sem pričel pisati v aprilu 1942 in sem ga končal oktobra minule jeseni. Pisal sem ga skoraj točno poldrugo leto, seveda v krajših in daljših časovnih presledkih. Včasih tudi po več mesecev nisem prijel za pero oziroma za svinčnik. V sedanjem času so človekova razpoloženja pač hitro menjajo in tako mi ka-lerikrat sploh ni bilo do tega, da bi roman še nadaljeval. Toda spet drugikrat me je zgodba zgrabila in kar vlekla za seboj. Reči pa moram, da so ti drugi časi prijetni, zelo prijetni, čeprav včasih človeka pošteno utrudijo.« »Kaj sodiš o svojem romanu?« »Kaj naj sodim o njem? »Krko« sem pisal in napisal. Pisal z ljubeznijo, ki jo zasluži. Če ni napisana tako, kot sem si želel in s morda žele drugi, je pač znamenje, da je moja beseda prešibka, da bi povedala in izrazila tisto, kar včasih čuti in dojame duša. Da, Krka bi zaslužila svojega Gionoja, zaslužila svojega Timmermansa. Morda ga bo kdaj dočakala? Če pa som jo skušal opisali in prikazali jaz, mi ni žal. Pač, žal le v toliko, ker sem roman morila napisal prezgodaj. Če bi s pisanjem počakal deset ali dvajset let, bi moja Krka dobila najbrž prepričevalnejšo in lepšo podobo. Morda, ali pa tudi ne. Zalo pravim, da mi ni žal, da sem jo napisal. Sodijo pa naj o njej listi, ki jo bero.« Pisatelj »Petrinke« Ivan Matičič »Kdaj in kako sem pisal ,Po(rinko'?< »Pisal sem jo v dveh etapah. Prvo polovico sem napisal nekaj let pred to vojno, drugo v letu 42, torej sredi te vojne. Delal sem trgano in polagoma, dasi z lahkoto, notranje ubran, veder in prožen. Prenarejal nisem nič, le nekaj črtal.« »Kaj sem bolel z njo povedati?« »Ob njeni zasnovi me niso vodili ni-kaki posebni motivi. Podati sem hotel pač preprosto notranjsko povest, prikazati notranjsko zemljo in ljudi, njihovo življenje in rast. Nisem nameraval podati nekaj spodbudnega, niti postaviti Petri-nove matere za vzor, ne peti ji hvalnice. Skušal sem prikazati to, kar sem občutil; tako mater sem nosil v srcu, tako poznal v domačem kraju, in takih je na Notranjskem več, ki so živele in Se živijo. Kaj sem hotel torej s Petrinko povedati? Hm, res ne vem. Nisem si zastavil ob nji nič določnega. Snov mi je zorela in dozorela. Ko sem povest dokončal, si ni- Pesnik »Srečavanj s smrtjo« Severin Šali »Kdaj in kako si pisal svoje novo zbirke?« »Pesmi iz cikla »Srečavanje s smrtjo« so bile doživele in napisane v zadnjih dveh letih. Le »Smrti« in »Groza« sta bili objavljeni v lelu 1941 — prvi po zbirki »Slap tišine«. Zadnji sta »Prošnja« in »Smrt« govori« — napisani v lanskem decembru. V zbirko sem sprejel lo liste pesmi, ki so motivno odgovarjale naslovu »Srečavanje s smrtjo« in ki vsaj v rahli zasenčenosti ustrezajo mojemu doživljanju in občutenju teh bolečih dni in naši usodi. — Kako sem jih pisal? Pesmi napišem prav za prav zelo malo. Morda zato, ker ne poznani »načrtnega dela«. To se pravi: ne morem si reči: zdajle se bom usedel in napisal pesem! Podoba, ki nastane v misli, in njeno čustveno podoživljanje, se mi vzbudi kjerkoli: na ulici, v pisarni, doma, v družbi. Hkrati z vsebino se izoblikuje žo ludi rima, ki jo je treba potem na papirju le še izbrusiti. Privid dejanja v pesmi — da ga lako imenujem — mi je vizuelno prav posebno močan. V pesmi »Pro defunclis« na primer tako, da sem skoraj na ulici videl rajne, ki »so v vetru usodo, kot listje jeseni, šli v deželo mrtvih ...