Zvezdoslovje in zvezdarne
Leto I
V Ljubljani, dne 19 novembra 1920
Met 51
Kakor je star človeški rod, tako staro je gotovo tudi njegovo zanimanje za tiste lučice, ki jih prižiga večer, ugaša rano jutro in se tako ljubko svetijo na nočnem nebu. Koliko lepih misli so rodile te zvezdice, koliko pripovedk, mnogim so dale uteho in tolažilo in so posebno priljubljene pri mladini, ki jih imenuje božja očesca in koliko zla je povzročilo študiranje zvezd. Že stari narodi so prorokovali po njih usodo posameznikov in usodo celih narodov. Mnogo vojsk in drugih nezgod, ki so se slučajno dogodile za kakim zvezdnim pojavom ali spremembo, so stari zvezdogledi pripisovali spremembi na nebu. Ni ga menda naroda na svetu, ki bi se ne zanimal za zvezde. Mnogi narodi časte zvezde ko božanstva, skoraj povsod pa je razširjeno mnenje, da ima vsak človek svojo zvezdo in da se takrat, ko umrje, utrne njegova zvezdica. Največje so repatice. Tudi takrat, ko se je rodil Kristus, nas uči vera, se je pojavila na nebu velika repatica, ki je vodila Tri modre k hlevčku, kjer se je rodil Božji sin. Ko se je pojavil pred nekaj leti Helijev komet so se mnogi izmed nas tresli in pričakovali, da bo konec sveta. Kakor že omenjeno, se človeški rod že dolgo zanima za zvezde in sicer iz raznih strani. V starodavnih časih so opazovali zvezde po večini le za to, da so prorokovali iz njih znameniti zvezdoslovci Poljak Kopernik, rojen 1. 1473 pa se je poglobil v proučavanje zvezd in jel opazovati njih pota. L. 1530 je dovršil veliko zvezdoslovno delo, v katerem je zapisal važne ugotovitve, ki so pa bile nasprotne trditvam sv. pisma (biblije). Ugotovil je, da je solnce središče svetovja in da se nebesna telesa sučejo okrog solnca, tako tudi zemlja in da ni res, kar trdi sv. pismo češ, da je zemlja središče in da se solnce su-
Zavod za zvezdoznanstvo v Edinburgu na Angleškem
Zvezdarski daljnogled, s katerim se določa, kdaj je kaka zvezda ravno nad ,	zvezdarno
kristalnimi lečami. Opazil je, da mesec ni okrogla plošča, marveč da je velika krogla z različnimi višinami, med katerimi so zarezane globoke doline, pač tako, kakor na naši zemlji. Pri »Rimski cesti«, o kateri so bila tako različna mnenja, je opazil, da sestoji iz nebroj nebeških teles, ki se nam zde v veliki oddaljenosti kakor ena celota. Odkril je nad 500 novih zvezd, nevidljivih s prostim očesom. Tudi solnčne pege je opazoval, ni pa vedel iz česa sestoje in da imajo velik vpliv na solnčno posestrimo zemljo. L. 1611 je Galilei zapisal, da se posamna nebesna telesa ne svetijo, pač pa da se blešče od solnca. — Njegova slava je rastla od dne do dne, s slavo
pa tudi jeza zavidljivcev in zakletih sovražnikov, kakor je že pač še danes navada na našem planetu, zemlji. Nekateri nasprotniki so trdili, da se z daljnogledom drugače vidi kakor je v resnici, drugi zopet, da vse to, kar Galilei trdi, da vidi na nebu, tiči v njegovem daljnogledu; niso pa hoteli gledati skozi daljnogled.
Da bi prepričal o svojih trditvah prijatelje in sovražnike, je odšel koncem marca 1611 v Rim, kjer so ga prav slavnostno sprejeli. Toda baš radi nove slave, so se zbrali nad njegovo glavo črni oblaki in prišlo je strašno maščevanje nad učenjaka radi velike požrtvovalnosti in truda, da zbistri um človeški. Na piko ga je vzela rimska inkvizicija, to je bila neke vrste cerkvena sodnija, ki je imela veliko oblast, raziskovala razna cerkvena vprašanja in kruto sodila tiste, ki so si predrznih trditi drugače, kakor je ona učila. Posluževala se je najhujših, tudi smrtnih kazni in mučila večkrat največje učenjake.
Kljub temu pa Galilei ni odnehal. Močno orožje pa je dobila inkvizicija proti Gali-leju, ko je le-ta učil in razširjal Kopernikova odkritja,
če okrog zemlje. — Radi omenjenih trditev se je cerkvena gospoda nekoliko izpodtikala, pač pa ga ni preganjala; smatrali so to le kot znanstveno pogreško. Nesrečen pa je bil radi svojega študija Kopernikov veliki naslednik, Italijan Galilei, eden izmed največjih svetovnih učenjakov.
Velik preobrat je nastal v zvezdoslovju 1. 1609 z iznajdbo daljnogleda. Ko je zvedel znameniti računar Galilei, da je naredil Ho-landes Lippersheyn pripravo, katera mu je oddaljene predmete približala, odnosno povečala, je šel tudi on na delo in izgotovil prvi daljnogled, ter ga uporabil za opazovanje nebesnih teles.
