ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJKVNO ZGODOVINO KRONIKA BOTANIČNI VRT V LJUBLJANI NJEGOV NASTANEK IN RAZVOJ JOŽE LAZAR Prizadevanja pri proučevanju prirodo- zuaustva segajo pri Slovencih razmeroma daleč nazaj iu to še posebno v botanični vedi. Scopolijeva »Flora carniolica«, eiio prvih tovrstnih del v Evropi, ki je izšlo v prvi izdaji 1. 1760, sega še v klasično Linne- jevo dobo. Da to delo ni zaostajalo za dru- gimi podobnimi tedanjimi deli, nasprotno, da je zavzemalo med njimi prav odlično mesto, pričajo besede samega Linneja, tedaj najbolj veljavnega botanika-sistematika. Ko mu je Scopoli poslal svojo knjigo, za katero je moral Linne zavoljo neurejenih prometnih zvez plačati tri cekine poštnine, mu v za- hvali zatrjuje: »Toda ni mi jih žal. Vaše delo mi je napravilo' več veselja kot sto cekinov.« Za Scopolijem slede do začetka XIX. stol. v nepretrgani vrsti: Wulfen, Hacquet, Karel Zois. Sicer sama tuja, neslovenska imena, vendar pa ti možje niso ostali tujci med nami. Vživeli so se v maše razmere in stopili v direkten stik ne samo z našimi izobraženci, ampak tudi z ljudstvom in tako postali ute- meljitelji prirodoslovnih ved pri nas. Janez Anton Scopoli (1723—1788), rojen v Ca- valesu na Južnem Tirolskem, je živel med Slo- venci od 1754—1767 'kot fizik v Idriji. Prepoto- val je v tedanjih težkih okoliščinah vso No- tranjsko, Primorsko, Gorenjsko in de^l Dolenj- sko ter na teh popotovanjih proučeval rastlin- stvo jn živalstvo naše zemlje. Od 1. 1776 dalje je bil profesor na tedanji avstrijski univerzi v Paviji. Franc Ks. Wulfen (1728—1803) iizhaja iz stare švedske rodbine. Rojen je bil v Beogradu, kjer je bil njegov oče v avstrijski vojaški službi. L. 1755 in 1761 je poučeval na gimnaziji v Go- rici, 1. 1763 pa v Ljubljani. Od 1. 1764 je živel v Celovcu. Kot botanik se je udejstvoval že v Ljubljani in tedaj prvi kot botanfk obiskal kočevsko pokrajino. S svojimi izsledki ie pri- speval tudi k drugi izdaji Scopolijeve »Flore«. Posebno pa je raziskoval floro Koroške in na- pisal »Rariores plantae carinthiacae«. Baltazar Hacguet (1739—1815) je bil po rodu Bretonec in je bil naslednik Scopolijev v Idriji. Od 1. 1773 do 1788 je živel v Ljubljani, kjer je od 1. 1782 predaval na 1 ubljanskem liceiu ana- tomijo, kirurgijo, botaniko in 'kemijo. L. 1788 je odšel v Lvov in nato v Krakov, po upoko- jitvi 1810 pa je živel na Dunaju. Za časa svo- jega bivanja pri nas je prepotoval vso Kranj- sko, posebno alpsko ozemlje, Štajersko, Koro- ško, Istro pa tudi Liiko, Primorje, Dalmacijo in Bosno. Njegovo najvažnejše botanično delo je »Plantae alpinae carniolicae«. Karel ZoU (1756^1800), brat Žige Zoisa, ie bil vnet botanik. Njegova družina izhaja iz Sviice, od 'koder se je njegov oče naselil v Ljubljani. Karel je živel večinoma na gradu Brdu pri Kranju. Tu je imel urejen lep vrt, zasajen z mnogimi eksoitičnimi drevesi, v katerem je gojil tudi številne alpske rastline, nabrane po naših planinah. Te je nabral ali sam ali pa domačini, ki jih je nalašč za to najel. Da bi bila njegova raziskovanja tem uspešnejša, si je postavil v Triglavskem pogorju tri koče, dve v dolini Tri- glavskih jezer, eno pa na Velem polju. Bil je v stikih z "VVulifenom ter Hostom in Jacquinom na Dunaju, katerim je pošiljal nabrane red- kosti