r,jjn»«rf f r........ ,. „ mk d.n r»MH «obot, nedelj ^ ia prainikov. #xcept S*tur000000» 0000*00* Gen« lista, je |6.00 JfSU! i^Tc^^of^TTlSr CHICAGO, 1LL., PONDEUEK, 1. AVGUSTA (AUGU8T 1), 1938 Subscrlption >0 00 Y««rly STKV.—NUMBER 14» AccepUnce for mailing »t speci«! r«te of posUg« provided for In »eetion 1103, Act of Oct 8, 1917, «uthori»»d on Jun« 11. 1918. Nova bitka med Japonci iti Rusi Moskva pravi, da »o sovjetske čete iztirale Japonce z ruskega ozemlja ISTER MOSKOVSKI PROTEST Tokio, 31. jul.—Japonski voj-urad danes poroča, da je pri-do "strahovitega boja" med jonskimi in sovjetskimi četa-jin v tem lx>ju so Japonci re-mpirali hrib pri Cangkufengu, iterega so Rusi zasedli 15. ju-Poročilo se dalje glasi, da Japonci reokupirali vse ostale »me točke ob mandžukujsko-»rski meji.—Včeraj je japon-runanji urad poročal, da je ponska vlada odklonila protest jetske vlade proti "japonski roziji sovjetskega ozemlja." rotest je bil odklonjen iz razlo-t, ker japonska vlada smatra, je bil dotični incident "posle-et sovjetske agresivnosti." Moskva, 30. jul. — Sovjetska mikarska agent ura Tass poti, da sta včeraj dva oddelka ponsko - mandžurskega (man-nkujskega) vojaštva napadla ritegičen hrib na sovjetskem Bilju v bližini jezera Kasan. iponska vlada si že nekaj časa krivici prisvaja ta hrib. 8o-eUka straža na tem hribu pa Japonce in Mandžurce pogna-nazaj čez mejo. V tem boju je b nekaj ubitih in ranjenih na eh straneh. Jim je prišla vest o tem spodili v Moskvo, je sovjetska vla-Ukoj odredila svojemu za-Jpniku v Toki ju, naj ostro atestira pri japonski vladi rti tej drzni provokaciji, nam-4 invaziji sovjetskega terito-in naj odločno zahteva ka-a odgovorne japonske pojile, ki so povzročili ta in-knt. Sovjetska vlada polaga » odgovornost za ta spopad vlado Japonske in Mandžuri-(Mandžukuja). (Istočasna vest iz Tokija se daje izbruhnil nov spopad Pruskimi in mandžukujskimi "■toni pri Cangufengu, kjer »tekajo meje med Sibirijo, Bdžukujem in Korejo. Po »tkem boju se je ruska straža ■rtnila. Japonsko poročilo ne ubitih niti ranjenih.) HMfhai, 30. jul. — Srdita » razvija med Kitajci in *>nci v okolici fiusunga, ki le-milj severnovzhodno od "langa ob reki Jangtse in na JNveh provinc Hupeh in An-*Ji. Kitajske čete nameravajo ustaviti japonsko ofenzi-kl pomite po dolinah ob » proti Hankovu. Japonski Minile' dan Anerinki poslanik Nelson T. na Kitajskem se bo v DrrsHil jz Hankova v inkinjr Zadnje vesti TOKIO.—Uradna vest se glasi, da so sovjetske čete i/vršile dva protinapada na Cangkufeng ob meji, toda oba napada sta bila odbita in Rusi so pustili 50 mrtvih na bojišču. MOSKVA.—Uradna sovjetska agentura Tass poroča, da »o Japonci napadli sovjetsko ozemlje v ponočni temi in pod močnim topniškim kritjem, nakar so se sovjetske straže morale umakniti dve milji in pol s hriba za-padno od jezera Kasan. Japonci so imeli velike izgube. KINGSTON, JAMAICA.—Čez 60 mrtvih in 75 ranjenih, ko je vlak padel v reko. HENDAYE.—Fašistom se je posrečilo, da so z veliko zračno silo ustavili lojalistično ofenzivo ob reki Ebro, niso pa reokupirali niti ene pedi izgubljenega teritorija. bili včeraj aktivni vhpj liniji ob reki Španske ljudske čete še prodirajo Fašisti skušajo poplaviti ogražane kraje Hendaye, 30. jul. — Španska ljudska vlada v Barceloni še vedno poroča o zmagovitem prodiranju svojih čet severno in za-padno od reke Ebro na katalonski fronti. Včeraj, peti dan velike lojalistične ofenzive, so Jo-jalisti napredovali tri in pol milje ter zajeli nadaljnjih 600 u-jetnikov. Obenem ljudska vlada priznava, da Gandesa, važno križišče, še ni docela v rokah ljudskih čet; lojalisti so dospeli v mesto i n ga oklenili od treh strani, ampak četrta stran na zapa-du je še v zvezi s fašisti. Nadalje vlada poroča o katastrofi, katero so fašistični bombniki povzročili lastnim vojakom, ujetnikom v rokah lojalistov, ki so v ozadju prehajali po začasnih mostovih čez reko Ebro. Fašisti, ki neprestano mečejo bombe na te mostove, so ubili na stotine ujetih fašistov . . . Fašisti grozijo, da bodo razbili vodne nabiralnike v hribih in poplavili doline, po katerih prodirajo lojalisti na zapad in sever od reke Ebro, ampak loja-listični poveljniki niso v strahu zaradi tega. Ce fašisti res spustijo vodo, bodo škodovali sebi prav toliko kot lojalistom. Iz Madrida je prišla vest, da je včeraj 10 fašističnih bombnikov spet metalo bombe na Va-lencijo, toda vse bombe — okrog 50 — ho padle v morje. Odmevi stavke v North Chicagu Sodnik in tožitel j se maščujeta nad stav-karji Waukegan. — Okrajni sodnik lialph J. Dady, ki je z injunkci-jo pomagal razbiti stavko pri Chicago Hardvvare Foundry Co., in okrajni prosekutor Field sta ostala gluha na plediranje prizadetih strank, naj v interesu miru odpustita kazen desetim že kaznovanim stavkarjem in prenehata s prosekučijo proti nadaljnjim 37 stavkarjem, ki so obtoženi kršenja sodnikove postave — injunkcije. V smislu dogovora pri poravnavi stavke je šla v četrtek pred sodnika in okrajnega tožitelja večja deputacija zastopnikov u-nije CIO, kompanije in federalnega in državnega delavskega departmenta s plediranjem, naj sodišče umakne vse tožbe in kazni. Sodnik Dady je ostal trdosr-čen. Rekel je, da je "žalitev sodišča" resna stvar, vsled česar je "v interesu postave", da stav-karji prejmejo zasluženo kazen. On je £e pokazal dovolj milosti, ker bi bil prvi skupini stavkar-jev lahko naložil veliko večjo kazen. "Jaz bi bil lahko oba moža (voditelja stavkarjev) poslal v ječo za dve leti, toda sem jima dal le 120 dni zapora, ostalim ps od 20 do 80 dni " je modroval antidelavski sodnik Da-dy, orodje bossov v okraju Lake. Kar se ostalih obtožencev tiče, bo postopal enako "milostno" napram njim. , Šlično stališče je zavzel tudi okrajni tožitelj, ki je rekel, da ne bo dovolil umaknitev obtožnic proti ostalim 37 stavkarjem. Obravnava proti njim se bo pričela v sredo, 3. avgusta. Deset že kaznovanih stavkarjev je vzelo priziv proti kazni. STALIN PRIČEL ČISTITI' VZHODNO SIBIRIJO Sibirija dobila novega načelnika tajne policije "ČISTKA'1 JE TUDI V UKRAJINI —mm-mmmmm Moskva, 30. jul. — Kakor poroča komunistični list "Zvezda pacifičnega morja", ki izhaja v Kabarovsku, je po vsej Primorski (vzhodna Sibirija) v teku "velika čistka sovražnikov države". Namen te "čistke" je, da se prepreči prizadevanje Japonske, "da zdrobi našo moč od znotraj." List pravi, da je "velika čistka" v teku že nekaj mesecev in se še "vedno nadaljuje." Boljše-viki vzhodni Sibiriji so jo pričeli "na iniciativo sodruga Stalina." Boljševiki primorske province bodo "z dimom prignali iz lukenj slehernega ipiona, sabo-terja in terorista. Pod direkt nim vodstvom sodruga Stalina militantna sposobnost naše Hitler odlikoval avt- nega kralja Forda Ob 75-letnici rojstva mu je poslal red Detroit, Mich., 31. jul.—Henry Ford, avtomobilski magnat, je včeraj ob priliki 75-letnice svo, jega rojstva prejel od nemškega diktatorja Hitlerja red nemškega orla, najvišje civilno odlikovanje v Nemčiji, katerega je do danes dobil edino Mussolini zunaj Nemčije. Odlikovanje sta) Fordu izročila nemški konzul Fritz Hailer v Petroitu in Kari Kapp, predstavnik nemškega jh>-slanika v VVaMhingtonu. Maytag grozi gover-nerju z injunkcijo Za zdrobitev stavke te namerava zateči na zvezno sodišče leti °°ney aretiran pred 22 Kranrisco I* J* Mok| Moonejr radi »piozije pri paradi za Pripravljeno«! v tem me-J'' prebil |mi nedolž- 'a U-Ta. — Dne 27. ju-let, odkar je utiran Tom ■Mri«, i-k V Qc'/< razdejali iko- f,J° v juini Nemčiji W 'carska. 30. jul. Green bo zopet grmel proti delavskemu odboru WashingUin. — Zvezni delav-*ki odbor je »nlnHlil nove tovarniške volitve pri Tennessee (Jop-l>er Co., ker so pri prvih volitvah bosrfi formirali delavce, da so glasovali za Ameriško delavsko federacijo proti uniji CIO. Za ADF je bilo oddanih f>43 glasov, zh CIO pa 488, 12 je bilo nevtralnih, štirje j »a razveljavljeni. se stranke dnevne sviiuje." List pravi, "da je ta čistka po trebna, ker so se japonski impe rialisti zatekli k svoji najljubši metodi — špionali in terorizmu. V primorsko provinco so najprej poslali fašistične agente, trocki-stične in buharlnlstične špione in teroriste. TI so skušali zdrobiti železno enotnost nafte stranke, omajati njeno disciplino in minirat! eMtivnost »s*« vojske na Suhem in na morju. Skušali so zdrobiti našo moč od znotraj. Toda ni jim uspelo in jim tudi nikdar ne bo. Veliki Stalin je videl skozi zarote na Primorskem. Na njegovo iniciativo se je pričelo brezsrčno trebljenje sovražnikov, kjerkoli so se skrivali ali pod kakršnokoli maiko." Iz tega poročila je razvidno, da so "faftistični agentje, špioni in teroristi japonskih imperia-listov" — stari boljševiki trockisti in buharinlsti (Buha-rin je bil ustreljen po zadnjem moskovskem procesu.) Izvestja, organ moskovske vlade, pa poročajo o "čistki" v Ukrajini. Od predsedništva te republike je bil odstavljen Gregor Petrovski, na njegovo mesto pa postavljen Leonid Kornitz. Petrovski je star boljftevik in je pretisedoval Ukrajini skoraj 20 let. Kaj se je z njim zgodilo, Izvestja ne poročajo. Odstavljenih je bilo tudi več uradnikov departmenta, ki upravlja letoviftča na Krimu. Odstavljen je bil direktor M. Vlhrev In trije pomočniki radi slabe uprave. Moskva, 30. julija. — Sovjet-nka vlada je včeraj naznanila, da je bil Gregor liorbach imenovan za novega načelnika tajne policije za vzhodno Sibirijo. On bo prevzel vodstvo kampanje za "iztrebljenje sovražnikov države" in špionov. Tajni policiji v Sibiriji je pr«'J "sčeloval general Gen lik Luškov, ki je pred par tedni rliežal na Jsponsko. V Tokiu Je potem rekel, da ni mo-gel več prenašati terorja. Ifteinking, Mančukuo. 