■


Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč!
Stov. 40.
Chicago, 111. 30. oktobra 1903.
Leto II
6 VOS sociiillizcm V slučaju, da sc izvrši združenje je socijalizem internacijonalcn, toda vsih Jugoslovanov, potem sc sme- za sedaj wlja to.le-še v teoretičnem mo nadejati, da bo začel socijalizem oziru. In, to l>o tako dolgo ostnlo, v te j zvezi prav krepko vzdihovati j dokler sc ne uresniči združenje ini svojo glavo. V slovanskih srcih narodnem polju j>ri raznih ljudstvih, navedenih plemen, se ln> začelo čust-, Ko se bo pa to zgodilo, potem bo
nevaren slovenaki narodnosti? j
'ambna sredstva j\ klerikalizmu
Spisal Agrarian.
vo jediuikopravnosii prav kmalu gi-; začela narodna zavest pri vsih tia-
I bati, kajti naravni čut, lasten cele-j rodili jn-sati, kajti izignili bodo tisti Med gotovimi krogi se domišlju- m" ro(lu <M"joč že tisočletja i faktorji, kateri netijo narodni čut. je, da preti socijalizcm s poginom Pre)> sc nwrc ™lrcli ,,ik<lar Vth lu,jAi ie ')ritisk Proti knki n,v manjšim narodnostim. Iz tega P°boma tudi doba st0,eti> rodnost1' t,m *ivahncj5i Je (,c,°-PSvzroka tudi slovenska narodna | PWljarmljenja a stratfi Turkov m , vanje proti temu pritisku.
stranka ne pogleduje s prcprijaznim jNmccv "».dosegla drugo, kakor V	..............
pogledom vkoreninjenje in razvoj I P^aljšanje tiste nesječne Umne. soelialixma med našim narodom. ' "	1 "
ijaiiAiiiu uiti! 1'd^iin JMiuvnflu.	.....	...... -
Mi Slovenci nismo samostojen j Delitsch. Engcls itd. pisali v svojih narod; nase pleme je pod gospod- knjigah, to s© Imeli pradedi se-stvom Netucev. Radi malega števila Slovencev pač ne smemo upati, da bi naše pleme postnlo svobodno in samostojno. Največ, kar smemo v narodnem oziru pričakovati, jelo, da sc naš rod v »vezi z drugimi plemeni našega slovanskega naroda I rži in se s pomočjo materinščine pa po rodib priačenega srbsko-hrvatskega narečja, vedno bolj povzdiguje v gmotnem in duševnem irn.	i
Poznejše združenje vsih skivan-plemeii v jedno državno celoto to bi bil Še le drugi velik dokon-dni kofcik slovanskega življn v tiČnem oziru. Bodoča svetovna wiria bo imela list, na kojem zlatimi črkami zabeležen ta lalcn dogodljaj. Pred vsem pa ij bi se iskala sredstva, s katerimi se zamoglo dovršiti v prvi vrsti Iruženje Jugoslovanov v politično
to ali zvezo. Sedanje politične razmere so nam v tem oziru tako nemile in brez-ine. da more vsakemu irpasti nada to. Le velikanski politični pre-irat, kateri bi v svoji silovitosti el celo Evropo, bi znal spre-tt ta nicdosobni položaj držav v
sv^ako, da ustrezal ^ asega narodnega strem-
nja.
Od zjedinjenja vsih Jugoslova->v pa smo sedaj v resnici Se tako kakor smo bili takrat, ko se je ta misel rodila. V kroge nižjega ljudstva med Slovenci, ta misel še malo ni prodrla. Med Hrvati jo je treba tudi iskati le med posameznimi izobraženci. Toisto velja tudi
_Srbe in Bolgare.
Vzemimo pa, da bi višji politični odnosa j i z elementarno silo vrgli vse jugoslovanske plemena v politično zjedinjeno jednoto — kaj po tem?
Smatrati moramo kot resnico, da tako neposredno in r.epripravlje-zjedinjenje provzročilo, da bi /• zavrela kri v Jugoslovanih do skrajne meje. Močnejši bi hoteli nad-vladati slabejše; versko obstoječe razkolništvo bi vsplamtelo do vrhunca in ako bi potein "višji politi-odnošaji" ne |»segli v tO raz-v eno. penečo inaso, bi se lahko pisalo v knjigo zgodovine, kako
Ako deluje socijalizem na poravnanje nasprotstev, katen* provzro-Kar so Mane, l.a Saile. Schtiltze- čtljejo: sovraštvo, zavist in poželje-
iije |H) nadvladanju. tedaj ga more vsak plemenito misleči človek po-lanjih Srbov. Holgarov. Hrvatov j »Iravljati kot največjega osrečeval-in Sibvcnccv že v svojih srcih s ca človečanstva. To delovanje pov-plamtečimi, živimi črkami zapisano. speJuje pribil dobe, v kateri tie Ihi Vsi hudi verski pritiski in mnogo-; samn lW»M«en 5,0vck- mar" številni državni poskusi so 'bili za- ve* '	1lžival vse P™"
man, da bi uničili pravice naroda, vire.-RViraroče že r/ narave. Pod izvirajoče iz Časov, ko so pasli ici^'if0 l»"t«MO upravo Ik> imel vsi skupaj eno čredo na neizmernih j vsak n™* lx,lK>,nri Prostost, razvi-planinah v Azrji. Ti pritiski. vcV-! <ati nezmožnosti, katere bodo
ski in državni, so pač otemriiii duh ljudstva, a izbrisati mu ni*o mogli staroslorvanski čut o pravicah njegovih.
Kakor smo že začetkom spisa rekli, ne bo združenje Jugoslovanom provzročilo samozavestno sočutje med različnimi jugoslovanskimi plemeni, marveč l>o io posledica delovanja višjih političnih odnoša-jev ali kako bi to silo imenovali. Kaj bo dalo temu povod, danes še ne moremo vedeti. Rečemo pa lahko žc sedaj, da v visoki politiki ni nilske- jeijtimentalnosti. ScVč. čc so pa razmere take. da se postavlja sentimentalnost v službo politike, potem se zgodi to prav korenito.
Angleži, n. pr., se za osodo kristjanov v Macedoniji malo ali pa prav nič ne brigajo, oni hočejo le preprečiti prisvojenjc Carigrada |x> Ru-guEija jcoiut. se
itak v prid vsega človečanstva. Y>ak narod se lio poslu/i I v t<> *vr-ho svojega jezika in brezdvonv o se
iframasonski kongres v Tri ki se je vršil od 26. septetu l. oktobra 1896, je bil prire bt slovesna manifestacija vse oliškega sveta za "razkritja Taxila in one Diane Vati — ki ni nikdar živela. Pri so bile velikanske. Ustanov />o bili posebni odbori v Rimu ihii, na Dunaju, v Pešti, mi, v Lizbonu, v Parizu in jU. Lahko se reče: Vsa cer ^ bila pokonci. Od ]>apeža pa {njega kaplana je vsa duhov gorela za kongres., Hotelo se tem kongresu ves liberalizem biti s tem, da bi se ga na pod axiiovih sramotnih in podlih ij proglasilo kot sad hudičev redek jiekla, kot naziranje, ki ^satan spravil v svet. Udariti hotelo po framasonih, ki niso dniš-^a. kakor smešna, družba, ubiti pa i ■ je hotelo lilieralizem sploh. ( I tod ta gorečnost. 22 kardi
l)o tedaj slovstvo v vsih strokah raz-1 nak nadškofov in 116 škofov vijaln mnoijo popolnejše in svobod- je I ntlralo za ta kongres in sam
beljen
brat brata bil in klal od Triglava Zlatega roga.
Kdor količkaj yozna značaj in litično nezrelost raznih jugoslo-<ih plemen, oni gotovo ne bo »1 pesimizmajiisatelju teh vrst. itnsko starodavno »trankarstvo tlo in komaj osvobojene ple-bi morali tujci zopet podjar-"ie radi ljubega miru", višji politični odnosaji, olx>ro-li z elementarno silo, bi zamogli krotiti Jugoslovane in odkazati vsakemu plemenu svojo ulogo. katero bi imelo izvrševati v Zjedinjenih jugoslovanskih državah.
Da bi se moglo goditi to mirnim p. torn in nagonu, izvirajočim v sredi pojedinih plemen, si pač ne tiK>r<-iin> misliti NTaro<lom. kateri mi m- le razrušili verige sužnosti, je tr«rl>a. da se prvo naučijo sadove pridelovati, preden j jim za-njih uživanje hasniti. ijalizem je začel tne<l Srbi, in Itolgari^e poganjati svo-ike. V istioi bi res žalostno ko bi temu neN>tlo tako, saj se na Japonskem in na Kitaj-začelo socijalistično gibanje, se oe motimo, je postal u-lista v Belgradu mini-prekuciji v lju Petru I. «e wiiali-
cer zelo zanima za Macedonce, saj
jo veže sorodstvo po krvi in veri nanje, ali vzlic temu ne gre njeno sočutje toliko daleč, da bi pozabila tia načela opreznosti v tem oziru. Y visoki politiki ne igra sentimentalnost nohene uloge, pač pa vplivajo na politikA druge neizogibne liotrelie. katere je treba vpoštevati in katere kažejo diplomatom z ne-prilMgljlvU mIo |M>t, |K> kateri morajo hoditi. Ako nastanejo taki slučaji, potem preneha vse narodno in versko sočutje In žrtvovati se morejo one dežele in plemena, katera bi. v ugodnejših odnosajih gotovo dobila ne samo moraliČno, ampak tudi fizično pomoč.
Slovenci bivajo v deželah, katerih geografična lega se more smatrati jako neugodnim, ako se oziramo na združenje vsili Jugoslovanov. Klin slovenskih dežela rije 11a jugozapa-du v meso italijanskega življa, na severozapadti pa tišči ta klin v nem ški živelj. Oba ta dva življa hrepenita. da se tal klin slovenske narod-
nosti odstrani ter sc pogubi, bodisi v nemški ali italijanski masi. Italijani hočejo potisniti svoje severne meje do Drave. Nemci pa hrepene po Trstu in istrskim primorju.
Največji politični interesi obeh narodov, jim kažejo to pot.
