Ljubljana, četrtek, 21. oktobra 1954 Leto XX. Stev. 253 glavni in odgovorni UKEDNIK IVAN ŠINKOVEC creja ursuniSki odbor • List Izhaja vsak dan razen oetka. H cena ia dinar]«« PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! Amdi PRAVI CA n. izDfiin •LJUDSKA PRAVICA' USTANOVLJENA S. OKTOBRA ISM » MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JK IZHAJALA KOT M-DNHVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO l. JUL 1951 KOT DNEV-NIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD I. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO* konferenca zahodnih okupacijskih sil IN ZAHODNE NEMČIJE [Parim pripravljajo ilokončni sporazum Ukinitvi okupacije in g suverenosti Zahodne Nemčije ~ '°* SO se sno^ sestali Eden, Dulles, Mendes-France in Adenauer, ladijo osnutke sporazuma, ki so jih pripravili okupacijski komisarji ▼ smislu zaključkov londonske konference dan*’ ok*- (Tanjug). — Britanski zunanji minister Eden stal r n„!!P°Po!dn<: pr*sPel v Pariz. Takoj po prihodu se je se-tona v p ies°m> ki je medtem prav tako že prispel iz Washing-So snom ariZ’ z ^endes-Franccoin in Adenauerjem. Obravnavali renost inUm*- P° katerem nai b> Nemčija dosegla popolno suve-Kakor **.* SC- za*<^u^'*a “jena devetletna okupacija, ukinitvi nifaze ^ danes dosežen domala popoln sporazum o yor “UPfcije Nemčije. Za jutri Je napovedan še kratek razgo-soboto stsrilni državniki. Sporazum bodo objavili verjetno v so se zunanjih ministrov, ki spora?,,!?,.l°nd°nski konferenci °ll o organizaciji evrop- ske obirambe, se bo sestalo jutri dopoldne in sklepalo o sprejemu Nemčije in Italije v Zahodno- Sporazum o Posarju bo baje v glavnem dosežen do konca tedna Pa . fajšnji^p2/1' (Tanjug). Vče- viti besedilo sporazuma. 2 Adenaup ■ .^endes-Francea j Francoski in nemški strokov-kor zatrli • -em omogočil, ka- I njaki so obravnavali danes vpra-gih, ^kšnegf ra^az,Umevaniu- Iz-nH obisk I bo tudi bliž- ^blike v Inditil naže re' PrtVte8l,anlk KtoU T>Himiru Popoviču ^^SSici20«J?kt- (Tanjug). gradu dr velePoslanik v ] ^e o&Kroll je danes do-, .^jepolitičnpn Predsednika zu-■judske skimjf odbora Zvezne Poviča. kupš^e Vladimira Po! Za- Beo- *«SSSSSnapoved D Nap0Vea ke Službe LRS r,r«ežn oblaf«o Zjutraj lur» 2.° >ppe-»a razjasnitve mea je mogoče doseči edinole z najširšo gospodarsko iniciativo naših ljudi, iniciativo delovnih 'rolektivov, skupnosti proizvajalcev, v celotnem našem življenju. Za nas je sedaj bistveno vprašanje razvijanje in modernizacija 'cmetijske proizvodnje, razvijanje !n modernizacija obrtniške proizvodnje, predelovalne industrije in cele vrste malih industrijskih darskega življenja predvsem na \ obratov, gostinskih kapacitet itd. prebral pozdravno pasmo tovairi-š* Tafta, ki se glasi: »Dragi tovariši 1 Ob vašem kongresu pošiljam delegatom in vsem članom ZK Cme gore tople pozdrave im čestitke z željo, da bi kongres uspešno delal im da bi sprejeli konstruktivne sklepe. Prepričan sem, da bodo sklepi, ki jih boste sprejeli na podlagi dosedanjih izkušenj taiko pozitivnih kakor negativnih, zelo važni ne le za okrepitev Zveze komunistov Crne gore ter za ideološko im politično izobrazbo njenih članov, mairveč tudi za njihovo usposabljanje za vlogo voditeljev delovnih ljudi Cme gore, ki jim je določena s sklepi VI. kongresa. Seveda s tem ni izčrpana vloga komunistov, marveč mora ta vloga priti do polnega izraza tudi v njihovem sodelovanju in prednjačenju v graditvi socializma na vseh področjih dejavnosti, zlasti v formiranju so-oifiilističn ’ zavesti v množicah in v pravilnem raizvoju naše stvarnosti. Smrt fašizmu — Svobodo narodu!« Delegati in gostje so spremljali branje pisma stoje im s prisrčnimi ovacijami tovarišu Titu. Po izvolitvi predsedstva je sprejel kongres naslednja dnevni red: Poročilo CK o delu ZK med I. in II. kongresom, referat O perečih nalogah ZK, poročilo revi-zijske komisije ter izvolitev CK ZK Crne gore in revizijske ko. misije. P- -lr Referat o perečih nalogah ZK Cme gore Boj za odstranitev gospodarske zaostalosti Cme gore, delovne naloge v snovanju in graditvi komun, družbeno samoupravljanje in vprašanje vasi, to so glavna vprašanja v referatu CK ZK Crne gore tov. Blrža Jovanoviča. V političnem delu je govoril o trža.škem vprašanju im poudaril, da je pravilna in dosledna politika naše države tudi tokrat dosegla pomembno zmago nad raznimi iredentističnimi in d roti-jugoslovanskimi zahtevami ne le po Trstu, marveč tudi po velikem delu naše obale. Res nismo dobili vsega, ka.r nam gre, zato pa smo uredili težavno in pereče vprašanje, ki je težilo našo deželo im dajalo povod za razna trenja. V boju za odstranitev gospo- gradnio novih obiektov « skupnosti komun ljubi)3 ^0 področja, potem bi ^obu ,n0-zmedo v instancah in pr* ny stih, da bi se stalno Taz, sprotstva med okoliškimi nami in mestom kot sre ‘ te-Imeli bi stalna prerekanja bro žave. Mislim, da je treba pje premisliti, ali je to z“. ja eft’ pametno, ker se mi zdi, ji stajajo močni argumenti za po- bi tako združevanje PPm?!lijcO i11 večevanje razdora med °K • ce-središčem, ne pa pritegova ^3. lotnega področja v enoten nizem. O postopku pri formira J ^3 mun in o tempu mislim, ° r se smisla govoriti že danes, 30, mi zdi, da je predvsem vaz ^ da razčistimo osnovne P°) ’ in za nas predstavlja *corn_vC2i \ osnovne perspektive v ^<-1 razvojem komun ter odn pr proizvajalci in komunami samezniml področji naseg po-benega življenja. Vprašanj srednega postopka pri ln b’ je drugorazrednega P^.tT-jruS*1'' se lahko o njem pogovorui Vojni zločinec .A Vrhovnega federalnega sča ZDA o veljavnosti pogod-6 o izročanju zločincev, sklenje-TnJne,d'ZDA in Srbijo leta 1902, n n \ omogoča, da preidemo obravnavanje primera vojne Poston iTCa An pogodba iz leta 1902 nanašala sa-lesu a ?°iineC v Los An9e~ i mo na staro Srbijo, da ni več ve-raj '. men*ka sodišča pa še zme- ; Ijavna in da lahko v skrajnem splohepr-av ie minilo že več let, primeru velja samo za Srbe, kar zaAo„ niso razPTavljala o bistvu pomeni, da se sploh ne more nadeve 0 Artukovičevih z zločinca Artukoviča. Naša vlada je zahtevala, naj ga takoj izroče. Okrajno sedišče v Los Angelesu pa se je postavilo na stališče, da j ZDA sploh niso dolžne obravna- aa yit,x- —" !------------- j vati zahtevo Jugoslavijo in je Ar- p„„, lnea An dri j e Artukoviča. tukoviča oprostilo. Sodišče ZADNJI DNEVI CONE »A« NA MILJSKIH HRIBIH Piani X —zločinih, {našati na Artukoviča, ki ni Srb. hodne ° ta^° ‘menovaTlem pred- Takšna argumentacija jasno m ----*—| gOVOri g nagibih, po katerih se je ; ravnalo sodišče v Los Angelesu. Bilo je očitno, da ukrep tega so- Jnn^J71 Pravn,2m vprašanju, ali Z°nS!aya sploh lah*° SP™* so 7n/i Ja, ločitev oziroma ali si„, ■. doline zločince iz Jugo-vračati Jugoslaviji. krilim1 0 zl°tinih ustaškega Vilni ^ Artukovi(a so tako šte-neovrgljivi, da je bilo Četkn lTn adv°katom takoj v za-Porirex?0vsem iasn°, da na tem beZ , iU morejo uveljaviti no-o Ant , fcovite obrambe. Dejstva sama 2,°činih govore ovičevih zločinih Arti,tfaf? in n’ moč ovreči. Odevali J!™ adJ>okati so si Pri' PratZ PTePrečiti sleherno Artukovič se je proti odločbi; apelacijskega sodišča pritožil na Vrhovno federalno sodišče. Spet i je minilo mnogo časa. Zdaj je j Vrhovno sodišče izdalo svojo od- j ločbo. Zavrnilo je Artukovičevo j pritožbo in potrdilo veljavnost j pogodbe o izročanju zločincev. S j sklepom Vrhovnega sodišča bodo predmet vrnili prvostopnemu sodišču v proučitev zahteve Jugoslavije po izročitvi vojnega zlo- j činca Artukoviča. ! Čakati je bilo torej treba več let, da so naposled začeli obravnavati konkretno tožbo proti vojnemu zločincu Artukoviču. Sklep Vrhovnega sodišča ZDA, s katerim je končno odprta pot, da zač-dišča ni bil v skladu z zakonom., no obravnavati izročitveni pošto- : Takšno mnenje o sklepu okraj- pek, sloni na spoštovanju prevze-nega sodišča v Los Angelesu je tih mednarodnih obveznosti ZDA. izreklo tudi apelacijsko sodišče. Ko pozdravljamo ta ukrep ame- PROPAGANDA, KI B 0 HASNILA V Kopru so že pričeli reševati gospodarska vprašanja vasi, ki bodo prišle pod jugoslovansko upravo Koper, 20. oktobra Vasi na Miljskih hribih, ki bodo prihodnje dni priključene Jugoslaviji, imajo razna, za on-dotno prebivalstvo pereča gospodarska vprašanja. Ljudje, ki se se odločili za odselitev, so to storili največ prav iz teh vzrokov. Sovražna propaganda jih je v njih odločitvi še podkrepila. V miljskih in tržaških ladjedelnicah so z vso vnemo razširjali zlonamerne govorice, da delavci, ki bodo na naši strani nove meje, ne bodo mogli več na delo v Trst. Ugotovilo je, da so ZDA dolžne riškega pravosodja, upamo, da bo Vendar so se ljudje kmalu pomi- zločince iz Jugoslavije vračati Ju- ^ spoštovanje mednarodnih obvez- goslaviji, ker imata ZDA in Ju- j goslavija pogodbo o izročanju zločincev, sklenjeno že leta 1902 s Srbijo. Na podlagi tega je apelacijsko sodišče odločbo okrajnega sodišča razveljavilo. nasti, zakonitosti in pravice, zna■ čilnih za to odločbo Vrhovnega sodišča, izpolnjeno do kraja tudi v obravnavanju konkretne tožbe proti vojnemu zločincu Andriji Artukoviču. J. Smole rili, pa čeprav si nekateri elementi še prizadevajo, da bi jih pridobili za svoje pustolovske načrte. Sinoči so se v Jelarjih pojavili še letaki fašističnega izvora, polni napadov na Slovence in Jugoslavijo. Ni pa opaziti, da hovlču°-Zadevi tožbe proti Artu-na ln ves Predmet prenesti kateremBh} 'Področje, na jačarni ■ , 2 raznimi zvi- čiii rn ln izmikanjem onemogo-Cep ran™”0- proti Artukoviču. ŽČU „ r3e okrajnemu sodi-8 roimi! Angelesu, ki je imelo Poi),,» , zadevo, že v začetku in Za , te™, kdo je Artukovič t'end„~ V v tem primeru gre, je °hrn,. doPUstilo, da ni prišlo do Juvanja bistra te stvari. p redt^J>-^evi advokati so prišli vPrašam v Los Angelesu z iolžJ em’ ali so ZDA sploh viH Trii-I? zločince Jugosla-Ju9osla,,r so’ da med ZDA in kočani,.10nobene pogodbe o ni, ,ja j zločincev, da to pome-^te,:„,U90sla^ nima pravice je tor e npkovo izročitev in da Povsem j~adeva z Artukovičem p0t*laa; PrezPredmetna. Na tej sleherni ° lotevali, naj se ustavi Naš es Proti njemu. nevzdrfnVlada ie takoj dokazala 9°dba o £St ,takSne trditve. Po-la sklpr, ZT0*anju zločincev je bt-ZD/in le?a leta 1902 med na, |Cer ,rblio in je torej veljav-rnednami du9oslavija prevzela Na podiob«eznosti Srbije. dol*nevTje Pogodbe so ZDA .___ ” Jugoslaviji vojnega 8Vn! NE ™ORE ® atlantskih ^ OBVEZNOSTI 20-okt-(AFP)- -ie iziavu^ minister Ran-^ . nes v parlamentu, ®P°darskih 12 Političnih in go- ■bcKinip, /glogov ne letos ne Polniti svniit I?e 150 mogla iz-v okviru A ti v°iažkih obveznosti Atlantskega pakta«. Kon h/aHz> °^5nji 20. okt. (Tanjug). ministrov ^ y inuusiruv za ^r^orVe Velike Britanije, ilJe' na katJe *n ^al*odne Nem-nf+nS revflem,.nai bi bili do-V * okunani f3 tekst ° ukl_ h0dni NemA-3S, ga režima v Za- ^Poinim ^ ’ se ni kon5al 6 Slratuh M ?iem vseh zainte-']ajo v tem1 se slcer stri’ DELO V KOMITEJIH GENERALNE SKUPŠČINE OZN Jska pritožb proti agresiji ZSA naj bi prišla na dnevni red Generalne skupščine OZN šele po ameriških volitvah New York, 20. okt. (Tanjug), vprašanju utegnila onemogočiti najbolj v prid mirnemu vzdušju Generalni komite Generalne nadaljnje razgovore o razorožitvi, j in napredku v razpravi o razoro-skupščine se je izrekel za to, da za katero so se pojavila nevarna j žitvi, če bi to razorožitveno vpra-bi postavili na dnevni red zase- znamenja. Odgoditev je predla- šanje konkretno načeli v podod-danja Generalne skupščine čeho- gal britanski delegat, ki je hkrati, boru za razorožitev, slovaški predlog »o prepovedi hotel ustreči ZDA, da do te raz- V nadaljevanju debate o raz-propagiranja nove vojne«, da bi prave ne bi prišlo pred ameri- j orožitvi so v političnem komiteju pa za 15 dni odložili razpravo o škimi volitvami. / Generalne skupščine OZN govo- operacijah ameriškega VII. bro- V političnem komiteju so med- rili predstavniki Egipta, ZDA, dovja v vodah Formoze, katero tem nadaljevali razpravo o raz- Iraka, Argentine, Filipinov in In-je zahteval sovjetski delegat. Kot | orožitvi. Razpoloženje, ki prihaja dije. razlog za to odlaganje je bilo na-'čedalje bolj do izraza, kaže, da Ameriški delegat Wadsworth vedeno, da bi razprava o tem' mnogo^ delegacij sodi, da bi bilo je opozoril na razlike med pred- I logom glede razorožitve, ki ga je [sprožil Višinski, in načrtom zahodnih velesil ter poudaril: »Dosegli smo nekaj uspeha pri zmanjševanju razlik med raznimi gledišči Nimamo druge poti, kot da ponovno poskusimo doseči soglasje.