30. Jul. — Nauki llošino, načelnik administracije splošnih zadev Newton, lowa, 30. jul.—May-tag kompanija bo skušala dobiti zvezno injunkcijo, s katero namerava prisiliti guvernerja Kraschela na odpoklic milice, ker ne dovoli, da bi odprla tovarno, dokler se ne pobota s stavkarji. Stavka proti redukciji plač traja že nad dva meseca. Drui-ba je pred več tedni dobila sod-nijsko prepoved, vsled krienja katere je bilo več voditeljev unije radijskih in elektrarskih delavcev CIO obsojenih v šestmesečni zapor. Ker z injunkcijo ni mogla zdrobiti stavke, je organizirala "back-to-work" gibanje, naščuvala proti stavkarjem in CIO vse biznismane in drugo buržvazijo in končno z okrajni mi oblastmi vred zahtevala od governerja Kraschela, naj poft lje milico v Newton, da protek tira tovarno. Governer je tej zahtevi ugodil in razglasil preki sod. Toda milici je naročil, naj drli tovar no zaprto, dokler ni stavka po ravnana. Ko je družba in druga antidelavaka purgarija v tem mestu sprevidela, da je ta njena poteza postala bumerang, je dvignila velik krik proti governer ju Kraschelu. Zdaj kriči, da hoče uvesti enak režim, kakor Je v Nemčiji, Rusiji, Italiji in Mehiki — boljševizem t Odvetniki družbe zdaj študirajo, na kakšen način bi dobil zvezno injunkcijo proti gover nerju, da odpokliče milico. "Pre-cedent" že imajo, In sicsr ls stav ke pri neki tekstilni drulbi Minneapolisu leta 1036, ko je pokojni governer Minnesote Floyd Olson zaprl tovarno z milico na sličen način kakor sdaj iowški governer tukajšnjo tovarno Maytag Co. Tekstilna druftba v Minneapolisu je potem dobila zvezno injunkcijo proti gover-nerju Olsonu, ki je potem odpoklical milico. Enako namerava storiti tudi Maytag Co. V to stavko je posegel tudi de-lsvski odbor, ki vodi le dva tedna zaslišanje o antiunijski politiki družbe. Na zahtevo drut-binega odvetnika je včeraj za-stražila dvorano milica. Poslušalci so se namreč preveč smejali nekemu učitelju, ki Je rekel, da Je trgovska zbornica predstavnica ljudstva v tem mestu. Načelnik preiskave Madison Hill je zahteval od voditelja "back-to-work" gibanja, nekega odvetnika, da predloži peticijo ljudi, ki so se podpisali, da se ho- Kakšno je mnenje o delavski stranki uucluiuuik Domače vesti Oblaki Chicago. — Josephine Jontez iz Clevelanda, O., je 21). julija obiskala gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. (alumeUka vest Calumet, Mich. — Zadnje dni se je vršila konferenca med štirimi gl. odborniki HBZ in gl. odborniki SHZ zaradi združenja teh dveh podpornih organizacij, Vse kaže, da se bo s to konferenco združitev zelo približala. Mlnneaotske vesti Chisholm, Minil. — Pri volitvah za šolski odbor je bil rojak Peter Krhin izvoljen z okrog 1900 glasovi. — Magazln Time je zadnje dni prinesel članek o slovenskem "village clerku" v Gilbertu, Franku Intiharju, o katerem piše, da je "politični diktator", ki gospodari nad javnimi službami in svojevoljno od-stavlja učiteljske moči." Prizadeti učitelji so se pritožili proti Intiharju na državno oblast v St. Paulu. MilwauAke novice Milwaukee. — Dne 24. julija se je med vožnjo s piknika, ki Je bil na Gazvodovl farmi, pripeti la avtomobilska nesreča, pri ka teri so se težko pobili Frank Ga šperič, njegova žena, 26-letna hči In 28-letni sin. — oženil se je Ernast Benko s Josephine Brackett. — V sosednjem Port VVashlngtonu je umrli 76-letna Tekla Razbornik, ki je dolgo let živela tamkaj. Zapušča moža in dve hčeri. —V Sheboyganu Je pa umrla 44-letna Frances VI-demšek. Oženil se Je tamkaj l*o Kos z Virginijo Ziegler. Truplo rojaka najdeno Menominee, Mich. — V podstrešju samotne kolnlce 14 mil, od mesta je bilo zadnje dni naj deno že razpadajoče truplo roja ka Antona Komarja, ki Je izgl nil s svojega doma v Port Wash ingtonu, Wis., pred dvema mesecema. Star Je bil 58 let In v A meriki je bil 20 let. V Port Wa-shingtonu zapušča ženo In dru ge sorodnike, v starem kraju pa mater. Sudettki Nmmci — n« mi ali j o podati Ceiki Praga, 30. Jul. — Htranka su detskih Nemcev Je včeraj naslovila odprto pismo češki vladi kuterem pravi, "da razdora med čejo vrniti na delo. Teh Je baje| ("lehi in Nemci ni mogoče več po nad 600. Odvetnik Je Hlllovo za ravnati." Pismo pravi, da slesr hlevu odklonil, češ daje peticija "tajna". Hill mu Je zagrozil, da bo dobil to listo s pomočjo sodišča. .v •olU "" nacijukih "štur **dnje dni napadlo Akofa Ludvika ^'ttenburgu, na ka-4 ,rr"J'' naciji piko od zad-P^i*ciU" v aprilu za Av"tnje k Nemčiji, Profesor WIIHam C.ellerman. ki je na konvenciji Amerike vzgojne ilge dejal, da je AmeH tika legija failsUčna organizacija. Protifaiittična Vštaja na Grškem zdrobljena Atene, 30. jul. — General Me- okupacijo nekega strateglčnega taxas, grški diktator, Je v nekaj hriba v bližini Vladlvoetoka po urah zadušil protifašistično re- Novjetskl armadi, pomirile In da volto. ki je izbruhnila v četrtek bo prišlo do mirne Izravnave zvečer na otoku Kreti. Komaj so upora, vstašl naznanili, ds so okupirsli Vlak dinamitiran v Mehiki; dva ubita Mexlxco City, 30. Jul. — Na progi od Han Luis PotosiJa do Tampica v državi .Han 1/uin Po* tosl ae je včeraj pripetila eksplozija pod vlakom, ki je razdejala en vagon In ubila dve o-sebi, nekaj je pa bilo ranjenih Na progi Je bil dinamlL ?ede. ralna policija aumi pristaš«- re-Mančukua, je pokvaril sovjetsko belnega generala Cedila, ki ae Rusijo, ds bo Mandžurija bra t« vedno skriva nekje v tej menila svoje meje pred sovjetski- hiški državi, mi vpadi tudi z orožjem, če bo ____ treba. Izrazil je upanje, da se y«rs*t izgredi V Indijif bodo napetosti, ki so nastale z ^ ubitih 2SO ranjenih ne bi bilo pravilno otežkočatl de lu viskonta Kuncimana, neoficl elnega |M»sredovalca angleške vlade, toda diference m«d njimi in češko vlado |H>atajajo vedno večje. Češka vlada je sudetskim Nemcem Izročila tekat zakonskega osnutka glede teritorialne aa. movlade. Tega osnutka vlada še ni objavila. Napovedujejo močno delavsko stranko v 10 letih REZULTAT SLA M-NATEGA GLASOVANJA New Vork. — (FP) — Ce Je slamnato glasovanje bogatalke revije "Fortune" reprezentativno za vso deželo, tedaj nad ena tretjina prebivalstva pričakuje porod močne delavske stranke v prihodnjih desetih letih. Ta revija vodi vsakega četrt eta slamnato glasovanje o sen-timentu za predsednika Roose-velta, zadnjič pa je to glasovanje raztegnila tudi na vprašanje delavske stranke. Intervjuvanim osebam je sa-atavila vprašanje takole: "€ei 10 let bo v deželi močna delavska stranka. —. Da — Ne — Ne vem." Vsak je liraill svoje mnenje s tem, da je napravil kril, bodisi pri "Da", "NeM ali "Ne vem." Rezultat je bil: 38% Je napravilo kril pri "Da" in 28% pri "Ne." Po poklicih so osebe glasovale . sledeče: 38% eksekutivnih uradnikov, 48% uradnlftkih delsveev In 41% tovarniških delsveev je odgovorilo z "da"; s "nt" Je odgovorilo 85% eksekutivnih u-radnikov, 82% uradniških de-lavcev In 28% tovarniških do-lavcev. Vsaka seba Je bila pri tem glasovanju tudi vprašana, naj odgovori, ako upa, da bo prišlo do tega (do ustanovitve močne delavske stranke v 10 letih), ako tega ne upa, ali pa, "da ee ne briga." 