Gospodarske stvari. Pljuča in njih opravilo. Čem bolj pozaa človek aebe, tem ležje mu bode, da se ravaa prav, tako, kakor ajegovi aaravi ugaja. Pri tem mu pa sodi še posebao dobro, ako pozna svoje telo ia zaa tudi opravila, ki jih imajo telesai udje za to, da se počuti človek dobro ter si ohraai zdravje avoje. Pljuča pa so imeaitai ud v človeakem telesu ia imamo jih za to, da po ajih dihamo ter tako alabo aapo izpravimo iz aebe, dobro pa pijemo va-ae. 0 ajih piše ae v nzbirki domaeib zdravil" tako-le : Spleteaa ao iz jako teakih vejic treh cevi, katerib. prva se iraeauje aapaik ali dušaik; drugi pravimo pljučna odvodaica, tretji pa pljučaa dovodaica. Prva cev aam rabi za aapo, druga ia tretja za kri. Kar je meh v kovačaici, to so pljača v aašem telesu. Težka ao aekaj <"ez jedea kilogram ia obatoje iz dveh precej eaakih kril, ki od obeh straai srce obdajate. Pljučaa skupiaa a srcem vred akrita je v prsai votliai. Namea pljuč je pravi ta, da zboljšajejo kri, katera temao-rdeča, toraj sprideaa, va aje prihaja ia jih svitlo rdeča zopet zapuača. To ae zgodi a apajaajem zraka, a katerim pride kri v pljučib v dotiko. Sapa aamreč prihaja po sapaiku od zuaaj v pljuča po dveb potih: skozi aoa ia skozi ueta. Sapaik je zložea iz kakib dvaaajst hrustančastib obročkov, katere koža druzega aa druzega veže. Zgoraj sapaik drži v usta ia je posredao tudi z aosom v zvezi. Zgoraji del sapaikov imeauje 3e jabelko ali krhelj, ki je aekak mejaik ali zaklopaica med sapaikom ia požiralBikom. Oa zapira sapaik pri jedi in pijači, da ae vhaja va-aj jed ia pijača. V prsih ae sapaik razcepi aa dve glavai veji, kateri se v pljučih čedalje bolj razraščate v koaečao popolaoma majbae z zrakom aapolajeue meharčke, ki so spleteai z jako taajkimi vejicami pljučaih žil. Odraščea nioški zajema v pljuča povprečao 3660 kubičflib ceatimetrov zraka, žeaaka pa le 3562 cm. Kedar gremo po aapo, se pljuča aapolaijo z zrakom, kedar pa dihaemo, tedaj se zopet izprazaijo, toda ae popolaoma. Nekaj zraka, kakih 1500 do 2000 cm še vedao v pljučih ostaae, ki se še le v desetib dihljejih ves preaovi. Odraščea človek dihae v eai miaoti 12do 18krat, otroci pa večkrat. Na 3 ali 4 srčae udarce pride po edea dihljaj. Rekli smo, da je glavai aamea pljuč pretvoritev aprideae krvi. To se godi tako-le. Srce pošlje po veliki žili, pljučai dovodaici iz svojega desaega pretaka kri v pljuča ia sicer v obe krili. Tu pride kri v poaredao dotiko z zrakom, katerega smo z dihaajem va-se dobili. Zrak je aapojea s kislikom, ki se je takoj slaatao spojil z ogljeačastimi deli temaordeče ali aprideae krvi ia se z njimi vred pod imeaom ogljikove kialiBe primeša sapi, katero izdihavamo. Ostala kri dobi vsled tega zopet lepo jasao rdečo barvo ia ae izliva po pljučaih dovodaicali v levi pridvor arca ia od tod v levi Bje gov prekot, od koder gre zopet po telesu. Ogljikove kisliae izdiha odraačea človek aa dan akoraj 10U0 gramov, t. j. cel kilogram. V tej kisliai je aajmaaj četrti del ogljika, brez katerega bi aiti dihati ae mogli, toraj tudi ae živeti. Od kod pa telo jemlje ves ta ogljik? fcJarui mu ga dajemo v jedi ia pijači. Vsaka jed, aaj bo kakoršaja koli, ima kolikor toliko ogljika v sebi, eaa več, druga maaj. Velik del jedi, ki jih povžijemo, ae porabi aamo za dihaaje ia lahko rečem, da ko bi ae dibali, tedaj bi tudi jedi ae potrebovali. To vidimo aa živalib, ki se po zimi ,,zaližejo" ali ,,zarijejo", kakor kače, žabe itd. Tudi jež skoraj aič ae diha, zato pa po ziaii tudi skoraj Bič hraae ae potrebuje. S teai ogljikom toraj, ki ga z jedmi v telo privajamo, spaja se kislik. Spajaaje kislika z ogljikom ima pa lastaoat, da razvija gorkoto, t. j. dotičaa atvar, aa katerej se kislik ia ogljika spajata, se ogreje. Od tod je gorkota našega telesa. ki prihaja od gorke krvi, v katerej se ogljik v pljučib. a kialom veže. Ta toplota krvi pri odraščeaem človeku aavadao zaaša 30 ° Reaumurjega toplomera, ali pa 37 ° C. Pri otrocib je aekoliko gorkeja, zato jib. vidiš v mrazu brez poaebaih aasledko v vslabi obleki okoli letati ia če katerega vprašaš: nAli te kaj zebe", poreče ti: ,,Nič!", 8e prav imaščiukovca na aoau. Pri starib Ijudeh pa je kri nekaj hladaeja ia za to jih zebe prav rado. Iz tega ae pač lebko sodi, kako da ao pljuča v reaaici imeaitaa za človeka. Treba je za to, da jib človek varuje aebi, pa tudi ljubi živali. Sejmovi. Dae 19. oktobra v Podaredi. Dae 20. oktobra v Mariboru. Dae 21. oktobra v Oplotaici. Dae 22. oktobra v Celji, v Ribaici aa Pohorji, v Sevaici, v Dramljah in v Vidmu.