« Egiptovski delegat Ramadan je med drugim izjavil, da je »vloga malih držav tembolj pomembna, ker ne sodelujejo v oborožitvenem tekmovanju in zato lahko zavzemajo nepristranska stališča«. Američani na Kitajskem morju Peking, 20. okt. (Nova Kitajska) Pekinški »Kvang Ming Daily« poziva OZN, naj ukrene vse potrebno, da bi »prenehala napadalna akcija ZDA proti LR Kitajski«. Časnik dolži Ameriko, da se po prenehanju korejske vojne in vzpostavitvi miru v Indokini ni hotela sprijazniti a popuščanjem napetosti na svetu in da je začela izrabljati Cangkajška, da bi razširila svojo agresijo proti Kitajski in ustvarila novo napetost na Daljnem vzhodu. V zadnjih letih, pravi list, je 8220 skupin ameriških vojnih letal opravilo 32.995 poletov nad kitajskim ozemljem in ga pregledovalo, bombardiralo ter obstreljevalo. O »gusarskih akcijah« Cangkaj-škovih oboroženih sil časnik navaja, da so v preteklih tednih v bližini Formoze ustavile in pregledale več kot 470 kitajskih in 67 tujih ladij, in sicer sovjetskih, poljskih, angleških, danskih, norveških, italijanskih, nizozemskih, panamskih, grških in zahodnonem-ških. »Doakzano je«, pravi časnik, »da so ameriške mornariške in Ie- PO SPORAZUMU O SUEZU Zadovoljstvo v Londonu Edenova poslanica Naserju o prijateljskem sodelovanju med Britanijo in Egiptom London, 20. oktobra (Reuter). | imajo britanske čete pravico vr-Sklenitev anglo - egiptovskega! niti se na področje Sueškega sporazuma v Kairu je izzvala v - prekopa, če bi bila napadena Londonu na splošno zadovoljstvo, kaka arabska dežela ali Turčija, Predstavnik Foreign Officea je dajejo dovolj jamstev za varnost izjavil, da pomeni sporazum »za-; v tem delu sveta. Zato sodijo, četek nove dobe prijateljskih od- da načrti o ustanovitvi obrambne nosov med Veliko Britanijo in organizacije za Srednji vzhod Egiptom«. Službeni krogi pričakujejo, da bo sodelovanje z Egiptom sedaj zamenjalo dosedanje dolgo obdobje napetosti in sovražnosti. Določbe sporazuma, po ka* -ih FERENCA ŠTIRIH MINISTROV ZA ZUNANJE ZADEVE V PARIZU * Pričakovanju sporazuma ^Adenauerjem in Mendes-Franceom Van» ie Adenauer pripravljen ustreči znhte- 2a to m ?s"Francea glede posarskega področja, toda vladne b potrebno soglasje vodij političnih strank Galicije, s katerim imi se bo danes posvetoval bi se še katera družina pripravljala na odhod. Prebivalstvo teh vasi vse bolj zaupa našim oblastem, da se bodo zavzele za njihove težave in jim skušale čim bolj pomagati. Za tako zaupanje imajo že tudi dokaze. Danes popoldne so se sestali v Hrvatinih delavci tamkajšnjega kamnoloma s predsednikom Okrajne zadružne zveze iz Kopra. Kamnolom, ki je že zdaj zadružna lastnina, ima večjo pogodbo s tržaško občino, pa so zato hoteli delavci vedeti, zlasti tisti, ki bodo ostali izven našfh meja, ali bodo lahko izvedli tržaško naročilo. Predsednik Zadružne zveze iz Kopra jim je zagotovil, da bo zagovarjal njihove koristi, odvisno pa je seveda tudi od italijanskih oblasti, ali bodo puščale ljudi z njihove strani na delo v kamnolom, ki bo na naši; strani. Kakor to vprašanje, bo moč urediti tudi ostale probleme v zvezi z zaposlitvijo delovne sile in z njihovim domačim gospodarstvom, ki je bilo doslej usmerjeno predvsem na tržaško tržišče itd. Glede teh možnosti ureditve gospodarskih problemov na Miljskih hribih pa nudijo obvezni načrti splošnega ekonomskega dviga koprskega okraja vsa poroštva. Zato je v teh vaseh znanih že nekaj primerov, da so se posamezniki, ki so bili doslej zaposleni v Trstu in so se že odselili, odločili, da se bodo vrnili,_________ in si pri nas poiskali zaposlitev, i Livorno. Medtem je bil že napovedan prevzem oblasti v Trstu po Italijanih in po vaseh na Miljskih hribih pričakujejo v nekaj dneh tudi dokončno priključitev k Jugoslaviji. Na obeh straneh nove meje so že postavljene začasne nove stražnice in drugi prostori za obmejne organe. Dj. S. Danes zaključek dela razmejitvene komisije? Trst, 20. okt. (Tanjug). Davi so se spet v Trstu sestali častniki JLA ter britanskih in ameriških oboroženih sil, ki sestavljajo tehnično dokumentacijo v zvezi z novo jugoslovansko-ritali-jansko mejo. Napovedujejo, da bodo delo jutri zaključili in nato o njem objavili službeno poročilo. Novo mejo so že označEi pred nekaj dnevi Priprave za prenos oblasti na ozemlju, ki bo priključeno k Jugoslaviji so v polnem teku. Pospešena selitev Angloameričanov iz Trsta Trst, 20. okt (Tanjug). Danes se je z nezmanjšanim tempom nadaljevalo odseljevanje britanskih in ameriških čet iz Trsta. Iz mesta je odpotovalo 300 britanskih vojakov in častnikov v Zahodno Nemčijo in dalje v Veliko Britanijo. Trst je zapustilo tudi 200 ameriških vojakov, katere so s kamioni odpeljali v italijanska zbornica odobrila sporazum o ureditvi tržaškega vprašanja ostalim francoskim zahtevam glede posarskega področja, toda za to mu je potrebno soglasje vodij političnih strank vladne koalicije, ki jih je pozval za jutri v Pariz na posvet Čeprav ni znano, kakšen bo rezultat tega posveta, je opaziti skoraj med vsemi delegacijami znaten optimizem. Splošno miš- še najti vfrašaniu. treba bo j ljenje je, da bo o vseh vpraša-A popoiri 0 formulacijo, njih dosežen sporazum v predvi-?nthonv eh kem sestanku sta denem roku, podpisovanje ustrez-^Hes zan„«,+M 111 John Foster nih listin pa bo v soboto opol-.l'si konfer»„ P®136«, kjer se dne na Quay d’Orsay. Hkrati bo * Ntend^s.p ca’ medtem ko sta S objavljena tudi knjiga dokumen-} naprei rance in Adenauer \ tov, obsegajoča okrog 250 strani. S3e ^SenteS0,Varjala- P™1*- , ®rJala 0 3 ’ sta se razgo-! Po popoldanski seji štirih ml- ^lorem nrS ■ Problemu, o nistrov je bilo objavljeno p<5ro-»T*® doseeia^^raišnjem sestanku' čilo, ki navaja, da so ministri za juhia. En= . okončnega spora- zunanje zadeve Francije, Velike -nned težav na poti “ ‘ ' - Sa vlada*»=t.i® v tem- da nem- niso več pereči Zunanji minister Eden je poslal predsedniku egiptovske vlade poslanico, v kateri je pozdravil »pomembni korak k boljšemu razumevanju in prijateljstvu med obema državama«. V poslanici Eden zagotavlja: »storili bomo vse, kar je v naši moči da bi sporazum uveljavili v duhu sodelovanja in v prid miru«. Naserjevi načrti Kairo, 20. okt. (AFP). Predsednik egiptovske vlade Naser je danes izjavil novinarjem: »Naša prva naloga je usmeriti vse napore na izgradnjo in proizvodnjo, da bi lahko napredovali.« S tem je hotel označiti osnovne naloge svoje vlade po podpisu britansko - egiptovskega sporazuma o umiku britanskih čet s Sueškega prekopa. Dejal je, da mora egiptovska vlada v prihodnje »spremeniti značaj sodelovanja z arabskimi deželami in i okrepiti svoje stike z njimi da lalske enote neposredno sodelovale bi tako pripomogla k enotnosti v sleherni gusarski akciji Cangkaj-arabskih dežel. škovih vojnih ladij in letal NOČNE BRZOJAVKE Rim, 20. okt. (Tanjug) Z 295 proti 165 glasovom je italijanski parlament davi izglasoval zaupnico predsedniku vlade Scelbi in s tem odobril sklenitev sporazuma o Trstu, kakor tudi vladno privolitev v zaključke londonske konference devetih zahodnih zunanjih ministrov o razširjenju bruseljskega pakta. Za zaupnico vladi so glasovali poslanci štirih koalicijskih strank — demokrščanske, Saragatove socialnodemokratske, liberalne in republikanske, proti pa poslanci KP Italije, Nennijeve socialistične stranke, neofašisti in monarhisti. Sedem pripadnikov Laurove desidentske monarhistične skupine se je glasovanja vzdržalo. Seja, ki so jo motili pogosti incidenti, je bila končana davi ob petih. K besedi se je oglasil tudi bivši predsednik vlade Pella, ki je med drugim izjavil, da v sedanjih razmerah vlada ni mogla prevzeti odgovornosti, da ne bi privolila v sporazum o Trstu in tako v prihod nosti kompromitirala vrnitve Trsta demokrščanske desnice Togni, je povzročil prekinitev seje za celih 5 ur. Togni je v svojem govoru obel Ižil nekatere člane kominformov-ske parlamentarne skupine, da so bili svoj čas »fašistični voditelji in vohuni«, na kar so ti reagirali s fiziči.im obračunavanjem. To je bil največji pretep, kar jih je bilo kdaj v italijanskem parlamentu. Demonstracije delavcev i® uslužbencev v Trstu Trst, 20. okt. (Tanjug). — Nad 1000 delavcev in uslužbencev anglo-ameriških vojnih ustanov, ki bodo izgubili zaposlitev zaradi evakuacije britanskih in ameriških čet, je nocoj demonstriralo po središču Trsta. Zahtevali so, da jim oblast omogoči nadaljnjo zaposlitev. Zaradi ukinitve anglo-ameriških vojnih ustanov je ostalo brez posla okrog 3000 ljudi. Med demonstracijami, ki so trajale več Italiji. Napovedani govor voditelja i ko 1 uro in ki so v miru pote-KPI Togliattija je izostal. 1 kle, je sprevod demonstrantov za Pretej v itu. janskem parlamen- nekaj časa ustavil ves promet v tu, k! ga je zakrivil vodja skrajne središču mesta. STAVKA V ANGLEŠKIH PRISTANIŠČIH Pristanišča zatrpana z blagom ki ga nihče ne razklada in ne vskladišči — Vlada misli na uporabo vojaštva za delo v lukah a na- Ena j ne® sporazum^1 težav Ua vlada n j« V tem' ^ iuVanie Nemču?Va nem°teno devičnih strani^' naklonJenih po- Z P0dro5* p°- ?PlPravljeno . v^gojem, aa ,na in Nemčiu zajamei» da bodo bL spoStovale i+t^ jene stran-P dr°fja, za Posarskega ?e5eno, aii b vkr°x ni konfno ^hodnoevroosk 0 v sestav Raezga syete n'3e a11 Ev' drUgaZVDralt!.a. so še nekatera nik kitajske vlade ln minister za zunanje zadeve Cu En Laj priredil predslnočnjlm slavnostni banket na čast predsednika Indijske vlade Nehruja. Banketu Je prisostvovalo nad 70« ljudi. Govoru je Cu En Laj, ki je dejal, da obe državi kažeta enako željo: ustvariti miroljubno mednarodno vzdušje ter Izgraditi Indijo ln Kitajsko. JERUZALEM — Po sedemmesečnem bojkotu je Izrael spet sklenil sodelovati v delu mešane lzraelsko-Jordanske komisije za premirje, ki Je pod pokroviteljstvom OZN. ŠVASHINGTON — Pakistanski veleposlanik v ZDA Amdzad Ali Je 1*-Javll, da se bo predsednik vlade Mohamed Ali še danes vrnil v Pakistan. Veleposlanik ni navedel razlogov nenadne spremembe načrta pakistanskega premiera, ki bi moral obiskati tudi Kanado. London, 20. okt (AFP — Reuter). Po teden dni trajajoči stavki, ki je močno skrčila londonski promet, je bil ta davi spet docela obnovljen. Stavka pristaniških delavcev pa se nadaljuje. Sinoči se je tej stavki pridružilo še 1700 delavcev v Hullu, tako da stavka sedaj 36.000 pristaniških delavcev v Londonu, Liverpoolu Birken-WASHINGTON — Funkcionar ame- ] headu, Sonthamptonu in Hullu. riške agencije za nacionalno varnost 0Zir0ma polovica vseh pristani-josephe Petersen Je bil včeraj po- .... Angleškem Po stavljen pred federalno sodišče, ki, SKlJl delavcev na AngiesKem. ro ga Je obtožilo, da je dostavljal stro- uradnih podatkih se je v london-go_ zaupne informacije o varnosti g^em pristanišču nakopičilo bla- ga za 70 do 75 milijonov funtov. Danes je vodstvo stavke ob- drlave neki tuji državi. Petersen Je izjavil, da se ne čuti krivega. Petersen Je baje dajal Informacije Holandski. Holandska vlada je priznala, da Jo z njim Izmenjavala razne Informacije, ker Je mislila, da Je pooblaščen dajati Informacije. Hkrati Je mislila, da Je to nadaljevanje tesnega sodelovanja med obema državama v času druge svetovne vojne. LONDON — Odposlanci Jemena v Londonu so demantirali trditev vlade v Adenu (britanskem protektorat), da so pripadniki nekega plemena v Jemenu vdrli na teritorij Adena ln enega človeka ubili, tri pa ranili. ki ga je veleposla-Izrael PARIZ — V poročilu, včeraj objavilo Izraelsko ništvo v Parizu, Je rečeno, da ni nikoli nasprotoval evakuaciji bri-1 tanskih vojaških sil s področja Sueškega prekopa. Toda po mišljenju veleposlaništva s podpisom anglo-eglptovskega sporazuma« raste napetost med Egiptom ln Izraelom, ker Je Egipt, kakor Je navedeno v Izraelskem poročilu, še vedno v vojni z Izraelom«. Izraelsko veleposlaništvo meni, da bo Izročitev vojnih Instalacij Egiptu »popolnoma spremenilo ravnotežje vojnih ln strateških »11«-Na koncu je Izraženo obžalovanje »da ni bila pred podpisom anglo-egiptovskega sporazuma Izkoriščena možnost, zavarovati polno svobodo plovbe po Sueškem prekopih« javilo, da bo postavilo stavkovne straže, ki naj bi preprečile stavkokazom izkrcavanje zelenjave in sadja za London. Vozniki, zaposleni na velikem londonskem trgu za zelenjavo in sadje v Covent Gardenu, so obetali, da ne bodo prevzeli nobene iz Doverja poslane pošiljke. Izidi volitev v Vzhodni Nemčiji Berlin, 20. okt. (AFP). Po končnih uradnih izidih volitev v vzhodnonemški parlament, ki so bile 17. oktobra je izmed 12,085.380 volivcev glasovalo 11,892.849, oziroma 98, 41 %. Za Na današnji seji britanske vlade so obravnavali uporabo vojske za nakladanje in razkladanje ladij, zasidranih v britanskih pristaniščih. Minister za delo Walter Monckton je izjavil, da bo podaljšanje stavke ogfb-zilo gospodarsko življenje v državi V petih največjih angleških pristaniščih je zasidranih kakih 350 ladij. Razprava o razorožitvi Nem York, 20. okt. (AFP). — Danes so v političnem komiteju Generalne skupščine OZN nadaljevali generalno razpravo o razorožitvi. Novozelandski delegat je predlagal, naj Varnostni svet osnuje kontrolni organ, ki bi, po njegovem mišljenju, pomenil prvi korak k splošni razorožitvi. Britanski delegat Selwyn Lloyd je izjavil, da so še nejasnosti in znatne razlike med anglo-franco-skimi in sovjetskimi gledišči. Izrazil je upanje, da se bo podko-mite za razorožitev lahko hitro sestal in dosegel na svojih sestankih resničen napredek. Britanska vlada, je dejal Lloyd, bo srečna, da bo ponovno nudila gostoljubje temu podkomiteju v Londonu, ako bo to želel. Nadalje so v diskusiji sodelovali še pakistanski, izraelski in kuomintanški delegati. Pakistanski in izraelski delegat sta izra- enotno listo je glasovalo 11 mili- _ jonov 828.877 volivcev, oziroma ! zila upanje, da bo SZ privolila, 99,46 %, proti njej (skupno z ne- i da se osnuje kontrolni organ, ki veljavnimi glasovnicami) pa bi imel specialna pooblastila za 63.972 volivcev, oziroma 0,54 %. 6VOje delo. D JURIČ A JOJKIČ, predsednik MLO Beograda: Deset Set razvoja Beograda —7/'inil° Je deset let od gli razvoj mestnega gospodarstva. l Hit osv°boditve Beograda. Vrednost bruto produkta je v tem I /l/l ^ tem Casu so nasta*e 'etu narasla na dobrih 100 milijard VV L v življenju glavnega din, mesta, v njegovem raz- voju velike spremembe. čeprav z žalostno dediščino lz minulosti, zelo nerazvitim in za- GRADITEV STANOVANJ Ce pogledamo razvoj posamez-. | nih področij komunalne graditve, ostalim gospodarstvom in komu- . dobimo naslednjo sliko: Največje nalnimi službami se je Beograd v je bilo kot rečeno razdejanje na desetih letih razvoja v socialistični stanovanjskih hišah. In vendar smo družbeni skupnosti razvil v moder- V2ijc težavam za obnovo in graditev no m sodobno mesto z razvito in- stanovanj investirali velika gmotna dustrijo, z novimi družbenimi od- sredstva. Te investicije se začenja-nosi, ki se razvijajo na temelju :0 kakor je razvidno iz priložene-socialističnih načel, z boljšimi in ga grafjkona, že takoj leta 1945 in sodobnejšimi arhitektonskimi in urbanističnimi pridobitvami. Vojna je zapustila Beogradu stra 1946, višek investiranja gmotnih sredstev v graditev stanovanj ’pa smo dosegli v letih 1948 in 1949. hovito opustošenje. Največ škode j v let;h 1951 ln j952 so se investi je napravila na stanovanjskih hi- c;je s]5rjiie, ianj in letos pa znova šah. Ta škoda je bila tako velika, l naraščaio da je Beograd po velikih naporih j Vprašanje stanovanjskega fonda in ob uporabi znatnih gmotnih jn njegovega povečanja je eno naj- nvn/ldtA«« Xa1a ^ rti rl n 1 _ . . sredstev šele zdaj dosegel glede stanovanjske površine predvojno raven. Med vojno je bilo uničenih 11%, hudo poškodovanih pa 39% stanovanj. Uničen je bil ves vozni park mestnega javnega prometa, uničenih ali poškodovanih je bilo kakih 45% površine vozišč in hodnikov. Tudi vodovodno in kanalizacijsko omrežje je bilo hudo po- težavnejših v graditvi Beograda. Napeli smo vse sile, da bi to vprašanje v skladu z možnostmi in sredstvi čimprej uredili. Ce pogledamo razmerje med sredstvi za graditev stanovanj in sredstvi, investiranimi v druge objekte, vidimo, da je šlo v primerjavi s skupnimi možnostmi zmeraj največ- za graditev stanovanj. Na tem področju pa nas čakajo še mnogi napori škodovano: uničenih je bilo kakih l jn ;eIike gmotne investicije, če ho 20%, močno poškodovanih pa 25% . femQ čimprej in kar najbolje ure-parkov in javnih nasadov. Vse to ; nnWo9ovno!!a vr*r?»£an?o om. opustošenje, ki je zadelo Beograd med vojno in med bitkami za osvoboditev, ko je okupator odpeljal iz njega vse, kar je mogel, je spravilo naše mesto v zelo težaven položaj. 