46'/ oseb je odgovorilo, ds upsjo, da do tega ne bo prišlo, kar pomeni, ds so proti delavski stranki. Po poklicih Je resultat na to vprašanje sledeči: 70% eksekutivnih uradnikov, «2% uradniških delavcev in 81% tovarniških delavcev je odgovorilo, ds upajo, da ne pride do delavske strsnke; 10% eksekutivnih uradnikov, 21'^ uradniških usluš-bencev In 32% tovarniških delavcev je odgovorilo, da upajo, da se to zgodi, kar pomeni, da so naklonjeni delavski stranki. lato slamnato glasovanje tudi pokszuje, kolikor Je ropreienta-tlvno, da 44% preblvslstvs želi, da bi pri prihodnjih predsedniških volitvah bili ns glasovnici le republikanci in demokratje, 12't |>S poleg teh dveh strank želi videti tudi močNft tretjo stranko. Glede vojne Je M% od-govorilo, ds mislijo, 4* Se bodo Združene držafe borile v zuna-nji vojni, toda 115%- J« odgovorilo, da upajo, da ne pride do tega Rangoon, Burma, 30. Jul. — i Med mohamedanci In budisti v tem mestu s pol milijona prebivalcev Je prišlo do pravcate verske vojne, v kateri Je bilo v četrtek ubitih 40 oseb In 2ft0 ra- | r,i l . , * 'v " ciiivi fT vr"'* 'f. v*« okns na ško-^ lr* «*U1, na piano škofovo . .. .. TZ v lavno mesto Caneo na otoku, je niaelosa, z okrog 400 možmi, ki | posteljino Ur knjige, ki so £ MfUJJUWVt v|ada poročala, so nad vladali vojaško posadko v njenih. Vojno Je povzročila pub- sežgane. Škofu samemu niso nit ™ ^ . ^^h v-ujo J# CMtu, Takoj nato se je Izkrca- llkacija neke mohamedanike storili. Policija je odpodllajz- ^ n^imi««. u. v«ImMvo z l*»ine ladie in vsta- knjige, ki Je rszpalila ver.ke _ . - - 4. . . nnuw jmM Mitaotaki, nečak pokojne- |o vojaštvo s bojn« ladje in vsta- , knjige grednlke, toda aretirala ni niko-1» ^^^ vudlUf|jll v«. je Je bilo konec. strasti budistov, Aubrrv Wllllam«. pimtvini ad< ministrator WPA. Japonec oklolutal dva Američana Cefu, Kitsjaks, 80. Jul.—Har-ry Clark, ameriški pomorščak, in Albert VVIIkina, uslužbenec v nekem hoUlu, aU ameriškemu konzulu poročala« da Ju Je v torek oklofutal n^l Japonski vo-Jak, ker sta zvečer ostala predolgo zunaj Rekla sta, da jima nI bila znana vojaška odredim, po kateri morajo biti vse ulice prazne ob 11, zvečer. Prekopacifično letalo $ IS ljudmi izgubljeno Manila, 30. Jul. — Veliko 24-tonako ameriško tranapaciflčno letalo Hawall Clipper Je v četr-t«k na svojem poletu If Manile v 8an Franciseo izginilo. V letalu Je bilo devet potnikov In šeet osel« po«adke. Ameriška vojaška letala ga »daj Iščejo. BOSVETA PROSVETA , m KNLlGHTENMlOfT * iui km umniiA ti roaroass h kr HM M« ________dri*'« rniMi) to M M M lata. HJ( u mI M*. U M » to« »*•« " M M M4t. sa.ll -Hl-I- f*r J- 0bH«4 9s.m »m »*» ■ idsplalB ^Mt f-jfig IU.) M m**« »»atitoMto »• » mnmid. M i« irtMI __, . - _ mm» *a4 ■—nit«rtkrtUUa vtll ms m r TtI PB08VE1A HII4I «*. UtmmšmU ' »Na*. nMna or na m«MW Gfešovi iz naselbin DM« - «kUp.ia M »H«« (i«- * ""hJNHMIl^ rudniM. i« »r»»(4»ino, 1* M «uvi. _________ _ t • —r - "r -- *"'.....ia ^HMMMrfMMPIM-^——»—-■ * Kapitalizem noče delati v Pri novodealskih člankarjih najdemo vedno več pritožb proti ameriškemu kapitalizmu. Pritožujejo se, da kapitalisti ne izvršujejo svo-jega posla. Glavna pritožba je, da lastniki velikega kapitala ne investirajo več v nova pod-jetja, niti ne izboljšavajo starih podjetij, kar bi pomenilo več dela in več zaslužka za delavce. Namesto tega kapitalisti vlagajo preostane* svojega kapitala v federalne dolinice ne glede na to, kako nizke obresti jim to donaša. Vsaka nova izdaja federalnih dolinic z enim ali poldrugim odstotkom obresti je v enem dnevu razpečana;—lastniki kapitala jo brž pokupijo. Nato člankarji silovito oštevajo kapitaliste, posebno bankirje, ki nočejo dajati posojil na nova podjetja, marveč vse vloge sproti vtaknejo v federalne vrednostne papirje. Na to način se industrije vlečejo počasi kot tmpol crknjen konj, novilwinduHtrij in drugih j)od-Jetij ni od nikoder, vlada je pa prisiljena tro-šiti milijarde dolarjev za rellf in javna dela, ker se privatni kapitalisti nočejo ganiti. Novodealski kritiki dobro analizirajo položaj, delajo pa napačne zaključke. Njihova sodba je, da kapitalisti nalašč nagajajo Roose-veltu in nočejo obratovati s starim tempom samo zato, da se novodealska vlada ne bo mogla bafeatt *.Mnovii prosperiteto." Nikakor ne bomo zanikali dejstva, da nekateri kapitalisti res nagajajo In nalašč "stavkajo" iz političnih namenov, da bo Roosevelt imel čim vqč flaska pri pobijanju brezposelnosti, ni pa dokazov, da bi vsi kapitalisti delali to. Med industrijskimi podjetniki je veliko število takih, ki bi radi obratovali, toda nimajo poguma— nimajo več onega zaupanja v uspeh, ki so ga imeli pred veliko depresijo. £aj neprenehoma čujemo zahteve in moledovanja s strani biznišklh organizacij po nekakšnih garancijah. Novi deal je postavil načelo, da delavci morajo imeti delo ali relif, ni pa postavil ničesar takega, kar bi kapitalistom zajamčilo—dobiček. Kapitalist mora le vedno na svoj stari način riskirati svoj kapital, ne da bi mu kdo zasigural običajni "fair return", ki ga pričakuje. Zagovorniki novega deala pozabljajo na važen princip privatnega kapitalizma, ki je vsem starim socialnim kritikom, zlasti socialistom, že davno znan. Kapitalizem a priori ne obratuje zaradi družbenih potreb aH zaradi eksistence delavcev, temveč zaradi svojega privatnega dobička! To je vodilni motiv privatnega kapitalizma. Dobiček! Če tega ne vidi, nima smisla za obratovanje. Socialnih motivov ne pozna. Velika depresija Je pa ameriški privatni kapitalizem tako skrahirala, da so znani stari procesi doceta odpovedali in še danes ne gredo v tek. Morda ne pojdejo nikdar več. Novi deal je dal masno podvzbudo aa socialno nalogo kapitalizma. to s« pravi, da kapitalizem mora delati zaradi ljudskih potreb— ampak kapitalisti nami se ne zavedajo te naloge in se ne bodo NIKDAR zavedali, ker se po svoji indlviduali-stični ideologiji ne morejo, in tudi, če bi hoteli, jim sistem privatne lastnine ne dovoljuje tega. Koliko je |« vredna privatna lastnina, če lastniku nič ne donaša? Zanj ni vredna nič—za druge j« }Nt ne bo obratoval. H tega stališča Je treba gledati in umevati današnji Atrajk ameriškega kapitalizma. Novi deal dela veliko napako, ker zahteva od kapitalizma socialnih dolžnosti. n<* da bi kapitalizmu dal kakšne pi»goje socialnih pravio. To je docela logič|to. C v bo kapitalizem obratoval sa ljudstvo ne glede na svoj dobiček, tod^j mora imeti od ljudstva garancije za kakšno plačilo. To bi pa bilo smešno. Ce ljudstvo lahko kontrolira obrate, naj kontrolira tudi dobička— to j«, naj prevzame obrate in dobičke samo spravi. Novi deal še ni prišel na to koslop-je Community Center; poleg krasne palače nove poŠte in Mestnega doma, stoji to lepo poslopje. Ta zgradba je nekaj imenitnega in stala je 1260,000. Pri seljencev, ki delajo po tri dni na teden v rudniku železne rude. Ta naselbina je med najstarejšimi na železnem okrožju. Rekordi govorijo, da je bila prva železna ruda od tu poslana leta 1884. V ta namen so postavili spominsko ploščo leta 1984. Qb z dokumenti, neustrašeno, neme-neč se za oslovsko riganje kakih mlečezobcev in vandalov, pred katerimi je treba skrivati starine, sicer ti jih uničijo. Več razumevanja bi bilo treba in več razsodnosti ter upoštevanja. Po imenti jih sedaj ie ne omenjam, so pa štirje taki, ki brcajo kot Črni konji. Zgodovino naših prvakov, kolikor so mogli, so uničili. Tako je na Towerju s tem dopolnjeno. Zakaj so se lotili takega početja, vedo le oni, ki se bi radi šopirili, kakšni veljaki so, pa so reve, podobne sraki, ki se je nališpala s pavjim perjem. Oni ne gledajo, kako se bodo vdove in sirote preživele—ne, 1« daj in zopet daj, le da oni pono-čujejo, popivajo in živijo kot klasični milijonarji ter se valjajo v izobilju. Iz Towerja sem se podal na .. « u .. . , Mesaba renč in na Gilbert, kjer mojem prihodu v Soudan iV urejujejo Hopkinsov park, pri Tower je bilo seveda nekoliko katerem de,u g| gluii kruh t drugače. Živeli so v kompanij-skih hišicah, kakor nekateri še danes. Imeli so vodnjake, danes imajo vodovod in sanitarne naprave so seveda mnogo izboljšane, kakor povsod drugod. Kljub malemu številu prebivalcev, je , zgodovinsko dvonadstropno žup-nišče. To omenjam zato, ker sie je tam ustanavljal in stavil prvi slovenski časopis v Ameriki, pod vodstvom miroljubnega rojaka in indijanskega misionarja rev. Jožeta Buha, s katerim sva leta 1921 skupaj spravljala neke reči In jih pustila na Elyju In Tower-ju, namreč več reči zgodovinske vrednosti. Prišli pa so uničevalci In uničili so, ko so odstranjevali staro towersko župniščf, mladi brezbrižneii se pa temti posmehujejo. Pričakovalo se b(, da bi imeli ljudje vobče več sml sla za starine, za zgodovinske predmete in zgodovinske stvari, namesto da se bi še smejali svojemu početju. Iz več krajev prejemam pisma, v katerih ml rojaki pišejo, naj kaj več pišem o zgodovini in zgodovinskih stvareh. To bom storil čez čas v Prosyeti. Vse, kar sem pisal in kar bom še pisal, bom podprl s poAtenimi dokasl. ogromno število delavcev. (V mestnem uradu na Gilbertu je večje Število Slovencev in village elerk je tu rojeni rojak Frank. Indihar.) Park