in posebnosti v nadaljnjo obdelavo in po- imenovanje. Delo vseh teh mož ni ostalo brez odmeva med našimi ljudmi in tako nas francoska doba, ki je nudila take neslutene možnosti za kulturno udejstvovanje, ne zaloti nepri- pravljene na tem področju. In če imenuje dr. Pavel Grošelj leto Scopolijevega prihoda v Idrijo rojstno leto prirodoslovnega in s tem tudi botaničnega udejstvovanja pri nas, mo- remo francosko dobo imenovati dobo, ko je bila botanični znanosti pri nas dana prilika, da se postavi na domače slovenske noge. V to dobo sodi ustanovitev našega botanič- nega vrta v Ljubljani, ki ga je začel 1. 1810 urejati Franc Hladnik. Misel in težnja po botaničnem vrtu se pri nas, na floristično tako zanimivem ozemlju, javlja že mnogo preje. Ze Hacquet je imel na vrtu Kmetijske družbe na Poljanah za po- trebe svojih predavanj urejene nasade. Na sedanji Zoisovi cesti je Žiga Zois na pobudo in ob strokovni pomoči svojega brata Karla uredil ob svoji hiši lep vrt, imenovan Zoi- sova aleja. Ta vrt, za katerega ureditev je Zois baje žrtvoval 30.000 goldinarjev iin ki je bil zasajen z raznimi tujimi in domačimi rastlinami ter bil dostopen tudi publiki, lahko imenujemo prvi botanični vrt v Ljub- ljani. Tudi Hladnik je že ta čas gojil na Nasadi botaničnega vrta KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO obsežnem dvorišču licejskega poslopja šte- j vilne predstavnike kranjske flore. In ravno te rastline, ki jih je kasneje prenesel v novo ustanovljeni botanični vrt, so bile osnova, iz' katere so rastli in se množili njegovi nasadi. ] Franc Hladnik je bil rojen 1. 1773 v Idriji, j Bil je duhovnik, a zavoljo slabega zdravja J ni mogel opravljati duhovniške službe, zato I je I. 1795 dobil mesto skriptorja v licealni i knjižnici v Ljubljani. Pozneje je bil učitelj i in direktor na normalki, leta 1807 pa je po- \ stal gimnazijski prcfekt. V francoski dobi je j bil profesor naravoslovja in botanike na j Ecole centrale, po odhodu Francozov pa zo- i pet gimnazijski prefekt. Zaradi bolezni na ; očeh — imel je sivo mreno, zavoljo katere i je pozneje tudi popolnoma oslepel — je biL 1.1837 upokojen. Umrl je 1.1844 Kot gimna- ; zijski prefekt je predaval za študente višjih , razredov tudi botaniko, ki tedaj ni bila učni; predmet, in s tem pridobival mladino za to vedo ter vzgojil med njimi znane kasnejše botanike kot so Freyer, Graf in Tommasini. Hladnik je bil odličen botanik in kot tak j poznan ne samo v ožjem krogu, ampak tudi \ izven svoje domovine. Z Wulfenom, ki je bil v začetku najbrž tudi njegov mentor, je bil v stalnih stikih. Z znanim avstrijskim bota- j nikom Hostom je dopisoval že od 1.1812, za \ časa kongresa 1.1821 pa se je z njim tudi: osebno spoznal. Za njegovo delo »Flora \ austriaca«, ki je izhajalo v letih 1827—1851 j mu je pošiljal dragocene prispevke za naše; kraje, za katere se mu Host v uvodu javno^ zahvaljuje. Pošiljal mu je tudi rastlinski ma- terial za izpopolnjevanje nasadov dunaj- skega botaničnega vrta, ki ga je Host začel j urejati le 16 let preje kot Hladnik ljub- i Ijanskega. Ko je na svojih potovanjih nabiral mate- rial za botanični vrt, je našel tudi več rast- lin, ki jih je spoznal za nove, do tedaj ne- znane naše posebnosti. Zaradi gotovosti jih je pošiljal v pregled tudi drugim botanikom, i