Upajmo Slovenci, da se ne uresničijo njiju nakane, ugonobiti naš narod tem potoni; upajmo, da bo rodoljubno srce slovanskih narodov preprečilo to stremljenje tujcev: upajmo, da ne bodo "neizogibne potrebe" vplivale z nepremagljivo silo 11a slovanske velevlastne diplomate, da bi žrvtvovali eležele, katere so ključ do adrijanskega morja iz severne strani in katere so domovina naša.
Vsak napredno misleči človek, kateri opazuje duševno gibanje narodov, more uvideti, da so postala starošegna pravila vladanja neveljavna. Prosveta je začela v novejših Časih prodirati tudi v najnižje kroge. S tem se je probndila samozavest pojedincev med ljudstvom, futje jednakopravnosti, katero je bilo dosihdob samo na papirju, je začelo krožiti že tudi v žilah človečanstva nižjih slojev. Nedvomno ie nrinomoelo k temu največ sodial^-<tično gibanje, katerega » se zadelava. marveč tudi vsih kulturnih
nejše, kakor dosilutyb. Narodna zavest 1k> prencliala v teh okolšči-nah, kajti vse irarodne pravice bodo v vezavi pdtomci naši IkmIo smatrali to stanje "kot samoumevno in naravno. Kakor so nekatere živali tekom časa — potom evolucije' — efwiio viHpmuqo euwsEjijd .-»pqniiz
ali tndi navade, ko so se odnošaji njihovega življenja "premeni!?, rftv-110 tako bodo razni narodi prenehali uaglaševati vedno, da pripadajo tej ali oni narodnosti. Ristvo narodno. <ti pa lio ostalo in krepkojše vspe-ivalo.
le j to navedenem 1» zamogel naš mali slovenski narod, kot član velikega slovenskega rcxla, pridobiti WikvivfllffWflHf in. rt
di. Vsak 1» jednakopraveti. bodisi, da se je jxirodil na svilnatih blazinah In v sredi najvišje izobraženosti. ali pa v najrevnejši koči, obdan <>d nevednosti in zavrženosti. V dveh, treh zarodih bo ta socijalna razlika izginila, kajti jednakost v javnem izgojevanju bo provzročila l*»l>olno jednakost v vsih življen-sfc'h nzirih.	uarod 1«j ikwpel
do |>o|ioltiega razvoja svoje spi joče dtišne nadarjenosti. .Dokler se to ne zgodi nima poj 111 o narodnosti nobene vrednosti in |xmieni le toliko, da imajo nekaterniki to besedo le iz sebičniji namenov na jeziku.
Slovenskemu narodu se |>ač ni treba bati upeljave socijalizma. ker ta Ijo le narod prevstrojil v vse to, kar zamorc beseda "narod" znaČiti v najvišjem in najplemenitejšem smislu.
V začetku smo skušali dokazati, da ni socijalizem nikakor nasproten združenju slovanskega plemena, šc manj pa, da bi zabranjeval združenje istega, bodisi na jugozapadu, ali sploh v celi Evropi; kasneje pa smo navedli vzroke, dokazujoče, da obeta socijalizem slovanskemu oziroma slovenskemu jeziku najsigur-nejši obstanek.
Ne o|»orekanio, da se bo pod soei-jalizmom vnelo prijateljsko, častno tekmovanje med raznimi svetovnimi jeziki in da lio jezik, kateri ho postal najbolj olikan in najbolj prikladen za izraženje vsakojakih delovanj, snov in čutov, pridobil največ čestilcev in pristašev.
Kakor je sedaj slovanski jezik razdeljen in razširjen na zemlji, se moramo nadejati, da bo v bodočnosti — v nekoliko sto letih — edino kulturni jezik, kateri bo z angleškim tekmoval za svetovno nadvlado.
Slovani so mlad rod. fizično krepak in ravno se prehudujoč. Ko bo začelo anglosaksonsko pleme hirati — vsled starosti in pretirane kulture — tedaj bo prišel slovanski rod v dobo polne moči. Preživeli bodo torej gotovo Slovani Anglosak-sone. Oni bodo asimilirali vse druge narode in jezik slovanski se bo govori! po celem svetu, katerega bo okoli in okoli oklepal socijalizem . . .
paj; i, nezmotljivi Leon XIII, je na mo slovesen način poslal temu kogj jnesu svoj blagoslov in ga jmj /iti ,1, naj poftopa brezobzirno. P pež je določil škofa I.azare-da ga zastoj>a ua kongresu 'esclii j« bil za to določen, ker obckxlanil članek, v katerem največjo vnemo zavzemal za rve spise in jih toplo pri|x>-
ngres je otvoril tridentski kne-f dr. Valussi, ki je izrekel 11a-bo la kongrt* za franiason-stega pomena, kakor je bil koncil za protestantizemj t se je udeležilo tudi 36 50 zastopnikov škofov.
trftT 1e1n'1t6ftgfeliTi'7c
igral slejiar Tax3. On je bil junak dneva. Njemu so se klanjali tudi škoije. njegbva slika je visela med slikami katoliških svetnikov. Na kongresu so se sicer nekaleri nemški duhovniki upali izraziti rahle dvome o Taxilovih "razkritjih", a bili so ]>o]K)tnoma jioraženi in so morali umolkniti. Ta kongres je iiii koiosaicn usj)eh LetHia Taxila. Skof Valussi je 30. septembra na čast Taxilu priredil slovesno pojedino v škofijski palači. Udeležilo se je te pojedine vse polno škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov, ter knez Loewenstcin, vojvoda madridski in grof Paganuzzi in vsi io tekmovali proslavljati sleparja Taxila in njegove blazne sleparije.
Za slovensko narodno Jednoto.
V nedeljo dne 1. novembra ob 2. uri [lopoldne ima društvo "Slavija" zopet svojo redno sejo v Popovičevi dvorani na Centre Ave. 587. Na zborovanje se vljudno vabijo vsi že vpisani društveniki in tudi taki, ki niso še pri nobenem društvu, ali, ki so člani kacega druzega društva. Rojaki, pridite mnogoštevilno, kajti gre se 'za čast slov. naroda v Ameriki, za ustanovitev prepotrebne "slovenske narodne jednote". V slogi in zavednosti je moči
Frank Klobufar. predsednik. .4ntnn Mladič, I. tajnik.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo pom>m: •'Kranjska peklenska komedija''. Zloži! NANDK PAHJEŽERI.
To iivo barviinji' peklenskih muk prekoB) vse, kar je pisal slavni italijanski p«'hm i k Dante Alleghieri v svoji nepnvenljivi i<ewiii "La I)i-viim OtMnedia". ;
Po«em "Kr. |M*kl. kom", je zložil Slovenec, da seznani tako svoje n>-jake 7. onim, kar čaka njihove dimne voditelje v ptaeilo za vsestranak izlx>nii p<Kluk (o) ua tem svetu.
Komad s poštnino vml. velja Ctc. w Ameriko in Ki nijio.
Ameri>ke yosti.
•• .htajeiij«."
New Orleans, ^8. okt. — "Profesor" (lelilcr, kateri je pred 8. dne-
Roosevelt kot propo>ednifc.
Washington, 27. okt. Pri včerajšnji službi ■ božji v Mount St. Albans je nastopil kot govornik tudi prezident Roosevelt. Govoril je o predmetu "Kako se more «>Iuiid
vi hipnotiziral Alamie Roger:- jo Bogu in državi", in jjovdarjal, da
potem živo /agrebel", ji je pustil včeraj zopet ' vstati". "Vstajenju" je prisostvovalo kacih 1000 oseb.
lieli krokar med profesorji,
\'ev.i Hift Mi, t oiin., 28. okt. — "Verujete, da je neko bitje, imenovano Ho,,', pred mnogimi stoletji ustvarilo človeka, ga izstavilo na zemljo in mu pustilo se pogubiti?" je vprašat prezident ltowdoin kole-gijuma, Hyde, svoje učence (viso-košolce) med nekim govorom v Ilattelle kapeli. "In verujete," je nadaljeval, ' da je toisti Hog po preteku stoletij, ko je videl izprijeno ljudstvo, poslal na zemljo svojega sina, trpeti in umreti, da se bodo ljudje zopet spravili z Bogom in da se je ta sprava dosegla še le skozi snjrt njegoyega sina? Verujete, da so bili v praveku možje v pravem pomenu besede navdihnjeni od Boga, pisati in govoriti, kakor se trdi to o prorokih?
'Verujete vse to? Take izročitve so ravno tako smešne, kakor neumne in morajo biti Izpodbijane in ne verovat ie."
Hlija DrugI.
Neit' York, 28. okt. — Kot obrtnik in reklamator je John Aleksan-ler Dowie, nove baže maziljeni lump, gotovo nedosežen. V«ak trenutek ima pripravljeno kako senzacijo. da napravi svojo slavo še bolj interesantno. Pri včerajšnji službi božji je začel pretakati solze, ko je svojim zvestim vernikom priznal. da so razkritja o njegovi ro-dovini v tukajšnjem "World" resnična in da nima nobene pravice tlo imena Dowie, da John ^Murray, kojr p'o/cnil njegovo mater! ni njegov oče in da pravzaprav ne |x>zna svojega očeta- "Hočete me imeti vseeno še za svojega vodnika?" je vprašal Elija Drugi in njegovi pri padniki so "enoglasno zavpili: "Yes, ves!'
Na to je Elija z ostrimi besedami napadal časnike, kateri so pisali, da je njegova žena vzida «Hem milijonov dolarjev s seboj na pot v Av-tralijo. "Skupno premoženje zion-skega mesta (Zion City) znaša le 3 milijonov in od te svote pripade meni samo en milijon", je rekel moderni Elija.
Zastopniki raznih ver so dandanes pač vsi enaki lumpi. Sicer si so glede verstva najhujši nasprotniki, kajti vsi vpijejo: "Moja vera je prava, vse druge peljejo v pekel", enim si so pa vendar-le bratje in to je v denarnih rečeh. Skubijo, leparijo in odirajo svoje vernike v vsih verah, da se kar kadi. Mi pa ostanemo, "kakor smo b'li" — zvesti Kristovim naukom in od njega Izstavljenemu socializmu!
Prosto delo v Canadi.
