Štev. 3 V Trstu, v soboto 3. januarja 1920 Id: a j a vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Urednffhro: ulica «v. Frančiška AsRkega Štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pofcijajo ured-»litvu. — Ncfrsnkuant pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godim. — Lastnik kensortij lista tdinosli. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znala na mesec L 3—, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon aredniltva tn ujtfave Stev. 11-57. PosMienie glevllke v Trstu In okolici po 10 stotinlc. — Oghsi se računajo w šhokosii eae kolčne (72 mm). — Oglas* trgovcev »a obrtnikov mm po 20 stol; osmrtnfte, aahvale, poslanice in vabila po 40 strt., oglasi denarnih zavodov mnt po 80 stat Mali ogfasi po 10 stot Useda, najmanj pa LI-, O^tts« .sprcj^raa insete&t oddelek Eđinosfr Ntfročaina in reklamacije se pobijajo izključno upravi EdiaasžL Uprava in taseratnl oddelek se nahajata v Ttstu* uL av. Fcaa&žka Aa. 24. Iz Jugoslaviie. Dr. AngjeHnović o položaju. BELGRAD, 1. »Epoha« prinaša, intervjev z narodnim poslancem dr. Angjelinovičem, ki se je vrnil iz Pariza, kjer se je mudil kot član delegacije narednih poslancev iz zasedenih krajev. Dr. Angjelinović razpravja v intervjevu o jadranskem vprašanju in opozarja na rovar-sko delovanje nekaterih elementov, predvsem separatistov, ter na njihov zli vpliv na naš zunanji peložaj. Vojna odškodnina. BELGRAD, 1. »Politika, poroča: Zahteva naše delegacije v Parizu, naj bi se Srbiji priznalo prvenstvo pri nakazilu vojne odškodnine, je naletela na gctove nepremostljive tež-koče pri zaveznikih. V petek zvečer je bila zaključena seja naše delegacije z ministrom Loucheurjera, vsled česar sta naša ministra Draškovič in Stoja no v ič ponovno odgodila svoj odhcd v Belgrad V vladnih »krogih se trdi, da so Srbiji priznane iste pravice na povračilo vojne odškodnine kakor Francoski in Belgiji ter da so nam zavezniki obljubili 5% celokupne vsote, ki jo debe zavezniške države od ftemčjje, Avstrije in Bolgarske. Računa se, da bo Srbija dobila ckoli 18 milijard dinarjev, vendar pa te vsete ne to prejela naenkrat, nego v teku 20 let. Arnavtski napadi. BELGRAD, 1. »Politika« poroča: Arnavtske ttclpe plemen Koti, Grudi in Klimenti so napadle naše predstraže pri Hctskih hanih, severno od Skadra. Med napadalce so bili pomešani tudi agenti bivšega kralja Nikite. Napadalce so vodili častniki, Uspeli so, da so naše predstraže potisnili nazaj in udrli na naše ozemlje. Otvoril se je pravi boj, ki je trajal dva dni. Našim so bila poslana ojačervja in jim je uspelo, potisniti napadalce z našega ozem-3'a. Medlem še niso 'znani točni pedalki o Im iu Zaia li teh arnavtskih napadov na naše o^eml'.e je bila v ministrstvu za zunanje stvari seja, ki so j: prisostvovali ministrski predsednik Davkkr.ič ter aninrlri Hadžič, Pribičevič in Pi-letič. Za vrnitev v inozemstvu interniranih državljanov. BELGRAD, !. Ministrstvo za zunanje stvari je naredilo korake, da se vrnejo v domovino vsi naši državljani ki so bili kot bšvši podaniki Avstro-0grške internirani na Japonskem, Kitajskem, Portugalskem, v Braziliji itd. To so večinoma mornarji trgovinskih ladij, ki jih je lojna dohitela v tujih morjih. Povratek ministra Kristana. BELGRAD, 1. Povratek ministra za šume in arude Kristana pričakujejo na 5. januarja. Novačenje. BELGRAD, 1. Tuji agenti in neprijatelji narednoga uedtnjenja so začeli razširjati lažnive glasove o naši vojski, zlasti o načinu, kako se izvaja novačenje v novoosvobojenih pokrajinah. Kakor se nam poroča s pristojnega mesta, se more trditi, da so vse te vesli popolnoma neosnovane. Novačenje se vrši točno po splošnih zakonih, pravilih in predpisih. Rekruti so bili pregledani glede fizične sposobnosti pri novačenju, kakor tudi pri prihodu v njihove pristojne čete. Ako pa je potrebno, se pregledajo še pred divizijsko subrevizijsko komisijo. Rekruti bodo izpuščeni domov, ko dovrše .svoje rekrutno izvežbanje. Atentat v Skoplju. BELGRAD, 1. Iz Skoplja poročajo: V kleli ■liiie, ki se nahaja peleg poslopja poveljnika vojne cblasti, generala Vasica, fje eksplodiral peklenski stroj. Eksplozija je bila zelo močna, teda k sreči brez človeških žrtev. Nedaleč od tam so našli na ulici drug peklenski stroj, ki so ga odstranili, preden je eksplodiral. \ odi se energična preiskava, da se izslede napadalci. Zaplembe pri trgovcih. BELGRAD, 1. Oblasti nadaljujejo preiskave pri različnih trgovcih. Dosedaj so bile zaplenjene velike količine blaga, ki so jih trgovci skrivali. Našli so več vagonov sladkorja, mila in manufakturnoga blaga. Vse blago je bilo zaplenjeno v aprovizacijske namene. Kanadska družba za naše poljedelstvo. BELGRAD, 1. Neka angleška družba iz Kanade s kapitalom 15 milijonov dinarjev se je ponudila našemu ministrstvu za kmetijstvo, da je pripravljena obnoviti vse prejšnje kmetijske šele po vseh krajih naše države. Poleg teoretičnega pouka ki bi ga opravljali angleški in naši strokovnjaki, bi se otvorili tudi praktični tečaji, na