M večji slovenski dnevnik < ▼ Zed in j enih državah > Velja za vse leto ... $3.50 Za pol leta......$2.00 NARODA The largest Slovenian Daily < in the United States : List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and Legal Ho) idays. -:-] 4 jjj -s 50,000 Readers M ii ir TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered si Secord-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 187». TELEFON PIS AKNE: «87 CORTLANDT. NO. 102. — STEV. 102. NEW YORK, TUESDAY, MAY 1, 1917. — TOREK, 1. MAJA, 1917- VOLUME XXV. — LETNIK XXV. "Vacuum" potopljen. Prehranitev. Nemški podmorski čoln ie torpedi Poljedelski tajnik pravi, da bo via ral ameriški parnlk. — Osemnajst da samo v najskrajneiši sili pred moi pogrešanih. — Brez poročila i pisala cene za živila. London. Anglija, HO. aprila. — j Washington, D. C., 30. aprila. — Dane* jo bilo tukaj razglašeno. rla Danes -so je razpravljalo v senatu ie nek nemški podmorski čoln 'o raznih predlogah glede živil, raz tnrpediral v soboto ameriški par delitve žiyil in maksimalnih eon. Poljedelski tajnik ie zatrdil, da za enkrat no ne bodo določene maksimalne eene. — Vlada si sicer pridržuje pravico, toda posluži-se jo ne bo prej. doklej- ne bo »krojna potreba. Pri poljedelskem tajniku je biirfj psi-hua delegacija, sestoječa iz čla-j rov raznih korporaeij. Zvezna trgovska komisija je sk'icata danes konferenco zastop-nikov državnih prehranjevalnih u-radov in zastopnikov, ki ho jih imenovali razni governor j i. Posvetovali se bodo, kaj j^ vzrok norost aiumu navaščanut «-'.n. Konference so bodo udežili za-. stopniki 40 držav. Poljedelski tajnik bo dobil dva p.nm "nika, dva pomožna polje-d• ' iwka tajnika. ni k "Vaeuum". !/. zadnjih poroči! je razvidno, da pogrevajo nekoga ameriškega mornariškega poročnika, devet topničarjev ameriške mornarice in o*om drugih mož. med katerimi se nahaja baje tudi kapitan. Parnlk "Vacuum' je vozil o-1 je. — Pni častnik in sedemnajst mož se je rešilo. O ostale-' moštvu in 0 kapitanu ni dotdaj ie uotvnega 1 M vročila. Washington, D. C . 30. april«. — ]>o danes popoldne n^ao imeli u-radniki državnega in inornKriške-tra «I »• pa rt m en t a še nobenega porodila o torpedi ran ju parni k a " Vacuum''. New York, N Y., 30 aprila. — Ravnateljstvo ** Vacuum Oh C*o." je dohil« danes poročilo, da je bil torpediran pamik "Vacuum" kakih 140 milj od Barra ter da se v»dno pogrešajo nek rešilni čoln .v katerem se jc nahajal tudi kapitan Harris. Drsni roparji. V plenili 'akademiji "^na Crawford A v . v Chicagi, bi bili tatovi radi kradli, pa t»o odšli praznih rok. V noči so vdrli v poslopje, zvezal i čuvaja in mu zamašili usta z robcem. Začeli so nato vrtati blagajno. trudili in mučili ae par ur v potu svojega obraza, vtaknili v luknjo di«Mttnit. ki ni imel takega učinka, kakor so pričakovali. Blagajne ni raztrgal in razbil. Da bi se pa v Kaj nekoliko oškodo-vali. vzeli s<» iz pisalne mize vstop, nic v znesku *10. V blagajni je bila sicer $200, pa jih tatovi niso dobili, i uvaj se je čez nekaj eas*i rešil vezi. poklical policij«, ki ie si*v««da takoj zaeela iskati tatove, o katerih pa ni nikakega sledu. — Urzkone so se i»odali kam drugam na rlelo, da bi zaslužili vsaj za »troške. Chicaški župan noče povabiti Jof-freja v Chicago. Chicago, 111.. nO. aprila. — Chi-euški župan se brani povabiti maršala .Joffreja v Chicago. Zaradi tega bo zvezna vlada proti njemu uvedla preiskavo. Mnogo trgovcev in drugih odličnih mož, kato-«o je župan imenoval v posvetovalni odbor, je naznanilo, da izstopijo i/, odbora, ker so proti županovem obnašanju. Župan je izjavil, da je težavno, da bi vse prebivalstvo mesta Chicago bilo za obisk francoske in angleško misijo. — Mesini svet pa je soglasno sklonil, da se obe misiji povabita. Major John V. Clinnin j«? odložil svojo službo kot pomožni pravdni k iii je v svojem pismu na tAl- Poslanstvo gre v Chicago. Washington, I). C.. 30. aprila. — Državni department je danes naznanil. da gre francosko poslanstvo v četrfek v Chicago, pozneje gre v Kansas City, St. Louis Springfield. 111., Philadelphia, Boston in New York ; nato pa zopet v Washington. Senator Lewis je danes izročil francoskemu in angleškemu po lanstvu povabilo mesta Chicago da ga obiščejo. Odpovedal službo zaradi zastave. Worcester, Mass.. 30. aprila. — Rev. Charles F. Iieals se je odpove dal svoji službi, ker so župljani proti njegovi volji razobesili na župuišcu ameriško zastavo. Dasi je bil vojaški kaplan, je vendar odločno proti vojni. Pred dvema tednoma je že povedal, da bo pustil službo, ako bi hoteli raz obesiti zastavo. Zdaj so je to zgodilo in župnik se je odpovedal svoji službi. Tesarji za vojaška bivališča. M."> vojnih tesarjev jo danes odšlo v Plattsburg. kjer bodo delali stanova I išču za častnike. Dobival bodo po štiri dolarje na dan in hrano ter stanovanje. Do zdaj je bilo na delu do 100 tesarjev. Wilsonova poslanica v Avstriji. Viden, Italija, 30. aprila. — Italijanski zra kopi ovci so raztro sili ob italjanski fronti več tisoč izvodov Wilsonove poslanice. Pre loženi so bili na vse jezike, ki se govore v Avstro-Ogrski. DRUŠTVENA VEST. FENTRAL NEWS PHOTO SERVICE. NSMf DR. R. McKENZIE, ki se bo kmalo vrnil v Ameriko in bo uvede! v ameriški armadi nov sistem vežbania. Proti miru. Iz Rusije. Provizorična vlada je osnovala v armadi posebne odbore, ki bodo skrbeli za disciplino. S francoskega bojišča. V Champagne se je ofenziva obnovila. — Zavzeli nemške zakops. — Nove nemške čete. „ HARRIS A EWINQ, WASH. GEORGE CREEL, ČLAN ODBORA ZA JAVNE INFORMACIJE. Grški kralj. Socialistična mirovna konferenca j ne bo sklicana zaradi Nemčije. —j Proti separatnemu mi.ni. Slovensko pevsko društva " Slavec " priredi v soboto 5. maja v prostorih znanega slovenskega go- pana ostro kritiziral županovo po- stiinir.arja vinkota Zevnika, zastopanje m mu je očital, da mu havni Vr-žilo več francoskih socjalistov, dasi le majhnem številu. Opozorili ■>o ga na to, da Francozi za to ne pridejo na konferenco, ker se ho v prvi vrsti razpravljalo o separatnem miru. — To je najzadnje na svetu, kar bo storila konferenca. — izjavil ie Troelstra. — Ne delujemo za separaten mir in si ga tudi ne želimo. Hočemo samo splošen mir in zdaj je prišel čas in priložnost ■ia ga moremo doseči. V tem ožini smo zelo optimistični. Nek časnikar ga je vprašal: — Ali vam je znano, da so Francozi odpovedali udeležbo samo zaradi tega. ker so za njo agitirali Nemci in Avstrijci? Nizozemski voditelj ie odvrnil: — Že v avgustu preteklega leta se je prieela ideja te konference in izvrševal n i odbor je šel takoj na delo, da i/.dela načrt. Nekaj časa pozneje jc pisal Morris Hillquit iz New Vorka. da žele ameriški so-cjalisti, da se naj vrši konterenea j e kasneje kot prvega marca in ako mi ne bomo sklicali konference bodo sami. Prosili smo jih. naj počakajo do sredi marca. Absolutno je neresnif*no. da bi delali na željo Nemcev in Avstrijcev. Prošeni smo bili. da storimo ta korak, samo od Amerikancev Dancev, Norvežanov in drugih. Prihodnja konferenca bo nevtralna v vsakem oziru. Nima nobe nega drugega smotra, kot doseči splošni mir. Konferenca se bo vršila v tem času. ker se nam zdi primeren, zlasti še z ozirom na rusko revolucijo." Vsled zapletenih razmer bo grški kralj prisiljen odstopiti. — Večina grškega naroda za Veniz3losa. Boji v Macedoniji, Vroči spopadi ob jezeru Presba in ob reki Černi. — Nemci so izstrelili dva angleška letalca. POZOR NAROČNIKI! Izvedeli smo, da potuje po Penn-sy Ivani j i nek človek z imenom KOS, ki se izdaja za zastopnika "Glas Naroda". Tega človeka ni naše upravnistvo nikoli pooblastilo sa pobiranje naročnine. — Mi ga sploh ne poznamo. Rojaki, ne zaupajte mu denarja. Nasi zastopniki so oni, katerih imena »o mrioboena v "(Has Naroda" «ii so pa tajniki društva J. Lndon, Anglija. 30. aprila. — Iz Aten je prišlo iročilo. da jo položaj na Grškem tak. tla se je! kralj Konštantin odločil, da od-! stopi v priil princa Jurija. Kdor je zasledoval grško pol it i-1 ko zadnje leto. je lahko izprevi-dcl. da mora nastati vihar, odkar ie Venizelos na grških otokih v-prizoril revolucijo, ako se kralj! ne odpove. Do sedaj je samo Rusija delovala na to, da niso zavezniki priznali Venizelosove vlade, ne oziraje .se na kraljevo rodovino. Konstantin se ima zahvaliti samo Nikolaju. da je še ostal na prestolu. Ko so se pa razmere v Rusiji tako korenito izpremenile, in ker so Združene državo stopilo v vojno, jo popolnoma nepotrebno, da za zaveznike celo nevarno, ako grški kralj še dalje časa ostane na prestolu. Na tisoče je Grkov, ki bi radi pomagali Venizelosn. da vstanovi; demokratično vlado. Treba jo le' pokazati voljo in vsi so takoj pripravljeni. f Slišalo so je, da se misli Konštantin odpovedati prestolu dne S. aprila. Dasiravno je bil princ Jurij vzgojen na Angleškem in so njegove simpatije odločno na strani zaveznikov, je vendar dvomljivo. ako bo narod njemu ponudil krono. Najbrže bo Grška stopila v vrsto republik. Ko je Venizelos zbiral armado da pomaga zaveznikom, je izjavil, da njegovo delo ni naperjeno proti kralju in njegovi družini. Znano je. da je Venizelosovo razmerje s princem Jurijem prisrčno. Ako se kralj odpove, bo narod izjavil, da kontrolira grško vlado in bo izvolil za svojega predsednika Venizelosa ali pa eolc princa Jurija, Grški kL-alj zanikuje. - v Washington, D. C., 30. aprila. — Clan grškega paslanistva Vouros ie danes podal izjavo kralja Konstantina, ki zanikuje. da bi bil pod nemškim uplivom. Kralj Konštantin je naslovil izjavo na francoskega poslanika. V tej izjavi pravi kralj, da m prejel od kakega vladarja zaveznikom so vražne države ne brzojava, ne poziva ali nasveta, po katerem naj bi se ravnal, da si obdrži prestol. [ Izjava odločno zanikuje. da bi bil na grški kraljevi palači brezžični brzojav in da bi grška vlada občevala z nemškimi podmorskimi čolni v Sredozemskem morju. Vlada si prizadeva izpolnjevati vse obveznosti, katere je obljubila po London, Anglija, 30. aprila. — Na maeedonski fronti, kjer so stopili zadnji teden Angleži v ofenzivo. se vrše izvanredno vroči b<» ji. Poročilo, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo angleške armade, se glasi: Sovražnik je bil vprizoril od petka na soboto vroč napad na strelne jarke, katere smo pred kratkim zavzeli. Ob reki Stmmi smo nekoliko napredovali. Sovražnik se v divjem bogu umika. London, Anglija, 30. aprila. — Poročilo o tul-ških izgubah na me-zopotamsk fronti se glasi: 27. aprila se je zaJcopal IS. turški armad ni zbor na obeh bregovih reke Tigris, kakih petnajst milj severno od Samare. Kmalo zatem se je vnela silno' vroča bitka, v kateri smo bili mi; zmagovalci. Iz precej zanesljivega vira je znano, da je imel sovražnik približno 4000 izgub. Na maeedonski fronti divjajo J najhujši boji ob jezeru Presba in; ob reki Cerni. I Nemci so izstrelili dva angleška zrakoplova. Petrograd, Rusija. 30. aprila. — Vojni minister Gučkov je izdal dnevno povelje, v katerem izroča vzdržavanje discipline v roke vojakov samih. Vsak armadni zbor. vsak polk in vsaka stornija bo imela poseben odbor, sestavljen iz navadnih vojakov, ki bo skrbel za disciplino. — Vse sekat ure višjih častnikov bodo odpadle. Petrograd, Rusija. 30. aprila. — Ruska stranka, ki si je nadela nalogo. napraviti konec nemški špio-naži v Rusiji, je poslala generalnemu štabu brzojavko, v kateri pravi, da je vodja radikalnih socjalistov prijatelj Nemčije. V brzojavki je tudi omenjeno, da bo zadela Lenina usoda lfctzputina. Če ne bo kmalo prenehal s svojim izdajalskim delovanjem. Petrograd, Rusija. 30. aprila. — Vojni minister Gučkov je izdal sledeče naredbo: O d zda j zanaprej je treba smatrati vsakega ruskega vojaka kot | državljana svobodne Rusije in je treba tudi v tem smislu postopat/ žnjim. Vsakemu vojaku jo garantirana verska svoboda in svoboda govora. — Nobenega vojaka so ne more siliti, da bi prisostvoval tej ali oni službi božji. Oblasti nc smejo cenzurirati pisem, ki jih dobivajo vojaki na fronto. Vojaki morajo dobiti vse poši-Ijatve, ki so naslovljene nanje. Na vprašanja častnikov morajo vojaki odgovarjati samo z "da" ali z "ne". Vojakom ni treba pozclrava 1 jat i svojih častnikov. Palice so v ruski armadi prepovedane. V taki prostosti bo praznoval ruski vojak v svobodi svoj prvi maj. Jutri se bodo vršile po vseh mestih parade, kakršnih še ni bilo v Rusiji. Na tisoče ruskih vojakov, ki so se ob izbruhu revolucije vrnili domov, vračajo se nazaj na fronto. Nek židovski časopis v New Vorku je dobil sledeče poročilo: Kongres ruske armade, ki zboruje zdaj v 3Minsku. je naprosil provizorično vlado, naj razdeli vso privatno premoženje med kmete. 1. maja se bo vršil v Petrogra-du kongres zastopnikov vseh kme-tiških zadrug in skupin. Vsa Rusija nestrpno pričakuje. se bo sklenilo pri tej priliki. Soejalno-demokraška stranka na Bolgarskem jo poslala brzojavne čestitke delavskim in vojaškim poslancem v Petrogradu. Laška komisija. Pariz, Francija, 30. aprila. — Iz Rima poročajo, da je odpotovala laška komisija v Združene države. Delegat je so sledeči: železniški minister Arlotta, bivši italijanski poslanik v Združenih državah; baron des Planclies, sedanji laški ko ! misar za ekonomska vprašanja v Londonu, in podpredsednik Italijanske Banke. Viviani pri Gompersu. Washington, D. C., 30. aprila. — Renne Viviani, francoski justieni minister in predsednik francoske vojne komisije, se je danes posvetoval z Gompersom. predsednikom American Federation of Labor. 0 čem sta razpravljala, se dozdaj še i ni moglo dognati. Brazilija proglasi nevtralnost. | Rio de Janeiro, Brazilija, 30 j aprila. — Brazilska vlada je da-: nes proglasila svojo nevtralnOvSt j v vojni med Združenimi država-1 mi in Nemčijo. Nemški mornar v ameriški armadi. Boston, Mass., 30. aprila. -r Kari F. II. Voights. ki je bil nastavljen kot natakar na nemškem parniku 'Kronprincessin Cecil ie" in ki je prosil za državljanski papir, se je danes vpisal v zvezno armado k topničarjem. To je storil zaradi tesa, ker je za vlado po narodu Pomoč sirotam v vojnem ozemlju. Pariz, Francija, 30. aprila. — Ameriška kolonija v Parizu je prosila M. Appella, predsednika mednarodnega pomožnega odbora da naj določi sedem tisoč vojnih sirot iz vojnega ozemlja, da bo zanj skrbela. Oskrbovati jili prične prihodnji teden. Pariz, Francija, 30. aprila. — V obnovljeni ofenzivi v Champagne so Francozi zavzeli pri višinah Mo-ronvilliers nekaj ozemlja. Na nekaterih krajih so Francozi napredovali za po milje. O pol ene so francoske čete navalile na sovražnika na obeh straneh gore Carmilet. Zahodno od omenjene gore smo zavzeli mnogo sovražnih utrjenih postojank od 500 do 1000 metrov globoko. Proti vzhodu smo svojo črto potisnili v smeri proti Mont Haut do ceste pri Moronvilliers. Vroči artilerijski boji so nadaljujejo. L jut i artilerijski boji so se vršili pri St. Quentinu. 