530.000 PREBIVALCEV BEOGRADA diti to najtežavnejše vprašanje graditve Beograda. GRADITEV ŠOLSKIH PROSTOROV Po obsegu problema je takoj za stanovanjskim graditev šolskih prostorov, Število učencev v Beogradu je zaradi dotoka prebavilcev in normalnega naravnega prirastka hi-Za povojni razvoj Beograda je tro naraščalo. Dotok učencev v šo- zlasti značilno, da je število prebivalcev zelo hitro naraščalo. Takoj po vojni je imel Beograd kakih 300.000 prebivalcev, zdaj pa jih ima približno 530.000. Vse to je vplivajo na delo za naglo ozdravlje- le nenehno narašča, le v letih 1951 in 1952 je nekoliko padel. Graditev šolskih prostorov pa je potekala dokaj neenakomerno, tako da tega razmerja ni bilo moč vskladiti. Po investicijah v graditvi šol v prvih mmm. Nove stanovanjske zgradbe nje in napredek mesta, ki je bilo letih po osvoboditvi in nekaj v le-zelo težavno. Potrebni so bili veli- tu 1950 so bile investicije v drugih kanski napori ljudi in velika de- letih pičle. Zato je nastala velika narna sredstva, da bi vse, kar je preobremenjenost v šolah in potre-bilo med vojno uničeno, obnovili ba, da smo lani in letos investirali vzporedno z naraščanjem števila j več, da bi to neskladnost odstranili, prebivlcev, pa tudi obravnavali Vzlic velikim dosedanjim gmot-gmotne probleme mestne komunal-1 nim investicijam pa bo treba gra-ne graditve. Pri tem ne smemo po- ditev šolskih prostorov nadaljevati. morali vozila uvažati iz tujine, kar je bremenilo našo plačilno bilanco. Zato smo začeli zadnji dve leti (1953 in 1954) temeljito proučevati možnosti, da bi prometna vozila .izdelovali v domačih tovarnah in tako omogočili hitrejši prevoz potnikov v mestih in tudi v našem mestu. Letos so vse priprave v zvezi z izdelovanjem domačih prometnih vozil končane in tako jc omogočeno, da bomo začeli vprašanje prometa temeljito obravnavati. V tem smislu imamo že zagotovljena sredstva za prihodnje leto, da bo Beograd dobil kakih 80 vozil, kar bo znatno olajšalo mestni javni pr met. KANALIZACIJSKO IN VODOVODNO OMREŽJE Razvoj kanalizacijskega in vodovodnega omrežja je ubiral podobna pota, kakor ostala področja materialne graditve. V minulih desetih letih smo obe omrežji polagoma razširjali. Tako smo od 81 km vodovodnega omrežja v letu 1944 razširili dolžino omrežja na 88 km. Na dan osvoboditve je imel Beograd 268 km kanalizacijskega omrežja, lani pa že 293. Eno važnih vprašanj na tem področju, ki smo se ga lotili, sta vodovod in kanalizacija v Zemunu. Lani in letos je znaten del Zemuna že dobil vodovodno in kanalizacijsko omrežje. RAZVOJ KULTURNEGA 2IVLJENJA Vzporedno z obravnavanjem važnih vprašanj mesta so nastajale možnosti širokega razmaha kulturnega življenja. V primerjavi s predvojnim stanjem je število kulturnih ustanov znatno naraslo. Beograd ima zdaj 26 javnih knjižnic z blizu 600.000 knjigami. Kulturnemu, prosvetnemu in zabavnemu življenju je namenjenih 27 domov kulture, v katerih je kakih 10.000 sedežev. Od osvoboditve je Beograd dobil 7 novih muzejev, tako da jih ima zdaj 14. Odprli smo tudi pet novih gledališč. V vseh šestih gledališčih, v katerih je zdaj 4635 sedežev, je bilo od osvoboditve do konca lanske sezone uprizorjenih 249 premier. Gledaliških predstav e bilo 7944, obiskovalcev pa 4,492.946. V Beogradu je bilo Dred vojno 13 kinematografov s 7.620 sedeži. 2e leta 1946 je obratovalo 16 kinematografov, do konca lanskega leta pa se je dvignilo njih število na 26 s 17.754 sedeži. Razen tega periodično obratuje še kakih 0 kinematografov ln 12 kinematografov na prostem. Od leta 1946 do konca 1953 je bilo v vseh kinematografih 166.342 predstav, ki Jih je videlo 57,991.722 prebivalcev. Teh nekaj glavnih problemov mestnega življenja in njegove materialne graditve kaže, da smo se morali v Beogradu ukvarjati z najvažnejšimi vprašanji gmotne graditve. To je bila posledica vojne in pustošenja, na drugi strani pa naglega naraščanja števila prebivalcev, Iz pregleda investicij je videti, da smo porabili velika gmotna stredstva za materialno graditev, zabijati zlasti velike škode, povzro čene že tako nezadostno razvitemu gospodarstvu Beograda. Zato je bilo treba tudi v gospodarski razvoj mesta vložiti mnogo truda in gmotnih sredstev, Ce pogledamo razvoj gmotne podlage mesta, vidimo, da je značilno, da sta bili leti 1945 in 1946 v glavnem obdobje obnove, 1947, 1948, 1949 in 1950 pa leta, ko so se začele velike investicije v novo graditev, čeprav je v tem času še trajalo obdobje obnove posameznih podjetij in komunalnih ustanov. V letih 1950, 1951 in 1952 so se investicije gmotnih sredstev skrčile zato, ker je prišlo v teh letih, kakor vemo, do velikih naporov in osredotočenja gmotnih sredstev za ključno materialno graditev in industrializacijo dežele, tako da je primanjkovalo potrebnih sredstev za nadaljnjo izgraditev Beograda. Leti 1953 in 1954 sta prinesli ponovni polet v gmotnem razve iu mesta. Takšna neenakomernost v investiranju sredstev za Izgraditev Beograda je povsem razumljiva, če upoštevamo, kakšne so bile težave naše države po letu 1948. Brž ko so možn >iti dopuščale (v letih 1953 in 1954) so se začele bolj intenzivne investicije. Velike investicije, ki jih je dobilo gospodarstvo za razširitev pod jetij in zgraditev novih, so močno vplivale na gospodarski razvoj Beograda. Zgradili smo več velikih novih podjetij, kakor tovarno težkih orodnih strojev »Ivo Lola Ribar«, industrijo traktorjev In strojev »Zmaj« in druga, mnogo drugih pa rekonstruirali in obnovili. Položili smo trdnj temelje za nadaljnji na- da se bo sedanje stanje čimprej zboljšalo. ZDRAVSTVENA ZAŠČITA Razvoj zdravstvene zaščite je imel iste značilnosti, kakor na osta-:;h področjih družbenega življenja. Tudi tu je stanje po vojni zahtevalo nagle Investicije za graditev zdravstvenih ustanov. Od 3460 bolniških postelj takoj po vojni, je vsako leto njih število naraslo, ta ko da smo jih imeli leta 1951 že toliko kakor pred vojno, lani in letos pa se je njih število dvignilo že nad 7600. To pa za povečano število prebivalcev Beograda še zmerr i ne zadostuje In tudi na tem področju bo treba v prihodnje investirati velika gmotna sredstva, da bomo zmogljivost bolnišnic pove-čali. Drugače pa smo na področju zdravstvene zaščite delali za razvo, ambulantnih in polikliniških usta nov, katerih število je zdaj večje kakor pred vojno. To je bil eden tudi novi družbeni odnosi, značilni za ves družbeni razvoj naše države. Zlasti je treba poudariti, da je bil razvoj Beograda združen z velikimi napori vsega delovnega prebi-\alstva mesta, z velikimi žrtvami in težavami, ki smo jih morali premagovati, zato pa tudi z velikimi uspehi na področju materialne graditve in demokratizacije družbenega življenja. Na tako nagel razvoj gospodarstva in gmotne podlage je zelo vplival tudi razvoj delavskega upravljanja in družbenega samoupravljanja, ki je rodilo pobudo in polet ter povezalo na široki fronti vse sile našega družbenega življenja v veličasten napor, da bi sledove minulosti in silnega vojnega opustošenja čimprej odstranili in položili temelje za razvoj modernega in sodobnega mesta. Zlasti je treba poudariti veliko pomoč, ki jo je nudila v razvoju Beograda vsa naša družbena skupnost, ko je pomagala našemu glav Ena Izmed novih osnovnih Sol v Beogradu svoje rane, da bi se hitreje razvijalo in hitreje korakalo s potrebami časa. Ta pomoč skupnosti je bila zlasti velika v letih 1947, 1948, 1949, lani in letos, ko je dobil Beograd za svojo graditev znatna gmotna sredstva. Vse, kar smo povedali v tako zdaleč ne nudi popolne slik® , ga, kar izraža napredek me minulih desetih letih. V tako ^ kem obdobju v razvoju mesta težavam, s katerimi se je “orl spehi grad, pomenijo doseženi jn čvrsto poroštvo, da bodo Ljj, ki jih bomo morali še nost, ko je pomagala našemu giav- »c, ^ , ’ . ' x j V- nlodovi nemu mestu, da bi hitreje zacelilo kratkem in splošnem pregledu, Be rodili čedalje hitrejše pi°Q Zakaj ni dovolj vagonov nabavo novih ln popravilom starin j moga, ti jm ima. ou.'----vagonov In z odpravo ozkih grl. kakor ; vagon la Velenja do Kloru* «1 na primer na Jesenicah ln y Celju. 1 1 dni. Tu le seveda vzrok^ kjer vagoni najbolj zastajajo. Ne Zaradi občutnega pomanjkanje železniških vagonov že nekaj mesecev ne morejo železnice zadostiti vsem potrebam gospodarstva v jesenski transportni kampanji. Tako so se v zadnjih dveh mesecih nakopičili pre-cej&ajl zaostanki nelzvršenih prevo. zov kar povzroča v nekaterih gospodarskih strokah občutne težave. Da bi se čim bolje vskladlle prevozne potrebe s prevoznimi možnostmi, je Prometna zbornica za LRS včeraj sklicala konferenco vseh koristnikov prevozov iz Slovenije, v kratkem pa bo sklicala še konferenco tistih gospodarskih podjetij, ki bodo pilgla-sila neizkoriščene tovorne avtomobile za prevoz blaga. s Po prijavah koristnikov, ki jih je zbrala Prometna zbornica, bi znašala dnevna potreba vagonov na Mdročju Slovenije okrog 3090 vagonov.'To število pa je gotovo pretirano ln so očitno všteti tudi zaostanki lz prejšnjih mesecev. Po prijavah tekočih potreb bi bilo treba v novembru zagotoviti koristnikom za nakladanje okrog 52.009 vagonov, to je približno 1700 vagonov dnevno. Seveda pa tudi tega števila vagonov železnice ne zmorejo. Z raznimi ukrepi je v avgustu in septembru uspelo na področju Slovenije dvigniti število natovorjenih vagonov na okrog 40.000 mesečno nasproti 36.000 v Istih mesecih lanskega ln 33.000 v Istih m<*eclh predlanskega leta. V zadnjem času je bilo zaradi pospešenega obteka vagonov uvedeno tudi razkladanje ob nedeljah, _ vendar se je pozivu odzval le del pod- ln salonita 7a okrog 700 vagonov, jetij, ostala podjetja pa so sporočila, j Apnenice v Pečovniku pri Celju so da nimajo potrebne delovne sile, ozl- morale že enkrat ustaviti proizvodnjo, roma da Jim ni zagotovljeno plačilo ker niso mogli proizvedenega apna - * * * —J— “■—"-11 ""--------—*-**- ”‘drl- pravem času poskrbeti, da se bo povečala zmogljivost naših železnic * ,------------- nabavo novih ln popravilom starih j moga, s odpravo ozkih grl. kakor na Jesenicah ln v Celju. 1 najbolj zastajajo. Ne smemo se zadovoljiti s tolažbo, da smo višek prevozne krize menda že prebrodili, ker se je v zadnjih dneh število nepokritih potreb zmanjšalo od 900 do 1600 na 400 do (00 vagonov. Nnjno moramo poskrbeti, da bomo železnic e čim prej usposobili za večje transportne naloge. Na sestanku so v diskusiji predstavniki podjetij prikazovali težave, ki nastajajo zaradi nelzvršenlh dobav. Jeseniška železarna Je v skrbeh, ker sl ne more ustvariti zaloge železne rude za zimo ln preti nevarnost, da bo morala pozimi ustaviti en plavi, če ne bi dobila dovolj rude Iz Ljubije. Zaostanek znaša zdaj v rudi okrog 18.000 ton. Podjetje Odpad pa ne more Jesenicam poslati dogovorjene količine starega železa. Mnogi disku-tantl so se pritoževali, da se v relacijah do rudnikov prevažajo prazni vagoni, ki bi lahko dovažali rudnikom jamski les. V tej zvezi Je bilo pojasnjeno, da terja redna zagotovitev prioritetnih potreb, da se vagoni prevažajo tudi prazni, kar pa seveda ni nujno v vsakem primeru. Na grad. blšču avtomobilske ceste Ljubljana— Zagreb so pripravljalna dela gotova, ne morejo pa gradnje nadaljevati, ker ne dobe gramoza lz Naklega ln tudi ne cementa Cementarna Anhovo je zdaj v zaostanku z odpravo cementa čevem se pritožuje zaradi PQ1 pr* | obteka lastnih vagonov za pr imoga. ki Jih ima , VJW»:S nadur. Vprašanje nadur pa je nrejeno odpeljati. Tovarna aluminija v KI ln bodo okrajni ljudski odbori podjetjem take nadure dovoljevali. Pričakovati jo tudi, da bo Zvezni Izvršni svet y kratkem predpisal obvezno razkladanje vagonov ob nedeljah od 8. do 14. ure. Z raznimi ukrepi je v zadnjem času uspelo povečati število naloženih vagonov v posameznih dneb tudi do 1700 vagonov, vendar ni računati, da bi ob sedanjem prevoznem parku lahko v povprečja naložili dnevno mnogo več kakor 1500 vago. nov. Obtek vagonov je letos sicer zaradi spremenjene strukture prevozov nekoliko manj ugoden, vendar sc Je prav v zadnjem času spet zboljšal za 10 do 15*/». Ce analiziramo vzroke Bcdanjcga pomanjkanja vagonov, lahko spoznamo, da Je glavni vzrok povečanje • Ulil« XII JO do » cub ' »ji. |ri|U • v celjskem vozlišču. Z na „f\atl >11 J! nih vrelcev ne morejo P** JB m tfj ral ne vode za zimsko zalogo ostal čez zimo brez zaH pa brez zaslužka, če ne ral ne vode za zimsko ostal čez zimo brez zalog > jofc'-; ha Kmam •aolnilra Aa T10 rejo prevažati. Eden izm«d « „0 #» tov Je odkrito priznal, da “ potre; roča do 12 vagonov čeprav ■» bl fi« buje le 3 do 4, kajti pote® * del«® eden ali dva vagona. Verje« p08lTk,Joeltl šego bo treba nujno V^,tva. vo* druga Prevozna " ,WeaM« renca pa Je „S.r9ke zW,.