« Kot posebnost povem (ker me zanima, kako je s tem pri drugih), da marsikako svojo primero dobim v sanjah. Na primer: ».... pozvanjaš z navčki mojih rim...» Tudi podobe iz Ivan Matičič sem ni malo domišljal, da bo komu kaj posebno ugajala. Le Petrinova mati so se mi malce nasmejali, si čvrsto pritegnili ruto na glavi ter šli in znova podkurili ognjišče.« Pisatelj »Prebujenja« Zorko Simčič. »Kdaj in kako ste pisali roman »Prebujenje«? »Kot dijak sem bil odpeljan kot toliko drugih v Gonars. Ko sem se povrnil, sem bral razpis Nove založbe za izvirno slovensko delo. Ta razpis Finžgarjeve nagrade me je vzpodbudil — dvajsetletnega dijaka — da sem začel še v šolskih klopeh pisati »roman« iz dijaškega življenja, ki bi bil drugačen kot dosedanji, kajti pokazal naj bi, kako gleda dijak okrog sebe in skuša razumevati življenje. Tako sem se udeležil tekme za Finžgarjevo nagrado za leto 1943, ki so deli na pisateljev rojstni dan 9. februarja. Nagrade nisem dobil, ker jo je prejel Modrov še dozdaj neizdani zgodovinski roman, pač, pa ga je razsodišče takoj predlagalo za odkupitov in izdajo. In tako je knjiga lani jeseni izšla.« »Kako sodite Vi o svojem knjižnem prvencu?« »Kako? Predvsem bi ga sedaj precej skrajšal, ker čutim, da jo preobširen. Pa tedaj jo iz mene kar puhtelo in se nisem mogel brzdati. Nisem pa holel pisati »zgodbo«, kot so jo mnogi pričakovali, meni služi samo za ogrodje, da izpo/em svoje mišljenje in gledanje na svet. Tudi nisem hote! pokazati, kako dijak uspeva v šoli in kakšno je njegovo šolsko doživljanje, temveč kako dijak gloda v življenje s svoje šolske klopi in se zna znajti v današnjem času. Vem, da je danes' moderen kmečki roman, toda jaz kot meščanski sin so v njem ne spoznam, zato pa 6cin obudil mesto iu se bojim, da bom Severin Sali pesmi »Groza« so bile skoraj vse videno v sanjah. Mislim, da ni bahaštvo, čo trdim, da so moje pesmi osebno zelo doživete in pravi izraz mojega gledanja v svet in v stvari. Kako v in v koliko potem to doživi bralec, pa seveda ne morem sodili. Kajti vsako poglobljeno doživljanje je osebna skrivnost.« »Kako sodiš o svoji zbirki« Oprosti, da bom tvoje vprašanje obrnil in odgovoril, kaj vidim v svoji zbirki. — Predvsem nekoliko drugačno uglašenost od »Slapa tišine«. Napak bi sodil, kdor bi menil, da je med prvo in drugo nekak prelom. Tudi »Srečanje s smrtjo« je le organsko nadaljevanje prve zbirke, čeprav je viden precejšen prestop iz subjektivnega v kolektivno doživljanje. Saj kako naj bi človek ostal zaprt v svojem »začaranem krogu« spričo našega vsesplošnega trpljenja in usode? Smrt, ki tako na veliko zanje, ni samo nekak zunanje viden konec tolikih dragocenih življenj, marveč tudi velika skrivnost v našem prirodnem in duhovnom svelu. In ko sem se zamislil v to Smrt, so nastale pesmi. Meni bodo v spomin in so v upanje. In ko pravim v zadnji pesmi na usta smrti: »Kar je z menoj odšlo, kar v zemlji spi, je vdano čakanje in ni mrtvo: Iz vaših živih src naprej živi!« Želim — močno želim, da bi to upanjo bilo tej ali oni trpeči duši v tolažbo. Kajti srečavanje s smrtjo, je v svoji najgloblji biti vendarle — srečavanje z življenjem!« pri njem ostal Mislim pa, da je zdaj tudi že čas za meščanske romane in probleme, in se mi zdi, da so taka dela, kakor moj skromni prvenec celo potrebna kot reakcija za naturalistične kmečke zgodbe. Sicer pa zame velja: dajaj iz sebe, kakor občutiš, pa bo že prav, tudi če včasih kritike zmešaš, da ne vedo, kam s teboj! Sicer pa je ta roman šele moj prvencc, začetek, in upam, da bo še velikokrat prišla prilika, da se popravim — pa tako, kakor bo rastlo spoznanje v meni.« Zorko Simčič (Karikature narisal Lojze Perko)