ki so njegovo pravilno spoznanje cesto po-j trdili s tem, da so jih poimenovali njemu na ; čast. Take so n. pr. Scabiosa Hladnikiana, i ki jo je imenoval Host, Reichenbach, pro-j fesor v Dresdenu, pa Hladnikia pastinaci- i iolia, Chaerophvllum Hladnikianum. Njegov ^ naslednik v botaničnem vrtu, Biatzovsky, pa j je imenoval v njegov spomin rastlino Sco- j polia Hladnikiana. Kako zelo so ga cenili; njegovi učenci, povedo besede, ki jih je pisal I znameniti tržaški botanik Tommasini Fre- yerju, tudi njegovemu učencu, ko je zvedel za Hladnikovo smrt: »Kdor se bo kdajkoli posvečal lepi flori Kranjske, bo moral umr-i leniu izkazovati spoštovanje.« Tudi več! znanstvenih družb mu je izkazalo priznanje s tem, da so ga imenovale za svojega člana, tako: Botanische Gesellschaft v Regens- l)urgu, Ges. zur Beforderung der Naturvvis- senschaften v Freiburgu, Bairische Ges. fiir Gartenbau v Frauendorfu in Kmetijska družba v Ljubljani. Največja Jijegova zasluga pa je, da je osnoval in uredil botanični vrt v Ljubljani. Ko je bilo v francoski Iliriji preosnovano šolstvo, je 1. 1810 dobila Ljubljana svojo Ecole centrale, ki je bila na stopnji visoke šole (univerze) in pri kateri naj bi se usta- novili tudi knjižnica, fizikalni in kemični institut ter botanični vrt. Ureditev vrta, ki naj bi*se imenoval »vrt domovinske flore«, je bila poverjena Hladniku in zanj je bilo določeno zemljišče ob Ižanski cesti, ki je še danes sestavni del botaničnega vrta. To zemljišče je bilo tedaj njiva, last vojnega erarja, na kateri so pridelovali za vojaštvo krompir. V proračunu za prvo leto je bilo za materialne izdatke za vse tri zgoraj ome- njene institucije določenih 5.000 frankov, od katerih je 1.000 fr. odpadlo za botan. vrt, poleg tega pa še letnih 500 fr. za plačo vrt- narju. Da je bila ta vsota majhna, je raz- vidno iz letnega poročila generalnega šol- skega nadzornika Zellija, kjer pravi, da primanjkuje sredstev za botanični vrt. Z veliko vnemo se je Hladnik lotil pover- jenega dela, ki je kljub skromnim sredstvom hitro napredovalo, tako da inventarni za- pisnik iz 1. 1812 našteva že 768 domačih kranjskih rastlinskih vrst, ki so bile zasajene v vrtu; osnova za te nasade so bile rastline, ki jih je Hladnik že prej gojil na dvorišču liceja in jih potem prenesel v botanični vrt. Kako se je botanični vrt pod skrbno in veščo Hladnikovo roko razvijal in se v krat- kem povzpel do za tedanje čase zavidljive višine, moremo posneti iz poročila v Flori, časopisu Botaničnega društva v Regensburgu iz 1.1829. Tu piše Freyer, apotekar v Idriji, Hladnikov učenec in pomemben slovenski botanik, med drugim: »... Kolikor je do- puščal čas in razmere, je (Hladnik) pridno delal ekskurzije v večino kranjskih planin, tako da je zasajenih preko 2.000 vrst kranj- skih rastlin, med njimi mnoge, ki so jih Scopoli, Hacquet in Zois spregledali, pa tudi popolnoma nove vrste, prinesene z velikimi napori, težavami in stroški iz tehle okoli- šev:... Ljubelj, Korošica, Zelenica, Bohinj, Krn, Črna prst, Porezen, Jelenk, Goljak, Cavn. Nanos in Vremščica sta bila cesto in pridno obiskovana ... Vrt je razdeljen na gredice z različno mešamo zemljo glede na nahajališča rastlin, tako da zelo dobro uspe- j 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vajo. Pri vsaki rastlini stoji z oljnato barvo popleskana deščica, na kateri je najiisaiio ime.