29. aprila so naši zrakoplovci izstrelili štiri nem ška letala; šest pa smo jih poškodovali, da so se morali spustiti na tla za svojo bojno črto. Sovražni zrakoplovci so metali bombe blizu Dunkirk, Nancy in Bel fort. Škode niso povzročili nobeno. Bombardirali so tudi Chalons in Epe may. Ubitih je bilo nekaj civilnih oseb. Danes jo odšel na fronto 17. oddelek ameriške ambulance. Avtomobile je dala Mrs. V. Weld, Mrs. (\ Weld in Miss M. Weld. Osobje pa tvorijo dijaki vseučilišč Chicago. Wisconsin, Cornell in z drugih ameriških visokih šol. London, Anglija, 30. aprila. _ Ob reki Scarp je sovražnik obnovil napade. Nemška artilerija je bila aktivna na obeh straneh reke. Zelo živahni so bili zračni boji Naši letalci so bombardirali več predmetov za sovražno bojno črto. Bilo jo videti mnogo požarov in ena velika eksplozija. Zadeti so bili trije sovražni vlaki. fsovražnik se .ie zelo prizadeval, da bi odgnal naše zrakoplove; v teh bojih smo uničili deset nemških letal deset drugih pa j'e bilo poškodovanih. Pogrešamo petnajst naših letal. Severno od Vj/Aes so Angleži dosegli lepo uspehe. R filter je v poročevalec poroča o vročih bojih na celi fronti in Nemci pošiljajo vedno nove četo v boj. Pri jetnikih smo našli mnogo listin, iz katerih se razvidi, da nemška vlada priporoča, da se naj štedi s strelivom kajti munieijske-ga materiala že zmanjkuje. Vojna oblast tudi priporoča, da se Častniki izvežbajo streljati z že obrabljenimi topovi, zlasti tam. kjer ni potreba obstreljevati določene točke, kajti izdelovanje novih topov je omejeno. Jetniki tudi pripovedujejo, da so poklicani pod orožje 18-let.ni mledeniči. ki se sedaj vežbajo. Usoda Irske. London, Anglija, 30. aprila. — Lord Northclifipe se je proti Associated Press izrazil o Irski sle-deče: *eca Irske je popolnoma v rol (ah Balfourja in angleške misije, ki se nahaja sedaj v Združenih državah. Nasprotstva mod o-ibema strankama so tako majhno, da vse te težave Balfour lahko reši." Ločitev zakona zaradi lesene noge. San Francisco, Cal. 30. aprila. — Zona kontraktorja Edwarda O. Mallev tožila svojega moža na ločitev zakona, ker ji pred poroko ni povedal, da ima leseno nogo. —• Poroka se je vršila 7. marca. POZOR! Ker nam je od drugega napisa zaostalo kakih 300 Koledarjev, prodajemo sedaj po lCc. ki 8LOVXNIP PUBU8HEHQ mrm Pošiljateljem denarja. i Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji. Lahko pa vedno še izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi. Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov. TVRDKA FRANK SAKSER, It Street, Hew York, N. Yf __'_l______L. GLAS NAHODA, 1. MAJA 1917. "OLASNAR y ■ ■•IPVI o fmunr H AKsn, o o D wail u« pobllmbad fey IS« KUIILISIIVC It tarpmtl«l) _ LOUIS BKTMDtK, rlM* of BuIsmi of ttM aorporatloa and idilrMwi of ibofi offl—■ J «3 OortUndt Street. Borough of Maniutttan, New York City, N. T. M Ml« Mo t*1 Ja Ust m Amerik« tal Guid*.«..«..— — »JO Za celo leto m mesto New Tor* »,00 Za pol leta aa mesto New Xork— S.QO Za tetrt leta aa mesto New Xed UO Za lnomemitTO aa celo leto »•>> MO "6LAS NAHODA" labaja vsak dan laraemSl nedelj In praanlkor. "ti L A 8 N A K O D A" ("Voice of the People") irery day except Sunday« and BaUAay« Bobecrlptlan yearly 93.S0. AirertiMmat en WiI Doplal brea podpisa Is oeebnoetl se ne prlobCuJeJo. Denar naj se blagovoli pofflljstl po — Honey Order, kraja naročnikov prosimo, da ee nam tudi da hitreje najdemo naslovnika. D o pis i. Popisom ln poflUjatvam naredite ta aaalevj "fl L A I NAIODA" B Oortlaadt Bt , New Tart City. Telefon: 4887 Cortland t. Nova doba. Sobota, 2>. aprila 1 !>1 T bo za vedno pomemben dan v zgodovi-ni Zdruienih držav. Ta dan pomeni prehod dežele iz nepripravljenosti v močno vojaško državo, kakoršno zahtevajo sedanji težki rasi. Zdaj se more postaviti v bran vsakemu sovražniku, ki bi se pre-drznil zaliti narodovo east in ki bi hlepel po ameriškemu ozemlju. Amerika se je naučila. kako iu(»ra stati narod edin iti složen kadar so upe za obrambo dežele iu njenih pravic. Evropska demokracija bo pisana s krvjo, izšla bo i/, ognja in razvalin. Kongres je v .soboto odločil, da mora biti vsak državljan pripravljen, da so bori za čast svoje-domovine, katere sinovi so podvrženi prisilni vojaški službi. Kongres je bil do tega koraka l»risiljen po reizprosnih silah naj novejših dogodkov. Amerika je imela izbirati samo med dvema načinoma obrambe. Ali naj je ostala pri načinu ne-i/vežbane sile. kar je bilo Jte vsaki v pogubo, kadar je prišla ali pa je morala naprav i-jaško sistematično sdo. ki odgovarja po danih razme-»treham dežele, iti ji korak Združenih držav •I velike in važne poslediee oljni »vet. »rieal bo prijatelje Ameri-► je Amerika velika prija-. ki je vredna tega imena, izal pa bo tudi sovražnikom Amerika sovražnica, kate-ie treba ogniti. bo do do drža-se la j še •zeli iska. v o, ima ih pt Sedi An m zavzt li va »pravi mala med :no mesto, cena jk> sve-do »vo- lni iu njegovih pomen sploši >bve iaro lih. voja >sti bo velik za ame-V duha vsakega pra- vega ameriškega državljana prišla zavest višje dolžnosti skupnosti, do naroda, ve. Tega *e večina do ni zavedala. Po novi postavi ne bo razlike med revnimi in bogatimi. Vkak bo moral, ako je le sposoben — služiti domovini, ne oziraje se na njegovo rojstvo in stališče v družabnem življenju. Vsak bo na svojih ramah nosil enake dolžnosti in pravice. To je znamenje demokracije. Združene države so vsled svoje demokracije dolgo upirale prisilni vojaški službi, toda zdaj je prišel čas, ko se je to pokazalo kot nujna potreba. Nasprotniki militarizma bodo obsojali ta korak. ki pa je moral priti vsled o-kolščin. ki so zahtevale, da .se zgo d i to. kar se je prej smatralo za nekaj nepotrebnega. Proti sili se more boriti le sila in militarizem more ubiti le — militarizem. Na Angleškem se je pokazalo, da je prostovoljna vojaška služba nesreča za deželo, ako se na njo preveč zanese. Ako Francoska ne bi imela stalne vojske in prisilne vojaške službe, bi bili Nean-ci v prvih tednih sedanje vojne v Parizu. Tudi Anglija bi se ne mogla ubraniti preplave po nemških četah. Z vpeljan jem prisilne vojaške službe so Združene države postale pomemben sovražnik in velika nevarnost za Nemčijo. Na noge lahko polstavi Nemčija Na noge lahko postavi Amerika mnogo miljonov vojakov in več kut se jih potrebuje za uničenje nemškeg militarizma. Cpajmo. vsem svetu. Milwaukee, Wis. Tukaj se je poročil naš rojak g. Jakob Stariba, doma od Semi-ča na Belokranjskem, z gdč. A-loj/Jjo Klevišar. doma od šmihela rut Dolenjskem. V soboto 28. apr. se ju vrnila sv:iiba. Bilo srečno! •I. P. Franklin, Kansas. Poročati imam žalostno novico, da je 22. aprila umrla žena Franka Ceja. rojena Ravnikar. Doma je bila iz Vač pri Litiji in stara :t0 let. Bila je v Ameriki malo nad 10 let. Poročila se je tudi ravno 22. aprila. toraj je umrla ravno na dan, ko bi imela obhajati desetletnico, desetletnico. Zapušča tri otroke. Kako je bila priljubljena. se je A' i delo ob njen t smrti, oziroma pogrebu. Mnoge rojakov in rojakinj od blizu in daleč jo je prišlo obiskat ter so ji darovali krasnih vencev. Sprevod se je vršil iz Stone City, Kansas, na Kast Mineral, Kansas, v k-ifto-liško cerkev, potem dalje na Scatnni6i\ Kansas, kjer počiva že mnogo, mnogo naših rojakov in rojakinj. Ona zapušča tudi onega brata Antona Ravnikarja. Bil je pred časom v Jenny Lind. Ark.: Frank Cej mu je poslal brzojavko. toda odgovor je dobi1, da g? n: več tam. Mogoče dobi on sam te vrstice v roko, potem naj piše Franku Cejn. Toraj izrekamo nje-mu naše najprisnčnejše sožalje. nobene prave-TgtWfcftte še ni. Trava nekoliko zeleni, sadna .drevesa •pa še vedno izgledajo kakor v jeseni. Pozdrav! Naročnik, Na krovu torpedirane ladje. R» ->ili so se vsi, m zven dvanaj-ev. ki so se nahajali prav na mestu, kjer je zadel torpedo. Nato sem se vrnil v Liverpool ter prišel za drugega kuharja na pamik "Baron Ogilvy". Tri tisoč ton je vseboval ta pamik ter ležal v suhem doku, potem kc ga je prevzela vlada, da služi kot premogovna transportna ladja za brodovje v Sredozemskem morju. Parniku je poveljeval kapitan Thompson Zapustili šnio Liverpool v soboto 20. januarja preteklega leta. Bilo je nekako ob osmih zvečer in naša prva postaja je bila v Birrv v Walesu. V nedeljo krog poldne, ko smo se nahajali v Bristol kanalu, smo zapazili na desni strani neki podmorski čoln, ki je takoj spustil na nas torpedo. Kapitan je dal hitro nasprotno paro in tako je še-1 torpedo mimo nas u, iuua jic su- , , . , -,,■.. ampak tudi . !nokako pel Jardov I>red !aa-'°- oina izčrpano Vprašate me. "kakšni občutki so -ooo- na pomoč. 't. r Mi P d> častn i ko »ter Vii komisij« 'dmkom »skega maršala Jof- dovoljuje potom amendmenta tu-1 pošlje ameriške vo j. 1 i polkovniku Rooseveltu sestavo črto v Franciji, tvo-j divizije, katera naj bi odšla v m* stu glavni pred- Francijo. Stvar pa ni še končana v. j ker je treba tndi odobrenja po- azpravljal maršal o slansike zbornice, i situaciji. Tega po j Obe hiši bosta imenovali konfe-je vdeležilo veliko renena komiteja .ki se bosta sku-v. j šala sporazumeti glede tegiv vpra- šani. načelnik fran- sanja. Ta dva komiteja bosta tudi s*1 je posvetovat f~ razpravljala glede drugih določb Wilson ona, katere- armadne predloge posebno glede Hočem pa še nekoliko omeniti o tistem Stone City, ki je odda-jT*11.**'. Ijen nekako 25 milj od Franklina ~U1JaL' in se tja pelje s poulično železnico. Dve milji stran od železnico stoji tisti popolnoma zapuščeni kraj, toda nekdaj zelo živahen • sedaj so rovi deloma izčrpani, tako da le še malo ljudi tam dela, oteiroma živi. To je tisti nesrečni kraj. kjer je 1 J. decembra zadnje leto razstrelba ubila 20 premo-garjev. med njiimi S Slovencev. Smrtni slučaji se še kar naprej, dogajajo. tako da so že večinoma same vdove in vdovci ter mnogo otrok brez očetov ali mater. Človeku se nudi čuden prizor, ko pride tja, vse je oblečeno in zavito v čnio obleko ter vse je nekako preplašeno. Tam ima družba svoje hiše. ki so povečini prazne. Izgleda, kakor bi v vojni sovražnik vse »pustošil. Kakor sem že prej omenil, da se tam rovi praznijo, toda ne su m o v Stone City, Mineralu jo že deloma izčrpano tn tako se ljudje počasi naseljujejo sem na North Franklin, Rin-eo, Ami a in še več drugih krajev, ker tukaj se šele odpirajo novi rovi ter gradijo nove vasi ali naselbine. O tukajšnjem napredku bom drugič poročal, ker je več važnih srtvari. Gotovo se bode marsikateri črtatelj čudil temu. toda je resnica, ko se v enem kraju rovi izpraznijo, pa prepeljejo celo naselbino, oziroma hiše. Tu vidiš dan za dnem hrše na poti iz juga proti sevoru. Vsak pobere svoje in gre; seveda precej stane, pa vseeno se izplača, ker tukaj so nepregledna polja in ni hribov ter se to lahko zgodi. Naj končam za danes, pa še drugič kaj važnega. Končno po zdravljam vse čitatelje iu čitate-ljice lega lisi a; Vam pa želim obilo uspeha in novih naročnikov; Rojaki, naročajte se na Glas Naroda, ker je največji iu najbolj priljubljeni list. Frank Lesko vie, zastopnik Glas Naroda. Joseph Barnett, dvajset lei star mornar iz Callfornije. je opisal svoje doživljaje na sledeči način: V starosti štirinajstih let sem pričel voziti z nekim parnikons. ki je plnl med Sidney e m. San Fran-eisctim in Vancouverjem* Napravil sem dva potovanja. Nato sem se vozil okoli eele obali Avstralije. Pozneje sem postal pomožni kuhar na nekem poštnem parniku. V celem je bila lo kaj malo zanimiva povest do preteklega po letja. Takrat sem bil drugi kuhar na parniku "Medic" White Star črte. ki je vozil med pristanišči Sredozemskega morja. Liverpoo-lom. New Vorkom ali Bostonom. Na tej vožnji se nais je torpedi-ralo. Vprašali ste me: kako se počuti pacijent pri taki operaciji ' Rečem vam. da ni dosti povedat! glede parnika samega. Bilo je v večernem mraku in nikdo izmed nas ni ničesar videl. Nato je prišla eksplozija. Reklo se nam je, naj obdržimo glave pokonci. Spustili ^mo čolne v morje ter sedli vanje. Ladija se je nato potopila. PcKucje nas je vzel na krov neki ! francoski rušilec. po v orna. Prvi -je p a d el -dn m i ik - i pi-i drugem strelu sie je^^esiil? hišica zn brezžični brzojav. Pod morski čoln je streljal naprej, a v tem času se je približal oddelek obrežnih stražnih ladij ki so takoj »tvorile ogenj iz strojnih pušk na podmorski čoln. Nam se je ukazalo, naj poiščemo znvetja in vsi smo se poskrili. Po nekako petnajstih minutah je podmorski čoln izginil. Na skali smo tičali dva dni, nakar se je privedlo iz Birrv plavajoč suhi dok, kamor se je spravilo naš paruik ter ga prevedlo v Birrv. Tam nas je kapitan izplačal in odslovil. V Boston sem prišel kot drugi kuhar na parniku "Anglian* Leyland črte in tudi tam se me je otLslovilo. Nato sem prišel v New York, odkoder bom odrinil v Sau Fraueiseo. Na morje sem šej. ker sem hotel videli svet. To se je zgodilo in vi drl sem vse. kar sem hotel. Na ladjo pa ne pojdem, dokler bode strašil po morju kak podmorski čoln. Odličen junak mornarice Združenih držav. David Perter je bil idealen pomorski junak stare šole; mož. kateremu je^ pomenila nevarnost veselje in ki se je najprvo boril ter šele pozneje razmišljal o vrjetno-sti zmage. To je bil David Porter. Pet generacij njegove družine je poslalo svoje sinove, da služijo v mornarici. Njegov oče je bil mornariški kapitan in Porter sam je sledil očetovemu vzgledu. V času. ko je. dosegel svoje osemnajsto leto, to je 1708, je bil že izkušen mornar ter se ga je že dvakrat u-jelo in utaknilo v službo na krovu angleških bojnih ladij. V obeh slučajih pa se mu je posrečilo pobegniti. Stopil je v mornarico Združenih držav kot midshipman"" ter je videl aktivno vojno službo tekom naše kratke vojne s Francijo leta 3708. Boril se je z morskimi roparji, bil ranjen, ujet tei 1 sploh doživel na stotine doživljajev, — vse, predno je dosegel starost dvajsetih let. —---Bil je one vrste človek, ki pri- Nenrvška pisateljica Marouard vlačuje posebne dogodke. Najbolj sen - Kamphoevener je objavila j miroljubna križarka, na katero knjigo: • Bistvo Osmanov. Po J se je bil vkrcal, se je preje ali trebili nasveti zia vsakega poto J pozneje zapletla v boj. valca v Oi-ijeutn." Iz te. knjige; V Tripolitariski vojni se je bo- K ef. »žil prošnje franroske- starostne meje pri nabiranju no-tako v vojaškem kotjvineev. Senatna predloga določa mejo med 21 in 27 letom, dočrm je poslanska zbornica za mejo med enoindvajsetim in štiridesetim letom. Prehrana in finance sta dva predmeta prav posebnega ameriškega interesa ki sta jemala zase vso pozornost kongresa. Uvedli so predloge v prid poljedelskega departmenta, ki določajo splošno nadziranje žetve tekočega le|m:4. Je pa ena stvar, ki nudi vladi še danes nerešen problem in to je vprašanje &ela ali pomoči na farmah. Na delavskem trgu za farme obstaja že sedaj kriza, ki je