katerih bi se poučevai tudi predmeti vseh vrst. Ker je ciij diružbe huminitaren, ne zahteva družba koncesij in hoče nositi vse stroške sama. Pogajanja še niso definitivno dovršena. Odpust vojaštva s Sotonske fronte. BELGRAD, 1. Vlada je definitivno sklenila, da se odpuste domov vsi vojaki s solunske fronte. Demobilizacija prvega poziva se izvrši, ko se bodo nekoliko izboljšale zunanje razmere. Za razširjenje splitskega pristanišča. BELGRAD, 1. Sestavljena je komisija hidro-telmičnih inženirjev, ki naj prouči, kako ibi bilo mogoče hitro razširiti in dograditi pristanišče v Splitu na podlagi načrtov ki so 'bili napravljeni še za avstro-ogrekih oblasti. Ako bodo dopuščale finančne okolnosti, bodo pričeli s tozadevnimi deli na poletje. Vrnitev uropanih strojev. BELGRAD, 1. »Pravda« poroča: Znano je, da je sovražnik za okupacije odpeljal iz Srbije vse stroje iz arzenala v Kragujevcu in tvornice smodnika v Obilieevu. Sedaj se je posrečilo najti vse te stroje, in sicer v dunajskih tvorni-cali. Naša vlada je napravila na Dunaju korake, da se stroji čimprej vrnejo. Obveščeni smo, da je avstrijska vlada pokazala veliko razumevanja glede tega vprašanja ter ugodila našim zahtevam, da se nam vrnejo stroji, in sicer takoj, četudi še niso gotove vse formalnost glede ratifikacije mirovne pogodbe. Te dni bedo pričeli s prevažanjem strojev. Stražne odredbe za splitsko obal. BELGRAD, 1. Izšla je naredba, s katero se opozarjajo vsi državljani, da je obal Splita in okolice zasedena z močnimi stražami ki imajo nalog, da primejo in predajo pristojnim vojaškim cblastim vsakogar, ki plove po morju po 17. uri in da usmrte vsakogar, tki bi se ne hotel pokoriti njihovi zapovedi. Izvoz lesa na Franc osko. BELGRAD, 1. Centrala za gozdno industrijo \z v sporazumu z zastopniki tvornic lesnih izdelkov ugodila prošnji Francoske, ki je zahtevala stavbeno gradivo za dela v opustošenih francoskih pokrajinah. Izvoz stavbnega gradiva je dovoljen samo v omenjeno svrno ter bo prepovedan, ako se pekaže, da se uporablja v trgovinske namene. Pomoč beguncem. BELGRAD, 1. Vlada je odobrila izdatek večje svote denarja, ki se stavi na razpolago deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani v svrho pomoči beguncem iz okupiranega ozemlja. i Kredit za ljubljansko vseučilišče* BELGRAD, 1. Ministrski svet je odobril kredit 4 milijonov kron za ljubljansko vseučilišče, da bo moglo to vseučilišče čimprej pričeli z delom. Promet s sladkorjem. BELGRAD, 1. Odbor fcelgraijske ebčlne za določevanje cen je sklenil, da se mora pri prodaji sladkorja odtegniti na račun dobička trgovcem na debelo 10%, trgovcem na drobno pa 20 %. Davek na vojne dobičke. BELGRAD, I. Finančni minister dr. Veljko-vič pripravlja naredbo glede davka na vojne dobičke. O tej naredbi bo odločil ministrski svet ta teden. Kakor se doznava, bodo na podlagi te naredbe s posebnim davkom obremenjeni zlasti oni, ki so si v vojnih letih 1912 do 1919 zaslužili več kakor 10.000 dinarjev na leto. Spor t zagrebškem Sokolu. ZAGREB, 1. V nedeljo se je vršrl prvi občni zbor uedinjenja zagrebškega Sckola, nastalega iz nekdanjega hrvatskega in srbskega Sokola. Občnega zbora se je udeležilo ekrog 1000 članov. Odbora obeh starih drušfev sta sestavila enotno kandidatno listo, na kateri sta predlagala za starosto Milana Marjanovića. KJjub temu pa je nastopila močna skupina bivšega hrvatskega Sckola z lastno listo, ki je kandidirala za predsedstvo dosedanjega starosto hrv. Sokola dr. Mazzuro, nakar je Marjanovič odstopil cd kandidature. Oddanih je bilo 956 glasov; dr. Mazzura ji-h je dobil 468, dr. Popovič, katerega je kandidiral kompromisni odbor za Marjanovićem pa 452. Ker nima nobeden absolutne večine, se bodo vršile na novem občnem zboru ožje volitve. Proglas reških avlonomistov. ZAGREB, 1. Znani vodja reške avtonomaške stranke, Ruggero Gottardi, je izdal dva proglasa, katerih prvi je naslovljen na Riccarda Zanello, drugi pa na Gabrijela D'Annunzija. Gottardi vprašuje D'Anauoaija, zakaj ostaja še nadalje na JReki in ali treba, da tudi osi, ki jih je sam pripeljal na Reko, izjavijo, da je pesnik na Reki odveč. Nadalje vprašuje zakaj ostaja še nadalje lam, kjer ■ga ne vidijo več radi, ako mu je še kaj do svoje časti. Ali je vredno celo podjetje D'Annunzija sramote, ki mu jo mora njegova trmoglavost prinesti prej ali slej. Pesnik naj pomisli, v kako bedno stanje ije dovedel to cvetoče (mesto. Želja vseh (Italijanov) je, da Reka ostane vedno italijanska. To se pa more doseči le, ako bo Reka avtonomna, nikdar pa ne potom aneksije Italiji. Danes je še pesnik vzvišen, a že jutri more postati iniamen. Zanelli očita Gottardi, 12 RUSIJE. Japonsko-ameriški dogovor glede Sibirije. LONDON, 1. Govori se, da so Zedinjene države sklenile z Japonsko dogovor, po katerem bi imela Japonska popolnoma proste roke v Sibiriji. Vest doslej ni potrjena. »Daily News« piše da so se vršila v Wađhiagtofm pogajanja med severnoameriško in japonsko vlado glede bodeče politike v Sibiriji, toda