Pred vami je ustvarjalnost učencev OS Mladika Cout tfluslrultou hy Ksenja Draikovič. 7 veai* old, Primtijt- School Mlailika. Ptuj- Slovenia I hi s s(.Iii.k)I pafTK-ipittf* »n (hv Kurvpeun Nct^-urk vt Health Premoti ng Schrols. a joint projvvt ul fhv Kurupean (TommisMun, ihe Cnurtcll of Eumpc and ilie WHO Regional Olike l'nr 1'umpe NASLOVNA ILUSTRACIJA - Ksenija Dražkovič, 7 let, OŠ Mladika, Ptuj, Slovenija. OŠ Mladika je vključena v Evropski program zdravih šol, skupni projekt Evropske komisije, Sveta Evrope, Okrajnega odbora za Evropo In Svetovne zdravstvene organizacije. ?HVrč £gl^£VNl^2Q^' Patricija Babosek, 5,a Valeniina Petrovič.2.c NASA LEPOTICA OB DRAVI Naša Sola stoji ob Dravi in je že zelo stara. Preživela je že dosti hudega in tudi dobrega. Tu se je izšolalo že veliko učencev, Zdaj tudi jaz. obiskujem to šolo, ki nosi veličastno ime Mladika. Mladika je tudi drevesna vejica ali poganjek, ki zraste v enem letu. Tudi otroci veliko zrastemo v enem letu. Naša Mladika je zdaj še lepša in bogatejša z mansardo, ki so jo zgradili letos. Že od daleč se opazijo nova streha in okna, ki so na njej, Mi, ki obiskujemo nižje razrede, smo se preselili v mansardo, Zalo vem, da je šola tudi znotraj čudovita. Naša učilnica je zdaj veliko svetlejša od prejšnje. Tudi mizice in stoli so lepi in novi, vendar manjši od prejšnjih, a to nas nič ne moti, Vesela sem, da imamo veliko več prostora in naravne svetlobe. Edina težava je v tem, da moramo s vso prtljago prehoditi veliko stopnic, preden začnemo svoj delovni dan. Pravzaprav pa jutranja telovadba nikomur ne škodi, Neprijemo je le, da se moramo spodaj v avli sezuti, nesti čevlje gor, po pouku pa spet dol. Mogoče bi bilo dobro, če bi v spodnjih prostorih imeli garderobne omare, ki bi bile zaklenjene. Ampak to bi dosti stalo in si tega ne moremo privoščiti. Običajno naš pouk traja štiri ali pet šolskih ur. Čudovito bi bilo, če bi v razredu imeli računalnik. Tako bi svoje znanje lahko izpopolnili, Dobro bi bilo tudi, če bi lahko imeli tečaje tujih jezikov brezplačno. Tako bi se lahko vključili vanje tudi drugi otroci. Glede malice in kosila bi rekla, da jemo zdravo hrano, ker vsebuje veliko vitaminov, ki so v sadju in zelenjavi. Za zdravje bi pa poskrbeli tudi tako, da bi večkrat šli na sprehod v naravo. Lahko bi tudi slikali naravo, se učili v naravi. A verjetno vsi otroci ne bi ubogali naše prijazne učiteljice Karmen in bi spet nastale težave. Mogoče se bodo nekatere stvari še spremenile. Srečna sem v svoji šoli, zadovoljna s predmeti, poukom, krožki, predvsem pa s svojo učiteljico. Vesela sem, da obiskujem zdravo šolo, Ne pravijo ji zastonj Lepotica ob Dravi, kajti to resnično je! Nina Bezjak, 2,c v sodelovanju s starši KAKŠNO ŠOLO Sl ŽELIMO Ta šola, ki jo danes obiskujemo, je še kar v redu. Včasih radi gremo v šolo, včasih pa ne. Želimo si takšne učitelje, ki ne bi bili tečni in strogi. Šola naj bi imela dvigalo, večje stole in mize. Učenci bi namesto v zvezke pisali na računalnike. V šolo in iz nje ne bi bilo treba prenašati težkih torb, Domači računalniki bi morali biti povezani s šolskimi. Doma bi pritisnili na gumb in prikazalo bi se nam vse, kar smo se učili v šoli. Šola v bodočnosti bi naj bila res modema in avtomatizirana. Bi nam pri delu pomagali tudi roboti? Znanja v glavo nam prav gotovo ne more vbiti nihče. Za to moramo poskrbeti sami. Učenci 4.a MOJA VIZIJA MODERNE ŠOLE Našo šolo so pred nedavnim dogradili, Želja vseh je bila, da bi imeli pouk samo v eni izmeni. Naša pričakovanja so izpolnjena. Sedaj imamo pouk v lepi mansardi šole, kjer imamo novo pohištvo, dovolj svetlobe in zato je