hujše kot je delavska kriza v mestih. Za žetev je treba dvakrat toliko delavcev kot za setev, in položaj se bo s časom se poslabšal, mesto po boljšal._____ BMI je pre a ga naroda, ekonomskem oz i ni. (Mkritocuvne izjave francoskega maršala »o presenetile vse. ker si nihče ni mislil, da bt take izjave tvorile predmet mednarodnih po-irajani. ki se vrše sedaj v Wash-Migtonu. Vojni department Združenih držav je bil v pričetku proti takojšni odpošiljat vi čet na evropska boji-sča, v a i pa so izjave francoskega maršal* vrgle popolnoma drugo luč na celo situacijo. Diplornatična dvorljivost zahteva, da m- značaj takih objav v naprej naznani vladi. Vsled tega je jasno, da so imele izjave maršala Joffre /e vnaprej odobren J« ame-riške administracije, in da jih je irslei smatrati za najnovejši razvoj v »ituaciji, ki je nastala vsled držav v vojno. drža* C am & Oak Park, Wash. Stavka, katera se je pričela 37. aprila, je b-»la končana z zmago delavcev. Nekateri delavci smo dotoili vse, kar smo zahtevali. Kar je p^ bilo delavcev, ki so imeli že po prej visoke plače, so pa drtbili le deloma povišano plačo. V zadovoljstvo vseh delavcev smo se zopet podali na delo 21. aprila. Kar se pa tiče dela, se pa sedaj Se lahko dobi. Vzrok je ta. ker jih je veliko zapustilo to naselbino: eni so šli na kmetije delat, veliko se jih je pa preselilo, ker so mislili, da bo stavka trajala reč mesecev. Slovenci, kar nas je tukaj, se pa prav nič nismo zbali stavke, ker ima vsak nekaj na strani za vsako nepriliko. Veen, da bo marsikaterega zanimalo, kaka plača je tukaj v tej papirnici. Najmanjša plača je sedaj po stavki $2.90 za vsako navadno delo. Dela se po S do 10 ur na dan. Vreme imamo zelo slabo. Dosc- mč odhajaH? Rečem. vam. da sem se zdel sam sebi kot koš stekla. Niti trepalnic, nisem mogel premakniti. Ne vrjamam, da bi se mogel premakniti, če bi nas ona stvar zadela. V vodi je bilo videti dolg, belkast rep in ničesar nam ni preostajalo kot gledati in opazovati, kaj se je zgodilo. Kečem pa vam, da čuti človek v takem trenutku vso svojo onemoglost in malenkost. Medtem se je podmorski čoln pokazal, da vidi, če je kaj opravil.. Na krovu smo imeli dva tr*pa. s katerima se je pričelo streljati na podmorski Čoln. Ta pa je medtem že izginil in kroglje niso ničesar zadele Kapitan je poslal nekaj mornarjev k čolnom, ostale pa h kotlom, da bodi še več pare. Bili smo od Birrv kakih pet do šest ur in *mo upali, da dospemo srečno tjakaj. Podmorskega čolna nismo zapazili do nekako tretje ure popol dne. Takrat se je izstrelilo na nas drugi torpedo, ki pa je zgrešil cilj 'a celili 200 jardov. Kapitan nam je nato rekel, da ima podmorski čoln le dva torpeda na krovu in da bomo v Štirih urah zagotovo v Birry. Krog četrte ure so je zmračilo in podmorski čoln se je zopet pokazal, nekako miljo proč. Stre Ijali smo nanj, dokler je vzdržali: municija. Izstrelilo se je v celem »3 strelov. Nato je izpustil podmorski čoln nadaljni torpedo, ki nas je zadel. Odbil je zadnji del ladje in pričela se je potapljati. Tesar in prvi častnik sta odšla navzdol, da dvigneta tam plošče, potom katerih bi se zabrandlo, da bi preplavila voda celo ladjo. Obenem se je pričelo pum pati z vsemi sesal kami. Tudi majhne pumpe za požar se je uporabilo. Tedaj pa je bilo videti v daljavi Lundv svetilnik in kapitan se je obrnil proti njemu ter pustil nasesti parnik na skale. Prihodnji dan so spustili s pečin vrvnato lestvico na naš krov in tako smo se rešili. prinašamo naslednji odstavek: — Težka natančno našega bitja obdela vse, kar smo in mislimo, prav do globin naše duše. Oriental ee pa je vsiiami iti preko mnogih stvari jih uporabljati, ne da bi jih sprejel vase ali Se poglobil vanje. Take stvari ne pridejo pr" ko velikega preddvora molka. Solnčna luč, ki prinaša v ta molk navzočnost božjo, ne pušča skozi teh duhov, ki je (poraja vsakdanje življenje. Orijentalec je bolj kor katerikoli drugi v stanu ustvariti si praznik, če hoče očistiti svojr. dušo «>d prahu vsakdanjosti. To pa je praznik, ki si ga ustvari z razmišljanjem večnega, lepega in dobrega. Zapadni Evropejec v splošnem niti ne more pojmi ti vrednosti te ga molka in izločenja Vseh zunanjih stvari ter smatra radi tega ta molk za glupost. ker ima navado d iti slab priimek vsaka stvari, ki je ne pozna ali aie more pojmiti To mu je v veliko zadovoljstvo. Omejenost pa se nahaja v tem slučaju na strani za-padnega Ev ropejea. in sicer v smislu da so postali njegovi čuti že preveč otopeli, da bi mogel pojmiti tin os t in zdravilno silo tega potgreznjenja v ncvidljivo. Orijentalec imenuje to: Kef, pod katerim izrazom si predstavlja gotovo lego telesa in d\orljiv izraz za brezmejno lenobo. V kolikor je lenoba zaničevanje iu nasprotje neprestanega, hitrega dela, je to izraz morda na mestu. Na dnu pa se vendar nahaja naziranje, da ni lepo pehati se preveč za zemeljskim blagrom, •ne da bi se mislilo na domovino duše, ki se nahajia v miru. božjem. Soglatano s temperamentom, in značajem se to poljubno raztegne in skrči. Taka naziranja je najti v še povečani meri v budizmu. Mirovni položaj telesa pa ima kaj malo opravka s kefom. Včasih se opravlja kef čepe, kateri položaj jo sploh priljubljen pri Oananih, ki se nahajajo v posesti jeldenc-elastičnosti sklepov, .pridobljene potom petkratnih dnevnih vaj za molitve. Položaj telesa ima s kefom le toliko stika, da mora biti tak. da sploh ne pride do zavesti, niti v ■prijetnem, niti neprijetnem smislu. Kef sani obstaja v čudoviti zmožnosti začasno izbrisati svojo osebnost, zavest te osebnosti. Kef ni nikako razinišljevanje. nikaka znanost o kaki stvari. To je nekaj kot da se oprosti duša ali duševno v človeku svoj ih spon ter plava kot izmišljeno, igrajoče se dete v neznanih solnčrtih daljavah, kjer so izbrisane vse meje dejanskega bitja. Kef je t o rej zavestna poglobitev duše, čarobna kopelj duše, kjer ise očisti od pralni -vsakdanjega življenja ter vrne vanj pomlajena. Indijanska pipa miru. Calumet ali indijanska pipa miru je bila napravljena iz rdečega kamna, katerega so kopali v skalah v bližini izvora Des Moines reke. Charles Keves poroča v "Scientific Monthly": "Štirideset stoletij, predno je prišel na svet Nazarenee, je bilo to mesto na slovesen način posvečeno stvari svetovnega miru. Mir je na en krat zavladal med vojskujočimi Podmorski čolh nam je sledil se narodi, kamorkoli so ponesli daj je bil še vsak dan dež in tudi'ter nas obstreljeval z dvema to- najmanjši kos te rdeče škafe." ril z velikim pogumom, dobil vec ran padel konečno v jetništvo z dragimi častniki ladije "Phila Hlelphia" vred, ki je nasedla na o-bali Tripolisa na skale. Služil je svojim afriškim gospodarjem kot suženj skozi osemnajst mesecev, dokler se ni sklenilo mira. Ob izbruhu vojne leta 1812 je bil imenovan kapitanom ter se mu je poverilo, poveljstvo fregate *4Essex". S to fregato ni le uničeval angleške trgovske ladije v bližini llalifaxa, temveč tudi zaplenil angleško bojno ladijo "Albert", prvo v tej vojni. S posebnimi povelji se je na lo napotil ob obali Atlantika navzdol ter okoli rta Horn v Tihi ocean. To potovanje je bilo zgodo vinsko imenitno. Podrobni opis bi napolnil veliko knjigo. V naslednjem hočemo omeniti le par najbolj dramatičnih dogodkov : Ob obali Chile in Peru se je potepalo veliko španskih morskih roparjev in angleških ladij za lov na kite. Vsi ti so čakali na priliko, da napadejo ameriške ladje in Porter jim je z veseljem dal tako priliko. Najprvo je napadel in ujel bojno ladijo, ki je ravnokar zaplenila dve ameriški trgovski Indiji. — Nato je odjadral navzdol proti Gullipego otokom — kjer se je nahajala mornariška postojanka angleških ladij vsake vrste. Te ladije je Porter s svojo "Sussex" razpodil in razbil, kot razpodi o-rel tropo vran. Cesar ni mogel zapleniti, je potopil. Najboljše sovražne bojne ladije katere je bil zaplenil, je izpreme-nil v bojne ladije Združenih držav. Par mesecev potem, ko je odšel samcat na svojo ekspedicijo z ladijo "Sussex", je imel krog sebe celo brodovje devetih, dobro o boroženih ladij. S temi lad i jami je na to križaril po Tihem orea-nu ter ga očistil sovražnih ladij s čemur je obenem prognal iz tega morja angleško trgovino. Uničil je angleško trgovino s kitovo maščobo, vsled česar je izgubila Anglija $2,r>00,000 v denarju in nekako 500 mož. Na čelu svoje eskadre je nato odplul v južna morja ter je bil prvi Amerikanec, ki je ponesel tjakaj ameriško zastavo. Po spo padu na suhem se je polastil otoka Nukahiva, enega najbolj važnih Marquiesan-otočja, v imenu Združenih držav ter krstil zaliv v '' Massach nsetts Bav." Jadrnica "Essex", ločena od o-stalega dela brodovja vsled hudega viharja, se je zatekla v pri stanišče Valparaiso. Tam jo je napadla in skoraj razbila "Phoebe", angleška fregata", ki .je bila veliko večja in težje oborožena. Veliki topovi "Essexa" so bili izven reda in niso segali do angleške fregate, ki je streljala toliko časa. dokler se ni "Essex" uda-la. Porter je nato pisal ameriškemu mornariškemu ta jnikn: — Bili smo nesrečni, a obranili čast! Porterja se je izpustilo in odšel je v New York. Na potu ga je zajela angleška bojna ladija "Saturn", koje kapitan ni upošteval parole in proglasil Porterja jetnikom. Tako oproščen častne besede, ki jo je dal, je pričel Porter takoj' A^A A^A A^A A^A A^A ^^ ^^ y Ali stojite celi dan? < 'e jo tak<>. i*item ra»>r:i1«' hiti t rinili i zvtn-er. Vsak možki. ki hodi i-eli dan. .je zvečer zelo truden. Vsak mož, kt delu *toje. Ima lutlne nojre ponoči. Vsak mož mora tedaj rabiti "PED1SIN" krepltelj nog. ker Petlisin hrani živce na nogi, hrani utrujenost, lmf. iti m«-dovoli, »la !"i lioffe j »okle, ali «la hi rnt stale kurja očesa, žuli, odtiščaji. I.ah-ko vse odstranite lirez nepripravnih kopelj. Ys*> kar je jMitrebno je. da vsako jutro namažete nn^c 7. IVdi^j-nom in ta I »o napravil vse pošteno. Vsak naj hi t<> rabil. Velika škatlja zadostuje za <-elo družino več niesct-v in stane ?1.no. GROWN PHARMACY 2812 W. 79th St. E. CLEVELAND, OHIO. razmišljati, kako bi ukauil svoje stražarje in pobegnil. Y soraznter no kratkem času je dospel v Xe\v York, kjer se ga je pozdravilo in slavilo kot najbolj orlličnegu ju naka ure. Leta 1824 je prišel v konflikt > svojimi predpostavljenimi v \\'a sbingtonu, vsled česar >e «ra j.> odpustilo i/, mornarice. V svoji je/i radi nezaslnženega ponižanja i<' ponudil Porter svojo službo Mehiki. Imenovalo se ga je vrhovnim poveljnikom mornarice te dežele. Pozneje se je poravnalo spor med mornariškim departmentoie in Porterjem. Vstopil je zopet v službo Združenih držav ter umrl kot poslanik Združenih držav pri Turčiji leta 1.843. Rada bi izvedel za naslov .IOSU-PA < OXTEL. Doma je i/ Cala pri št. Petru na Krasu. Prosim, da se mi nemudoma javi na naslov: .Jolm Žagar. !>ox 1~ i'banning. Midi. ! >OX 1-M IŠČE SE DELAVCE za delo v **Yardu" in 'Beam house". Plača na teden ter 9urno delo na dan. Nadalje se po trebuje delavce za "Split Room". Plača po $1:5 in po znanju. Omožcni. ki slabo delajo. in.aj<» prednost. Anton Miller, No. L'f><;. Whitehall, Mich. 1 -2— ~> - DELO DOBI 1"» mož. Delo stalno. Plača >2 iu -^2.2") i/a 10 ur in hrano: tudi 11:1 kontrakt za žagati in švampati, $1.60 od tisoč čevljev iu od št lido šest za spravljati. Gozd je lep. Plača 2fi. dne v mesecu. Jacob Lozar. Camp 12, Crest 1110111, N. C. IŠČEM MOŽE za delati drva, plača $l.f>0 od klaftre. Pišite na : .Joc Benchina (podom. Doline . Iiox 203, Port Allegan v. Pa. (1 2—7) IŠČE SE MOŽE za delati v usnjarni. Dobra plača, stalno delo. C. Moenseh Song Company, (13—4 v d) Gowanda, N Y. STATE DEPARTMENT OP LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila, kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite 1 NewyOTski urad: 230 Fifth Are. Urad ▼ Buffalo: 704 D. S. Morgan Buildin*. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniui srcem naznanjamo so-rodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je dne T. aprila umrl ntaš najmlajši sin oz. brat JOSIP EDVARD OCVIRK v starosti 8 mesecev in 10 dni. Bolan je bil 14 dni. Pokopali smo ga na velikonočni ponedeljek popoldne na Robsart. pokopališču. Lcipa h'al a vsem, ki so nan; bili v pomoč v žalostnih dneh. Žalujoči ostali: Martin in Marija Ocvirk, sta riši. Martin in Wilfred, brata. Eagle Point, via Range, Sask., Canada. Moj najbolj tragični doživljaj v vojni. > i j —. (Newyorski "World" je pričel priobčati odgovore katere Je dobil od najbolj odličnih vojnih poročevalcev, na sledeče vprašanje: — "Kateri je bil vaš najbolj tragični doživljaj v,vojni?" — V naslednjem prinašamo v slovenskem pre voda te zanimive odgovore). — -oooo- Eleanor Franklin Egan piše: Ko je svet v prijemu tako splošne tragedije kot je ni bilo nikoli poprej, je te/ko izbrati posamezni dogodek iz lastnega opazovanja ter mu dati naslov: "Najbolj tra- Ko so me vprašali naj popišem na kratko najbolj tragični dogodek. ki sem ga videla v sedanji vojni, so moje misli takoj sledile spominom, ki so me vodili skozi neskončno bedo lega rje ve epidemije v Srbiji. Duh mi je romai v Carigrad tekom bitke na Galipolisu in v čas, ko so deportirali In ma-hakrirali Armence; v čas katastrofe s podmorskim čolnom; v čas prenapolnjenih bolnic v Egiptu in na Malti; v čas ko se je bel-gij>ki kralj krčevito oprijemal zadnjega kosa peščene zemlje, ki mu je ostala od celega kraljestva. Tedaj pa so obstale moje misli pred majhno staro ženico, — Belci.r k o. ( e hi prišlo v New Yora pol milijona tujcev, bi lahko poskrbeli zanje. O bi pa prišli vsi naenkrat in nepričakovano, bi morali prirediti nekaj posebnega. Kristalna palača v Londonu je tvorila glavno postojanko za bel-gijskep ribežnike v Angliji, Prej je služila ta palača vsej razkošno-sti, a vojna preobražuje na čudovit način vse. » Sla sem pe enem teh dvorišč posutih speskom, s sup, : Jtendentom, ko sem zapazila majhno, staro že-jiieo. V tem poslopju se je nahajalo najmanj tritisoe pribežnikov. \ »dela sem njih spalne prostore, njih provizorir-ne kuhinje in obed-niee, delavnice, mlekarne za otroke in otroško bolnieo. starost, a bil je kljub temu čeden. Nosila je črne rokavice iz bomba-ževine in roki je imela sklenjeni v naročju, poleg nje na klopi je ležala majhna potna torbica in sveženj oblieke. Sedela je popolnoma mirno, vendar pa je bilo videti kot da je zelo pozorna in da pričakuje vsak trenutek prihoda kakega človeka. — Ali boste poslali to žensko proč? — sem vprašala predstojnika. — Ne, — je odgovoril. — Ona je odhajala vsak dan že dve leti. Čaka namreč na ladijo, ki jo ponese v Belgijo ter je zelo v strahu da pride pravočasno. Mi se ne brigamo zanjo v zadnjem Času ter jo pustimo delati, kar se ji ljubi Ona pa ni nikakor zmedena ter nam dela manj preglavic kot katerikoli drugi tukaj. Vsako jutro vstajie, spravi svojo posteljo v red oeisrti vse na način, ki kaže, da je to zadnje pospravljanje in zloži nato skupaj svoje stvari. Obleče se. natakne rokavice in pride sem na to klop, kje čaka odhoda. Kadar je slabo vreme, gre pod streho, a vedno čaka, — čaka na odhod proti domu. To je prav tako kot da bi preživel človek dve leti na železniški postaji. To jo, kar se dozdeva meni kot najbolj tragična stvar, kar sem jih videla v evropskih državah zapletenih v boj. Ta stara zenica .ie poosebljala zame čakanje tiso-čev potrtih žensk, ki bodo zaslišalo nekega dne dolgo pričakovani klic: — Vsi na krov! — žalostnih tisoče v, ki so bodo vrnili v razdejanje in opustošenje krajev, kjer so stala njih domovja v onih srečnih časih. Šle bodo nazaj te žen Ri j a. 01.AS NAIU>T>A. 1. MAJA 1017. 