Kako začudenje, ko je zvezdoslovec pogledal na jasno nebo z daljnogledom, ki se pa še izdaleka ne more primerjati z današnji ni
ki se, kakor že omenjeno, niso ujemale s sv. pismom. Jeli so ga naj-preje napadati s prižnice in jezuiti so si šteli v sveto dolžnost, da so mogli proklinjati njegova velika dela. Toda Galilejevi nasprotniki so topot pogoreli, kajti papež Urban VIII. je Galilejevo delo celo pohvalil. Pozneje pa so zakleti sovražniki pregovorili papeža, ki ga je. pozval pred sebe v Rim. Galilei je 1. 1632 nastopil hudo pot, iz katere se ni več povrnil. V Rimu so ga zaprli, ga mučili in prisilili, da je 1. 1633 preklical vse, kar se ni ujemalo s sv. pismom. Obdržali pa so sivolasega 68 letnega starčka še v zaporu, in je kmalu za tem, ko je bil izpuščen, umrl.
Toda kljub velikemu nasprotovanju je napredovalo zvezdoslovje ki nam prineslo že velikanska odkritja.

**rmrx*> ' I v. rntmth tJsitC.
'5T/P£mš\
SSLU »tiraMvsi-* ii&mta milim*
gliptšitjtsfMtfam
Na levi:
Dijaške volitve na ljubljanski univerzi
Na desni;
Snegulčlea, kraljevič in škrat pri igri šolske mladine v Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah. Vsi trije so Serganovi iz Rimskih toplic.
Na levi:
Agltacijski lepaki lo letaki na hodniku univerz« pri dijaških volitvah.
Na sliki na desni vidimo kako dobro se godi našim bratom, so prišli pod Italijo. Podivjani fašisti, med njimi mnogo takih, ki so zaitajali svojo slov. narodnost domišljujejo, da smejo delati z naš m narodom kar hočejo in da bodo z uničevanjem premoženja našega naroda rešili Italijo, so razdejali sejno sofoo ln čitalnico prosvetnih društev v Garici. — Pa se gotovo zelo motijo, kajti njih divjanje se bo kruto maščevalo prej ali slej.
Znameniti angleški zvezdoznanec Copeland, oče ge. F Cope-landove, učiteljice angleščine na ljubljanski univerzi. Ona je velika prijateljica našega naroda in ima velike zasluge, ker s svojimi spisi v angleških listih seznanja Angleže z našimi razmerami.
Zgoraj: Umorjeni sejmar Karel Primožič, po deželi znan pod imenom »Korl z bulo«. — Spodaj: Množica radovednežev po odkritju umora sejmarja Karla Primožiča pred hišo v Rožni uL 11 v Ljubljani
Igralci dramatičnega odseka Sokola v Mo-zirju v igri «Stari gre-hi», ki je y vsakemoziru uspela izvrstno.
Dr. Josip Vilfan, voditelj naših rojakov in poslanec v Italiji, je bil v Rimu brez vzroka aretiran in zopet izpuščen. Aretacija je zbudila upravičeno nevoljo.
Na levi zgoraj: Gostje na gradu Bokal-ce pri Ljubljani. Od desne proti levi: slikar Almanah, hišni gospodar Strobl, za njim neznana oseba, veiiki naš zgodovinar Valvazor, grof Barbo in dva neznana plemiča. Na sliki vidimo, kako so se nosili in se zabavali po naših gradovih pred 250 leti.
Na levi:
Kuhinja v Ajmanovem gradu pri Sv. Duhu pri Škofji Loki. Na sliki vidimo, kakšne so bile pred 250 leti kuhinje po naših gradovih in kako dobro je živela gospoda
Na desni: Kmečka južina pred 250 leti. Slika nam predstavlja naše kmete, tedanje noše in hrano: našo imenitno kranjsko klobaso, črn kruh in vino v majoli-ki.
Katedrala v Strasburga v Alzaciji
Na levi:
Proslava osme obletnice premirja v Parizu. V četrtek, 11. novembra, so Francozi na kar najslovesnejši način slavili osmo obletnico premirja in zmage v svetovni vojni. Slavnostni de-file čet se je kakor vedno ob sličnih svečanih prilikah pomikal skozi Slavolok po prostranih Elizejskih poljanah, in več stotisoč ljudi je tvorilo nepregleden špalir ob straneh sprevoda. Naša slika prikazuje defile francoskih vojaških zastav, ki so se poklonile grobu Neznanega vojaka pred Slavolokom.
Na levi Okrašen jastog, največji morski rak iz našega morja, ki slov i po celem svetu kot prvovrstna slaščica. Na desai: lešnikov kofaft
v podob i keliha
Na desni:
Na levi:
Podzemeljska železnica v Londonu.
Ricciotti Garibaldi,
vnuk slavnega borca
za združeno Italijo, je v Franciji netil zarote proti fašistom, obenem pa te zarotnike izdajal italijanski poliSiji. Ga-ribaldija so na Francoskem aretirali in ga izženo.