izhaja vsak pelek. □ □ Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulica St. 6. i=inL»ii=ir»Jnf=irMii=l |fBlfWI[M]tft[MltM]l^| l==^LnJ(r=dljr«Jtz==J[nJb==] Naročnina znaša: celoletna. . K 4-poluletna.. „ r— četrtletna. . „ r-Posamezna St. „ o to i=ie3i=:gJi[=ig3i=i GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. UaULlšUlJšUiftlMttMIIM] Štev. 21. V Ljubljani, dne 25. aprila 1913. Leto VIII. Bamberški nadškof in kršč. strokovne zveze. Nadškof dr. Hauck v Bambergu je ob slavnostnem govioru Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v No~ rimbergu (Nurnberg) 31. marca 1913 med živahnim ploskanjem zborovalcev govoril velevažen govor, ki je v Nemčiji vzbudil med vsemi katoliškimi krogi največjo pozorno'st. Govoril je: Katoliška društva rokodelskih pomočnikov, ki jih-je Kolping ustanovil, so resnična naprava, ki blagodejno deluje ... V rokodelskem društvu je rokodelski pomočnik obvarovan velikih nevarnosti, ki groze njegovemu verskemu prepričanju in njegovi veri, temelji, na katerem edino more trdno stati poslopje njegovega življenja. V svojem rokodelskem društvu (nemški katoličani nazivajo splošno 'katoliška društva rokodelskih pomočnikov »Ge-sellenverein« — pomočniško društvo; pri nas se pa katoliška društva rokodelskih pomočnikov nazivajo člani rokodelsko društvo, to najbrže zato, ker tudi mojstri, ki se spominjajo »pomočniških let, še vedno prihajajo v društvo in navadno v njem tudi aktivno delujejo. Op. ur.) dobi, da pride naprej in ga podpira v njegovem gospodarskem življenju . . . Naši rokodelski , pomočniki naj ne zaostanejo v življenju, marveč stoje naj na čelu rokodelskega gibanja. Zato pozdravljam, če v svojo korist izrabite gospodarske organizacije, če postanete člani krščanskih strokovnih društev. Krščanska strokovna društva so po razsodbi najvišjih cerkvenih oblasti dovoljena pod pogoji, ki so znani. Vsak katoliški rokodelec postane lahko član krščanskih strokovnih društev, če ostane tudi zvest član katoliškega društva rojko-delskih pomočnikov. Želim:Vsak mlad rokodelec bodi član katoliškega društva rokodelskih pomočnikov in kakega krščanskega strokovnega društva I Organizacije nesocialnega demokraškega delavstva. Urednik Gasteiger v Mionakovu je poizkusil, da poda sliko nesocialno de- mokraških delavskih organizacij v najvažnejših evropskih državah. Ta splošna slika nas mora opogumiti, da kljub vsem oviram in kljub neumeva-nju potrebe, da se združuje krščansko delavstvo samostojno, to delo pogumno in neustrašeno nadaljujemo. Slika, ki jo je Gasteiger naslikal, je zanimiva. Iz nje vsaj lahko dobimo pregled, če tudi ne popolnega, o moči in sili delavstva, ki ne prisega na brezversko socialnodemokraško rdečo zastavo. Gasteiger razdeljuje v svoji razpravi, ki jo je objavil v monakovski »Soziale Revue«, v tri velike skupine: 1. Verske vzgojevalne, 2. stanovske in 3. poklicne delavske organizacije. Prvi skupini pripadajo mladeniška društva. V Nemčiji štejejo ta društva, in sicer katoliška 256.655, prote-stanška 142.826, v Avstriji katoliška 10.000, protestanška 3000, v Švici katoliška 8000, protestanška pa 9550 članov. Sledi izkaz o rokodelskih društvih. Katoliška društva rokodelskih pomočnikov štejejo v Nemčiji 66.742, protestanška 2000, v Avstriji katoliška 13.300 in v Švici 2011 članov. Verska društva delavcev štejejo v Nemčiji, in sicer katoliška 496.000, protestanška 180.000, v Avstriji katoliška 60.000, v Švici katoliška 8695 in na Nizozemskem katoliška 14.000, protestanška pa 12.000 članov. Katoliška društva za delavke štejejo v Nemčiji 44.000, v Avstriji 3000, v Švici pa 13.520 članic. Katoliška društva služkinj štejejo v Nemčiji 11.000, v Avstriji 1060 in v Švici 5000 članov. Nadalje je Še. v Nemčiji v protestan-ških društvih za služkinje organiziranih 3000 služkinj. , Krščanska strokovna društva štejejo v Nemčiji 360.000, v Avstriji 82.000, v Švici 12.000, v Italiji 104.000, v Belgiji 82.760 in na Nizozemskem 8000 članov. Te organizacije so vse priklopljene mednarodnemu tajništvu krščanskih strokovnih organizacij s sedežem v Kolinu, razven laških, kjer je le strokovna zveza krščanskega tekstilnega delavstva v Milanu s 6300 člani se priklopila mednarodnemu tajništvu krščanskih strokovnih organizacij v Kolinu. V Nemčiji se prištevajo krščanski narodni delavski organizaciji v širšem smislu še zveze državnih delavcev in nastavljencev, ki štejejo približno 120 tisoč Članov, in nemškonarodna zveza trgovskih nastavljencev, ki jih je do 125.000 v tej zvezi organiziranih. Skrbimo, da i mi organizacije slovenskega delavstva ne zanemarimo. Rdečkarija naše delavstvo zistematič-no lovi v svoje mreže, liberalci tudi. Ne držati križem rok, marveč krepko pa odločno agitirati za to, da se pomnoži število članov naše mlade, a že krepke in čile Jugoslovanske Strokovne Zveze, ki mora združiti v svojo sredo vse slovensko krščanskosocialno delavstvo' Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze, OBČNI ZBORI NAŠIH KRŠČANSKIH STROKOVNIH DRUŠTEV. Ljubljana, 13. aprila 1913. Danes zvečer so zborovale naše strokovne organizacije v Ljudskem domu, in sicer Podporno društvo, skupina Ljubljana Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze in skupina ljubljanska tobačna tvornica J. S. Z. Občnih zborov sta se udeležila državna poslanca dr. Krek in Gostinčar, kakor