11" 1 1 ■ - gi-ii, i ■ Spisal Guy de Maupassant. ženska, kakor nalašše zame! I.o vila bova skupaj vse leto." Gospod (.'ourville. ki je bil gotov, da gospa Oourtelierja ne zavrne je odgovoril: kakor v aim je že znano. Rekel sem si: Da te bes! Kaj pa. če. . . če.. . NAŠI ZASTOPNIKI, S an Francisco, Cal.: Jakob Loviin. ne bom mogel! Poštenjak izpolni-kateri -so pooblagčeni pobirati naroč-veduo svojo dolžnost: in napramjnlno za dnevnik "Glas Naroda". Naroč-tej osebi bi L»il prevzel sveto dol> uiuu "Glas Naroda" je: za celo leto " Popravajte je takoj, dragi nost. Kaj ►i }jil pr< i bi — da bi imel čisto Mala, stara ženska ie sedela na J ske, da zrejo nova pokopališča klop, Bil >iolnčnf m rno .Vitli. čisto oblečena v pripro-»blcko in s klobukom na kjer bouo našo zapisana imena moških, v kojih srcih so nekoč bivale. — edina bivališča potrebna k Vso svoje življenje je imel samo eno neutolažljivo strast: lov. V svojem blaznem navdušenju je bdi vsak dan od jutra do večera ma lovu. Ixxvil jo pozimi prav tako kakor poleti, spomladi kakor jeseni; če po povtavi ni bilo dovo $3.50, za pol leta $2.00 in za četrt leta ___ . , , , ... pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo J moj. Ilocete, da prevzamem jaz vest, sem sklenil, precsiveti osem za SYQlo k&tero je prejel ln JIH roja- beli za ogenj in sta mu pnnesliivs« stvar?" [dni v Parizu. Po osmih dnevih ni kom priporočamo. zajtrk tako Ijubeznjivo na poste-j Toda, baron je postal mahoma .bilo še nič. A ne, dia, bi kdo rekel, j Denver, Colo.: Lonlz AndolSeJč lo ljo. Ko sta se poslavljali, je mrm-'ves zmeden in je jecljal: Ida nisem poskušal. Jemal ser- Frank Skrabec. ral: • ' "Ne... ne... Najprej moram-vse najboljše vseh vrst. Zagotav *' Vraga! Vedve bi morali sta- i napraviti majhno potovanje... j ljam vas. da so poskusile vse, kar novati tukaj." majhno potovanje... v Pariz. Ko;so mogle... Da, gotovo niso omi- lil oni sta se smejali prav od i se vrnem, vam dam tudi končni stile ničesar... A kaj se. hoee. na-Ijeno v poljanah in lesovih, se je srca. : odgovor." j koncu so se moralo umakniti... odpravil v močvirja. Lovil je s, Ko je okreval in začel zahajati i Drugih pojasnil niso izvedeli in brez uspeha .. brez uspeha. . . puško, v teku, s psi naganjači. nr. v močvirje na lov. je prišel neko ;barotn jc odpotoval drugo jutro.'brez uspeha. Čakal sem tedaj dva razdaljo, z zrcalom, na zan.ike,jgn večera k svojim prijateljem' Potovanje je trajalo dolgo. Mi- tedna, tri, in sem upal še vedno. Govoril je vedno le o lovu in po- na obed. Toda njegova prejšnja j "»1 j^ teden, dva tedna, trije — Po restavracijah sem požrl bogve gospoda Ooutelierja ni bilo odni- koiiko hudo na.popranih jedij, ki koder. ('ourvilljevi, vsi presene- so mi pokvarile želodce. :n... h-ceni in vznemirjeni, niso vedeli, nič... vedno nič. Zdaj razumete kaj naj rečejo svoji prijateljici, da »eni se moral v takem položa-ki so jo bili že obvestili o baro-1 ju, spričo takega dejstva samo.. novi narmeri. Cela dm dneva scjffcimo... samo umakniti. In to som poizvedovali po njeni; nikdo nje-'tudi storil." navijal venomer: | živahnost in veselo«t je Izginila. "To mora biti nesrečen oni, ki Neprestano ga jo mučila neka mine ljubi lova!" j sel, strah, da bi se bolezen uteg-Tača-s je imel petdeset let za šepnila povrniti pred otvoritvijo. Ob boj, počutil se je dobro, bil je še slovesu, ko sta ga ženski zavili v vedno svež. d asi plešast, nekolike} veliko ruto in mu zavezali robec trebušen, a pri tem krepak; brke, krog vratu kar si je dovolil prvi-pod nosom je imel obrite, da mu krat v svojem življenju, ie mrm- ?ovih služabnikov jim ni vedeli Gospod Courville se jo zvijal, __ . L*__1___;___1 - ___n L t „ , L_____1_________lint'n-1 Ofti Ir •> > ^n « ntim ; A O Vi \ rvr* «n t/l j-nnil cvii Ct i umi ne bi pokrivale usten in da bi ral z obupnim gkusom: imel vsa usta prosta, kar mu je! "(''e se stvar po v iti o. potem je bilo ako dobrodošlo, ko je trobil po meni." v rog. j Ivo je odšel, je rekla gospa Dar- V okolioi so ga imenovali na ne-tot svoji materi: povedati, kaj je ž njim. Ida bi ga ne ulomil smeh. Stisnil je Tedaj je prišla nekega večera,'baronu krepko roko in mu rekel- kratko: gospod Hektor. Njegovo ime je bilo: baron Rektor G-on-tran de Coutelier. • Stanoval je sredi gozda v malem, podedovanem gradu; dasi jo Tre-ba bo barona oženiti." Vsi so žive zaploskali spričo toga i>redloga. Kako, da niso še mislili na to? Ves čas so izbirali med vdovami, ki ko jini bile ztKKie, in poznal vso gospodo v okrožju m so ustavili na koncu pri ženski *rečaval na lovu vse njeno moške štiridesetih let, ki je bila še lepa,, zastopnike, vendar je poseeal do-jdovolj bogata, prikupljivih last-j dedno le eno družino: Courvill-jnost;; ;n l0De- jeve, ljubeznjivo sosede, ki so mu] gospa se je imenovala Ben a Vi- i moy^m več." bili sorodniki v bogve katerem ]ers i Nato se je nekam obotavljal v rtolenu. Porvabili so jo za mesec dni na oči vidni zadrcai: 1 K ttrr,nn11 so 1° poznala1 njihovi popolni sreči. George Washington in podmorski čolni. e« ^ .Fared orge \Vt pismo a T. n.I, i oiiid/a Spariš izdaji spisov »liingtona se nahaja tu noriš k eg a predsednika ►Joffersona, ki se glasi tov, ker mu ni manjkalo ničesar kar bi pripomoglo k konečnemu uspehu. To je po mojem najboljšem mnenju dejanski položaj U zadeve. Mislim pa, da Vam bo mo-gel dati natančnejša pojasnila Humphrey, ki jo bil eden njegovih pristašev. Z najodličnejšim spoštovanjem mi jo biti čast.... George Washington. Mount Vernon. sept. 1785. Jeffersonu : hi; y.ul mi je. .la Vim ne morem dati ni kakega natančnega pojasnila glede načrtov Bushnella za razdejanji- ladij. Ker dosed a j še niso nrfpravdi nobenih primernih eksperimentov ter je moj spomin precej pomanjkljiv, se prav lahko motim pri posameznostih, ki Vam jih hočem tukaj navesti. — Bnshnell je odličen mehanik, oče številnih iznajdb in mojster v izvedbi. Leta 1776 je prišel k met,? priporočen o*l governerja Trumbull in drugih odličnih oseb. Dasi-ravno mu nisem posebno zaupal. Trapist de Foucault. po- "Neuo Znericher Zeitung roča: Trapist de Foucauld je postal v Sahari, kjer je živel že dolgo vrsto let, žrtev roparske tolpe. Kdar pozna zgodovino francoske kolonizacije v Afriki, temu je je tudi znano živijensko delo trapista de Foucauld. Vieomte Charles de Foucauld je bil pred tridesetimi leti kavalerijski častnik. Nato je nastopil potovanje v Maroko, kjei je potoval v obleki židovskega *r govca. da si more natančnejše o «em ga vendar založil z denarjem] gledati pokrajine, ki se nahajajo in drugimi pomočki, da mu omo- v bližini Maghreba. Njegovo znan peC-a z zgodovinskimi raziskava- nji- liaron Coutelier je zahajal če-redv.scun zato, da bi jim pripove Ponesrečena : In za- On je razločeval natančno vse načine, po katerih so l-azločujejo različne živali, in jim jo- pripisoval premišljenih ime rtov ter pre udarkov kakor Ijudom, ki jih je poznal. Čudil so je pazljivosti, s katero ioval o ovojih uspehih na 'lovuJ > »^iU da bi .id izkazal svo-Pravil je dolge -zgodbe o psih iu1^ spoštovanje. .io je pox^abil no-oodlasičarjih. ki ie govoril onjih!kep ^era na lov, kakor ni še vakor o izanimirih. njemu dobro mkoh ^bene ženske. Povabilo se man.Hi osebah. Razvijal je njUio i* tako smc5u°. da -1° .re misli, nakane, razpletal jih" je vspi-egela. Da so jo oborožili, so n razla-g il - vprizorili celo svečanost, vsakdo '•Ko je Medor videl, da jo vsled',^ ie 11rildU' da bj ?} * 'PO^tvc-tkanja že ve« zasopel, si je de- ^1; oblečena jo bila kakor Ama-jal: - Počakaj, bratec, boš videl, z0llka> v gornjih, molkih hlačah, tako se bova še smejala. - Tedaj F1*3^1 i°Plcl- v ^ainetoi suknjiči, ;tavim na vo-el detcljlšča, sam je kl l1 ?e. v vratw P^ozka, in ni jenandgnil z glavo, naj se po-P* eePiei* kakm" so nosih eačel vohati v poševni tsmeri in niapci. Baron sc jc zdel ves iz sebe. kakor da bi se pripravljal na prvi , , ..... začudeno, z njim kakor z živo igračo in ga "K il o3 je izprašfvala po cele ure jako ^ . .,,av°" poredno o zajčjih občutkih in li-j a'V,t . v . sičjih nakanah. !, ' A}\- ne me, pros*m, bilo bi mi preveč mučno, ko bi »'elikim hrupom, pretaknil je rastline vsepovsod, da bi zagnal jerebico v kot, kjer bi mi ne moglaj s*tro1- Razkladal ji je. nadrobno /ee uiti. Vse sc je zgodilo, kakor je bil preračunil; ptič je bil mahoma na kraju. Dalje ni mogel, ne da bi se s teju izxlaJ. — Zdaij tne ima — je i*ekel — ta vražji pets: — in se je potehnil. Tedaj plane Medor odzadaj in me pogleda ; dam mu znamenje in on se nažene. — Brnu — ptič zleti — smer vetra, kje in kako se vstav Ijajo raizlični psi, kako je treba streljati divjačino. Nato jo jc od-vedel v poljano in ji je sledil korak za korakom s pazljivostjo pe-s-tunje, ki vidi hoditi svojega gcu jenčkia prvikrat. iledor se je obrnil, se plazil še nekoliko naprej, se ustavil in dvignil taco. Baron je drgetal za faz nastavim — pok I — zadet je; Vledor mi ga je priuesel hi ponia-,*™-^ kakor list. ial z repom, kakor bi hotel reči: — Zdaj sva dobro igrala, kaj, gospod Hektor?" Pozor", je jecljal, "pozor, je-re... jere.. _ jerebice !'' Ni še končal, kar se je dvignilo Courville, Dametot in obe žen /od tal z velikim hrupom — brrr, ski so se smejali kakor neumni; hrr, brr — in cela jata velikih iem slikovitim pm-estim, v katere ie polagal batx>n vso svojo dušo. Razvnemal se je, mahal z rokami, ie pregiba! s celim telesom in je v-jrca^al vedno >za sklep: "Ta je lepa, kaj V Če se je pletla govorica o drugih rečeh, ni slišal nič več in sc ji vadil v trilčkanju fanfare. Če je nastal tedaj za hipec premor med dvema stavkoma, se je zaslišal ob tokih trenutkih hipnega molk?., ki nastane tupatam v žuborenju pomenka, mahoma lovski motiv: "Ton, ton, ton tem, ton ton", ki ga je proizvajal baron napihnjenih lic, kakor da bi pihal v rog. Vedno je živel samo lovu in se je staral, ne da bi mislil na to, ne la bi kaj opazil. Nakrat se ga je lotilo trganje tako. da je moral ostati dva meseca v postelji. Toliko da ni umrl od žalosti in dol gega oasa. Ker ni itnel služabnice — kuhal mu je star služabnik — ni imel tedaj ne gorkih obklad-kov, ne onih malih skrbij in one postrežbo, ki je potrebna bolnikom. Njegov kuhar je bil njegov bolniški strežnik in ta oproda, ki se je dolgočasil najmanj kakor gospod, je spal noč in dan v nekem foteljn, dočim je baron klel in zdihoval v svoji odeji. Včasih sta ga obiskali gospe de Courville; in to so bile zanj ure miru in zadovoljnosti. Onidve ata mu napravili zdranril, «ta skr- vam hotel razložiti, a zagotavljam vas, da sem ravnal kakor poštenjak. «Jaij ne morem... Jaz koj." ln ko ji je gotspotl Courville pojasnjeval dolgo in bre/ucpešno poskušanjo svojega prijatelja, je povzela : " Ba! Če mož ljubi svojo /enr, azumete, pikle tudi i o... vedno . zopet... samoodsobe." In gospoil t'ourville. tudi sam nekoliko zmeden, ni vedel nikua-kei:a ugovora. Rusija odstavlja generale. Petrograd, Rusija. 2-S. aprila. — nimam pravice, razumete, mman.1 Kot posledioa obiska ruskega voj-pravice, »poročiti to žensko. Čakai nega ministra Gučkova na fron-ficni, da bi odpotovala, potoni šelc^ti. je bilo 23 generalov oilstavlje-Si^ni se hotel vrniti; bilo bi mi ; nekateri med njimi so divi-preveč težko, ko bi jo moral zopet [ zijski generali. Na vseh frontah videti. Z Bogom!"' In je izginil. Vsa družina je tuhtala, sc pogovarjala in sumila tisoč stvari j ie bilo 114 častnikov premeščenih. Delavci v nah, katere municijskih je prejšnja lovar-ruska Sklep je bil ta, dsa je biia skrita,vlada poslala na fronto, ker so se v baronovem življenju velika skrivnost, da je imel morda ne izakomske otroke, staro razmerje. Končno je postala vsa reč silne vdeležiil stavke, so bili oproščeni vojaščine. Finančni minister je vpisal v vojaško službo pisatelja Gorkija važna; da se ne bi zapletli v sitne in Andrejeva. Sicer ne bodeta okoliščine, so odkrili vse jako šla na fronto, temveč bodeta spretno gospe Vilo rs, ki se je vrnila vdova kakor je bila prišla. Minili so šo trije meseci. Ko je gospod Coutelier nekega večera dobro poobedoval, tako da jc bil že nekoliko na volji, je rekel go spodu Courville, medtem ko sta kadila: "Ko bi vi vedeli, kolikokrat vojaških suknjah samo za propada ndo. U znate vi? ptic je sfrfotala v zrak in mahala s perutnicami. Gospa Vrlem je vsa zmedena zaklopila oči, sprožila je dva strela in se umaknila za cel korak vsled puškinega sunka; ko je prišla nato zopet do hladnokrvnosti, je opazila barona, ki je plesal kakor nor, in Medorja, ki je nesei v gobcu dve jerebici. Od tega dne je bil gospod Coutelier zaljubljen vanjo. Dvignil je oči in ji rekel: ' Kakšna ženska I " Zdaj je hodil vsak večer, da je kramljal z njo o lovu. Nekega dne ga jc vprašal gospod Courville, ki ga je spremil do -vrat in poslušal njegove hvalospeve v čast novi prijateljici: "Zaka j je ne poročite ]'' Baron je obstal kakor u kopan: "Jaz? Jaz? Poročiti jo?... Toda ... pravzaprav... " ln je obmolknil. Nato je stisnil naenkrat svojemu spremljevalcu roko an je rekel: 1 • Na svidenje, prijatelj!'' ln je izginil z velikimi koraki v noč. Tri dni se potem ni vrni!. Ko se je aopet prikazal, je bil ves bled vsrled premišljevanja in resnejši kakor navadno. Gospodu Courville je rekel na štiri oči: "Vaša misel je bila izvrstna. Skušajte jo pripraviti do tega. da me ne odbije. Sapraport, taka — no, skratka, 0 vprašam vas. brezsrčni vi ljudje: L i znate, vi. mislim na vašo prijateljico, bi mr. kako je rožici pri srcn, pač pomilovali." j kraj pota. ki medli. Onega jc baronovo obnašanje v ko kruta noga stare tej zadevi itak že nekam odtujilo, in potepta jo v prah —; zato mu jc rekel svojo misel: j kaj Čuti pač, "Vraga; dragi moj, čc ima člo- ko pokosi jo smrtni mah?. ... vek skrivnosti v svoji preteklosti, Ne znate ne!.... sc mu ni treba zagnati tako hi-1 tro, kakor ste napravili vi; saj In ptici, ki ste vzeli ji prostost, ste morali vendar dobro poznati li znate vi, vzrok, ki vam ovira prosti ko-,kako ji bolno je pri srcu, rak." " j ko v kletki tam medli, Iiaron je vos zmeden nehal pu- in v hrepenenja mukah siti. j počasi hira. mre —;; "Da in ne. Navsezadnje — jaz kaj čuti pač, bi nc bil nikoli verjel v to, kar očesci preden v smrt zapre?