počutje zelo dobro. Pouk poteka samo dopoldan, da se popoldan lahko posvetimo še kakšni drugi izvenšolski dejavnosti. Pri pouku si pomagamo z raznimi pripomočki. Najlepši so odmori, eden izmed njih je čas malice. Takrat se najemo, da bi nam šlo učenje po malici še bolje. V šolo sc vozimo vsak dan z. avtobusom, ["udi učni sprehodi po parku ali v mestu spadajo k našemu učenju. Na izlete ne smemo pozabiti, pa krožke, ki jih imamo vsi radi. Zelo rad imam likovni pouk, kjer lahko rišem podobe, ki sem jih ustvaril v svojih mislih. Zato potrebujem vodene barvice, voščenke, plastelin.,, Rad imam športno vzgojo, kjer si nabiramo kondicijo in nove moči za nadaljevanje pouka. Grega Šerbec, 2.c MOJA VIZIJA MODERNE ŠOLE Želim si, da bi bila šola v prihodnosti bolj sproščena. Pogrešam več učenja računalništva v nižjih razredih. Morda v prihodnosti učenci ne bi obiskovali pouka, ampak bi bili povezani z učitelji preko računalnikov. V današnji Šoli si želim več krožkov. Zelo sem vesel, ker imam pouk dopoldan, tako mi ostane več prostega časa popoldan. Želim si bolj dolge odmore, več učnih sprehodov, več ur športne vzgoje in plavanja. Malica je zelo dobra. Šolskih potrebščin in pribora imam dovolj. Na našem avtobusu je zjutraj velika gneča, zato si učenci želimo dodatnega. Na šoli bi bilo potrebno več reda, da učenci ne bi divjali in se pretepali. Aljaž Valič, 2.c Pet?.A jukic r. i NAŠA UČILNICA RAČUNALNIŠKA UČILNICA Skoraj vsak dan gremo v računalniško učilnico, razen če ni drugače določeno. Ob vstopu v učilnico vedno pozdravimo, saj je tako najlepSe. V učilnici utrjujemo matematiko, po končanem obveznem delu pa še lahko igramo igrice. Pri igricah iščemo součenca. Če pri delu z računalnikom česa ne obvladamo, nam pomagata učitelj računalništva in naša učiteljica. Pri vsakem računalniku sedita dva učenca, da eden, ki zna delati z računalnikom, lahko pomaga drugemu. V računalniški učilnici se počutim zelo prijetno, zato rada prihajam vanjo. Špela Hajduk, 3.a NAŠA UČILNICA V šolskem letu, ki se počasi izteka, smo se preselili v novo učilnico Nahaja se v MANSARDI šole. Učilnica je lepo urejena. V njej so nov klopi,, mize in omare Prostor je prijeten in svetel, V njem se vsi prijetno počutimo in radi prihajamo v šolo. Mirjana Golob, 2.b jUtiU-HU telovadba ImIv ti-T1 C- TTruLu ufi/ttu, tvrnpoK iiVtodAmv £uv AtJtvmo' j^taifvr ni- id 'v‘lA>'1 N £Aiajl' , ,/jL^rmtu a^aiIo^ pj. j.AfJ.TV.j" ■ ''c /SKM UČILNICA LA (samostojno delo) Vsak dan mc obišče 22 učencev in učiteljica. Čistilke mc pometejo in pobrišejo. Jaz sem vesela, ker me imajo učenci radi. Imam novo tablo In panoje. Sem učilnica na podstrešju in mi je toplo. I lišnik mi jc postavil uro nad novo zeleno tablo, Vsi so z menoj prijazni, jaz pa imam vse rada. Tamara Sevšek. I .a TiiliMM'' .. I. ^ ?-MIIIWIWililMlllftddl.. ia- TAKŠNI SMO KLEPETULJA Predstavila vam bom svojo dobro prijateljico. Je zelo učena in klepetava. Vsak dan na poti v Solo ali iz nje si moja Šolska torba poje pesmi, ki sc jih učimo v Soli in pri glasbi. Če pa si ne poje, me sprašuje, kakšna je videti danes. Jaz ji odgovorim: »Danes si karirasta in imaš rjave medvedke.« »Maja!« me zopet pokliče. »Kaj imaš vse v meni, da sc počutim tako težko?« Naštejem ji: »Zvezke, ki jih potrebujem, da lahko naredim domačo nalogo, peresni™, lepilo, škarje, copate, ravnilo in dežnik.« Če Še potem ne zapre kljuna, jo res lepo prosim: »Ljuba torba si lahko vsaj malo tiho.« »Ne! Zanima me ali sem res tako velika, kot govori Špelina torba?