tudi načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze. Podporno društvo. Zborovanje vodi predsednik Alojzij Čatar, ki se spominja rajnega blagajnika Podpornega društva Ogriča, se zahvali poslancem, ki se res vneto za tobačno delavstvo zavzemajo, in poroča, da je lani v ljubljanski tobačni tvornici izstopilo 16 delavcev in delavk, 1 delavka je dobila odpravnino, 14 delavk in 3 delavci so umrli; vpoko-jfchih je bilo leta 1912 85 delavk in delavcev; stanje vpokojenega tobačnega delavstva koncem leta 1912 je bilo 675 oseb. Vseh delavk je bilot leta 1912 v ljubljanski tobačni tvornici 1861 in 324 delavcev. Zapisnikarica Mici Andlovič poroča, da so bile seje Podpornega društva po zabnjem Občnem zboru 13. V., 15. V., 12. VI., 17. VI., 19. VI., 24. VI., 3. VII., 10. VII., 17. VIL, 7. VIII., 14. VIII., 20. VIII., 27. VIII., 10. IX., 19. IX., 25. IX., 2. X., 9. X., 22. X., 19. XI., 26. XI., 9. XII., 1912, in 2. I., 17. II., 31. III. in 14. IV. 1913. Večji zaupni sestanek sta bila v Ljudskem domu 14. avgusta in 2. decembra 1912; shoda sta bila 30. oktobra 1912 in 13. januarja, 1913. Ustanovili so se lani tudi strokovni odseki, ki dobro delujejo. Važ/nih sklepov je bilo 28. Priredili smo 28. julija izlet v Petrovče, slavlje smo priredili jubilantom na čast 16. junija 1912, spomenic smo vložili tri in sklenili tri resolucije. Predpustni veselici smo priredili dve: eno v »Unionu« in drugo v Ljudskem domu. Obe sta se dobro obnesli. Blagajničarka Mici Rojc izvaja: Po smrti rajnega blagajnika Podpornega društva Josipa Ogriča mi je odbor naložil težko breme blagajničarke. Dolžnost mi je poročati, da smo imeli lani 6743 K 5 h dohodkov in 5949 K 96 h stroškov. Bilanca izkazuje premoženja 12.178 K 43 h. Kdor bi se za podrobnosti zanimal, lahko računske knjige in račune pa hranilnični knjižici vpogleda v društveni sobi pri Krčonu, kjer bodo osem dni na vpogled članov. Prosim to poročilo vzeti ina znanje. V imenu revizorjev predlaga Golobič, ki zelo pohvali denarno delovanje društva, da naj se računsko poročilo potrdi. Obvelja. Izvoli se na predlog Ivanke Kosec odbor, ki se je sledeče konstituiral: predsednik Alojzij Čatar, podpredsednica Ivanka Kosec, podpredsednik Anton Novak, tajnica Mici Andlovič, njena namestnica Ivanka Prek, blagajničarka Rojc Mici, njena namestnica Karolina Rotter. O poslovanju lani ustanovljenega pogrebnega zaklada poroča tov. Anton Novak. Rezervni zaklad pogrebnega zaklada je znašal koncem leta 232 K 68 h, izplačalo se je šest posmrtnih podpor. Občni zbor določi, da vodi pogrebni zaklad podpredsednik Anton Novak. Škapina Ljubljana Avstrijske kršč. tobačne delavske zveze. Občni zbor vodi predsednik Sa-wenz. O blagajniškem poslovanju poroča blagajničarka Ana Češnovar. Poročilo, ki ga še objavimo, se odobri. Zapisnikarica Mici B li e j ei c izvaja: Lanski občni zbor naše skupine se je vršil 22. aprila 1912. Od lanskega občnega zbora nadalje je imel odbor seje 4. maja, 16. junija, 17. junija, 19. junija, 7. julija, 2. oktobra, 11. oktobra, 30. oktobra, 2. decembra 1912, 31. marca, 14. marca 1913. Poleg teh sej se je pa zbiral odbor še druge dneve skoraj vsak teden po enkrat in še po večkrat. Kar tiče shodov, smo priredili večji shod 4. novembra 1912. Na njem je govoril predsednik naše zveze gosp. Ull-reich z Dunaja. Delavskih konferenc in zaupnih sestankov je bilo mnogo. Razpravljalo se je na njih o perečih delavskih zadevah. Naša skupina je v najlepšem miru s Podpornim društvom sodelovala pri obeh predpustnih veselicah Podpornega društva, soudeležila se je slavij a jubilantov, pogreba zaslužnega blagajnika Podpornega društva Josipa Ogriča, kakor tudi izleta v Petrovče. Ob tej priliki mi je omeniti, da se danes stanje tobačnega delavstva in še J. JSrgensen: Naša ljuba Gospa Danska. Stopal je kvišku in petje ga je spremljalo in pozdravljalo vedno močnejše, kakor da plavajo krog njega trume pojočih duhov. In izmed vseh glasov je razločil neskočno mil glas, ki mu je govoril na uho: »Ti ljubiš vse kar je sladko in lepo in čisto in preprosto. Ti ljubiš večerni zrak, sinje nebo, srebrnočisto vodo, snažno, belo mleko . . . Ti ljubiš otožno petje in vse mile barve. Dano ti bo, kar boš poželel — vse bo tvoje ...« Poln hvaležnosti in sladkega presenečenja je poslušal Herman Ronge vse obljube. Zdelo se mu je kakor bi se bili mili glasovi izpremenili v valove in nesli so ga na prijazno zeleno obrežje, ki so ga senčile zelene bukve.. • Bilo je popoldne. Zlato solnce je leglo s svojimi žarki med travo in na obrežju so stale belooblečene postave, zvesti prijatelji, dobri, plemeniti ljudjei ki sc ga pričakovali in pozdravljali. »To je paradiž,« je rekel tajni glas, »toda nc še nebesa.