vkijub pogajanjem da ni prišlo do tozadevnega sporazuma. Zagotavlja se, da se Japonska nikakor ne želi udeležiti akcije proti boljševikom. Omenjuje se samo na vzdrževanje reda v bivših ruskih pokrajinah na skrajnem vzhodu. Japonska ima baje sedaj v vzhodni Sibiriji kakih 30.000 vo- da se je spustil v kompromise. Namesto da bi ' y p„. Um stevi4u ,ba)e ,tlidi ^tane, če po-nastopil energično, je vodil pogajanja s Consi- ^ ne po&tane ncvarncjši za Japonsko. Nadaljnje postopanje japonske vlade bo odvisno .podaja le navadno ugotovitev vsled razgovorov, ki jih je imel z generalnim tajnikom ini> rovne konference. Ebert namerava odstopiti. BEROLIN, 1. (S.) »Ta^Iiohe Rundschau« piše: Doznavamo, da namerava predsednik Ebert podafi svojo demisijo, če bo ententa pristala na zahteve za izročitev krivcev. Mi se nikakor ne moremo strinjati s tako poniževalnim činom; upamo, da priznate vlada in narodna skupščina, da so to zahteve, katerih ne more nared, tudi razorožen in nezmožen narod, sprejeti, ne da bi s takim činom padel v splošno omalovaževanje. List zaključuje s pozivom na odločnost nemškega nareda v času, ko nsj premaga največjo izkušnjo v novem letu. gliom Nazionale in Grazziolijem. Takoj po od hodu Francozov je Zanella izdal svoj proglas. Zanella je priznal D'Annunzija, dasi je bilo to proti interesom Reke. Šele ko je nastalo med njima tekmovanje, je t.oral Zanella bežati z Reke. Obrnil se je na narod, toda to ne more zmanšati njegove krivde. Zakaj je molčal tako dolgo in zakaj ni takoj govoril? Prevarili ste nas, pravi Gottardi, in nimate pravice, da se nazivate še vedno vodja avtonomne stranke, kajti avtonomija pomenja svobodo in vi nočete svobode naše Reke. Gc.ttardi izjavlja, da ne vidi njegovega boja in da upa, da se k pogajanjem ne pošlje kot vodja stranke. Vedno je mislil, da ,je edini med njimi, ki je sposoben, ravno Zanella, toda danes tega ne more več reči. Odgovori naj končno na nastopno vprašanje: Kako je mogoče, da imata Scialoja in Nitti smelost, trditi pred vsem svetom, da zahteva Reka aneksijo, da zahteva nadaljnji obstanek D'Annunzija in da je sedanji Consiglio Nazionale pravilno izvoljen. Jeli v Rimu izjavil, da so pri volitvah glasovale tudi ženske in vojaki, in v primeru, da je to izjavil kako je mogoče, da si upa italijanski minister za zjnanje stvari la-gati, ko dobro ve, da laz2? Jaz in vsak Re-čan, pravi končno Gottardi, želimo samo eno in to je: Živela avtonomna Keka! Nov okrajni šolski nadzornik v Šibeniku. SPLIT, 1. Kakor se dežna/a iz zanesljivega vira, bo z novim letom pievzel posle okrajnega šolskega nadzornika v Šibeniku namesto dosedanjega nadzornika Prebandu neki profesor mestne realne gimnazije. Učiteljski zbor ši-beniškega okraja je soglasno protestiral proti nezakoniti odstavitvi okrajnega nadzornika in izjavil, da ne priznava izpremembe v osebi. Stavka v splitskih cementnih tvornicah. SPLIT, 1. V soboto zvečer so začeli stavkati vsi delavci cementnih tvornic v okolici Splita. Zahtevajo izenačenje svojih plač s plačami delavcev, ki delajo v r/crnici . Gilardi in Bcttiz-za« v Splitu. Tvornice -je zasedlo vojaštvo. Organizacija prostovoljcev. SPLIT, 1. Bivši jugoslovanski prostovoljci iz Dalmacije so imeli ustanovno skupščino, pri kateri je bil izvoljen upravni odbor prostovoljske zveze. Zveza ima namen, zbirati v svoji sredi vse borce, ki so aktivno sodelovali pri snovanju države, ščititi interese prostovoljcev in njihovih rodbin, oziroma vdov in sirot po padlih prostovoljcih. Soglasno je bila sprejeta resolucija, kjer se pozivlje centralna vlada naj čimprej izpolni krfsko obljubo in reši prostovoljsko vprašanje. S skupščine je bi odposlan pre-stolonasledniku*regentu brzojavni pozdrav. Iz Češkoslovaške. Pogajanja za carinska in prevozna vprašanja med Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Čeho-siovaško. PRAGA, 1. (S.) Uradno obvestilo naznanja, da se bodo vršila med Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Čehoslovaško tekočega meseca januarja pegajamja glede ureditve carinskih in prevoznih vprašanj med temi deželami. Vesti o oddaji tobačnega monopola neresnične. PRAGA, 1. (S.) Finančno ministrstvo javlja, da so vesti o odstopitvi tebačnega monopola kaki tuji finančni družbi neresnične. Uradni jezik na Češkoslovaškem. PRAGA, 1. (S.) »Narodna Politika« piše, da bo češki- jezik proglašen za uradni jezik na Češkoslovaškem; s tem ni seveda rečeno, da se tudi drugim, nečeškim jezikom pri-peznava popolna enakopravnost. Češka novoletna maša. PRAGA, 31. {S.) Po preteku mnogih stoletij se bo vendar obhajala v -cerkvi Sv. Nikolaja češka ftovdetna mata ob (priliki čehoslo-vaškega Novega leta. od stališča, ki je zavzamejo boljševiki napram nji; če bo ogrožana, se bo gotove energično branila. Kuga t Podolju. VARŠAVA, I. Agencija Havas poroča iz Lvova: Zdravstveni urad je dobil sporočilo, da je v Kamencu Podolskemu izbruhnila kuga. Boji proti boljševikom. BEROLIN, 1. »Vossische Zeitung - javlja iz Rotterdama: Po vesteh iz Londona sta se