« Povem ji, da je njena narejena v Franciji in je zalo veliko bolj eleganma, »Uvala, da si me potolažila,« Nato prideva v stanovanje in končno je malo tiho, da lahko v miru naredim domačo nalogo. Po dokončani nalogi me prosi: »Zaigraj na klavir Jager pa jaga, da bova lahko skupaj peli.« In potem je veselo do večera, ko greva skupaj spat. Vse to se ponavlja iz dneva v dan. Maja Jakomini, 3.a KAKŠEN JE SOŠOLEC? Nagajiv, radoveden, prijazen, pameten, nesramen, zanimiv, prikupen, zaljubljen, zabaven, hiter, vesel, ponosen,... Andreja Šmigoc, 2.a POREDNI FANTJE Poredni fantje deklicam nagajajo, jih lovijo in žgečkajo. A ko pride učiteljica, vsi v klopi zbežijo in se pridno učijo. Poslušajo učiteljico in jo gledajo, kaj le napisala na tablo bo. Ko prične se spet odmor, fantje vsi veseli so, brž s klopi skočijo in deklicam spet nagajajo. Rosana, Nina, Blanka, Špela, Sandra, 4,a MOJA SESTRICA Moji sestrici je ime Tjaša. Stara je en mesec. Je zelo majhna. Ima lepe čme lase. Skoraj vedno spi. Ima dudo, ki pa je ne mara. Sem zelo vesela, dajo imam. Ksenja Draškovič, 1 b MOJI SOŠOLCI Dani gleda nas postrani, Staša večja je kot lani, Sandi teka po verandi, Doris lepša je kot Sandi, Miha včasih se zadiha, Linda vedno nas zaviha, Peter večji je za meter, Sanja manjša je kot Peter. Tadej živahen je kot prej, Karla pravi:« kar se smej!« Dominik je pravi štrik, Jana ima dosti pik. Uroš meče rad na koš, Marija reče:« Priden boš,« Matjaž je pravi nogometaš, Denis pa je košarkar, Alešu pa žogo daš, Matjaž Lesjak, 3.b POGREŠAM TORBO ZELENKO Moja prijateljica Zelenka je v noči izginila. In to brez sledu, Iščem jo že dva dni, a o njej ne duha ne sluha. Če jo ti imaš, vrni jo takoj, če ne, bo joj! Prosim, vrni jo takoj! Če brati ne znaš, pokliči me in uredi stvar, če ne bo joj. Zelo pogrešam le. Zelenka moja mala. Pridi hitro k meni, takoj te bom oprala. z'- /■ ■ Ti, ki jo imaš, vedi. nagrada je velika. /■ Prinesi jo, če te mik® .... Če pa si ničvrednež porednež. I Hočem te | hazajUŽcle,, ,, moja mala, ker bi ra® s tefflfj nadaljevala,! k 1 Sara Ferčjč<3.a u»r° / POGREŠANA TORBA Halo, halo, pogrešam torbo! Je oglata in košata, rjave barve z rumenim robom, zjata nalepka nas predstavlja, predal na hrbtu copate spravlja. Naramnice so majhne, lahko jih vsak natakne, če le jo stakne. Pogrešana torba naj se vrne, za nagrado ponujam pšenično zrnje. / / ... Ina Ketiš, 3.a IZ VSEH VETROV NAŠIH OSEM LET Pred osmimi leti sem prvič stopil v to zgradbo. Dolgi hodniki in visoke stopnice in velike učilnice so se od tedaj že veliko spremenile. Zdaj niso hodniki več tako dolgi in učilnice tudi niso več tako velike. Saj tudi jaz nisem več tako majhen. Moj drugi dom je šola. Tukaj sem odraščal in od tod sem črpal vse znanje, ki ga sedaj imam. To je bilo mesto, kjer sem lahko izrazil vse svoje želje, pobude, Da, tudi znanje. Znanje, ki me bo spremljalo ne le v nadaljnjem Šolanju, ampak v ž.ivljenju nasploh. Znanje, ki ga brez učiteljev ne bi dobil, Čeprav se nikdar nisem rad učil, sem z vztrajnostjo in željo po uspehu le dosegel moj prvi cilj - končati osnovno šolo. Sedaj sem v osmem razredu, čez nekaj mesecev pa že v srednji šoli, Testiranje in dopolnjevanje mojega znanja, razvijanje osebnosti v pomladi življenja! To in še veliko več prinese Šola, ne šola, ampak učitelji! Naši stalni »sovražniki«! Zakaj? 