« In brez žalosti je šel Herman Ronge mimo lepega obrežja. »Ti si pokli- can višje,« je dejal glas, »ti si izvoljenec božji, božji otrok! Kvišku! Kvišku’« Herman Ronge je šel dalje in dalje. Vedno močnejše se je glasila nebeška godba, bilo mu je> kakor da se bliža nebeškim vratom. Za trenutek je pretresel njegovo dušo strah — kakor bi ga bila obšla prevelika sreča. Toda ta strah je prešel v razkošno pričakovanje — v hrepenenje, da bi se vrgel v morje večnosti, polno neizrekljivega veselja. Stal je pred nebeškimi vrati ... Že je razločeval glasove zveličanih, slišal je čiste angelske glasove in močno petje vseh svetnikov. Začutil je, kaka neizrečena in neizmerna sladkost bi bila, ko bi smel vso večnost peti te hvalnice pred blestečim prestolom Jezusa Kristusa . . . »Gospod, Gospod, dovoli mi, da vstopim,« je vzdihnil iz globine duše. Tedaj je začul grmenje, kakor da se zgrinjajo gore. Luč, ki mu je sijala nasproti, je ugasnila, petje je umolknilo — naenkrat je bil v temi in samoti. Začutil je, da je bil preslepljen, ogoljufan, duša mu je bila polna sramu in bolesti. In glas, ki mu je prej milo šepetal na uho, je naenkrat postal oster in zaničljiv: »Ti bi rad po lahki poti prišel v nebesa. Ne, ne, ljubi prijatelj, nebesa niso za ljudi kot si ti. Ne pride vanje tisti, ki pravi: »Gospod, Gospod!« in misli, da je že zveličan. Tu ni mesta za one, ki skrbe samo za lepoto in sladkosti — križ in trpljenje mora ljubiti, kdor hoče priti v nebo. Ti si bil pred nebeškimi vrati, okusil si večno srečo, a samo v toliko, da boš bolj gotovo obupal, ko spoznaš, da je ne boš nikoli užival, samo da boš na veke zastonj žaloval za srečo, ki si jo zapravil!« Glas je umolknil. Herman Ronge je bil sam sredi teme in praznote . . . Bil je brez vsake pomoči, brez opore in vendar se mu je zdelo, da stoji pred sodnim stolom božjim. Začel je gledati po dobrih delih, da bi se branil z njimi. Iskal je zastonj po svoji duši. Spomnil se je svoje prve spovedi, prvih solz, prvega svetega obhajila. A povsod je samo nekaj prejel, nekaj čutil, a nikjer sodeloval. In vse njegove molitve so bile> samo zunanje, prazne, brez jedra in moči.. In kako len je bil v vsem dobrem, v samozatajevanju, v odpovedi in delu. Zdaj je jasno spoznal, kolik pomen imajo mnoge stvari v veri, ki jih je do-sedaj prezrl ali malo cenil. Spoznal je, koliko prilik je zanemaril, koliko večerov je ostal doma, mesto da bi bil šel v cerkev, spomnil se je odpustkov, križev ob potih, svetih podob in svetinj, bratovščin. Vse to je prej imel za samo človeško stran cerkve; zdaj je spoznal, da vse pobožnosti izhajajo iz vere in zopet pomnožujejo vero in vse dobre čednosti, da so vse to resnični pripoi-močki za milost in zveličanje. Tedaj je segel po rožnem vencu, ki ga je vedno nosil pri sebi — vzel ga je in držal pred seboj — nato ga vrgel, da bi se rešil, v skodelico na tehtnici božje jeze. Tu je videl, kako se je stanje na tehtnici izpremenilo, a vek glas mu je pošepetal: »To je premalo — vse premalo.« In zdaj ni imel ničesar več . . . Spomnil se je svetnikov, ki jih je prej tolikrat klical na pomoč . . . Zdaj jih je hotel prositi pomoči — poizkušal je, a zastonj — ni imel poguma. Vsi bi ga zavrgli, saj je služil samo sebi in ne Bogu. Niso se mogli meniti zanj; zdaj, ko je stala duša oropana in gola vsega prejšnjega navideznega sijaja, so se svetniki morali obrniti od nje — saj je bila pogubljena. Obupnost je prevzela njegovo srce. Nič več ni upal na rešitev — videl je posebič ljubljanskega, no more imenovati sijajno. Nove delavne načine, ki so se uvedli, čuti delavstvo jako močno. Strašno pomnožitev in izkoriščanje delovnih moči kaže stanje bolnikov, ki se je osobito lani po tobačnih tvornicah znatno povečalo. Tobačna uprava se na popolnoma upravičene prošnje o odpravi napak po tobačnih tvornicah nič ne ozira in meče pritožbe in spomenice v koš. Ljubljanska tobačna tvornica se danes ni uvrščena v II. krajni razred, dasi bi po sklepu državnega zbora morala biti že zdavnaj uvrščena. Še vedno niso urejene razmere v pripravljalnici, še vedno niso urejene razmere pri vir-žinkah, še vedno ni dosegla plača raznih skupin tiste višine, ki jo nova plačilna razpredelnica navaja. Prej ko slej moramo prositi gospode poslajnce, da ne pozabijo na tobačno delavstvo, česar tudi ne bodo, o čemur smo trdno prepričani. Nato se izvoli odbor, ki se je sledeče konstituiral: predsednik Jožef Savenz, podpredsednik Tomaž Novak, blagajničarka Ana Češnovar, tajnica Marija Blejec. Skupina ljubljanska tobačna tvornica Jugoslovanske Strokovne Zveze. O delovanju i!n računskem sklepu poroča blagajničarka skupine Ivanka Kosec. Poročilo se odobri. Sku-pinin odbor se sledeče konstituira: predsednik Tomaž Novak, podpredsednica Karolina Rotter, tajnica Ivanka Brate. Poslanec dr. Krek hvali delovanje odborov. Poročila so pokazala, koliko dela da odbori zmagujejo. Bili so časi, ko je bila seja težavna reč, časi, ko bi bili tudi socialni demokrati radi videli, da bi bil jaz predsednik Podpornega društva. V vaših organizacijah se je pokazalo, kako lepo da zna delavstvo samo sebe voditi. Iz vsega vašega dela pa veje: naši ste! Govornik z ozirom na sedanje težavne čase delavstvu priporoča varčevati; poteza j te se kolikor se le morete za sVoje pravice, a zraven varčujte! Poslanec Gostinčar obljubi, da bo, kakor doslej, vedno se potegoval za prava tobačnega delavstva. Nato poda splošno sliko o stanju slovenskega delavstva, ki. ga zasebni kapital tako pritiska, da je joj in groza. \ X X X Izlet v Strunjan in v Trst. Naše delavstvo se za letošnji izlet ljubljanskega slovenskega krščansko socialnega delavstva res zelo zanima in se je že dozdaj toliko udeležencev in udelženk prijavilo, da je izlet gotova stvar. Poseben vlak je južna železnica že dovolila. Vlak se odpelje iz Ljubljane, južni kolodvor, dne 7. junija, ob 11. uri 25 minut ponoči in pripelje v Brezovico ob 11. uri 35 minut ponoči. Tisti Jnaši delavci in delavke, ki