„,jl zvati še druge jele^S k skupni akciji, dVebna •« čimprej zagotove P°‘r „arka za popravilo voznega P .j, voz' potrebe najbolj obremenj p g, da pa še zmeraj niso zadostovala, transportnih, potreb zaradi dviganja dn h! krilT nnraščaiofe notrebe industrijske proizvodnje, modtem ko , 7 Knla naraščajoče po Be vzporeflno n| povečala zmogljivost prebivalstva velikega in moderne- «-*— • - - - ga mesta, kakor je Beograd. NOVI DRUŽBENI ODNOSI Ni dvoma, da smo dosegli v družbeni preobrazbi Beograda zelo železnic oziroma se ni povečalo število razpoložljivih vagonov. Tudi pri popravilu vagonov zaostajamo. V vsej državi Imamo danes okrog 15.000 po-.kvarjenih vagonov, ki bi Jih bilo treba popraviti, od tega nad 5000 v Sloveniji. Pri tem moramo računati, da se bodo y prihodnjem letu prevoz- lepe uspehe. Vzporedno z razvojem 8e povečale za najmanj ... . L,.,, . m 10’/. In lahko zaidemo v tak položaj, gmotnih sil, z razvojem gospodar^ promej postal resna zavora za stva In industrije, so se razvija.i razvoj gospodarstva. Zato moramo o PROBLEMI ZOBOZDRAVSTVA Tudi te stvari so predrage Podjetje Dental mora kupovati večino potrebnih deviz na prostem trgu, zato stane samo material za silico plombo 120? din, medtem ko sme ambulanta računati za tako plombo z delom vred 360 din NI malo tistih, ki so že Imeli drugo pa mora kupovati devize na priliko po ure ln ure preklinjati: prostem trgu ln zato stane samo ma-cakanje v zobnih ambulantah, da bi i terial za slllco plombo 1203 din, med-jlh zdravnik rešil hudih bolečin; saj tem ko sme ambulanta za ' takSno plombo z delom vred računati po do' ločilih Socialnega zavarovanja le 360 dinarjev. Ce Imata podjetje ali ambulanta kakšno rezervo, Je dobro, če pa ne ... Dopolnilni davki na prepotrebne uvožene materiale za zobozdravstvo se da bolečinam hitro napraviti ko nec, vendar pa se prt nas zdravljenje zob nikamor ne premakne. Napačno bi bilo Iskati vzroke tega v dejstvu, da na posameznega zobozdravstvenega terapevta pride v Sloveniji nekaj nad 7000 prebivalcev, saj nimajo vsi __ ___ ljudje naenkrat pokvarjenega zobov- grozijo povsem zamoriti nekatere • ,__... Ja. Tudi ne bi bflo prav, če bi rekli, veje zobozdravstvene oskrbe. Zato ni izmed nujnih ukrepov za zboljša- da l0b0I(jravstvenl delavci premalo prav nič čudno, če stane en zobo* nie zdravstvene službe, naslonjene ln prepočasi delajo. Na nedavnem zdravniški sveder, ki Je pravzaprav letnem posvetovanju zobozdravstve- osnovni zobozdravstveni artikel ln na bolntSKe ustanove. n)h aeiavcev Slovenije so sicer res ga Je mogoče uporabiti največ trl- ugotavljall potrebo po kadrih ln raz- krat — 1400 din. Protodent, prah za širitvi mreže zobnih ambulant, ugo- Izdelavo umetnih zob. Je pred uved- tavljall pa so še nekaj: zobozdravnl- bo dopolnilnih davkov stal 800 do ške usluge naj bodo čim cenejše, !0f)0 din, zdaj stane nad 10.000 din. ME.r "NI PROMET V mestnem prometu smo imeli najbolj žalostno stanje zato, ker je bila začetna podlaga po vojni zelo pičla, ker je tako rekoč sploh ni bilo. Okupator je povsem uničil ali odpeljal vse, kar smo imeli pred vojno, razen tega pa je hudo poškodoval tramvajsko omrežje - in prometne naprave. Služba mestnega javnega prometa se je morala zato boriti z velikimi težavami in potrebna so bila velika gmotna sred stva, da smo promet zboljšali In njegovo zmogljivost razširili. Velike ambulante pa oskrbljene z vsem po* i Protoplast za napravo protez, ki sta-trebnlm materialom. In tu ni nekaj ne zunaj 1 dolar (300 din), nas stane v redus devizni predpisi zavirajo I v trgovini z Avstrijo (po kurzu od zobozdravnlško dejavnost. , H. oktobra, ko Je veljal bazni tečaj Podjetje Dental, ki oskrbuje v,e i za t dolar 621 din, na deviznem obra-nale zobozdravstvene ustanove v čunslcem mestu pa Je bilo treba pla- Slovenljl, nima toliko materiala, da čatl za dolar 950 din) 17.430 din, bi moglo ambulante v celoti opre- k temu pa Je prišteti še 1090 din pro-mttl. Podjetje sicer kupuje v prvi metnega davka, torej kollčlns Pro-vrstl domače blago ln ga tudi dobiva toplasta, vredna l dolar, stane pri po zmernih cenah, gre pa za ogrem- nas nad H.000 dlnl ne količine tistih stvari, ki Jih B» Da bi se preprečilo takšno ne- vsak način moramo uvažati, ker J1S ' normalno dviganje cen ln tarif v prt nas ni mogoče dobiti. Pri tem ’ zobozdravstvu, je nujno, da odgo-pa nastopajo takšne komplikacije, da vornl forumi Izposlujejo za zobo-je treba na vsako stvar dolgo ča- zdravstvo kupovanje deviz na rednih katl. Podjetje Dental je dobilo le sestankih deviznih obračunskih mest, eno tretjino potrebnih deviz za ma- brez kakršnegakoli plačevanja dopol- - - - - — ... gr. težave »o bile tudi v tem, da »mo terial, ki jih mora uvoziti, »a vse ullnlh davkov Itd. DRŽAVNI SEKRETARIAT ZA GOSPODARSTVO^ iiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii1111 razpisuje NATEČAJ za naslednja delovna mesta: 1 mesto gradbenega inženirja z večletno prakso — za gradbeno InSpekcijo 2 mesti gradbenih inženirjev s krajšo prakso — ali 2 mesti gradbenih tehnikov z večletno prakso — za gradbeno inšpekcijo 3 mesta gozdarskih inženirjev z večletno prakso — za gozdarsko inšpekcijo 1 mesto inženirja-metalurga z večletno prakso — za rudarsko inšpekcijo 1 mesto inženirja-agronoma z večletno prakso — za kmetijsko Inšpekcijo 2 mesti pravnikov finančne stroke hod, z večletno prakso v finančni stroki — za službo 0 kov in finančno inšpekcijo 1 mesto pravnika zunanjetrgovinske sti°^o z večletno prakso v deviznem poslovanju — de Inšpekcijo 6 mest finančnih inšpektorjev ojo 0 Pogoj strokovna izobrazba, predpisana s pravilni ® jj^t strokovni izobrazbi finančnih inšpektorjev ("f® »nijul' FLRJ št. 2-54). V poštev pridejo tudi začetniki « tetno izobrazbo 2 mesti deviznih inSpektorjev vlzp0 z večletno prakso v deviznem poslovanju — ** Inšpekcijo 3 mesta prometnih inSpektorjev rcr z večletno prakso za cestni, železniški In pomorski met — za prometno Inšpekcijo 4 mesta administrativnih moči t z znanjem strojepisja in stenografije. Prednost i*® znanjem tujih Jezikov ______________"—’ PONUDBE Z ŽIVLJENJEPISOM IN S PODATKI 0 DANJI ZAPOSLITVI JE TREBA POSLATI NAJKAa DO 30 OKTOBRA 1954 V soboto, dne 23. oktobra izide PRIMORSKI OKRAJI SO DOBILI 418 MILIJONOV INVESTICIJ ZA DRU2BENI STANDARD ZA RAZVOJ NOVE GORICE JE NAMENJENO 74 MILIJONOV DINARJEV »Brda. Brda vinorodna.. .<< Nagla krepitev gospodarstva in , stev nekoliko zastala, so se letos i trom. Devetega septembra so prvi- vig proizvodnje posebno v zadnjih spet nadaljevala v pospešenem tem- !-----—»,= blik* orao8°e*in, da je repu- pu. S sredstvi republike iz skladov mu a n®davno dodelila tolminske- \ za pomoč pasivnim krajem bodo do ,tnlA°ri5kemu* s.ežanskemu in po- ] konca decembra zgradili predor in nnv J- H*!1 0JtraJu 418 milijo- t novo cesto pod Panovcem, ki bo nnr<,v!-u , ,e7. investicij, ki jih bodo znatno skrajšala razdaljo med No-Porama izključno za potrebe druž-“ene8a standarda. , *e8a zneska je dobil goriški raj 103 milijone dinarjev, ki jih oao investirali v tele namene: za odovod v Brdih 4 milijone, za vo-ovod v goriškem delu Krasa 8 mi-Jonov, za vodovod Hubelj 4 mi-J°ne, 5 milijonov za začetek grad-i«6 , munaiae stavbe za trgovine II\ d °™^a v Dobrovem v Gori-.. Brdih, 8 milijonov za popra-, * v. NOB poškodovanih šol ter n5rnA'* ^ milijonov dinarjev za oaljevanje gradnje Nove Gorice. « De'a Pri gradnji našega najmlaj-iJr mesta, ki so v zadnjih dveh ' zaradi številnih težav v našen: sP°darstvu in pomanjkanja sred krat prižgali javno razsvetljavo na magistrali in v Erjavčevem drevoredu. Omenjenih 74 milijonov din bodo porabili za omet četrtega, pete- _____________,_______________ .______ ga in šestega stanovanjskega bloka, vo Gorico in industrijskim Sempe- ureditev okolice, nadaljevanje grad- PRED OBČNIM ZBOROM BOHINJSKE SVOBODE Z uspehi in načrti pred javnost Ze nekaj dni se bohinjski svobo-daši lepo pripravljajo na redni letni občni zbor društva, ki je bilo ustanovljeno šele letos in je kljub temu želo zavidljive uspehe. Vse sekcije so že izvedle občne zbore in sestavile programe dela za to sezono, za kar so s pridom izkoristile logate izkušnje pretekle sezone. Svoboda »Tomaž Godec«, ki ima . skoraj 300 članov, se je lani v ce- zaradi številnih težav v našem loti vključila v tekmovanje kulturno. prosvetnih društev radovljiškegr ................................ . T KOČEVJE okrai'a<31nslce orSanizacije kočevskega skrbno pripravljajo na vo-Vseh’ P*1 nameravajo izvesti po konn. mladinskih organizacijah do kamrL1??vernbra- V tej predvolilni PrtzarfJJ, , 6e nbčinskt komiteji LMS ske da ustanovili mladtn- okrainF, ac^e> kjer jih še ni. Tudi Balov 4 komite LMS sl je zadal več redni ,a b°doče leto. Tako bodo pribe, rir.5 , za vse mladinske vodite- l dišilh bodo po večjih sre- miadlnske tekme in festivale. 1 ČRNOMELJ ki Jih je prejel črno-kori>A„,„ krai kot pomoč, skrbno iz-Posebnn » P0,. Pradvidenem načrtu. vodoC„?esa> so belokranjski ljudje krajih « ki Jih gradijo v mnogih ih Dobm h krajine, v Jerneji vasi Vaseh ni ^ ^ ter mnogih okoliških i n Po Dobličkt gori. 1 okraja in si osvojila prvo mesto. To jo rezultat sodelovanja, medsebojnega razumevanja in visoke politične zavesti vsega članstva. Večer ob Dravi Neprevidnost otrok je cesto vzrok prometnih nesreč Jelka £L\h v torek proti večeru prometne ceste. Tod t patrovi ^1 „PolJala v kolesom po fie premalo žrtev : hij6 it „ ul‘cl v Mariboru, je i* nozgod, kajti starši, cesto heprlčakovano pritekel na žel i. se n« menijo to jo Tini. * Borut Majster. Zaletel i»žJo tolM?vnost v dvokolo in dobil ®lasBe poškodbe. “ ['?fatnetaih nesreč, pri katerih n,8Sih OMutno1 tndi otroci, pride na !‘wn, ,.|‘aa- posebno pa na Stajer-Js iskati J*?®?®*0. Z malo izjemami * *akrivti„ “‘rdo pri otrocih samih, Lovšem .?ru.k'h koristnikov cest in "Bjčešjo A,®,1867 ponesrečenih otrok. UrBvltlno«ti do nezgode zarudi ne-?f°®et n« L-» ,00*’ ne moneč se za sa obWtah- skačejo in se igra-Jhflla, z« ?3° “a vprežna in motorna . ®*l se »2,6??®41 opravljanja s dvo-5estah i. *Do po najbolj prometnih e , Biso inZ? * vprego, čeprav aki del Bi80 a; Pri •Posobni vprego, opravljati takega ?a levo |n tem seveda ne pazijo č,.,vaziJoJ* desno tor na vozila. užalww° Nekateri starši se Slivd» pri „ • {® Bh obtoži kdo »o. 5?Besrešan “e(?F°dl, prl kateri je bil da nn? iv otrok. Vendnr pa J hie saVji . bki starši puščajo otroko lir, , *»©h« i puHURjo UUUAV 1ernaJo otro?! 80 n6 menijo, kaj po-p»m opravil^' ia,mo da ima.1o pri svo-** Pred Tako h dBevnn it^ w.Tatuhl ^ da8°PisJu so bili starši 'ih • Baj D°‘r,°b že večkrat opozor-ne JDu?az‘jo na svoje otroke in aj0 brez nadzorstva na «oa|eta Č&caSŽZ JSd. kreih in NARTA kolonskih rometne ceste. Toda kaže, da Jo bilo " ‘ zaradi prometnih y predvsem na de- želiT se no" menijo za podobna opozorila in jih strezni in pretrese šele žalostni pogled na mrtvega ali hudo poškodovanega otroka. Mnogih prometnih nezgod so krivi tudi vozniki raznih vozil. Mnogi taki vozniki nudijo ponesrečencem takojšnjo pomoč. So pa tudi taki, ki puste ponesrečenca na cesti, sami pa nadaljujejo vožnjo. Tak. primer, je Pevski zbor je kot sekcija »Svobode« priredil l'i samostojnih koncertov v XI krajih Gorenjske in Primorske in na njih zapel 256 pesmi. Sodeloval je na raznih proslavah in zapel 35 pesmi. Na vseh nastopih ga je poslušal' 2832 poslušalcev. V okviru zbora je tudi vokalni oktet, ki je im®! 15 nastopov, poslušalo pa ga je 2632 ljudi. . Dramska sekcija je v minuli sezoni uprizorila Drago Ruth, Desetega brata, Utopljenca, Jakoba Rudo in Kralja na Betajnovi. S temi deli je gostovala v Češnjici, Sorici, Boh. Beli, Lescah, Ribnem, Kneži in žela povsod mnogo priznanja. Upoštevajoč ;>ogoje dela, ki niso najbolj rožnati, . e ta sekcija opravila veliko dela, za kar je moral ves ansambel vložiti mnogo truda. Jjetos je bilo ustanovljeno tudi lutkovno gledališče, ki je na veliko veselje otrok pripravilo premiero Rdečo kapico«. Ustanovljena sta bila tudi folklorna skupina in tamburaški zbor, ki pripravljata zdaj samostojen program. Posebno delavna je bila Ljudska univerza, ki je s predavanji gostovala po vaseh Bohinja, pri čemer ima mnogo zaslug profesorski zbor nižje gimnazije. V ideološkem krožku se je zlralo več ljudi, ki so obravnavali tekoča vprašanja iz naše politike ln gospodarstva. Organizirali so tudi tečaj tujih jezikov? angleščine in začetni ter nadaljevalni tečaj nemščine. Edino knjižiHca zaradi raznih težav ni napravila večjega napredka. V novi sezoni pa bodo nabavili nove knjig e in poleg knjižnice odprli tudi javno čitalnico. Program, ki so ga sestavile vse sekcije, stremi h kulturnemu dvigu in dvigu politične zavesti publike, J i lila v pretekli sezoni zvest sodelavec »Svobode«. Pevski zbor, ki Je letos proslavljal 100-letnico ustanovitve, bo naštudiral 27 novih pesmi za moški, žen. ski in mešani zbor. Udeležil se bo tekmovanja pevskih zborov okraja Radovljica. Dramska sekcija bo letos uprizorila »Vlo malo«, »Inšpektorja na obisku«, »Hasanaglnioo«, »Operaoljo«, »Pastirja Petra« in »Kralja Briljantina«, ter dve komediji, ki še nista dokončno določeni. Lutkovno gledališče bo letos uprizorilo tri premiere, prav tako pa imata sestavljen že program tudi Jjjudska.univerza in ideološki krožek. S temi us poki in načrti prihaja Svoboda »Tomaž Godeo« v Boh. Bistrici pred svoje članstvo ln javnost, prežeta z zavestjo, da je doprinesla svoj delež k celotnemu napredku in miselnosti delovnih ljudi. R. nje nove restavracije ln kavarne, (svojemu namenu naj bi bila izročena sredi prihodnjega leta) zgraditev dveh cest, ki bosta povezovali omenjene tri stanovanjske bloke z glavno magistralo in končno za začetek gradnje petih novih šest-stanovanjskih blokov. Z ureditvijo okolice in zgraditvijo cest bo omogočen točen pregled razpoložljivih kompleksov za gradnjo enostanovanjskih hišic, ki jih nameravajo zgraditi blizu velikih stanovanjskih blokov. Za gradnjo teh je zlasti med delavci in uslužbenci veliko zanimanje. Zemljišča za gradnjo nekaj hišic so že odmerjena in zakoličena. Kot je zatrdil tovariš Boris Kraigher na nedavnem posvetovanju primorskih ljudskih poslancev, bo v prihodnjem proračunskem letu republika prispevala še izdatnejša sredstva za nadaljnji razvoj Nove Gorice. M. D. CERKVENJAK V SLOVENSKIH GORICAH V nedeljo je na mladinskem dnevu . Lenartu nastopil mladinski pevski zbor iz Cerkvenjaka. V drugi in sedmi točki kulturnega sporeda so mladinke tega zbora odpele več borbenih in narodnih pesmi. Mladina Iz vseh bližnjih krajev Jim je ob pestro izbranih pesmih navdušeno ploskala. Zbor bi žel še večji uspeh, če bi imel več vaj. Navdušena nad uspehom je mladina sklenila, da bo odslej še bolj marljivo vadila, posebno zdaj, ko gre delo na polju h kraju. P. B. Gospodarski svet MLO je zavzel svoje stališče do instrumentov družbenega plana Ljubljana, 20. oktobra tem vprašanju, preden bo o stvari Glede na to, da bodo na bliž-! dokončno sklepal Mestni ljudski nji konferenci Zveze mest raz-! odbor. Pri razpravljanju je Svet pravljali tudi o instrumentni j za gospodarstvo sprejel nekaj družbenega plana za letos in o predlogov, ki naj bi jih osvojil osnutku družbenega plana za prihodnje leto, je Svet za gospodarstvo MLO danes razpravljal o tudi MLO in ki naj bi jih predstavniki Ljubljane iznesli na konferenci Zveze mest. V smi- LJUTOMER Sindikat državnih uslužbencev Kaj bomo videli v kinematografih do konca leta bil na primer 5. septembra t 1. v Novem mestu. Po Trdinovi cesti je vozila kolesarka Terezija Bartol j in podrla s kolesom štiriletnega otroka, ki je pritekel prav takrat izza hiše na cesto ln naravnost pred kolesarko. Pri nezgodi si je otrok zlomil desno nogo nad kolenom. Brezskrbna kolesarka se ni zmenila za ponesrečenega otroka in ga je pustila na cesti, sama 6e je pa peljala naprej. Toda var-uostni organi so jo izsledili in predali javnemu tožilstvu. Brezvestnost povzročitelja ali s0~ vora tudi o bodočih nalogah sindt-; * J' . krivca nezgode je prav gotovo vsega, kata< Na B0Stanku so sklenili, da bodo 'mala Sheba«. Videli bomo tudi fran-i smolo. Angleški film »Veseli Norman« Pri kinematografskem podjetju 'smo zvedeli, da bodo v novembru šega življenja«, v katerem znani ameriški režiser Wylxer obdela zgodbo treh vojakov v drngi svetovni vojni. Fernandla bomo spet videli v filmu »Državni sovražnik št. 1«, v katerem ima kot prodajaleo vedno in zasluži tak brez-} kazen. Ne samo to, obsojanja vredna vostnež najstrožjo _ da utora ob nezgodi voznik takoj ustaviti vozilo in pomagati ponesrečencu, ampak je dolžnost vsakega človeka, pomagati ponesrečencu in mu nuditi prvo pomoč. V pojasnilo in opozorilo vsem koristnikom Javnih cest navajam še podatke. ki zgovorno pričajo in obtožujejo povzročitelje prometnih nezgod. Letos Je bilo že 9 smrtnih nezgod, katerih žrtev so bili otroci v starosti do desetega leta, v 32 primerih pa so dobili otroci hujše telosne poškodbe. Prav bi bilo, d» bi starši v bodoče malo bolj pazili na svojo otroke ln jih ne puščali brez nadzorstva na c os to, kjer so otroci velika ovira za varen in nemoten promet. Ljutomeru je imel sestanek, na kate- . , rem so člani sindikata razpravljali , vrteli ▼ Ljubljani razen bosenskega o različnih vprašanjih. Posebno ostro »Hiša na obali« in koprodukcijskega so obsodili nekatere nepravilnosti j fnma ,Qreh« še ameriški film pro- von«6 tud* ?