---- «e jo zgodilo." I Ne znate ne!.... Gospod Courville ga je zavrnil i nestrpno: j Čuteče bolj kot ptica in kot cvet. "Človek mora premisliti vse li znate vi — naprej." I to bedno je srce človeško! Toda gospod Coutelier je zapi-j Ko bolečin medli, čil oči v temo. kakor dn se hoče ko dvom ga in obup razjeda prepričati, ju li ne čuje kdo, in kot smrtnonosen strup, ie povzel tiho: jli znate vi, "Vidim pač, da sem vas ranil, kdo mu tedaj deli še up?---- in .da se opravičim, vam povem! Ah, Eden le!.... vse. Dvajset let, prijatelj, sem živel samo lovu. Jaz ljubim samo lov, to veste, in se pečam samo z lovom. Ko se nista 1 torej pred o-nim trenutkom, ki bi mi naložil obvefcnih dolžnosti j napram tej dami, so mi vstali v duši pomisleki, moja vest se je oglasila. Od onega časa, ko se nisem več pečal 2... z... z ljubeenijo, skratka, nisem vedel, ali seon bil še sposoben iz... ie... saj veste, kaj. Pomislite torej! Glejte, sedaj je ravno šestnajst let, kar... kar... sem... zadnjic... saj razumete. V tem kraju ni lahko ve... ve... vedeti..., saj vam je jasno. In potem sem imel jaz druge opravke. Streljanje m« bolj ugaja nego to. Skratka, v trenutku, ko bi se moral zavezati pred gosposko in duhovnikom, da bom... da Kje je pevec? '"•Sitf-E Ji _i___ £& f-mfSt ■ ..:■ t ■ ■-_ __ Leadville, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, John Germ, Frank Janesh in A. Kochemr. Sali da, Colo, in okolica: LouU Costello. Somerset. Colo.: Math. Karnely. Clinton, Ind.: i-amber t Izolska**. Indianapolis, Ind.: Alois Kndmaa. Aurora, 111.: Martin Jurkaa In Jernej B. Verbis. Chicago, III.: Jos. Bostlt, Jos. Bllah In Frank Jurjovec. Depue, HL in okolica: A. Možna r I -a. Joliet, I1L: Frank Bamblch, Anton Bambich, Frank Laurlcb, A. Oberstar in John Zaletel. 1.3 Salle, 111.: Matija Komp. Livingston, 111.: Mih. Cirar. Nokomis, 111. in okolica: Math. Galshek. North Chicago, HI. in okolica: Anto« Kobal in Matb. Ogrin. So. Chicago, III.: Frank Čeme. Springfield, 111.: Matija Barborlč. Wankegan, 111. in okolica: Math. Ogrin in Frank Petkovgek. Cherokee, Kans.: Frank ReZlsnlk. Kolumbus, Cans.: Joe Knaeflc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okolica: Bok Firm in Frank Kerne. Kansas City, Kans.: Geo. Bajok in Peter Sclineller. Mineral, Kans.: Frank AuguStin. Kingo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodopivec. Baltic, Mich.: M. D. Ukovlch. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin Rade in Pavel Shalta. Detroit. Mich.: Jos. Glasich. Manistique, Mich, fn okolica: Joca Kotzian. Chishoim, Minn.: Frank GovZe, Jak. Potrich in K. Zgonc. Ely, Minn, in okolica: Ivan GooM, Jos. J. Pesbel, Anton Poljanec ln Loula M. Peru.šek. Eyelet h, Minn.: Louis Govže la JartJ Kotze. Gilbert. Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. KitzviUe, Minn, in okolica: Joo Adamich. McKinley, Minn, in okolica: Fr. Boje. New Duluth, Minn.: John Jerina. Sartell, Minn, in okoUcs: F. TriUer. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. East Helena, Mont, in okolica: Frank Petrich. Klein, Mont.: Gregor Zobec.____ Great Falls, Mont.: Math. Urich, Roundup, Mont.: Tom a is Panlln. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. Y.: Karl SterniSa. LitUe Falls, N. Y.: Frank Gregoria ln Jernej Per. Barbertoo, 0. in okolica: Math. Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood. O.: Math. Slapnlk la Jobn Malovrh. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob Debevc, Chas. Karlinger, J. MarlnCW, Frank Meb, John Prostor ln Jakob Resni k. Lorain, O. In okolica: Frank Anssle, Louis Balant in J. Kumše. Niles, O.: Frank KogovSek. Yonngstown, O.: Anton KikelJ-Ore?on City,Oref.: M. Justin Id 7 Mlsley. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank JakSe. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Bkroughton, Pa in okolica: Ipavec. Burdine, Pa. In okolica: Demšar. Canonsborg, Pa.: Jobn Kokllch. Cecil, Pa. in okolica: Mike Koče ran Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vid Rovanšek in Jos. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerina In Anton Kozoglov. Dunlo, Pa. In okolica: Joseph Suhnr. Export, Pa.: Louis SupandC In Fr. Trebets. Forest City, Pa.: Mat Kamin, FraoM Leben ln K. Zalar. Farell, Pa.: Anton ValentinMC. Gree&sburg, Pa. in okolica: Frank Novak. Hostetter, Pa. In okolica: Frank Jordan. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Ant Osolnik. Manor, Pa. In okolica: Fr. I>emJ5ar Moon Ron, Pa.: Frank Maček ln F' PodmilSek. Pittsburgh, Pa. In okolica: U. B. Jakobich, Z. Jakshe, Klarlch Mat., I Magister, I. Podvasnik in Jos. PogaGar Reading, Pa. In okolica: Fr. &pehar South Bethlehem, Penna.: J era. Koprivgek. Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: Frank* Schlfrer. Tyre, Pa. In okolica: Alois Tolar. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Hillock, Pa.: J. PeterneL Murray, Utah in okolica: J. Kaste 11« Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: O. r Porenta. Davis, W. Va. In okolica: Joda Brosich in John TavželJ. Thomas, W. Va. in okolica: i Korenchan. Milwaukee, Wis.: Aug. Collander in Josip Tratnik. SheiMygan, Wis.: Anton Tic, Martin Kos, John Stampfel in Heronln Svetlin. West Aliis, Wis.: Anton DemSar ln Frank Skok. Back Springs, Wyo.: Frank Fort ana, A. Justin, Valentin Marcina ln VaL 8telički ________m B___._ Anton Jobi ■MM "W - ... «M,AS NAKOPA. X. MAJA U>17. Kralj ameriških ciganov. Preteklo leto je umrl v bližini Patersona, N. .1., eisrari William Wells, katerega se je nazivalo "kraljem ciganov." O njem je poročal ca zanimiv način Edward H. Smith, kojepa povest prinašamo v naslednjem: Del ša torišč a tega monarha in poletno bivališče se nahaja neda-b»č od živahnega mesta Peterson, X. V tem mestu se ga je poznalo površno kot Williatna Wells, konjskeg^ mešetarja ter so se ljudje kaj malo brigali za to, da je to avto k rat in gospodar usod in življenja plemena, brojetega kakih sto nemirnih in nestalnih duš. Malo so se brigali ljudje za to, da je skrivalo njegovo življenje romane in da je bil precej bogat v navadnem pomenu besede. Večino na se niti ni vedelo, kje iskati njegove pleme. Potom John Blau-velt-a, pogrebnika, ki je pokopal kralja na Laurel fJrove pokopališču. južno od Patersona, pa sem srečno našel pot k ciganski kempi. — Da. gospod. — je rekel John 1'laucelt. — mislim, da jih lahko najdemo še danes, že želite iti ta-( k-.j. Dobiva lahko avtomobil in takoj *va tam. Od p I a hi h «va se po vijugastil ootih. preko rek, mimo hi« i,b cesti ter prišla na odprto polje, kjer je bilo v daljavi zapaziti sinje gričevje. Večkrat sva jo krenila s poti in so zopet obrnila. Ko-nečno pa se je avtomobil ostro o-hrnil na d* sno stran, skočil odločno preko železniškega Tira ter pričel teči ob njem. Tam. na obronku pred nami, so stali šotori Romanov in večerni o-guji so zagonetno svetlikali iz daljave Celi Babilo pasjega bevska-nja se j« dvignil, zator pri šotoru, proti kateremu smo bili namenjeni. razmaknil in neki globok1 glas je vprašal malomarno: - Kdo je tu? Sledilo je predstavljanje in sedli smo pred ognjišče Mrs. Ane Wells /ene Jožefa Wells in hčere umrle-ga kralja. Notranjost modernega ciganskega šotora |e vredna pozornosti. Na nu-sto prastarega odprtega ognja je stopila prenosljiva peč precejšnega obsega, ki je preti kratkim segrela večerjo za celo pleme in v kateri je še vedno gorel les. Kake tri inče debela cev je vodila iz peči skozi šotor na prosto ter pošiljala proti nebu majhne obiake modrikastega dima. Na klopi poleg peči je stala posoda, vsa snažno umita. Poleg klopi je stal kamenit kotel s pitno vodo, katero se je zajemalo z lončenim vrčem. Na isti klopi je stala velika petrolejska svetilka, ki je polnila celi šotor s svetlobo. Na drugi strani so se nahajali trije precej obrabljeni stoli in v senci, v ozadju šivalni stroj. V enem kotu je bila nagro-inadena posteljna oprema, vsa no-omadeževano bela, obrobljena » čipkami — in preveč čista za šotor. X X Mrs. Wells, nekako štirideset let stara, dobro proporeijonirana iu odprtega lica, se je spustila na preprogo na tleh ter nas povabila, naj sedemo. Sedel sem poleg nje na način Turkov ter pričel: — Da, pokopali smo četa ravno včeraj, — je odgovorila Mrs. Wells brez vsakega akcenta in afektira-nja v prosti angleščini. — Bil je zelo star. nad pet inosemdeset in mi vsi smo seveda pričakovali njegovega konca. Mati ga. povsem umljivo, najbolj pogrešil. Bila sta skupaj šestinpetdeset let. Pripovedovala mi je to počasi, z nekako dostojanstveno otožnostjo Nato smo govorili kot je naneslo o tej in eni stvari, se seznanili počasi ter čakali prihoda stare kraljice plemena. Zalajal je neki pes in utešil ga je glas nekega otroka. Zastor pri šotoru se je pomaknil na stran in vstopila je Mrs. Rhoda Wells, značilna postava, ki nas je vse zopet spravila na noge in s formalnostjo. ki jo je sicer navadno najti Ic pod trajno streho. Bila je velika ženska, pokončni hoje in umerjenih kretenj. Oble čena je bila v črno obleko in v sne žnobelih laseh je istotako nosila črn trak. V eni roki je držala črno-obrobljen robec, kar je še bolj pri pomoglo k splošnemu utisu. Sedla je na stol. ki se ga je na lašč izpraznilo zanjo, sklenila roki v naročju ter pričela zreti narav-v luč predse, podobna sfingi, oči so romale k njenemu licu na besede iz njenih nst. pogosto videl tako moe-izklesanega, mogočnega job raza. Na očeh in li- cih je ležala neizrazljiva žalost. Take obraze je slikal Rembrandt, Njeno lice je bilo tako privlačno, da smo občutili kot udarec besede, ki jih je rekla njena hči: — Ti gospodje so vas prišli vprašat glede očeta. Vi jim lahko poveste veliko več kot jaz. Njene stare oči so me premotri-le. Kraljica Rhoda je zmajala z glavo v odporu. — Jaz ne vem ničesar povedati, — je rekla. — On je odšel. Glas ji je bil prav tako značilen kot obraz. Bil je star in prijeten, vendar pa je bilo v njem Se dosti izraza, morda raditega, ker je bil alt. Jaz pa sem vstrajal. — Vi imate resničnega duhovnika pri svojih pogrebih, ali ne? — sem vprašal. Kraljica se je začudeno ozrla vam 3. — Seveda, — je rekla, — mi vsi smo dobri met od isti. Ilči je v eni sapi ponovila njeno izjavo. — Ali ste to vedno bili? — Gotovo, — je rekla kraljica. — Nikdar nismo bili ničesar drugega. Bili smo metodisti v Angliji skozi generacije. Videl sem. da jo muči bol in da .je utrujena vsled vprašanj. Boljše je bilo končati za to noč ter zopet poskusiti. Ognji v kake polovice ducata broječih šotorih Wells ciganov so pojemali, ko smo se peljali nazi.i proti cesti. Ko smo šli mimo zadnjega šotora, je kričalo in stokalo n«-ko dete in par neizogibnih psov se je istotako z glasnim lajanjem poslavljalo oil nas. XX Prihodnji dan sem odnesel s seboj par cvetlic za grob kralja Wil-liama, nekaj škatljic cigaret za niožke člane Wells družin«* in nekoliko drobiža za deco. Vedel sem. da se omehča srca eiganov z darovi, če se jih ponudi na primeren način. K nt sem pričakoval, se je udova kralja Williama pripravljala, da še Mikrat obišče grob svojega moža. predno od potuje proti jugu na jesensko zbirališče svojega naroda. Sprejela je cvetlice z reservi-rano dvorijivostjo. se zahvalila ter sedla na stol. da odgovarja na naša vprašanja. Njeni otroci in urniki pa so se zbrali krog nje ter ji pomagali pri konverzaciji. Kralj William Wells, angleške ciganske rodbine tega imena, je zapustil v starosti petih let svojo rojstno deželo ter se napotil v A-meriko. V starosti devetindvajset let se je vrnil v Anglijo, srečal svojo kraljico v Bristolu, se tam z njo poročil ter vrnil v Ameriko, kjer se ga je že izbralo za voditelja plemena. Večino svojega premoženja je napravil s konjskim mešetarenjom za časa Državljanske vojne. Tedaj je bil čas izobilja. Business ie bil dober tudi celo vrsto let pozneje. Pričel pa je pojemati, ko se je pojavil avtomobil, dasiravno je bil kralj William vedno zaposlen. Se vedno je znal napraviti denar. (Pogrebnik Blau-velt v Patersonu mi je že pripovedoval, da se ceni Wellsova zemljišča v bližini Patersona In gotovino na $100,000 ali več. Svet, na katerem so sedaj kampirali, je bil njih last ter so dajali farmerjem zemljo v najem. Ta cenitev je baje precej nizka, ker ima Wells pleme svoja zemljišča tudi v Delaware in drugod. Cigan je velik na-biratelj suhega zlata in v zadnjih časih je pričel rabiti tudi hranilne knjižice in depozitne blagajne v bankah. Nikdo ne more izvedeti koliko znaša njih dejansko premoženje). — Bil je mož in dober kralj. — je rekla udova nežno. Vprašal sem Jožefa Wells, nečaka in zeta starega kralja in kraljice, na kak način izvaja ciganski kralj svojo oblast in kakšna je ta oblast. — No, — je rekel, — on je sestavil postave za pleme. Odtočil je kam mora iti pleme in ketlaj. Po-ravial je vse spore in gledal na to da je dobil vsajc svoje. — Pleme pa 'je vendar razpršeno Povedali ste mi, da se nahajajo taborišča Wells plemena v Vir-giniji in v Dakotah. Kako je vladal tem? — Večinoma potom pisem. — Če je nastal na Zapadu kak spor. je napisala vsaka stranka svojo povest ter jo poslala kralju. On se je informiral o eeli zadevi in nato odločil. — Zgodi se pa včasih, — sem rekel. — da pridejo ljudje preko moči razsodbe ali kon zgodi to pri narodih. Kaj potem? — Mislite, da se morajo boriti? No. eigani imamo za to kaj dobro idejo. Kralj vzame oba moža iz množice ter jih pusti izvojevati boj s pestmi. Nikdar se ne rabi puške ali noža. — Kralj ima pravico razsodbe. — In kako glede domačih prepirov? — Nimamo nikakih. Cigani so zelo moralen in zvest narod. Nikakih razporok ali slišnega in malo prepira v družinah. Obstal je ip stara kraljica je pritrjevalno kimala z glavo. — Vendar pa se pripeti kak slučaj razporoke v teh modernih časih. — je posegel vmes Jožef Wells. — Da, dal Ne v tem plemenu, a pri drugih je biol zazna movati par razporok. Ciganski o-troei pohajajo višje šole in kolegije te rse vedno bolj oddaljujejo od starih idej. Poštama kraljica je žalostno prikimala. — Res je, — je rekla. Odšli smo ven iz šotora na ble-stečo dnevno luč. Nekoliko vstran je ležal kup voznih osi, peresov ter druge navlake. Majhen sled dima je oznanjal, da je bil tam ogenj in vprašal sem, kaj to pomeni. — A, to je bilo nekaj blaga sta-rtga kralja, — je rekel Jožef Wells. — Zažgali smo ga po njegovi smrti. — Ali tvori to del ciganskih ee-rimonij? — sem vprašal. Jožef Wells se je obotavljal. —-Well, na en način, mislim, da. Na Častna beseda. NOVELA. Francoski spisal Paul Bo ur get. (Nadaljvanje). III. Bodite mirni! Žal! Razburjeni 'mladenič se ni dolgo veselil tega miru. ki mu ga je obetal "zvesti služabnik. Slutnja, ki ga je pretresla ob novici, da je Steenackers umorjen, se je žalibog le prekmalu uresničila na drug celo strahovit način. Kakor prelestna kača so se plazili in razvijali sedaj strahotni dogodki pred njim, kakor da bi mu bilo usojeno, igrati na kocke, ki se zanj vedno obrnejo n-a črno. In vendar ta usodnost ni neutemeljena, ker popolno logično izvira iz prejšnjih dogodkov. Ce bi mu ne bili ubili očeta v Moskvi, bi ta napad, ki ga je "rzvi šil a Rusinja pod imenom Mnier, SH1 Noetsved. ne bil nikakor usodno vplival na zdravje matere. Poseb- šla mimo sosednje hiše in se plazila ob gostem grmovju. Tedaj p:i se je Francu razlila kri po žilah. Mati, ki je na naslonjaču kazala hrbet oknu, vstane. *'Stemnilo se je", je rekla. "Poklicati moram, da prinesejo luč.