na Brezovici stanujejo, lahko tu vstopijo na vlak. Z Brezovice se odpelje vlak ob 11. uri 40 minut in se pripelje v Trst južni kolodvor dne 8. junija ob treh zjutraj. Z južnega kolodvora se izletniki podajo na ladjo, s katero se nato odpeljejo v Strunjan, kjer bo cerkveno opravilo. Prav bo, da izletniki vzamejo kak griž-ljej s seboj. V Trst se> vrne ladja okolu 11. ure. Izletniki si nato ogledajo Trst in v mestu kosijo. Ker je v Trstu veliko gostilen, ne bo kosilo delalo težave, samo izletniki bodo morali na to gledati, da bodo šli kosit okolu 12. ure, ker pozneje se jed v tržaških gostilnah ne dobi lahko. Mesto si ogledamo v sku- pinah. Skrbelo se bo za vodnike. Izletniki naj pazijo, da ne zamude posebnega vlaka, ki odpelje z južnega kolodvora v Trst dne 8. junija ob 6. uri 50 min. zvečer in se pripelje na Brezovico ob 10. uri 38 minut zvečer, z Brezovice pa 10. uri 44 minut in se v Ljubljano pripelje ob 10. uri 55 minut zvečer. Glede na izlet nam je pripomniti, da se bodo morali izletniki voziti s posebnim vlakom in da se bo morala popolna vožnja plačati tudi za otroke nad štiri leta stare. Kdor se misli izleta še udeležiti, naj to nemudoma javi, ker more odbor le še do 30. t. m. udeležence sprejemati. Odbor Podpornega društva delavcev in delavk ljubljanske tobačne tvornice. Morgan. povsod samo ostuden greh in spoznal: »Bog me je po pravici zavrgel; Bog je , pravičen, ako me pahne od sebe in pogubi; on me ne more ljubiti in nobena dobra in pravična duša me ne more ljubiti ali želeti kaj drugega kakor kazni v peklu . . .« Tedaj je Herman Ronge sklonil glavo in pustil vsako upanje; bilo mu je, kakor da se je že pričelo večno pogubljenje. Naenkrat je spoznal, kje je. Bil je v predpeklu, pred vrati, ki peljejo v kraljestvo večne teme, kjer bo odslej njegovo bivališče. In ravno so se odprla pred njim velika vrata, v temnem ognju je videl temačne, črne postave. V groznem trpljenju so se ?vijar le. Z grozno jasnostjo je spoznal, da bo odslej sam med samo slabimi in hudobnimi, da je obsojen, da biva skupaj z razbojniki in vlačugami, da ne bo slišal drugega kakor zasramovanje in zasmeh, sramoto in umazanost, nikdar več dobre besede, nič več srečaval čistih in veselih obrazov. Zdelo se mu je, da vidi postave, ki jih pozna, kakor da mu skozi odprta vrata greni smeh v pozdrav: »Dobrodošel, dobrodošel v večnem ognju!« V Rimu je umrl 31. marca 1913 znani amerikanski bogataš Pierpont Morgan. Rajnik je bil sin londonskega bankirja John Spencer Morgana, rojen je bil leta 1837. Izobraževal se je na Angleškem, v Ameriki in v Nemčiji. Ko je bil 23 let star, je vstopil kot sodrug v očetovsko banko. Do njegovega 60. leta Morganovo ime ni bilo posebno znano, takrat je pa obrnil nanj kralj petrolej-nega trusta, Rockefeller, pozornost, ker je potreboval človeka, da besno sovraštvo proti njemu nanj zvali. Morgana je Rockefeller pregovoril, da se je iz Londona v New York preselil in ustanovil banko, katero je Rockefeller z milijoni zakladal in vodil brezsrčne Morganove kupčije. Morgan si je znal izkoristiti položaj in že leta 1903 so cenili, da so bili po Morganu vodeni tru-sti in družbe najmanj 40 milijon kron vredne. Trusti groze sedanjemu družabnemu redu. Njih moč čuti vsakdo. Rockefeller je ustanovil 1882 petrolej ni trust, sledili so trusti za sladkor, alkohol, svinec in drugi. Trusti so spravili v svojo oblast 75 do 90 odstotkov podjetij, ostale pa, če se niso hotela podati, so brez srca in usmiljenja s konkurenco uničili. Bojkotirali so jih, strašili in se tudi zločinov niso prestrašili. Tlačili £o cene surovinam, izdelano blago pa nad ceno prodajali. Amerikanska postaVp-daja je poizkušala zatreti truste, a trU-sti se znajo izviti (postavi. Delavstvo trusti kakor naši karteli do kosti iz-mozgavajo. Znani Morganov zaščitnik Rockefeller je z nič pričel, danes pa nihče rle zna, koliko denarja ima. Trdi se, da Je Rockefellerjevo premoženje vsak d nad pol milijona kron pomnoži. A tudi Morgan je bil silovit bogat človek. Tvrdka Morgan gospodari 63 bankam, ki razpolagajo s 5 milijardami, pri drugih zavodih so pa zainteresirane najmanj s 13 milijardami (ena milijarda je tisoč milijonov). Podružnice so najmanj 13 milijonov vredne; premoženje zdaj umrlega Morgaha cenijo okroglo na 50 milijard dolarjev ali po našem na 50 tisoč milijonov krop. Neizmerno bogati Morgan ni bil srečen. Stanoval je sicer v palačah, ki so bile krasne j še kakor so palače vla-darjev, ki jih je imel v New Yorku, Londonu in drugod, v katere je nakopičil dragocenosti vsega sveta za drag denar, a bolan je bil na lupusu. Bil je nagle jeze, silovit. Strašno ga je pekla vest, kor je toliko ljudi uničil. Da jo potolaži, je za šole daroval 400 milijonov kron in velikanske vsote za druge stvari. Denarnega mogotca Morgana je bolezen strašno izdelala; izgledal je kakor izgledajo egiptovske mumije: izsušen, brez las, brez obrvi. Ustnice so bile grozne. Ljudi se je bal in se je v javnosti le malokdaj pokazal. Neki amerikanski list piše o milijard erskem krvosesu Morganu: Hlapčevska postava, visok skoraj šest čevljev, neroden. Na širokih plečih nosi na kratkem debelem vratu glavo s širokim, nizkim čelom. Oči so sive, nos surov, ustnice ozke, brada velika. Velikansko premoženje, ki ga je nagrabil Morgan, mu ni prineslo sreče. Naravnost nesreča za človeško