stane dosedaj čez $150,000, a še ni dodelan. To delo preskrbuje ameriška vlada in mesto Gilbert. Vodstvo ima mestni klerk Frank Indihar. V službi je več dobrih slovenskih odbornikov. Glavni ali. večji rudniki so zaprti že od leta 1925 in od takrat naprej se selijo rojaki drugam, mnogi pa delajo bodisi pri mestnih delih ali pa v Hopkinsonovem parku. Treba je bilo izravnati večje obrobke in velike okrogle skale. Sedaj je že precej lepo urejeno. Lepe, vedno zelene ciprese, jelke in bele breze ter drugo lepo drevje prijazno krasi park med drugimi raznimi nasadi drevja in rož Delo, kakor rečeno, še ni končano. Park se namreč veča oziroma izgotavlja. V njem bodo raz na javna poslopja, v katerih se bodo obdržavale razne prireditve in drugo. V sredi parka je umetni studenec in v prijaznem tolmunu plavajo gibčne ribice. Zasajenih je stotero dreves. Lani, ob 150-letnici Washingtona in praznika neodvisnosti, so zasadili spominsko drevo, obenem pa lepo lipo ob 100-letnici prve sloven ske naseljenke, sestre pokojne ga Barage. Poleg smo zasadil spominska drevesa Buhu in dru gim pionirjem, ženska zveza pa svoje drevo. Hopkinsonov park je tik ob prijazno urejenem cerkvenem parku. Župnik tamkajšnje cerkve je tu rojeni rojak 6chweiger, ki je dokaj priljubljen, ker se ne vtika v druge za Manj PONPEUEK- L mesa, več sočivja! deve, ampak se zanima le za svojo službo. Delo v Hopkinsonovem parku Je iresnična pomoč mnogim delavcem. Ta park je za to okolico obenem tudi kulturni park, o katerem pa se javnosti bahavf ne piše, kakor se na primer v nekaterih krajih Ta park je res kulturni park ni delo kakšnega posameznega bahača ali male skupine ljudi temveč je delo In last vse&a tukajšnjega prebivalstva, katere mu je tudi v ponos, v razvedrilo n zabavo ter izobrazbo. - Na železnem okrožju 'se že tretje leto izvaja slovenski ra-dioprogram. Dne 24. julija ae je vršil velik piknik na Hibbin gu. Bil je to dan veselja, zabave, razvedrila in razgibaiija za številne piknikarje. Nastopili eo telovadniki, pevci, godbeniki in drugi. Občinstvo je prišlo resnično od blizu in daleč. Vae je bilo veselo in dobro pogoščeno s fino na ražnju pečeno jagnje-tino in drugimi dobrotami, pijače pa seveda tudi ni manjkalo. iRadioprogram se izvaja po štirikrat na teden; enkrat je jugoslovanski, ko izvajajo največ hrvatske in srbske točke, enkrat pa je slovenski spored, vsako soboto pa za razne slovanske prireditve in proslave. Program traja pol ure. Izvaja se od jeseni do pomladi po celo uro. Jugoslovanski program se vrii vsako nedeljo. Pozimi govori na tem programu Že omenjeni slovenski svečenik, rojen v naselbini Soudan, Minn., v lepi slovenščini. Potem nastopijo pevci in drugi. Iz Slovenije prihajajo pozdravi od številnih ameriških obiskovalcev stare domovine. Z delom gre bolj počasi. Mnogi bi radi delali, ali dela nL Da so slabi časi, je vzrok pri nas tudi to, ker letos ni toliko turistov kot prejšnja leta. Taka mnenja sem slišal na mojem potovanju po okoliških naselbinah. Sedaj se nahajamo v prijaznem poletnem času, ko je Minnesota tako lepa, ali kmalu bo poletje vzelo slovo in potem ne bomo več daleč od zime, ki je večkrat pravcata sibirska zima pri nas v Minnesoti. Matija Pogorele. Časi, ko so ljudje smatrali sadu i vrste solate za luksus, »o za nami v no spoznanje je spremenilo nZ JS** temeljev. Ce bi uživali samo in ^dkor, bi morali ° * umreti od lakote. Kajti človeški trebuje mnogo rudninskih soli 7*7®» »n kjer ti manjkajo, »stanejo ZilT »novi, zastoj v rašči. Cesto je Zl? V P tud! nerodovltnost. n Prvi znak nepravilne prehran*, i- nimi sredstvi, ki pa imajo samo trenm * speh. Posledice nepravilnega delovani " ' sja so: notranje zastrupitve, kr« h^? padanje zob, U>lezni srca in žiljl g^organov. Tudi nervozno«! ^V^ Cela vrsta poškodb izhaja iz en<*trBn prehrane. Kdor uživa preveč kislin, in te povzroči (zlasti pri otrocih) lahko pZ be na hrbtenici ali pa vsaj gnitje zob 0h7 nja te vrste vodijo često tudi v revmatizem w poaled mora biti danes vsakomur janno di nostranska hrana slabi organizem v ni-im*J infekcijskih bolezni. Nepravilna prehr " torej v bistvu isto kakor nezadostna prehr na. Izkušnje, ki jih ima medicinska ved* tem pogledu na razpolago in zadnjega časa. zelo dragocene. Ce manjka organizmu samo na tisočinka grama vitamina C, dobi lahko jak v strelskem jarku pljučno vnetje in bo mrl. Ce pa ima vitamina C v dovoljni na razpolago, ga ne bo napadla pljučnica m liko ljudi umre na tifuzu, malariji in dr« mrzlicah! V času španske državljanske se sliši začudo malo o epidemijah navzlic v«, kemu pomanjkanju nečistoči in mrazu. Vrho ni zdravnik italijanske vojne na abesingfc pohodu poroča, da je italijanska vojaki» besiniji zdržala predvsem po zaslugi vitami C. Vsak vojak je dobil dnevno po eno citi no. Vprašanje sestave prehrane torej mora nimati ne samo vsako gospodinjo, ampak \ kega posameznika. Splošna pravila v tem gledu se glasijo; Jej sveže sadje in jagode ob vsaki priložn sti t Sveža mešana solata naj bo dvakrat di vno na tvoji mizil Količina kuhanega sodi? naj bo vsaj sedemkrat tolikšna kakor je mn žina masa, rib in močnatih jedi. Sirovo miek , sveže maslo, sladka smetana in ne preveč sir bi moral vsak dan jesti, kdor si to mo kupiti. Kruh naj ne bo samo iz bele moke, ta več iz pšenične, ki je tako zmleta, da se otn ne zavržejo. Sladkor je pa uživati v manji količinah, približno eno četrtino tega, kar danes v navadi. Konserve naj se uporab! samo v skrajni sili, ko ni svežih živil na polago, Tako svetuje izkušeni švicarski zdravnik Franklin Bircher, ki pravi, da napočijo spri reforme v današnji prehrani kmalu boljši si tudi za vrtnarja in sadjarja. Sklip m u Mn« na raki Jangtae. Vabilo na piknik Reading, Pa.—Tukajšnja 8k>-vensko-ameriška domova družba, ki se je inkorporirala lani, priredi svoj drugi letni piknik dne 14. avgusta na Chernichevem prostoru, na Ridgewoodu, ki je od daljen približno štiri milje od Readinga. Uljudno ste vabljeni vsi rojaki in drugi, da se udeležite. Na programu bo obilo zabave, dobra postrežba v vaeh ozirih in tudi pijača bo na razpolago po nizkih cenah*. To bo pristna domača, starokrajska zabava. Vabijo se tudi rojaki is bližnjega Cornwalla in okolice. Piknik se bo vršil, pa če bo lepo ali deževno vreme, ker je tam dovolj strehe. Zato se odločite, da gotovo pridete na naš piknik dne 14. avguata. Na avi-denjel John Pesdirc at., predsednik. Barblč ima besedo Clevaland, O. — Jerič, urednik Amerikanskega Slovenca. piše 27. Julija: "Povej Amerl-kancu, da ai socialist, pa se bo takoj ohladil do tebe." — To je "bunkus", Jerič! Ti še ne poznaš Američanov; ti si še vedno v "stari Avstriji" in težko če ve* jesti "custard pie" po ameriško. Jaz sem dobil več ko 125 podpisov od samih Američanov za socialističnega kandidata Johna Taylorja. Samo trije so mi odklonili podpis. Frank BarMč, 68. me Kako daleč sveti žaromet Na vprašanje, kako daleč sveti žaromet, I skušala dati odgovor skupins francoskih češkoslovaških učenjakov, ki se pripravljaj« i proučitev presvetljevanja atmosfere i umeti lučjo. Na opazovalni terasi Pica du Midi so post vUi žaromet, močen nad 50 tisoč sve*. Ta W met atoji v višini 3000 m. Priprave » m« tažo žaromete so trajale nad leto dni. Mora so, prinesti na Pic du Midi vsak instrument r sebej, na koncu pa so montirali nsprivo. zdaj se bo začelo opazovanje na Picu au jm vršacu, ki je devet mesecev pokrit s • nega in ledom. Električni tok za žaromet bo dobavljaj sebna majhna elektrarna, ki »Jo vJ^-J zgradili na gorskem vršacu. Elektrarn. «h-Ja a tokom tudi naprave za brezžično brbljanje, ki so raziskovalcem na razpoku-njalti so stalno v zvezi še z drugo op^vtf co na nekem vršacu v Pirinejih v gornji« lu Arieške doline. Ta točka je oddaljeni Pica du Midi kakšnih 60 km. ^ Opazovalnico vodi dr. Link iii PrMf* t si so se začeli koncem junijs. ker JJ ^ tem času posebno čist. Več]. Pic du Midi s sosednimi vršac w n oblake in v gosto meglo. F<"ku*'T ^ vili v raznih atmosferičnih do videli, če dosedanje ugotovitve s zračja odgovarjajo dejstvom. Pred ^ (U Prosvete z dne 1. avguste^ vesti. Prv* v Barbertonu, O., ki se je civilno ^ prvi tudi zakonito ločil. . g Delavske vesti. Federalne ^ ^ delo v Združenih državah so Svetovna vojna. Nemci sose m srdito protiofenzivo as, fra*. da vsi njihovi napadi so bil. Sovjetska Rusija. nega odbora aovjetov pr*u^ f v pobijanju kontrarevolucij' Je bil sprejet. [, AVGUSTE Vesti iz Jugoslavije jj, )iff rr~i-----*---* —-------------------- Ueiz fanta v Vitanju ^^l.julijjebilvVi-Celju izvršen uboj nad 'r VUiJem Purkom, si-vitanjskega občin- m Velikega sokol-# Je ______; for i<» v