13ili so vse drugo kot sovražniki, bili so prijatelji. Kajti samo prijatelj ti nudi pomoč in zaupanje iz leta v leto, celih osem let. To so ljudje, ki so nam vsak na svoj način prikazali delček lepote tega sveta, ki ga bomo mi raziskovali in razvijali naprej. Šola! Ko slišiš besedo šola, že vidiš kupe knjig, veliko učenja, pisanja... Nekje v ozadju pa vidiš učitelje, ljudi, ki so za nas predstavljali le učitelje. Ampak Sedaj, sedaj smo končno spoznali, da so ljudje in to tisti ljudje, ki pridejo takoj za starši. Denis Jurič, 8.a COPATI SE PRITOŽUJEJO (domišljijski spis) Bil je zadnji dan pouka. Otroci so že nestrpno čakali na spričevala, Že zjutraj je bil v garderobi strašen nemir, V kotu sta samevala copata. Že dolgo sta čakala svojega lastnika, ampak ni ga bilo od nikoder. Copata sta opazovala gruče otrok, ki so hiteli mimo, ampak nobeden od njih se ni zmenil zanju, ki sta samevala v kotu in pogrešala svoj par nog. Proti deseti uri so se garderobe spet napolnile. Copata pa sta bila prepričana:« Zdaj, zdaj bodo prišle prave noge,« Ampak ni se zgodilo. Noge so švigale sem ter tja, ene pisane, dinge visoke, tretje kratke, četrte pa spet drugačne. Čez čas se je vse umirilo. Hrup je ponehal in postajal vse bolj oddaljen. Tu pa tam so zaškripala vrata zaradi kakšnega zamudnika. Copata sta si mislila, da bodo njune noge pač prišle naslednji dan. Vendar, motila sta se. Čakala in čakala sta vse naslednje dni, tedne in tedne. Tu pa tam sta iz svojega kota videla kakšne debele noge čistilke, učiteljice ali ravnateljice. Vendar njunih nežnih nožič ni bilo več. Na koncu sta prišla v smeti, ne da bi kdaj izvedela, da so se začele dolge, dolge poletne počitnice. Lidija Toš, 6.d TRAVNA BILKA Ml JE ZAUPALA SVOJO SKRIVNOST Nekega dne sem se sprehajal po travniku. Kmalu sem zaslišal neko šepetanje. Sklonil sem se k tlom, da bi slišal, kdo šepeta. Šepetala je travna bilka. Vprašal sem jo, kaj mi šepeta. Odgovorila mi je, da mi šepeta skrivnost, vredno milijone dolarjev. In ta skrivnost je bila recept za pripravo zlata. Recept se je glasil: najprej zažgite nekaj trave, vzemite pepel, ki je nastal, iti ga namočite v vodo, Nato bo nastala gora zlata in denarja. Kasneje sem to večkrat preizkusil in postal sem milijarder. Don Clglenečki, 4.a Človek ne dozori do svojega obraza brez smeha in čenčuri] in ne brez porazu. (Tone Pavček) Rli*a se ura slovenščine. Spet bo spraševala in mislim, da bom danes ravno jaz. kaj naj naredim? Naj grem in tvegam? Kaj pa, če dobim spet slabo oceno? Špricala bom. Spreletel meje strah že ob sami misli, kaj bo, če pokličejo mamo. Hotela sem, da nekdo šprica z mano, da ne bi samo jaz nasrkalu in samo jaz prenašala posledic. Nekoga sem si morala najti. Vedela sem, da bo nekdo za akcijo in da bo izpopolnil moj načrt. Vendar kdo? Pred uro slovenščine sem v razredu samo povedala, kaj nameravam. »Jaz bi špricala s lovko,« sem rekla. »Ti tudi?!« je veselo, vendar nekoliko prestrašeno zvenela Tina. »Bi špricali skupaj?« me je vprašala. »Seveda,« sem bila malo olajšana, do zdaj gre vse po načrtih, »Si prepričana?« me je še Tina vprašala na hodniku. »Kaj če domov kličejo starce?« »Saj ne bodo, za eno uro pa res ne!« sem bila prepričana. Odšli sva iz šole in domov. Spreletaval meje strah. Nisem vedela. Če sem naredila prav ali ne. Spraševala sem se: se umikam dolžnosti? Ne, to že ne, saj delam dobro sebi. ESoljše neopravičena ura, kot pa kol v redovalnici. Ves dan sem premlevala to uro slovenščine. Mama ni nič posumila in rekla tudi ni nič. Torej res niso klicali. Ampak z izostankom te četrtkove ure slovenščine ni bilo skoraj nič rešeno. Saj se v enem dnevu ne morem naučiti vsega. Kaj šele, da bi se naučila za želeno oceno. To se pravi, se moj vojni načrt nadaljuje in moram čimprej skovati plan, kako ne iti v petek k slovenščini. Razmišljala sem in prišla do zaključka. Če spricam spet samo eno uro, bo to preveč sumljivo, To se pravi, da moram ostati doma ves dan, To ne bo problem, Če si pridobim mamo na svojo stran in ji rečem, da