družbo so pa take osebnosti, kakršne je v osebah kraljev amerikanskih trustov vzgojila naša doba in kakršne vzgajajo naši novodobni denarni mogotci, ustanovitelji kartelov. Rotšild je baje nedavno- rekel: V krvi se bodo karteli in trusti končali. Mogoče je imel prav, ker vsako nasil-stvo more le nekaj časa trajati in tudi nasilstvo zlatega teleta ni večno, vsemogočno bi pa tudi ne bilo, če bi vla-dala na svetu kršč. pravica in ljubezen. Trusti in karteli vzgajajo socialiste in anarhiste. Nujno bi bilo, da se jim njih rožički odbijejo. Postave proti kartelom pa avstrijska državna zbornica še zdaj po krivdi vlade, ki se trotov v gosposki zbornici boji, ni rešila. Ženske plače v savski tovarni. Po 16 kroti zaslužijo delavke v sav-ški tovarni. Vsekakor škandal za tako podjetje, kakor je n. pr. Kranjska industrijska družba. Potem ni čudno, da se dekleta, ki so pripuščene sami sebi, odvisne samo od tovarniške službe, pogostokrat opažamo v raznih druščinah, ki jemljejo čast in ugled poštenim delavkam. Ravnateljstvo Kranjske industrijske družbe se nujno poziva, naj kmalu vse potrebno ukrene, da se bodo mogle vse delavke pošteno in dostojno preživeti in tako vai’ovati svojo dekliško čast, ali pa naj vse odpusti, kajti 'taka umazanost je vendar prevelika. Nadalje se odločno poživlja slavno družbo, naj se natančno informira o razmerah po ženskih oddelkih, o razdelitvi dela med delavke, o odmerje-. nem delu, ali odgovarja plača takemu napornermi delu in ali se sploh sme zahtevati od žensk takega napora. To je nujno potrebno v naši žebljarni, če bo sploh kaj pomagalo, kajti splošno se opaža, da se to nič ne drži, kar se obljubi. To se opaža zlasti v valjar-nici. Dobro nam je še v spominu, ko je g. ravnatelj rekel, da nedeljsko delo popolnoma odpade, ko bo električna centrala dovršena, in vendar se je to zimo vse nedelje delalo. Nadalje je slovesno izjavil, da se v nedeljah zjutraj ob štirih neha obrat, ako pa je več popravila, pa tako, da je do devetih vse končano, kar se ne upošteva več. Nadalje je na prošnjo delavcev odredil 10 minut odmora za zajtrk, kar je brez vsake sledi izginilo; opoldne je pol ure odmora, ki se pa le za silo še drži, in vendar je zastopnik Kranjske industrijske družbe na Dunaju poročal, da imajo delavci te družbe splošno opoldne pol ure odmora. Potem naj pa le imajo delavci zaupanje d|o gotovih gospodov. Sploh se je pa g. ravnatelj sam izrazil, da delavcem ničesa ne zaupa; seveda delavci pa njemu ravno tako. Priznati pa moramo, da pri tem igrajo razfni mojstri, kateri imajo na svoji strani še razne majsterjable, ta-kozvane majsterkandidate, ki na škodo delavcev kar samostojno gazijo ravnateljeve odredbe. Nečloveško izkoriščevanje otročičev na Francoskem. Na Francoskem vladajo socialni demokrat j e in naj liberalnejši j udje. Cerkev je na Francoskem čisto brez vsake moči, ker so s postavo o ločitvi cerkve od države cerkvi odvzeli svobodo. Svobodomiselstvo vlada zdaj v Franciji, posledica pa je, da pada v Franciji število otrok in da morebiti nikjer tako grdo kapitalisti delavstva ne izkoriščajo, kakor v tisti svobodomiselni Franciji, kjer vladata socialni demokrat in pa liberalni jud. Zadnje čase dohajajo iz Francije naravnost strašna poročila, kako grdo da nedolžne otročiče izrabljajo. Na Španskem zarubijo brezsrčni mešetar-ji nedolžne otročiče, jih vtihotapijo na Franoosko in jih prodajo rudnikom, sladkornim tvornicam, plavžem in glažutam pa pekarnam v Parizu. Otročiči' spe v nezdravih, tesnih luknjah, štiri v eni postelji. Ob 3. uri zjutraj že prično delati. Peči morajo v pariških pekarnah lahke oblate, ki jih nato po cestah i|n po gostilnah prodajaj o. Dobe kos kruha in 40 centimov (vinarjev), da se prežive in prodajajo oblate ob delavnikih do 9. ure zvečer, ob nedeljah do 12. ure ponoči, 14. julija pa celo noč. Gorje mu, ki ne prinese domov ob delavnikih 4-50 frankov, ob nedeljah pa 10 frankov. Trije mali dečki so bili sprejeti v fonografški tvornici. Delo ni bilo pretežko, a vsak dan so morali 28 km peš prehoditi. Veseli so bili, ko so jim naznanili, da prideta v glažuto in da bodo tik delavnice stanovali. A to delo je bilo strašno. Če so se pritoževali, so jih pretepali. Neka deklica, ki je bila odpuščena, je morala osem noči prenočiti v trdnjavskih jarkih! Socialno zavarovanje v Belgiji. V najbolj industrijski državi Belgiji je bilo do zadnjega časa zavaro-vanje glede na bolezni in starost prepuščeno prosti volji. Delavec, ki se hoče zavarovati, se more v Belgiji le pri velikih zasebnih zavarovalnicah zavarovati. Država je sicer ustanovila splošno penzijsko blagajno za stare delavce, ki iz nje znatne podpore dobivajo, a pristop je tudi tu prost. Ta blagajna šteje zdaj do 700.000 članov. Prisilno zavarovanje v Belgiji je le glede na nezgode uvedeno, a zavarovani niso vsi industrijski in obrtni delavci. Le nekatere delovršbe morajo svoje delavce za slučaj nezgod zavarovati. Tudi glede na zavarovalno vsoto vlada v Belgiji največja svoboda. Sam lahko vsak določi, če se hoče in kako visoko da se hoče zavarovati. Skrbno so se ogibali, da bi kaj določili, kar delavcu le škoduje. Saj je znano, da smo ljudje lahkomišljeni in da, kadar smo zdravi in mladi, na starost ne pomislimo. V tem oziru je delavec v Nemčiji na boljšem, ker ve, da kar mora, tudi plača. V Belgiji nameravajo