Delavci v "Excelsior Woolen Mills" v Montrealu, Canada, niso organizovani. Isti so, kakor .rečemo, "prosti" delavci, to je, oni izvršujejo delo, kakoršno se jim ravno nudi, ne glede na plačo. — Zadnji teden jim je bil dan nalog, delati 14 ur mesto 12. Zahtcvajočim
je poštenost ena prvih podlag v p«i-vatnem kakor v javnem življenja, brez katere hi ne mogla nobena država obstati. Navzočih je bilo kakih 7000 oseb, — Amerikanski po!»-tikarji, Roosevelt in poštenost - -think of it!
Turško.
Carigrad. 28. okt. — Načrt Avstrije in Rusije, voditi skupno kontrolo v Macedoniji, je zadel na odpor nelnških in italijanskih diplomatov. Sodi se, da bo Turška izrabila to nesporaztimljenjc me,! velesilami in zavlekla izf* tjavo reform
Pariški "Figaro" phmc't, tla je turški sultan nevarno oboiel.
Z rnsko
Japonsko vojsko baje ne bo nič.
London, 28. okt. — Po uradtiili poročilih iz Petrograda in Tokio ar je doseglo med obema državami l>oj)olno sporazumljenje. Treba je i še neznatnih premeb in vsaka voj-skina nevarnost bo odstranjena.
Paris, 28. okt. — Ruski minister vnanjih zadev dospe v kratkem sem, da presodi z Delca s som vzltotl-110-azijatiški položaj.
Tokio, 28. okt. —Japonski ministrski predsednik Katsura je izraril glolioko obžalovanje, da so razni evropski in ameriški časniki pfaaB tako senzacionalna poročila o rusko-japonskem položaju, ki pogrešajo popolnoma vsakega dokaza.. Politični umor na Angleškem.
London, 28. okt. — Sagatel Sago t m i, prezident armenske revolud-jonanie družbe, jc bil včeraj v.Iou-drmskem predmestju ■ Nunhend «-streljen. Umor je provzročil veliko senzacijo.
Sodi se, da je bil Sagouni umorjen od enega onih morilcev, katere je turški sultan odposlal, da pobijejo vse voditelje armenskega gibanja. Sagouni se je še le včeraj povrnil iz Švice, kjer je uredil zadeve tamoinjega voditelja revoluo-jonarne družbe, kateri je bil tudi ie le nedavno umorjen. Tudi drugi voditelji družbe so bili tem potom odstranjeni od turških vohunov, Španija. Hilbcut, 28. okt. — Veliki štrajk rudarjev še vedtlQ ni končan. Posestniki rovov se branijo ugoditi pravičnim zahtevam štrajkarjer. Včeraj so bili električni rudniki kakor kolodvor razdjani z ditiamitom.
Razglasilo se je obsedno stanje. Delavci vsih strok so se pridružili štrajkujočim rudarjem, tako da je narastlo število stavkujočih na 40,000 mož. Železniški in cestni promet je ustavljen. Vse trgovine so zaprte in izdajanje časopisov se jc ustavilo. Kavalerija brani javne naprave proti štrajkarjem. Vozovi, ki so se prikazih na cestah, so bili bombardirani s kamenjem, meti tem pa se je klicalo: "Dot z buržoazijo! Dol z reakcijo! Dol s tirani I" Ljudstvo je bilo opeto-vano napadeno od policije in kava-Icrije. Mnogo oseb je bilo nevarno ranjenih.
za to višjo plačo, se je odgovorilo: That it was noil of their business." CikaŠklm Slovcncem na znanje! reostajalo jim ni torej druzega, i Da se naši c. čitatelji izognejo kakor se udati nasilstvu magnatov. i poznejšemu razočaranju, jim tem Kakih 300, večinoma ženskih in 1 potom naznanjamo, da je rojak otrok, pa sc je vendar uprlo temu 1 John Horvat prodal svoj salon ua hudodelstvu visoke družbe. Ko je , W. 18th str. 427, vsled česar odpatše na določeni dan pretekla 12. ura, i 'ia 7. novembra naznanjena veselica. se je vzdignilo teh 300 in hotelo za-: lutri. v soboto, pa k Mohor Mla-pustiti tovarno, a vrata so bila za- <ličti! Za znak se izigra v nedelja prta. Reklo se jim jc. da mbrajoj nov. dopoludne. še ti ve nri delati in da ostanejo vra-	———
ta do določenega časa zaprta. To I	Vabil« na domači
je moožicp ki se je že u ur nepre-	j VOllČck
J" ~v .......ej-.v *> 1 ■ ■ hnni viMir.i'u
nehoma mučila za kapitalistične,
lopove, tako razburilo, tla je jiobila v »oboto dne 31. oktobra, v snfon-vsa okna in skozi ista ušla.	skill prostorih 617 So. Center Ave.
Samo ob sebi je tunljivo, da so Za zabavo in točno dobro postrežbo imeli krvoswi takoj postavo v ro- j vsestransko preskrbljeno. I'nwtt
„	.	. , kali, katera je ostro Obsojala prole-! ^	, ...
KDOR iel, potovati V stan, don,o|tarce jn J., vsc	v^nim.	"eeer- Igrala
razbojnikom, telesrStraži raznih i " v' mw^evTlen obisk ulj»
▼ino ali od tam v Ameriko, n.i 1 s<- za* upnoobrne na"ULAS SVOBODE"

Socialni klub v Clevelandu
503 Throop St. Chicago, III. Postiv-1 kra!icv '.n. cesarjev, ined katere mo
ima »voje rwlne
petek
*en 1» vsak rojak kar najbolje. (Ha-tz najboljšimi pn komor
remo prištevati sedaj tudi francoskega idijota, milijonarja Jacques Ubaudy-ja.
dno priporoča rojakom in drugjn hmtom Hlovanom
"Glas Svobode"
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki, izdajatelju in	urednika:
MARTIN V. KONDA FRANK M. MEDICA
"(iliis Svobode" izide vsuki pe-ek fn velju za Auicrlko: za celo let« - - - p $1.50 za pol leta - - - - -75c
ZA EVROPO; »a cel* leto - - - kron 10 za pol leta - - - - kron 5 Posamezni list po 5 centov.
"Glas Svobode"
[The voice op Liberty] . |b tli« tyily union laltor paper in America: edited & published every Friday in the olovenic language by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA.
"Entered July 2, 1903, at Chicago, 111., as second-class matter, under Act of Congress of March 8. 1H79"
Subscription $1,30 per year,
Advertisements on agreement.
Naslov za dopise in posiljatve je eltnleči:
"GLAS SVOBODE"
663 Throop St. Pllsen Sta. Chicago, 111.
DOPISI.
Iz Lorain, Ohio
iloap. ured.! Odkar izhaja c. list "Cil. Sv.", še ni bilo čitati v njem kak dopis iz naše male slovenske naselbine, vsled česar dvomim, da bt ne sprejeli teh par vrstic. 12. okt. ob 5.45 m. zvečer se je ustrelil rojak Ivan Cinkole v drvarnici svoje gosixxliuje, pri kateri je bil na hrani in stanovanji dve leti in 5 m. Strel je slišala prva, gospa Ana Justin, katera je ravno opravljala svoj posel v kuhinji. Hitela je i7 kuhinje ven v drvarnico in tu je na>Ia nesrečnika ležati vznak na premogu. Hi] je že mrtev. Vsaka pomoč bi bila tu odveč. Ustrelil se je v glavo na desni strani pri ušesu. Krogla mu je cJbtičala nad desnim okom. Kanjki je bil star še le 39 let. Doma je iz novomeškega okraja, kjer zapušča ženo in dvoje otrok. V Ameriki je bival pet let in si mnogo denarja prihranil ter svoji ženi domu poslal, tako, da ji ne ho treba pomanjkanje trpeti. Uil je tudi I. tajnik tukajšnjega podpornega društva sv. Alojzija št. 19, spad. v J. S. K. J. Kot tajnik je držal svoje društvene reči v jako lepem redu >in veliko dobrega storil za imenovano društvo. Vzrok nesrečnemu koncu nam ni popolnoma znan; zdravniki so konštatirali, da je bil bolan na umu. Vse mogoče, da je bil to v resnici in edino to vzrok samomoru. Krivda pa zadene tiste ničvredneže, lažnjive obre-_kovdlce, ki so mu bili vedno za petami. Med poštenjaki v Ameriki, ki so ga poznali ali vsaj culi o njem, ni bilo inoža, ki bi mu ne bil prijatelj. Vsi so ga spoštovali, ker je bil v resnici blaga duša in lepega vedenja. A, kakor ima vsak, posebno odkritosrčen za pravico in resnico se boreč, človek svoje sovražnike, tako jih je imel tudi pokojnik. ' Le ti so mu pripomogli k prezgodni smrti. Govorili so ti hudobni ničvredneži mnogo lažnjive-ga in sramotilnega o njem, ki pa je bilo vse skupaj nesramna laž. (Temu se ni čuditi, pobožna druhal se celo pobija sama med sabo, kakor se je zgodilo to 4. t. m. na Uršnih seiih na Dolenjskem, kjer so se "Marijini mladeniči" med saoo streljali in pobijali. Take so vse te proslule pobožne duše I Opom. tired.) Celo na cesti ga niso pustili na miru, marveč ga pri vsaki priliki zasramovali in mu klicali: halo Mr. tajnik, ter ga suvali. Tako so ravnali ž njim zarukanci in tepci. Jaz pa pravim, če ti človek ne ugaja, pusti ga na miru in pojdi svojo pot. Hudobneži so dosegli svojo smoter, sedaj bodo lahko v sreči živeli, ako jim bo to vest dopuščala; kamen s«f jtm je odvalil od njihovega hudobnega srca. Pokojniku pa bodi pravični Bog milostljiv, blag spomin med prijatelji in znanci in lahka mu zemlja tuja.
Frank Vevar, II. tajnik.