*' — Ko bi ona pogledala skozi okno, bi tudi ob svitu lune opazila potovalko, o kateri jo imel France že usodno slutnjo... Policaji iz Murrena so zasledov&li njene stopinje. .. Blizu tu nekje je morala biti... Ta ženska pač mora ibiti le... O. Bog! Kako se je tresel France za mater, ako se obrne; ta pa je opazila nek nered v knjižnici in pozvonila slugi. Pač ne bomo nikoli našega Petra navadili na red'', je vzdihnila... ' Kadar briše prali z knjig, jih ne more nikoli položiti zapet na svoj prostor... Glej. cela vrsta knjig tu stoji na glavi. . . Kam greš. France?" £'Sprehajat se niaJo po parku, j predno donesejo luč", ji odgovo- Xje.gov glas je bil tako čudno ....... . . izpremenjen, da se ga je sam u- no pa bi bih njemu prihranjeni krasil. Mati tega strašni duševni boji. ki so se. da s i on ni vedel zanjo, kakor tecnrJ oblaki zbirali nad njegov glavo. France se je zanesel na čuječ-nost Petrovo in Lujizino, da gospa ne zve ničesar o tem zločinu, ki je bil docela podoben zločinu v Moskvi, zato je z veselim obrazom pozdravil mater in jo je res ni opii/.ila. Pogosto se je namreč sin vznemirjal, da je bila mati zatopljena večkrat v svoje misli tako, da ni ničesar opazila, kaj se godi zunaj okrog nje. — Tudi sedaj ni niče sar zapazila. V teh o kol nohtih je bilo sinu tnalo lažje mogoče premisliti, kaj i storiti sedaj, ko je tukaj liudodel I niča iz M urrena, skoro gotovo, da Zato pa za menoj, kar naravnost za menoj !... " Sedaj je bii čisto blizu Mine Noetsved. Njegov sinovski strah ga ni varal. Bila je res ona, ki je umorila nesrečnega Steenaekersa in ki jo je usoda prignala v ta kraj, ki je bil najbolj zakoten iu samoten ob bregu jezera. S tem. da je ženska molče poslušala mladeniča, je priznala vse. Njega pa je z groznim strahom prevzela misel, da bi mogli policaji žensko prijeti v parku tako blizu matere, morda celo v gradiču, ko bi se bila anarhistka tja umaknila. Nastal bi boj. streli bi pokali, kri bi tekla in morda bi bilo več mrtvih. Mati bi slišala streljanje, hotela bi vedeti, odkod to. in gotovo bi to zvedela. France se je že bal. ko bi mati samo v listih čitala o tem. kako bi to vplivalo na njene raz-clejahe možgane, kaj šele. ako bi se bili ti 'prizori vršili neposredno pred njenimi očmi... Kaj bi i mu bilo zato. če bi bila ta ženska umorjena ali če bi imeli vsled njegove pomoči še njega za njenega sokrivca! Vsekako bi bila ta strašna nova poskušnja prihranjena materi; zato je sklepajoč svoje roke ponovil svojo prošnjo: ''Da. morate!... .laz vam lini." Drzna, odločna je bila ta ženska in njena lepota je imel i divji izraz. Na utrujenem I »lede m obraza se je. svetilo dvoje sivih oči, ki so se bliskale v reznili pogledih. Drobna usta vsled uneha-li ost i napol odprta kazala so bele, precej narazen stoječe zobe. C lavo so ji krili gosti črni lasje tako, da je bila tudi v tej zmedeni obleki dva dni potikajoč se po lesu, vendar ^e posebna prikazen. Brez dvoma je bila ta -ženska boljšega stanu in tem groznejši je l il drzni zločin, ki n kamnov. Bila je bolj majhna, drobna, prav kakor da bi ta slabost. kazala moč njenih mirnih živcev. To je tudi kazala s tem. da je gibčno stopala kljub v«.ji skrajni onemoglosti za hite."i m Franeesitom. Tako sta hodila nekaj časa po potu v parku, nobeden iti spregovoril besedice mladenič je napeto poslušal, ako morda ne zasliši glasu od Petra, ki bi ga opozoril, da je policija blizu: tujka pa je držala svoj revoh.i* v žepu za slučaj kakega i/r.ei.a-denja. Stemnilo se je in črna no"* je še množila moreč o tišino. Prišla sla do malega lesenega pavijani ljona. ki je stal na mestu kjer ->•* častno besedo, da storim vse, kar, loči reka od jezera. Ta kiosk je moreni, da vas rešim... Moja imel dva konca, na vsakem po častna beseda!" je ponovil. "Ali eno sobo. Proti eesti sta bili dv> našel prav vedro kakor zadnje drugi zopet pa ne. Stari mož je bil lepše dni. Šel je z njo na sprehod . nekak čudak. Ni hotel, da bi imel'proti jezeru pred večerjo kakor jJ® Za "JO pa takoi Polk>Ua- Kree-kak drugi njegove stvari. Jaz jih'ponavadi. Sedla sta na navadno IVlt StnUl mu -ie iia-kaizai še toliko prozornega, da sta j čena kot /a vet je proti vročini, si mlada človeka mogla razločiti zlasti za popoldne, kadar s,- ]>,.;•* čaj. Ključ je Franee puslil v vratih prejšnji večer. Kdo ve. če g:i ni vrtnar odnesel? < >d tega bilo odvisno, ali se mu posnv'i nje- niuo mrtvega kralja, — je rekla.J no odsevali v jezeru. — VrmvŠi:Wlnnstj°* Polasti naših ini-!prai 'xlku je lahko na obrazu neovem spoznala, da mu .i< ~ ------ i —....... **—i.......— -j--" .ki larjev vrednosti. Ne le njegovih.obednici, veselila sta se prijetne- oblek. Sežgali smo vse, izvzemši ga somraka in mati je bila živah- !'! •I i j in kretenj v usodnem trenut-; f;|ku. ko bi imela najmanjša, po,no njo neiMn|jiva llfra.nka. 1 nepreracunljive posledice. od-[kf> bi ona li0 v*prejeh. 1, tako utrujena in v nil. načrt. ko j«- Ksi kor ohtipa I l»i se bii < m Id ah-kljllč, reče pol- Sežgali smo nekako dva tisoč d o-J se domov, sta skupno večerjala v 7.'.J v ireuu,'i resno z obljubo, dasi je bila to za-! glasno: da. kn-j "Ključ je v vratih... V >t opit o, ............. .......... .......................... . i ___ .^..^ipv.,, ponud- madanie ! Pazite na h«*lni!;, .laz »a kvačkano preprogo, kije bila dar'na in zgovorna, kakor ni bila že 10 r ranče iz knjižnice skozi od j he t.,ko utrujena in v toliki ne-Jne upam i»ri/.sati biči. V tei k ' cele mesece poprej. Sin pa jo je V** -T™** v (lrt?"omi< odkoder varnosti ? Šestintrideset ur je i radostno opazoval in poslušal, si-'^ prihajala. «»»»Jiva potovalka.j že na potu in l(0Žala je bttkor cer vedno še v strahu, vendar ts b,l° ~ in * 1*™ J^ "T"'«'' ga n j an a zver. ni ne spala, ne jed- dov >ljen. da je videl enkrat tudi ^računal —^ da se bo v pi- }il od Mnrrona, odkoder je ušla I vem hipu hotela kam skriti. k..;na nm.:iv. ,"udcn način, do t^i matere preti dolgimi leti. Zelo jo je ljubil in deli smo jo v krsto pod zglavje. Tedaj je bil čas, da si pustim vedeževati. — Seveda hočem izve: deti glekoč: - Prosila bom za ko-n ost na begunka v gosto grmiČev-J kruha. Ako ga ne dobim, ^e usti.' je. On pa je šel naprej in kazal M me de Rassav je sedla1 ^ ^xun \}tem< da ni hitel. < e je bila res jLme Noet- brezskrben smehljaj, ki ga je materi povzročil razgovor ta se tako redko pojavil v zadnjem času na materinem licu. Po večerji sta odšla v knjižnico. ki je bila tudi v pritličju ob ne-j n«* upam prrzsati mri. \ i«*j jila'biiii ostanite; vrat pri kabini ne zaprem, pač pa zaprem z:inaj v rata in ključ pustim v vratih; policija bi> \idela ključ ter poskusila in bodo vrata zakb ijen i, bo gotovo prepričana, da ni nikogar tukaj. Tiidi okno j.' \s .^fo onireženo." (Dalje prihodnjič.) na zofo in vzela v roko vezenin„., . . , , , na kateri je lahko kar mehanično,KVe oborožena m boj tlelo v somraku urah in šele noma stemnil nažgali luč. France je sedel pri svojem pi-salniku in urejeval svoje zaplsk ' zadnje učne ure. liil je popolnoma | miren, kakor je bila mati, kar se je naenkrat pojavil neznaten dogodek in za njim takoj dnigi ter sinu hipno tako prevzel srce, kakor Robinsonu. ko je nenadno na vlažnem pesku opazil človeške stopinje. Pri oknu se j Ona pa je žalostno zmajala z pokaral njegov služabnik z name glavo in njene globoke oči so se zarosile. — On je odšel. — je rekla. —-Nikdar več ne bom vedeževala. To je bi njen način žalovanja. Morda je bilo v zibelki njenega plemena, med himalajskimi Arij-e.i, prepovedano vedeževalkam zreti še enkrat v bodočnost, ko so enkrat Izgubile tovariša njih zle ali dobre usode. Slovani hvaležni Združenim državam. Win. Graves Sharp, ameriški poslanik v Parizu, je sprejel delegacijo Jugoslovanov, med katerimi so se nahajali predsednik Tnimbič iz Dalmacije, ki je bil deželni poslanec, M. Hinkovič, član hrvatskega parlamenta in Slovenec M. Gregorin, član avstrijskega parlamenta. Izrazili so zahvalo Združenim državam glede stališča Združenih držav napram malim narodom. Poslanik je odgovoril, da so Zdr. države vedno za pravico malih narodov in proti vsaki krivici. Kazen za dezerterje. Kodanj, Dansko, 28. aprila. — Pniska vojaška obalst je naznanila, da bodo dezerterji iz okrajev ob fronti ravno tako kaznovani kot dezerterji s fronte. Kazen je najmanj pet let, pa tudi smrt. Francoski socialiste ne gredo na zborovanje. Pariz, Francija. 28. aprila. — Odbor francoskih socjalistav je nom opozoriti mladega gospoda Bia nekaj, kar bi bil rad prikril gospej. Bil je Čas, ko je družina sedla k večerji. "Gospod", dojal je Francetu, ki jo pod pretvezo, da gre iskat knjigo, ki jo je pozabil, prišel iz sobe tel iz Seberzlingen nas naprej o-pozorit, da pridejo policaji v Thoun.. . Preiskali bodo baje vse vrtove in vse hišo. .. Ona ženska, ki je po pomoti ustrelila onega Belgijca, se baje skriva tukaj nekje. Videli so jo ... Hartman je vedel za bolezen matere in kako je občutljiva za take dogodke... Zato je mislil, da je njegova dolžnost, družino na to naprej opozoriti, da ne bo potem preveč izne-nadena." "Stopite hitro k vratom, ki vodijo v park", odgovori mladenič, "in ako pridejo policaji, povejte jim takoj o razmerah v hiši. Takoj morajo vedeti, da je v hiši zelo bolna ženska, kateri so zdravniki Strogo prepovedali vsako razburjenje. Zato naj samo mene pokličejo, in jaz jim vse razkažem, kar hočejo." France se je vrnil v knjižnico k materi' in razmišljal v duhu o načrtu, kaj nm je storiti, ako bi kljub njogovim prošnjam policaji vdrli v gradič. Toda za to ni imel časa več nege pet minut; tedaj pa se mu jo zazdelo, da se mu je srce vstavilo. Pogledal je skozi okno in zdelo se mu je v polmraku, da nekdo stopa po drevoredu počasi. tedaj, ko se je popol- J™ d1VOI"a tudl ^ljala na vsa-ilo, ukazala je. da so k,M?a< kl ^ jo hotel prijeti. Fran- ce se je moral tako delati na potu, kakor da bi je ne bil opazil Vse njeno vedenje je kazalo, da se jo umaknila v park z name- +1,,i;,nom. da se obrne do gostov v< mirna tudi. 'Stoekhornu. da jin poprosi — j kaj? Zavetja? Pomočil Karkoli!j Gotovo si je skoro že pred vrati na jasnem glede prošnje, ko se je enkrat za to odločila. Junaški! mladenič si ni prav nič zakrival. | v kaki nevarnosti da j'e. Toda on! ni bil zastonj sin vojakov in dasi! mu je srce zopet huje udarjalo.; ko se je bližal kraju, kamor se j«-j ženska skrila, ona \ en dar ni mo-j gla opaziti tega njegovega razburjenja. Bila sta sedaj pet kora-; kov eden do drugega. Hipoma so mladenič vstavi. Ženska je mo- £iV , „ . .. irala nulsliti, da jo je opazil. Segla čolnar Hartman je pn'-j^ 7 roko pod obleko v žop da si poišče svoj revolver. Kaj mu je torej storiti, da ne ustreli? Hipoma se France spomni, da je bral v poročilih o potovanju, da v Ze-disnjenah državah tatovi kriči o-nirn, ki se jim bližajo: "Hands up!" (Roke kvišku!) Zato tudi on dvigne svoji roki, hoteč s tem pokazati, da nima orožja, se pre vidno bliža in reče s tresočim glasom : '"Madame!... Glejte! Mene se vam ni treba bati... Samo kričite nikari, ostanite mirni! Ne u-maknate se iz grmovja!... Nič ne smete izdati, da ste tukaj, .sicer ste izgubljeni... Policija vas išče po vasi. Sedaj, ko govorim z vami, so morebiti policaji že v gradiču. .. Verujte mi, prosim vas, verujte mi!... Bil sem v sobi v pritličju ravno tedaj, ko ste zavili v ta drevored. Nekaj hipov sem vas opazoval. Takoj sem videl, da se skrivate, in iz tega, kar sem čital po listih in kar sem zvedel o tej policijski gonji, uganil sem. kdo da ste... Vi pridete iz Murrena. kjer ste bivali pod imenon. Mme Noetsved. Iz tega vidite, da sem o vsen: dobro poučen... Nikar mi ne tajite, ker jaz sem vam to povedal, da vam dokažem, s Novi cenilci! Pišite po naš novi cenik za najnovejšega izdelka zelenozlate krasna raožke Elgin ure. Je nekaj tako krasnega, da niste le nikdar kaj enacega videli. Cene so jako nizke, ure garantirane. Velika zaloga Columbia gramofonov, dalje prave Kranjske plošče ko igrajo na obe strani. Vojaške, Avstrijske in Nemške godbe, mai-le polke, valčke itd. General Hin-denburg marš, Huzarski marš itd. Vse te plošče so Columbia in igrajo na obe strani. IVAN PAJX, ^ urar, 466 Chestnut St., Conemaugh, Pa kakor da bi ne vedel, kaun naj se obrne. Ko je natančneje opazoval,! kakim namenom sem prišel do ________________________ spoznal je, da je to ženska .. Ob-I vas. Vem, kaj ste vi storili. Če bi skenil, da se ne vdeleži soe je listi- j stala je. Zakrtfa se je... Kar na- bil pustil, da pridete v gradič, bili čnega zborovanja v Stokholmu enkrat se je zdelo, da je nehala bi vas takoj prijeli. Prišel -pa sem dne 15. maja. * omahovati, pospešila je korake, bilo u VI »t me )»j-"jjova e.' veselila. marvee plašila. — «ciu sama v acadrejri in sem . katerih ni-imela kam devati. •it.ila sem m to ter krvila in m»bi »K«; zdelo a«* mi jc, da napravila alab vtis nanj ter a veke ponižala v njegovih o-.MoU-u!a sva oba m obema j«- Kali — Vi sto vedno ruden Move k. era je zavrnila. — Povejte mi rrsniro. ali še niste nikdar r< kli notv-jii ženi. da jo ljubite? — Nikdar! Pa tudi klečal .še nisem nikoli pred nobeno in nc boni, — odgovoril jc, smeje. - Sedaj mi ni treba niti reči, zadrega mr '.frd>i, — pomislila sem si. spominjajo se živo te era razgovora. — Sedaj vem, da me ljubi, — in vso njegovo prizadevanje: po-Mati zopet malobeseden proti meni, mi ni moglo ovreči moje vere. Ves večer govoril jc jako malo z menoj, toda v vsakem pogie-^lu in ribanji njegovem, videla •>eiu ljubezen in nisem dvomila o njej. Mrzelo mi je samo in mi jc bilo žal, da smatra za potrebno tajiti in delati se hladnega ko je vse ie tako jasno in ko bi tako lahko in priprosto mogla postati neizmerno srečna. In pri tem me j«' še skrbelo, da mu nisem ugodila. ko sem skočila doli k njemu. Zdelo se mi je vedno, da me je vsled te nekoliko, a on je zo-l :uš«i govoriti s svojim' vskim glasom. To>n za lneu°J- u ni padalo in ni me varal' ~ ^»iRTajte nam kaj; že dav-I no vas nisem slišal — opomuil Živo i jra. ki kimi di Katra * je m eni srno levi. je tudi >žtt loži s|H>minjala razgo-i imeli pred neko- jela dokazovati. • ljubiti in izi>o-vedati ljubezen, nego ženi. — Mož more reči, da ljubi, a žena ne, — dejala je. — Ali meni se zdi. da tudi mož ne more in ne sme pove.hiti. da ljubi, — rekel j« on. — Zakaj ne? — vprašala sem. — Zato. ker to nikdar ne bo... istina. Kakovo novo etido pa je tudi. ako človek ljubi?... Kakor da bi hotel s to izpovedjo hog ve kaj povzročiti. Da — ljubiti!