dosedanji način izpremeniti. Vlada je izdelala zakonski načrt, po katerem naj se prisilno zavarovanje tudi za slučaj bolezni in starosti uvede. Postava se opira na nemški zgled. Zavarovane naj bi bile vse tiste osebe, ki so proti plači zaposlene v industriji, obrti, trgovini ali v poljedelstvu, ne glede na spol, do 2400 frankov letnega zaslužka. Po državi zaposleni delavci, domači delavci in nekatere druge delovske skupine niso podvržene prisilnemu zavarovanju. Zavarovalni prispevki se do 65. leta plačujejo, nakar se starostne podpore izplačujejo. Sodijo, da bodo zavarovali 1,800.000 oseb, država bo približno 14,500.000 fr. na leto prispevala. Zadružnik. Zadruga za ženske domoVle se je lansko jesen ustanovila v Beroiinu. Zadruga bo od društva za uradniška stanovanja počasi nakupila dva orala zemljišč v Neu - Babelsbergu - Nova-vesi in zgradila nevelike stanovanjske hiše za samostojne ženske, vdove itd. Prva hiša se žel gradi; imela bo dve stanovanji po tri sobe (cena s kurjavo vred 600 mark na leto), dve stanovanji po dve sobi (400 mark) in dve stanovanji po 1 sobo (200 mark). Vsako stanovanje bo popolnoma zase in bo imelo razen sob in kuhinje svoj hodnik, stranišče in lodžo; večja stanovanja tudi lastno kopalnico. Delnice zadruge so po 200 mark. j Med brati in sestrami. Nagrade za dolgo služeče posle. Ravnateljstvo Kranjske hranilnice je dovolilo letos znesek 300 K, ki naj bi se porabil za obdaritev 60 dolgo služečih poslov z nagradami v gotovini po 50 kron. Pravico do teh nagrad imajo služeče osebe moškega in ženskega spola, ki pripadajo poselskemu stanu v zmi-slu poselskega reda, ki so najmanj neprenehoma služile pri eni in isti rodbini in ki so že najmanj tri leta vlagatelji tega zavoda. Tisti, ki prosijo za kako tako nagrado, morajo nepretrgano službeno dobo dokazati s poselsko knjižico ali z izpričevalom svojega službodajalca ali na kak drug vei*odo-stojen način (na primer s potrdilom župnijskega ali občinskega urada). — V preteklem letu je prosilo za nagrado 139 poslov. Od teh je izkazalo nepretrgano službeno dobo 15 do 20 let 74, 21 do 25 let 34, 26 do 30 let, 17 do 31, do 35 let 10 pi’osilcev, 36 do 40 let 3 prosilci in več nego 40 let en prosilec. Te številke nam kažejo, da je na Kranjskem še precej poslov, ki razmeroma dolgo vrsto let v zvesti službi vztrajajo pri enem in istem gospodarju in da si tudi gospodarji in gospodinje prizadevajo, vzgajati si vdane posle, ki se jim more zaupati, ki pa tudi v starosti najdejo oporo pri rodbini službodajalčevi. Premog na Notranjskem. Iz Blok pišejo: Neki tukajšnji posestnik je zasledil v Županščku, med Blokf. mi in loško dolino ležečem hribu, premog. V Kočevju, kamor so ga bili nesli kazat, so rekli, da je dober, nekateri trdijo ce1-lo, da bo morda celo prav dobre kakovosti. Pri nas zdaj vse o tem govori. Obetamo si novih dohodkov, ki smo jih potrebni kakor slepec pogleda. Z lastnimi močmi. Mednarodna zveza za omejitev brezposelnosti. Letos od 3. do 7. septembra zboruje v Gentu prvič leta 1910 ustanovljena mednarodna zveza za omejitev brezposelnosti, ki šteje zdaj. že nad 600 članov. Konferenca se bo .pečala tudi z vprašanjem izseljevanja in burezposelnosti, o javnih delih in o zavarovanju glede na brezposielnost. Krščanska strokovna zveza kovinarjev v Nemčiji je štela leta 1912. 14.380 moških, 1654 ženskih in 1654 mladoletnih članov. Dohodkov je bilo 1,234.935 mark 78 fenigov; izdatkov pa 427.224 mark 16 fenigov. Popotne podpore so izdali 7050 mark 87 fenigov, preseljevalne 9851 mark 52 fenigov, bolniške 182.341 mark 28 fenigov, brez-poselme 35.716 mark 27 fenigov, stav-karske 173.369 mark 58 fen., masreglo- vanim 4942 mark 8 fen., posmrtnine 5273 mark 75 fen., za pravno varstvo 4980 mark 49 fen., vojakom 855 mark in izredne podpore 2843 mark 52 fenigov. Premoženje se je pomnožilo za 281.425 mark 26 fenigov in znaša* okroglo 1,328.000 mark. Krvoses kapitalizem. Predilnica v Ajdovščini. V Ajdovščini je predilnica, ki je po več desetletjih samostojnega obratovanja prešla v trust avstrijskih predilnic, kate-rega sinancira »Boden - Credit - An-stalt«. Delnice je pokupil vse trust s svojimi trdnimi bankami, vsled česar postanejo občni zbori delničarjev interna zadeva trusta, kar se je že pokazalo pri letošnjem občnem zboru minuli ponedeljek. Krvavi boji v tivornici. V Voljsu v Rusiji so se med delovodjo in delavci neke predilnice pri izplačevanju pojavile diference. Delovodje so se z delavci spopadli do krvi; dve osebi sta ustreljeni, štiri nevarno ranjene. Veliko oseb so aretirali. 