Socialni klub v Chicagi ima svoje redne saje vsako drugo
Clevelund, O. 20. oktobra
Mi se gotovo malo brigamo, kateri kandidat'kapitalistične stranke bo dobil večino pri volitvah v državi Ohio. Ali odločno odklanjamo, da bi bili demokrati v kaki zvezi s, socialisti, ali da bi bil njihov program podoben programu
"ialistične stranke, kakor poroča "Sova Domovina". — Star prego-v.-jr pravi: "Kar st France* ni učil, : 'di France ne zna". Ce gospodje ■v oli ''N. D." delujejo za republikansko stranko, potem se naj uče vsaj logično misliti in pisati, da jih navadni delavci ne IkhIo obžalovali, da so toliko let trpali hlače po šolskih klopeh, a naučili pa nič. "N. D.", trdi, da bi bilo dobro podržaviti železnice, brzojav irt telefon, v isti sapi pa pristavlja, da ne v sedanjem času, ker živimo v pol tični korupciji. Bolje je, da ostanejo te naprave v privatnih rokah.
Kdo ima sedaj politično upravo v Združenih državah v svojih rokah? Odgovorite nam, gospodje okoli domovine. Ali morda socialisti? Ali demokrati? Ne! Imajo jo republikanci, o katerih trdi "N. D.", da bi vodili v stanju današnje politike, pošto, brzojav, telefon in železnice tako, da bi koristilo le dotični stranki, ki je na krmilu. Ali ni to blaznost ? Najprvo enemu očitati politično korupcijo, potem pa ga priporočati, naj mu volitci oddajo svoje glasove, da bodemo še v prihodnje gazili politično korupcijsko blato. Tako logiko poznajo le gospodje, ki so študirali v lemenatu. Dober teki	/. Z.
Pueblo, Colo. 22. oktobra.
Nedavno tega smo bili izpred al-tarja še zarukanci, zdaj pa smo že zopet malo več. S pijanci nas titu-lira grovski farški oderuh. Pa da bi ostalo samo pri tem, naj bi že bilo, ali kaj, ko nas še zraven očitno zasmehuje. Sedaj, ko je sprevidel, da mu ne gredo več dolarji v bisago, kakor nekdaj, je napel vse druge strune. Povedal nam je. da je on zelo previden, skrben mož. da si je prihranil več tisočakov, da si je sezida! v East Puebli veliko [>o-slopje, katero stane nad $40,000 itd., mi pa da nimamo prav nič. ker vse zapijemo, mesto da bi hranili, kakor hrani on. Kaj hočemo, od Cirila nimamo itak boljšega pričakovati, kakor večno "psovanje" na eni in "dajte" na drugi strani. Resnično, čuditi hi se tudi temu ne iz strani Cirila, ko bi makari cerkev okral, lesene svetnike odnesel in nam le golo zidovje pustil nazaj. Mi nekaj moramo vendar zal»e'eiiti in to je zasmeh, ker smo mu znašali vedno dolarje skupaj, da si je za-mogel toliko prihraniti, kolikor trdi on sam, ne oziraje se na to. da smo Slovenci reditelji tudi denverskega škofa. Za nase težko zaslužene dqlarjc si maziljeni oderuhi tiaprav-Ijalo že na tem sveta nebesa, nam pa jih obljubujejo na dragem svetu, ne da bi si jih tgdi oni sami tam poželeli. Pijanci, nesite svoje zadnje cente grovskemu pesoglavcu, [k>tem bodete vsaj poštenjaki in skrbni možje, ker ne bodete imeli centa v žepu, Ciril pa vse! Kave naj bo prepričan, da bo prvikrat, ko se prikaže zopet na Bessemerju, sprejet tako, da se bo sam s£hi smilil. Psi bodo kmalu zdresirani, črna dolga suknja jim bo "halo-drija" in kaj to pomeni, naj Ciril dobro premisli, predno se poda V gotove kraje k nam. Da, da CirilČe. farmerski psički so hudi, grizejo kot sto vragov in bojimo( ?) se, da bodeš potem pozabil ha lieračenje po Bessemerju, kadar te enkrat ti vlovijo. Kakor so bili* zaman tvoji besni napadi 11a "Gl. Sv.", tako boš tudi mitno nas zdrčal kmalu kot nekaki "Nebodigatreha". Zapiši si Cirilče enkrat za vselej za svoje dolga ušesa, da nismo pueblski Slovenci več to, kar smo bili pred, ko še nismo imeli "01. Sv.4' med sabo. Živel naš netttrudljivi bojevnik napram ostudnim izkoriščevalcem vse baže! Rojaki, čitajte in podpirajte vsi "Gl. Sv."!
Prijatelj lista,
Dirja v lopovščino.
V istini ne razumemo, kje najde klevelandska papirnata domovina toliko odjemalcev, da zamore izhajati trikrat na teden. Kogar ne i 1-pametujeti notici "Dirja v socijali-zem" in "Proletarci" v 96. številki rečenega papirja, potem že ne vemo več, kaj naj mu razsvetli možgane. Imeli bi le že eno zadnje zdravilo: nimberški lij (trahter), da bi se mu vlivala pamet.
Znano je dejstvo, da je stala "Domovina" vedno na demokraski stra-
sploh, eni demokrati, dragi republikanci, kakor jim bolj nese "kšeft";, zdaj se pa kakor besna hijena zaganja v ravno tisto stranko, trdeč, da se demokrati vežejo s socijalisti, ker baje stremi kleve-tandski župan po podržavljenju železnic, telegrafa, telefona itd. To stremljenje dotičnega župana .■'—:• ne dokazuje še nikakega spora-1. i-Ijenja s socijalisti, ker, kdor j^ t\ mokra t, socijalist biti ne more in obratno, ali da se take, sicer, še zračne, naredbe napadajo samo zgolj tega, ker jih ima na programu že od nekdaj socializem', dokazuje vso besnoto rimskega fanatizma, ki hoče uničiti vse 0110, kar ima namen povzdigniti človeštvo na višjo stopnjo izobrazbe.
Človek ne sme biti nikdar toliko sebičen, tla bi protivil eni stvari samo za to, ker mu ista morebiti ne prinaša direktnega dobička, ne oziraje se 11a to, da ima spTosnost visoko korist od nje. Sploh se pa samo ob sebi razume, da se ne gre tu samo za eno naretlbo in še tisto le ]>ovršno, marveč za popolni prevrat današnjega družabnega reda. Kdo bo imel od tega dobi&k, leži na dlani,. Ne samo sedanji proletarec, tudi sedanji kapitalist l>o se čutil novoporojenega ob splošni jednako-pravnosti, kajti ne bo Se mu treba bati več za svoje življenje, ne ropa itd., živel bo v miru, brezskrbno med svojimi sodrugi-izobraženci. Kajti logično je, da bo se pod takim pogojem razširila veda tudi med najnižje stoječe sloje ljudstva. Socializem, Kristov socializem ima blažene nauke v sebi, da pa so ti Kristovi nauki v nasprotstvujt rimskimi fanatiki, ne moremo za to. Ljudska je prihodnost in basta tudi potem še, ako se Krže makari v sredi atlanskega-morja postavi na ','lavo ali pa nam od tam sem, v "svoji sveti jezi", pokaže oni del svojega telesa, ki se začenja tam, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime. Tepec je bil in tepec ostane, dokler jo ne potegne za onimi, ki so že 'loslepariti z rimskimi nauki.
Mi se prav nič ne čudimo, da hoče »meti rimsko farštvo samo nevedne bedake okoli sebe, tim bolj se pa čudimo, da se tudi nekateri razsodnejši rojaki pajdašijo s po-neumnjenci. Vsaj dni bi se morali vprašati: čemu pase faVStvo svoje ovce samo z hudalostmi, vražami itd? Pamet bi jim že morala povedati, da se bedake laglje sktibi, nego razsodne može; kakor se tudi laglje vtada lačne, kakor nasičene |xidani-ke. To vedo visoki maziljeni in kronani lo|)ovi prav dobro in j>o tem se ravnajo.
Pod zaglavjem "Proletarci", piše klevelandska papirnata maslarija: "Kdor trdi, da so naši ameriški delavci proletarci, 011 je ali norec ali zločinec.	jih rlvi v svojih
lastnih stanovanjih".
S subjekti, ki pišejo tako goro-stasno neresnico, se je pač težko bojevati, ker moramo misliti, da more biti še prokleto, veliko zanikanega sveta, ki se pase ob taki dušni hrani. Tisoče jih živi res dobro, na stotisoče pa jih je. ki nimajo kaj jesti, ki gladu umirajo, na stotisoče jih je, ki bi radi delali, pa ne morejo dobiti dela; na stotisoče se jih odslovi, da pridejo za nekaj časa drugi na vrsto, v'suženjsko delo: 350 tisoč delavcev je samo na Porto Riki hrf* dela. brez živeža, brez vsega na cesti itd. in katoliški kave je vendar toli pre-'ipo3 ojqop men as ep 'ijip-U uazjp
da imamo vsega obilo itd. Pa naj še kdo reče, da niso kranjski farji prijatelji delavstva!!! Istina je sicer, da Slovenci po večini ravno ne stradamo, vsaj v Ameriki ne, toda |)omisIiti moramo, da smo Slovenci le majhen narod. Ko bi nas bilo še enkrat toliko, bilo bi tudi več usmiljenja vrednih revežev. Zabiti pa tudi ne smemo na dejstvo, da gledamo Slovenci le z daljave na ta gospodarski boj. Med tem, ko držimo mi križem roke, se jih na stotisoče od drugih narodnostij žrtvuje za nas, za delavstvo vobče. Torej rojaki, kaj citate podučne časopise, — v temne farške cunje obračajte svoje oči! Ali ne vidite, da se cedi "nebeška mana" ž njih? Kdor še ni čital, kaj piie tega glede papirnata maslarija v 03. številki, mu hočemo postreči mi. Evo Vam:
''Katoliiki Slot enci, čas je, da z drugimi katoliškimi narodnostimi v Ameriki podpirate edinole katoliške liste. Vsak cent, ki ga izdate za nckatoliski list, je vržen v smeti, da. še več, ž njim si naravnost kupujete strup, ki se vam bo preje kot boste vedeli, zajedel v srce in ostru-pil vase krščansko naziranje. Kato-
se vidva ne družita z osebami, ki so ! izdale svoje prepričanje, ali jim! vsaj ne zaupata, ravno tako je po | nalogi katoliške cerkve vaša naj-: svetejša dolžnost, da na noben način ne podpirate listov, ki so prikrito najhpjši'nasprotniki vašega srečnega družinskega življenja. Pod-, •>:raj katoliški list, ki se ne l»oji po-1
dati resnice, kadar je treba in ti;
nuja pravo dušno hrano." Amen! j
Kržetu se pamet meša.