ne- Nekaj dni po- 'JL v Pragi ter je ',0 julija zvečer v Kuzma-%n pravil znancem o 5 ki jih je prinesel iz - Ker je »dnje dm nado- nočnega čuvaja, je odšel JL*jo domov, se preoble- 6 obleko in Sel po L službeni dolžnosti. Ko L«ll do Kuzmanove gostil-Umkaj stala majhna gruntov, med njimi tudi kbbu-"pomočnik Jože Žalnik z • vasi pri Cerkljah, dalje Alojz in Janez Struc in -fcrtnan. Fantjej> Purka mlili, naj izgine domov. Ver- jib je «čuval Dežman- ka' i je bil Purk po službeni »ti ovadil zaradi poizkuše-vloma. Purk je fantom ril, da izvršuje službo čuvaja, da ne pojde ni-f in da je bolj dolžnost nii da odidejo domov. Ne-m so se stepli, fantje so rfili Purka, ki je kmalu do-bek z nožem v srce. Purk jjen prršel še do mostu, popa se je zgrudil in umrl. idalci so se razbežali, toda liki so jih kmalu aretirali ikor se je ugotovilo, je smrt-lunek Purku zadal Žalnik. aretirance so privedli v celj-upore. je umorjeni Purk bil iti načelnik sokolskega dru-»Vitanju, je verjetno, da med nagibe zločina šteti politično sovraštvo. Toda kih stvareh naš tisk sploh ne poročati, tako kakor listi še niso smeli napisati, kdo morilec Jožeta Vidaiija, bil okrog junija umor-biizu Mengša, dasi ve že vsa Mit, da so zločin izvršili e iz katoliške zveze sloven-fMtov. nesreča pri vojakih,— brovniku je služil vojaščino ni Ivan Zupan iz Jesenic, je ie 10 dni, pa bi bil od-n od vojakov in bi se vrnil v. Prišlo pa je do nesreče. »»e vojaki vežbali v streli na vojaškem strelišču v »vniku, je dobil po nesreči v glavo in bil takoj mrtev. v«ga »o pripeljali domov na il v Savi.—V Mednem nad Njano je 9. julija utonil 15-%k Milan Kastelic, sin kega mojstra iz Zgornje Mudil »e je po opravljeni maturi na oddihu v Pir-pri kopanju je zašel v vrti ga je potegnil pod vodo. vo truplo so našli šele dva "»neje v Tomačevem, kjer ~ Sava naplavila na breg. ** umora očeta oz. moža * morala te dni zagovarjati ljubljanskim sodnim sena-fjitutnica Marija Osolniko-i>rha pri Brezniku (nekje •veto goro v litijskem okra-•Ura 50 let, in njen 29-letni ■Man. Aprila 1929 je po-■ Jote Osolnik, mož obto-m (K-e obtoženca, izvršil ** Našli »r, Ra obešene-•tomatim kozolcem. Ljud-^j govorili, da najbrte 1 »tmomor, ker »o po-flomtče razmere: zakonca šumela in hU se po. Igrala in «i vozila. ■Mt bil« preiskava, na univerzi so preiskali vsebine pokojnika, ^••fotovili ni kakega ftrtpo* "J^ugih dokazov ni bilo " tipanje ustavilo. C •"»ljudmi* j, |g gorica, da je Osolni- žena in is JucoslaviJt.) Zaupal mu je, da sta zločin izvršila on in mati. Oče in mati sta se prepirala, usodni večer pa je mati vsula neki strup v čaj in ga ponudila očetu. Tega so popadli krči, legel je v posteljo, nakar sta ga žena in sin zadavila in nato obesila. Mati je med davljenjem še potegnila ruto z glave in zatlačila z njo možu usta, da ni mogel kričati. Joger je o tej stvari pravil svojemu bratu Francetu, ki pa je dejal, da. vse to že ve, ker mu je o tem pripovedtjvala Osolnikova vdova sama. Franceta Jogra je namreč Osolnikova pridobila za ljubimca in ga hotela za moža, čemur pa se je ta upiral zaradi starostne razlike. Dejal ji je tudi, da bo napravila z njim, kakor s prvim možem. In tedaj je Osolnikova priznala svojemu ljubimcu, da je bil zakon z Osolni-kom pravi pekel, da ga je vzela le pod materinim pritiskom, da je m£d vojno molila in dajala za maše, da se mož ne bi več vrnil z vojne. Ko se je vrnil in je postalo Življenje nevzdržno, mu je dala strupa v čaj in s sinom zadavila ter obesila. To je izpovedala svojemu ljubimcu pod prisego, da je ne bo izdal. Ko je orožništvo zvedelo za to, je oba osumljenca aretiralo in pred nekaj dnevi je bila sodna razprava. V preiskavi in na razpravi oba obtoženca tajita in trdita, da je Osolnik izvršil samomor. Sosedje so izpovedali, da se Osolnikova nista razumela, da Osolnik nikdar ni govoril o kakšnem obupu ali samomorilnih mislih, da so usodno noč slišali prepir in kričanje, da pa je nato nenadno vse utihnilo, zjutraj pa so našli Osolnika obešenega. Občina je sporočila, da so Jogrovi na dobrem glasu, Osolnikovi pa da »o prepirljivi in lažnivi in da je Štefan drzen tat. Razprava pa je bila preložena, ker je glavna priča, Franc Joger pri vojakih in je državni pravd-nik zahteval, dp se Franc Joger zasliši kot giavna priča. lopareki umor — tat na begu ubil posestnika Pri posestniku Francu Zajcu okolici Zidanega mosta se je oglasil v sredo 13. julija neznan popotnik in se ponudil, da bi jim nekaj bankovcev ponaredil, češ da zna bankovce dobro ponare-jatl, da je sploh izobražen in govori več jezikov. Posestnik se je dal zapeljati in pri sosedu si e izposodil dva bankovca po 500 dinarjev, da bi jih ponarejevalec mel za vzorec. Ko so zvečer šli spat, Zaje z ženo v hišo, neznani klatež na senik, je Zaje na ženino prigovarjanje večkrat vstal n šel pogledat, ali neznanec še eži v seniku. Ko je ponoči četrtič prišel do senika, je videl, fla je neznanec odšel. Zaje je tekel po cesti in res došel neznanca, ki pa je takoj napadel Zajca z nožem in mu zadal tri globoke, smrtonosne rane. Posestnik Zaje je izkrvavel, zločinec je pobegnil z obema bankovcema. Zaje zapušča vdovo in štiri otroke, star je bil 34 let. I Kdo je iločlnec, ni znano. Verjetno pa je, da je isti, ki je na Pftjai zaupal &te- PROSVETA jpodoben način že več posestnikov osleparii. Tako se je na Javoru pri Ljubljani oglasil pri nekem posestniku podoben potepuh in se ponudil, da bo ponaredil nekaj bankovcev. Tega posla da je sila vešč, da je živel do zadnjega v Avstriji, a je zdaj moral kot tujec odili. Ostal je pri posestniku, ki mu je res dal nate sto-tak in nekaj kovancev. Možakar je odrezal papir v velikosti stotaka, ga namazal s črnilom, položil nanj fttotak in vse vložil med dve deščici in postavil pod nogo omare, Češ da se bodo konture stotaka odtisnile na papir. NOto je odšel z domačima otrokoma v gozd nabirat rož, da bo skuhal b^rvo. Toda po ovinku se je vrnil v hišo, odnesel stotak izpod 9mare in jo popihal. S črnilom namazali papir je pustil za šalo pod omaro. Ljudje so lahkoverni, nasedejo vsakemu, ki zna jezik brusiti in sf poba-hati—pa se je nekaj potepuhov odločilo, (da bodo na tak način skubli kmete. Verjetno je, da je isti "ponarejevalec" izvršil roparski umor nad posestnikom Zajcem v lidanmoški okolici. r Nenavaden samomor je prišel izvršit v Ljubljano iz Zagreba 27-letni akademik Mate Radonič, po rodu iz Pleternice pri Slavonski Požegi. Vrgel se je pod drveči tovorni avto in po prevozu v bolnišnico umrl. Kakšni razlogi so dovedli akademika do tega dejanja, ni znano in bo skušala ugotoviti šele preiskava. Znano je le, da se je fant pripeljal prejšnji večer iz Zagreba, da stanovanja ali sobe ni najel in da je okrog pol treh popoldne 14. julija prišel od Narodnega doma in tam obstal na robu Bleiweisove ceste, kjer je močan tovorni promet. Po cesti je pripeljal tovorni avto tvrdke Golob z Viča. Naloženih je imel več ton premoga. Mladi neznanec se je zagnal nenadoma pod kolesa avta, ki je šel čezenj. Šofer je takoj ustavil vozilo, priskočili so ljudje in potegnili fanta izpod zadnjih koles in poklicali reševalni avto. Fant je dobil hude poškodbe na glavi in najbrže tudi notranje poškodbe, ker je močno bruhal kri. Preden »o ga v bolnišnici položili na operacijsko mizo, je mladenič umrl; Po legitimacijah, ki so jih našli v njegovi obleki, so ugotovili, da gre za zagrebškega Radoniča. Obvestili so o tem zagrebško policijo in samomorilčevo domačo občino. Morda pride od tamkaj pojasnilo, zakaj je ftel akademik v smrt in zakaj se je za samomor pripeljal iz Zagreba v Ljubljano. Dve smrtni nesreči v Murski Soboti.—Devet let stara Angela Stiftarjeva, hčerka upokojenega finančnega preglednika v Bobo-ti, je Šla za mater v trgovino in se vračala v predmestje Turopo-lje z dvema prijateljicama. Obesile so se za voz, ki je peljal pesek, ko pa je Angela morala s ceste v stran, je skočila naravnost v avto, ki je pripeljal nasproti in ga deklice niso ne slišale ne videle. Avto Je treščil deklico ob tla, iz nosa, ušes In ust se ji je vdrla kri. Šofer je takoj ustavil avto in priskočil, a deklica je bfla že mrtva.