^odo6ih°gnalogah ^in^L jdukcije Paramount Picture »Vrni se kata. Na eostanku ao sklenili, da bodo 'mala Sheba«. Videli bomo tudi fran- organizirali seminarje, na katerih se ooski film »Uboj« e Fornandlom, I je podobna vesela zgodbica nekega u?mi novlmf'predpisi 8MuaIlJuli z raz‘ ; glavnim junakom, ki mu je uspelo. trgovskega pomočnika, ki na vsak ' razbiti spletke okoli bogate dediščine, j način želi postati izložbeni aranžer. V argentinskem filmu »Motne vode« pa bomo videli bedno življenje ljudi, ki delajo v pragozdovih. Ob koncu leta bomo še videli ko ' Barvi film »Melba« nam bo prikazal življenjsko pot neke avstralske operne pevke. Film Je ameriške produkcije in je verna kopija »Carusa«, sb-mo da ima tu glavno vlogo ženska. | V decembru pride na vrsto angleški film »Maggy«, ki prikazuje zgod-bioo o nokl majhni transportni ladjici in življenju njene posadke. V filmu »Prosluia« pa bomo gledali napet boj proti nemškim povojnim podtalnim silam v Braziliji, ko eo sl zakrknjeni nacisti hoteli napraviti tajne rezerve uranove rude za morebitno novo svetovno vojno. Videli bomo tudi franooekt film »Lepotice noči« s Martino Carol v glavni vlogi in amoriškl film, ki je btl nagrajen z 9 Oskarji »Najboljša leta na- BELTINCI C* stopiš v beltinsko zadružno dvorano, ln td pogled obstane na odru, ostrmiš. Pred mesecem tega še slu teh predlogov naj bi bili instrumenti družbenega plana prilagojeni tako, da bi vzpodbujali podjetja k čim večji storilnosti pa tudi k štednji. Uvede naj se tak plačni sistem, po katerem naj bi se plače v gospodarskih organizacijah določale po učinku dela. Kredite naj bi odobravali brez licitacije; obveznosti do zveze in republike pa naj bi bile določene vnaprej. Prav tako naj bi se v novem družbenem planu poudaril pomen prometnega davka, znova pa naj bi prišlo do osnavljanja lastnih obratnih sredstev. Revidirala naj bi se tudf nomenklatura za amortizacijo, ker dosedanja ne ustreza. Vendar so to le nekatere važnejše pripombe k osnutku družbenega plana za prihodnje leto in je celoten predlog, o katerem bo razpravljal še MLO na prihodnji seji, obširnejši. Svet za gospodarstvo je danes razpravljal še o ustanavljanju novih gospodarskih organizacij, o potrditvi pravil železniških produkcijski film »Poslednji most«, podjetij, ter o stopnji participa-o katerem smo že brali, in še švi- cije na dobičku za nekatera novo carski film »Margit«. Rr osnovana podjetja. R. Hudodelka pred sodiščem Zpradi poizkušenega umora Selanove z Gornjega trga je bila obsojena na 15 let strogega zapora Letos v začetku avgusta so sta- Jeva ji je brž natvezila, da Je videla ' — — neko znano žensko skočiti skozi okno i ke, ki naj bi se najprej pošteno streznili In šole nato varno vozili proti zalelenomu cilju. -*- ELEKTROMOTOR JE UKRADEL novalcl na Gornjem trgu St. 33 v -------------- _— ---- ----- Ljubljani začuli klicanje iz stanova- in da bo stvar prijavila postaji LM. nja Cilke Selanove. Ker je bilo sta- Tedaj se Jo tudi začel porajati v novanje zaklenjeno, okno pa odprto, glavi pokvarjenke zločinski naklep, so prišli skozi okno v spalnico pri- Odločila se je, da bo ubogo starko letno ženske. Tedaj se je njihovim umorila in jo oropala, očem prikazal strašen prizor: Sela- Kritičnega dne, ko je Selanovo nova je bila vsa okrvavljena, na gla- obiskalo nekaj znancev, se je Osred-vi pa ji Je zijala globoka rana. karjeva skrila v omaro, da je ne bi ■ davno S6 okrožnim ^ njITpričL«. ‘kuSSu *po ToflesUuri ni bilo. Tu vidiš reflektorje, razne ?^ilanr izkazalo se le da to ne- zvečer, ko sta obe legli in Je nič tehnične priprave. . Ce pa vprašaš ^abDaai- .[^Ko hotela ubhl ^.jena hudega sluteča starka zadremala, je sostanovalka Osredkarjeva, ki je bila Osredkarjeva zgrabila zidno opeko doslej že nad 10 let po zaporih. S z odkritega poda in začela starko štirinalstim letom so jo že poslali biti po glavi, tako da se je opeka v pobol/tovaJnlco v Begunje? kjer prelomila na dvoje. Ko se je začela Je bila do svoje polnoletnosti. Po- Selanova prebujati in klicati na pozneje je bila prepuščena sama sebi. se J® zločinka zbegala, jo za- Doslej je bila že desetkrat kaznova- čela vso okrvavljeno polivati z vodo na, predvsem zaradi lmovlnskih de- J* mašiti usta z nogavico. Grozila liktov. Zadnjo kazen, dve leti stro- J* J« cel°, da Ji bo zvezala roke in gega zapora, Je prestala leta 1953. Ko 1? pustila samo, če bo že kričala, so Jo spustili iz zapora, se Je zapo- Nato je obljubila, da bo šla po po-slila v neki tovarni, nakar je izgu- ln da ho zločin prijavila po- bila službo ob neki redukciji. Tedaj staji LM, nakar Je zbežala skozi od-se Je spet začela njena pot nepošte- prto okno. „ia Pred sodiščem se Je Osredkar- v..,, jeva zagovarjala, da starke ni hotela V hiši svojega prijatelja, kjer Je #mpaj( samo zastrašiti, da ne stanovala. Je vlomila v stanovanje bl pridala, zoper njo, ker jo je okradla. Antona Kaplja ln mu odnesla 3.20 m Yn(|a tega zagovora sodišče ni spre-volnenega blaga ln žensko Jopico. Jelo> ker „ Je lzkalal0i da Je 0sred-NJen prijatelj je vlom prijavil, na- karjeva po polzkušenem umoru star-kaJes,? ”r.ga.nl,.prL,t?,»n1, ki tudi ukradla 1950 din in osebno oškoa napodil, Rožni ulici 7," kJer pa Je kot jgospo- poilkuso-m umora 'izvršila tudi' že dinjska pomočnica svoje delodajalce omenJeno vlomno tatvino na Ižanski ljudi, kdo Je preskrbel lepšo opremo bogljeno za oder, tl bodo odgovorili, da so to , . , 1 bili člani IZUD »Ivan Cankar«. Po- Topolov drevored ob cesti Murska vedaii tl bodo, da bo njihov program Sobota — Rakičan (naslednje leto še boljši. J- Z VESPO V DREVO 4,.rtS!."ss Ps&fiiriS som-veepo po asfaltiranj cesti is Ko- poizvedujejo. pra proti Škofijam. Na motorju Je imel tudi sopotnika Nela Sontonota. Voznik Je bil pijan ln je zavozil preko desnega roba oeste v drevo. OL 2RTEV PRETEPA Elektrifikacij skl odbor na Slan- — it—--------------.-j . . tetn vrhu v krškem okraju. Je pred sta padla s motorja, pri čomer so dnevi priredil zabavo. Zavlekla se Je ‘c sopotnik hudo poškodoval. NI vse, ; do ure Xjutraj. Takrat pa so se Je voznik vidi pred seboj lepo, glad- fantje iz vasi Otavnik ln Drušč za-ko ln široko cesto. Tudi po taki cesti | fen prepirati, iz tega Je nastal preje treba voziti previdno, da ni ogro- tep, ki se Je končal v korist Dru- 'čev- , ščanov. Fantje iz Zbur ln Otavnika so se umaknili za hišo, v kateri Je so varnostni organi pri storuKi k, tqdl ukradla 1950 din ln osebno egll ukradeno blago ln ga vrnUl Izkaznlc0. Osredkarjev! tndi ni bilo odovancu. Ko Jo Je nato prijatelj moj, verjet, zarad, tega ker Jc „na lodll so jo sprejfetl v službo v ž nekajkrat kaznovana in je pred bila zabava, ter se tam postavili v —•--------------, , - . t._. vuioujcuv viumuv tatvum •>» ——— zasedo, oborožili so se s koli, poleni *“laJSala* “ * :® cestl te* okradla svoje delodajalce v ln podobnim. Ko so Druščanl odhajali, skih hrisač in vrst® drugega blaga Rožn, uI|cl, Gre torej za ncpoboljš- domov, so Jih prvi iz zasede napadli. v vrednosti 18.009 din. ijlvo hudodelko, ki je grobo izltori- Ivan Gorenje Je s polenom tako hu- Spet se Je znašla na ccstl. Ne- Sčala vsakršno gostoljubje ter vse-do udaril Janeza Mlakarja iz Drušč, kega dne se ji Je ponovno nasmeh- vprek zlorabljala zaupanje ijudl._ da Je obležal mrtev. Ko so ostali na- nila sreča: srečala je Cilko Selanovo Kot olajševalno je sodišče upošte-psdalcl videli, kaj se je zgodilo, so in jo pripravila do tega, da Ji je iz- valo okolnost, da ima Osredkar toya V noči na I. oktober je nekdo se razšli. Kriminalistični organi so kazala gostoljubje. Naselila se Je pri pomanjkljivo vzgojo ter da Je žrtev vlomil v svinjsko kuhinjo posestnika začeli Iskati ubijalca. Ko so ga našli, njej ln kmalu nato so gostoljubni nekdanje družbe ln razmer v oru- Jožeta Savinjca v krškem okraju, je le-ta dejanje priznal. Vsi pretepači starki že zmanjkali razni kosi pe- žlni. Obsojena Je bila na 15 let stro- Odnesel je elektromotor, vreden 120 se bodo zagovarjali pred sodiščem. rila ln par novih čevljev. Osredkar- gega zapora, N. Z. Ivo Vojnovič; „N E V 1HTA“ Za Shakespearovim »Othel lom«, je uprizorila mariborska Dratma kot svojo drugo premiero Vojnovičevo »Nevihto« (Ekvinokcij). Režimi je Peter Malec, ki se je po dolgem času vrnil spet na oaer, kjer je začel svojo gledališko kariero. S spretnimi dramaturškimi črtami (zlasti v četrtem de jam ju), s preprosto, čisto in iskreno režijo, katere glavni namen je bilo kar se da vemo služiti avtorju, je v družbi z umetniškimi sodelavci: scenografom Tošem Primožičem in z igralskim ansamblom postavil na oder uprizoritev, ki se za odlično predstavo »Othella« dostojno uvršča v letošnji repertoar mariborske Drame. V glavnik vlogah eo nastopili Mileva Godi-nova, Frasnjo Blaž, Danilo Gorinšek, Boris Brunčko, Angelca Jankova in Slavko Plevel. K uspehu predstave eo pripomogli tudi Tka Veljakova, Pavla Brunčko va, Franjo Vičar in ostali igralci, H 60 nastopili v manjših vlogah-Izreden umetniški lik je postavila Mileva Godinova, interpretacija Jele predetavlja zanjo brez dvoma najlepši in najprodornejši uspeh, odkar igTa v mariborski Drami. Publika je sprejela predstavo rizadeto in je Bagra- Glasba v starem Dubrovniku Zanimiva odkritja prof. Mila Asica v dubrovniškem državnem arhivu Po podatkih dubrovniškega državnega arhiva omenjajo v mestu že zelo zgodaj cerkveno glasbo. Prvi pisani dokument o njej nam priča, da je leta 1398 živel v Dubrovniku nelki Johanes Orgajnis, izdelovalec orgel, nekoliko pozneje leta 1425 pa Petrus de Albis, prav tako orglar. Glasbenike s slovanskimi imeni srečamo že leta 1507, ni pa izključeno, da so živeli že pred tem. S prvimi dubrovniškimi književniki - letaši se začenja v začetku XVI. stoletja posvetna glasba. Znano je na pr., da je veliki' dubrovniški komediograf Marin Držič igral na več glasbil in bdi orglar v dubrovniški katedrali. V drugi polovici XVI. stoletja omenjajo v Dubrovniku imena številnih glasbenikov. Znano je, da je imelo mesto v tem času svoj glasbeni zavod, ki ga je vzdrževala republika- j | PRVA OPERA V DUBROVNIKU j Ze v dubrovniških komedijah i in pastoralnih igrah iz druge po- : lovice XVI. stoletja, slasti v de- ; lih Držiča, Andrije Cubranoviča , in imaskeraitah, zavzema glasba pomembno mesto. S tem je nastal trden temelj, na katerega se je pozneje naslonila opera ko* nova glasbena oblika. ! Z gojitvijo gledališke gllasbe je bilo omogočeno, da je posvet* oa glasba prevladala cerkveno-Spričo tega so potlej v mestu, pozneje pa tudi v kakršnemkoli drugem slovanskem okolju predvajali opeie že leta 1620. Zanimivo je, da so to, med slovanskimi narodi prvo opero predvajali v našem jeziku po »Gunduličevenj libretu«, ki je pravzaprav prikrojena Rinuccinijeva »Ariadna« z glasbo znamenitega italijanske-ga skladatelja tiste dobe Monteverdija. Tudi drugi dubrovniški pisatelj te dobe Julij Palmotič je dal svoj delež k tej operi s, tem, da je napisal »Danico in! A tal aa to«. O tem pravi neki ro-1 v Dubrovniku niso nikdar same-marjalt To tezo potrjujejo tudi nova dognanja direktorja glasbene šole v Dubrovniku prof. Mila Aafča. NASA PRVA ZENA — SKLADATELJICA JE ŽIVELA 2E V XVIII. STOLETJU Mile Asič je dognal imena nekaterih doslej že neznanih glasbenikov, ki so delovali v dalmatinskih mestih in katerih dela so bila natisnjena v XVI- stoletju, s čimer je dokazi, da je imela Dalmacija v XVIII- stoletju glasbenike, bi eo prihajali iz tujine in so poleg domačih glasbenikov dobili zaposlitev v naših mestih. Vrhu tega je prof. Christopher Fry prvič na ljubljanskem odra Sodobna belgijska grafika IZ NAŠIH KINODVORAN Pozitiven film, a z nedostatki »VLOMILEC« . Je nekaj t> tem angleškem filmu, kar ga dviga nad običajne standard-\ ne izdelke. To je topla človečnost njegove skromne idejne vsebine, po-' glabljanje v preprosto življenjsko, problematiko, ki se začenja pri od-i nosih med ljudmi, irt obravnavanje te problematike z — recimo — kar I Sinoči je bila v ljubljanskem Mestnem gledališču tretja I® šnja premiera. Gledališče je uprizorilo komedijo sodobnega 8 gloškega pesnika in dramatika Christophera Fryja »Gospa ne zgorela«. Komedija, ki je doživela svojo krstno uprizoritev sp mladji 1948. leta v Londonu, je doslej obšla že skoraj vse_ ni, pomembnejše evropske odre- Z avtorjem in s komedijo, ki je svetu doživela veMk uspeh, se je sinoči prvič srečala tudi Ijanska publika in c njo jugoslovanska publika. Komedijo, n J pisana v verzih, je prevedel pesnik Jože Udovič, ki je v..sv, rj. lepem prevodu ohranil poetičnost izvirnik*- Delo je režiral ril Debevec, v glavni vlogi Jennet Jourdemayne nastopa * doša Simčičeva, v ostalih vlogah Metka Bučarjeva, Julka s ričeva, Jože Tiran (v alternaciji Franek Trefalt), Franc" r setnik, Angel Arčon, Saša Miklavc, Mirko Zupančič, Danilo alaj, Janez Rohač-k in Polde Dežman. Prvi abonmajski koncert za mladino tačuda neanglelkim življenjsko optimističnim poudarkom. Realistična povest bivšega vojaka Gingerja Ed-toardsa, ki ga turova razočaranja ob vrnitvi v civilno življenje oropajo vere v moralne človeške vrline in ga vržejo na pot nepoštenja, je tokrat brez tistega pečata usodnosti ter pesimizma, ki ga zapored srečujemo v sodobnih angleških filmih. Ta ugotovitev je tembolj razveseljiva, ker je tema tega filma v bistvu prav ista, kot jo obravnava množica skrajno pesimističnih filmov sodobne angleške produkcije: beg posameznika pred družbo in pred negotovo stvarnostjo, ki ima nekje v tej: družbi svoje negativne vzroke. Kje I — s tem se ti filmi ne ukvarjajo, 1 marveč nam le predočvjejo posledice, | in te so navadno v tragičnem propadu posameznika-begunca. Ne tako film »Vlomilec«. Tu ni usodnosti in brezizhodnosti Reedovega *Begunca<, \ •Tretjega človeka<. tRerlinske zgod-bet ali tudi povprečnih filmov tipa 1 »Ring«, »Obrni ključt; tu