V svoji papirnati domovini piše Krže: "Vsak list, ki se drzne iz "Slovenskega Naroda" ponatisniti članek "P.elokranjci" je nekatolišk list in ta list je Glasnik". — Ubogi "Glasnik", to ti jo je prisolil blazni i Maslarl čudno, da Krže, ki toliko! sovraži "SI. N.", najde vsako naj- i manjšo "hibieo" v imenovanem li- j s:u. Gotovo more biti strasten či-tatelj "nekatoliških" listov, ker mu n'č ne uide. Torej, sam se zaletava /. vsemi šterimi svojimi tacami v prepovedan sad, svojim ovčtcam pa ne dovoli, da hi delali toisto. Kar je res, je res, možicelj ni prav nič egostičen. Kaj to, če pride sam hudičem v kremplje, samo da svoje "bližnje" obvaruje pekla. Cast, komur čast! Kar se tiče nas, damo častno liescdo — ki je gotovo več vredna, kakor vse popovsko zavijanje posameznih takih poneumnje-valccv ljudstva — da nam dotični članek v svoji celoti ni padel v oči. torej smo na vsak način boljši katoličani pO Kristusu, kakor Krže. Ej. pamet se ti meša. ljubi bratec v Kristusu!
Po voden j-kazen božja.
V Sentpetru na Koroškem je dne 4. t. m. pridigoval župnik Deitl o lepoti in koristi rožnega venca. Koncem svoje pridige je rekel: Povsod pa se rožni venec ne moli tako pridno. Bil sem zunaj jjo svetu, bil sem dalje časa na Gorenjem Koroškem. Tam gori ne najdete rožnovenskih altarjev, rožnovenskih bratovščin; tam ne najdete hiše, kjer bi sc vsak dan molil rožni venec, iu redVc so hiše, kjer so moli vsaj ob sobotah. Ali niso te neprestane poplave 11a Gor. Koroškem vidna kazen božja? Pri nas vendar ni takih opustošenj. Tudi letos imamo zopet blagoslovljeno žetev; Gornjekorošci pa nimajo take žetve, več let je ne bodo imeli, kajti njihove hiše so zasute in na njivah leži na metre visok prod," Tako širijo popje praznoverje meti ljudstvom. Korošci v §t. Petru pa bodo po taki pridigi privoščili svojim bratom v goratih krajih božjo kazen ter m jim bo zdelo grešno, priskočili jim na pomoč.. Sicer pa je iz avstrijskega gorovja prinesla votla na italijanska tla tudi nekega — duhovnika. Gotovo je zanemarjal rožni venec.
Dejstva govvre.
Lincolnville, Kans. Prosim Vas, pošljite mi en zaboj Trinerjevcga zdravilnega grenkega vina, o katerem sem se prepričal, da je najboljši pri|>omočck za moj 'bolni želodec. Prejel sem istega že prej en zalwj in vino me je že dobro ojačilo. Setlaj nc inorem biti več brez njega Ignacij Urbaneck. Vsi oni, ki so že kdaj rabili ta izdelek, ga »e morejo prehvaliti. To vino je naraven Izdelek, narejen iz čistega kalifornijskega vina (grozdja) in najbotj-ših zdravniških zelišč. Ono deluje krepčilno na oslabele dele želodca in na zaprtje; ojačuje želodec v vsili ozinih in pripravlja istega na hitro in dobro prebavo jedil. Zav-žita jedila gredo po vsih delih telesa v podobi nove, č'ste krvi. Če u-živaš dobro pripravljene snovi, dobiš lepo rdečo kri, podstavo dolgemu življenju in zdravju. Trinerjc-vo zdravilno grenko vino pretvarja /avžite snovi popolnoma. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in iz-Jclovatelju los. Trinerju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, Illinois, Pilscn^^ioti.
ROJAKOM
Potujočim in tukaj hivujočim. pri-poročam svoj novi, lepo ifrejeui
"SALOON"
Kjer točim vedno svež« pivo, rasna fina'vina in likerje. Postreilm točna. samo z unijskimi smotkami Biljar v hiši. Potniki dobe čedno prenočišč«. HHflK
Za obilen posetsefe. rojakom priporoča
891 Blue Island Ave. cor 14t
2 01 s t n a shloja t iidelomji HJBOUSlH LEPŠIH, NAJFINEJŠIH in N A JMOdNE Jt!B
Fotografij.
Zeiiitvanjske slike posebnost.
Nizke cene. Hitra in nljudna postrežl Deli jami in skrbno izgotcvljeno.
Tvrdka ustanovljena 1BB3. TELEFON ŠT. &
Slovnici, zahajajte tj«, kjer h« Vam v vseli o^lrlh točno uljiidno postreže.
i

Dr, M. A. Weisskopf
885 Ashland Ave, Telefon Canal 47fi
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in • •d 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
UR. WEISSKOPF je Čeli, *in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
!»
OB V ESTJLOI
Podpisani si usojnm naznanjati p. n. občinstvo, da sem prev •■Saloon" rojaka .lak. Martinčiču v Sumit, III. Mojt jiaŽel^ in l»ode vselej »prejemati rojake najuljudnejše, vsled česar pom, da se lxxle tudi meni izkazovala tista naklonjenost, kor mojemu prodniku. Papotuike prijatelje in c. rojake %M ■ ,4. Mvlj.nii. >!ii I >< k In vsak čas postrežem točno •/. i/.vnttiii(_ Binodkiimi, svežo pivo, razni in i likrrji, "Portvini", Trinerjevia vinom itd. Zn zabavo novodobno kegljišče, Rojaki znanci, pri j jateljobiskujte me v prostih urah. vlivalibodele vsaj čisti zrak
Nazdar! o o FRANK KOHNIU, o---o Summit, lllj
■■BHKHaBBBBBHMBHMBMB
James Tourek
Izdelovalec Havana Cijtar in Virginia (vržiuk) ft«2 S. Center Ave. CHIC Add, ILL.
CHICAGO LKJt'KH 1I0U8K.
Največja zaloga "Kentucky Whisky's", kalifornijskega žganju iu vina.
iiTMAUEviN, r, mm co,
1M Front st. Puerto. Colo,
ii
STEFAN POPOVlfc 1 ant n i
5K7CENTREAVE, Chieauo, Izvrstna vina, rakijo in sme Velika dvorana za seje, plese e
Pri|Kjn)t".i rojakom razna nujlmlj ša vina iu importirau "viski". Ke gljišče na razpolago.
1214 Bohman Ave. PUEBLO.
PHIL. BAST LASTNIK, &3S lUue [island Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak jxmainer.nik postrezite, kakorano narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori za skupščine iti društvn un razpolago.
Nazdar rojaki!
Slovencem in drugim bnit< Hlovanoui priporočam svoj le unejeni "SALOON^.
Točim vedno nve>e pivo in 11 stne droge pijače. Rar/.novr-f fin* smodke na raz|x>lago.
Potniki dobe pri meni prenočišča in dobro postrež'
, Za obilen posot se pripoi
MARTIN POTOK AII,
504 S. Centre Ave. ('hicago. Telefon stev. 1721 Monrai
'i Rojaki, ne pozabi te prostora, John K
Pozor!
Kaj pustiš od nevednih 1 zdravnikov izdirati svoje, še popolnoma zdrave zob« ? si jih zaliti s zlatom ali kar ti zu vselej dohro in )>oi eejui napravi
B.K.



-T
Žrtev razmer.
(Zapiski kranjskega kaplana).

Društvene vesti.
1 XV. V konsumu kaplanu Janeza jc
v vsakom ožini. Morda bi bil že ta Inn poskusil svojo srečo, ali bilo me i je strah, da pride kdo v hišo, vrat si i Društvo sv. Petra In PavUPozi-pa nisem upat zakleniti. Zaradi te- vlJ» vbo svoje ude, da so zanesljivo
sem zalo Anko / najlepšimi fra- »fclefe zami potolažil in ji obetal, da bo že
13og skrbel, da se .njen položaj bilo vedno veselo inTivahno." Ka^ I zboljsa/samega sebe pa sem šel to-lan Janez je skoro ves dan tičal v |az,t k fsf Heleni. k. je bila mo-avoji trgovini in dasi o kupčijskih | • pnhoda »»"O vesela, zadevah ni ničesar razumel, dasi je
prodajal slabo blago za drag denar, se je vendar kar trlo ljudi. Seveda iO prihajale največ ženske. Z nji-' mi se je šalil, z. njimi je uganjal
Zvečer pa sem se jezil na saidega sebe. Ta vražja strahopetnost, sem godrnjal; če bom tako boječ. ne do-1 sežem ničesar. Zakaj je 'nisem
vsaj poljubil?
Jezilo me je resnično in sklenil sem, da pri prvi priliki, ko dobim Anko samo doma, stopim k nji, jo objatnem in poljubim, Tn če l>o užaljena ? Pa naj bo; bom vsaj vedel, pri čem da sem in «i lahko po-i>čem drugo.
vsakovrstne burke, njim se je laskal prav tako kakor delajo kmetski fantje. In če jc zagodel kako prav debelo, so se ženske na ves glas smejale in dobro se jim je zdelo, kakor da jim je kdo ve kaj povedal. Če fant tako zakroži, mu pravijo, ženske, da je surovina in svinjar,
če pa jo pove duhovnik, pravijo,	RAZNO,
'.'oh, kako so gospod domači."	'
V konzumsko prodajalno je pri-	Požari
hajala tudi mlada žena nekoliko polarnega kajžarja, ki je bil tiidi ne- Posestniku Antonu Mrvi je ^koliko mizarja in ki se je štel mej j zgorel 7. t. m. kozolec z vso mrvo. najvntfejše pristaše kaplanove j Škoda znaša 460 kron. Mrva ni bil stranke, ker nut je kaplan iz poso- [ zavarovan. — V Groblju pri St. jilnicc dal večjo svoto, katere mož Jerneju jc nastal 6. t. m. ob 8. uri seveda ni mislil vrniti, vedoč, da se zjutraj velik požar, ki je uničil, .pravdnim potom od njega ničesar j ker so bili ljudje na polji in po dobi.	vinogradih, velik del vasi. Trem
Anka Belinova je bila zala, pol- posestnikom — Mihi Gorenjcu, Jos. meščanska žeiia, o kateri nisem bil Rolihu in Josipu l^kšetu —. so ie nikdar nič slabega slišal. Po- zgorele hiše iu vsa gospodarska postala je Belinova žena, ker je osi- »topj a s krmo in r vsemi poljskimi rotela in se bala iti v svet služit.; pridelki. Vsa škoda se ceni na Ugajala mi je že daVno, a čim sem 32.000 kron. zavarevalnina pa zna

m
ša samo 4800 kron. Požar je nastal. ker je i-jletni Anton Gorenjec vrgel gorečo cigareto iz konjskega hleva na seno poleg kozolca in je jelo takoj goreti.