ne morem v petek v šolo in mi napiše opravičilo. Zvečer sem imela trening in dobila sem dobro idejo. Zjutraj bom mami rekla, da me vse boli in resnično ne morem v šolo, ker bi bilo nesmiselno, če spim na klopi. Rečeno, storjeno. Mama je nasedla in jaz sem v petek spala do desetih. Ob desetih pa me je zbudil telefon. Mama seje oglasila. Pogovarjala se je z nekom preveč uradno, da bi lahko bil kdo od domačih. Napol sem še spala, ko mi je šinilo v glavo: iz Mladike kličejo! Joj! Kaj naj naredim? Nič! Žal je že prepozno in morala se bom soočiti s kruto resnico. Vse je prišlo na dan, vse moje vragolije četrtka in petka. Samo da mama ne bo preveč jezna, naj me razume. Saj ji bom pojasnila. Kaj je tu sploh razlagati? Prišla je v sobo, se usedla na posteljo in me tiho poklicala. Pogledala sem jo in takoj je začela: »Klicali so iz. šole. Si ves špricala včeraj? In danes spet nisi Šla v šolo?« »Ja,« je bil moj kratki odgovor. Morala sem ji razložiti, Povedala sem ji, da me je bilo strah slabe ocene in da se v enem dnevu ne morem naučiti. Razumela je, mama je razumela! »Že dobro, ampak drugič mi moraš povedati. Kajti danes me je skoraj pobralo od strahu, ko je klicala socialna delavka!« Prikimala sem in bila zelo srečna, da se je tako končalo. Spoznala sem, da ima laž res kratke noge. Posebej, če hočeš kaj zakriti pred starši. Ob tem spoznanju mi je bilo žal in upam, da mi tega več ne bo potrebno prestajati. Lela Jankovič, S.b MIHA HOČE POSTATI SLIKAR (opis slike) Nekega lepega sončnega dne se je Miha potapljal in gledal ribe. Naenkrat mu je šinila v glavo odlična zamisel. »Že vem postal bom slikar!« Hitro gre iz vode in se dobro obriše. Potem gre v hotel in prinese s sabo veliko slikarsko tablo s slikarskimi pripomočki, Prva riba, ki jo je narisal, mu ni uspela, Druga mu je uspela, ampak jo je močan veter odpihnil. List z ribo je ujel spreten galeb. Miha je vedel, da je postal pravi slikar, saj je preslepil celo galeba. Gregor Bočič. 2,a POMLADNI ŠOPEK Z mamico sva šli v gozd. Natrgali sva zvončke, mačice in trobentice. Doma sva rožice dali v vazo. Vazico sem dala v svojo sobo. Zdaj je tudi pri nas doma pomlad, Ana Topolovec, l.b ŽALOSTNA VIJOLICA Sem mala vijolica, posajena v belem lončku, postavljena na polici v Ninini sobi. Nekega dne sem močno zbolela, saj so me napadle listne uši, Nihče ni opazil, saj je bila Nina 5 starši na morju. Bila sem zelo žalostna. Liste sem imela čisto razjedene, začela sem se sušiti. Moji lepi cvetovi so se povesili. Praskala sem se, saj $0 me uši s svojimi iglastimi zobki močno grizle. Ko je prišla Nina iz morja, me je zagledala celo spraskano, žalostno in objokano, Nina, ki me je imela najraje in je lepo skrbela zame, je začela glasno jokati. Mama jo je potolažila, da me bodo pozdravili in bom spet lepo zacvetela. In res, listne uši so poginile, ampak luknje na listih so ostale in se niso zarast le, in spet sem bila zelo žalostna. Napadeni listi so mi v celoti porjaveli in mi odpadli. Že sem se zbala, da se bom posušila. Ninina mama je kupila zdravilo, obogateno zemljo, v kateri je veliko vitaminov. Listi so spet pognali in kmalu sem spet ozdravela. Tudi glavice cvetov so se dvignile, Bila sem presenečena in vesela. Spet sem ponosna na svoje bele cvetove, ki doma krasijo Ninino okno. Zdaj sem prava lepotica, saj si me sonce vedno ogleduje, Nina Kramberger, 4.c PEKA KRUHA (v vitomarškem narečju) Še pred štrdesetimi leti so gospod ij e po domačijah pekle krtih. Take peke k rti ha je stalno meje, Zej že skoro vsi grej o rej še f trgovino po krtih. Negda so ga po hišah pekle stare h topleh pečeh, ki pa so z njimi