1720 milijonov kron izda vsako leto avstrijsko prebivalstvo za alkotiol. Izpije se vsako leto 20 milijonov hektolitrov piva, vrednega 600 milijonov kron, 340 milijonov šnopsa, za 10 milijonov boljšega šnopsa in šampanjca, in za 750 milijonov vina. Za meso se izda vsako leto 1000 milijonov kitm. 190 železniških voz zgorelo je na postaji Kaba; zgorelo 170 voz pšenice, 20 voz rži in veliko koruze Škode je nad pol milijona kron. Požar v rudniku. Iz Duisburga se poroča, da je v rudniku Nemški cesar nastal požar. Zadušilo se je 16 rudarjev. Izseljeniška postava. Poslanec profesor Halban je izdelal poročilo o temeljnih načelih izseljeniške postave. V poročilu naglaša, da zasleduj nameravana postava obrambne in kontrolne namene in predlaga zakonito ureditev navodil izseljencem Vlada naj določi poročevalca strokovnjaka, ki poročaj o delavskih tirgih. Informacije se morajo objaviti. Individueltno posredovanje je zvezano s koncesijo. Napačne informacije se kaznujejo z denarnimi globami do 1000 kron, namenoma napačne informacije pa z zaporom db treh mesecev. V vladnih krogih menijo, da bo predloga sredi junija brez izprememb (?) sprejeta. Kakor se čuje, skliče vlada po sprejetju postave konferenco izseljeniških podjetnikov. Okno v svet. Srečno mesto. Bavarsko mesto Klingenberg je tako dobro upravljeno, da meščani nobenih davkov ne plačajo, marveč dobi vsak meščan še vsako leto iz mestne blagajne 300 mark. Mesto’ima namreč rudnik, ki tako dobro nese, da meščani nobenih občinskih doklad ne plačajo. Kdor hoče v Klin- genbergu postati meščan, mora dve leti stalno v mestu bivati in 1500 mark v mestni blagajni vplačati. Po nadalj-nih petih letih dobi vsako leto iz mestne blagajne 300 mark. Stroški ene same železniške nesreče. Stroški velike železniške nesreče pri Miihlhamu na Badenskem, ob kateri je 14 oseb življenje izgubilo, stanejo železniško upravo 1,250.000 mark, odškodnine same so plačali 1 milijon mark. Splošno stavko v Belgiji je iz političnih razlogov proglasilo socialno-demoikraško; stankarlsko vodstvo. Krščanska strokovna društva, ki štejejo 100.000 članov, se splošne stavke ne udeležujejo. Nečuvena korupcija v nemški vojni upravi. Nemški vojni minister je imel te dni strašno slab dan. Kako Nemci kriče in sramote Ruse, če kje kak intendant kakšno nerednost napravi; mislil bi si človek, da je zato v nemški vojni upravi glede na poštenost vse čisto suho zlato. A v nemškem državnem zboru je posl. Liebknecht razkril gorostasne stvari o korupciji vojne uprave v Nemčiji. Očital je, da muni-cijske tvornice pokupujejo uradništvo. Nemškim tvornicarn, ki izdelujejo mu-nicijo in orožje, je očital, da so francoskim listom, osobito »Figaru«, same preskrbele članke proti Nemčiji, da razburijo javno mnenje in da dobe naročila. Znani tvrdki Krupp je očital, da njeni agentje sistematično podkupujejo vojaške uradnike in celo vojaške oblasti zato, da dobi tvrdka naročila in da izve, kaj da konkurenčne tvrdke oferirajo. Rekel je, da kar trdi, tudi lahko dokaže in da je že ves material pred tedni vojnemu ministru predložil. Vojni minister je izjavil, da njega nikaka krivda ne zadene, da je takoj preiskavo uvedel in da je več oseb v Essenu v preiskavi, ki se je že zaključila in dokazala, da je res, kar Liebknecht trdi. Ko je Liebknecht šibal nemško vojno upravo, so bili poslanci nemškega državnega zbora umljivo ze-, lo razburjeni in so nestrpno pričakovali, kaj da vojni minister odgovori, ki je mirno in pozorno poslušal Liebkne-clita. Vse je pričakovalo, da bo prusko - odurno zavrnil klevetnika »čiste slavne nemške armade, a kako so bili presenečeni, ko je ponižno odgovoril Liebknechtu, da je »pretiraval«. Dolgi obrazi nemških poslancev so dokazali, kako da jih je ministrov odgovor poparil, ker je odgovor bistvo Lieb-knechtovih izvajanj potrdil. Take blamaže, kakor zadnjič, prusko nemška armada niti pri Jeni ni doživela! Za zabavo. Iz dekliške šole. Nadzornik vpraša neko učenko: »Povejte, gospica, kako učinkujeta gorkota in mraz?« — Učenka: »Gorkota stvari razteguje, mraz jih pa skrči.« — Nadzornik: »Prav, a povejte mi še zgled?« — Učenka dolgo premišlja, nato pa odgovori: »Poleti, ko je vroče, so dnevi dolgi, pozimi pa, ko je mraz, so kratki!« Vsakemu svoje. Kmet je potegnil nekega samomorilca živega iz vode. Čez nekaj časa je pa hladnokrvno gledal, ko se je ta obesil. Pri sodniji so ga vprašali, zakaj da ga ni odrezal. Mož pa odgovori: »Mislil sem, da se je zato obesil, da se posuši, ker je bil ves moker.« Nov pozdrav. Učitelj uči učence, da ga morajo pozdraviti, ko pride v šolo, s pozdravom: »Dober dan!« in ko šolo zapusti, s pozdravom: »Z Bogom!« Ko gre nekega dne učitelj iz šole, je vse tiho. Učitelj se zato vrne in nekega učenca vpraša: »Kaj bi morali reči, ko grem vun?« Učenec dolgo premišljuje in končno reče: »Hvala Bogu!« Iz šole. Učenec pride prepozno v šolo. Učitelj ga ostro posvari, a malič odgovori: »Tatu so lovili, mati mi je pa ukazala, da izvem, če ne love očeta!« Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Moškerc. Tisk Katoliške Tiskarne. K N IT I D Tovarne za asbestškrill ..ZENIT" družba z om. zav. HfLor. ŽutnbCfk dobavljajo najboljši in najcenejši krouski materija! Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 DS M J S S » 7IRFRT Uubljana H. lil Ubili, Prešernova ulica priporoča svojo veliko zalogo čevljev do-:: mačega izdelka :: g Jfl i. H //—re—7/—w—t/— Trgovina z modnim in droDnim Ulagom. Velika lzber vezenin, čipk, rokavio, nogavlo, otročke obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca Itd. IJredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Pozor, slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufaktura! trgovini Janko Česnik (Pr! Cešnlku) LJUBLJHim Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. s Zagrebški ^ M oooooooooooooooooooooo jfo/ tovarniško znamko 3f* ** pnporocujemo kot priznano 3/ U9*n r/SSi. noj pridatek / m za kavo! — 68 — § 11. Kdor ravna zoper predpise §§ 4., zadnji odstavek, 9. in 10. tega zakona ali na podstavi § 9. tega zakona izdane ukaze, njega naj politično oblastvo prve instance kaznuje