avtorji rešujejo problem s pozitivno, skoraj samo po sebi umevno idejo absolutne zmage dobrih sil v človeku in njegove pozitivne družbene funkcije. Ginger Edwards, nekrivi preganjanec in zločinec, najde s pomočjo do- brega človeka in prijatelja spet pot v življenje in vero v njegove etične notme. S te strani moramo tVlomilcat oceniti kot dober, to je predvsem v idejnem pogledu vreden film. Njegovo pomembnost pa zmanjšuje sama vsebinska realizacija, ki bi z ozirom na psihološko naravo dela zahtevala trdnejšo in doslednejšo izvedbo. Duševni prelom v glavnem junaku Singerju Edwardsu, tisto najvažnejše dejanje, ki na koncu nastopi v psihološkem razvoju tega lika, je premalo »sam po sebi umevent, da bi ga mogl^ neposredno doživeti ali močno dojeti, preveč se izraža samo v okoliščinah, ki ta prelom terjajo, in premalo v .samem Edwardsu. Gledalec niti ni priča temu preobratu, temveč zasleduje — sicer * »so napetostjo — samo okoliščine, ki pa bi šele utegnile privesti glavnega junaka do tako močne notranje preobrazbe, ni pa popolnoma tamo po sebi razumljivo, da ga do nje privedejo. Ginger Edieards namreč vse dotlej sam ne kaže niti najmanjšega videta, da je nastopila v njem globoka sprememba, niti je v njem ne čutimo. Psihološki prelom nastopi bolj ali manj nepričakovano, ni niti popolnoma nujen niti popolnoma verjeten in gledalec lahko samo sklepa, zakaj in od kod se je ta preobrat v Edtoardsu izvršil, ni pa pre- pričan, da je do njega moralo priti. Razumljivo je, da je že s tem — ob temeljitejši analizi bi naleteli še na več podobnih nedostatkov — idejno umetniška moč dela precej oslabljena, četudi sicer razodeva film precejšnje umetniške vrline. Za razliko od Edvmrdsovega liha (v dobri interpretacij i Georga Oo-lea), ki je tako izgubil na umetniški prepričljivosti in polnosti, so ostali nosilci dejanja mnogo bolj enkratni, močneje zajeti, zlasti pa karakterno bolj plastični. To ne velja toliko za polkovnika Mertona fJack Bawkins), ki predstavlja dobri pol drame in je do neke mere idealiziran, kot ta vr-1 sto zares doživljenih likov, kot to. kapetan Perry (Dennis Priče), učitelj, Gingerjeva ptijatelja farmer-1 invalid Čope ter bivši častnik Samers in drugi. Da je bil igralski ansambel v celoti tako uspešen, je nedvomno tudi zasluga režiserja Guyo Hamiltona, ki se je zavedal, da je vsa teža na igralcih. Režiser je svoje znanje pokazal tudi v izredno uspelih pri- j zorih vojnih epizod. S smelim niza-' njem dogodkov v retrospektivnem načinu podajanja, kjer ob dogajanjih I iz preteklosti z rastočim zanimanjem spremljamo usodo glavnega junaka, | je ustvaril dobro dramatično celoto. Vsekakor pa je obžalovati, da se ta i film kljub svojim odlikam vendarle ni mogel povzpeti na umetniško pomembno višino. kj 1 Henri vato 8traten: Pesem, linorez kopis dobesedno tol**: AtaAamta, glasba, ki jo j« ustvarila družba »Izprazni« (ena izmed družb, ki so predvajale gledališke komade). Potemtakem je Atalanta druga opera, ki so jo predvajali v Dubrovniku. GLASBENO ŽIVLJENJE NI BILO V DUBROVNIKU NIKDAR PREKINJENO Da so prvo opero predvajali v Dubrovniku že leta 1620, torej le 15 iet po tem, ko se je pojavila opera kot nova glasbena oblika na sveftu, priča že samo po sebi kako visoko je bila mven glasbenega življenja v Dubrovniku. O visoki glasbeni kulturi Dalmacije pričajo razen oper in gledaliških del tudi ohranjena dela Patricija, Ohijarteviča, Cec-hmija in Lukačiča, Nadvse intenrivno glasbeno življenje je trajalo v Dubrovniku vse do potresa leta 1667, torej prav do trenutka^ ko je bilo mesto malone do tal razdejano in gospodarsko omajano- To je prišlo do izraza tudi v glasbi. Daši ravno doslej ni bilo podatkov, so vendarle domnevali, da glasbo ✓ vvvv y / / / .■ Asič nadel fen uredil življenjepise dubrovniSkih glasbenikov Luke Antuna Sorkočeviča, njegovega sina Antuna Sorkočeviča, glasbenega pedagoga Pavla Puciea, ki je bil lastnik velike glasbene knjižnice, skladat dl ja Iva Jakšiča, Banča Kuzmiča, Josipa Zabolija, Bizarja Luj* ter Helene Pucič Serkovičeve, katere ena pesem je ohranjena. Potemtakem bi bila slednja naša prva žen* skladateljica, ne pa Dara Pejacič iz XIX- stoletja, kakor so doslej sodili. Izmed vseh omenjenih skladateljev je na j več ji Sorkočevič, Po podatkih M- Asiča je Sorkočevič — starejši skladatelj mnogih dal, ki so nekatera ohranjena v knjižnici »Malih bratov«- Med njimi so simfonija za violino, oboo, rog in bas, nekaj sonat za klavir in violino, tercet in arij. Antun Sorkočevič se j® jel ukvarjati s sklada tel jstvom že zelo zgodaj- Med drugim je ustvaril štiri simfonijei, precej cerkvene glasbe, kvartet in četve-roročno sonato za klavir. Dognanje Mila Asiča priča o nepretrgani glasbeni ustvarjalnosti v Duibrovndflcu. Slovenska filharmonija nadaljuj« letos a svojimi simfoničnimi koncerti za mladino, ki so se lani tako lep« obnesli in ki eo doprinesli toliko sa glasbeno vzgojo naše srednješolske mladine. Po že lani začrtanem programu je letos uvedla serij* mladinskih simfoničnih koncertov ▼ abonmaju, ki po svojem programu smiselno nadaljujejo lanski program. Prvi simfonični koncert za mladinski abonma bo v petek, 22. oktobra. Vodil ga bo dirigent Slovenske filharmonije. Jakov Cipci, splitski Tojak, ki že vrsto let vodi orkester Slovenske filharmonije na rednih in izrednih koncertih te ustanove. Za prvi mladinski koncert je pripravil dvoje ded: na prvem mestu klavirski koncert Roberta Schumanna, opus M, v a-jnolu, ki vedja za eno najbolj uspelih del romantična kompoiioijak« smeri. Solist pri tem koncertu bo Melita Lorkovič, redni profesor Glasbene akademije v Beogradu in ena najbolj vidnih pianistk v naši državi in v Evropi sploh. Slovenska filharmonija si šteje v posebno čast in naklonjenost, da jo »namenita virtuozinja pristala na to, da sodeluje na prvem mladinskem koncertu in tako posebno pomembno začne letošnjo mladinsko koncertno sezljo. Schumannov klavirski koncert velja kot posebno tehten in značilen ter bo tako ta nastop ne samo primeren ta vrsto mladinstkih koncertov temveč tudi točka, ki bi utegnila zanimati najširše koncertno občinstvo. ki ma ceniti lnterpretaolje naše velike klavirske virtuozinje in spremlja njen vzpon 1 velikim zanimanjem. Na drugem mestu je priljubljena koncertna suita Iz baleta »Hrestači, katerega je napisal Peter kovski. To delo, ki je eno izpod peresa tega svetovno nega velikega ruskega ^ združuje v neprisiljeni vrsti n: .Liani* čepih točk, pretežno iz * ■ 5 v«aia istoimenskega baleta, ki pa s® t zase karakteristična slika. jot miniaturno uverturo, ki *y®“'kegs da bi v štiriročni priredbi n klavirskega izvlečka igrali iot prvega klavirja (primo), ^o obe pianistovi roki povs®0 da violinskem ključu. Tej značilni in lagodni uverturi ”Snegs samostojne točke, plesi razi značaja in v različni obravnav . v jih drobna koraSnica otrok, * rs*' baletu — prihajajo v slavno®™• , (4t>-svetljeno dvorano. Ti plesi 14 ski ples« za kavo, »Kitajski p nafta j, Buški ples — »Trepak« a0jsi«' daljnji — spadajo med najbolj žena in karakteristična dela, ki jih je bil napisal v6L,itoIK>'"' datelj. Po krhkem plesu »mi®K poki bi jim po domače še oajh? pjrin' stal naslov »žveglje«, čoPrav-,tr^n ^ cip teh membranofonov obstaja v tem, da s prsto» varno nad piščaljo napeto ® j no, sledi veliki »Cvetlični d«' ki je v suiti poslednja <*•* veljat kot ena najboljših baleta ter uživa najve6i<> P™ jasnost. V celoti je CajkovsBgJ, (ta-oertna sujta iz baleta 'ffres . ^ rer tere ni sam razvrstil v. 6,f;t du) ena najbolj uspelih.su rfcestr' šega časa ter jo simfonični po' . obeh kontinentov čim dalje ^ gosteje uvrščajo v evoj PFr^iiiSn^ Koncerte mladinskega »1® ttve" ga abonmaja bo s predavanj del Danilo Pokorn. »EKONOMSKA POLITIKA« prinaša v svoji današnji številki naslednje članke: Subjektivni ilnitelji in cene Za enako delo enako plačilo Nereprezentativen (toda rentabilen) izvoz Opažanje rizika v gospodarstvu Decentralizacija carinske sluibe ' Trgovinska konferenca v Ženevi Poleg tega objavlja komentarje in beležke pod njtani naslovi: Prispevek k stabilizaciji; Odstotek P ^i0gi In poljska dela; Enakopravna zamenjava; Štirje Praskupnosti komun; Dobro blago najde kupca; »Prekvau^ kacljac; »Pripovedka o maraski in posledice«; Pavšalni vek; Povečan pridelek hibridne koruze; Zadružni domovi Kosmetu; Težave plasmaja; Legalizirati obstoječe; Kore« v »skupnem dohodku« zadruge; Pomanjkljivosti v P . Pon-o prisilni likvidaciji; Izmenjava izkušenj; Demografski ^ j gres; Priprave za ustvaritev enotnih sindikatov v ZDA; gospodarski ukrepi. v-ovlia V svojih stalnih rubrikah »Dopisi uredništvu« . ^Lgo-razne prispevke svojih bralcev, v rubriki »Knjige In fa .-pisi« pa prinaša ocene najnovejših ekonomskih pubnk* Dunaj, septembra Odšla sva po mračnem stopnišču v tretje nadstropje preproste hiše v mirni ulici Laudongasse št. 67. Pa ji Jovanoviču je sedaj 96 let. Goste spTejema redko. Vid in sluh sta mu 2e močno opešala. Novinarjev nima rad. Pravzaprav jim samo nerad pripoveduje o sebi in noče, da hi o njem pisali. Vrata na desni strani stopnišča, na njih bereva: Paja Ivanovič. To ni napaka. Naš Paja Jovanovič je znan tu na Dunaju enako kakor v ; Parizu in v New Yorku, kjer je imel ateljeje, kot Ivanovič. Menda v tujini tako izgovarjajo njegov ] priimek. Pozvonila sva. Vrata so se odprla tiho in po- ! časi. Suhljat, star mož naju je po- ] vabil v prednjo sobo. S fotografij ga poznava kot vedrega moža svetlih oči, visokega čela in živahnega koraka. Pred nama pa je stal starec, ki se je med hojo oprijemal zidu. Njegove oči so bile motne, roke so se mu tresle. In vendar je bil Paja Jovanovič. »Vidva sta Jugoslovana?* Pr tel j in jaz, nepovabljena gosta tvorca znanih slik, ki jih 1 poznajo pri nas že šolarčki (»Kro- j nanje carja Dušana«, »Oče uči "i- < Na naših tleh - sredi tujine na, kako je treba držati meč«, »Vrnitev iz boja«, »Boj na Mišaru«), sva lahko samo odgovorila; »Oprostite, da vaj nadlegujeva.« Prijela sva starega slikarja pod roko, da se mu ne bi bilo treba oprijemati zidu, in tako smo vstopili. Na njegovem obrazu sva opazila, da mu ni bila nič kaj prijetna zavest, da mu je potrebna tuja po- ' moč. Ostali smo kar v prednji sobi. »Ali bi nama lahko povedali, s čim se zdaj ukvarjate?« Paja Jovanovič nama ni odgovoril takoj. »S slikarstvom sem opravil. Oči ne vidijo, noge me ne nosijo več. Roka se mi trese. Pišem spomine.« Prvi del spominov je že izšel. Piše v angleščini, potlej pa prevaja v srbohrvaščino. Tako mu je laglje. Mnoco let je minilo, odkar je k t fant koval besede za zvonove v rodnem mestu Vršcu. Med tistimi in sedanjimi časi je dolga pot dela in slave: Dunaj, London, Pariz, New York in znova Dunaj. Srbskega jezika ni pozabil. V njem ni slišali tujega naglasa. Toda nje-g a misel je v angleščini živahnejša. A vse to ni važno, »Ali boste kmalu obiskali Beograd?« Sam nisem vedel, kako mi je ušlo z jezika to vprašanje. Očlvil-no Paja Jovanovič ne bo več i..j-gel zapustiti svoje hiše. Odgovoril je: >še nedavno sem gojil to željo. Rad bi videl domovino. Ne vem, prijatelja, ne verjamem. Toda kdo ve.« Potlej pa je iznenada vprašal: »Ali sta poznala Uroša Prediča? Škoda ga je.« Zunaj je bila prava dunajska jesen, siva in negibna. Paja Jovanovič največ pripoveduje o svojih spominih. Zelo rad se zaplete v pomenek o umetnosti. Slikarstva malone sploh ne omenja. Neki njegov prijatelj pripoveduje, da je začel nedavno podcenjevati vse, kar je v življenju ustvaril. Burno in polno sokov je bilo svcl" , tovnn vojna. Tavanje Pn ’ ^fa-1 Življenje na dvoru IVani-a • ni:i In riuva vin i le v U s!:irin> ^„1 iz narodne minulosti. 0 . ,y | lem pa mnogo slik, o kat® življenje tvorca akademskega re- ) 'grede rečeno, v naši m.rodnl or- j st" niU sam nc ve- kjepS^ J0v» lalizma v naši likovni umetnosti, namentiki nekje v Bosni, atelje v Minilo je pol ure.^ ‘ . 0g. Atelje v New Yorku, izdelan, mi- Parizu, ki ga je uničila druga sve- novic je s težavo vs,a- Faja Jovanovič: Petelinji boj pravzaprav Ivanoviča, *a ®n< %aoi ! jih Hulvečjib slikarjev. A, c SPORI IN TELESNA VZGOJfi Na MEDNARODNIH TEKMAH V BEOGRADU IN SOFIJI FINIŠ JE ODLOČIL »entanpo „ J1! nogometaši odigrali dve mednarodni tekmi. Repre- grada m«** . Je na don>aCem terenu igrala proti reprezentanci Cari- Prvakn moštvo Crvene zvezde gostovalo v Sofiji proti v zadnlih m°štvu CDNA. v Beogradu so naši nogometaši šele Prav tnvi. posegli zmago, na tekmi Crvena zvezda: CDNA pa so roGili otek li m odločile končni izid tekme. V naslednjem po- Naposled »o v 44. minuti gostje izenačili. AVTOGOL UUBENOVIČA Bllent- Nedim, Basri, ter Alt n ^am* Mehmed, Erel, Lef-’ AU> Burlian, Kadri. k«ovUsIcl: sOCmVi?2---xA11 X **- Wu* Petakovl/ i- v 77. in 58., nuti. ^ 111 Burhan v 85 mi- carigead boljši v prvem POLČASU 0liii?alVt,oPt^as te tekn:1© nas Je epo-Stvo in « Sarajevu. Eno mo- ATletsko prvenstvo »partizana* v Crvena zvezda — CDNA 2:2 (1:0) Danes je Crvena zvezda v Sofiji pred več kot 40.000 igralci igrala neodločeno z moštvom CDNA 2:2 (1:0). Strelci: Toplak v 41. in Mitič v 44. minuti za Crveno zvezdo, KoJev v 84. in Janev v 90. minuti za CDNA. Za Crveno zvezdo je bila današnja tekma v Sofiji silno težavna, saj Beograd je v drugem polčasu na- pralci morali vzdržati sUno oster pravil nekatere spremembo ^postavi,, ^e zm^jkaio ^či. CDNA, ki ima v svojih vrstah 7 državnih reprezentantov, se je predstavil kot ekipa, ki jo lahko po pravici uvrstimo v naj višji evropski razred. Crvena zvezda Je danes precej dobro zaigrala in se nadvse požrtvovalno borila, nosilca vseh napadov in realizatorja vseh priložnosti sta bila predvsem Toplak in Mitič, kajti napad Crvene zvezde je igral danes tako rekoč brez kril. Beograjčani so vodili 2:0 do 6 minut pred koncem tekme. Zdelo se nam je, da bo Zvezda dosegla spričo moči moštva CDNA pomembno zmago. Toda Bolgari so začeli v zadnjih 20 minutah silovito napadati. Krivo-kuča, oba branilca in vsi krilci so imeli toliko dela, da so se ob koncu tekme tako rekoč komaj držali na nogah. V 39. minuti drugega polčasa Je Koles znižal rezultat na 2:1 z neubranljivim strelom. Kazno Je bilo, da Je tekme konec, toda v zadnjih sekundah je Janev s preciznim strelom izenačil na 2:2. Rezultat tekme je povsem realen. Pri Crveni zvezdi sta bila najboljša Spajlč in Toplak, zadovoljili pa so tudi Krivokuča, Zekovič, Zlatkovič in Mitič, v moštvu CDNA pa so se izkazali Božkov, Kolev in Milanov. Italijan Bernardi je sodil dobro, Crvena zvezda je nastopila v naslednji postavi: Krivokuča, Nežovtc, Zekovič, Popovič, Spajlč, Zlatkovič, Veselinov, Mitič, Toplak, Cokič (21-vanovič), Rudinski. Beograd — Carigrad 4:3 (1:1) r8vifCOrEra,d: Stojanovič, Belin, Laza- PaiaviA iwc\vi6, Jovanovič (Diskič), , .