tude segrevale hiše v mrzleh cejteh. Za krtih (črne vrste ) nucamo : kvas, mcio, sol in vodo. Testo se je ročno razmeslo in dalo razhajat. Ko se je testo nakipnolo, so kolače namazale gospod ij e z jajčneme žučake. Peče se po eno vuro, lehko tude meje ale več odvisno od peči kak je vejka. F take stare hišne peči gre do osen kolaČof. Ena peka krtiha je mogla zadostovale približno za dva tjedna. Poleg se je lehko peka tude krapec (sirof ale zablof). lake krtih je dosti boljše od kuplenega, Ene gospod Ij e še zej hodijo na deželo po krtih. Škoda, da taka peka izginja in s ten izriva tude kmečke običaje. .lani Kostanjevec, 6.d KMET SE VESELI, KO POLJE RODI Na prelepem podeželju v okolici Ptuja je živel dober kmet s svojo ženo in vnukom. Imeli so še veliko kmetijo in na njej veliko živali: konje, ovce, psa, mačke, kokoši, krave in pujse. Imeli so zelo veliko polje. Vnuk je skrbel za živali, včasih pa je tudi pomagal dedku na polju. Prejšnjo jesen so posejali pšenico in ječmen. Spomladi pa buče, koruzo, sončnice, krompir... Končno je prišel tisti dan; triindvajseti september. Odšlo je poletje. Vsi so se že veselili, kajti v jeseni polje rodi. Nekega dne se je Janez zbudil prvi. Pogledal je skozi okno. Videl je prelepe jesenske liste. Stekel je ven in nahranil kokoši. Ko je ravno pogledal na polje, je videl nekaj neverjetnega. Na polju je zagledal poljske pridelke. Pomel si je oči, da bi videl, Če je res. Bilo je! Stekel je v spalnico. Zbudil je kmeta. Kmet je bil zelo presenečen. Kakor hitro je mogel, se je oblekel in z Janezom sta stekla na polje. Začela sta pobirati koruzo, krompir, repo.,, Kmalu se je zbudila žena. Bila je zelo presenečena, ko je videla, da Janez in kmet že pobirata poljske pridelke, Pritekla je k njima. Prinesla jima je košaro, Končali so pozno zvečer, /ena je Še dala pujsom krmno peso in kokošim koruzo. Potem so skupaj odšli v hišo. Skuhali so si žgance z ocvirki. Z užitkom so pojedli. Ob pozni uri so šli spat. Pravi kmet se veseli, ko polje rodi. Katarina Muhič, 4,c ŠOLA JE ŠALA Šola je narejena iz razredov, učiteljic, deklic in dečkov ter veliko nasmeškov, Šola je Sala, kadar si mala, ko si velika, te Sola ne mika. Začne se septembra, junija -se konča, med tem pa je veliko lepega. Od ponedeljka do petka me glava boli, v soboto pa nimam nobenih skrbi. Leonova Matiči, 5.a SPOMINI OSTAJAJO... Mi pa kar odhajamo. Spomini so vse, kar nam ostane od pripetljajev, pa naj bodo srečni ali nesrečni, veseli ali žalostni. Hudo mi je, ko gledam nazaj v preteklost. Hudo je, ko ti umre nekdo, ki si ga imel rad, ali pa preprosto odide iz tvojega življenja in pusti praznino v srcu in spomine, kako je bilo tedaj, ko si še Čutil njegovo toplino. Ko sem že postajal dojemljiv za stvari, ki so se dogajale okoli mene, meje zapustil oče. Mama mi je rada dejala: »Saj bo sedaj tudi vse dobro, ko bomo sami.« Takoj za tem pa zajokala. Star sem bil komaj šest let in sem vedel, kam pes taco moli, ko atija nekajkrat ni bilo več domov. Z mamo in bratcem smo se po nekaj mesecih odselili drugam. V drug kraj, med nove ljudi. Pozabili smo na preteklost, a bolečina in spomini so še ostali. Bolečina v tistih trenutkih, ko bi ga najbolj potreboval, spomini pa vedno. Prišel je nov gospod, ki me je imel rad, prav tako bratca in mamo. Sedaj sem videl, kako je imeti očeta, ki je skrben, ljubeč, ki bi zame naredil vse. Začel sem obiskovati osnovno šolo v kraju, kjer nisem nikogar poznal. Prvi šolski dan se je bližal, Kako bo? A me bodo toplo sprejeli? Sama trema in vprašanja. Pomiril me je očim: »Vse bo v redu, tudi jaz in vsak je imel tremo pred prvim šolskim dnem.