/. Kakor bi se v tem trenutku, ko to izgovori, moralo zgoditi nekaj nenavadnega... da. kakor bi se imele prikazati čuda in znamenja na nebu, ali bi jeli pokati topovi. Meni se zdi, — dodal je, — da ljudje, ki sveeano trde: "Ljubim vas", bodisi ali varajo sami sebe ali kar je ne huje — varajo druge. .. — A kako naj pozna žena. da je ljubljena, ako se ji to no reče? — vprašala je Katra. Tega ne vem. — odgovoril j*1- — Vsak človek se izraža na svoj način in ljubezen, ako se enkrat aačuti. najde si že izraz. Kadar čitam romanc, predstavljam ■si zrniraj. kako je moralo izgledati liee Skrelskega ali Alfreda ki je rekel: '.Jaz te ljubim, Leonora!', misleč, da se s tem zgodi nekaj nenavadnega; ali to se ni zgodilo ni na njej, niti na njem, iste oči. isti nos in vse jc isto vas nisem slišal, je. prišedši k meni. Tu sem tudi hotela in pogleda v ši mu v oei, dodala sem: — Se li ne jezite na me? — Zakaj ? — povprašal me je. — Ker vas nisem ubogala t>o obedu, — rekla sem, zarudevši. On me jc razumel, odmajal z glavo in nasraijal sc. Njegov pogled je razodeval, uni 1-iam, ».cr /ie takrat sem začutila, da jc v, zdelo se mi je, da mu je bilo po-1 tej šali tudi nekaj ozbiljnosti, kiivšeči. Čutila sem priljubljenost v se je tikala mene. Toda Katra niiiej nasladi in ne trledaje ca. eu- | -------- ----""J"' K.«. >- >1" dopiijseaia. da bi se kdo norčeval. tila sem. da je njegov pogled po- ! eival na meni. Naposled sem se ozr s junaki romanov la k njemu in ne znajoča kaj delam. sem vsekako le dalje igrala. Imel je liee podprto z roko rn gledal me je nepremično z iskre-čim i očmi. Nasmijala sem se. videča ta pogled ter prenehala — igrati. Tudi on se je nasmehnil in očitajoč mi, pokazal z namigom na skladbo, češ, naj bi nadaljevala. Kii sem končala, zasvetil je mesec jasno, pokuknil. skozi ok no v dvorano in je razsvetlil tla. Katra je vstopila in mi rekla sem prenehala na najlepšem mestu in da sem slabo igrala, ali !on je začel trditi, da še nikdar ni sem igrala tako dobro, kakor to pot ter začel hoditi po sobanah: iz dvorane v temni salon in zopet nazaj, vedno oziraje se name in n asm oho vaje se. . Tudi jaz sem se smijala. da, -mikalo me je. smejati se brez vzroka. tako sem bila tesra vesela kar se je baš pripetilo. Kakor hi tro se je pri sprehodu skril za vrti. objela sem Katro, s katero sve stali pri klavirju in jela jo poljubljati, ali kakor hitro se je vrnil, naredila sem se zoi>et resnobno. če tu«li sem komaj zarno-gla dušiti smeh. — Kaj jo zarodilo danes v »jo- — t»ovprašala srn je Katra. Ali on ni odgovarjal, marveč se je le neprestano nasmehaval. kajti vedel je. kaj se je zgodilo 7 menoj. — Glejta, kaka lepa noč! — rekel je iz salona, ustavivsi se med balkonovimi vrati, ki vodi jo na vrt. Pristopili sve k njemu in v re sniri, bila je noč, da takošne ni sem videla potem nikdar več. Polni inrsee je svetil za nam' nad hišo, da ga nismo mogli vi deti. a pred nami se je raztezalr polnsenca senca strehe in stebrov prek mostovža in pota. Vse dni tro bilo je razsvetljeno in oblito f srebrno mesečino. Široka steza med cvetkami bila je vsa svetla lesketajoča se vsled različnih tu posutih kamenčkov ter se je iz gubljala v megleni daljavi. Z«, drevesi se je videla svetla streha pokritega rastlinjaka, a iz nižavr se je dvigala bela, valovita megla Bezgovo gnnieje. čegar listje jc že nekoliko opadlo. bilo je vse oč mesečine tako obsevano, da so s* tudi najmanjše vejice mogle raz ločevati. Rosnato cvetje bilo je možne razločiti na tanjko, in po stezah in drevoredih razlivala se je svet loba in senea tako čudovito, d« drevesa izgledala kakor kakr visoke prozorne stvari, ki se tre potiijc gibljejo. Na desno, v sen ci poslopij, bilo je vse črno in taj nostno, toda iz tega mraku je to likanj ja-snejše molel nakviški vrh topolke, ki »e stala blizo hiš« in zdelo sc je, kakor da bi hote la z letet i v modro daljavo. — Idimo na prosto! — rekla sem. Katra jc privolila, toda meni la. da sc naj preobujem. — Ni potreba. Katra, — odvr nila sem; — Sergij Mihajlič mi poda roko. Kakor da bi mi mogel moj iz govor ubraniti, da bi si ne zmočila nog! Toda takrat se nam je zdelo to povsem umestno. On m: poprej roke nikdar ni podaval toda sedaj prijela sem jo sama ir njemu se to ni zdelo čudno. &1: smo po stopnjicah navzdol. Vcf ta svet. to nebo. vrt, zrak. bil mi jc drugačen, kot doslej. Ko sem pogledavala pred-se po drevoredu, po katerem smo stopali. zdelo se mi je, da je tukaj nemogoče dalje iti in da se tu že skončava svet, da mora vse te biti kakor zakleto v svoji kraso ti. A mi pa smo le šli m Čarobna stena krasote odprla sc nam je in še. le sevlaj sem spoznala na? sadovnik. drevesa, stezice — su ho listje. In mi smo se šetali po teh stezicah. stopali čez kolobarje sence in svetlobe, a suho listje je Istuit-to hruščalo pod našimi nogami in sveže 7>elene vejice dotikale sc mojega lica — — — . In bil je on. ki je polagoma in tiho stopaje poleg mene, previdno držal mojo roko. in bila je Katra, čije čevlji so škripali pred nama. V resnici, moral je biti na obnebji tudi mesce, ki je. skozi nepremične veje svetil na nas... Vender z vsakim korakom pred nami in za nami zapirala se je v-novič čarobna stena in jaz .sem nehala verovati, da je še možno dalje iti; nehala sem verovati v vse, kar je bilo. — Ah, žabica! — oglasil se je nekdo. — Kdo to govori in zakaj? — pomislila sem. Potem stoprav sem se spomnHa, da je to Katra, ki se boji žab. in pogledala sem pred nocre. Mala žabica je skočila, pa kakor mrtva obležala pred mano in le nje mala senčiea se je pojavljala na svetle j glinaste j stezici. — Kaj se vi ne bojite? — vprašal je on. Pogledala sem ga in videla njegovo jasno lice. Kazalo je izra/ popolne sreče... On je rekel: — Vi se ne bojite? — ali jaz sem slišala, tla veli: — Jaz te ljubim, dra«ra deva! — in ljubim te. jaz tc ljubim! — ponavljal mi je njegov pogled potrjevala njegova roka — me sečira. senea in vso jo to potrjevalo. Obšli smo sadovnik. Katra je hodila pred nama s svojimi drobnimi koraki in je utrujena težko dihala. Rekla je. da je čas. da se vrnemo in meni jo bil žal nje — ubožiee. — Zakaj ne čuti, kar čutiva midva? — mislila sem si. — Zakaj niso vsi mladi, zakaj niso vsi src i čni. kakor sva midva to 110c ? Vrnili smo se v hišo. toda on šf dolgo ni odšel, če tudi so že zapeli petelini in je že vse spalo ter jc konj eimdalje nestrpljiveje rezge tal in kopal zemljo s kopiti. 1're sedeli smo nevedoma skupaj dc treh. Petelini so že tretjič zapel" in začelo so je svit-a t i, ko je odja hal. Poslovil sc jo kakor navad no. brez da bi reko' kaj posebne ga, toda .iaz sem znala, da je o-f tc'ga trenutka moj in da ga n< izgubim več. Kakor sem si hitro priznala, di la ljubim, povedala sem vse Ka tri. Njo jo 10 močno razveselilo pa kmalo o reiu je zaspala. Revi ea, kako more Š<- v takošne j noč *pati! Jaz sem nasprotno hodilf še dolgo, dolgo po hodniku. p< šadovniku, spominjala sr vsel njegovih besed in kretanja tei zavila v drevored, koder sva 5 njim preti nedavnim hodila. Vse noč nisem zatisnila očesa ter seir to pot prvokrat videla, kako vsha ja solnce in nastaja dan. In nikdar pozneje nisem vide Ja take noči. takšnega jutra! — Zakaj ne reče naravnost, df me ljubi? — mislila sem si. — Z; kaj si izmišlja vsakeršne izgovore imenuje so starca, ko je venda vse tako lepo in prekrasno! Za kaj zapravlja dragi čas. ki se 1110 da nikdar več ne vrne? Naj mi re I*e samo besedo: Ljubim tc! Na vzame mojo roko v svojo, naj skh ni k njej Havo in reče: Jaz t( ljubim! Naj zaradi, ali zaprf pred mano oči, jaz ga bom razu mela 111 mu izpovedala vse. Ne iz oovedala. objela ga bom. stisni la se k njemu in zaplakala... Al ako se nemara motim in me mor da ne ljubi? Prestrašila sem se tega pomi sieka... Tega bi nc mogla prene sti. Pa zopet mi je prišlo v spo min, kako sem prišla k njemu a vrt. kjer sem skočila doli k nje mu in bilo mi je težko, težko pr srci, solze so me polile in začel? sem moliti. Prišla mi je v glave čudna misel in nada. ki me Je po mirila. Odločila sem se. da se hočerr od danes postiti in moliti ter d; pojdem k obhajilu na dan svoje ga rojstva in da ta dan tudi po stanem njegova nevesta. Zakaj? — Kako bi se to mogle zgoditi? O vsem .em nisem vede la nič, toda od tega trenutka sen verjela, da bo tako. Ze se ie po vsem zdanilo 111 lju djc so že vstali ter šli po svojih o pravkih, ko sem se vračala v svo jo čamnato. (Dalje prihodi.'ic.^ Cenjenim rojakom priporočam svoja HARAVHA VIHA Slov. pevsko podporno društvo "ZVON* SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBURG), OHIO. URADNIKI: Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 3382 E. 82. St., Cleveland, Ohio Pod predsednik: OUST STRAJNER. 0i)3 E. G3. St., Cleveland Ohio Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 3704 E. 78. St., Cleveland, Oblo Podtajnik: ANTON GORENC, 77J8 Osage Ave., Clveland, Ohio Blagajnik: MIKE VR0EK, 3684 E. 78. St., Cleveland, Oblo ' Zapisnlkariea: KOZI MAUER, 3522 E. 8'2. St.. Cleveland. Ohio NAZNANILO Cenjenim rojakom v Wisconsin« aznanjamo, da jih bo v kratken •biakal naš aaatopnik li najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riea ling 10 gal $6.50, 27 do 28 gal $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14., 50 galon $25. Lanako belo ▼ino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25» rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevee gal $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek sa vino. S apoštovanjem a JACK&B, B« 161__fit. Helena. Cal Ugodna prilika. OGLEJTE SI FARME V ST. HELENA, N. C. NADZORNI ODBOR: MARY G LIHA, SOOC E. 78 St., Cleveland, Oblo MAItTIN MARTINSeK, 3550 e. 81. St., Cleveland, Oblo. - FRANK VRČEK. 36&i E. 78. St., Cleveland, Oblo. BOLNIŠKI NADZORNIKI: JOHN FONDA. 7S25 Burke Ave., Cleveland, Oblo FRANCES ZABUKOVEC, 3684 E. 78. St., Cleveland, Oblo. VRATAR: LUDVIK GRUDEN. 3C84 E. 78. St., Cleveland, Ohio. Seja se vr31 prvo nedeljo v mesecu rani, 3611 E. 81. St., Cleveland, Oblo. ob 9. url dopoldne v Mike Plute?! dvo- ti je pooblaščen sprejemati naroš-aino u "Glas Naroda" in isdajati tocadevna potrdila. — Upati je da mu bodo šH rojaki v vseh osi na nko- Uredniitvo. •St. Helena, X. C., leži \ bližini velikega mesta Wilmington, N C., in tu imamo še čez sto izCL^'e lili in razoranih farm. Zemlja je 'zbrana najboljša in razdeljena v, farme po 10 in tudi več ukrov Tukaj rodi vse. in sieer S mescev y letu. Podnebje je zdravo in prijetno, ker nikdar ni prevroče in ne premraz. Dobra pitna voda. j Od že preje označenih farm so i prodane Št. 9, 33. 12, 19 in U. Tuj sdolaj opišemo zopet par farm", kij Se niso prodane. Farma št. 16. — Izvrstna mala i farma, obsegajoča 10 a krov fine j zemlje. Lepo barvana prikup j Ijiva hiša. Mala »upa. Na pri-j iaznem kraju ob glavni eesti. poleg postaje. Vsa zemlja je izčišče- i na in kakih osem akrov je izora-1 nih, en del zasejan in to zemljo se vsakemu lahko priporoči. Cena $1150, plača se $287.50 takoj in po $172.50 na leto v petih le-tih. Farma št. 19. _ Ta farma ob nega 10 akrov, ima prostorno hišo s št inn i sobami, prijazno pobarvano. Mala šupa. studenec in mali vinograd. Leži ob glavni cesti, blizu postaje, cerkve in -5o ! le. 714 akrov fino obdelanih in j ostalo je dobra zemlja, katero se: lahko še izorje, če potrobno. Na to farmo se lahko takoj naselite. I Lepa prilika priti do dobre farme. Cena $1150, plača se $2S7.50 takoj in $172.50 vsako leto v ne ih lotili. Farma št. 21. — Deset akrov | 6ne zemlje brez poslopij. Kupec lahko rabi sosednje poslopje, 4 milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Vsa zemlja je iz čiščema in polovico i zorane. Ostn lo se takoj lahko izorje. Cena $500, plača se $125 takoj in pr $75 na leto v petih letih. Farma št. 276. — Ta farma ob •sega 11 akrov prav ob progi At 'antic Coast Line železnice in je Hlizu pc staje. Vsa zemlja je izči Sčena losa. Sedanja eena je $700 toda nadaljuje se z delom in prištelo se bo še stroške za razne naprave. Pogoji: eno četrtino na prej in ostanek v letnih obrokih v petih letih. EnakLk farm je na izbero in tu i di imamo mnogo zemlje za pašnike, katero zemljo naseljeniki lah ko rabijo, dokler ni prirejena za razprodajo. Vsa zemljišča so last Mr. Tlugh MaeRae & Co. in na zemljiščih je Mr. L. N. Johnston superinten-; dent, kateri daje naseljencem nasvete in jim je v pomoč. Družba niiua kričavih agentov in zato tudi ne kliče špekulantov. I za katere ni prostora v tem kraju. Namen družbe je. da se vsak sam prepriča in potem šele kupi. Družba noče špekulantov, ampak le pridne naseljence, ki si hočejo z delom vstanoviti svoj dom in ne pa z mešetairijo. Take potrebujemo, pa nobenih drugih, ker za zadnje pri nas ni prostora. Vsak prvi in tretji torek v me seeu je znižana cena za vožnjo iz Washingtona, D. C., do St. Hole na, X. C., in stane ie $11.10 za sem in tja. V slučaju, da se odločite za obisk na farme in želite kaka nadaljna pojasnila, nam pišite in mi vam bomo dragevolje pojasnili, kar boste želeli. North American Farms Assn. Iščem svojega brata JOSIPA DVORŠEK, star 4S let in do ma iz Rnjhenburga na štajerskem. V zadnjem času je bival tri leta v Arma. Kans. W}u sem mu pi^il tri pisma in zadnje pismo eelo priporočeno, katero mi l.ilo vrnjeno. Rojim se. da. se' n« 11 je kaj pripetijo. Z-ato prosim cen jene rojake, posebno Caput« ali Frank Pavlo-vi<>a. katerih naslova mi nUla znana, da mi kaj sporo če o njem. V slučaju, da pa sam to čita, ga prosim, da se mi javi. John Dv«»rsek. liox l>8, liowen, Colo. 2S-4— 1 .Vi Dr. KOLER €38 Penn Are., Pittsburgh, Pa SLOVENSKDZDRAVNIK Dp. Koltr ]• «u ■UrtjU alortnjk! •dmmlk. ipe*lj* llat t Pittsburgh« ki Ima Slletno prmk »o y Bdrmrljanjr tajnik aoftklk ImbL aifllla ali lUtm »Uanj« krr! adra* ■ slMOTltlm ki aa |e lium«! ar prof. Brllek. C« I Bat« mozolj« ut maliurCk« po t*l»- N^fcTk-^-^-1^ vam bo kri. * eakan«. k«r ta bolesen mm nalasa. Bamenotok, kapavac afl tri per ln »xr*.m ln alcer brea operacij«. v hrbtu ln rtmlh t«dl SraJoS * oadreTim • m* Raumatlum, tr«anje, boleitne, ata HKLfSf*'®0: 4k»7>f<* »n hruge kotna tofaMnl, ki nastanejo TBIed nehata *rri 2JlJj*ttT tkM" 111 ** tJradn« are: V pocedelfklk. erMafe f*tWh od I. sjutrsj do 1. »opoJdia V torkih, ftetvrtklh 1» lobotok oi I V« kjatral do S. are Ok eedeljab pa do dveh popoldn«. ■ »oftc se delam. — Pridite - Ne povabite trne Is Številke! j Rad bi izvedel za naslov svoje str,. ANTONIJ h kn svaka NIKOLA .MAI1NI K. Nahajata nekje v Brooklvnu. \. V. ]».