--------- —j . virt Petakov«, Jocič (Mihajlo- kl Pa niso dosti spremenile igro. '■ •Markovič, Bobek, Herceg. Domači so še vedno igrali lagodno n"-I~— • — in slabo. Turki so v 57. minuti zlahka prižli v vodstvo — prek Ljubenoviča, ki je dosegel avtogol. Potem so Beograjčani prešli v napad, vendar so bili nepovezani. Bližal se je konec igre, potem pa je nenadoma prišel finiš, v katerem so domači igralci dobro zaigrali in v treh minutah dosegli tri gole. Igra na tej tekmi je bila slaba. Turški nogometaši so bili boljši v prvem polčasu in so spričo svoje igre ?lvo jo 45 iZL’ “■‘•J"’«, jmuu uiv zaslužili neodločen rezultat. Prika-‘J-U> bol«« ut vztrajno napadalo, zali so požrtvovalno, borbeno in hi-80 Je samn v? v. Premoči, drugo pa tro igro. v tem, »ranI‘o. Razlika je bila Domači igralci so igrali večinoma nL*i igralni v Sarajevu napadali slabo, dolaili začetniške napake ln ei»°raj VM • v. Ueogradu pa so se igrali nepovezano. Zadovoljili so šele V Čeprav STmi1?01.8" brani'i- ' v finišu. “Oljši, ja , 'Sralei Carigrada V reprezentanci Beograda je bil 8o* v 22. P° Jociču dosegel najboljši Stojanovič, ki je ubranil i fcepra,, ... nekaj nevarnih strelov. Deloma sta v ■sralci Be Rnnoi 3» Branika, Črnega nli nnllj.1: TiVnnVn Sri« ia vL5b, So6i, Miraa- Novo f^etsko teknil, Zanimanje za to J® bilo v letošnjem letu S, rekoiril 0 ^CMer najbolje ?e«-.’katerimi viVil? nastopajočih, ;®&h člannt Jv, i0 tudi precej ata-letos eno prvenstvo jo to#I6, Gorlce l? °,d,li5na e,kiPa iz .............„--------------- —-— ■ , . --------------- in dolviu’ r,1 .J? zbrala 9340 ne zveze TVD Partizan v skupni vred- ! nem turnirju v Beogradu. Povratna tu®*6 TVrj)il?op?'e!l0<1ni pokal Okrajne boljgj rezultat'11’ Doseženl 80 bil1 siSs po,vai,ijen na san v Sao Paolo 0 is««.: m. okt. Seti „ i --Po Na tride- ,uitcah »San Silvestre« kr, ^ aola na večer pred 'Wskega povabili med drugim £Meia Cha?f0Valca Ceha Zatopka, K® St*ade1a ?Waya ln Pirieja, Nem-S -sa Kuca%r .goslovana Mihaliča in “Ufclovau L., tem tekmovanju bodo tl®n ttso« brazilskih atle-S^ske, S°Valci lz SZ, Finske, ItjJf&je, Csh »' BelSije, Francije, sv •*e> Šnann' Avstrlje, Jugoslavije, 2DPr CgU^femTrnu- atleti ‘nadaljujejo TokioSVOJO *urnejo j^alju] l9- okt. — Nemški atleti Drut-n ^? tumejo po Japon-v ^rnem dej tekmovanje je bilo v Je v?,estu Mih«? Hondo, in sicer Ion sPet nl^a' Sprinter FUtterer m v čiun^b4°Wl ln je pretekel °lu»ar in Harangozo i nc„Wa. nnSrajena čili^limn n?' okt' Žarku Dolinarju 8osl?aSr«do n!?eo,“ RO danes izro-ln 7^'ie. 2vp7^115noteTlislto zveze Ju-i«ao športe 1o>ru?Jv JuK08lavijo dvoji? 0 °lestn Z ,&,rbiie' za pribor-tem namjP-v tekmovanju moških m ptTenavi1f ';mt tenisu na svetov-u v Londonu. Rudniki, pozor! barske s,)of.„ “Parate etll^e vseh vrst, Oklene *** indi,caci3o metana, tudi sveti hUmUlator}e kakor tilke Vr,rii) Ue varnostne sve-Ck,. ne SV(!tovne tvrdke FrIEMANN & W0LF kakor ti,ji lahko dobitP*6 Jnformaci]e aobite pri podjetju 4‘OlNARa« Beogrart ZASTOPSTVA Ul- 5 »Dinara« ^zemska zastopstva Podpredsednik komiteja za tlz-šport Bolgarije Angel V a. razgovarjal danes z vod-. Crvene zvezde o nadaljnjih nca) 38.12; višina. srefan]ih športnikov Jugoslavije in Franko 5.97: skok Bolgartje ob palici: Franko (oba N. Gorica) j Dogovorili so se, da bosta po ena ;* rlMJ, Gorica 49.8.^ _ I moška in ženska košarkarska ekipa ZENSKE — M m: Puc 9.00.0; 290 m: jz Sofije sodelovali na turnirju, ki Puc 28.2; disk: škar3bot (obe N. Go- t,o septembra 1955 v Beogradu. En ricat) 26 91; krogla: Kosovel (Ajdov- beograjski klub pa bi gostoval pri-ščina) 8.69; 4 X 68 m: N. Gorica 33 sok. j hodnje leto v Soliji. Prvi trije tekmovalci iz vsake di-; Sklenili so tudi, da bo ena bol-scipline so po končanem tekmovanju garska odbojkarska ekipa sodelovala prejeli lepa praktična darila Okraj- aprila prihodnjega leta na mednarod- nosti 60.000 din. M. D. Prvenstvo gimnazije v Črnomlju tekma bi bila julija istega leta. Bolgarska moštva, ki bodo sodelovala na teh turnirjih v Beogradu bodo gosti Crvene zvezde. L. Martinovič Položitev venca na grob Georgija Dimitrova Pred dnevi je bilo v Črnomlju prvenstvo gimnazije v atletiki. V moštvenem tekmovanju jo zmagal 1 šesti razred pred petim. V .poaamez-I nih disciplinah pa so bili doseženi Sofija, 20. okt. — Igralci in vod-tile rezultati: 5« m: Mušič 6,S; 390 m: stvo Crvene zvezde so položili dopol-Simonič 42,5; 1000 m: Simonič 2:50,8; dne ob 11. uri velik venec na mavzo-daljina: Mušič 5,52; višina: Vardjan lej Georgija Dimitrova. Venec, na 165; troskok; Mušič 11,65; palica: 2u- katerem je pisalo »Crvena zvezda — nič 2,55; kopje: Mušič 47,86; krogla Georgi Dimitrovu« sta položila Draža (6 kg): Štefanič 12,69; disk: Mušič Markovič in Rajko Mitič. Polaganju 30,92; 608 X 450 X 300 X 150: VI. razred venca Je prisostvovalo nad tisoč pre-3:56,0. T. M. blvalcev Sofije, Prihod noših košarkarjev v Rio de Janeiro Rio de Janeiro, 20. okt. Jugoalo- prispela v ponedeljek popoldne z letalom iz Eima y Eio de Janeiro, kjer bo od 23. oktobra do 6. novembra sodelovala na svetovnem košarkarskem prvenstvu. Jugoslovanska reprezentanca se je nastanila v notelu »Lu-xor« v bližini velikanskega in najlep-šega trga v Eio de Janolru. V tem hotelu se bo nastanila tudi čilska reprezentanca. Jugoslovani bodo začeli trenirati danes v telovadni dvorani »Carioca«, ki Jim jo je dala na razpolago brazilska košarkarska federacija. V Eio de Janeiro so že prispele reprezentance Kanade, Paragvaja in Izraela, ostale reprozentance pa bodo prispele danes in jutri. Izraelci ne trenirajo javno tako, da ne morejo treningom prisostvovati niti športni novinarji. Vodja izraelske reprezentance Abraham Schneider je izjavil, dn bo njegovo moštvo pokazalo brezhibno ekshibicijsko igro. Meni, da se bo uspešno postavilo po robu najboljšim moštvom — reprezentancam ZDA, Brazilije iri Urugvaja. V Eio de Janeiro Je prispelo tudi vanska košarkarska reprezentanca Je več funkcionarjev. Za danes pričaku-" 'c popoldne z le- jejo prihod generalnega tajnika med narodne košarkarske federacije Wil- OBJAVA Hišni sveti morajo v smislu navodil za finančno poslovanje, izdanih od Sveta za stanovanjske zadeve MLO odpreti tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski, po naslednjem vrstnem redu: 25. oktobra hiše v ulicah, ki oe začenjajo z začetno črko A, B, C, C ter sledeče ulice črke D: Djakovičeva, Dolenjska, Dalmatinova In Dermo-tova; „ , 26. oktobra 1954 ostale ulice črke katere niso zgoraj navedene ter črke E, F, G, H, I, J; 27. oktobra 1954 črke K, L, M, N; 28. oktobra 1954 črke O, P, R; 29. oktobra 1954 črke S, T, U; 30. oktobra 1954 črke S, V, Z, Z. Račun naj prideta otvorit osebi, ki sta pooblaščeni od hišnega sveta za podpisovanje računov. Ob tej priliki se bodo deponirali podpisi, prejeli bodo številko tekočega računa, računske knjižice, čekovne knjižice, virmane in položnice. Istočasno obveščamo, da smo prevzeli od Stanovanjske uprave Ljubljana I računovodski oddelek, ki prične poslovati v novih prostorih v Mestni hranilnici ljubljanski dne 25. oktobra 1954. Navodila za novo finančno poslovanje bodo objavljena v Vestniku Ljubljanskega dnevnika v torek, dne 26. oktobra 1954. Hišni sveti in zasebni lastniki naj se od 25. oktobra dalje zaradi vplačil in Izplačil (tudi likvidacija starih računov iz stanovanjskih skladov) obračajo na Mestno hranilnico ljubljansko to ne več na Stanovanjsko upravo. Mestna hranilnica ljubljanska. Društvo LRS za Združene narode prireja »Razstavo o pravicah člove-sa« v dvorani MLO v Kresiji. Razstava prikazuje razvoj borbe za človekove pravice do danes ln vlogo Organizacije združenih narodov v tej borbi. Razstava bo odprta od 24. do 30. oktobra od 9—19. Vstop prost. — Obiščite v čim večjem številu to zanimivo razstavo. Vsem skupinam bo na razpolago tolmač. Združenje rezervnih oficirjev Jugoslavije, pododbor »Oskar Kovačič«, sklicuje za svoje člane ln druge rezervne oficirje s terenov »Stara Ljubljana« to »Prule« kontrolni zbor v četrtek, dne 21. oktobra ob 20 v društvenem lokalu, Stari trg 34. Prinesti Je oficirsko legitimacijo to člansko izkaznico. Pri Mestni hranilnici ljubljanski so bile do danes izžrebane naslednje številke hranilnih knjižic: 223.378, 222.471, 221.950, 7993 to 220.958. Lastniki teh hranilnih knjižic naj se zglasijo pri Mestni hranilnici ljubljanski zaradi pripisa Izžrebane vloge. Društvo strojnikov, strojevodij to kurjačev LRS bo imelo v nedeljo dne 24. oktobra ob 9 v prostorih že. lezniškega sindikalnega doma članski sestanek z dnevnim redom: Poročilo o kongresu društev FLRJ v Zagrebu in razgovori. Vabljeni člani to prijatelji društva. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 21. oktobra ob 20; Rostand: »Cyrano de Bergerac«. Abonma A. Petek, 22. oktobra: Zaprto. OPERA Četrtek, 21. oktobra ob 19.30: Hrlstlč: »Ohridska legenda«. Abonma H. Petek, 22. oktobra ob 19.30: Musorg-ski: »Soročlnski sejem«. Abonma red K. Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanto. Prvo lekcijo pošlje proti prlložltvi 50 din Zveza esperantistov Sloventje, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Na tehnični visoki šoli v Ljubljani je bil diplomiran za inženirja metalurgije tov. Urbančič Jože. Čestitamo! msTvo Vpis v enoletni učiteljski tečaj za absolvente gimnazij. Svet za prosveto to kulturo LRS sporoča, da naknadno sprejme še 10 kandidatov v enoletni učiteljski tečaj za absolvente gim- Stre3e^nv5ugvil! zd^avrtveno MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA uspeh to zadovoljivo zaravsrtveno oindaiiSka nasaža stanje. Prošnje z maturitetnim spri- čevalom ln potrdilom šolske poliklinike, oziroma pristojnega uradnega zdravnika sprejema do 27. oktobra Sekretariat Sveta za prosveto in kulturo LRS, Zupančičeva 3. O sprejemu bodo kandidati pismeno obveščeni. Tečaj prične 2. novembra 1954 v Ljubljani na učiteljišču. Gledališka pasaža Četrtek, 21. oktobra ob 20: Christo-pher Fry: »Gospa ne bo zgorela«. Red Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. (Thomas - Franek Trefalt) Petek, 22. oktobra ob 20: Tennessee Williams: »Steklena menežarija«. Red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. KMEHATOaRAF! PREDVAJAJO IIIIIIIIIIIUIIIIlUlUllllllllllIHmiUHHIIIHiUIHIIIlia KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film IVANHOE Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — V glavni vlogi: Robert Taylor, Ellsabeth Taylor in Joan Fontaine. iinitniinHiiiiiiniiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« KINO »UNION«: Švedski film: »Za- KINO »LITOSTROJ«: Francoski film: radi moje ljubezni«. Brez tednika. »Trenutek resnice«. — Predstava Predstave ob 16, 18.15 ta 20.30. i ob 20, Prodaja vstopnic uro pred I pričetkom predstave. KINO »KOMUNA«: Premiera argen- JESENICE: »RADIO«: Franc, film: tinskega filma; »Zena morja«. Ted- »Sovražnik države št. 1«. Predstavi nik. Predstave ob 16, 18 to 20. ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinemato- CELJE: »UNION«: Angleški barvni grafih od 10—11 ter od 15 dalje. I film: »Vzpon na Everest«. Predstavi ob 18 ta 20. — »DOM«: Angl. KINO »SLOGA«: Angleški film: »Vlo- I film: »Višek nevarnosti«. Predsta- mllec«. Tednik. Predstave ob 16, vi ob 18.15 in 20.15. 18 ta 20. Ob 10 Je matineja Šved. KRANJ: »STORŽIČ«: Izredne mla- filma: »Zaradi moje ljubezni«. — dinske predstave ob 9 to 14 ame- predprodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 10—11 ta od 15 dalje. KINO »SOCA«: Angleški film: »Popolna žena«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—11 in od 17 dalje. Sedanji dohod do kina Soča Je lz Vilharjeve ceste, čez Navje, to drugi iz Vitove ceste, mimo garaž i Izvršnega sveta, med Linhartovo | riškega barvnega filma: »Ostržek«. Vstopnina enotna 10 din. Film se otrokom in mladini toplo priporoča. — Ameriški barvni film: »Na Rivieri«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — »SVOBODA«: Ameriški barvni film: »Ostržek«. Predstavi ob 10 in 16. Za otroke to šolsko mladino vstopnina enotna 10 din. Ameriški film: »Pohlepnežl«. Predstava ob 18. to Vilharjevo cesto do kina Soča. 1 PTUJ2 Nemški film: »Greh«. REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA Odred s Svoboda 19:16 (10:9) Ljubljana, 20. okt. — Danes Je bila na Igrišču Odreda odigrana zaostala tekma IV. kola moške republiške rokometne lige, med Odredom to Svobodo. V Izenačeni igri je zmagalo moštvo Odreda predvsem zaradi odlične Igri najboljšega Igralca •Tovlna. ki Je v zadnjih minutah dosegel štiri gole to s tem zagotovil zmago svojemu moštvu. Pri obeh moštvih sta bili obrambi slabši del moštva ln sta zakrivili precej golov. Najuspešnejša strelca sta bila Jovln pri Odredu s 7 to Papež pri Svobodi s 6 goli. Hama Jonesa. Danes bodo žrebali pare In sestavili tehnično komisijo. Tekmovanje se bo začelo 23. oktobra. S A H Slovesen začetek beograjskega turnirja Beograd, 20. okt. Danes se je Beogradu slovesno začel jubilejni mednarodni šahovski turnir, na ka-katerem sodeluje 9 tujih in 11 do mačih šahistov. Udeležence je pozdravil v imenu Šahovske zveze Srbije predsednik zveze Zivan Dimltrljevič, v imonu mestnega odbora pa predsednik MLO Boograda DJurica Jojkič. Zatem so žrebali številke. Udeleženci so bili razvrščeni v turir-sko lestvico po naslednjem vrstnem redu: 1. Eibar, 2. Petrosjan (ZSSE), 8. Karakljajič, 4. Wade (AngiijaŠ, 5. Barcza (Madžarska), 6. Nedeljkovič, 7. Milič, R. Ivkov, 9. Matanovič, 10. Joppen (Z. Nemčija), 11. Bronstein (ZSSEf), 12. Janošovič, 13. Pirc, 14. Pilnik (Argentina), 15. Djuraševič, 16. Czciemjak (Izraefl), 17. Trifunovič, 18. Gllgorič, 19. Porecca (Italija), 20. Nievergelt (Švica). Jutri ob 16.30 so bo začelo prvo kolo, v katerem se bodo srečali: Eabar — Nievergelt, Petrosjan — Porecca, Karaklnjič — Gllgorič, Wade — Trifunovič, Barcza — Czciemjak, Nedeljkovič — Djuraševič, Milič — Pilnik, Ivkov — Pirc. Matanovič — JanoSevlč, Joppen — Bronstein. Šahovsko prvenstvo zahodnoevropske cone , Avstrijska šahovska zveza je V0 ,8 re" predlagala moštveno tekmovanle dr- rtolo /lfin^ ivohn^B toriol žavnlh prvakov zahodne evropske skesa dela. Ekipa Svobode do sedaj oon To tekmovanje bi bilo namesto še ni osvojila nobene točke to se na- - - RADIO LJUBLJANI Dnevni spored u četrtek, 21. oktobra Poročila: S.05, 6.00, 7.00, 12.SO, 15.00, 17.00, 19.00 ln 22.00 5.00—6.30 Dobro jutro, drogi po-»luSalci (pester glasbeni spored) vmes ob S.80 Tržno poročilo — 6.85 v Pesmi in plesu po Jugoslaviji — 7.10 Cnmille Saint-Saens: Živalski karneval — 7.80 Za gospodinje — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Za pionirje — 11-35 Orkestralni spored Matija Bravničar: Divertimento za klavir ta godalni orkester — Marijan Kozina: Bela krajina — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 I^ra godba na pihala ljubljanske garnizije p. v. kapetana Jožeta Bruna — 12.45 Zabavna glasla, vmes reklame — 13.00 Ljudskoprosvetni obzornik — Janko LISka: Delo ljudskih prosvetnih društev v desetem letu po osvoboditvi — 13.10 Za vsakogar nekaj — 14.00 Iz tehnike — 14.10 Opoldanski koncert Edvard Grieg:Koncert za klavir in orkester v a-molu op. 16 — Emil Adamič: Tatarska suita — 15.15 Laika glasba — 15.30 Tečaj francoskega jezika — 5. lekcija — 15.45 Operetna glasba — 16.10 Utrinki iz literature — Andro Maurois: Thama-tos Palače hotel — II. — 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Popoldanski simfonični koncert Arcangelo Corelli; Concerto grosso v D-duru op. 6 št. 4 Johannes Brahms: Prva simfonija — 18 00 Okno v svet: Danska — dežela kmetijskega napredka — 18.10 • Pesem skozi stoletju« (ciklus oddaj pesmi iz domače ne svetovne glasbene ustvarjalnosti) — 18.80 Modni kotiček: Nekaj kozmetike — 18.40 Posmi jugoslovanskih avtorjev poje moški zbor DPD Svobode-Tabor »Angel Besednjak iz Maribora p. v. Albina Horvata (Prenos iz Maribora) — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Domače aktualnosti — 20 15 »Četrtkov večor« domačih pesmi in njegov — sodelujejo; Fantje na vasi, Gorenjski kvartet in solisti — 21.00 Literarni večer — Božidar Borko; Andre Maurois — 2130 Večerni orkestraini spored - 22.15-23.00 Plesna glasba- Dnevni spored za petek, 22. oktobra 8.00—6,30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Tržno poročilo — 6.35 Poskočne napeve izvajajo »Štirje fantje« ln »Vaški kvintet« — 7.10 Edward Grieg: Holbergova suita — 7.30 Za gospodinje — 7.40—0.