« Pri sebi sem pomislil, da takšne podpore ne bi dobil niti pri očetu, a neki neznanec me je spravil v dobro voljo. Minevala so šolska leta in z leti sem sc spreminjal tudi sam. Vsi, ki me poznajo, rečejo, da s tem, ko me je oče zapustil kot majhnega otroka in odšel drugam, da me je to naredilo bolj odraslega. Mogoče ne tako odraslega, ampak bolj premišljenega. Končal bom osnovno šolo. Vsi me spodbujajo in me bodrijo. Marsikaj se je zgodilo v teh osmih letih, a trpki spomini bodo žal ostali. Peter Novak, S.c BASNI MAČEK IN MIŠ V kuhinjo lačna miš se odpravi, da za Večerjo nekaj si pripravi. V hladilniku je slasten sir, zraven pa maček, ki ne pozna manir. Miška hitro sir si vzame, a maček na njo ne plane. Miška s sirom se zalaga, da okrogla že je kakor žoga, Maček misli: »Ti kar jej, saj zrezek s sirom slasten je. juhej,« Miška pod težo hrane tam omaga, a za mačka miš je lahka vaba, Nina Žvarc. 6.d Jtcdusd in iibdji panj jjXvn /rruolmtd Ji /V OOrjLu /KQ$(jdtrf ckvvtr, mo. « [h( tcjkU (um ■„ Stojka tfvm /U&h , X'- Mjut 6 jtotir OCb.it idnC fajufl , ko' f) mat {^Uki& rmuL, M? ruukoM&Ai &Mx //h /mA fiOU. „ 5om m /vtamt/, Ky m titcP W UMib.a mi b IiomjO- ofvMU jy™l ai bkduh m imml iav if mat IMb/M- ^ M ppfutiiO MM w ktimu nAmi m m dja, iy -ru /VČC," faortd fondi, fm mh .m ra' SKRITI DNEVNIK (dnevnik) »Je že Sla, Zdaj poiščem njen dnevnik,« je rekel Matjaž, Po prstih je odšel v predsobo in nato previdno vstopil v Bredino sobo. Včeraj je videl, da gaje skrila na vrh k ostalim knjigam in ker je bil dnevnik na ključe, jih je skrila plišastemu medvedku okrog vratu. »Aha, tukaj ste, ključki moji,« je Matjaž prigovarjal ključem. »Zdaj vas samo še vtaknem v ključavnico. Takole.,,« Matjaž je ponosno odprl dnevnik. Iskal je dan, ko Brede ni bilo doma pozno v noč. »Prepričan sem, da je odšla v disko,« si je govoril. In našel je tisti dan. Našel je večer neke sobote. Sobota, 21. junija 1998 Dragi moj dnevnik!! Danes se je dogajalo toliko vsega. Ne vem, kje naj začnem. Že zjutraj meje zbudil telefon. Bilje on. Bilje Marko. Že več dni sem sanjarila, kako bi bilo, če bi me poklical, in zjutraj meje res. Zaspana Sem dvignila slušalko; »Prosim?« »Breda, zdravo, Marko pri telefonu,« sem zaslišala onstran slušalke. Skoraj bi mi srce eksplodiralo. Zajecljala sem: »Zdravo, kako to, da kličeš?« »Danes imam rojstni dan in zanima me, če bi morda lahko prišla?« je dejal Marko. Skoraj sem zavriskala v slušalko, ko sem ga slišala. Hitro sem rekla: »Seveda zakaj pa ne, Kdaj?« »Ob Štirih popoldne. Velja? Adijo,« sem skoraj že cvilila. »Adijo« sem slišala in nato še samo tutkanje. Ti, dnevnik, sploh ne veš, kako je to, če si zaljubljen. Zvečer sem se uredila in se mami zlagala, da imam tabornike in da pridem zelo pozno. Odšla sem do Marka. »Zdravo,« je rekel. »Zdravo,« sem dejala tudi jaz in vstopila v hišo. Podala sem mu roko: »Vse najboljše. Ampak, kje so ostali?« sem se začudila, »Veš, v bistvu nimam rojstnega dneva, ampak hotel sem, da bi prišla k meni, ker bi ti rad nekaj povedal,« je rekel in me globoko pogledal v oči. Molčala sem. »Rad bi ti povedal, aa sem že dolgo zaljubljen vate,« je v zadregi dejal, Oblila meje rdečica, nato pa sem izdavila: »Ti si meni tudi že dolgo všeč.« In skupaj sva preživela zelo romantičen večer, ki se mi ga pa ne da opisovati, ADIJO! Breda Te vrstice je Matjaž bral zelo počasi. »Saj sem vedel! Vedel sem, da je on, Marko!