« Po odhodu Francozov in restavraciji avstrijske oblasti je bilo v Ljubljani ukinjeno vse šolstvo, ki so ga vpeljali Francozi in komaj urejeni botanični vrt je bi! že v ne- varnosti, da bo opuščen. Le obširno Hladni- kovo poznanstvo s tedanjimi avstrijskimi botaniki, posebno z vplivnim T. N. Hostom na Dunaju, ki je vedel ljubljanski botanični vrt prav ceniti, ga je rešilo, da je obstal. Bil je upravno dodeljen filozofskemu študiju na liceju in za njegovo vzdrževanje določena letna dotacija 400 goldinarjev, s katerimi pa bi bilo' treba plačevati tudi vrtnarja. In ravno zavoljo te tako nizke dotacije bota- nični vrt ni mogel vzdrževati kvalificiranega vrtnarja. Šele 1.1819 je vzel Hladnik mladega 14- letnega fanta Andreja Fleischmanna, da bi ga vzgojil za svojega pomočnika in ga, če mogoče, stalno obdržal v vrtu. Kasneje se je pokazalo, da je imel pri tej izbiri zelo srečno roko. Leta 1828 je bil vrt povečam s tem, da mu je bila dodeljena v uporabo sosednja Kme- tijski družbi pripadajoča, skoro polovico te- danjega vrta obsegajoča parcela. S to prido- bitvijo — 2460 m^ — je merilo zemljišče bo- taničnega vrta 75 arov. Kmalu nato so tudi prvotno leseno ograjo nadomestili s solidnim zidom. Ko se je Hladnik zaradi bolezni na očeh umaknil s svojega mesta in ni niti na gimna- ziji niti pri filozofskem študiju na liceju bilo nikogar, ki bi ga lahko nadomestil, je bil 1. 1835 za vodjo vrta določen dr. Janez Nepom. Biatzovsky. — BiatzO'Vsky, po rodu Slovak, je prišel v Ljubljano 1.1833 in je predaval na medicinsko-kirurški šoli fiziko, kemijo in botaniko v letih 1834—1850. Razen tega, da je po Hladniku prevzel tudi splošno dostopna predavanja iz botanike ma filozof- skem študiju, o njegovem botaničnem udej- stvovanju ne vemo nič drugega kot to, da je po premestitvi iz Ljubljane v Salzburg s svo- jimi skušnjami, ki si jih je v Ljubljani pri- dobil, tam uredil in izpopolnil botanični vrt. Po tem, da je v Hladnikov spomin imenoval rastlino Scopolia Hladnikiana, pa lahko sklepamo, da se je tudi intenzivneje bavil z botaniko. Po reorganizaciji šolstva 1.1849, s katero je v Ljubljani prenehal licej in je gimna- zija postala osemrazredna, je bil botanični vrt dodeljen tedaj edini c. kr. akademski gimnaziji, katere naslednica je sedanja kla- sična gimnazija; z odredbo od 27. decem-j bra 1849 je bilo določeno, da dosedanja dota- cija 400 gld iz kranjskega študijskega fonda za vzdrževanje vrta še naprej ostane. Z isto- časno ukinitvijo medicinsko-kirurSkega štu- dija je bil vodja vrta prof. Biatzovsky pre- meščen.v Salzburg in oskrba vrta je bila po- verjena njegovemu pomočniku A. Fleisch- mannu. Flcischiuann (1805—1867), rojen v Beriče- vem pri Ljubljani, ki ga je Hladnik vzel v vrt kot 14-letnega fanta, se je med tem ča- som pod Hladnikovim vodstvom ter z lastno pridnostjo in prizadevnostjo tako izpopolnil v tej specialni vrtnarski stroki, da se je že za Biatzovskega zelo uspešno udejstvoval pri urejevanju vrta in našo domačo floro tako dobro poznal, da je že 1.1844 izdal, dasi ne popolnoma zanesljiv pregled kranjske flore pod naslovom »Ubersicht der Flora Krains«. L. 1834 je postal tudi dopisni član Botanič- nega društva v Regensburgu, 1. 