v denarju do 200 K ali z zaporom do 14 dni. § 12. K prostofom, v katere smejo po § 3. zakona o živežu hoditi postavljeni nadzorni organi, da odpravijo pristoječa jim uradna dejanja, oziroma v katerih je po § 4. zakona o živežu opraviti preglede, spadajo tudi kleti in drugi prostori, ki služijo za napravljanje, shranjevanje ali na prodaj ponujanje vina ali vinskega mošta, namenjenega za prodajo. Nadzorni organi imajo pravico v te prostore stopiti zunaj ponočnega časa in, če vse kaže, da se dela ponoči, tudi v tem času, da izvršujejo ta zakon. § 13. Za izvrševanje in nadzorovanje v tem zakonu obseženih' predpisov je v kletih in drugih obrtovalnih in skladnih prostorih vseh tistih, ki se bavijo s prometom vina in vinskega mošta (pro-izvodnikov, trgovcev, krčmarjev, vinotočnikov itd.) zdaj pa zdaj uradno ogledavati. Da vrše to kontrolo, naj se, potem ko se je dobilo mnenje do-' tičnega deželnega zbora, postavijo posebno strokovno izobraženi, zapriseženi, državni kletni nadzorniki. V vsaki izmed kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, je postaviti enega takega kletnega nadzornika; a lahko se tudi v kaki izmed teh kraljevin in dežel, kakor kažejo razmere, postavi več nadzornikov ali pa tudi za več dežel samo en tak nadzornik. Ti kletni nadzorniki so podrejeni političnemu deželnemu oblastvu in na naj višji instanci poljedelskemu ministrstvu. Kletne nadzornike je z njih uradno prisego zavezati, da hranijo v tajnosti opravilne in obratne razmere, za katere izvedo, s pridržkom naznanila kakih protizakonitosti; sosebno morajo v najstrožji tajnosti' hraniti, kar so jim proizvodniki in podjetniki za tajno proglasili o tehničnih uredbah, načinih postopanja in kakih posebnosti v obratu. Kako opravljati kontrolo in preglede, in katere pravice imajo gori imenovani kontrolni organi, o tem naj se zmisloma primerno uporabljajo določila zakona o živežu. § 14- V tem ukazu za vino in vinski mošt ukrenjena določila se uporabljajo tudi za vinsko drozgo. § 15. Ta zakon dobi moč tri mesece potem, ko se je raglasil. Hkrati se razveljavi zakon z dne 21. junija 1880. leta (drž. zak. št. 120) o nareji in prodaji vinu podobnih pijač. — 65 — Vino iz sadja, jagod in slada in pa medica se ne štejejo za vino v zmislu tega zakona. Prav tako farmacevtični izdelki, katere ministrstvo za notranje stvari kakor vrhovno zdravstveno oblastvo proglasi za zdravilna vina, ne spadajo pod določila tega zakona. § 3. Za ponarejo (popačenje) vina ali vinskega mošta se ne smatrajo: a) v umnem kletarstvu pripoznani načini ravnanja z vinom — tudi to, kar dela trpežno vino in mošt in kar popi’avi bolje mošte in vina— in to tudi tedaj, če pride po uporabi teh pomočkov nekaj malega zdravju neškodljivih tvarin in ne nad en prostorninski odstotek alkohola v vino ali mošt; sem spada posebno lepšanje (čiščenje) z mehanično delujočimi lepšali, potem žveplanje, prevrevanje, osvežanje z ogljikovo kislino in razbarvan j e s či-ščenimi živalskim ali rastlinskim ogljem; b) pomešanje vina z vinom in pa z vinskim moštom; c) razkislanje s čistim oborjenim cgljikokislim apnom; d) o popravi obolelih vin in vinskih moštov pridevek sreševine ne nad 1 gram na liter in natrijosulfira ne nad pet gramov na hektoliter; e) pobarvanje vina s svežimi tropinami od rdečega (črnega) vina ali s pridevkom karamela. Vlada je poblaščena, poslušavši strokovne korporacije (vinarska ali kmetijska društva, kletarstvene zadruge itd.) ukazoma dovoliti še druge načine ravnanja in pridevke ter izpremeniti v točki d) povedane količinske meje. Ta ukaz kakor vsako izpremembo njegovo je z razpisom priobčiti državnemu zboru. § 4. Določila § 3. tega zakona se uporabljajo tudi na pomešana vina, to so sladka (desertna) in penasta vina, kakor tudi na vonjava in začinjena vina. Pri napravi sladkih (desertnih) vin se sme razen tega uporabljati tehnično čisti trstni in repni cuker (potrošni cuker), rozine' ali korinte in pridevek alkohola, tolik, da proizvod nima več kakor 22% prostorninskega odstotka alkohola v sebi. Pri napravi vonjavih in začinjenih vin se smejo poleg pridevkov, navedenih v odstavku 2., uporabljati tudi taki, ki so potrebni, da se doseže nameravani okus. Pri proizvajanju penastih vin so dovoljeni tisti v umni nareji penastih vin običajni, po § 6. tega zakona sicer nepripustni načini ravnanja in zdravju ne škodljivi pridevki, kateri so potrebni, da se dobi ustrezna kislina in »buket«. Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. Sladili (aj-zajtrkl Ifvll 50% prihranka in okusen zajtrk, južlnal doselili I žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo aladnl čaj, " moči ga uporablja pri dojenčkih namesto ke ‘ pl.Trnkč je* vedno bolj priljubljen. Povsod i/4 kg zavoj 60 vin Ako se moke za otroke, so otroš lovico cenejši bolezni manj nevarne. — Je za po-Dr. pl. Trnk6czyjev sladni čaj ima ime Sladin in Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Oiavne zaloge na Dunaju: le- 7flfir|ff |n| karne Trnkoczy: Schonbrunnerstrasse štev. 100, LUTdVJtS Tosefstadterstrasse štev.26, Radetzkyplatz štev. 4. V Oradcu: Sackstrassc Štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči B tukaj navedenih tvrdk Trnkoczyjevih, istotako ugedne sodbe zaupanja vredn.h oseb. 03atniht •> *Jkm&riJto far lij o -Aubrv, po cen/ in -1 mmmaffiuo-potoval/ ruz/se obmef