« je vzkliknil, nato pa pogledal na uro, »Hudiča! Spet bom zamudil,« si je rekel, ko je videl kazalca, kako se približujeta deveti uri. Pospravil je dnevnik in ključe ter pohitel v šolo. Iva Žele, 7.b LIRIKA LUNA Luna nam svetlobo daje. Ko je krajec, se smehlja in potuje v daljne kraje, kjer svoboda je doma, V vesolju tam domuje, ko je krajec pa pri nas. Za nikomer ne žaluje, saj ni daleč njena vas! Rada bi bila edina, Ker pa to mogoče ni, raje že za hrib odide, da pošteno se naspi, Damjana Mam, 8.b LJUBEZEN Čustva kot pesem tiha povzročijo bolečino mi neznano. O, zakaj mi bilo ni dano, da videl bi lepoto, ki svet mi jo ponuja in ta dežela meni tuja. Ko poletna noč ljubezen mi obuja, ki jo veter na obalo piha, Kaj koristi meni ona, ko ne morem je doseči, roka se za njo steguje, a sc ona ne omeči Lažje bi bilo umreti, kot da se srce bojuje, A ostane le trpljenje, tiha sreča, ki mi daje jo ljubezen, pa čeprav zaman so čustva, ki prinaša jih življenje. Damjana Marn, 8.b PIKA Pika je majhna, kot si ti, da opazim, ko te ni. In ko sc to resnično zgodi, takrat ves svet narobe stoji. Lep stavek sem napisala, le kako bi ga končala? Končno sem ugotovila, da bom piko naredila! Nekaj pik sem v spisu pozabila, in glej, čudo - petice nisem dobila! Ali res sem toliko zagrešila, če pa sem samo dvajset pikic pozabila? Toda, mi se piki več ne damo, sedaj jo že vsi radi imamo, Le tu in tam, a ne vsak dan, se slučajno nam zgodi, da nam Še kakšna pika ubeži, Učiteljica naša nam govori, da črka i ni i, če pike ni. Zato zagotovo drži. da nam velikokrat manjka še pika na i. Maja Samastur, 4.b MORJE V sončnem gaju morje žareče o večni ljubezni tiho šepeta. Njegova obala za vedno ostaja prelestna lepota sončnega gaja. Po morju, ko pluješ, slutiš, obstajaš, sovražiš in ljubiš in veš, da obstajaš. Damjana Marn, 8.b SVOBODA Kaj je to svoboda? se vprašamo vsak dan. So to neznana pota, ali pa le lepi san. Kaj je to svoboda? Je to ptica, ki leti? Mogoče je to deroča voda, ali pa le otrok, ki Še spi. Kaj je to svoboda? So to drevesa ali rože, je to nebo ali pa morje? Ali pa le razlog, da uidemo iz svoje kože? Anita Marksl, 8.d PRELEPE SLOVENKE Od nekdaj Slovenke so po lepoti slovele, a lepše od Irene bilo ni nobene, nobena ni pametna in tako lušna bila, nobena tako dobrega srca. Vsi poznali sojo naokrog, ogledovali sojo radi od glave do nog. Mnogteri možici' mnog leri fantiči, vsi hoteli sojo povabiti na ples, nekateri tudi že na majski kres. Na plesišču nastal je velik boj, le kdo z Ireno bo plesal nocoj, Le eden mladenič je mirno stal, hitro Ireni je roko podal. Pogleda globoko jo v oči, v njej ljubezen do njega vzbuditi želi. Ura odbila je nekaj Čez polnoč in mladenič izginil v temne je noč. Irena seje vrnila v svojo hiško sred' polja, iz katere odsevala dobra je volja. Čez nekaj dni v mesto je spet odšla, iskat lepotca, s katerim je plesala. Ga v parku je zagledala, zaljubljeno sta se spogledala. Se mu počasi, skrbno približuje, on pa si medtem lep govor izmišljuje, »Irena, postani moja za vse dni!« in pogledal jo je v n jene lepe oči. Vrnila mu je velik nasmeh in rekla »da« in takoj tisti dan poroka je bila. Živela sta v hiški srečna in vesela ter obilo pridnih otrok sta imela. Nina Kolarič, 7.a Uredništvo: Nina Bezjak, 2.c, Grega Šerbec, 2.c, Antonio I lojsak, 4.a, Rene Hojnik, 4.a, Denis Jurič, 8,a, Patricija Eiabosek, 5.a, Jasna Perko, 7.a Pomagali so: Lidija Verlek, Jadviga Kolar, Karmen Plaveč, Anica Zupanič, Katja Križe Za računalnikom se je znojil: Ludvik Medic Naklada: 400 001 izvod _Q KONSTRUKTIVISTIČNE PESMI '" š “ Yihar b0 ™sil HIB y naro«j„ ( kaddl hodil IH-iigun,. vs(, in bo prostosl sijali 2obraba VETA flntjlj 8j Kako lepo Jutro! PA se sPOHnIM Bi iHStEM, OTROŠKA dusaje ranljiva, A OTROK VSEENO IkRat mi OtlBF-R DAN, KAHLiCAiADUO, PLENICE!' su^EDAjt'eBOLJŠE,