Le-tonska in Liivaaiska odločili, skupno nadaljevati boj proti boljševikom. Kz Poljske* Nemci zasedajo Gcreajo Šlezijo. VARŠAVA, 1. »Kur jer Warszawski« poroča: Takozvane ruskonemške čete, ki so branile dosedaj Kurlandijo, so se v zadnjem času nastanile v Gorenji Šleziji. Močan oddelek teh Čet je pravkar zasedel Lansdorif. Med tem vojaštvom je opažati precejšnje število ruskih častnikov in vojakov, kar je dokaz za to, da se kljub vsemu oficijelnomu zanika van ju svoje \lade Nemci vendar vojaško jača.jo v Gorenji Šleziji in da izkoriščajo v la namen celo skrivnostno armado ruskega polkovnika Bermondta. Iz Madžarski židje begunci v Romuniji. BUKAREŠT, 31. Listi poročajo, da raste venomer število beguncev iz Madžarske, in sicer največ Židov, ki pripovedujejo grozne reci o reakciji madžarske v lade. Razmere na Madžarskem so baje neznosne. M. Garbai, bivši predsednik madžarske sovjetske vl^de, ki je že pred enim mesecem zbežal na Erdeljsko, se je cbrnil na romunsko vlado s prošnjo, naj izpo-siuje pri vrhovnem svetu dovoljenje, da bi prišlo odposlanstvo madžarskih beguncev v Pariz, kjer bi predložilo spomenico zaradi okrutnega postopanja sedanje madžarske vlade proti vsem njenim nasprotnikom. Bukareška vlada se ni iz začetka dosti brigala za dogodke v Erdelju, iteda sedaj se je začela že bati morebitne organizirane Tcakcije s strani madžarskih beguncev. Za osvoboditev bivšega romunskega prestolonaslednika. BUKAREŠTA, 1. Narodni poslanec Kosta Staru je interpeliral vlado povodom poizkuše-nega samomora bivšega prestolonaslednika Karcla, ter zahteval ob tej priliki, naj se bivši prestolonaslednik izpusti na svobodo. Kakor znano, se je bivši prestolonaslednik Karol, ki se je oženil z gdč. Lambrino, odpovedal nasledstvu prestola. Nato je dobil povelje, naj odide k 6vcjemu polku na Erdeljtko. Ko mu je bilo to povelje izročeno, se je prestolonaslednik Karol poizkušal ubiti z revolverjem, pri čemer pa se je samo težko ranil. Ranjenega so prepeljali v samostan Bistrico, kjer so ga po ozdravljenju pridržali in internirali. Poslanec Staru trdi da je to atentat na osebno svobodo romunskega državljana, tki se je odrekel svojim pra\icam kot prestolonaslednik. Zahteva, naj se bivši romunski prestolonaslednik Karol takoj izpusti na svebodo. Mirovna k&^farenca. Iz Neracsje. Baron von Lersacr obolel. - , PARIZ, 1. (S.) Nemško odposlanstvo je obvestilo Dutasta, da se .je predsednik nemškega odposlanstva baron ven Lersner prehladi! in da ga zaradi tega ne bo mogel poseliti nekoliko dni. Pozneje je dobil Dutasta cd barona von Lersnerja pismo, v katerem mu naznanja, da je Sestanek vrhovnega sveta. PARIZ, 2. (S,) Vrhovni svet se sestane >julrf ob 10'30 pod predsedstvom Cambona. Nemški odgovor na zavezniško noto ni še prispel. PARIZ, 2. (S.) Nemški-odgovor na zavezniško noto nT še prispel v Pariz. Iz Frsaesfe. Seja v mkaisirsLvu za zunanje zadeve. PARIZ, 1. (S.) D»nes se je vršHa v neki dvorani ministrstva za zunanje zadeve ser«, komisij, kateri sta predsedovala general Lercn za zavezniške in pridružene vlasti in von Simson za Nemce. Razpravljalo se jje v prvi vrsti o vprašanjih upravnega iznačeja, ki se morajd potem podvreči glasovahu v ceketerih p*ckra<» jinah; med dru^m se je govor io tudi o izročitvi prehodnic za te dežele. Vojaški izvedenci niso imeli nikakega sestanka. Iz £?ste?iKe. / Polk opus HI politično karijero. PA.RIZ, 2. (S.) »Petit Parisien javlja iz Ncw Yorka, da je Polk, podtajnik zunanjih stvari, ki je zastopal Lansmga kot predsednik ameriške delegacije v Parizu, odstopil in se posvetil svo~ jemu odvetniškemu poklicu. Ameriški sc^at in odobritev mirovne pogodbe z Merjčijo. LONDON, 1. »Dally Telegraph poroča iz Nevv Yorka, da postaja vedno močnejša struja, ki zahteva odobritev mirovne pogodbe z Nemčijo na podlagi sporazuma, ki .bi zadovolil vse strarke. Smatra se, da pristaši zmernih izpre-memb premagajo pristaše Lcdgejevih predlogov. .Svatbo smo bili opravili. Bil je čas, da se vrnemo. Vozeče se po ravni nas je zalotil hud, nemil vihar. Peter je pometal name vse, kar smo imeli obleke s seboj, on pa je sedel na vozu v surki. Karala sem ga radi te lahkomiselnosti, on pa se mi je smejal. Kasno v noč smo prišli do Čakovca. Jaz sem napisala Gaši pismo, v tem pa je Peter tožil, da ga nekaj bode. Legla sera. Glava mu je gorela kot razbeljeno železo. Začel se je motiti. Prestrašila sem se in poslala po ranocelnika Zrinjskega, Prekasno. Po treh urah je izdihnil — in tu je, 'tu? Mrtev! O Bog — mrtev! Oh — ali sem to zaslužila cd njega? .. i»Or>cnru-t Tali j « i« rfiJcel Gašn nrvlmJJa.sno pristopivši h gospodarju Susedgradskemu, »prosim vas, bodite nam v pomoč v tem strašnem času!« > Jaz?« je zamrmral Tahi, »jaz sam bi moral iskati pomoči. Ban Peter Erdody je mrtev, moji računi so pokvarjeni. Kaj bo sedaj?« Gašo je od vedel baraco v spalnico. Talii in Jelena sta stala sama kraj krste. Tedaj je pristopila Jelena in položila roki na ramo svojega moža. >Gospod Franjo,«"je rekla potiho, »ni li ta krsta za nas prst božji?