Nesreča.
V Preski pri Medvodah se je 7. t. in. ponesrečil posestnik Valentin Babnik. Kopal je skupaj s svojo ženo ilovico za tovarno v Jesenicah. Ker je zemljo preveč izpodkopal, se je odtrgala velika plast in ga pod-sula. Sicer je takoj prihitelo nekaj delavcev, ki so Babnika takoj iz-i kopali iz prsti, a vendar je bilo že
prišel ž njo v konzumu v dotiko, sem se vahjo prav resnično zaljubil in 11a vse načine delal, da si jo pridobim.
Postopal sein |xi starem nauku, da se mora možu prikupiti kdor hoče ženo vjeti v svojo past. In staremu Belinu sem se hitra in temeljito prikupil. Nekajkrat sem dal za pijačo, mu preskrbel nekaj naročil in mu dal nekaj goldinarjev "na posodo", in mož je bil moj. tako moj, da si jc ste! v pGočbito časi. če sem stopil v njegov dom in če sem se malo pogovoril in pošalil z
njegovo ženo.	... ^ff j
' Ženske imajo navado, da najraj-	nesrečnež je bil ze zadu-
še govore o rodbinskih razmerah.!^' BJbmk Jc °*e st,nh nedoras" bodiši-o tujih ali pa o svojih. Zato 1,h otrok ponesreCI| sem Anko pripravil do tega. da mi
je začela pripovedovati vse. kar soj se je v potoku, ki teče skozi gozd j j udje govorili o drugih tržkih že- pri1 Mošnjah, i o. t. m. Jakob Hewc nah in dekletih. Človeka se namreč najprej spozna, ako se ga pusti covoriti o delikatnih rečeh. Toda v tem slučaju tudi na ta način nisem ničesar dosegel. Ali je morda zala Anka uganila moje naklepe? Izdal se sicer še nisem z nobeno besedo, toda v ljubezenskih rečeh so ženske čudovito bistroumne: ena sama beseda, cu ».mi |n>gled jim za-; dostuje, da spoznajo, pri čem da so . . .
Moje znanstvo z Belinovo Anko je postalo s časoma prav prijateljsko, a nič več. Sešla sva se skoro vsak dan, bodisi v konsumu ali na cesti, in vselej sva kramljala prav intimno, četudi o naj nedolžne jffll rečeh, tako da nisem vedel, pridem li kdaj naprej aH ne.
Nekega dne sem dobil Anko samo doma: njen mož je bil šel v sosedni kraj po opravkih in se je imel vrniti šele na noč. Sedel sem blizu nje s trdnim namenom, da izvem, česa se mi je nadejati.
—	"Vas.jnož," s^m začel po kratkem uvodtt, "se mi zdi vse časti vreden, vrl človek."
—	"No. nič ne rečem," je odgovorila Anka, "a tega ne smete misliti, da je, Bog ve. kaka izjema."
—	"Izjeme so redke, a vse kaže, da je priden. Stedljiv in da Vas ljubi." .
—	"Pije preveč — surov je tudi in skop je tudi in zame se tudi posebno ne briga — alt veste, gospod kaplan — pritoževati se ravno nečem — to bi bilo nehvaležno — saj veste t- ženske smo sitne —
—	"No, ne tepe Vas pa vender ne."
—	"Kaj še." je dejala Anka. "Sicer pa — naj bi to poskusil — še tisti dan grem od hiše."
—	"Če je tako, potem se pač ne morete pritoževati. AH vendar? Saj veste, da smo duhovniki vajeni to in ono slišati,, torej mi lahko zaupate". sem pripomnil zvijačno.
In Anka se ni obotavljala in mi razodela, da je postarnega svojega moža korenito sita. ker je pijanec in jo v vsakem oziru zanemarja. Ko sta se vzela, je Anka upala, da se ji bo dobro godilo, da se bo mož držal svoje obrti — a njene nade so splavale vse po vodi, tako da se zdaj čuti jako nesrečno. Vedel sem dovolj, kajti Anka mi
mesecu v dvorani na S. Santa F* Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO
Bratsko druStvo: "SOKOL"
Bpadujočo k J. 8. K; J. ima svoje ri/dne seje vsako tretjo nedeljo v niesocti v društveni dvorani na 602 K . Santa FeAve. Društveni zdrav, nik je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave.
K mnogobrojnem pristopu v čilo društva vabi vljudna
ODBOR. PUEBLO, COLO.
Slovensko podporno bratsko društvo "SOKOL" v Clevelandu, O. ima redu« bo je vsako prvo nedeljo v mesecu v "unien dvorani^ na St
Clair St. Društveni zdravnik je dr. Kehres. Kdor hoče pristopiti k društvu naj se /glasi pri Jacob Hoievar'ju 35 Diemer Street, ali pa pri Laus Recher'ju St Clair St 122:1. Bratje ngitirajte v prid drtis tva!	ODBOR.
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novourojo-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijake »mod ko na razpolago. Vencema v zabavo služi dobro ure-jeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna poetrež-ba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
017 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III.
:_21
"URAD ZAGREB"
je najstarejši hrvatski "SALOON" na zapadni strani mesta Chicago. PostreŽlm izvrstna; fino pivo, liker, smodke in biljard na razpolago.
ALOIS PAUSE lastnik, 314 \V. 18th St. Chicago, III.
iz Kamne gorice. Njegova žena ga je našla mrtvega ležati v plitvi vodi. Najbrž« j? je onesvestil, padel v j vodo in utonil.
Utonil
je na Vrhniki 9 .t. m. faletni Jurij Terček v vodi |>oleg Froehlichove pivovarne. Mož je. kakor se jc dognalo, v pijanost pade! v veds. Požigalec iz verskega fanatizma.
Vobčini Bencdekfalva na Ogrskem so se ponavljali zadnji čas strašni požari. Končno so pri tem vendar zalotili kmeta Milošjaka, ki je priznal vse požare ter povedal, da je hotel na ta način Bogu služiti ter iztrebiti vse protestante. Ljudstvo je hotelo fanatičnega kmeta vreči v plamen, le orožniki so ga ubranili.
Nežna plesalka.
V Gabrijih na Goriškem so imeli ples v hlevu (?). Neka plesalka, ki je preveč pila, je sedla nekemu dečku na noge ter mu zlomila stegno.
Utonil v moštu.
Dobro znani vinski trgovec Ris-mondo v Pulju jc prišel nedavno v Orsero v Istri ter pokušal mošt pri raznih posestnikih, da ga potem nakupi. Zvečer je že bil precej natr-kan. Drugi dan je našel neki Per-tot v svoji stiskalnici v kadi mošta Rismondija mrtvega. Nesrečnež je v pijanosti hotel še piti mošt ter je padel v kad, kjer se je zadušil vsled "karbolne kisline. Pač originalna smrt vinskega trgovca. Novi Musolino
Anton Šukle
PUEBLO, Colo (»4 S Santa Fe.
Priporočam bvojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 507 Main.
MATIJA KBKLAVEC, fiL
/a 483 \V. 17th St. Chicago, III.
edini slov. krojač v Chicagi, »• priporoča rojakom v izde. S lovanje nove in popravljanje M
f stare obleke, katera lm dala kakor nova. V«? 10 fiL zmerno nizkih cenah. (j)
t KALI OGLASI 12 CLEVELANDU *
|j SLOVENCEV ROJAKOM!*
^ . Za žejne treba pijače. Do-P bro pijačo — izvrstno ve-V dno sveže pivo, vino in dni-T* go, toči rojakom in drugim j* bratom Slovanom v svoji T ^ gostilni
44	LouIn Ilecher t
^ 122H St ClairStr
Kaj
prvi zgornji prijatelj moi da toči dobro sveže pivo in drugo pijačo v svoji gostilni !V-tnd.i jaz enake ne pogrešam v svojem "saloonu", Jos. Yanehar 151 E. Madison Ave.
Sveže pivo, vino itd. naj ločita zg. pri ja. moja! Ravno tako dobro post režem tudi jaz v svojem "saloonu". le paidite in prepričajte se.
Jacob Virk (D 1088ot. ClairStr.	q
* JON. KRANJC, krojač 2 1907 8t. ClairStr. i iT Cleveland, 0.	pri- T
tj* poroča p. 11. občinstvu svojo .
Po vsem svetu slavni
prof.Collins iz newyorske is 11 iver:
Jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni
On z dobrini vsjiehom zdravi bolezni pljuč, želodca, mehurja, jjrln in glave; nervoznost, slabo pamet, zaspanost iu slabo spanje; rodno bit je in slabost srcu: revmatizem, katar, liHtmo, maternico,'] Aelj, prehlajeiije, bljuvanje krvi,, otekle in Imlne noge, Ixdezni v Ik| in križu, izpuščaje na obrazu in talesn, krče, nlesa, epilepsljii, Imld ledvie ter jeter, kile, zlato žilo, tifus, mrzlim itd.
Prof. Collins zdravi tajne bolezni možke in ženske.
Ako ima kodu kako nevarno l>olezen in potrebujo iz,vi zdravnika, naj se obrne osobno ali pa pismeno k prof. Collins v kratkem se mu IkmIc zahvnljal za ozdravljenje.
OPOZORITE V!