—Druga nesreča se je pripetila na dvorišču trgovine Aschevl v Soboti. Tamkaj zaposleni lfl-letni Alfred Ro-tran je šel v skladišče, ko pa se Naš odpočitek Vsak se mora na svoj način oddahniti, če noče trpeti škode na svojem zdravju in če noče prezgodaj v grob ali v kremato-rij. Za kar moči najboljši odpočitek moramo skrbeti in vsi, ki živimo od dela svoje glave ali svojih rok. Zato je treba po načrtu odstraniti vse ovire, ki lahko škodujejo našemu telesnemu In duševnemu stanju. S telesnim odpočitkom si telimo istočasno, da popusti naša duševna napetolt, da se pomirijo naši prenapeti živci. Na počitnice se podajfoo kot fatalisti in po možnosti pustimo skrbi doma. UŽivajmo nove razmere zavestno ter se veselimo oddaljenosti od vsakdanjega življenja. Živčni, od naporov prevzeti ljudje, ki trpe na razdraienosti in utrujenosti, pomanjkanju veselja do dela, nespečnosti in podobnem, naj si poiščejo miren kraj za oddih. Splošno velja: Čim večja je živčna razdraienost, tem milejša mora biti pokrajina, ki jo obiščemo, n. pr. gričevje do višine 400 m. Popoln mir brez vsakega opravila in brez štiva pa večinoma ne bo pripomogel do prave okrepitve. Toda blagor onemu, ki se v tem poloiaju začne dolgočasiti. To je zanesljiv znak, da se iivci krepijo. Vsi vemo, da si moramo okrepiti— zlasti mladina — organe: srce, pljuča, predvsem pa mišice. Toda ne smemo pretiravati. Na potovanju tudi ne smemo piti ledeno mrzle studenčnice ali drugih mrzlih pijač, dokler nismo utili prigrizka, ki pogreje želodec. Marsikdo si je že na ta način za dolgo dobo nakopal mož-ne srčne kapi. Kogar je kdaj na potovanju tiščal čevelj, ne bo obul obutve, dokler je ni preizkusil. Sprememba podnebja koristi zdravju, včasi pa je lahko tudi nevarna. Telo se mora najprej aklimatizirati. Tako se ne more n. pr. vsakdo, pa naj bo otrok ali odrasel, najbolje odpočiti na morju, posebno tedaj ne, če je močno nervozen. Tudi ne pre nese vsakdo'," pOsebno po petde- Skupina japonskih tovprnih avtov vosi municijo na fronto v centralni Kitajski. -'-UJM- t19 ^H^^^Mg^flJp^^l^p^pf !■■ f ■ -— zlasti otroci in plavolasci. Po* setem letu, hitre spremembe ni žinskega in višinskega zraka Nespametno bi ravnal, če bi se z bolnim srcem ali previsokim krvnim tlakom brez posvetovanja z zdravnikom podal v pospešenem tempu v višino 2000 do 3000 m. V najboljšem prlmertf ne bo deležen okrepčujočega spanja, brez katerega ni oddiha. Na višje zračne plasti se moramo počasi pripraviti. Sončne opekline v visokem gorovju so podobne onim, ki jih dobimo ob morju. Moramo se varovati pred sončno svetlobo, v ledeniškem ozemlju predvsem glede nosu, ustnic in vratu, ob morju pa glede celega telesa. Kdor je lahkomišljen, bo plačal svojo neprevidnost z bolečinami na hoji ali celo z visoko vročino. Ob morju morajo paziti sebno previdni morajo biti pla volasci, ker niso dovolj zavarovani , to se pravi, ker imajo premalo tako imenovanih pigment* nlh telesc v svoji koži. Tudi potem, ko smo te trenirali hojo, ne smemo biti predolgo na soncu, ker lahko obole košni živci. Marsikdo se Je Že z na ta uačin pridobljeno nervoznostjo vrnil domov. Ljudje, katerih koia je občutljiva, si morajo muzati s primernimi mazili obraz (na višinskem soncu), ob morju pa vse organe. Kdor more, naj spremeni na počitnicah poleg podnebja in okolice tudi način svoje prehrane. Praktični letoviščar se ne bo polnil z mesom, t. j. s belja kovino, temveč bo v lastnem interesu užival bolj svežo zelenja-vo in sadje. S tako spremenjeno prehrano bomo poskrbeli za ugodno razdražonost celotnega staničnega sistemu, kar bo koristilo naši presnovi. Končno še o nekem Činitelju, ki ovira na počitnicah našo okrepitev. To je lastnost mnogih ljudi, da se tudi v novi okolici večkrat nego je potrebno, jeze, kar seveda vpliva na njih du ševno stanje, Večinoma to niso nervozni ljudje, ampak oni, ki ne poznajo samovzgoje. Tudi to spada v poglavje okrepitvene hi giene. Po dr. med. Murlothu—« Samo svoboda in demokracija sta konstruktivni Besedi svoboda in demokracl-izgovarjajo danes nekateri kot psovki. Drugi pa govore sicer o obeh, prisekajo, da so njl-u prepričani pristaši, obenem m prav hinavsko pripovedujejo, du človeštvo ni zrelo za svobodo n demokracijo. Samo oni imajo pravico do svobode in demokracije v teto, da prikrivajo svoje delo in svoje namene pred jav nostjo ter da odganjajo poštene Judi, ki hočejo vedet), kako In kaj ali imajo svoje predloge, v pregnanstvo, internacijo In ma lijo Jim usta na vseh koncih In trajlh. Ti pošteni ljudje, ki Ima o svoje mnenje in hočejo sode ovatl za napredek, nimajo svobode in zanje ne velja načelo demokracije. Molčati morajo, ča kiti in trpeti. je vračal v trgovino so ravno tamkaj zaposleni zidarji spustili na dvorišče tram. Zakričali so Roganu, a ta se je umaknil tako nesrečno, da je tram padel naravnost njemu na glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, a dve url nato je umrl. Mika kale M gove tovariše, ki so poleteli okoli sveta v Mevr Yorfc« poafravHa ij ko Mirili dneh. hi aj* WPA uposli 200,000 oseb na jugu Hopkiiu zanika politic ne implikacije Waahlngton. — (FP) K, lifnl direktorji v 11 južnih dr žavah so dobili od zveinefa re lifnega administratorja Harry-ja Hopkinsa navodila, naj nastavijo 200,000 nadaljnjih brez poselnih delavcev pri projektih WPA. Vzrok za to zvišanje rellfnega dela na jugu Je po izjavi Hop kinsa v sezonskem povečanju brezposelnosti oziroma v #labih prilikah privatne zaposlitve Re kel je, da veliko delavcev dela le po nekaj mesecev na leto »h jugu, vsled česar Jim bo »asiu žek pri VVPAjprav prišel. Kadar bodo farmarji potreboval delavcev za žetev, bodo sled n j dobili "dopust", nakar se bo po žetvi zopet lahko vrnili k re lifnemu delu, Hopk.ns j« zamikal, da bi ta korak imel kaklen političen po men. Pravi, da WPA sploh ne more Igrati politike, čeprav jo hotela. "Za nas dela okrog tri milijone ljudi, ki so vsi A meričani kakor smo mi in njkdo Jim ne more ukazovati, kako naj glasujejo," je izjavil llop kina. "Naravno Je, da volijo in tudi govore o politiki kakor ml. Hopkins lahko Insistira na ne političnost WPA, toda dejstvo je, da lokalni politiki Izrablja jo tudi relif za gradnjo svoje politčne mašine, v glavnem de mokratske. Relifno administra cijo Je vzelo več let, pred no j prišla do zaključka, da je treba izboljšati položaj delavstva na Jugu. Ilopklns je južnim drža vam zadnje čase dal že več kon cealj — zvišal je rellfne pimtu In zidaj tudi število zaposleneev pri WPA, (ilede politike pa najbolje vedo demokratski polt tiki, koliko koristi Imajo od W P. A. in relifa sploh. Bedaki mislijo, da človeški duh miruje, če ne »memo povedati tega, kar bi radi. Zadušiti človeškega duha tudi z najbrn-talnejšo sile nt mogoče, ker je abstrakten In so le ljudje tisti, ki Izvršujejo njegovo nalogo. Za to je neumno |>olzkuAatl masa krirati duha, edino nepremagli vo silo razvoja. Oe poznamo to bistvo, potem lahko logično skleimmo dalje. Človeški duh potrebuje svobo do, da uveljavlja smernice razvoju. — Duh ustvarja te smernice vpoštevajoč misli, Ideje In Ideologije glede napredka In I*-boljšavanja razmer v človeški družbi. V ta namen mora Imeti svobodo, zakaj, kakor vemo, se tudi drevo, če ga pustimo v goščavi, ne more razviti in postati lepo drevo, čeprav bi se sicer raavilo, če ne bi bilo nepremagljivih ovir. Tako kakor je i vsakim živim In organskim bit Jem (»oiamezno, tako je s človeštvom vobče. Ni pa dovolj svolMida sama Duh mora Imeti svobodo, da u xt vit rja ideje In posredno tudi realije, ki so razvoju potrebne. In prav zaradi tega Je potrebna še druga važna stvar, ki te pro dukte svobodnega duha poveže in realizira. Ta pa Je demokracija. Demokracija Je organizacija, ki vpošteva misli in ideje duha ter jih v medsebojni toleranci presoja in uveljavlja v pravcu, ki največ koristi socialnemu In kulturnemu napredku človeškega rodu. Demokracija je Ideal strpnosti v Interesu skupnosti. Vsaka drugačna demokracija je (Kmagogija. Nikdar In nikoli ne smemo pozabiti, da se duh Ipak razvija In ali propada aH pa prehaja v neorganizirane Izbruhe, ki lo nevarni za politiko in gospodant-vo. Nihče ne more tla t gotovostjo preprečiti. Vse drugače p« je, ker drugače ne more biti, če ima duh svobodo razvoja In g« v udejstvovanju povefte prava demokracija tudi z vsemi drugimi svobodščlnaml. Takopoveaa-ni duh Je sposoben, da podpre sdrav razvoj, dočlm zatirani duh tega ne more storiti. Opravičeno socialisti tahteva-mo politično svobodo In vse druge državljanske svobodlčlne tov pravice. Vso to zahtevamo, ker vemo, da je le ta pot prava. Del. Politika. Omejitev tiehovne evth bode na Madiarekem Budimpešta.—«Po novem tiskovnem zakonu, katerega Je objavila ogrska vlada, morajo vsi listi in vse poročevalske agencije na Madžarskem pred začetkom poslovanja prositi sa dovoljenje predsednika vlade. Tudi listi In agencije, ki še obetoj«» morajo to dovoljenje zahtevati, in sicer do 31. avgusta. Ce tega ne store, ne bodo smeli dalje lfr» hajati. K na k o se bo zgodilo • listi in agencijami, 6§ jim pred-sedništvo vlade ne bo izdalo dovoljenja za nadaljnje poslovanje. Na podlagi zakona o Židih, ki omejuje število židovskih urednikov in delavcev pri listih, bodo morala vsa uredništva na podlagi tega vladnega odloka predložiti vladi sesnam svojih sodelavcev do 20. avgusta. Uredništva smejo od vsega oseb* ja zaposlovati največ «0% Židov, Ali ste naročen! na nlk "Pravote"? Petfpftrajta trol Ust! ..... H. V t 4t , *.» ii • ViM?esr;c»Hsr«# sxr»»u, «< nmm — r.