1841 pa ljub- ljanske Kmetijske družbe. Po odhodii Biat- zovskega je nadaljeval tudi s popularnimi predavanji iz botanike, ki jih je pričel že Hladnik. Iz vsega tega moremo sklepati, da bota- nični vrt v tem času ni bil tako slabo ure- jevan, kot bi se zdelo na prvi pogled. Še vedno lebdi nad njim Hladnikov genij; Upravno poslopje botaničnega vrta 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZC, OUOVINO Jleischmann, njegov učenec, je po svojih močeh iiiadaljeval delo v njegovem duhu. Po Fleischmannovi smrti je bil 1.1868 za strokovnega vodjo vrta postavljen prof. Va- lentin Konšek (Konschegg), ki je na gimna- ziji poučeval sicer tudi prirodopis, jijegova prava stroka pa je bilo jezikoslovje (Grama- tikallehrer). Za vrtnarja je bil postavljen Janez Rulic, vešč v sadjarstvu in zelenja- darstvu, v botaničnem vrtnarstvu pa prav slabo podkovan. V tem času prične botanični vrt propadati. Urejevanje in vzdrževanje vrta ne gre več v tem smislu, da bi še na- dalje ostal »vrt domovinske flore«, ampak se je od tega močno oddaljilo in se usmerilo predvsem v praktično stran. Takoj prvo leto, ko je prevzel vodstvo vrta prof. Konšek, beremo v letnem poro- čilu gimnazije za 1.1868, da je pričel z ure- jevanjem drevesnice-v vrtu, katere napre- dovanje in izpopolnjevanje se omenja vse do 1.1872, ko je dosegla »normalno stanje« in štela 300 najplemenitejših sadnih sort, vsake po več eksemplarjev. Poleg drevesnice je močno forsiral tudi razne sorte zelenjave in stročnic (poročilo iz 1.1871). Res je, da je bila drevesnica potrebna, da so se ob njej učili gojenci učiteljišča pod vodstvom vrt- narja Rulica praktičnega sadjarstva, vendar bi tudi pri manjšem obsegu dosegla ta svoj namen. Saj so se okoriščali z botan. vrtom tudi drugi zavodi — gimnazija, realka in ži- vinozdravniški oddelek podkovske šole — in to je bil njegov prvenstven aiamen, a je pri tem velikem številu sadnega drevja in zele- njave zanje kaj malo ostalo. Edino v letu 1872 omenja poročilo, da so bili propadajoči botanični nasadi nadomeščeni s 150 vrstami predvsem alpskih rastlin, ki sta jih darovala Dežman in Tušck in v 1.1879 je bilo 105 alp- skih vrst posajenih na'posebnem, za to* pri- rejenem griču. In to je tudi vsa v tej dobi omembe vredna skrb za botanične nasade. Leta 1886 je bil Konšek upokojen in vod- stvo vrta je bilo poverjeno prof. A. Paulinu. S tem je prišel vrt v vešče roke, v roke moža, ki se je odlično udejstvoval na pod- ročju proučevanja naše flore ter posvetil dvigu in procvitu botaničnega vrta vso skrb ter vse svoje velike sposobnosti in znanje. Bil pa je že tudi skrajni čas, da pride v primer- nejšo oskrbo, kajti »vrt domovinske flore« se je že skoro izmaličil v sadni in zelenjadni vrt. — O delu in življenju prof. Alfonza Paulina glej Letopis Slov. akad. znanosti in umetnosti v Ljubljani iz 1.1943. Kakšno je bilo stanje botaničnega vrta, ko je prevzel vodstvo Paulin, je razvidno iz njegovega poročila, ki naj ga tu na kratko posnamem. Poleg obširnega sadnega vrta, ki se je razvil v teku let iz drevesnice, ter bil tudi dokaj donosen, in precej obsežnega dela za kulinarične namene, je bilo v vrtu vsega 312 vrst predvsem domačega drevja in grmovja, kar je predstavljalo gosto zara- stel, senčnat miniaturni park, eno in dvo- letne tipe je zastopalo majhno število čisto