I>a bi profesor Collins zamogel ugoditi vsem paeijcntom, uovilje izborilo urejen zdravilni zaviHl, ki je sirom Amerike zmui;
imenom
PROFESSOR COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
V tem zavodu ima on tdravnlke-atrokovnjake, hteri delajo po njegovem navodilu. Tu jo tudi h na, v kteri izdelujejo zdravili jmmI nadzorstvom samega prof. CoIHuhu, iu sicer iz ]m>sebnih zelišč ter 1 nin, ktere so iii.portirnne iz vseh strani sveta. Ako toraj veste za ljudi, kteri trja« za kako boleuiijOy tnjta jim, nuj se obrnejo do jirof. Collinsu.
Zastarele bolezni in one z nečiste krvi ter telesne slabosti zdravi z velikim vspehom.
Najboljšim spričevalom v tem oziru so dopisi, ktere oil vsak dan dobiva od |m» njemu o/druvlj<< pacijentov.
matlja Levickv, Viley, Mason Ca, Mich. Popolno otdrtvljenje jeter.
Ivan Naijv, Box ijj, Ikiiemer, Mich Trganje v glavi in neuralgia.
Tkohl Sufnakowicz, Mincrtvill«, i Zastarela ielodfna boleien.
Ero le tel dopisov od otdravljenih ljudi, ki se zahvaljujejo prof. dr. Collinsu:
Bolezea v glavi in uftcslh.
Spoitovan g. prof. Collins:— V*» zdravila l«t»r* ste nam pri-jv s'ali, smo dobllL Moja so-l r. g« ie zelo trpela radi bolezni v glavi In vleaih nad leto dni in L:daj je le popolnoma oidrav-Ji na za kar se vam srfno zahvaljujem. V ilutaju potreb« se s»oio na vaa oornemo, ker smo prepričani, da nam redno polteno postrrlite kako ste nam i daj p-strrgli. Z 'cleitovanjem J<Hip Švihela, ltox 63, Silver Lake, Minn.
Boleien želodca ozdravljena.
Bil sem bolan nad lest let na Ic'.ckScu ; poti.unit kin obilo zdravnikov, toda nobeden ri zamogel mi pomoči. Končno sem se obrnil k prof dr. Collinsu In on ml je pri poslal zdravila, ktera so me ozdravila, tako da sem poslal zopet zdrav in močan. £lava mu za tol
Mihael lllavač, 619 Bell alley, Reading.
I'enn.
Popolno ozdravljenje jeter.
Č slani g profeso'i—
Zdravila, ktera ste priposlsli, je moja soproga nvlila ter se vam srčno zahval)u:em za njih priposlanje. ker so jej l poslovala zaleljeno zdravje. Ako bodemo v prihodnosti zdravni-Iko pomoč po'rebovali, obrnemo se samo na vas. Spoltovanjem
Josip Levicky, Viley.
Msson Co., Mich.
Ozdravljenje ie bolezni.
Spottovanl g. doktor:— Bila sem bolna nad za žensko boleznijo in tega sem itdala obilo zdravnikom, toda nob ni zainogel pomoči. Zdrav vas g. p otesor, oidrav me tekom jednega nu z veleitbvanjem
Toaipina Golil Mead -West1
V*io bolezni, notranje In Mpoluke, zdruvl profesor Collin«u
■ • Ako vam kaj manjka, opilite natančno svojo bolezen ter odgovoril 1 na spodaj navedena vprašanja in polljite 1 se prof. 1 »ko se vam bolečine mnole, on vam polije idraviia, ktera vam golovo pomagajo. V slučaju, da je vala bolezen neozdravljiva, UT-nani ter ne zahteva za to nikake odikodnine.
Kailjate? — Se suiite? — l'ovračate? — Imate polucijo? — Utekate? — [t l'i'vai bok? — I.nate drisko? — Ali vas čelo bolij Ali vas vola srbi? — Ali vam srce močno bije? — Imate beli jetik? — Vns bole kost'{ — Ali vi« peče ko putčate vodo? —- Ali j ravija v Črevah? — Ali se lahko prestraiite? — Ali se čcslokrat prehlzdite?—Imate li.leiljive bolezni? — Čutite mraz v ledj Čutite po telesu vročino? — Čutile na vrh glave bolečine? — St-' zaspani? — Vas bole ulesa? — Se čutite trudie? — Imite sla'i zr< Ali kratko diliute? — Ali vas bole pleča? — Imate slab tek? — Vos v grla peče? — A'i vas po jedi boli? — lin-.I- zaprtje? — Ti v m roke? — Ali n p-če v hrbiu? — Vam teče iz uies? — Imate vrtoglavi st? — Sc lahko razdralite? — Vas boli maternica? v .mi zjutraj tečejo sline? — Imate slabe kosti v krilu ' Imate v grlu tele no? Č itite vnetje?
Odgvrorite na navrdena vpralanja ter polijit« i»l,t im nilje ozu čeni naslov. — Uradne ure: Ud in. uie *,utraj 'do 1. ure p 3. do J. ure pop. Ob nedeljah od 10. ure zjutraj do 1. ure pop. V torek In petek od 7. do 8 uri zvečer. — Zdravila se razpojH ekspresu na vse kraje Zjedinjenih driav in Kanade. — Pilite v kte emkolt jeziku. — Pisma naslovitei
Prof. Collins New York Medical Institute,
140 Went 34th Street,	New York City, NT.
Vsak bolnik, kteri liofe biti liftro ozdravljen, niorp Iskati pomofi grl Izvrstnem zdrav
Bolnim ponujajo vsakovrstne električne pase, ainpak v teh pasih 11............
bssnijo, temveč fte škodujejo, ker lih vzdržejejo od zdravljenju, radi »ko bi takftne pasi ozdrnvljall ljudi, hI jih zastonj ne ponujali.
P'
nI nič elektrike in bolnim česar postane bolezen'zustar
Za Ameriko pntentirune
Harmonike,
izvrstno delo, se dobe same pri Slovencu
John Uolob
m Bbidok St. JOLIET. ILL.
J. D weyer
679 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL
priporoča SLOVENCETM svoj I "SALOON". Fina vina, smodke in rakije po zmerni ceni, Post rež-tui točna.
McMAHOR & CILLIER
pogrebnika.
Dobra in ceua poetrežl>a. Con. D a S. Union Ave PUEBLO, COLO.,
URBAN BRO !
pogre
393 W. 18th. St. Chicago, CENA IN DOBRA POSTRl
. . . ., 4» krojaško obrt. Izdeluje . \ okolici Cannesa se je Rjavil , A elegantnejM obleke itd. T razlKjjnik, ki je znan pod imenom I v ....................-
"II Calabrese" (Kalabrez). Izvršil | je dosedaj ze več proznih umorov in predrzn-h vlomov. Orožniki vseh bližnih mest, cela stotnija planinskih lovcev in mnogo dobro oboroženih kmetov ga lovi že ves teden, toda razbojnik jim vedno uide tako-rekoč izpod rok. Razbojnik je tako predrzen,da se ne boji po dnevu priti v kakšen trg, da si nakupi potrebno za svoj zločinski posel. Italijanska "romantika" bo kmalu za enega "junaka" bogatejša.
CE HOCES varno in hitro poslati denar ▼ staro domovino, obrni se zaupno ns »OLAS SVOBODE" 563 Throop St. Chicago, III. — Vse po-iiljatve po dnevnem kana.
Če hočeš imeti fine Blike V idi k fotografu	Q
LIEBICH -u	A
fcu - 8ti Enclid Ave. Cleveland, O.	' Q
Clifton SI. -Cleveland, O.
ne pa v Ljubljani I Pri meni se dobi poštena postrežba pijače in prenočišča.
FR. MARESIC.
Nazdar Slovenci! Kadar se mndite v mesta, ue pozabite posetiti restavracijo
B. Reiabefc -a. jevrstna jedila po 10 centov.
Av«. Cleveland. O.
IDAHO
Kjer poljei)KI,htvo cve+e
Rajski prostor za naseljevanje
Bogate farm«, izvrstna zemlja in dosti dobre vode.
Kupi si listek na
tU JpORT LIKE t limiti,
Najkrajša in najboljša pot na vse kraje v IDAHO OREGON in MONTANA.
Za listke in pojasnila pišite
D. K. BVBLEY. O. S. 8PENCVB, O. P 4 T. A. A. O. P. « 1. A.
Salt Lake City, Utah
$33 Oregon and
Washington
If you want to visit any point in the Pacific Northwest —N0\ IS THE TIME.
Every day until November 30, th^-fHwIinpton Route will one-way tickets from Chicago to Portland, Tacoma or Seattle only $3.1; to Spokane, Ellensburg, Wenatchee or I'matilJ; $30.50; to Salt Lake City, Ogden, Botte, Helena, Anaconda, Mi.-.-on or Kaltspell, $28.
Tickets at proportionately low rates will 'em wile during time to practically all poiita in the Pacifie jior nwest und on Pacific Coast
The Burlington Route offers a greater hh!<'Ofeion of routes better service to the West and Northwest than any other line t fact is worth considering. Send a postal for detailed informat
Bulling
P. 8. EUSTIS,
Passenger Traffic Manager, CHICAGO.
Kasti Irani papeievi pevci.