« Ali Tahi je, zdrznivši se jezno, odgovoril: »Gospa Jelena, zdi se mi, da zopet govori iz vas tisti prokleti pop brdovski.« »Memenlo mori!« je zadonel v tem od vrat oster glas. In vstopil je svečenik majhne postave, dolge črne brade — škof Gjuro Draškovič. >-Do mejih ušes je dospel črni glas,« je nadaljeval, da se je Vsemožnemu zazdelo, da v tem usodnem času vzame kraljevim glavo. Prišel sem, da obiščein te dvore črne tuge in da pomolim za dušo pokojnikovo!- Draškovič je pokleknil pred krsto in začel glasno moliti, a^ ko je izustil jasno in glasno: »Amen!«, je Ferka T aha nekai uriielo za srce* ' • Tjr - XV, V tem, ko se Je žalostni glas zvenov razširjal nad fnestem Zagrebom, oznanjvjoč, da je kraljevina izgubila bana, sta sedela v brdov-skem župnišču dva človeka: domaČi župnik Ivan Babic, drugi pa pesvetnjak, visok, staso-vit, bistrih, sivih oči, iskrenega jokegi obraza in dolgih brk. To je bil gospod Stepan Grdjak Filotinski, plemič križevški, »poslan od krdjtve svetlosti. * »Hvala vam, častni gospod,« je rekel plemić duhovniku, sna vesti, ki ste mi jo priobčili. Kraljeva svetlost me je nalašč poslala semkaj, da v imenu kraljevega fiskusa upravljam Henin-gičino polovico posesti dokler ne pride pravda do kraja. Ne dvomim niti najmanje, da gospa zmaga vsaj za polovico, ker je to na vse zadnje njena dedščina in si je Tahi to prigrabil per fas et nefas. Poznajo-ga tudi na dvoru — tega gospoda vrhovnega konjušnika, da je di-vjek brez primere, in bojim se hudega še sedaj, dasi je kralj nekoliko pravičnejši cd svojih lakomnih svetovalcev ki si jih je znal Tahi pridobiti v imenu prijateljstva. Da rečem prav; niti niso prav hoteli uvesti te začasne | nastajanje in propadanje stvari, razmer, uredeb. Kriva je misel, ića imajo svojo izgcdcvino le tisti naredi in države, Jti so jim mogočni vladarji', državniki, ali vtfjsVovodie določaJi življenje, raz-vo) iri porast, ali p:i zakrivili upadaale; da so zgodovinski znamenite ile tiste države ali naro-'i. j fiškalne uprave, pravijo pa, da se je bati krvi. j ki sta jim ali. državniška: drzoiost, aJi pa krvava Morda, ali fiskus rad pobira v času tega provi-• sabija pisrtla življenje —• ujiliovo zgodovino, zorija zlate sadove; fiskus dela to rad, ker nima j Vsak narod ima svojo zgodovino! Kajti vsak na-nikdar denarja v blagajni. Nisem imel v tem red je č ma- j kov in čitateljev ter prav tako tudi s sporočale častno zgodovino z mirnim nekrvavim delom njem vseh količkaj važnih dogodkov. 7a JogTadbo nove, svobodne, sredi™ efie donro-} »Edinost« bo izhajala odslej vsak dan \ Tudi ta začenjajoča še zgodovina bo bele-i zjutraj, izvaemži ponedeljke, ko zaradi ne- ^la. vrs-io grehov, zmot, a tudi sijajnih zgledov zvestobe, ljubavi, požrtvovajjiosii in visokega n-j nevera naleg, ki so jih postavili prcdenG veliki 2ZC.Iovinski dogciki. Zgledov od strani vodilnih činitelje v — zgledov od strani pcssarxz:rfi oseb siašega redu. Tak zgled nam je pedala ravnokar j>iemejiiia žena Marija Račičeva s svojim velikim darcni S mUijcncv lir v podporo prevažni kulturni *i3?ra\k ki naj bo dajala sredstva za vzposcblja-uj.e sinov našega rodu za veliko tekmovanje na pre\^ine:n -po^ju gospotlar^kega snovanja. Mi Jii-srosloveni imamo presrečen položaj obmorskega narcdx Odprta nam }e v široki svet ve-?ka cesta, Ki dovaža bogastva tisietr.a, ki jo more in zna u-tporabiiati. NaS; Dalmatinci so sicer pc-morci velikega slove>2, ali uveljavi?:!: se nismo mogli zadostno v velikem svetovnem .prometu sebi na korist. Sfc^e F-mo bili drugih in drugi so -nas izrab-■5;Lili, Odslej bomo mogli biti pcmcrci — rekli bi — na svoj račun, sebi v debro, v množitev svojega blagostanj. Samo treba bo zadostno teoretično in praktično izvežbanih pcmorccv na vodilnih me-«4ih. Velika naloga čaka pomorske akaiiemte v f>ul)rovn'iSav;ja ne s:ne imeti iic-pi sni enega prebivalstva. Preložitev ljubljanskih kolodvorov. Enketa, ki Jo je sklicala \lada v zaie\] regulacije severnega de?a Lvu-bljane in glede preložitve Ijub'.anskih 'kolodvorov, je končala svoje Jek). Iinketa predlaga, da se Zfgradi < i izliveni Malega grabna in bi se pri Ka:ičevi tovarni združila s staro progo. Giedališče v Splitu. V občinski posvetovalnici »obrana anketa v Splitu je sklemla te dni, da se osnuje i obra drama*, ker je v današnjih razmerah k:> gojiti pc1cg dobre drame !t:d-r ikbro t-nero. Oder se popravi, da bo odgovarjal vsem modernim zahtevan?. Ve lo2e p. stanejo splošno pristopne. Tako drb« tudi. Dalmacija končno svoje stalno delfskega počitka list ne more iziti, in sicer ob torkih in četrtkih na štirih straneh, ob nedeljah po možnosti na šestih, ostale tri dni v tednu pa na dveh straneh. Kakor hitro bo mogoče prične list izhajati vsak dan na štirih straneh, izvzemši seveda ponedeljke. Naročnina ostane neizpremenjena, kakor je bila doslej, in sicer: za celo leto * , , • « za pol leta « • • * , za četrt leta » * « « za en mesec • . • . posamezna številka stane Naročnina se plačnje naprej in se naročila