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Cicibanom — dober dani — 11.30 Spored slovenskih orkestralnih skladb — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skoberneta poje slovenske narodne pesmi — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Na straži — 13.15 Za vsakogar nekaj — 14.00 Za pionirje: KINO »ŠIŠKA« IIUIIIIIIII AngleSld film »VLOMILEC« in tednik. Predstav« ob t«. 18 ln 20 Prodaj* vstopnic od 18 dalje. JELA SOL kot dodatek kopeli dela čudeže. Popolnoma prerojen sl po kopeli, če si dodal vodi JELA sol. Dobi se v drogerijah to parfumerijah. KROMOV PRAŠEK je najboljše sredftvo za čiščenje štedilnikov in posode. Dobi se zopet v vseh trgovinah. KROSAN pozna danes vsaka dobra gospodinja to vsak dober kmet. Krompir, posut s KROSANOM, ne gnije. Dobi se v drogerijah, semenarnah to zadrugah. PREDAVANJA Slovenska akademija znanosti In umetnosti vabi na Javno znanstveno predavanje, ki Je namenjeno širšim tateresiranlm krogom. 21. oktobra 1.1. ob 18. uri bo predaval v dvorani SAZU akademik prof. Marijan Kozina. Tema: L. van Beethoven to njegov opus 31 (z magnetofonskimi posnetki). MARIBORSKE VESTI Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev Medicinske visoke šole sporoča žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil član dr. JOŽE JAKŠA profesor Medicinske fakultete v Ljubljani Izguba dobrega tovariša, učitelja, strokovnjaka ln znanstvenika nas Je hudo zadela. Ohranili ga bomo v trajnem to častnem spominu. Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev Medicinsko visoke šole KINO Jugosl. film: »Dale* Je PARTIZAN: sonce«. UDARNIK: Mehiški film: »La Red«. POBREŽJE: Švedski film: »Zaradi moje ljubezni«. STUDENCI: Amer. film: »Vodnjak«. Spored za petek, 22. oktobra PARTIZAN: Jugosl. film: »Daleč je sonce«. UDARNIK: Amer. barvni film: »V vrtincu«. POBREŽJE: Zaprto. STUDENCI: Zaprto. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 21. oktobra ob 20: Foerster: »Gorenjski slavček«. Red A. Petek, 22. oktobra ob 15: Verdi: »Rigoletto«. Sola TAM. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Četrtek, 21. oktobra ob 20: Herbert Griln: »Atomski ples«. Izven. Petek, 22. oktobra ob 20: Ugo Bettl: »Zločin na Kozjem otoku«. Gostovanj« v Žalcu. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Danes, v četrtek, 21. oktobra ob 19.30 bo na učiteljišču I. filmski večer, kjer bodo predvajani filmi pod Nenadoma nam dobri moi ln oče je umrl dr. JOŽE JAKŠA izredni profesor medicinske fakultete Pogreb bo v petek, dne 22. oktobra 1954 ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na 2alah. Prosimo tihega sožalja. Žalujoča žena Soša, sinova Iztok in Andrej, ter ostalo sorodstvo. Uprava in sindikalna organizacija podružnice Narodne banke v Kočevju sporočata žalostno vest, da Je nenadoma umrl 19. oktobra 1954 ' JOŽE KOČEVAR Vestnega uslužbenca to Iskrenega tovariša bomo ohranili v trajnem ln častnem spominu. Uprava ln sindikalna organizacija podružnice Narodne banke v Kočevju haja na predzadnjem mestu. Po tej tekmi Je lestvica naslednja: Branik 3 Odred 3 Rudar 4 Svoboda 3 Proletarec 3 45:22 37:30 51:30 34:53 12:44 fiVTOPODJETJE »SLAVNIK« - KOPER n u in o rabi 4 kvalificirane avtokaroseriste ^ os t o n ° °i° Uj°ru' Ponudbe }e dostavi« tajništvu podjetja. Plača dosedanlega tekmovanja 7.a srednte-evropskl pokal. Pravico sodelovanja imalo prvaki šestnajstih dežel. V poštev prihajalo nnlboltSa moštva Bel-gile, Franclje, Anglije, Grčije. Italije, .TugoslavMe, Nizozemske, Švice, Zahodne Nemčije, Posarja, Avstrije Itd. Letos bo to tekmovanje od 16. do 31. decembra na Dunalu. V vsakem moštvu bodo štirje Igralci Borili se bodo za pokal časopisa »Wlener Ku-rier«. ki sl ga Je lani priboril naš prvak Partizan v tekmovanju za srednjeevropski pokal. Moštvo, ki bo v tem tekmovanju trikrat zmagalo, bo prejelo pokal v trajno last. Dušan Mevlja: Pesmi za otroke — naslovom: »Po naši domovini«. Uvod-14.20 Opoldanski koncert — 15.15 Lah- no besedo bo Imela tov. Knez Zden- Smučarskl klub »Ljubljana« vabi vse 61-ane na sestanek dne 22. okt. ob 19.30 v sindikalni dvorani Direkcije železnic. ka glasba — 15.30 Glasbeni razgledi — 15.45 Znane operne melodije — 16.10 Utrinki lz literature: M. A. Nex8: Enodnevni kralj — 18.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Družinski pogovori: Mednarodni otroški fond UNICEF ln njegova dejavnost pri nas — 18.10 Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor »Partizan« Brezovica pod vodstvom Ernesta Švare — 10 30 Iz kolektivov za kolektive: Razvoj ln gospodarjenje nekaterih podjetij V Sežani — 18.45 15 minut z Avgustom Stankom — 19.00 Radijski dnevnik — 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.15 Obraz lz Ita-lUanske glasbene renesanse: Claudlo Monteverdi, prvi mojster opere — 21.00 Oddaja o morju ln pomorščakih — 21.30 Plesna In zabavna glasba — 22.15—23 oo iz sodobne glasbe. 22.15—23.00 UKV program. ka, prof. na I. gimnaziji. Vljudno vabljeni. Vesti iz Kranja PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Četrtek, 21. oktobra ob 16: S1dney Hovvard: »Pokojni Chrlstopher Bean«. Res C In Izven. Petek, 22. oktobra ob 20: Hans Tle-meyer: »Mladost pred sodiščem« Red B to izven. DROBNI OGLASJ 10 VEZAI-CEV zimskih salam potrebuje eksportna klavnica »Srbija« v Veliki Plani. Nastop takoj, stanovanje in hrana zagotovljena, plača po tarifnem pravilniku. — Prošnje pošljite na gornji naslov. 5659 Dotrpel je naš dragi, zlati mož in stari očka VINKO ROMAN bivši orožnik ln železn. v p. v 70. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo dne 21. oktobra 1954 ob 15.30 z Zal, Frančiškove mrliške vežice. Ljubljana, Ig, Radeče, Columbia, Rlttman, dne 21. oktobra 1954. Žalujoča žena Frančiška, Ivan, zet, Elčka Lampret, vnukinja — ter ostalo sorodstvo. telefon jt 2^*m£lsno lta,o*t>^ko podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III., telefon St 39-181 — Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon štev 21 »13 ln kulturna rubrika ‘1-887, Nazorjeva ulica 10/11. — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 60U-T-19, poStni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo 1300 1 PO PRIPOVEDOVANJU TOSE POPOVSKEGA I Ko se je 22. jmMrfia 1941 zače- la vajina med Nemčijo in ZSSR, To je bil za policijo pomem- naško zadržanje In besede D jura je Tenko prišel k materi Lji- ben plen. Vedeli so, da Strugar Strugarja, ~' ................ zavzema vidno mesto v vodstvu , * KP. Zdaj bi hoteli čim več iz- fjane Djordjevič. V gumbnici je j nosil rdeč nagelj. V uteci Vele Nigrtinove in so- — Gospa, začela se je vojna Vi •. Dupont ? Vi ste sela na sedam ji razstavi modeme- se mora ▼ tem primeru zgoditi? z rezanjem oblek- Poškodovanje naxi. sii,ko? In novrhii tako ga slikarstva. Pazite dobro, poro- Kar poslušajte, prosim. Kartoteka oblek in slik je v bistvu enako- hitro? £aiko Da s v j — sim, gospoda! Ta slika Gastona tatov mora »tikati za ljudmi, ki Zdaj vas hočem opozorit! na krog srečilo?« Robina z imenom .Dekle po udar-so n« podlagi poteka svoje izo- ljudi, ki nanj gotovo ne mislite. o , . . , cu usode* ne visi več na razstavi.« bratzbe razumejo na slike in Toda na srečo imamo moderno . >;? Kriminalistično psihologi- nji ho vo tržno vrednost. Krog tak- kriminalistično psihologijo. Pre- J0,*’ Je odgovonl detektiv Dupont r ° t jiJi tako zasoano in brezbrižno, ka- in vprašal: »Ali pravzaprav spi- vade želo nizka.« te, Dupont?« Dupont je odprl oči zmeraj. ____________________ _ kriminalistična psiho- medicinci trpe na operacijskem logija?« je vprašal komisar Le- Letournelle je na tem mestu kompleksu. M ker ne smejo re- tournelle še bolj presenečeno. zeti živih teles, se njihova našla- »Da«, je prikimal Dupont. lušate, Dupont?« da zdivja na mrtvih objektih.« »Najprej sem si namreč ogledal SURE NAPISAL BRODAR, RISAL JEZERNIK • i ,. - je ono, Oa ee je Dupont Srdito je komisar Letournelle fotografijo z udarcem usode- Po- sp/avi človeka v slabo voljo, pa res zdramil iz prijetnega spančka. zaklical proti Dupontu: tem pa sem se napotil k slikarju naj bo še tako razigran. Toda ko- Brž pa je zatrdil: »Vi se seveda ne zmenite za Gastonu Robinu vatelje in mu misar je nadaljeval: »O pač, gospod komisar, o pridobitve moderne kriminali- rekel kar naravnost: .Cujte, vi! »Naše delo se mora torej za- pač!« _ , stične psihologije. Ostati hočete Takšnega zmazka, kakor je vaša četi, gospoda moja- In prav nič »Gospoda moja!« je nadalje- pri svojem počasnem načinu za- slika, ne ukrade ne blaznež, ne ne dvomim, da lx>mo pojasnili ^ . komisar svoje napotke. >Pri* sledovanja, ko zasačimo zločinca tat iz navade, najmanj pa zavi-skrivnost v zvezi s tatvino te sli- bajamo k črki B. Kdo pride kot šele, če se sam javile sten kolega. Kdo bi vam nam- ke- Moderna kriminalistična psi- ž® v poštev? Blaznež. Znana Ker Dupont ni sledil komisar- reč zavidal kaj takšnega? Sli- hologija nam nudi' za to mnoge Manija duševno bolnih ljudi je, jevi raizlagl, tudi ni mogel razu- ko ste saimi izrezali iz okvira, da možnosti. Strogo psihološko re- a Yse. javno razstavljeno ali po- meti, kaj je menil s svojim sr- bi postal] zanimivi.* Prvi hip je čeno, gospoda moja, se moramo P®ckajo ali pa napravijo povsem ditiim svarilom. Robin to drzno zanikal- Potem pa neučinkovito. Moderna krimina- »C!« se je komisar spet obrnil sem preiskal njegovo stanovanje hmmiimimmmmiiiiimimi hstična psihologija pozna nešteto na svoje poslušalce. »C so lahko in našel sliko pod omaro « takšnih primerov. Kaj naj se to- zavistni, zlobni slikarski kolegi- In detektiv je po teih sporo-rej zgodi, če hočemo storilca iz- Ugotovite, gospoda moja. katere Čilu odšel iz predstojnikove sobe. slediti — s pogojem, da je bil res slikarje je žirija odklonila. In tu, Komisar je nekaj časa kar zi-blaznež? Treba je poizvedeti pri prosim, pazite na razliko: mladi jal. Potlej pa je pomislil sam pri psihiatrih, kateri izmed njihovih slikarji trpe manj na zavistno- sebi: No da!! Saj tudi slepa kura pacientov trpi na tako imenova- stnem kompleksu kalkor starejši.« zrno najde... MALI leksikon Zakaj d Mrtvem rn°r^ ieIo ljudje, ki ne znajo P Dati, ne morejo utoniti■ Voda Mrtvega morja f/a kaj Sista, toda tako na* f0) a soljo, da 66 v njo ',rV,“tveiO ne more raztopiti. V -’lr‘ tumorju je 25 */i soli. Ra/5fLnoV ga je v njem 200 miHJ 0i. ton kromovega kalija, ??” lijonov ton magnezUf kjp. bromida, 20 ton natrijevm ,o0 rldov ter 6000 milijo110 kalcijevega in 22 mili Jonov, j magnezijeva klorida. ”osi ie vseh teh kemikalij j®- V Mrtvo morje zelo k0?,“Vi {e njem filovek ne utorfe !°tvega no zna plavati. I* I'“, Pbi-morja dobivajo zdaj raz kaiij, Šajne kuhinjske "/vli bron id. . ------- superfosfat, žvepleno kislino, sodo 1TJV. Mja, nje čase izdelujejo i* JLnria, dobljenega iz Mrtvega W i,,. umetna gnojila, po ^a /.ivnea1 vpraševanje je na svew trgu čedalje večje. h 3) 25. Izza dreve* je pokukal mesec In s svojo srebrno lučjo osvetljeval ozko stezo, po kateri so hiteli partizani. Iz vasi je bilo slišati jok in tarnanje, vmes pa surove klice In udarce. Beli In Italijani so odnaša1' iz hiš vse, kar je bilo vrednega, in s puškinimi kopiti gonili ljudi na kup. Nekdo se je postavil v bran. »Roparji!« je kriknil. »Vse življenje sem garal, da sem...« Daljo ni prišel. Planili so po njem in ga pobili na tla s puškinimi kopiti. 2<. Partizani to obstali. Komaj dvajset korakov pred njimi je v mesečini stala strojnica, poleg nje pa so ležali trije belogardisti. Zasedal Trije »junaki« so jim obračali hrbet in napeto gledali v vas. Trije partizani so neslišno pohiteli naprej. Mehka trava je dušila njihove korake. 2e so bili pri zasedi. Prijeli so puške za cevi In zamahnili. »Tovariši, pridite po munl-cijo!« jo polglasno poklical eden izmed njih. »Mitraljez vam damo pa povrh!« 27. Munlclje je bilo v zasedi res dovolj — dva polna zaboja. Partizani so sl natlačili žepe. Eden si jo zadel strojnico na rame in podjetno menil: »Najbrž je zaseda tudi na drugem koncu vasi. Mislim, da vem, kam to io postavili.« Molče so pohiteli med drevjem na drugi Ifonec vasi. Zaseda je res bila tam, kjer si jo je zamislil Cartlzan. Hitro so opravili tudi s to. Potem se i četa razdelila. e zaklical Of lu1 , 28. Skupina partizanov, kateri sta so P tr#fli žila Jure in Stel, Je prodrla v vas z '*\ kot poprej belogardisti. Ob polno na ^gi0. lojtrskem vozu so zagledali prvo 9r“e. jfuS! 'ji.—... nrlhaial še o k gardistov; po cesti jo škripaie prihajal ;š . |ci težko naloženi voz. »Grome!« je zavpil -|o!" o držal konja za povodec. »Počakajte in cal partizan, ki je legel za |,elo' ju lOHiuai pannan, hi ju ioywi •«* " v'| IjSI®* nameril. »Zakaj pa?« Je bedasto vpraša ^j. gardist. »Fotografiral vas bom!« je P®)3 traljozec In stisnil petelina.