*o-sim or njene rojake. ravi naslov •svojega prijatelja IVANA PRIMOŽIČ. Doma jc iz Grahovetra pri Cirknici na Notranjskem in sedaj se nahaja nekje v Stie-i> .vjjauii. Wis. Pisal sem mu /o več pist-m, pa ne dobim nobenega odgovora. Prosim, če kd > izmed rojakov ve za njesrov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi. — Joe Logar, Box :i. Camp Cheat Bridge, v ' < 2s 4—15) Pri ! DALMATINSKI-CALIFORNUSKI VINARSKI ZADRUGI 140 Liberty St.. New York, N. Y. Kupujejo že danes vsi oni, ki j oznajo dobro naravno kapljico; j VSI, ki nečejo piti nič dragega, kot pravo domačo kapljico; i VSI, ki so ozdraveli in otreba-jejo moči; j VSI, ki jim primanjkuje krvi in da dobijo kri, treba jim je praveva naravnega vina iz grozdja. I ^ VSI, ki poznajo naravno vino in žganje in nečejo, da se jih slepi s ponaredbami; j VSI, v splošnem, ki hočejo obdr-;žati svoje zdravje; j VSI oni, ki še niste poskusili našega blaga pišite še danes na: DALMATINSK0-CALIF0RNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 40 Liberty St., New York, N. Y, Sod od 52 galon samo $26.30. Velika zaloga vina in žganja. Belo vino. r.0 jralon je..................$40.00 ltrieC-e vino. 50 galon jp................ $30.00 Briujove«: 4 ga Ione sodček j«. ..........JtlT.tiO I »rožnik, 1 malone sodček ............SK',.la«'ati i>os4Hla. Naročilu se moro priložiti denar. 5X08 St. Clair Ave.. N. K. Cleveland, Ohio. MARUA GRILL, 13*8 St. Clair Ave., N. E„ Cleveland, Ofala. "GLAS NARODA* 9» Oortlaadt BtraM. ■a« Zark. B. X, Frank Petkovšek Javni notar (Notary Publi«)' 711-720 MARKET STRUT WAVKISAa lift PKODAJA fina vina, lirgtii »olift patentirana adravila. PRODAJA vata« lktk« yi«k »ItkoMO »kik iri. POŠILJA danai j stari kraj aaalpljti« H polteno. UPRAVLJA ru x aotarpki ^o§a| mMšb jota dala. iMilltf REŠIMO SLOVENSKI NAXODI (lnc.) LASOTEI j 17 Battery PI, N«w York, N. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) t GREATER NEW TORKU ANTON BURGAR 82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y, IZDELUJE IN PRESKRBUJE ▼■a ko vratna pooblastila, vojaške proinje in daje potrebni naavete v vaeh vojaških zadevah. Rojakom, ki šele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije f le« de datuma izkrcanja ali imenfe paznika. Obrnite ae caupno na njega, kjer boste toino in solidno postreienL ffimmmmmnmn O LAS NARODA. 1. MAJ V 1017. paip. društvo sviti Barbari H BBDnmum dbIave iivikm Mol: FOREST CITY, PA« m IL jHivla Iftfl v drŽavi Tt GLAVNI URADNIKI; PrMatdalM? F. 8. TAUCHSH, «74 Ahsay Ave, Bock Sprla««. Wye. Podpredsednik: JAKOB DO LEN O. box 181. Broujhton, Pa. rajnik: FBANK PAVLOVClC, box 647, Toreit City, Pa. "omotol tajnik: AVGUST GOSTIfiA, box 310, Foraat City, Pa. ttagajolk: JOSIP MARINČlfi. 6803 St Clair Ave., CleTeLmixl. Okla Pomožni blagu jn i k: ANT. HOCHEVAH, RFD. No. 2, box lll£. Br1*i«eport, Ohio. NADZORNI ODBOR: f*radaednlk nad«, odbora: JOSIP PETERNEL, box »5, Willock, Pa. - aadtoralk: JERNEJ HAFNER, box 95. Federal. Pa. • aadsornlk: IVAN GROŠELJ. 885 H. 137th St., Clerelaad, Okie. POROTNI ODBOR: Predaadnlk porot odbora: MARTIN OBKEŽAN, box 72, 9. Mineral, L porotnik: FRANC TEROPČlC, H. F. D. No. 8, oox 148, Fort Smith, >rfc •. porotnik: JOSIP GOL4JB, 1018 So.-litb St., Springfield, m. VRHOVNI ZDRAVNIK: D»- JOSIP V. flUAHKK, 84« B. Oblo St.. Plttaburgh. Pa. — Urada« glasile: "«LAS NARODA". 82 Oortlandt SU H*w Terf, K. Oenjena (lroJtra, oalroma njih uradniki so na prodani podUJat! vsa da. plm direktno na glarne®» tajnika In nikakor dragega. Denar naj aa pa po •UJa adlno potom poštnih, ekapreanlb ali bančnih denarnih nlka kor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčlč, Farmar« d Miner« National Bank, Foreat City, Pa. V alačajo, da opaaljo draltvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nanndoma naananljo nradn glav. tajnika, da •a aaaaore napako popraviti DOSTOJEVSKI: Mladenič Ea GLAS NAHODA J. T I >c Že Vri V. m< (Xadal.ie**f»n }e). m:! v.-n,i i/vedi-l. da z* od prejšnjega večera ni hilo pri Naino Tatjana Pavloma iti Liza sta bili pri nji. isk. >o lnle^v moji N,,bi. - Spodaj \ (vbedniei je ležal Makar ii. nut \ a>k'in od ni. Polog njega je bral nek starec pol- v 111 objel in jo vprašal, če ve. kje je Vrrsilov. njenih m i j»- m vala silna radovednost. v «■'!.»! - m ji. 11 a sva I ila pn-jfcnji večer skupaj in da je danes aj odšel. X.I-V1 lenje. Arkadi.}' j,- rekla Liza, ki se je bila medtem in odšla -»ko/i vrata. m sem ;-.a njo in dohitel jo na stopnicah. \ .-.iela Mem. da Im s prišel /;I menoj — je zacepetala. '»"^J" Li/a. pn vin, te. povej mi, kaj se je zgo ne vem. toda slutim marsikaj. — Versilov ni prišel, Kl sk<»rajyotovo .lobiti k;Korajgotovo bo /daj zopet doma sem* rekel po preteku re m vstal. Da. le pojdi pogledat — jr silila vame Tatjana Pavlovna. Ah si bi! kaj >podaj " — nie je vprašala mati polslišno. » Sevedii s.m Klečal -»em ob mrtvaškem odni in molil Mi boš prišel jutri v cerkev % — me je vprašala, tresoča se la bom prišel. - Kaj pa vendar mislite?.... K maši n prišel. hi pob g tega j,, jutri tndi vaš rojstni dan. ja lira ga mama! m. da bo prišJa za menoj Tatjana Pavlovna in zato sem al na stopnieah. bila za menoj. * n sunkom me je pahnila iz veže in zaprla vrata za se- latjana Pavlovna, nekaj vas bom vprašal — sem zajeoal. I »obro. kaj pa! — je siknila skozi zobe. Ka., t., pomeni. Tatjana Pavlovna. da ne pričakujete Ver- ^'>!«•'• To je važno, da si preplašen. — Pripovedoval si, sta s.- pogovarjala ve.-raj. — ^Marsikaj si povedal, toda vse- — Kaj si zamolčal! Ne veni, kaj mislite. Ali .,e res spoštljivo govoril o tvoji materi? Da. zelo spoštljivo je govoril. Le glej, če lažeš! Ne lažem. — Jaz sploh ne lažem. -laz l)i 11 nekaj naročila, pa .je škoda, da si preneumen za to. Mesti se /tli, na nisem. Ali boš vse napravil, kot ti bom naročila, »lom. če bom mogel. Dobro, torej. - Pojdi k Ani Andrejevni in poglej, kaj dela- Ne, k Ani Andrejevni pa ne grem. — Ana Andrejema me je a pozvala, pu tudi nisem maral iti. Ona je poslala pote? — se je začudila. Da, Darja Onisimova je prišla k meni. Zakaj pa nočeš iti ? t e bi mi ponudili ves svet. bi ne šel. — Zdaj pa še posebno ' Nt5 mi r«'kli, da sem preneumen. —- Mene ni treba podeenje- - K Ani Andivjevni ne grem in ne grem! se mi je zdelo. — Zdaj bodo napeli vse sile, samo da jo pravili v past. Koga? — Ano Aiidrejevnof ee! O kateri pa govorite? — Pa že vsaj ne o Katarini Nikola-m se rrestrašil. — Neka neznana slntinja se j debelo pogledala. j — No. kaj pa še stojiš tukaj? — Kaj pa je? — Kaj hočeš? — Ali imaš tudi ti svoje kremplje vmes? — Pazi. pazi! — Poslušajte, Tatjana Pavlovna. — Kaj je? —N^kaj vam lioui razodel. •— Toda ne danes, pač pa jutri zjutraj. — Med štirimi očmi. — S tem pogojem seveda, če mi nekaj J poveste. — Kaj naj ti povem? — Kakšno past mislite-' — Koga naj bi se spravilo vanjo? — Hitro. Tatjana Pavlovna. hiiro! — Takoj! — Vidite, da hrepenim 1 po vsem telesu. — Kaj me briga, ie trepetaš. — Povej najprej, kaj mi hočeš povedat i! - Ali res hočeš še kaj vedeti? — Saj si vendar sam rekel, da je on pismo sežgal Krafft. — Tatjana Pavlovna, še enkrat vam rečem, nikar me ne mučite! — Tatjana Pavlovna. nikar ne skrivajte ničesar pred menoj. — .To pritajevanje bi imelo lahko zelo slabe posledice. — On mi je ven-| dar sam rekel, da se smatra za boljšega, prerojenega človeka. — Pojdi k vragu, osel! — Saj si vendar sam za teleban vanjo. Oče in sin sta zaljubljena v eno in isto žensko! Zatem je stopila v vežo in zaloputnila vrata za seboj. 1 .laz sem hodil zamišljen po eestah. Nehote sem prišel do Versilovega stanovanja in vprašal gospo-dinjo, če ga še ni. — Ne, ni ga še — je odvrnila. — Ali bo sploh prišel? — Bog ve, če bo prišel. — Jaz ne vem in ne slutim. — Kam je šel. kam je šel? — sem -^^mišljeval medpotoma. Naenkrat me je močna roka zgrabila za ramo. — Hej, kam pa? — Kam pa? Ozrl sem se in opazil Lamberta. — Trikrat sem bil že pri tebi — je rekel. — pa te nisem dobi doma. — Idi z menoj, bova zajtrkovala. — Čakaj, praviš, da si bil pri meni. — Ali je bil tudi Ver sil o? t am ? — Ne. nikoga ni bilo. — Ah. moj liog, -pljuni na vse. — Včeraj si bil jezen, kaj ne? Ali nisi bil res jezen? — Da, morda sera bil. » — Ali veš zakaj ? —- Jfakaj? — Zato. ker si bil pijan. — Zdaj ti pa lahko marsikaj povem. — No. le govori, če boš pametno govoril. — Ali vrjmeš, da sem dobil izvrstne novice o stvari, o kateri sva se včeraj pogovarjala ? — Lambert! — sem vzkliknil in stegel svojo roko iz njegove — preppričan bodi, da ti tudi jaz hočem nekaj povedati. — Kaj takega ? — Povedati ti hočem, da sem sklenil prekiniti s teboj vse zve-7*\ — To sem ti že včeraj preeej jasno omenil, pa se mi zdi. da me nisi razumel. — Ti si otročji, neumen, ti imaš na sebi vse slabosti, ki si jih more misliti človek. — Natvezil si mi. da bi se jaz lahko poročil ž njo. — Nikar ne nori. — Ali misliš, da sem deset let Star, da bi ti vrjel tako stvar? — Ali misliš, da se gre kar tako k ženski in se poroči žnjo? — Ti si me hotel spraviti k sebi in me prisiliti, da bi ti dal dokument oziroma pismo. — Ti hočeš, da bi s teboj vred nesramno nastopil proti Katarini Nikolajevni. —»Predno se pa ločiva, ti še nekaj povem. ^ — No le govori. — Jaz te rad poslušam. — Povem ti, da bo ona imela še jutri ali pojutrišnjem pismo v lokah. *— Kajti pismo je njeno, ona ga je pisala, — Jaz ga ji boni dal. — Jaz ga ji bom osebno izročil. — In da boš še boljše vedel, ti povem, da ji bom izročil pismo v stanovanju Tatjane Pavlovne. — Pismo ji bom dal in ne bom ničesar zahteval od nje. — Zdaj se pa izgubi! — Jaz te nočem več videti. — Izgubi se za vedno! (Dalj* Dti&odnjlft). POZOR ROJAKI ■alta a« laatk« laaa, kakor t« d _____brk* 1« brate. CM t«n Mih trattaio » *fb tadalk krnel a**« la dola« laijt kakor t«di uwiki^ hi>—I teto Ib k>ii t» ubofc edp^daM 1« 3«|»«II. Imata« koatlboi ali tceaaj« v rokah. aoaah la v krile, v mmih dnak pnonlnniiii aadra triic. rana. opakltea. bala. tata. krasta in atuit« 0°(bc tK>ea katja ofaaa. csabHna v pat dnak ce-po'nanu odstranim. Kdor bi soda adrvtla bm-aitptbe rabil eia iaia£lm sa tf'00 Pilita takoj t*, eanlk. kl n takoj poAljean aaatoaaj Kraani lapal KOLEDAR xm leto X 017 dobita ako aoiljata 4 eanta aa p o* t nI no. JAXOB WAMOlO, fTM BoilA A v a.. Olmltai Okla NA PRODAJ je, lepo Pohištvo za deset fantov po nizki ceni. Proda t-e vse skupaj. Vprašajte takoj pri lastniku: Frank Mramor, :>:VWt St. i "lair Ave.. Cleveland, O. _(28-4— 1 - 5) HARMONIKE fcodlal iairMcoll vrata laOmimimm la popravljam pa aajnltjlk «aaah, a 4e lo trpatno la aaaealjlvo. V poprava aaaealjlvo vsakdo polije, kar mam oad 18 lat tukaj v tm posla 1* seOaJ v rtoJm laatnea Oobbl V popravak raaateat kranjska kakor vaa Oras« barmoaike. Rabljene banaonlk« knpa jem In Taameai tudi v wiaaa, toda la « ln Ivratna. JOHN WnfMBU Or. LORENL Jaz sem edini slovensko govoreči specialist moških bolezni v Pittsburghu, Pa. S Sfi Najstarejša slsvensko-hnratska trgoiina z likery v Ameriki. Ml inm nudimo našo aalogo aajboljllk llkarjav po alodottk foaakl Brlnjevee, naboj (I ateklenl«)_________________ f T.Ot Brinjevec, aaboj (12 ateklenlo) _ _ _ _____ ________1T00 Tropin Je vec, galona...........................$2.20, $250, $2.71 la 1.00 Tropinjevec, aeboj (• U0 Troplnjevec, aaboj (12 stekleni«)10.00 BUVOVka, salon.................. $2.7» ln mm HM mm mm mm «.00 Brlnevec, (posemeena at^leulce) ]UW NaJ Blavnl "66" Pure Bye Whiskey, 7 lat star aaboj (S steklenic)...MMa.MMwa,aS(.aMMMMMMM f.of aaboj (12 stekle&Io)__________________xi-SG ■ Ooncorfl vino, rdeče, berel..^ — mmmmmmmm mm $92.00 Concord vino, rdeče, pol berela...........10.00 Pri odjemu 8 la 10 galon, stane ctlona.. — — — — „ jo Pri odjema eue same salone l.oo Belo vino, berel_____________________________ gg.00 Belo vino, pol berela « — ^__ — — _ 19.00 Prt od jemo 0 ali 10 salon, stane salona____________1.00 Prt odjema ene same galone jjjj r"tj lj Zrn posodo račnnamo sledeče cene: aa I, 4 ln salone sodčke SO centov, ca 0, 0 ln 10 salon sodčke $1.00 ln aa 25 salon (pol berela) $1.50. Berele pa damo aaatonj. Z naročilom pošljite vedno tudi Money Order all pa banfel UM. Ka vae blago Janritt THE OfflO BRANDY DISTILLING COMPANY fios—4 BT. CLAIK ATI, CLEVELAND, OHO. POPOTNIKI. Vsem onim, kl sta namenjeni potovati v Cleveland, poaebao ako imata drnilno, bo potrebno nabaviti pohištvo ln knblnjsko opravo ako se hoietfl nastaniti v nail naselbini Zato ob tej priliki priporočam svoje.velike prodajalne, kjer dobite vae kar la potrebujete. Pri meni Imate vate« pošteno ln sanealjlvo blaso. ▲ko dospe te v Cleveland na postajo ln aa aa veste kam obrniti, pernate na telefon Princeton 1881 all pa Bosedale 1881 ln jaa bran poalal en avtomobil po vas. Ako pa vaa mete pocestno karo ae peljlta s 8L piahr karo do 02. ceata ln na vogala St Clair Ave. i« naslova A. GRDINA, 6X27 St. Clair Ay«., Cleveland, O. Pri am*! ae vedno dobi letal koledar aa 20e. poštnih i t'rad ne ure: dnevno od 0. do-i poldne do S. ure zvečer. V pet-! kih od S». dopoldne do 2. popol. \ Nedeljo od 10 dop. do 2. popol. 1>R. LOKENZ, specialist moških bolezni, G44 I'enn Ave. II. nadst. na ulico, IMttsbur^h, Pa. S g iggfBjgjaramriifafgf^^ CENIK KNJIG katar« ima ▼ zalogi SLOVENICI [PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. 1VKW YORK, If: Y j&aiaiaggiaigiisii^^ REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE! A A a A A A A an. i? Zakaj sprejemam vsak dan. veS naročil od naiih rojakov ta razne ameriške in importirane pijače t — Zato, ker je moje blago pristno, cene nizke in postrežba točna 1 Ako si neverni Tomaž, prepričaj se pri meni ali pri mojih odjemalcih I V zalogi imam vsakovrstne pijače od navadne mineralno vode di najdražjega šampanjca. Ignatz Podvasnik, 6326—27 STATION ST., E. E. PITTSBUBGH, PA. Phone Hiland 111. 8V0JI K SVOJIM. POUČNE KNJIGE: Ihnov nemSkoangleSkl tolmač. vezan f—JO Oerkvena zgodovina f—.70 Poljedelstvo R?.50 Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih f—JS5 Slov.-anglefld ln angl.-slov. slovar «1.50 Srednji katekizem —.50 Prtna uS in trtoreja .40 Cm Da živinoreja t—.00 Umni kletar i—.30 Umni kmetovalec fcd.50 Veliki slovensko-sngleikl tolmač $2.00 Venček čestitk i—.25 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Amerika ali povsod dobro — ■ Cesar Jožef Bvataidja Doli ■ orožjem Giiaelda Hedvlka Hildegarda I zn nami, mala Japonka —.25 Izidor, pobožni kmet —.25 Iz raznih stanov (pesmlee) ;—.20 Jaina nad DobruSo >—.20 Jaromll »—.20 Juri baron Vega —.25 Kako vzgaja usoda „~40 Kraljičin nečak t—.40 Kraljevič in berač —.40 Korejska brata r^.40 Leban, 100 beril —.20 Male peaml _jg Maron, krščanski deček lz Libanona f^.30 Mladi samotar — N'aseljenci _.25 Xs valovih Južnega morja —.20 N'rk^j iz ruske zgodovine —.20 O jetikl t—.15 Ogla niča ali hudobija in ne^ dotžuoat f—jo Pegam la Lambergar Popotni listi Poaljedni Mehikanec <—.25 Potovanje v Lillpat i~J2S Prafikt judek —.20 Preko morja «^.4