brez sopoalane naročnine ne izvršujejo. Naročnike, ki so morda zaostali z naročnino, prosimo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg, ker se pm drugače z 10. t m. ustavi do-pošiljanje lista. Iz krajev, kjer bi se obnesla razprodaja lista, prosimo tozadevnih ponudeb. Naj stori tako vsak čitatelj »Edinosti« svojo dolžnost napram listu, pa bo tudi list mogel čim dalje v tem popolnejši meri vršiti svojo napram čitateljem, napram vsej naši skupnosti, napram našemu narodu! UREDNIŠVTO IN UPRAVA. Domafe vesti. Narodi so se odtujili drug drugemu! V posebnem članku ugc-tovSja in obžaluje araš-ka »Tagespcst« to dejstvo. Jadikuje takole: Upadanje svetovne kirlmrc se ne izra/.a le v tisečerih stiskah materi-jahiega življenja narodov tostran in ono-tran nemških nreja, ne samo v ginjevanju — kar je Še bo-lestueie — človeške dobrohotnosti in nravstvenega sveta, ampak tudi v zevajočih vrzelih duševne in poHtične izobrazbe človeštva. Naravnost strmeti je jra tem, kako tuji so postali narodi drug drugemu.... Posledica svetovne vojne je, da so se narodi eie samo eioveški in nravstveno odtrgali drug cd drugega, marveč so se pretrgale tudi irm-stvene iiiti. En -narod ne razume več jezika drugega. Air. naj se nas prav razume: francoščina in angleščina nfete iziTemenill svojega 'zvoka, ioda vse besede so zadobile dr t: g, a mnoge neki ta^astven z-miscl, tako da nam zija naproti iema, ■k 3 dar nam hočejo "pojasnjevati duševne strti e dežele. Človeštvo je za rodove potisnjeno nazaj in narodi ne morejo najti pot* k medsebojnemu spo-razumljenju.a — Tako tarna sraški Jeremija; pa ns na razvalinah Jeruzalema, car.pak na grobu, ,k» ga je uaipridneje pomagala .kopati ravno — gr:«bka Tagespost-. NaC le izpraša 'svojo vest in ozre najt se na delo svoje minulosti do nedavno. Gdo resnico piše, 'ko jad'kuje na n čustvo- Jiani yC oJJa I^e^;0 kancelista eventualno jala v XI. čin. razredu. Prošnje ie vlagat« .pri i-oenovaneos oJdelku do is. januarja 1920. Rarpuščen direktorij aMestae hranilnice celjske«. Deželna vlada /a Slovenije je, kakor smo že •poročali, rajzpu-tila direktorij gerimenovane zavode ter poverila po.-lovcdstva vladnemu komi-•131 (a 'finančnemu tajniku A. Se>l.-r;u. V soboto 27. decembra 1919. je vladni komisar sklical rav-•iiateljstvo ter n:u naznanU razpust. Popoldne i :c .a dne se je vršila prva seja zalainega lirauil-^.ične-ga sosveta, ki ga je sklical \ladni kertrisar hranilnice po sporazumu vseh slovenskih strank. tcni začasnem sosvetu so j,?, dr. Kukovcc, dr. Komik. dr. KranCič in Ivan Prekoršck. Pripomniti jc treba, da je razpuŠčeni -uir^kterij bil svojtča-no se cd nemškega magistrata (imenovan, in da je povsem naravno in logično, da je prešlo vodstvo vprave zaveda v slovenske roke. Poslovanje za-\i Ja csune i:-to, kakor J os le j. Izkopali so v Ljubljani na vojaškem strelišču, r.a takozvanem Suhem bcd polkovnik, dovolj časa živite med našim narodom in spoznali ste gotovo njegovo mirno narav, njegov globoko ukoreninjeni čut •pravično&ti1 in poštenosti: ne dajte se torej zavajati od tistih bres:-srčnežev, ki vas »informirajo«, temveč storite lasten korak, ki Vam ga narekuje treznost pametnega in pravičnega moža. Svoji državi bodete s tem samo koristmi, a pri našem narodu iboste spoznali, da zna spoštovati (pravičnost. Razpis natečajev za 5d mest pisarniških uradnikov na poizkušajo za zemifemerske urade. Civilni komesarijat za Trst »n okolico na^man.a, da se je ■£ ministrskim odlokom cd 28. oktobra 1919. ctvo-ril natečaj za 50 mest ipisarniških nradmkev na poiafcušnjo v zemljemerskih uradov z letno plačo 3150 lir in dokladamr, ki jih se.aj prejerntLO ^pi-sarnlški uradniki zemljevnerskih uradov tretjega činevnega razreda; predpisi za nateoaj so na vpogled pri tukajšnjem civilnem komesarijatu v ulici 30. cktobra 7, I. nadstr., kjer naj se vlože tudi tozadevne prošnje najkasneje 'Jo 11. januarja 1920. Zamenjan je bil na Silvestrovcm večeru v r Narodnem domu« dežni plašč iz impregniranoga blaga, s pasom, rjavkaste barve (kaki), amerikanske znamke. V ž-erpu je bili svilena siva ovratna ruta in tri /opne rutice s črkama A. N. Naslov v u redn Siv u » Edin osti<-. Slovensko sledaflšče. Nccc«, tojno ob 20, se prvič uprizori Hrbdn Kristanova štiridc'anska socijalna drama »Tovarna«. V glavnih dcigah nastopijo gg. Terčič, Šimenc in Kralj in gdč. Gra-dišarjeva in Voukova. Snov te igre je vzeta iz delavskega življenja; slika nem trdi' razredni boj, ki ga vodr naš proletarijat proti prešernemu kapitalizmu. Nastopi ves ansambel. Režijo ve. i g. Sila. — Vstopnice mi sedeži so v .pred(prodaji cd 10 do 12 in cd 15 do 17 pri blagajni čarki v veži Narodnega doma. Vsa narodna godbena društva so naprošena, da se udeleže sestanko, ki se bo vršil v nedeljo, 4. t. m., ob 10 v Narodnem* 1.1 emu. Naprošcita so tudi, da se udeleže, vsaj ,po cd-poslanstvu1 tega sestanka tudr dru-štva iz okolje. Veliki Ciril-Metodov pies. Velikansko zanimanje, ki vlada po vsem mestu i:i okolici ;a to prireditev, .ki se