>t~«l>l, M Mi«, tr — " I .. mU mm »iv** W /«.' mš Ml •»-• . I IM f* Mil • *■■'■«< «*M ~ r""«" « •KMItt.M «M MM«»*>«•■ U M tlU* N ••• IM ». *m«MMM M trn »rnat *»», mm par*Mit# IM MIV ----1« !»«• IM **•*!«•»• »IM m mm m.m ar «m* M •»»! i w« imm .«w —' - ul* uTZum to MMM«iv iMtoM M WM| W 1MI1l.l l »M»f—M U Mfll« M M,M* «MMM« %M«M»M«M»J, E ^JStoT«J~ »MMMMM MMIM «MMM«, to.to M. "V SMiTlM. c«—»to7. »to. M. to MIMto« toM. MM~M.( -4U »rzzjrr jr^LT-TrsT^^ur'•t Ktnrsrl MlMtoM MMM. llL Z • «M ««Mto M M»# ^.ri: n ar,SA^^stajb^ ZZ to» »t i O** to M M. 1*1*1« toMrtoMiM MM >mm . iM 7Zm?»».to* r~«.».ijmimthi"»m-'-'t*?;< /T, ~ JS. M »tm «M M IM M» M»M K »M tor..« «M M'MU« torto./* to IM« MM»to. " ^mlmi V • MMtoM. tt r ^ L Ltimmm, Mu«m. _ . \U V»Mto iMUtotMl M«M* Kopija ptM«ns, ki ga je čaaoplafti nagnal Fraak Gaaaett vil i»4«MHrl)«fclM I »#*< jjjjjjjjjjjjjf rrrjjfrrfirrsssssrm tttr........................................... Vesela pisar ij a France P trio« Jurjev Anzek, zdaj Mr. John, to £e parkrat poskuša. Pri članstvu pa nima »rod«. Četrto leto poakuai omajati aamega Mr. To-nya kar a frontalnim napadom. Malo pred občnim zborom naleti nanj v salunu. Ob čaši so prožnejše beeede: — Glej, Mr. Tony! Vsi te imamo radi in dobro, odlično vodil društvo! Toda ni ameri-kansko, da sedi na istem mestu iaU oseba. Moja Netka pravi:-- Predaednik takoj ugane, kam pea taco moli, pa ga prekine. — Od srca mi govoriš! Iz uat «i mi vzel besedo: naveličal sem se in bal letos nameravam odložiti. a i Anzek, tamkaj Mr. John, hadaljuje: — — moja Nežka pravi: saj mora biti tebi samemu le težko toliko let neprenehoma nositi to breme. Toliko dela, tako veliko odgovor-nost! — — Kdaj bi že odložil, da me ni skrb za dobrega naslednika. Zdaj pa — upam — pojde gladko. Ce ti lahko zaupam In nikomur ne Zt-God damnedl Saj me poznaš, Mr. Tony! Ce je treba molčati, jsz sem tisti! — — Naj pa bo! Skoro vsi so le za tebe! Nekaj jih je le, ki omahujejo; toda nadejam se, da tudi le te pregovorim. Važno pa je, da molči!; besede vselej pokvarijo. — Zanesi s« name! — Mr. Johna to močno razpall. Pokliče pijače. Ia tako med kramljanjem in dobrim vinom botasrce: — Tako pojde, tako! Ce pa bi agi-tiral lam zoper Mr. Tonya, bi stvar kaj slabo izpadla. Za sebe ne morem, za drugega ae mi na izplača, za mene pa tudi ne bi hoteli drugi. Toda če reče sam Mr. Tony za mene dobro be-sedo, on pa odloži in ne sprejme nikakor, je pa •tvar prav lahko izpeljiva. — Ob tah lepih mislih kliče le pijače. 2e m vidi aa sliki: liroko sedi v uniformi s čelado na glavi sredi članov pod zastavo sv. Kosme In Damijana na konjih. To bodo gle-dtU v Laščah. Pri gasilcih pa bodo lle nekaterim oči kar navzkriž. Obsedi pri pijači pozno v noč. • Nekaj dni nato Je drultven občni zbor. Ude-leibs ogromna; od sto Itirideset članov Jih manjka samo Itirinajst Mr. Tony sede visoko gor na svoje predsedniško mesto; odborniki levo In desno, člani po dvorani. Ko udari Mr. Tony s lesenim kladivom po mizi trikrat, potegne vratar čez vrata železno verigo, obrazi pa se zresne. Predsednik se osre po svoji čredi. Cisto spredaj pred s4boj zagleda v prvi klopi Mr. Johna. Od razgovora v salunu se nikoli ne spomni nanj. dele zdaj mu pridejo na misel one besede in se nasmehne. • — Dobro Je, vse je v redu, — pomisli Mr. John, — predsednik se smeje! Ves rdeč je v lica. Z levico se poigrava s težko verižico od močno rumenega ameritkega zlata. Občni zbor teče običajno. Po poročilih volitve novega odbora. Ko raznaia tajnik listke, objavi predaednik, da je že osem let nepretrgoma na tam mestu, da se najlepte zahvaljuje za dosedanje zaupanje; za naprej pa naj Izbero mlajlo, sposobnejšo moč. Nihče se ne oglasi. Pišejo. Blagajnik pobira že spisane volivne listke v veliko škatlo in odnala na oder. Molk po dvorani. Vse Čaka. Samo Mr. John ne more oatati miren. Vstane In se prasede v ozadje. BkrutiniJ. Tajnik razglala: • — Oddanih sto lest ln dvajset listkov, eden prašen, sto Itiri ln dvajset za Mr. Tonya, za Mr. Johna en glas. — Vsa ploska. Nekateri se ozirajo nazaj. — Ho, ho, Mr. John: enoglasno! — Volitve teko v redu naprej. Dele listke, pllejo, pobirajo, itejejo, razglašajo. Ko udari Mr. Tony spet trikrat i lesenim kladivom po miti, odpne vratar s vrat verigo in se razhajajo. Predsednik opaci srdite poglede Jurjevega Anzka; na stopnicah se mu približa: — Oprosti, dragi moj Mr. John! Nič ni bilo napraviti; vsi so si premislili v zadnjem trenutku, samo jaz sem te volil! — Takrat Anzek ne vzdrii več: — Hudič prokleti; mar sem se sam! — Drvi naprej po stopnicah; drugi dan pa izstopi iz drultva. SEDMA DOMAČA Nekoč tam daleč pred vojno je v Lalčah miši jon. Navaden misljon. Po trgu pred cerkvijo lotori, v šotorih pa vseh vrst odpustki, molitve-niki, rožni venci, škapalirji, svetinjice, misijonski križi, sveče za zadnjo uro in druga podobna ropotija, s katero nas zalaga židovska industrija in ki jako uspešno pomaga pri zveličanju duš. V cerkvi pridige. Hude pridige in potrti, skesani grešniki oblegajo spovednice in se z močnimi komolci pulijo za prostore. Ženske v črnih rutah, z molki in velikimi malnimi bukvami v rokah. Vsako uro poje misijonski zvon. V pridigah žehtajo različne alabosti Človeškega rodu. Zlasti kar izpodkopava vero in versko življenje. Z elanom tedanjega časa posebno napadajo časopise, ki so Antikristovi služabniki in nasprotujejo duhovnikom. Potem slabe družbe, brezversko politiko. Preklinjevanje, kvartopir-stvo in oh, oh, oh, pijačevanje. Posebno hud je pater Smrdokavra — ljudje si ne morejo zapomniti latinskega imena — na krčmarje, prodajalce alkohola. TI so krivi vse nesreče, ki tepe Adamovo potomstvo. V gostilnah se zbirajo lahkomilljeni ljudje, potrolijo krvavo pri-služene solde in ko zgube v alkoholu pamet, so dostopni vsemu hudemu. Kadar zavlada kraljestvo božje po vsem svetu, takrat bo samo en hlev in en pastir; takrat ne bo ne gostiln ne krčmarjev in seveda tudi ne več pijancev. Ženske to rade poslulajo. Saj leti vse to samo na p»oške; na desni strani v cerkvenih klopeh pa je pokalljevanje in glasno premikanje nog. Ostrina govorov naralča od dne do dne, od govora do govora. Tudi jačina glasu. Izrazi so trli. Vsebina vsem razumi j ivejša. Na koncu že vsi vedo, kam leti to in ono. Zadnji svoj govor konča pater Smrdokavra: — Skesajte se in spokorite! Brez pokore ni božjega odpuščanja, brez poboljlanja ne boste videli kraljestva božjega! Zaprite krčme, izlijte alkohol na cesto! — Na molki strani osuplost. Gostilničarji godrnjajo na glaa: — Kaj pa v Kani Galileji? Ali ni sam Jezus delal celo iz vode vino, ko js pravega zmanjkalo? In le kakino vino! — Pater grmi dalje: — Tak majhen kraj, tak reven kraj, pa ima trinajst gostiln: pomislite, o preljubi bratje v Gospodu: Lalče trinajst gostiln, trinajst hudičevih kapelic. Amen! — Mine misijon a predpisano poslovilno in spravno pridigo, ki po pravilu konča z ihtenjem in divjim jokom. 2+ slovo pa nanese jo ženske v znak hvaležrfbsti/misijonarjem v farovž gnja-ti, klobas, jajc, fižola, kaše, perutnine, slanine in maala. Zadovoljne se vračajo na svoje domove in pogovarjajo: — Oh, kako so dobri ti gospodje! Sedem let starega petelina aem jim nesla. Kdo bi ga sgrizel pri naa, saj nima nihče več zob pri hiši. Pa so ga vseeno radi vzeli. In le zahvaljevali so se. Bog jim povrni! Pravi druga: — Jaz pa sem nesla kos slanine le od lani. Žarela je že in doma bi se je nihče ne pritaknil, pa so je zelo veseli; o, bog jim lonaj! Da bi le te hudičeve kapelice odpravili! Moj Matija se ga vsako nedeljo naseka. Zjutraj gre k mali v Lalče, pa prlkolovrati v ponedeljek ponoči domov! — Mine misijon, oblede ostri cerkveni govori, marsikaj se pozabi. Ko se popno grehi na staro, normalno vHHno, ostane v spominu samo Še šlager patra Smrdokavre: — Lalče imajo trinajst hudičevih kapelici— ' (Dalj« prihodnji*.) Ladje, ki se niso nikoli vrnile Berlin, Julila. 