navadnih okrasnih rastlin, planinska sku- pina pa je obsegala kakih 30 ur velik griček, na katerem je bilo zasajenih kakih 20 alp- skih vrst v družbi najnavadnejših ubikvistov., Sklica povečavanja botaničnega vrta (A na.jstarcjši del, B — prirastek leta 1828, C — prirastek po os™boditTi) »Gojiti v botaničnem vrtu le nekaj sto domačih, v najbližji okolici splošno razšir- jenih rastlin za namene pouka, pomeni po- polno nepoznanje bistva in nalog botanič- nega vrta in, če naj bi bil to končni cilj, potem botanični vrt sploh ni potreben«. S temi besedami konča prof. Paulin svoje po- ročilo o revni dediščini, ki jo je dobil v vrtu in z njimi obenem napoveduje svoj bodoči delovni program za njegovo ureditev. Že takoj prvo leto je izposloval pri deželni vladi izreden kredit 100 gold. in s tem mu je bilo omogočeno napraviti več ekskurzij in prinašati iz prirodnih nahajališč rastline v vrt. Ker je bil že takrat znan z nekaterimi avstrijskimi botaniki, se je mogel z uspehom obrniti tudi na nekatere botanične vrtove za pomoč v raznih semenih. Isto je nadalje- val tudi prihodnja leta in uspeh ni bil ja- lov. Že prirastek v prvem letu je znašal 400 rastlinskih vrst, v drugem letu se je število vrst dvignilo na 2.000, tretje leto pa so vrtni nasadi šteli že preko 2.800 vrst. Pri tem šte- vilu je v tem letu že tudi lahko izdal seznam semen in rastlin, ki jih je vrt nudil v zame- njavo drugim botaničnim vrtovom z name- nom, da bo zanje dobil druga, njemu po- trebna semena, kot je na splošno v navadi med botaničnimi vrtovi. V 1. 1892 je imel vrt že preko 3.400 rastlinskih vrst, zamenjalni stiki pa so bili vpeljani z 78 botaničnimi vrtovi po vsej Evropi. Gotovo je bila v tem številu rastlinstva naša domača flora bogato zastopana, zato je Paulin usmeril svoj po- 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA gled preko meja slovenskega ozemlja. Zvi- šana dotacija 1. 1893 je omogočila za tedanje prometne razmere kar drzno ekskurzijo na Velebit, ki je obogatila vrtne nasade tudi s predstavniki te flore. Med tem je ob postopni redukciji dreves- nice, ali bolje sadnega vrta, začel misliti na ureditev nasadov po sorodstvenih odnosih na eni in po rastlinsko-geografskih skupinah na drugi strani, kar je deloma že tudi začel iz- vajati. Uredil je več alpskih gričkov, ki so ustrezali raznim alpskim formacijam. Ko pa je 1.1895 potres porušil vrtno hišico iin podrl velik del ograjnega zidu ter se je v zvezi z restavracijo vsega tega pojavila v mestnem zastopstvu misel, da bi vrt selili v Tivoli pod Tivolski grad, je prenehal s preurejevanjem, dokler bi to vprašanje ne bilo rešeno. Tra- jalo pa je precej časa, da je bilo in sicer negativno, še dalj pa, preden so nadomestili po potresu nastalo škodo. Šele v jeseni leta 1897 so postavili novo hišico v vrtu, ki je bila sicer večja od prejšnje, vendar pa za- voljo nezadostnih sredstev za polovico manj- ša, kakor je bila predvidena. Za nadaljnje delo pri preurejevanju vrta, kakor ga je prof. Paulin imel v načrtu, in pa ker je bil vrtnar Rulic že star in oslabel, je potreboval novo, mlajšo moč, zato je 1.1896 vzel v vrt mladega vrtnarskega po- močnika Franca Juvana. Kakor Hladnik pri izbiri Fleischmanna, tako je imel tudi Pau- lin pri tem, ko je pritegnil Juvana za vrt- narja, izredno srečno