Človek bi mislil, da je v prosvit-Ijenem 30 veku nemogoče, da se gode v civilizovani Evropi taka barbarstva, kakor je kastriranje dečkov. Toda to se ne izvršuje morda doli globoko v Turčiji, ampak v središču krščanstva, v Rimu, v prestolnici Kristusovega namestnika, v Vatikanu. Sicer je bilo znano, da so se, svoje dni v sivih časih srednjega veka vsi dečki ka-strirali, ki so bili uvrščeni med papeževe pevce v Sikstinski kapeli. Toda dosedaj se je obče mislilo, da so se te grozovitosti, ki se s krščanskimi načeli absolutno ne dado združiti, že zdavna odpravile. Verodostojni viri pa poročajo, da temu ni tako, ampak da sestoji še dandanes papežev sikstinski pevski zbor iz samih kastratov. Trdi se, da je sedanji vodja pevskega zbora don Perosi prevzel vodstvo samo pod pogojem, da se dečki-pevci ne bodo več pohabljcvali. To se mu je sicer obljubilo, toda zgodilo se ni nič, da bi se sramotnwriu počenjali j ti napravilo konec. Sfc sedaj dečke pridno kastrirajo^Tion Perosi pa še nadalje z navdušenjem vodi ta "rezani" pevski zbor ter se radu-'je tega imenitnega pevskega materijah t Ta grozodejstva na ubogih, vsake samoobrambe nezmožnih dečkih "v večjo čast božjo" je tako lopovstvo, ki se niti ne da označiti, to teni bolj. ako se ne godi z dovoljenjem, vsekakor na z vednostjo rimskega papeža. Skoda je samo, da se ne da to oskrunjevanje otrok kazensko zasledovati; Vatikan je nantreč eksteritorijalen in italijanska sodišča ne morejo ničesar storiti, da bi zabranile to nečuveno, že prostemu čustvu človečnosti in dostojnosti nasprotujoče početje. Ali bi ne bilo bolje, da bi se kastrirali razni božji namestniki, — imen ne-čemo imenovati, imamo jih pa obilo na razpolago. — da bi ne zastrup-ljcvali rodbinskega življenja, da bi ne zapeljevali deklet in oskrunje-vali otrok ?! O tem bi naj vatikanski krogi resno razmišljali! Ako Rim že hoče pridržati duhovniški celibat, naj sc kandidati za ta stan kastrirajo, da se odstrani ono zlo, ki že stoletja in stoletja tare vse katoliške narode in jim zastrupljuje življenje. To bi pač bilo "v večjo čast božjo", vsekakor pa bolj, kakor kastracija nedolžnih dečkov, ki morajo čast, da imejo j »opevati v proslavo božjo, poplačati z oskru-nitvijo svojih teks. Škandali
("SI N.")
Ižjemne cene za razno robo samo za ta teden. Pridi in kupi.
Velikn izlntni ženskih vrji-nih volnenih Btikenj, črnih nli lmrvariih, krnimo ob-eitih. prej $8. ta te- i
don samo..............
Preproge, prej $10.00, gdftjj
komad mino............
Illačiee za dečke, prej'-'"'«, /daj samo.,.............
Spodnja obleka za dečkfl
jftuo jardov najnovejšega suknja, sama volna, se prodaja povsod janl po $ 1. a*, j pri na« samo.,..........'
Kina svila vse barve, prej j r>0r, ta teden samo........'
Krasne čepiee /ji gospodične! proj r»0c, zdaj mino........'
Visoke nogavice za dame, i samo ...................'
Bisernih gumlibv dvodvn-najulini .................
1	janl široke hole konteninei (Muslin) prej Wc /daj.....'
2	vretenca ('J00 janlov) orne, rud »km i itd. niti za razno uporabo, samo............
Otročje črne '.'ribbed" noga-vieo vredno 15o, zdaj samo..
Oospodično! Hoxt'alf oižmi vbo velikosti, ta teden Batno I
HInoe(dokolen ) za dooke od 1 - J 3 let, Bnma volim, vredne »o, 75 in t)8c, zdaj «| saino...................
Ženski?, orno Hatiuaato spo-njo jopico (petticoats), najnovejši uzorčl, prej $ 1. 80,nj zdaj samo...............
Vozil,a pruva cena 10c janl,« zdaj ....................'
Fini, perknl cena 10c, Ždaj«t janl po .................
l.r> dvanajstin dnmakih belili in drugih jopic(Wuist)prej<w jk)$ 1.2f>, ta teden mmo .,,»«
Mo/.ka spodnja obleka za n[ jesen...................
Maloučki za kavo, jamSe-jc ni« Posebnost. Samo....."
Flanelasti ovratki zu ženske se razprodajajo |>o........j!
»"»♦18 W. 18th Str., — Chicago, III.
Zastopništvo za -los. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
Angelika Bittere, Kalifornijsko Vino in Rakijo. Nizke cene; zajamčena, hitra In poštena postrežba.
Volnene obleke /a dečke, najnovejši uzorei, prava cena S it. i'*, ta teden j samo..................
Ženski moden-i različnih oblik, prej Mic. $ 1.00 in 1. SO, zdnj mmo.........|
Ur«'budilke po .........j
Velika zalogu kasmirovib tlrugih oblek prej od ? l'. .50
-$».00, zdaj po..'.........j
Zanesljivi trgovci z oblekami
liti5 »<>7 Blue Island Ave. cor. Uth St.
567-569-571 Blue Island Avenue
Velika zaloga vsakovrstne jesenske in zimske moške obleke po na vadili h cenah
.HON K K OBLEKE različne mode in vrste po$I0, $12 In $15.
K05S2 SUKNJE 11 BUST HELTON IN OXFORD BLAGA, PO X7.50 UD J12JS15, * * <*
Obleke in površniki za dečke in otrake po $2.50, $3.50 in $5.00
OPOMBA: Kadar prides v našo prodajalnico, vprašaj po št. 28
ZI a t k o Kertiiii.
JOSFI'H TR1NBBH
P. n. naročnikom!
Nekateri naročniki nam pošiljajo naročnino na "GI. Sv." v priporočenih pismih. Tako jc nedavno izdal neki rojak za 75 c. (poli. nar.) 18 c. samo za {»ostnino. To je po-|M)inomn nepotrebno, škoda denarj^. Znamka od dveh centov na pisnio zadostuje popolnoma. Pismo se zavoljo borih 100 c. gotovo ne bo zgubilo, dokler je isto pravilno naslovljeno ; za skrajni slučaj pa zadostuje tudi samo: Olas Svobode — Chicago. To v interesu c. naročnikov 1
Dokazano je,
da umrje vsako leto na tisoče ljudi — po največ iz delavskih krogov — vsled lastne krivde za liolez-nimi, katerim bi se lahko pravočasno popolnoma izognili. Koliko ljudi je, ki se pritožujejo vsled bolnega želodca, bolezni na ledvicah, jetrih, omotičnih napadov, vsestranske slabosti itd. Ako bi sleherni posegel takoj, po pravem, povsod pripoznanem najboljšem zdravilu, "Kolin-ovem zdravilnem grenkem vinu", bi bili gotovo vsi obvarovani od take, bolezni in nedvomno oteti smrti. To edino zdravilno grenko vino izdeluje v celi Ameriki samo iznajditelj tega zdravilnega teka, J. A. Kolin, 1511 1515 W. !2th Str.. Chicago, 'III. — Varujte se pred falsifikati-ponarejenimi vini! -
PRAVE KRANJSKE DOMAČE KLOBASE VSE VRSTE IN SV K,ŽE MEMO V ZALOGI.
Vsak pondeljek »vele klobase (jeternice). Na zahtevo pri&iljam tudi izven mesta. Piilte slovsnsko.
Josef Homolka
c" 579 {jo. Centre Ave.
CHICAOO, ILLINOIS,
ERVrl
RBOIHTERElt
Mnogo se čita o raznovrstnih izdelovanjih, imenovanih "(ireuko vino". Želimo torej vsakogar resno opozoriti, da imamo In samo jeden zanesljiv, izviren izdelek zdravniško vrednosti:	-
Trinerjevo zdravilno grenko vino
FRANK BERMK
(Triner's American Elixir of Hitter Wine)
<10ST1I<M<'A H NA: je? 9178 Harbor Ave. & tfX)2 Strand -ifcm
Vsak ve, da je velika razlika v raznih vinih. Trinerjevo je delano iz naboljšega, izbra nega grozdja in najboljših,, nalnAč za to izbranih in importiranih zelišč in koreninic.
Bolehate li na želodcu? Čutite Ifolezeu 1111 orovih in jetrih? Vas lmli v križu, ali inmte gluvoliolV Imate bIuIio slaatV
Ne morete dobro spati?	*
Trinerjevo zdravilno grenko vino, vas bode zanesljivo ozdravilo.
Dobi ne v vrtjli lekarnah in dobrih gostilnah.
TakothkaiayjirfiTkakor tudi skozi nli v Omaho potujočim rojakom priporočam svoj veliki 'SALOON'.
Lepe sobe za prenočišče ;poatrež-lxi točua in cena. I)o mene najtle vsak lahko sam.
S KOLODVORI ŠTIRI "BLO-
K K" naravnost navzdol IN PRI
MENI JR.
Anton Schweiger,
1002 8.13th Nt. OMAHA, NE.
AMERIŠKI ODVETNIK IN IZ TIR4ALEC.
Zastopnik pri vsih 6odnijah. Iztir-ja plače in dolgove.
Ureduje: dopoldne od 9. do 10. are in zvečer od 8. do 9. ure " 539 W. 18th St. & 166 W. 19th St.
Tblkpon 1714 Loomis
' I -i iu kouatnbler iu ef. o uij n, okrajni notar.
Pijte samo Trinerjevo grenko vino in n« bojte sepotem bolezni, ker napravilo
vas bo močne, vaše žeije in h£cre lepe, va$e otroke okrogle in zdrave.
Hiša s trgovino v Rudolfovem
(Novomesto). pripravi o tudi /n k.; varno, 2shrambi, lOOOgld. iiajeiu-ščine na leto. se
produ
za I5,0<X) gld.
Stavbni prop j or /ji vilo nli hotel, skoraj 1 oral nli 4'> hektarov ••"> kvadmtmetniv.
na |i: < daj za 1000 gld. Za vpmšati pri
A. WEISS Noromesto, Ljubljanska cesta St. 39, Kranjsko Austria.
Pojasnila • j« tudi
KifcOL 1'elro. m \\\ 1H. StHM t
Obrnite se zaupno na nas > ^ ^
I j^k	, kadar hočete odpreti saloon
Wl	ali se zmeniti za pivo.
Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a nase izhorno piv« je po eviopbko kuliano. tako. da bodete vselej delali dobre kupčijo.
Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali tolofonirsjtc nam, na kar hoduto dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih iu izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah
Ne dovoli nobenemu husiueesuianu, da bi ti usilil kako nevredno ponarejeno vino; ako ti da kaj »Irugegakot izvirno Trinerjevo vino, delale to izdobičkarije.ker pri ^narejenim skupi več denarja. Trinerjevo vino mu da malo dobička, a mu pridobi tiobre prijatelje.
Canai 967