7* od marca Mm manjka »Uhrrnn porodilo o •krivnovtno ia«inoli AoUkl Jadrale! "Admiral Karpfanffar". To pa nt Hinl primer, da ao latji« W»« sladu Isftnil« na daljnih potih pa fioakontnih morjih. V pisarni brodarske druibe je le nekaj tednov aem venomer brnel telefon Zmerom ista vprašanja so terjala zmerom iste odgovore: Kaj je z "Anglo Auatra-Hanr Kje je ladja? Kaj je s tovorom? Kaj je—Bog nam prl-zanesi—pred v aem z S* mod m i posadke? Zunaj v čakainki ao na oblazinjenih atolih sedele lene s majhnimi otroci v naročjih. Arepo so gledale daleč aa morje, da bi videle, ali se na ofcretja le ni pojavila snana silhaeta ladje. Otroci so vekali. lene se si pe s rokami otirale aolze. Neki staraj!! uradnik je vstopil v čakalnico. Aam je bil na aorju več Kapu Hornu je baje komaj ulel smrti. "Vse smo preiskali, ladja je bila dobra. Kotel je bil v redu, čuvaji so bili na svojih mestih. Čolni v redu. Tudi vreme je bilo ugodno." "A kje so nall možje?" Je spraševalo 38 od strahu izčrpa-nih ftena. Otroci so ae drli. "Kje so nali očetje?" 8aj to vendar ni mogoče, da b cela ladja, vseh 88 druiinskih očetov kar tako izginilo. Tako neusmiljeno morje spat ni. ekosvbta poznali . Kadili so skupaj. IJri Labi III je vodja odšel s krova. "Good bye." Drugi dan so ladjedelci lahko počivali v Hullu, kajti njihov omnibua je imel zamudo. Nekam tesno jim je bilo pri srcu. A kaj neki naj bi se zgodilo? Saj v prelivu ni slabo vreme. Bo ie prilel. In vendar ni nikoli več prišel. Našli ao samo razbitine. O mali posadki, tega tisočtonskega parnika pa ni bilo niti sledu. Kaj se je zgodilo? Kdo naj to ve? Domnevali so le, da so eksplodirali kotli. O Božiču 1. 1928- Je izginil danski iolski parnik "Kjdben-havn". Na ladji je bilo 80 kadetov. 28. septembra je odplul iz domovine tja v Buenos Aires. 14. decembra so naravnali sidra v smeri proti Avstraliji. 21. decembra so iz ladje brzojavili, da je vse v najlepšem redu. Odtlej pa ni bilo nobenega sporočila več. Parnik je bil dober, dobro zgrajen, vodili so ga pa možje, ki so morje dobro poznali. Leta in leta so iskali sledi, zmerom pazili, če bo kje priplavalo kakino raztrgano jadro. Venomer so priili na dan s kakino novico, da so videli razbitine, podobne izgubljeni ladji. A vse to so bile le zmote. Obale vseh otokov in afritko obalo so preiskali, da bi nalli Bledi ponesrečencev, ki so se bili morebiti rešili. Vse zaman. V južni afrilki pulčavi so nalli okostja in poročila v steklenicah ao jim dajala več upanja. A, kaj se je tisto decembrsko noč leta 1928. zares zgodilo? Danes domnevajo, da je ponosni parnik trčil v usodne ledene go-' -e, kakor je trčilo obnje Že toliko drugih parnikov. a Parnik "Warath" je odplul iz Londona v Avstralijo. Zgradili so ga leta 1908. Prva vožnja je ila gladko. Govorili so sicer, da je bilo včasih malce neprijetno. Guganje ladje, tistim ki so podvrženi morski bolezni, ni nič dobro delo. Iz Avstralije se je ladja pri svoji drugi vožnji vrnila London. Na parniku je bil neki mož, Claude Sawyer mu je bilo ime. Vozni listek^ je imel za London. VDurbanu, v vzhodni Afriki je fznenada dejal, da se bo izkrcal, Kapitan ga je skulal pomiriti. Seveda zgodi se že, da koga pri taklnl vročini zgrabi, posebno če pregloboko pogleda v steklenico. A zato res ni vredno, da bi se človek izkrcal. Mož je pa le izstopil. Šele ko je stopil na kopno, je polteno potegnil iz steklenice, potlej je gledal za lepo ladjo, ki je počasi izginjala iz pristanišča. Tako ga je streslo, da je zvrnil še eno čašo. "Ali vam je slabo?" je vprašal natakar. "O yes," je odgovoril, "zdaj mi je že dobro, ko čutim spet trdna tla pod nogami. Samo neumne sanje so bile." Natakar se je vprašujoče smejal. "Nekaj neumnega se mi je sanjalo. Videl sem, da se ladja potaplja in zato sem se pa pravkar izkrcal." Natakar je pač mislil, da je vse to posledica vročine. Parnika "^aratha" pa niso nikoli več videli. a Možje na italijanski jadrnici "Dei gratias" so približno pred 66 leti doživeli smrten strah. Blizu španske obale so srečali S«AKINfr OF i SAf^.'/," PONr>EIJKK_i AVGUST, Tmis u joe 6ULLHEAD« A DRW£R. WHO COULONT 86 BLUfFCO. *TOOD UP f OR. KIS / pRINCtPUtS.-.-HEto S4jC5y THtS BIRX> >NMO HAO T«t f Poofc JOC? Hfc DIGO *MNTMNMQ H19 RlGWT"TO "THft gt«HT-or-V#AY. | 700 VtOOW VtflSHtS 901 MAO tfT TMfc CfTUCR V£UOW M avi rtHfc *W*FOf-W/#,tVlN I* 30fc WAS ON ATHR0O6H Vfttt* neko jadrnico, ki je nekam ziba-je se in brez prave smeri plula okoli po oceanu. In kar je bilo najbolj čudno, na krovu ni bilo videti žive duše. Kapitan Boyce je spustil v vodo čoln in je odplul tja k čudni ladji. "Marija Celeste" je bilo napisano na njej. Našel pa ni žive duše. Na krovu je vladal mučen red. V ladijski knjigi je bilo šele pred nekaj dnevi zadnjič pripisano. Na krovu je bila voda. 400 milj je ladja tavala, ne da bi kdo prijel za krmilo. Toda kje je posadka? Samo domnevali so, pojasniti pa niso mogli nikoli. Friedrich Linde-mann je črpal snov iz pripovedovanja o tej skrivnostni ladji in je napisal roman "Der Streit um die Betty Bonn." • Pomorškaki so krstili parnik "Bahymo", ki ga pogrešajo že od 1. 1931. za "Parnik izgubljenih duš", vendar pa še upajo, da se bo vrnil. Iz Kanade je odplul na sever. Spotoma so se izpraznili tanki za vodo, zato je kapitan zavil proti Point Barrovu, da bi preskrbel ladjo s svežo vodo. A to jih je zamudilo. V deželi kožuhov so na parnik naložili lovski plen in so se odpeljali n*zaj. A zašli so med ledene plošče. Bilo je namreč prepozno. Kapitan je s trinajstimi mornarji na ledenem polju razpel Šotor. Trije mornarji so ostali na straži, na ladji, obdani od ledu. Nastal je vihar in odnesel šotor iz puste, ledene puščave. Parnik je pa izginil. Ladjo so po treh mesecih spet našli, o treh mornarjih pa ni bilo ne duha ne sluha. Ladjo je potlej gnalo dalje in odtlej križari po ledenem morju. Tu pa tam vidijo še razbitnine, ali se jim pa samo zdi, da jih vidijo, kajti pomorščaki so včasih tudi praz-novemi. * Na tisoče ljudi se vozi preko morja, na tisoče jih veselo pole-žava po stolih na krovih parnikov. Cisto so se vživeli v vožnjo po morju, docela so se predali soncu in morju. Morje je radodarno, utegne pa biti, kakor kažejo poročila, tudi neusmiljeno. Mi, ki smo daleč od njega, slutimo samo njegove prijetnosti, oni, ki žive na obali in imajo svoje može zunaj na morju, tisti pa poznajo tudi njegovo krutost. Koliko ladij je vsako leto[ ki se nikoli več ne vrnejo, a vendar se mora človek voziti po morju. H. M l Praski odvrnila. "Praški beli omari vkopate^ v malem predalu pi^in. J delovni sobi. Ce so v Su v kopalnici, potlej reci M Braunu, da 80 ključi bod^-Uj8k,vazi nadknjiinoor družinski sobi ali pa pod Dr go v predsobi." "To si bom rajši v* zapi, sem dejal. "Ce pa praški ni80 v beli i ri v kopalnici, ampak v predalu pisalne mize v de sobi, potlej je ključ pisalne ali v levem predalu toaletne žice v spalnici ali pa v vazi na polici v veži. Kiju vega predala toaletne mizic visi čisto za trdno za sliko i Jožefa v knjižnici." Odhitel sem doli in popr vratarja, naj me zvete z m bleyem 0010. P0 kratkem moru mi je javil, da mu je u| lo dobiti zvezo in je potlej sedel čisto blizu k meni, ki je to pač navada nosnega tarja, ki bi rad poceni priše užitka. In medtem ko sem je naročilo zaupal ušesu moii drugem koncu žice, sem za* da nočni vratar v svojem pr kovanju ni bil prav nič rai ran. Ko sem končal, sem de "Ali ste si vse natanko ležili, Braun? Zelo važno namreč, da nam praške pri pošljete . . ." "S katero Številko ste h vedali. ljuba le-1n,he* "> o»tala na neskonč-Anglo-Peruvlan na. Ladja Anglo-Peruvlan je tri dni iskala svojo sestro, po vsaki ceni bi jo morala srečati, pa je nI. Vse ladja na oceanu smo proeiM naj nam pomagajo, a vse, kar smo doelej poskusili, je bilo zaman. Ničesar nismo slišali, ničesar, prav ničesar. Morje je ladjo pogoltnilo. Naj. hrte jo je kar v trenutku potegnilo v neskončno globino. Niti čolna, niti bruna, niti krpe ni ontalo na morju kot ftadoetni dote. Izginila je," £ene so jokale, a upanja ae niso zgubil* Zavarovalna druiba je ladjo zapisala med izgubljene. Z«d* 90 |e zmerom upale« nem morju. Pribito je: na desettisoče la dij vsak dan odplove is pristanišč In se vrnejo natanko tisti dan. ki ga je človek fte vnaprej določil. Ladje, ki se nikoli več ne vrnejo . . . Nekega aprilskega večera je odplul iz Hamburga majhen angleški poštni pamlk 'Valder" NI imel dolg« poti. Vozil je aa mo od Hamburga proti Hullu angleškemu petrolejskemu pri atanlšču. Plul je tja in nazaj ko kakšen omnibus med severnim morjem in prelivom. Kapi-(M in vodja ladij na Labi so se MehMke »enake t drftavni zbornici. Ženske m zasedle ji« je dal volilno pravico in drage privilegije. poslancev po sprejetje zakona, ki noma oslabel. Njegovo stanje resno. Sliv- Keks. - Zemljiški I*** ki na Reki, ki so bili razlastitvah v prik* ^ pravi, so prejel'*^ " poroča "Vedetta SC da bodo njihove^! kratkem urejene ter» to takoj prejeli tfgfj odškodnine. Zcmlji-Vsu s ^ bila odvzeta deloma IM^l doslej v zemlji"'" ^ niso bila lastnik. in^JJV 1 i prizadet. ** plačevsti w