bo vršila 10. jaimarjai t. k, nam' je najboljši dokaz, kako se naša mladina želi po tolikih letih zopet enkrat pošteno pozabavati. — Zato bo pa tudi vse lepo preskrbljeno. Velika in mala (irivša Sokolova) dvorana boste na razpolago plesaiccm. za neplesalce pa bodo posta\jje2fe mize v vseh Citclniških orcetcriži. Naš neumorni plesni učitelj g, Bhijak je tiaštufdiral velikanski balet, ki se bo izvajal med plesnimi točkami; sodelovalo bo nad 20 crseb. Vršilo se to tudi sreč-kan"e z velikim, krasnim dobitkom, ki pa mora za sedaj ostati še tarnest, in drugimi dragocenimi 4ari]i. _ Med dru^m bo tudi tekmovanje iza Ic-,poto: najlepša dobi krasen 'dar. Posloval bo tudi fotDgratični atelje -nekega pariškega mojstra; vsak, ki se bo dal -slikati, dobi svojo najverodo-stojnejšo sliko. Za ta- večer je naznanila svoj prihod tudi znamenita ciganSva, ki bo razpela svoj šotor v veliki dvorani. Ta ugane tudi največje skrivnosti, in naročHi smo jo naiažč zato, da bodo tudi radovedneži in posebno naše radovedmoe zadovoljne. Za- okrcpčila bo tudi izborno .poskrbljeno. Poslovali bodo štirje veliki .paviljoni, polni najbo-li-ših stvari, za kar bodo skrbeli vsi naši rodoljubi, ki bodo .poslali svoja darila ges-pe Juliji Fertoljevi, ulica Fabio Filzi št. 17, 1. nadstr., ali na dan prireditve v Narodni dem. Šentjakobska čitalnica v prostoru otroškega vrtca na stari policiji je ciprta vsako nedeljo od 10'30 do 12. Maksimalne cene za teletino. Tržaški magistrat naznanja, da se na podlagi čl. 4. kr. gubematorske naredbe od 20. majnika 1919. št. 25400 določa za teletino naslednja maksimclna cena za prodao na drobno: stegno, kare in -pleča z dodatkom po 9*60 lir kg; drugi deli .po 7'60 lir kg. Mestna zastavljalnica. Danes predpoidne in popoldne se bodo predajah razni nedragoceni predmeti, 'zastavljeni m os« ca aprila 1919. na zastavne listke serije 144. Predavanje Narciza Smidichena. cUnione Ope-raia<: nas naproša, da objavimo: Publicist Narciz Smidichen jc imel snoči -predavanje v dvorani »Unione Operaia della Venezia Giulia^ o »početku gledališča«; v lepem govoru je cpisa-1 razvoj gledališča cd Dsomzijsikrh iger do Eshilovih. Evripi-dervih in SofoSilcjevHi dram. Občinstvo če -predavatelju živahno odobravalo. — V torek bo -predaval ©Toi. dr. Giorgio iRavcsini o ^teoriji .postanka ■raka: nec,plazem v luči av lokat ali ze«r. ličnih strar.k bo skušal budili zdravi zmisel za vse socijalne interese in za obnovo idealizma, ga je porušil vsesplošni polom, ter bo na mi okrajnega civilnega komisarja na Vdoskejn, gospoda polkovnika Pavcnija, ki je, kakor čujemo; ; pravičen, moderen mož, ki pa žalibog preveč po- stopal proti vse.n destruktivnim pojavom. Po- j brezvestnih informatorjev, naii takoj sefce se bo La cr^an mlade Jugoslav ije bavil s ki^iževno-ume tnišk.lm razvitkom novih generacij. List fco izhajal vsakega -prvega v mesecu ter stal na leto 18 dinarjev (za četrt leta 4 50 din.) — Naročnino in rokopise je pošiljati v BeJgrad, Zorina nI. 94. Uredništvo obstoji iz šestih vsenčiliščnikov (Rajić, Brzakovač, Vu-jakli^a, Petrovič, Milic, Žrvančevič). Slovensko gledališče o Trstu. Danes, 3. januarja 1920. ob 20* prvič: Tovarna Socijalna drama v štirrh dcjasijih, spisal Etbin Krrstan, — Režiser Marij Sila. Smrt s plinom. Včeraj smo iporoČali, ida je v stanovanju EmPIa ZaffeHija v ulici Economo 6 umrla v trtir.u, ki ga je naredil premog, s katerim je zakuril Emil Zaiieili ogenj v iscbi, Ilerminija RabCiio-va; njega (Zaficllija) in uj^fovo dete p a so prenesli v bolnišnico. Včeraij jo izjavil Zai-ielli pred sodnikom, da ni imel aikakegai slabega namena; hotel je nekoliko osušiti sobo, 'ki jc zelo vlažna. Vratarka mu je svetovala, naj dene v ogenj kos železa, in mu 'zagotovila, da je tako izključena vsaka nevarnost. Storil te tako. Vendar se ie u-vedla proti aijemu obtožba, k.er -je pustil goreti v sobi ogenj, ki je povzročil njegovi sodrugi smrt. Hotel je ubežati. Včeraj okoli 20 Ce zbežal v norišnici sieki Rupinicli, star 41 let, iz svoje celice. Prišel je na vrt in začel plezati po strelovodni •žici navzgor. Poklicali so strežnike, ki so postavili ua tla blazine, -za slučaj, da bi norec padel iz •prvega nadsiropja na tla. V -tem času so se ugasnile električne svetiljJte; umobolni Rupinich se je ustrašil baje svetiljk, ki so C-ih nosili strežniki, in splezal po žici do strehe. Nato se je zopet ćpustil po žici do prvega nadstropja in čez nekoliko časa zopet do zemlje, nakar so ga strežniki spremili v njegovo celico. Vlom v občinsko blagajno v Sežani. Minulo noč so neznani tatovi prišli s pomočjo ponarejenih bankovcih različne vrednosti. Zjutrcj so vi-deli ljudje tri tičke. ki so postopal okrog občinskega urada; estali so pa nepoznani. Policijske oblasti iščejo tatove. Neznani tatovi so odprl« s pomočjo ponarejenih ključev -mlekarno Kristine Libirov e v ulici Sv. Jakoba- v hribu 2 in pokradli nekaj kakaoa, več litrov mleka, nekoliko sladčic in razna vina, v skupni vrednosti 400 lir. — Na južni- postaji so aretirali Ivana Komaja, ker je ukrade? Ivanu Mantilu kovčeg, v katerem jc leta imel razne obleke, vredne 2000 lir. Orožniki iščejo Se druigega- tovariša, ki je pomagal Komaj« pri tatvini. DAROVI. — Na svatbi g. Ivana Trcbca z gdč. Zcriieo StoLia v Trstu se Ce zbralo L S7'— za moško podružnico CMĐ. Denar hrani x>prava. NALI OGLASI se računajo po 10 stot. beseda Najmaniša prlstoi-bina L I'—. Debele Crke 20 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 7*—. LOVSKA PSICA, 6 mesecev stara, prepelica, se proda po nizki ceni. Naslov pove ms. cddelek Edinost*. 