roko. Dasi navaden vrtnarski pomočnik brez kake posebne iz- obrazbe, se je pod vodstvom prof. Paulina in s svojo lastno pridnostjo^ ter posebnim darom, ki ga je za to imel, tako izvežbal v specialni botanično-vrtnarski stroki in po- znavanju rastlin, da ni cenjen le v vrtnar- skih krogih kot dober, izkušen vrtnar-prak- tik, ampak je znan tudi med našimi floristi kot odličen poznavalec naše flore. V njem Paulin ni imel le krepke opore pri urejeva- nju iin vzdrževanju vrta, ampak tudi pomoč pri zbiranju materiala za svojo- herbarsko zbirko naših rastlin »Flora exsicata carni- olica«. Kljub svoji starosti in čeprav je že upokojen, Juvan še vedno posveča vse svoje moči botaničnemu vrtu. Nova ureditev nasadov po sorodstvenih od- nosih, da bi namreč bile višje sistematske enote — družine, redi — razporejene tako. da bi se iz te razporeditve dalo razbrati njih medsebojno sorodstvo, kakor so ga takrat pojmovali, pa je zahtevalo mnogo in dolgo- trajnega dela, ker je bilo s teiu v zvezi treba preurediti tudi vso vrtno površino. Delo, ki ga je zavlačevalo predvsem pomanjkanje kreditov, pa je kljub temu napredovalo in rezultat dolgotrajnega in napornega dela je bil botanični vrt s sistematsko po tedaj ve- ljavnem Englerjevem sistemu urejenimi na- sadi. Ti sistematski nasadi so zavzemali pre- težni del vrtne površine, poleg njih pa še cela vrsta raznih planinskih in drugih rast- linsko-geografskih skupin, kakor tudi ba- zenov in korit za razne močvirne in vodne rastline. V poročilu o stanju botaničnega vrta ob priliki stoletnice njegovega obstoja se je prof. Paulin lahko s ponosom in upra- vičeno pohvalil, da se ljubljanski botanični vrt po svojem bogastvu kultiviranih rastlin lahko meri z marsikaterim botaničnim vrtom doma in na tujem in da jih je malo, v katerih bi bila domača flora tako bogato zastopana, kot je v ljubljanskem kranjska. Saj je bilo tedaj v njem preko 6.000 vrst in oblik in med njimi 2234 tipov tedanje Kranjske, kar po- meni skoro vse, ki jih je mogoče gojiti. Ko smo po prvi svetovni vojni 1.1919 Slo- venci dobili univerzo in je tej tedanja po- krajinska vlada botanični vrt poklonila, je nova ustanova dobila odlično urejen vrt, ki je bil bogato založen z vsem rastlinstvom, po- trebnim za študij botanike na univerzi razen tistih občutljivih rastlin, ki jih ni bilo mo- goče gojiti zaradi tega, ker vrt ni imel rast- linjaka. Z njim je dobila eno redkih že po- polnoma urejenih in takoj za uporabo pri- pravljenih institucij. V njegovem vodji prof. Paulinu, ki je bil kot gimnazijski profesor že upokojen, a na predlog univerze 1. 1920 reaktiviran in imenovan za direktorja uni- verzitetnega botaničnega vrta, pa je dobila univerza odličnega predavatelja za sistemat- sko botaniko, ki je žal le premalo časa na njej deloval. ^ VIRI Flora XX., 1. Bd., str. 175 — Regensburg 1829. — Letna poročila I. drž. gimnazije (sedaj klasične) od 1. 1850 dalje. — W. Vo9S: Geschichite der Botanik in Krain — Ljubljana 1884. — A. Paulin: Der k. k. Botanische Garten zu Laibach — Carniola 1912, zvezek I. — J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo — Zgodovina islovenske univerze v Ljubljani do 1929. — L Pintar: Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani. Ljubljana 1939. — Državni arhiv v Ljubljani: Fasc. Hladnik. 109