59 OBLEKA, smoking in telovnik, prsna Širina 46. se Naslov pove inser. odd. .proda -po inzKi cem. Edinosti. 59 KUPUJEM VREČE »n grande št. 20. cunje. Babič, t;i. Morti 'bt STROKOVNJAK pripravlja k spr^ emu in ovf^t-nlm izpatom v vseh trgovskih predmetih. Ponrd-be pod »Redni in vestni učen?!« na i«ts. cdJ. Edinosti najkasneje do 5. januarja. : PRODA se radi selitve bieja koza za 250 L. Zgornja Oreta št. 390. 41 ŽABICE, angleške ključavnice, ključi, pile, žaJce,' vijaki, priuuži, šarnice, -zapore n aperesa itd. Zalega železnici ul. Fabio Filzi št. 17. 5(> SAMO F. PERTOT, urar, ul. S. Francesco 15, II kupuje srebro in zlato po najvišjih ceiituh. -51 POZOR! Plrčam za srebrn denar najvišje ccnc, tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, ulica Manzoni št. 17, vr. 2, pritličje. 44o7 KROJACMCA Avgust Stular ul. S. Franceseo d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 SPREJME se mladenič 14 x!o 15 let. ki ima vesel do sedlarske obrti. Pogoji po dogovoru. Eran Majcen, sedlarski mojster, Postojna. 33? SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaldiiev trg št. 3 (prej Barriera.) 3341 FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, ul. Roma 24. Gorica Corso št. 36 ua dvorišču. P TJ I FOTOGRAFICM APARAT, skoro nov, z vsemi potrebščinami, se proda za 250 lir. Na ogled pri ins. odd. Edinosti ul. sv. Frančiška št. 20. (B Hi! na sinicanev ^aar^i?v ki se bo vršil u. mm 196b is y Mili nu ? Tri, ul. sv. M$ it. §. L sfif z dnevnim redom : Sprememba §§ 2 in 24 družbenih pravil. OPOMBA: Delničarji, ki se hočejo udeležiti izrednega občnega zbora, morajo v zmislu § 13 dr. pr. 6 dni pred sestankom občnega zbora položiti najmanj 5 delnic pri Jadranski banki v Trstu ali njenih podružnicah v Opatiji, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Belgracu, Zadru, Šibeniku, Spiim, Metkoviću, Dubrovniku, Kotoru in na Dunaju, ali pri Prvi Hrvatski Štedionici v Zagrebu ali njenih podružnicah, ali pri Banki i Stedioni za Primorje na Sušaku ali njenih podružnicah, ali pri Hrvatski Centralni banki za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevem ali njenih podružnicah. y TRSTU, 2. januarja 1920. Oglase In osmrtnice sireiema J u sera t«; i oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 20, pritličje. ZOBOZDRAONiSKI KABSHET ulica Chiozza št. 5, I. nadstr. Sprejema od 9-1:1 in od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniku Dr. F. Tamburlini MARIO MORO, t«!«nieni vodja. Upravni svet Jadranske Me u Trstu. šentjakobsko sodbeno društvo priredi v nedeljo, 4. t. m., svoj PLES^B ME^ČEIC v Gospod, društvu pri TIrofcu. ZačetsK o& 17. se proda posestvo v Sežasil vi. štev. 734; pare. 4691/3 v vi. št. 735; vi. št. 736 in vi. št. 737 d. o. Sežana. — Posestvo cbstoji iz stavbe št. 164 s 13 prostori z dvoriščem in vrtom ležeče ob glavni cesti in blizu kolodvora. Ostale parcele obstojajo iz travnikov, pašnikov in njive v skupnem obsegu nad 100 arov. Izklicna cena znaša 20.000 lir. Ostali dražbeni pegoji so v pogled pri okr. sod. v Sežani oz. pri odv. dr. Jos. Ferlclji v Trstu, ul. F, Filzi št. 17,1. nadstr. Dražba se bo vršila v mesecu januarju. ^Natančen čes se cbjavi v tem listu. 1911 UlilJLM! prej dr. BODO. Zotjoztfraunik dr. L ClOftfERO — in — dentist SMO PERHAUEC Trst, trg GoldcBi stav. 11,1!. nadstr. sprejemata od 9-12 in od 1519. neba, Izdiranje zob brez zlati mostovi brez zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki bolečin, zobovja, reguliranje (š^EEEEl! ZALOGA UR IH ZLATAKIHE na veliko izbero se vdebi pri A. POVH v Trstu TRG GAR1BALDI (1JARRIEHA) 3. ZOBOZDRAVNIK ■v Dela. sli/. K 30,03).0J3, Rrser/j K S,'J 0 Centrali: TRI T Hatol ii liBinii 5 - fa S. »MH Podružnire: Dubrovnilc, Dunaj., r. fj i> lja.ja, Metković, Opatiji Split, Sibcni;. ZaJj1 Ekspozitura: Ivra;«j. Obavlja vs2 v bjmSaa str j; o spi Jii i" J pJiia Sprsjena vSoga na hranilne knjlŽlcc proti ;; letni n o*ir »* stim v banrogiro-prornetu proti let.ni;n d* hrestl-n .r:n odpoved navezane zneske spr-;-icir.a no n.jjagodnejJ h pogojiii lu sa i.uajj ploditi od slučaja do slučaja. lajcT nijss mvMi uniili (ii!« ii.niifu). Blagnjna posluje oi 9.30—12,30 in 14.30-13 D". H^ACEIC TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. Mm\rn iififaaie plma&lraoja fa mM t in brez čeljusti, zlate krone In tudi obrobji VILJEM TUSCHERzobo^I^K TRST, ul 30. oktobra (ex Caserma) I a Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer.