Ivan Gergolet na beneški Mostri Kaj imata skupnega Tržaško knjižno središče in Tornatore Kras bi vpisali na Unescov seznam Konjeniški praznik KONJI NA KRASU Primorski dnevnik št. 202 (21.135) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS VCEROVLJAH, 29., 30. IN 31. AVGUSTA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 NEDELJA, 31. AVGUSTA 2014 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Kako nas vidijo drugi Dušan Udovič Ob včerajšnjem slavju, ko smo na vojskarski planoti obeležili sedemdesetletnico Tiskarne Slovenija, sem se živo spomnil dogodka izpred tridesetih let. V Trst smo povabili skupino uglednih novinarjev pomembnih italijanskih založniških hiš. Nekaj dni so bili naši gostje, opisovali smo jim življenje in pričakovanja naše skupnosti, jim razkazovali ustanove in razlagali našo zgodovino. Seveda je naša želja bila, da bi o tem kaj napisali. O ničemer niso kaj dosti vedeli, dotlej so bolje poznali le južne Tirolce, tako da smo zanje bili nekakšno odkritje. Gostovanje novinarjev se je zaključilo na vojskarski planoti, ko smo italijanske kolege peljali na ogled Tiskarne Slovenija, da jim pokažemo, od kod izhaja naš dnevnik. Razpoloženje je bilo enkratno, lep dan je dodal svoje. Pa je v tiskarni eden izmed naših gostov prosil za besedo, se zahvalil za obisk pri nas in pomenljivo pristavil: »Vaše pripovedi in razlage so bile zelo zanimive, a bistven razlog za obstoj vašega dnevnika smo doumeli šele, ko smo videli ta kraj. Zavidamo vam tako enkratno preteklost, mi ne premoremo take«. Tako je povedal predstavnik časopisa Il Corriere della sera, najpomembnejšega italijanskega dnevnika, ki je takrat izhajal v milijonski nakladi. Vsi, kar nas je bilo tam, smo v hipu zrasli za par centimetrov. Kot da smo se šele takrat zavedeli, da je Primorski dnevnik v primerjavi z drugimi sicer skromen časopis, a velikega pomena in z res izjemno zgodovino. Tega ne gre pozabiti, nikoli. VOJSKO - Množična proslava 70-letnice tiskarne Slovenija Ponosni in zavezani plemenitim vrednotam VOJSKO - V tiskarni Slovenija je ropot tiskarskega stroja že od jutranjih ur sprejemal številne goste, ki so se podali v težko dostopno grapo. Z nizom prireditev so proslavili 70 let delovanja tiskarne, kjer se je od 18. septembra 1944 tiskal Partizanski dnevnik, predhodnik Primorskega dnevnika. Bil je to drug svinec, drugačno vendar prav tako pomembno orožje informiranja in osveščanja proti okupatorju. Na osrednji svečanosti po prihodu pohodnikov in praporščakov so nagovorili množico razni govorniki, med temi še zadnji živeči urednik Partizanskega dnevnika Dušan Fortič, direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec in odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič, slavnostni nagovor pa je imel Samo Bevk. Na 3. strani BRUSELJ - Odločitev na vrhu voditeljev EU Gneča na cestah Federica Mogherini namesto Ashtonove BRUSELJ - Voditelji članic Evropske unije so včeraj v Bruslju odločili, da bo Britanko Catherine Ashton na visokem zunanjepolitičnem položaju nasledila italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini, Belgijca Hermana Van Rompuya pa bo na položaju predsednika Evropskega sveta nasledil poljski premier Donald Tusk (oba na sliki). Na 2. strani Na 4. strani Ropar s pestmi nad priletne ženske Na 6. strani Kradla v Trstu in Gorici Na 6. strani Zasledovanje čez mejo do Števerjana Na 16. strani Prenovili središče Nove Gorice Na 16. strani <3*k DOBAVA IN MONTAZA é> Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis 50 - San Vito al Torre (UD) Tel. in faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it Everg reen - > TUTTO Prodaja Bukovih in hrastovih drv Bukovih in jelkovih peletov ■ m Ul. Dragotin Kette, 13 A Bazovica llrst) tel. +39 040 226894 mob. +39 393 7741336 9771124666007 2 Nedelja, 31. avgusta 2014 ITALIJA, SVET / VRH EU - Novi predsednik Evropskega sveta pa bo poljski premier Donald Tusk Federica Mogherini bo nasledila Ashtonovo BRUSELJ - Voditelji članic Evropske unije so včeraj v Bruslju odločili, da bo Bri-tanko Catherine Ashton na visokem zunanjepolitičnem položaju nasledila italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini, Belgijca Hermana Van Rompuya pa bo na položaju predsednika Evropskega sveta nasledil poljski premier Donald Tusk. V Bruslju se je namreč začel izredni vrh EU, ki je moral odločati o naslednikih visoke zunanjepolitične predstavnice Catherine Ashton in predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya, izbira pa je padla že sinoči pred 21. uro. Mogherinijeva, ki prihaja iz vrst evropske leve sredine, je imela ima tudi podporo prihodnjega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, s katerim sta se včeraj sestala. Mogherinijeva je »zelo sposobna in predana Evropejka«, so ocenili viri blizu Junckerju. Tudi imenovanje Tu-ska, ki prihaja iz vrst konservativne Evropske ljudske stranke, naj bi bilo že dogovorjeno. Po neuradnih informacijah so ga podprli tako evropski socialisti kot liberalci. Predsednica Dežele Furlanije-Julij-ske krajine Debora Serracchiani je sinoči ponovno zanikala govorice, češ da bi jo lahko imenovali za zunanjo ministrico v Renzije-vi vladi namesto ministrice Mogherinijeve. Poudarila je, da je deželna predsednica FJK in podpredsednica Demokratske stranke in da namerava nadaljevati s svojim delom. Kaže, da je favorit za mesto zunanjega ministra zdajšnji podminister Lapo Pistelli. Vprašanje pa ostaja, kaj bodo voditelji storili s položajem predsednika vrha območja evra, ki ga sedaj zaseda predsednik Evropskega sveta Van Rompuy. Glede na to, da je bil za novega predsednika Evropskega sveta izbran Poljak Tusk, bo namreč treba za predsednika vrha območja evra izbrati nekoga drugega, saj Poljska ni članica območja evra. Kot kandidat za predsednika vrha območja evra se omenja bivši estonski premier Andrus Ansip, ki je sicer kandidat Estonije za evropskega komisarja. An-sip prihaja iz vrst evropskih liberalcev, ki zahtevajo kakšnega od vodilnih položajev tudi zase. Nekateri bruseljski viri pri tem opozarjajo, da bi v primeru, če bi bil predsednik Evropskega sveta iz članice, ki ni v območju evra, in predsednik vrha območja evra nekdo drug, to pomenilo formalno potrditev Evrope dveh hitrosti. Včerajšnje odločitve o vodilnih položajih bodo prihodnjemu predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju omogočile dokončno pripravo seznama kandidatov za evropske komisarje. Seznam imen kandidatov bo Juncker predstavil prihodnji teden, nato se bo pogovoril s kandidatom vsake članice ter potem predvidoma 9. ali 10. septembra predstavil še razdelitev portfeljev, so včeraj pojasnili viri blizu Junckerju. Slovenija je Junckerju poslala seznam treh komisarskih kandidatov, na katerem so premierka v odhodu Alenka Bra-tušek, evropska poslanka Tanja Fajon in zunanji minister v odhodu Karl Erjavec. Mandatar za sestavo nove vlade Miro Ce-rar je v četrtek Junckerja v telefonskem pogovoru obvestil, da daje prednost kandidatoma koalicijskih strank. Nato je Cerar v petek sporočil, da sta z Junckerjem znova govorila po telefonu ter da mu je ponovil svoje preference, a obenem dal bodočemu predsedniku komisije možnost proste izbire kandidata ali kandidatke s seznama, saj je ob tem dobil zagotovila, da bo evropski komisar iz Slovenije vodil pomemben resor in imel vpliven položaj v komisiji. Pri Junckerju vsebine pogovorov s Ce-rarjem niso komentirali. Prav tako načelno niso komentirali posameznih kandidatov in portfeljev. Evropski diplomatski viri pa so včeraj ob robu vrha EU pravili, da naj bi Juncker izbral Bratuškovo. Italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini. Na levi Poljak Donald Tusk EVROPSKA UNIJA Oktobra v Italiji vrh EU za rast PARIZ - Italijansko predsedstvo EU načrtuje poseben vrh unije, posvečen ukrepom za zagon gospodarske rasti in boju proti brezposelnosti v Evropi. Kot je v Parizu po srečanju evropskih voditeljev iz vrst socialistov dejal francoski predsednik Francois Hollande, naj bi bil vrh 6. oktobra v Italiji. »Sprejeli smo predlog italijanskega premiera Mattea Ren-zija o organizaciji vrha EU v Italiji 6. oktobra, na katerem bomo rast in zaposlovanje postavili v središče evropske izbire,« je po srečanju dejal Hollande. Dodal je, da bo temu vrhu, če bo predlog sprejet, sledilo še vrhunsko srečanje držav z evrom. »Prednostna naloga je, da dosežemo, da se bo Evropa bolj posvetila rasti in zaposlovanju,« je še dejal francoski predsednik. Vodja nemških socialdemokratov in podkancler Sigmar Gabriel pa je dejal, da je treba doseči, da bodo reforme povezane z vlaganji. UKRAJINA - Svarilo predsednikov Evropske komisije Barrosa in Ukrajine Porošenka »Blizu je točka brez povratka« Rusko agresijo obsodili tudi zunanji ministri Evropske unije - Proruski separatisti izpustili več deset ukrajinskih vojakov BRUSELJ - Položaj v Ukrajini je zelo resen, dramatičen, blizu je »točka brez povratka«, zato je treba zdaj storiti vse za umiritev razmer, je včeraj v Bruslju opozoril predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso. Tudi ukrajinski predsednik Petro Porošenko svari, da je preblizu meja, od koder ne bo več poti nazaj k mirovnemu načrtu. Barroso je ob tem ponovil znano stališče, da je Evropska unija pripravljena odločno ukrepati proti Rusiji z zaostritvijo sankcij, če se bodo razmere zaostrovale, a da obenem pušča odprta vrata pravi politični rešitvi, ki bo spoštovala neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Sankcije po njegovih besedah niso same sebi namen, temveč želi EU z njimi Kremlju pokazati, da stanje ni sprejemljivo, in pozvati k politični rešitvi. »Sankcije niso same sebi namen, ne vidimo jih kot sredstvo zaostrovanja, temveč so odziv na zaostrovanje, ki ga nismo želeli,« je dodal. Barroso je še dejal, da je v petek v telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval, naj spremeni smer. Nova vojna na stari celini ni nikomur v interesu - ne EU ne Rusiji, a v Moskvi ne smejo podcenjevati odločnosti EU, da podpre Ukrajino, je poudaril. Porošenkov obisk v Bruslju, kjer se je kljub sprva drugačnim napovedim udeležil tudi vrha unije in voditelje čla- nic obvestil o razmerah v državi, je po Barrosovih besedah pomembno znamenje podpore unije Kijevu. Agresija in teror nad Ukrajino z na tisoče vojaki in na stotine tanki pomeni zelo veliko tveganje za Ukrajino in Evropo, je opozoril Porošenko. Danes govorimo o usodi Ukrajine, jutri je lahko na kocki usoda celotne Evrope, zato je ključno ukrepati zdaj, je poudaril. Ob tem je ukrajinski predsednik izrazil prepričanje, da agresija Rusije ne bo ostala brez odziva EU. Na podlagi mirovnega načrta bi lahko v začetku septembra ustavili vojno, če ne bodo vse strani za ta načrt, bodo sledile sankcije, je ocenil. Zunanji ministri članic EU so medtem včeraj na neformalnem srečanju v Milanu obsodili »rusko agresijo na Ukrajino« ter Moskvo pozvali, naj takoj umakne svoje vojake iz te države. »Vse ministre skrbi najnovejša agresija ruskih sil na Ukrajino,« je dejala visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton. »Rusijo pozivamo, naj prekine sovražnosti, ustavi dobavo orožja, opreme in ljudi ter umakne svoje enote iz Ukrajine,« je v Milanu dejala Ash-tonova. Poudarila je, da so dejanja Moskve v nasprotju s prizadevanji za politično rešitev ukrajinske krize. »To je zelo zapleten in zelo žalosten čas za mednarodno skupnost,» pa je dejala italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini. Rusija sicer zanika, da bi se njeni vo- SIRIJA - Uporniki zajeli in obstreljevali filipinske vojake Na Golanski planoti napadli pripadnike mirovnih sil ZN MANILA, DAMASK - Sirski uporniki so včerja na Golanski planoti napadli pripadnike mirovnih sil Združenih narodov s Filipinov, je sporočil vojaški tiskovni predstavnik v Manili. Iz vrst sirskih upornikov so napad najverjetneje izvedli borci skrajne Fronte al Nusra, ki sicer že od četrtka zadržujejo 44 pripadnikov mirovnih sil iz Fidžija, ujeli pa so tudi 72 filipinskih vojakov. Streljanje se je v dveh oporiščih začelo zgodaj zjutraj, po trditvah filipinske vojske pa so vsi filipinski vojaki nepoškodovani. Medtem ko je 30 pripadnikov mirovnih sil uspelo zapustiti eno taborišče, je okoli 40 vojakov iz drugega še vedno vključenih v strelski obračun z uporniki. Po navedbah pripadnikov filipinskih oboroženih sil so skrajneži al Nu-sre pristopili k dvema filipinskima oporiščema ter v zameno za orožje ponudili izpustitev talcev. A filipinske mirovne sile orožja niso hotele predati. Pripadniki modrih čelad ZN opazujejo položaje sirskih upornikov na Golanu ansa Opazovalna misija Undof, ki deluje pod okriljem ZN, je od kredibilnih virov dobila zagotovila, da je 44 pripadnikov mirovnih sil na varnem in se dobro počutijo. A neposrednega stika z njimi niso imeli. Filipini imajo v misijo vključenih 331 vojakov in policistov. Že lani je Manila za svoje vojake znotraj misij ZN zahtevala boljšo varnost, in sicer po tistem, ko so jih 25 ugrabili sirski uporniki. (STA) jaki borili na strani proruskih separatistov v Ukrajini, medtem ko v Kijevu trdijo, da v bojih sodeluje na stotine ruskih vojakov in tankov. Zunanji ministri EU, med njimi slovenski minister, ki opravlja tekoče posle, Karl Erjavec, so na dvodnevnem srečanju v Milanu obsodili tudi nasilje islamskih skrajnežev v Iraku in Siriji. Proruski separatisti so na vzhodu Ukrajine iz obkoljene vasi Ilovajsk medtem izpustili več deset ukrajinskih vojakov. Vojaki so vas lahko zapustili dan po tistem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin pozval separatiste k oblikovanju posebnih koridorjev za izhod ukrajinskih vojakov.Medtem pa so ukrajinski in ruski mediji poročali o bombnih napadih na ukrajinsko mesto Doneck, v katerih sta umrla najmanj dva civilista. Mestne oblasti Do-necka so sporočile, da so bile razmere na območju mesta že od jutra napete in da so prebivalci nekaterih delov mesta poročali o silovitih eksplozijah. Ukrajinska vojska je sicer včeraj obnovila ofenzivo v samooklicani regiji Lugansk. Po besedah tiskovnega predstavnika ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Andreja Lisen-ka so proruske sile v spopadih na območju izgubile 40 svojih pripadnikov. V spopadih v regijah Lugansk in Doneck, ki so izbruhnili po ruski priključitvi polotoka Krim, je od aprila do danes umrlo okoli 2600 ljudi. Državni udar v Lesotu JOHANNESBURG - V južnoafriški kraljevini Lesoto so vojaki včeraj obkolili več vladnih in policijskih ustanov, predsednik vlade Thomas Thabane pa je zapustil državo in pobegnil v Južnoafriško republiko. V prestolnici Maseru je bilo slišati tudi nekaj strelov. Thabane vodi vlado narodne enotnosti, junija pa je zaradi trenj v koaliciji razpustil parlament. Majhna kraljevina je v celoti obdana z Južnoafriško republiko in odvisna od gospodarstva velike sosede. Mursijevim privržencem v Egiptu omilili kazni KAIRO - Egiptovsko sodišče je včeraj smrtno obsodbo za vodjo Muslimanske bratovščine Mohameda Badieja in nekaj drugih privržencev bratovščine spremenilo v dosmrtno ječo. Sodišče je obsodbo omililo po pritožbi velikega muftija. Državno tožilstvo je predstavnikom bratovščine očitalo, da so svoje privržence nagovarjali k nasilju. Pri tem naj bi julija 2013 umrlo deset ljudi, 20 pa je bilo ranjenih. Vse obtožene so junija sprva obsodili na smrt. / ALPE-JADRAN Nedelja, 31. avgusta 2014 3 70-LETNICA TISKARNE SLOVENIJA - Občutena in množična slovesnost na Vojskem Drug svinec, drugo orožje V grapi pod Vojskim je spet zaživel tiskarski stroj - Na osrednji svečanosti so o pomenu Partizanskega dnevnika spregovorili Samo Bevk, Ivana Leskovec in Dušan Udovič - Niz svečanosti na Vojskarski planoti tudi v znamenju ranjencev in partizanskih bolnišnic VOJSKO - V Tiskarni Slovenija je ropot tiskarskega stroja že od jutranjih ur sprejemal številne goste, ki so se podali v težko dostopno grapo. Do tja vodita dve poti, na katerih so ves dan so-pihali radovedni pohodniki, ki pa so se na Vojsko vračali vsak s svojim izvodom št. 248 sveže tiskanega Partizanskega dnevnika. Priložnostna številka 248, ki je izšla v ponedeljek, 18. septembra 1944, je bila pravzaprav prva, ki jo je v 4000 izvodih izbruhal hitrotiskalni tiskarski stroj, ki je iz Milana po številnih zapletih, razstavitvah in ponovnih montažah zaživel v vojskarski grapi tisto noč. Včeraj pa je za ponatis priložnostnega izvoda skrbela družina Skok na čelu z vestnim oskrbnikom Albinom Skokom. Skozi jutro je večkrat zagnal tiskarski stroj, ob sprejemanju obiskovalcev pa sta mu bili ob strani tako žena Aleksandra kot hčerka Damjana, študentka trajnostnega turizma, ki je po dedu in očetu tudi sama zvesta dediščini partizanske tiskarne. Tisk - orožje proti okupatorju lja in Evgenija Srečka Vovk, ki sta bili takrat stari komaj 14 in 15 let. Okrog njiju se je takoj ustvarila skupina radovednežev in novinarjev, vendar jima pripoved ni bila nikoli prenaporna. Podobno kot za 92-letnega gospoda Štefana Erjavca, graditelja tiskarne in poznejšega kurirja, ki se je spominjal zapletenega postavljanja gradbišča in na nepropustnost konspiracije. Spomin na ranjence Množica na Vojskem Veliko je še zgodb, ki se prepletajo s Tiskarno Slovenija. Dovolj je bilo prisluhniti obiskovalcem, med katerimi je nekdo vedel za ukradene svinčene črke v Gorici, ki so naposled služile potrebam tiska Partizanskega dnevnika. Drugi svinec, drugo orožje, vsaj tak naj bi bil smisel napisa v osrčju tiskarne, ki se glasi »Naš tisk-orožje proti okupatorju«. Še večje orožje pa je bilo predano osebje, ki je od septembra 1944 do maja 1945 živelo v barakah na strmem pobočju. Predvsem iz pričevanj takratnih članic osebja je izžareval tovariški duh, ki jim je s časom pomenil drugi dom ali novo družino. Med njimi sta se še enkrat v tiskarni oglasili gospe Irma Go- V nizu prireditev ob 70-letnici Tiskarne Slovenija je dopoldne na Hudem polju, v neposredni bližini lokacije takratne bolnice Pavle, potekalo srečanje ranjencev, osebja in prijateljev partizanskih bolnišnic Franja ter Pavla ob njuni 71-letnici delovanja. Ob nagovoru predsednika invalidov Severne Primorske Franca Anderliča je bila prisotna tudi italijanska delegacija območnega združenja vojnih invalidov Fur-lanije Julijske krajine s predsednikom Giovannijem Piccom, ki je ob tej priložnosti prejel zlato plaketo društva vojnih invalidov za uspešno krepitev mednarodnih odnosov na področju negovanja tradicij in zgodovine NOB. Poleg njega sta priznanja za ohranjanje spomina na partizansko zdravstvo in pomoč invalidom prejela še Marjan Božič in Robert Pahor. Slavnostni govornik Boris Kovšca je še enkrat poudaril človekoljubno vodilo sanitetnih delavcev v takratnih neverjetnih okoliščinah, poudaril pa je, da sta njihov trud in žrtvovanje še premalo poznana in ovrednotena. Niz svečanosti na vojskarski planoti se je nadaljeval še s prihodom vseh pohodnikov k partizanskemu grobišču na Vojščici, kjer je program oblikovalo Kulturno društvo Planika iz Vojske- selil, ob tem je zbor Rdeča Zvezda iz Sa-leža že intoniral prvo partizansko pesem. Nadvse navdušeno je občinstvo na Vojskem kot prvi nagovoril Jelko Kaš-ca, predsednik združenja borcev Idrija-Cerkno. Ob pogledu na množico je dejal, da toliko obrazov ni še videl ob taki prireditvi v tamkajšnji vasi, še bolj pa se mu je zdelo pomembno dejstvo, da je še veliko takih, ki prenašajo in ohranjajo vrednote NOB. Pogumni ljudje Osrednja svečanost je potekala na urejenem zunanjem prostoru gostišča Grošelj, kjer so številni gostje že od prvega popoldneva pričakovali prihod po-hodnikov iz Želina in začetek uradnega programa. Neuradno pa je ob založenih kioskih druženje pri Grošlju steklo že veliko prej. Golaž in čevapčiči so obiskovalcem najbolj teknili, predvsem takimi, ki so se do Tiskarne Slovenija odpravili po krajši, vendar bolj strmi poti. Prihod praporščakov iz Primorske in ostale Slovenije je malo po 16. uri najavil še zadnje korake udeležencev pohoda v priredbi Združenja borcev iz Cerknega in Idrije ter Planinskega društva iz Idrije, ki so iz Želina po poteh prenosa ranjencev hodili čistih sedem ur. Ob postanku na Idrijskih Krnicah so letos po-hodniki nekoliko zašli iz tradicionalne trase, saj je prehod preko nekaterih stez še onemogočen zaradi posledic žledu. Nekateri obrazi so bili vidno utrujeni, pogled nad urejenim prizoriščem in pogostitvijo pa jih je bistveno razve- Direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec, ki neposredno skrbi za Tiskarno, je podčrtala bogastvo epopeje snovalcev Partizanskega dnevnika. »Tiskarna niso samo barake, niso svinčene črke, to so ljudje in njihov živ spomin ter trud ob gojenju slovenske besede in kulture. Največji dokaz, da je tiskarna še danes živa, pa je naš obisk,« je v svojem nagovoru še dejala Leskovčeva. Misel pa je odšla tudi do tistih redkih, ki so še med nami in ki so se kljub starosti udeležili proslave na Vojskem. Za hip so se nekoliko odmaknjeno, da- leč od odra znašli, pravi junaki tistih dni: gospe Irma Golja, Marta Bitežnik, Ev-genija Srečka Vovk, ter graditelj tiskarne in kurir gospod Štefan Erjavec. Zadnjič so bili skupaj natanko pred desetimi leti, vsi pa so si srčno želeli vrnitve v tiste gozdove. Njim je bil gotovo posvečen tisti najbolj pristen in prisrčen aplavz. Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič je dejal, da so takratni pogumni ljudje imeli čiste, poštene in plemenite nagibe, v cerkljanskih hribih pa so osvobodilnemu boju dodali kulturno in humano razsežnost, ki je drugje niso premogli. Udovič se je še dotaknil moralnih dolžnosti matične domovine do Slovencev v zamejstvu, saj po mnenju odgovornega urednika brez trdnih vezi z matičnim narodom v tujem jezikovnem okolju ne moremo obstajati. Slavnostni govorec je bil tokrat na Vojskem slovenski politik Samo Bevk. Bevk se je spustil skozi takratne zgodovinske okoliščine, ki niso krojile samo usodo partizanske tiskarne, temveč tudi oskrbo ranjencev in delovanje partizanskih bolnišnic, kot sta bili bolnici Franja ter Pavla. Dotaknil se je še slovenskega političnega trenutka, upada gospodarske rasti in brezposelnosti, ki bi jih lahko po njegovem mnenju reševali le s spremenjeno Evropo. Nekoliko nenapovedano je na oder stopil še zadnji urednik Partizanskega dnevnika Dušan Fortič, ki se je še enkrat zaustavil pri kulturnem pomenu takratnega partizanskega glasila za Gorenjsko in Primorsko. Andrej Marušič 4 Nedelja, 31. avgusta 2014 ALPE-JADRAN, DEŽELA / FJK, SLOVENIJA - Gost promet, kilometrske kolone in številni zastoji Na področju prometa izredno kritičen vikend Med Vidmom in Palmanovo je bila kolona dolga 20 km - V Sloveniji kritično na avtocestah in cestah VIDEM, TRST, LJUBLJANA, POSTOJNA, KOPER - Kar se je napovedovalo, se je naposled zgodilo: včerajšnji dan je bil glede prometa na avtocestah in cestah zaradi množičnega vračanja s počitnic tako v Furlaniji Julijski krajini kot v Sloveniji kritičen, saj je povsod prišlo do večjih ali manjših zastojev zaradi prisotnosti velikega števila vozil na cesti, kolone pa so bile ponekod dolge tudi več deset kilometrov. To se je namreč zgodilo na avtocesti A23 med Trbižem in Palmanovo, kjer se je med cestninsko postajo Videm-sever in križiščem z avtocesto A4 ustvarila kar 20-kilometrska kolona vozil, zaradi česar je družba Auto-vie Venete dala zapreti cestninsko postajo Videm-jug v smeri odcepa za avtocesto A4. K nastanku kolone sta prispevali lažji nesreči, v kateri je bilo vpletenih večje število vozil, zaradi česar se je promet upočasnil. Cestninsko postajo so ponovno odprli okoli 18. ure, ko je kolona bila dolga »le« štiri kilometre. Do zastojev je prišlo tudi na avtocesti A4, npr. med Palmanovo in krajem San Giorgio di Nogaro, medtem ko se je pri cestninski postaji pri Moščenicah v smeri proti Benetkam ustvarila 5-kilometrska vrsta, med Sesljanom in cestninsko postajo pa so izmerili prehod 2.200 vozil na uro. Tudi na ostalih avtocestah omrežja družbe Autovie Venete so zabeležili prehod preko dva tisoč vozil na uro, povprečna hitrost pa je bila med 80 in 90 km/h. Tudi v Sloveniji so včeraj beležili zastoje in kolone na vseh avtocestah, pa tudi na cestah. Najbolj kritično je bilo na ljubljanski obvoznici oz. ob izhodu z dolenjske avtoceste, medtem ko se je na gorenjski avtocesti pred predorom Karavanke v smeri proti Avstriji ustvarila 9-kilometrska kolona vozil. Do zastojev je prišlo tudi ponekod na primorski avtocesti, enega od teh so ustvarili vozniki, ki so pri Ravbarkomandi v smeri proti Kopru upočasnili vožnjo, da bi si ogledali povoženega medveda. Zastoji pa niso bili omejeni le na avtoceste, saj so jih beležili tudi na cestah Gruškovje-Ptuj v obe smeri, Ljubljana-Brezovica-Vrhnika, Izola-Portorož v obe smeri in Šmarje-Koper. Na mejnih prehodih s Hrvaško pa je bila čakalna doba sledeča: na mejnem prehodu Dragonja je bilo treba tako za vstop v državo 20 minut, za izstop pa poldrugo uro, na mejnem prehodu Sečovlje za izstop do 30 minut, na mejnem prehodu Starod za vstop 30 minut, na mejnem prehodu Gruškovje za vstop pa 20 minut. Na avtocestah v FJK in Sloveniji je prišlo do številnih zastojev in ustvarjanja večkilometrskih kolon arhiv FJK - Slovenski šolniki V torek začetek 49. jesenskega seminarja TRST, GORICA - Potem ko je v iztekajočem se tednu stekel poletni, se bo v torek v Kulturnem domu v Gorici začel že 49. jesenski seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol v Italiji, ki ga v sodelovanju z Uradom za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino prireja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, program pa oblikujejo pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Uradno odprtje seminarja bo ob 11. uri s pozdravnimi govori ter kulturnim programom, še prej, ob 9. uri, pa bosta udeležence pozdravila načelnik Urada za slovenske šole Igor Gia-comini in pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Antoni, dr. Edvard Kovač pa bo imel otvoritveno predavanje na temo Šola, ki prebuja in ki povezuje. Po odprtju se bodo do 11. septembra na Goriškem in Tržaškem zvrstila predavanja in delavnice za posamezna predmetna področja in stopnje šolanja v 17 ciljnih skupinah za okvirno 450 udeležencev LIVEK - Na tednu ZSKD v Centru šolskih in obšolskih delavnic Kavka Otroci sprostili ustvarjalnost Včeraj predstava o škratu Hopa Cupa - Vodja Mitja Tretjak koordiniral delo treh delavnic: likovne, glasbene in pravljične LIVEK - »V današnjem času otroci žal premalo izkoristijo in uporabljajo svojo domišljijo, saj so pri delu v šoli in izven nje pogosto prisiljeni, da se dela lotijo "resno", kar pogosto ubije njihovo ustvarjalnost. Gojijo in krepijo pa jo lahko z različnimi dejavnostmi, branjem pravljic in doživljanjem novega s svojimi vrstniki. Na tovrstnih delavnicah želimo torej spodbujati njihovo svobodno izražanje čustev, iskrenost in soočanje z različnostjo." Z ustvarjalnostjo se je med preteklim tednom spopadalo šestnajst udeležencev ustvarjalnih delavnic Zveze slovenskih kulturnih društev, ki so potekale v Centru šolskih in obšolskih delavnic Kavka na Livku nad Kobaridom. Od doma, kjer so od preteklega torka ustvarjali osnovnošolski vrstniki iz Tržaškega in Goriškega, seže pogled od Nediških dolin mimo Furlanske ravni vse do Jadranskega morja: pravo okolje za ustvarjanje v stiku z naravo. Vodja projekta je bil Mitja Tretjak, ki je koordiniral delo treh delavnic - likovno je vodila slikarka in ilustratorka Vesna Benedetič, glasbeno profesorica glasbe in zborovodkinja Jana Drassich, pravljično pa antropolog Marko Gavri-lovski. V pomoč otrokom in mentorjem je bila Mirna Viola. Včeraj dopoldne je ob prisotnosti staršev potekal zaključni dogodek ustvarjalnega tedna. Otroci so odigrali pravo predstavo, med katero so pripovedovali o glavnem junaku tedna - o hitrem škratu Hopa Cupa. Besedilo, scenografijo, kostume in glasbo, ki so jo igrali sami, so sestavili s pomočjo vodij delavnic. Pred podelitvijo diplom in slovesom je prisotne nagovoril še Mitja Tretjak. Sproščeno vzdušje je bilo hkrati dokaz, da je bilo med tednom tudi veliko zabave, ki je prav gotovo pozitivno učinkovala na delo in življenje v skupini. TURJAK - Ivo Jevnikar o žrtvah totalitarizmov Slovenske zamere in morje bridkosti TURJAK - Pred 6 leti je EU z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu 23. avgust posvetila vsem žrtvam totalitarnih in avtoritarnih režimov, vlada pa ga je leta 2012 razglasila za uradni spominski dan v Sloveniji. Pokrovitelj slovesnosti v Turjaku, ki jo je že šestič organiziral Študijski center za narodno spravo in katere se je prvič udeležil predsednik Borut Pahor, je bila Občina Velike Lašče. Osrednji govornik je bil glavni urednik slovenskega novinarskega oddelka RAI Ivo Jevnikar, ki se je vprašal, »ali bomo zmogli korak naprej k razumevanju na dolgo poti sprave«. Po vsem svetu se politiki prepirajo, v Italiji tudi zelo slikovito, a v večini primerov jih potem zalotiš na skupni kavici ter pri sklepanju kompromisov. »Ne tako mi Slovenci. Zamere so pri nas velikokrat dosmrtne. Po plazu psovk je vzpostavitev pragmatičnega dialoga na moč težavna. In tudi s temi besedami sem si verjetno nakopal nekaj zamere,« je dejal. Evropski dan spomina ima vso pravico, da primerja, vendar ne izenačuje totalitariz- Ivo Jevnikar mov. Spominja pa se vseh njihovih žrtev. »Ne bom se spuščal v razmišljanje ali so trije totalitarizmi, torej fašizem, nacizem in komunizem, med sabo res bistveno različni. Vsi trije imajo v svojih genih odklanjanje demokracije, nasilnost, kult voditeljev, zavračanje temeljnih prvin krščanstva, malikovanje svojega in zaničevanje tujega, zlasti naroda,« je poudaril Jevnikar in dodal, da dan spomina opozarja na morje bridkosti, ki so ga povzročili totalitarizmi ter na njihove tragične posledice. VILENICA 2014 V torek predvečer v Trstu SEŽANA, TRST - Mednarodni literarni festival Vilenica bo od 2. do 7. septembra v 15 krajih po Sloveniji in v zamejstvu. Poleg nagrajenca madžarskega pisatelja Laszla Kras-znahorkaija in avtorja v središču Marka Sosiča se ga bo udeležilo še več kot 40 domačih in tujih avtorjev. Moto festivala je Iz jezika v jezik. Slavnostno odprtje bo 3. septembra v Kosovelovem domu v Sežani, na njem pa bo posebna pozornost namenjena Marku Sosiču. Nagrajenec Vilenice 2014 Laszlo Kras-znahorkai pa bo v torek, 2. septembra, gost predvečera Vilenice, ki ga v sodelovanju s Skupino 85 in Srednjeevropsko pobudo prirejajo ob 19. uri v dvorani SEP (Ul. Genova 9, Trst). Pogovor, ki ga bo vodila Patrizia Vas-cotto, bo v angleškem jeziku s povzetki v slovenski in italijanski jezik. Udeleženci projekta s svojimi mentorji Literarni in fotografski natečaj za sladokusce TRST - Jutri, 1. septembra, zapade rok za oddajo del za literarni in fotovideo natečaj na kulinarično temo, ki ju je v povezavi s 1. mednarodnim sejmom kuharskih knjig kulinArtfestom razpisalo Založništvo tržaškega tiska. Literarni natečaj za kratko zgodbo Ščepec besed za literarne sladokusce: zgodbe naj imajo od 7.000 do 10.000 znakov (s presledki). Pošljete jih lahko na naslov Založništvo tržaškega tiska, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, s pripisom ZA NATEČAJ. Zgodbo podpišite s šifro, zraven pa priložite zaprto kuverto z isto šifro, v kateri boste posredovali svoje polno ime, naslov, elektronski naslov in telefon. Zgodbo in šifro z osebnimi podatki lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov info@ztt-est.it, in sicer kot dve ločeni datoteki. Strokovna komisija bo izbrala najboljše zgodbe, ki bodo objavljene v tiskani in spletni izdaji Primorskega dnevnika (www.pri-morski.eu), na spletni strani ZTT (www.ztt-est.it) ter NŠK (www.knjiznica.it). Med temi bodo bralci preko spletnega glasovanja izbrali 3 najboljše prispevke, ki bodo prejeli nagrado. Roki in načini spletnega glasovanja bodo objavljeni naknadno. Foto video natečaj Ščepec podob za fotografske in filmske užitke sta razpisala ZTT in krožek Fotovideo Trst 80 v sodelovanju z Društvom Debela griža Volčji Grad, Kosovelovo knjižnico Sežana - knjižnica Komen, knjigotrštvom Buča ter s podporo Občine Komen. Fotografije so lahko v poljubni tehniki, velikost naj bo 45 x 30 cm, vsak kandidat lahko pošlje največ 5 fotografij. Video zgodbe lahko trajajo največ 3 minute. Fotografije in video izdelke (v formatu DVD R-) lahko pošljete po pošti na naslov Založništvo tržaškega tiska, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, s pripisom ZA NATEČAJ. Fotografijo ali video podpišite s šifro, zraven pa priložite zaprto kuverto z isto šifro, v kateri nam boste posredovali svoje polno ime, naslov, elektronski naslov in telefon. Fotografijo (velikost 5Mpx) ter šifro z osebnimi podatki lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov info@ztt-est.it. Strokovna komisija bo izbrala najboljše fotografije in video zgodbe, ki bodo objavljene na spletni izdaji PD (www.primorski.eu), na spletni strani ZTT (www.ztt-est.it) ter NŠK (www.knjizni-ca.it). Med finalisti bo strokovna komisija izbrala tri najboljše za vsako kategorijo. / KULTURA FILM - Pogovor z doberdobskim režiserjem Ivanom Gergoletom Dancing with Maria na beneškem Lidu Dolgi, temni, kodrasti lasje in posebna oblika oči bolj spominjajo na Juž-noameričana kot na Doberdobca. Ko to povemo Ivanu Gergoletu takoj na začetku intervjuja, se on nasmehne in nam pokaže sliko, ki jo izbrska na spletu. Na njej je prikazan njemu enak mladenič, ki pa v resnici ni on, ampak Ricardo Arjona, pop, rock glasbenik iz Gvatemale, pravi zvezdnik tudi Argentini. Tako da se je Ivanu med snemanjem filma večkrat dogajalo, da so po cesti ljudje gledali za njim in se spraševali ali je on Arjona. Kljub zabavni anekdoti pa dejstvo, da je Ivan Gergolet filmski prvenec posnel prav v Argentini, ni slučaj, ampak skoraj nekakšno znamenje usode. »Na tistem koncu sveta - kot nam je povedal - imam skoraj več sorodnikov kot v Doberdobu. Sestra mojega nonota se je namreč izselila tja v tridesetih letih prejšnjega stoletja in danes imam v Argentini celo vrsto stricev, tet, sestričen in bratrancev. Ko sem bil otrok, so ti sorodniki večkrat prihajali k nam na obisk, zdaj pa mi je ta film omogočil, da sem jih tudi jaz lahko spoznal in obiskal«. Dancing with Maria, je slovenska, italijanska in argentinska produkcija, predstavlja torej tri države, ki so hkrati tudi nedeljivo povezane z njegovim avtorjem, Ivanom Gergoletom. Kako je prišlo do projekta? Čisto po naključju. Žena Martina me je vprašala, da bi šel z njo v Buenos Aires in da bi tam posneli intervju z Marijo Fux. Filmski dokument si je želela kot čisto osebni spomin na žensko, Meni se je vse skupaj zdelo nemogoče, Igorju pa ne. Novembra istega leta sem spet odpotoval v Argentino, vprašal Mario Fux, če lahko posnameva film in ona je takoj pristala. Skupno sem v Argentini snemal štiri mesece in pol, zadnjo sceno sem posnel lanskega oktobra. Kako pa je prišlo do koprodukci- je? V Argentino sem se odpravil z nahrbtnikom in kamero. Tam sem spoznal Davida Rubia, ki je koproducent filma in tudi direktor fotografije. On mi je Gledalec sledi kameri iz zunanjosti v notranjost. Za sabo zapušča vrvež velikega mesta, scena pa se mu odpira na zaprt prostor, nabit z energijo. Tudi v tem primeru je šlo za improvizacijo, ker z Mario ni bilo mogoče delati drugače. Ko se ona prepusti plesnim korakom in prične delavnico, se v bistvu podzavestno spet vrne na oder in zapleše pred publiko. Mi smo s kamero šli za njo in ji lahko samo sledili. To smo storili tudi s tistim začetnim kadrom, ki se je potem izkazal za enega najmočnejših trenutkov. Kdo je Maria Fux? Maria je plesalka, ena najznamenitejših predstavnic plesne terapije, ki poudarja terapevtsko stran in rehabilitacijsko moč plesne metode. V šestdesetih letih je nastopala po vsem svetu, ob Moskve do New Yorka. Nisem pa želel, da bi film postal biografija živeče ženske ampak pripoved tega, kar se dogaja na njenih lekcijah. V kamero sem skušal ujeti energijo in odnos, ki ju Maria vzpostavlja s tistimi, ki ji sledijo. V filmu nastopa tudi pet drugih likov (med temi tudi Ivanova žena Martina, op ur.), ki nam pomagajo pri spoznavanju nje in njene metode. Kakšen odnos se je vzpostavil med vama? Z Marijo sva postala prijatelja. Najin odnos je doživel več trenutkov. Pred začetkom snemanja sva se ogromno pogovarjala, moral sem si pridobiti njeno zaupanje, saj gre za ustvarjalko, ki ima določena leta in je navajena na zasebnost in na prostor, ki ju skrbno čuva. S tem filmom se je prvič zgodilo, da je ona nekomu odprla vrata delavnice in omogočila, Režiser Ivan Gergolet med snemanjem filma na ulici v Buenos Airesu ki jo je spoznala na številnih plesnih seminarjih v Milanu in po Evropi. Ženi sem seveda z veseljem ugodil in v tistem trenutku sploh nisem pomislil na kaj drugega. Ko pa sem dospel v Buenos Aires in pobliže spoznal Mario Fux, mi je bilo kmalu jasno, da gre za čudovito osebnost. Kljub temu pa še vedno nisem mislil, da bi iz tega lahko nastalo kaj več. Argentina je itak zelo daleč in tak projekt je bil absolutno predrag. Kaj se je zgodilo potem? Ko sem se vrnil domov, sem posnet material montiral in vse skupaj pustil v predalu. Nekaj mesecev kasneje sva z Martino šla na izolski festival in ob kavi pripovedovala Igorju Prinčiču o argentinski izkušnji in o izredni osebnosti Fu-xove. Igor si je tisti video zapis želel videti in ko sem mu ga pokazal, je takoj rekel, da iz tega lahko nastane film. pomagal pri tem filmu, jaz pa sem mu pomagal pri njegovem, zgodbi, ki obravnava odnos med zaporniki in policisti. Slovenska produkcija pa je vstopila kasneje, v zadnji fazi projekta in nam omogočila obdelavo slike v Ljubljani in obdelavo zvoka in sodelovanje z orkestrom iz Skopja. Dancing with Maria ni igrani film. Prvič v zgodovini beneškega mednarodnega tedna kritike so se odločili za dokumentarec in to zato, ker jih je tvoj film zelo prevzel. V katalogu celo omenjajo začetni kader, kot enega visokih trenutkov filmske umetnosti... To je kader sekvenca, ki traja tri minute in pol. Posneli smo ga v eni sapi in je v bistvu trenutek, ko iz kaotičnega, milijonskega mesta kot je Buenos Aires vstopamo v dolg hodnik, ki se potem odpre v sobo, kjer potekajo delavnice Marie Fux. Res zelo lepa izkušnja, ki mi je dala možnost, da sem snemal v krajih svojega otroštva, v Doberdobu in okolici in istočasno opazoval delo Jana Cvitkoviča. Spoznal sem ogromno čudovitih ljudi in tudi krog slovenskega filma, kar mi je omogočilo, da sem tudi sam postal slovenski režiser. Kdo so tvoji vzorniki? Vzorniki so po mojem ljudje s katerimi delaš in živiš. Zame je Maria Fux vzornik in vzornik je tudi prijatelj, tržaški režiser Davide Del Degan. Med najljubše režiserje uvrščam Wernerja Her-zoga, Stanleya Kubricka, med Italijani, Mattea Garroneja. O njem sem pisal tezo in ga spoznal. Sicer ogromno berem in gledam filme pa tudi televizijske serije, ki so v nekaterih primerih zelo kvalitetne. Kaj pa tvoji starši, kako so sprejeli novico o beneški uvrstitvi? Doma so me od vedno spodbujali in podpirali. Zasluga za ta uspeh je predvsem njihova in, če sem prišel do sem, je to hvala moji mami in mojemu očetu, bratu, Martini. Tudi v trenutkih, ko sem sam dvomil, da bom res uspel, so bili oni prepričani, da sem na pravi poti. Med snemanjem v Buenos Airesu sem bil večkrat sam in v tako velikem mestu se počutiš kot majhna, nevidna pikica. Tisti trenutki samote ti amplificirajo vsa čustva in to se vidi in čuti v argentinski kulturi. Tudi v tistih trenutkih so bili pri meni doma prepričani, da bo šlo vse čudovito. V resnici pa je film tudi družinsko delo, ker pri njem sodeluje tudi tvoj brat Havir. Edini italijanski film, ki se letos poteguje v sklopu 29. Tedna kritike na 71. beneški Mostri, je hkrati tudi edini slovenski in edini argentinski film letošnjega festivala. Naslov dela je Dancing with Maria (Ples z Marijo), njegov režiser pa je mlad dobrdobski avtor Ivan Gergolet. Zgodovina se tako ponavlja in samo leto po uspehu celovečerca Zoran moj nečak idiot bo beneška Mostra nocoj ob 20. uri in jutri ob 14. uri gostila film, ki je nastal ob koprodukciji Transmedie, Igorja Prinčiča, slovenske producentske hiše Staragara in argentinske produkcije Imaginada films. Havir je glasbenik, igra kitaro in se ukvarja z zvokom. Z obdelovanjem zvoka je opremil delavnice Marie Fux. Dal jim je šum starega lesa, zvok teles, ki se premikajo, pa čeprav se mogoče gledalec tega ne zaveda, ker vse to deluje nekako v ozadju. Kaj pa si zdaj najbolj želiš? Mislim, da mi je ta film dal že ogromno. Maria Fux mi je dala ogromno z močjo in energijo, ki se te vsakič znova dotakne in ti omogoči, da se sprostiš. Če bodo to doživeli tudi gledalci, potem pomeni, da je naš projekt res uspel. (Iga) da sem se ji tako približal. Včasih pa sva se tudi kregala in v določenem trenutku se je seveda tudi naveličala kamere.» Kaj pa tvoj odnos do kamere? Kako si se odločil za poklic režiserja? Ko sem po končani višji šoli delal kot oporečnik pri Caritasu v Gorici sem sodeloval tudi kot projekcionist pri Tran-smedii. Kasneje sem se vpisal na Dams v Bologno in preživel izredna študentska leta. Spoznal sem zanimive ljudi in tisto obdobje je bilo zelo kreativno, saj smo s prijatelji snemali video filme, dokumentarce, kratke filme. Po končani univerzi sem razumel, da se dogajajo zanimive stvari tudi na goriškem Damsu in tako sem se vrnil domov in začel sodelovat tudi s Transmedio. Pred leti si posnel tudi Making Archeo, to je film v katerem dokumentiraš snemanje Cvitkovičevega filma Archeo ... Ivan Gergolet, rojen leta 1977 je po končanem jezikovnem liceju v Gorici diplomiral na Damsu v Bolo-gni. Do danes je posnel že več kratkih filmov, video zapisov, in sodeloval pri realizaciji vrste dokumentarcev, Ko ogenj ugasne (2005), Akro-polis (2005), Prah (2009) in La colle-zione di Medea (2009). Med zadnjimi gre omeniti delo o nastajanju Cvi-tkovičevega filma Arheo, z naslovom Making Arheo film, ki so ga pred dvema letoma predstavili v sklopu tržaškega Alpe Adria film festivala. Delo Dancing with Maria je se-demintridesetletni režiser posnel v Argentini, njegova protagonistka pa je dvaindevetdesetletna plesalka Maria Fux. Ob režiserju in scenaristu so sodelovali pri montaži Natalie Cri- stiani, pri fotografiji David Rubio, za glasbo Luca Ciut, za ton pa Ivanov brat Havir Gergolet. / TRST Nedelja, 31. avgusta 2014 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu POLICIJA - Iskali so ga v Padovi, v petek je naskočil žensko pri Sv. Ivanu; ovadili tudi nosečo zaročenko in brata Nasilni ropar napadal priletne ženske Mladi Iulian Marin je po poklicu ropar in tat. V Padovi so ga v zadnjih mesecih petkrat kazensko ovadili, trikrat samo v avgustu - vsakič zaradi tatvine v oteževalnih okoliščinah. 23. avgusta pa je hladno napadel priletno žensko, jo udaril s pestjo in oropal ter zbežal v Trst. Ta petek se je prizor ponovil pri Sv. Ivanu, še istega dne pa so Marina v središču mesta aretirali. Ovadili so njegovo nosečo zaročenko - v modrcu je skrivala ukraden nakit - ter njenega brata. Policija iz Padove in Trsta je tako razkrinkala družino tatov z nevarnim roparjem na čelu. Tržaški del preiskave je vodil tožilec Pietro Montrone, podrobnosti sta na tržaški kvesturi opisala namestnik vodje mobilnega oddelka Fabio Soldatich in glasnica kvesture Denise Mutton. Iulian Marin, 26-letni Rom iz Bukarešte, je prevzel odgovornost za oba nasilna napada. 23. avgusta je v veži stanovanjske hiše v Padovi naskočil 70-letno žensko. »Na ulici sem opazil gospo z zlato zapestno uro. Zalezoval sem jo do doma, kjer sem jo s pestjo udaril v obraz,« je priznal. Žrtev je padla na tla, ropar pa se zanjo sploh ni zmenil: vzel je uro in zbežal. »Ženska je bila pol ure v nezavesti. Tožilec iz Pado-ve je dejal, da je napadalec zelo agresiven in da bi podobni napadi v prihodnosti lahko imeli tudi smrtne posledice,« je povedal Soldatich. Marin je prispel v Trst z zaročenko, ki je v sedmem mesecu nosečnosti ter z njenim bratom. Slednjega so tržaški policisti prvega prijeli - že v petek dopoldne. »Več ljudi je v Ul. Carducci priklicalo pozornost območnega policista. Nek moški z jopičem v roki se je približeval priletnim pešcem, policisti so ga ustavili in mu zasegli klešče, Iulian Marin kvestura s katerimi je kradel po torbicah mimoidočih,« je povedala Muttonova. Na kvesturi so ugotovili, da je moški povezan z večkrat ovadenim osumljencem iz Padove; tamkajšnja kvestura pa je že pred dnevi sporočila, da išče roparja. Približno sočasno je Marin napadel 76-letno žensko pri Sv. Ivanu. V baru je opazil njo in njene dragulje, zato ji je sledil do doma. V veži stanovanjske hiše v Ul. Brunelleschi je ženska pritisnila na gumb dvigala in ropar jo je udaril s pestjo udaril v zadnji del glave. Zgrudila se je na tla, on je pobral nakit in denarnico ter odšel. Žrtev je več minut ležala na tleh, dokler je niso našli sosedje. »Šele popoldne, ko je gospa spet lahko govorila, smo prejeli obvestilo o napadu. Žrtev je še vedno na zdravljenju v bolnišnici,« je razložil Soldatich. Sprožili so obsežno akcijo in v središču Trsta prijeli Marina z zaročenko. Sprehajala sta se z roko v roki, na kvesturi pa so policisti v njenem modrcu našli uhan napadene Tržačanke (drugi uhan je ostal v veži) ter del zlate zapestnice. Drugo polovico zapestnice je imel tržaški preprodajalec zlatnine: zlikov-ci so mu bili prodali del plena, z izkupičkom pa so nameravali odpotovati v Romunijo. V predalu na avtobusni postaji na Trgu Liberia je bil še drugi del plena, tudi iz Padove: nakit, ukradena oblačila in drugo. Marin je v priporu, ostala dva so ovadili. (af) TRST, GORICA - Hrvaška državljana pa ne bosta ostala v zaporu Po zadnjem vlomu policija prijela čezmejna tatova Policisti mobilnih oddelkov iz Trsta in Gorice so v petek popoldne prijeli tatova takoj po njunem zadnjem podvigu. Tržaški policisti so sumljivi dvojici, ki se je z najetim avtomobilom že več dni pojavljala v Trstu in okolici, pozorno sledili. Nazadnje sta se tatova odpravila v Gorico, kjer sta vlomila v hišo in ukradla za 9000 evrov nakita in drugih predmetov. Kmalu zatem so ju policisti prijeli, hrvaška državljana Marko Jovanovic (31 let) in Božidar Ahmetagic (27) pa sta se na sojenju po hitrem postopku že pogodila s tožilstvom in bila obsojena na dokaj milo kazen. Policija je pred dnevi opazila sumljiva moška, ki sta se z avtomobilom pogosto odpravljala čez mejo v Trst; opazili so ju na Krasu, v Bregu in v mestu. V torek so sesljanski policisti na Krasu neuspešno ustavljali avtomobil, ki je naglo odpeljal v Slovenijo. Zapisali so si številko na evidenčni tablici ter ugotovili, da je bil avto za teden dni najet na Hrvaškem (najela sta ga do danes). Tako so ugotovili tudi istovetnost najemnika, hrvaškega Roma. Policisti so na Tržaškem še nekajkrat opazili isti avto - v Miljah, Dolini, pri Domju. Možno je, da sta osumljenca izvedla več tatvin, v četrtek so ju nazadnje ustavili na Trgu Denise Mutton in Fabio Soldatich na novinarski konferenci mitja cernich Sv. Jakoba. Z njunimi dokumenti ni bilo nič narobe, policija pa je začela še bolj pozorno opazovati vozilo. »Vedeli smo, da se moška, ki se vsakodnevno vozita čez mejo, ne zanimata za krajevne znamenitosti,« je včeraj na tržaški kvesturi povedal namestnik vodje mobilnega oddelka Fabio Soldatich. V zadnjih tednih so policisti zabeležili več tatvin v hišah, in sicer v Trstu, Miljah, Dolini, Sesljanu in drugod. V petek popoldne sta se moška spet pripeljala čez mejo, avto so takoj zagledali policisti. »Ker smo ju pred dnevi dvakrat ustavljali, sta se tokrat odpravila raje v Gorico, mi pa na skrito za nji- ma,« je pojasnil Soldatich. V Ulici Duca d'Aosta sta skozi okno vlomila v manjšo hišo ter ukradla nakit, ure in druge dragocenosti v skupni vrednosti 9000 evrov. Odpeljala sta se na neko polje v predmestje, proti Dolu, da bi si razdelila ukradeno blago. Presenetili pa so ju tržaški in goriški policisti: pridržali so ju in jima odvzeli plen. Njuna vpletenost v druge tatvine pa medtem še ni dokazana. Eno noč sta prebila v zaporu, včeraj so jima na goriškem sodišču že sodili. Tatova sta se pogodila s tožilcem in bila deležna kazni 1 leta in 4 mesecev zapora. Vse kaže, da naposled ne bosta ostala za rešetkami. (af) OPČINE, PREBENEG - Spominski svečanosti ob 70-letnici ustrelitve mladih kurirk in partizanov leta 1944 na Opčinah Spomin na usmrčene ni usahnil Govornica Patrizia Vascotto na Opčinah: Razlikovati pravo svobodo od navidezne - Govornik Borut Klabjan v Prebenegu: Več zgodovine in partizanstva v šolah, izobraževanju in družbi Leto 1944 je bilo v naših krajih posebno krvavo. Med mnogimi tragičnimi dogodki, katerih letos proslavljamo 70. obletnico, je bila tudi usmrtitev mladih kurirk iz Prebenega Mire Bandi, Elvire Koc-jančič, Anice Parovel, Angelce Bandi in Slave Grahonja ter kurirke Marije Grmek iz Krajine vasi in partizanov Balda Boleta iz Zadra, Mira Metlikovca iz Krepelj ter Leopolda Mervica iz Devina. Zgodilo se je 29. avgusta zjutraj in se vtisnilo v trajen spomin, v svarilo in poziv, da bi se takšno zlo in nasilje ne bi več ponovilo. Tudi letošnji 29. avgust je potekal v tem duhu. Na openski Mandriji, kjer je spomenik ustreljenim, je na pobudo sekcije VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance potekala spominska svečanost, ki je še enkrat potrdila, da spomin na mlade žrtve nacistične krvoločnosti, ni usahnil. Svečanost se je začela na openskem pokopališču, kjer so zraven partizanov, ki so padli v bitki za Opčine, pokopani Marija Grmek, Baldo Bole in Miro Met-likovec. Z žalostinko Žrtvam se je padlim poklonil domači moški pevski zbor Tabor pod vodstvom Davida Žerjala, z besedo pa se jih je spomnila predstavnica skavtske organizacije Mojca Briščik, ki je pozvala k zvestobi svoji zemlji, svoji identiteti in jeziku. Zavzela se je za utrjevanje sožitja ter dejala, Da »največjo čast lahko namenimo našim padlim le, če pustimo svet malce boljši od tistega, ki smo ga prejeli, saj bo tako bližji takemu, kot so si ga oni želeli.« Udeleženci so se nato s sprevodu podali po Vrbovi ulici, mimo poslopja s številko 16, kjer je bil sedež poveljstva SS in kjer je bila deveterica umorjenih Udeleženci openske svečanosti so do kraja spomina šli v sprevodu foto damj@n zaprta in mučena. Po kratkem postanku, med katerim je Kostanca Filipovič občuteno povedala, kaj se je v tistem poslopju dogajalo, je sprevod nadaljeval pot do spomenika na Mandriji. Tudi tu je otožno odjeknila pesem moškega zbora Tabor. Tabornica Katerina Iscra, ki je svečanosti predsedovala, je občuteno spregovorila o nekdanjem krvavem dogodku, slavnostno besedo pa je imela v slovenskem in italijanskem jeziku prof. Patrizia Vascotto, ki je ob citiranju Kosovelovih verzov in ob spominu na padle spregovorila o pomenu izbire v tistih hudih časih in o izbirah, ki jih potrebujemo v današnji družbi. Med drugim je dejala: »To, kar nosi v sebi današnja svečanost, spomin na mlade, oropane življenja, upov in načrtov, oropane želene a neuresničene prihodnosti, to, kar moramo danes postaviti v ospredje svojih misli, je potreba, da v demokracijah, zlasti v naši, razlikujemo pravo svobodo od navidezne, intelektualno poštenost od hinavščine, samo demokracijo od demagogije in populizma, lucidnost in konkretnost od iluzij in od praznih predstav o napredku in blagostanju. Kultura, znanje, vedenje - o sebi in drugih - in predvsem zmožnost razlikovanja, niso bili nikoli tako kot danes bistveni dejavniki zaščite individualne, tako materialne kot intelektualne svobode. To je tisto znanje, ki so ga gojile in posredovale drugim mlade učiteljice v sovražnih in temačnih časih, znanje, ki je bilo hote uničeno skupaj z njihovimi življenji.« Svečanost v Prebenegu so sooblikovali domači otroci foto damj@n Umorjenih kurirk so se ob 70. obletnici ustrelitve v petek spomnili tudi v njihovi rojstni vasi, Prebenegu, kjer sta slovesnost, ki so jo oblikovali DVS Primorsko iz Mačkolj in domači otroci, priredila SKD Jože Rapotec in sekcija VZPI-AN-PI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. Po polaganju vencev na pokopališču v Dolini je pri spomeniku v Prebene-gu stekla svečanost, na kateri je navzoče nagovoril zgodovinar Borut Klabjan, ki je med drugim poudaril pomen poznavanja zgodovine: »Zgodovine se je potrebno učiti in misli, ki so gnale preprosta mlada dekleta iz Prebenega v sodelovanje s partizani je potrebno poznati. Potrebna je kritična in poglobljena analiza, ki temelji na strokovnosti in tako omogoča kritično razmišljanje v demokratični družbi,« je dejal Klabjan, ki je tudi opozoril, ka- ko zgodovina izginja iz šolskih programov in posvaril pred nevarnostjo družbe, katere edino ali glavno merilo je bruto domači proizvod. Da ne bi postali taka družba, potrebujemo »več zgodovine in več partizanstva,« v šolah, izobraževanju in družbi na sploh, saj družba, ki ne gradi na razvijanju kritičnega razmišljanja, si dela mačjo uslugo, je prepričan govornik. Za poznavanje zgodovine pa so potrebni tudi novi prijemi ter premišljen vzgojno-izobraževalni načrt s kratko-, srednje- in dolgoročnimi cilji. Pri tem je Klabjan predlagal ureditev učne poti po stezah kurirk, ki bi jo opremili s panoji, video in avdio vsebinami ter aplikacijami za mobilne telefone ter obdarovanje staršev vseh novorojenčkov z brezplačnim tečajem krajevne zgodovine in slovenskega jezika. / TRST Nedelja, 31. avgusta 2014 7 NOVA TRŽAŠKA KNJIGARNA - Delovna skupina se medtem ukvarja z načrtovanjem vsebin Bodoče knjižno središče je že zaslovelo na filmskem platnu V tistih prostorih je Giuseppe Tornatore snemal več prizorov filma Najboljša ponudba Pred poldrugim letom so na lokaciji, kjer naj bi se po novem nahajalo novo Tržaško knjižno središče, snemali film kultnega italijanskega režiserja Giuseppeja Tornatoreja. Film Najboljša ponudba (La migliore offer-ta) se lahko pohvali z zelo zanimivo zgodbo, ki je bila deloma posneta v prostorih, ki naj bi jih podjetnik Vanja Lo-kar po netržni ceni oddal podjetju TS 360. Začasna Tornatorejeva filmska delavnica naj bi se v prihodnjih mesecih spremenila v kulturni center, ki naj bi poleg knjig ponujal tudi kulturni program. Kdaj bo mogoče obiskati novo središče, nihče ne zna napovedati, dejstvo pa je, da je projektni odbor za vodenje in nadzor pri vzpostavitvi knjižnega središča vseskozi zelo dejaven. Na kakšni točki je partnerski projekt, v katerem sodelujejo obe krovni organizaciji, zamejski založbi in Urad za Slovence v zamejstvu, ministrstvo za kulturo in Agencija za knjigo RS, je na kratko razložil Ivo Corva (SSO), ki je namestnik vodje delovne skupine. »Delovna skupina je bila vseskozi aktivna in v stikih, saj smo se ukvarjali z birokratskimi zadevami. Preverili smo, ali je stavba, v kateri so prostori za središče, pod spomeniškim nadzorom ali ne. Razveselilo nas je, da stavba ni pod nadzorom spomeniškega varstva«, je dejal Corva. Delovna skupina je v preteklih tednih lansirala pobudo prodajanja šolskih učbenikov, s čimer so olajšali delo šolarjem in njihovim staršem. Devetčlanski skupini, v kateri je tudi upraviteljica nekdanje Tržaške knjigarne Ilde Košuta, dela torej ni manjkalo, še več pa ga bodo imeli v prihodnjih tednih, ko se bo treba ponovno usesti in pregledati projekte arhitektov, ki bodo predložili svoje ideje. Ivo Corva se navdušuje nad ljubljanskim Konzorcijem in tržaškim Lovatom, seveda pa bodo morali arhitekti upoštevati površino, ki bo na razpolago v novih prostorih. Prostor je velik 225 kvadratnih metrov, arhitekti pa bodo morali slediti pogojem in smernicam projektnega odbora, ki poleg komercialnega dela v središču predvideva tudi multimedijski prostor, čeprav bo ta zaživel šele v naslednjih fazah. V okviru multimedij-skega prostora naj bi imeli brezplačno wi-fi omrežje, ki bi se ga lahko posluževali mladi, prostor, ki bi ponujal možnost za predstavitev kulturne dediščine Slovenije in naših krajev ... »Imamo nešteto idej, ki jih bodo arhitekti morali znati spraviti v 220 kvadratnih metrov velik prostor«, je pojasnil Ivo Corva. Nekoliko zadržan je bil pri denarni plati, ki še ni čisto dorečena. Govori se, da naj bi bilo za vzpostavitev Tržaškega knjižnega središča namenjenih 125.000 evrov, ki bi jih potrebovali za zagon knjigarne in obnovitev prostorov. V prihodnje pa bi si želeli s strani programov Evropske unije po- iskati finančna sredstva. »Nepovratna sredstva bo mogoče poiskati za multi-medijski prostor in ne za komercialno dejavnost knjigarne«, je še pojasnil Corva in dodal, da računajo tudi na projekt Jezik-Lingua 2.0 (Interreg pro- videoposnetek na www.primorski.eu Med snemanjem filma v prostorih bodočega knjižnega centra; desno režiser Giuseppe Tornatore v filmski delavnici gram). No, srečanj na Generalnem konzulatu RS v Trstu, kjer je v preteklih tednih člane projektnega odbora gostila generalna konzulka Ingrid Sergaš, in v prostorih bodočega knjižnega središča bo bržkone še veliko. In kdo ve, mogoče si bo nekdanje prizorišče svojega filma ob priliki prišel ogledat tudi režiser Tornatore, ki bo prav gotovo ponovno deležen tržaškega gostoljubja, ki ga zelo rad pohvali v pogovorih z novinarji. (sč) Sejem Pod istim nebom Jutri se bo na območju Ponteroša (Ru-sega mostu), kanala in Ul. Cassa di Ri-sparmio začel sejem Pod istim nebom 2014 (Sottolostessocielo 2014), ki bo cel teden pestril dogajanje v mestu. Od jutri bo mogoče obiskati stojnice obrtnikov, v četrtek pa se bo začel kulturni program na Trgu Ponterošo s koncerti, plesi in predstavami. Na voljo bo široka paleta kulinaričnih proizvodov z raznih koncev sveta. Prireditev, o kateri bomo še poročali v prihodnji dneh, so predstavili občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus, deželni predsednik združenja Confesercenti Giuseppe Giovarruscio in tiskovni predstavnik Gianfranco Terzoli. Novo muzejsko središče Z jutrišnjim dnem se bo v konec julija odprtem vojnem muzeju za mir Diego de Henriquez končalo začetno obdobje brezplačnega odprtja, sočasno pa bodo začeli s promocijo novega muzejskega pola na območju Ul. Cumano, ki zajema tudi Mestni naravoslovni muzej v Ul. Tominz 4. Za ceno ene vstopnice (odrasli 7 evrov, znižane 5, šolski vodeni obiski 1 evro) si bo mogoče ogledati oba muzeja. Blagajna bo začasno delovala v naravoslovnem muzeju. Še do konca septembra bosta muzeja odprta vsak dan od 10. do 19. ure. Muzej de Henriquez si je v prvem mesecu od odprtja ogledalo že 10.565 obiskovalcev. DRAGA 2014 - Kritični pogled koroškega književnika Fabjana Hafnerja na Slovenijo ■ 1 • V • • ••• • | v Manjšinci v Sloveniji izgubili čar Med bivanjem v Ljubljani je naletel na iste kalupe nestrpnosti, ki so ga na Koroškem odbijali - Sloveniji bomo morali več dajati kot od nje prejemati Predavatelj Fabjan Hafner z moderatorko Ines Škabar foto mitja cernich Sobotne teme letošnje Drage se je pesnik, pisatelj in prevajalec, koroški rojak dr. Fabjan Hafner lotil preko Prešernovih verzov Sem dolgo upal in se bal. S pomočjo slednjih je predstavil manjšinski pogled na slovensko državo. Sam je doraščal z dvema jezikoma, saj se je slovenščini v otroških letih pridružila še nemščina. Živi na Bistrici v Rožu in je najvidnejši prevajalec slovenske lirike v nemški jezik. Izdal je pet pesniških zbirk in je prejel več literarnih nagrad in priznanj. Z njim je vodila pogovor Ines Škabar. Kot je uvodno dejal, je Korošcem Slovenija emocionalno blizu, morfološko in geografsko pa daleč. Vsakemu Prešernovemu verzu je dal pomen s svojim razmišljanjem. Najprej se je zazrl v preteklost, ko je bila Slovenija v osemdesetih letih močna in odprta, polna idealizma in so vanjo hodili Novi urniki za centre za zbiranje odpadkov Podjetje Acegas-Aps je sporočilo, da bodo centri za zbiranje odpadkov od 1. septembra odprti z drugačnim urnikom, in sicer: Center pri Sv. Jakobu (Ul. Carbonera št. 3) bo odprt od ponedeljka do sobote od 9. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Center v Rojanu (Ul. Valmarti-naga št. 10) bo odprt od ponedeljka do sobote od 9. do 18. ure. Center na Opčinah (Dunajska cesta št. 84/a) bo odprt od ponedeljka do sobote od 9. do 18. ure. Center pri tržaškem nabrežju (Ul. Giulio Cesare št. 10) bo odprt od ponedeljka do sobote od 6. do 16. ure. Spomnimo naj, da se morajo občani pri dovažanju raznih odpadkov (od pohištva do bele tehnike, plastike, papirja itd.) po-služiti lastnega prevoznega sredstva, odpadke pa morajo odvreči v posamezne zabojnike na osnovi kriterijev, ki jih bodo nakazali upravitelji raznih centrov. CEROVLJE - Prireditev Konji na Krasu Vikend v znamenju konj, kočij in zabave V Cerovljah te dni kraljujejo konji na 4. izvedbi priljubljene prireditve Konji na Krasu društva Skuadra Uoo. Včerajšnji dan je bil namenjen tekmovanjem s kočijami (na sliki). Danes bo ob 11.00 konjeniška štafeta, ob 15.30 pa bodo tekmovali kočijaži na gim-kani. Za obiskovalce bodo ob 16.00 ljudske igre v duhu starih vaških običajev, ob 18.00 pa bodo tekmovalci-slaščičarji predstavili strokovni komisiji slaščice. Praznik ponuja od 9.30 dalje možnost vožnje s kočijo po ceroveljskih vaških poteh ali po kolovozih ob vznožju Grmade, ob 17. uri pa bodo Kraški muzikanti poskrbeli za prijetno vzdušje in ples. kot v obljubljeno deželo. Razmišljali so o tem, kaj bo v naslednjih letih; verjeli so v svetlo prihodnost, da se bo dvignila Evropa in pokazala pot v svetlo prihodnost, raj na zemlji. Med desetdnevno slovensko osamosvojitveno vojno se je poslovil od študentskega življenja, nato se je poročil in preživel pet let v novi prestolnici z zelo mešanimi občutki: z grozo je prepoznal kalupe nestrpnosti in psihološke napade, kar ga je doma kot Slovenca najbolj odbijalo. Ker se je to začelo pojavljati v Ljubljani, mu je bilo zelo težko in ko se mu je pogodba iztekla, je zaradi prekritične drže izgubil distanco. Um se mu je zameglil in se je fizično umaknil iz Slovenije. Kljub temu imata obe hčeri dvojno državljanstvo. Dr. Hafner meni, da »uradna Slovenija ve za obstoj Korošcev, a so izven vidnega polja«. Predavatelj je v nadaljevanju orisal dogodke po letu dvatisoč, ko se je v Sloveniji začelo govoriti, da ni vse v redu. Šele sedaj se lahko zavedamo, koliko je bilo prikrivanja in nesramnosti tako v bančništvu kot v gospodarstvu in politiki. »Videli smo, kaj se dogaja, a temu nismo verjeli. Kot manjšin-ci imamo občutek, da Sloveniji ne pomenimo veliko, saj smo izgubili ves čar,« je povedal dr. Hafner. Mogoče je še deset tisoč Korošcev, a si tega nihče ne upa povedati. Imajo tri politične stranke, v katerih so se pojavili drugi obrazi, a pri dveh izmed teh ni bistvenih programskih razlik. Ob koncu svojega razmišljanja se je predavatelj spraševal, zakaj nismo sposobni gledati obrazov in zakaj ne pogledamo dejstvom naravnost v oči. Zgražal se je nad tem, da so vrednote postale »zakuskarske«; namesto da bi si odprli um v svet, pa ostajamo taki kmetje, kot smo nekoč bili. Zaključil je z vprašanjem, ali smo prisiljeni biti Slovenci na lastno pest in ali bomo morali Sloveniji več dajati kot prejemati od nje. Drugače je na včerajšnjem snidenju v parku Finžgarjevega doma zbrane ogovoril Sergij Pahor in predal mikrofon škofovemu vikarju za Slovence v tržaški škofiji g. Antonu Bedenčiču, ki je Dragi zaželel uspešno nadaljevanje svojega poslanstva ter da bi z močno besedo in razgovorom bistrila misli v celotnem slovenskem prostoru. Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa dr. Boris Pleskovič pa je prisotne spomnil na letošnjo pomembno obletnico, saj je predlog za ustanovitev kongresa padel pred točno petindvajsetimi leti na Dragi. (met). 8 Nedelja, 31. avgusta 2014 TRST / ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA - Od 1. septembra Novi urniki v treh podružnicah in okrepitev svetovalne službe Vodstvo Zadružne kraške banke se je odzvalo na potrebe svojih strank in poskrbelo za reorganizacijo urnikov nekaterih podružnic, ki bodo od 1. septembra odprte samo dopoldne, medtem ko bodo popoldne nudile svetovalno službo. Sploh pa se je težišče dogajanja po novem preselilo v tržaško podružnico, ki se je pred kratkim preselila s Trga Liberta v Ul. Carducci. Kot so nam povedali v ZKB, so stranke potrebovale okrepitev svetovalne službe. Banka je torej v skladu s svojimi strateškimi smernicami in prioritetami za izboljšanje odnosa med banko in strankami usmerila svoja prizadevanja v usklajevanje tradicionalnega modela bančnih poslovalnic z inovativnimi aplikacijami na daljavo, da bi zmanjšali število dejavnosti z nizko dodano vrednostjo, ki se izvajajo v bančnih poslovalnicah, in pospešili sodobne svetovalne storitve za zasebnike in podjetja. S selitvijo tržaške podružnice v Podružnica ZKB v Ul. Carducci Ul. Carducci se je namreč začela razvojna faza prekvalifikacije prodajne mreže. Da bi posvetili več časa svetovalnim storitvam, bo torej od jutri v podružnicah v Miljah, v Ul. Molino a Vento in na na- LAJNARJI - 60 let Marijine kapelice V soboto slavje V kratkem tudi poimenovanje trga po Stanku Zorku Na Veliki šmaren leta 1954 je mogočna procesija vernikov in domačinov pripešačila iz rojanske cerkve na trg pred kapelico pri Lajnarjih, kjer so na pobudo dušnega pastirja slovenskih vernikov Stanka Zorka postavili Marijino kapelico. Načrt zanjo je bil sestavil arhitekt Vilko Čekuta, ki je preminil letos spomladi v Kanadi. Vaška skupnost Lajnarji/Piščanci bo skupaj z rojansko versko skupnostjo obletnico slovesno obhajala v soboto, 6. septembra, ko bo ob 17. uri vsakoletna, letos seveda posebej svečana maša na prostem pred kapelico. Slednjo so ob obletnici lično prebarvali, ob njej bodo postavili tudi manjšo spominsko razstavo. Verski obred ob ljudskem petju bo daroval rojanski duhovnik mon-sinjor Franc Vončina ob predvidenem somaševanju bivšega tržaškega škofa Evgena Ravignanija. Zapel bo tudi ro-janski cerkveni pevski zbor in sodelo- vali bodo člani Slovenske zamejske skavtske organizacije ter narodne noše. Praznovanje se bo nadaljevalo z družabnostjo v bližnjem kmečkem turizmu Andreja Ferfoglia pri Cesarici. Tržaški občinski odbor je letos na pobudo domačinov in svetnikov Iztoka Furlaniča ter Igorja Švaba sklenil trg pred kapelico poimenovati po Stanku Zorku (1919-2003), duhovniku po rodu iz Leskovca na Dolenjskem, ki je v Rojanu služboval več kot 50 let. Prebivalci vinorodnih Lajnarjev in Piščancev so na Občini tudi dosegli, da bo sploh prvič priznala izvirni imeni zaselkov, s tem da bo postavila turistične table z dvojezičnimi krajevnimi imeni ob robu vasi. Poimenovanja trga in odkritja tabel ob prisotnosti predstavnika občinske uprave iz tehničnih razlogov naposled ni bilo mogoče združiti z mašo na prostem, dogodek pa bomo kot kaže dočakali še v jeseni. POBUDA - Izkupiček predstave za bolnišnico Magnifico Acquatico za Burlo Garofolo Cirkusni akrobati so razveselili otroke v bolnišnici fotodamj@n Cirkus Magnifico Acquatico, ki bo gostoval na tržaškem nabrežju še danes, je petkov izkupiček od prodanih vstopnic namenil pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo. Denar so izročili generalnemu direktorju bolnišnice Mauru Melatu včeraj popoldne neposredno v prostorih bolnišnice, kjer so nekateri cirkusni akrobati in žonglerji tudi nastopili in popestrili dan otrok v bolnišnici. Srečanja v bolnišnici Burlo Garofolo so se poleg Melata udeležili tržaška občinska odbornica za socialo Laura Famulari, producentka cirkusa Heidi Zoppis in generalni direktor nogometnega kluba Triestina Pancrazio Di Piero, ki je sodeloval pri pobudi. Cirkus Magnifico Acquatico bo priredil danes na tržaškem nabrežju dve predstavi, in sicer ob 18. uri in ob 21.15. ^ VC fotodamj@n brežju Gulli veljal naslednji urnik: od ponedeljka do petka od 8.20 do 13. ure. V popoldanskih urah bodo omenjene podružnice nudile svetovalne in podporne storitve. ZKB si je kot glavni strateški cilj zadala vzpostavljanje dolgoročnega zaupanja strank. V ta namen namerava še naprej razvijati svoj načrt poslovanja, ki postavlja v ospredje stranko. Sodobne težnje pri povpraševanju po bančnih produktih in storitvah nakazujejo posebno dinamiko razvoja odnosa med banko in stranko, ki ga zaznamuje vse večja uporaba novih in sodobnejših dostopnih kanalov, pravi ZKB. Do popoldanskega zaprtja bančnih okenc bo prišlo v treh manjših podružnicah. Stranke se blagajniških storitev lahko poslužujejo v ostalih 8 podružnicah, ki ohranjajo nespremenjen urnik od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.20 in od 14.35 do 16.05. Stranke iz Trsta se lahko obrnejo na podružnici v Ul. Carduc-ci in v Ul. San Spiridione, za kliente iz Milj pa sta popoldne odprti podružnici v Domju in Dolini. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 31. avgusta 2014 RAJKO Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 19.46 - Dolžina dneva 13.22 - Luna vzide ob 12.11 in zatone ob 22.29. Jutri, PONEDELJEK, 1. septembra 2014 TILEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,7 stopinje C, zračni tlak 1015,9 mb ustaljen, vlaga 47-odstotna, veter 13 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,1 stopinje C. OKLICI: Antonio Fiorito in Stefania Molinari, Marco Guadagnino in Annalisa Di Caro, Massimiliano Tessaris in Emanuela Contu. M Izleti 4fr STUDIJSKI DNEVI DRAGA 2014 Pdifc a don^i - Opiira purVijiLi lmu 3 S PimitJI. av<}wsW Ob 10. uri: dr. ^.ti L.i Vcryini''l.i in dr. Urban VrtK^Jr POLITIČNA FAB A. SPOMINA Z i Vi A NJ b U JE NLOŽN OSTI ZA PREŽIVETJE IN F A5T SLOVENSK EGA N ARO DA Oh lS.Mcppiaili&rvSO-fctnicc plUVlj* illojia Ri-buliM:! 3. Pf-toTliniiva nigndi Cb 16. jrfctffTHkjBifd, prcdredrft 5AJU ZNANOST iMiEM I R&TVO, MATERNI JEZIK Ob9,urfbfpeti mb, ki Joto i»rwal IrMliiikjof mjgr. Gi^upiolij Crcpjildi. H Čestitke [I] Lekarne OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Barbano v ponedeljek, 1. septembra. Odhod avtobusa s Peska ob 6.50; z Bazovice ob 7.00; s Proseka ob 7.20; iz Sv. Križa in Nabrežine ob 7.25; iz Sesljana ob 7.30. Pridružili se bomo slovenskim romarjem iz Goriškega in Tržaškega pri skupni sv. maši ob 10.30 sledila bo procesija. Nato se bomo podali na Angelsko goro, Sinji vrh, kjer bo kosilo in Otlico. Še nekaj mest na razpolago. Info na tel. št. 347-9322123. VAŠKA PUSTNA KLAPA iz Zgonika prireja 7. septembra zabavni enodnevni izlet na Dolenjsko. Ogledali si bomo leseni most na Savi, mesto in grad Sevnica ter degustacijo vin v Lu-trovski kleti. Informacije in vpis po tel. 040-229286 (Marta). PRIJATELJI IN ZNANCI LETNIKA 1964 se bodo podali na Triglav 14. in 15. septembra. Če se želite pridružiti kličite na tel. 340-5787057 (Gabrijela) ali 347-9896031 (Gabriela). ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV SEKCIJA VZPIANPI PROSEK KONTOVEL KULTURNI DOM TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA DRUŠTVA TIGR vabijo na predstavitev ponatisa knjige BAZOVIŠKI SPOMENIK avtorja VEKOSLAVA ŠPANGERJA v četrtek, 4. septembra 2014, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku Draga NEVA! SKD Barkovlje ti iskreno čestita za tvoj 70. rojstni dan, ki ga boš slavila jutri in ti želi, da bi bila vedno nasmejana, polna dobre volje, optimizma in navdušenja za vse, kar te obdaja. Pevsko voščilo naj po Barkovljah odmeva, za našo NEVO, ki jih 70 prešteva. Mnogo lepega na pretek, je želja od nas vseh. Barkovljanski pevci. Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v Kopru, je z odliko diplomirala iz Razrednega pouka NASTJA GHERLANI. SKD Barkovlje ji iskreno čestita in ji želi veliko nadaljnjih uspehov. BRIGITA se Alešu povila, JASMIN je Normo razveselila. Veliko sreče staršem in nonotom želimo sodelavci Občine Zgonik. Danes naš nono MIRKO praznuje rojstni dan. Vse najboljše mu voščimo vsi, posebno Mateja, Alex in Viktor. Jutri v Lonjeru Jadranko 80 jih slavi! Čestitajo in voščijo mu domači vsi Veliko sreče, lepih sanj, naj prinese tvoj rojstni dan in Abraham naj zaživi, poleg radosti in skrbi. Vse najboljše Serena! Ti želijo Walter, Matteo, Marvin, Irene, Nastja Nedelja, 31. avgusta 2014 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Ul. dell'Istria 33, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Ul. dell'Istria 33, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454. Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. septembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Fellu-ga 46 - 040 390280, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 - 040 309114. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Loterija 30. avgusta 2014 Bari 25 23 50 68 70 CagliarI 75 74 65 6 40 Firence 83 43 87 7 10 Genova 81 20 10 11 59 Milan 70 24 40 2 19 Neapelj 15 36 27 33 56 Palermo 77 76 20 36 40 Rim 22 62 71 9 88 Turin 8 65 33 70 1 Benetke 78 72 25 75 17 Nazionale 23 34 66 5 35 Super Enalotto Št. 104 23 38 43 46 60 75 jolly 79 Nagradni sklad 25.490.865,37 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ 1 dobitnik s 5+1 točkami 327.158,89 € 5 dobitnikov s 5 točkami 49.073,84 € 608 dobitnikov s 4 točkami 408,01 € 22.458 dobitnikov s 3 točkami 21,97 € Superstar 31 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitnika s 4 točkami 40.801,00 € 91 dobitnikov s 3 točkami 2.197,00€ 1.752 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 11.851 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 28.590 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 31. avgusta 2014 9 SKD GRAD od Banov organizira tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« DANES, 31. avgusta zabaval bo ansambel Souvenir Na ogled bo razstava Roka Dolenca in Ivana Kocmana »Zgodovinski pregled -Leto 1945 pred, med in po«. □ LEbvest ¡la ANGLEŠKE URICE ZA OTROKE pri SKD Igo Gruden, enkrat tedensko, mentorica Lara Iskra, informacije na tel. 3407663348 (Mirjam). GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2014/15. Info na tel. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina). OTROŠKI PEVSKI ZBOR: pri SKD Igo Gruden je nova skupina, ki jo bo vodil Mirko Ferlan, vaje enkrat tedensko, vabljeni osnovnošolci iz Nabrežine in okolice. Kontaktni tel. 340-7663348 (Mirjam). ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad, Ul. Rio Primario 1, zaprt do danes, 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo avgusta zaprta. KONJENIŠKI PRAZNIK KONJI NA KRASU, ki ga prireja društvo Skuadra Uoo, bo v Cerovljah s programom: danes, 31. avgusta, ob 9.30 pohod s kočijami za obiskovalce po jarkih 1. svetovne vojne na Grmadi (obvezna prijava na št. 3292010356), ob 11.30 konjske tekme, ob 15.30 tekma kočij, ob 16.00 ljudske igre za obiskovalce, ob 17.00 zabava z glasbo v živo in plesom s skupino Kraški muzi-kanti, ob 18.00 tekmovanje za najboljšo slaščico. Kavbojska in kraška gostinska ponudba. Parkirišča v Vižovljah, pri športnem igrišču in v Cerovljah, ob vhodu v vas. Na razpolago bodo kočije za vožnjo v okolici in jahanje za otroke ter popoldne otroški kotiček z animatorji. NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do danes, 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. 9., bo ponovno odprt po običajnem urniku. SKP IN SIK vabita danes, 31. avgusta, na Rdeči praznik v Ljudski dom v Podlo-njerju. Ob 19.00 okrogla miza »Uničevanje javnega zdravstva med deželno in državno reformo, ob 21.00 koncert skupine XPound. Odprtje kioskov ob 18.00. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@che-erdancemillenium.com. AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta starosti, na brezplačen začetniški tečaj za umetnostno kotalkanje in hokej na ro-lerjih, ki se bo začel v ponedeljek, 1. septembra, ob 16. uri na Pikelcu. Za morebitne informacije lahko pišete na in-fo@polet.it. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. S. Francesco 20, sporoča, da bo s 1. septembrom stopil v veljavo zimski urnik: pon.-pet., od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta do vključno ponedeljka, 1. septembra. ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, bo s 1. septembrom odprt s sledečim urnikom: ponedeljek in torek 9.00-13.00; sreda, četrtek, petek 14.00-18.00. MEPZ SLOVENEC-SLAVEC obvešča pevke in pevce, da bo v torek, 2. septembra, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu pevska vaja za nastop v Portorožu, ki je predviden za petek, 12. septembra. JOGA - SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da bo, za vse tiste, ki so tečaj že obiskovali, prva vadba v sredo, 3. septembra, ob 19.00 do 20.30. Vabljeni. JOGA - SKD France Prešeren iz Boljunca vabi na predstavitev tečaja in brezplačni poskusni vadbi joge z učiteljem Goranom Korenom v sredo, 3. in v sredo, 10. septembra, od 18. do 19. ure. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje. Vabljeni. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na prvo mesečno srečanje v novi sezoni. Srečanje bo v sredo, 3. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča vse pevce, da bo prva pevska vaja v četrtek, 4. septembra, ob 20.30, kot vedno v prostorih GZ Skala v Gropadi 82. Toplo vabljeni novi člani. MALI KITARISTI IZ BREGA IN MLADINSKI KROŽEK »DOLINA« vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Dneva odprtih vrat bosta v petek, 5. septembra, od 17.00 do 19.30 in v soboto, 6. septembra, od 10. do 12.30 na sedežu Pihalnega orkestra Breg v Dolini (pri igrišču srednje šole S. Gregoričič). Info na tel. št.: 328-5761251 ali info.mkib@yahoo.it. POGREBNO PODJETJE t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! PI LATES - vaditeljica Sandra in Skupina 3555 sporočajo, da se vadba začne v petek, 5. septembra, ob 19. uri v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Telovadba bo potekala, kot običajno ob torkih in petkih. Vabljene. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bosta prvi pevski vaji v novi sezoni na sedežu na Pa-dričah v petek, 5. in v torek, 9. septembra, ob 20.45. Vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. V nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri nastop na proslavi v Bazovici. NK KRAS organizira Open day v soboto, 6. septembra, na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni od l. 2004 do 2009. Začetek ob 15. uri. Info na tel. 339-3853924 (Emanuela) ali nkkras@gmail.com. ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se bodo treningi in vpisi za nove člane začeli v ponedeljek, 8. septembra. Osnovna motorika (3-6 let) pon. in pet. 16.45 - 17.45. Otroška skupina (6-11 let) pon. 16.30 - 18.00 in pet. 17.00 - 18.30. Mladinska skupina (12-18 let) pon. 18.00 - 20.00 in pet. 18.30 - 20.30. Info na tel. št. 347-8535282 (Jasna) in 3479227484 (Ryan) ali info@cheerdance-millenium.com. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2014. Rok za predstavitev prijave zapade v sredo, 10. septembra. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do torka, 9. septembra. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO IN OBLIKOVANJE TELESA - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca in va-diteljica Sandra sporočajo, da se vadba prične v torek, 9. septembra, od 9. do 10. ure v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljene. MEPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine obvešča, da bo prva vaja v sezoni v četrtek, 11. septembra, ob 20.30. Vabljeni novi pevci in pevke! MOVS LIPA bo začela s prvo vajo nove sezone 12. 9. ob 20.30. Vabimo nove pevce, ki ljubilo lepo petje, naj se pridružijo. WWF - Zaščiteno morsko območje v Mi-ramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. 9., od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki po poletnem urniku 9.00-13.00 do petka, 12. septembra. SKD IGO GRUDEN - BALET sporoča, da bo vadba potekala ob ponedeljkih in sredah v društvenih prostorih v Nabrežini. Ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec); ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše. Za informacije jsimoneta@yahoo.it ali 3294615361 (Jasna). Vaje se bodo začele v ponedeljek, 15. septembra. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da so vpisnine glasbenih tečajev odprte do vključno 30. septembra. Zainteresirane vabimo na informativni dan, ki bo v petek, 26. septembra, od 16. do 19. ure v Babni hiši, v Ricmanjih. Informacije: po.ricmanje@yahoo.it ali 329-1814250 0 Prireditve ALJAŽEV STOLP IN ZGODOVINSKA RAZSTAVA SPDT sta na ogled v Kulturnem domu Iga Grudna v Nabrežini po dogovoru. Kontaktna št.: 040-299632 ali 3395281729. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 49. študijske dneve Draga 2014 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu, Dunajska cesta 35. Danes, 31. avgusta, ob 9. uri sv. maša; ob 10. uri predavanje dr. Marte Verginella in dr. Urbana Vehovarja »Politična raba spomina zmanjšuje možnosti za preživetje in rast slovenskega naroda«; ob 15.30 počastitev 90-letnice pisatelja Alojza Rebule in podelitev 3. Peterlinove nagrade; ob 16. uri zaključno predavanje predsednika SAZU, dr. Tadeja Bajda na temo Znanost, inženirstvo, materni jezik. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA IN JUS NABREŽINA vabita danes, 31. avgusta, ob 20.30 na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi MPZ Vesna iz Križa. Pri- reditev bo potekala na opremljenem dvorišču ob sedežu godbe, Nabrežina kamnolomi 12. SKD GRAD od Banov organizira tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki bo danes, 31. avgusta. Zabaval vas bo ansambel Souvenir, na ogled bo razstava Roka Dolenca in Ivana Kocmana »Zgodovinski pregled - Leto 1945 pred, med in po«. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo ogled načrta uplinjevalnika na območju med Tržičem in Štivanom omogočen občanom v Grudnovi Kamnarski hiši v Nabrežini št. 158, od 1. do 22. septembra. Urnik: ponedeljek 9.00-13.00 in 15.00-17.00; sreda 15.00-17.00; petek 9.00-13.00. SVETOVALNA SLUŽBA KMEČKE ZVEZE, v sodelovanju s KSS Sežana - KGZ N. Gorica in ZKB, vabi člane in ostale vinogradnike v torek, 2. septembra, ob 19. uri v razstavno dvorano ZKB na Opčinah na strokovno predavanje o trgatvi in posegih, ki spremljajo predelavo grozdja in nego mošta. O aktualni temi bosta govorila priznana strokovnjaka dr. Ivan Zezli-na o posegih v vinogradu pred trgatvijo in enologinja Majda Brdnik o sodobnih posegih pri predelavi mošta in negi vina. KD PROSEK KONTOVEL, v sodelovanju z domačo sekcijo VZPI Anton Ukmar -Miro, prireja v četrtek, 4. septembra, ob 20.00 v prostorih Kulturnega doma na Proseku, predstavitev ponatisa knjige »Bazoviški spomenik« Vekoslava Špan-gerja. Toplo vabljeni! SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa in Brega v soboto, 6. in v nedeljo, 7. septembra, v Gročani. Ples s skupinama »Zvita feltna« in »Lisjaki«. Dobro založeni kioski in stojnice. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 7. septembra, ob 18.30 v Šempolaj na kulturno prireditev ob 30-letnici društva in 10-letnici Štalce. Sodelujejo mladi člani društva, OPS in plesna skupina, Godbeno društvo Nabrežina, pevka Laura Budal ob spremljavi Aljoše Sakside in skupine Vigred -Kraški fenomeni, Domači zvoki in Kraški muzikanti. V Škrkovi hiši in v Štalci bo do 16. septembra, od 16. do 18. ure na ogled razstava »Kulturno delovanje včeraj in danes«. SKD TABOR OPČINE: v Prosvetnem domu je na ogled do 30. septembra razstava »Opčine v 1. svetovni vojni«. Urnik ob delavnikih, od 16. do 19. ure. Vabljeni! ZAHVALA Marija Radovič vd. Blason Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin naše drage. Svojci Nabrežina, Prosek, 31. avgusta 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 31.8.2011 31.8.2014 Marija Mauri vd. Mauri Ostala boš vedno v naših srcih. Vilma in Walter z družinama Pogrebno podjetje Alabarda t Zapustila nas je naša draga Maria Capponi vd. Rupel Žalostno vest sporočajo sinova Marjan in Adriano z družinama ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v torek, 2. septembra, od 9.00 do 10.00 v Ul. Costa-lunga. Pogreb z žaro bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 14.30 v cerkvi na Proseku. Prosek, 31. avgusta 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Ob smrti drage mame izrekamo sodelavcu Adrianu Ruplu in vsem domačim iskreno sožalje župan, odborniki, svetniki in uslužbenci občine Dolina t Zapustila sta naju naša draga Michele Leghissa in Hajrija Galičič vd. Leghissa Žalostno vest sporočata Simone in Gilberto. Od njiju se bomo poslovili v ponedeljek, 1. septembra, ob 10.30 v cerkvi v Nabrežini. Nabrežina, 31. avgusta 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Claudio Uliveti Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami počastili njegov spomin. Družina Pogrebno podjetje Zimolo Nedelja, 31. avgusta 2014 U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 17.45, 19.30, 21.10 »Dragon trainer 2«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.15 »Le We-ek-End«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.15 »I fratelli Karamazov«; 18.20, 22.15 »The Parade«. FELLINI - 16.30, 18.45, 21.30 »Mud«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La ragazza del dipinto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Under the skin«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.10 »Pazza idea«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.10, 20.30 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 14.10, 14.50, 16.30 »Avioni 2: V akciji«; 17.10 »Herkules«; 14.00, 16.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 19.00, 20.25 »Kakor zgoraj, tako spo- daj«; 18.50, 20.50 »Lucy«; 15.00, 17.00 »Nikec na počitnicah«; 18.25 »Ninja želve«; 16.10 »Ninja želve 3D«; 18.10, 20.40 »Plačanci 3«; 16.20, 21.10 »V osrčju viharja«; 14.40, 18.10 »Varuhi galaksije«; 19.15, 21.00 »Vroči posnetki«. LJUDSKI VRT - 21.15 »12 anni schia-vo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 16.00 »Step up all in«; 22.00 »Liberaci dal male«; Dvorana 2: 19.00 »The Stag - se sopravvivo mi sposo«; Dvorana 3: 20.00 »Cattivi vicini«; Dvorana 4: 11.00, 16.00, 17.30, 19.00, 20.40, 22.20 »Into the storm«; 18.00, 20.00, 22.00 »Il fuoco della vendetta«; 11.00, 16.00, 17.30, 19.15 »Planes 2 missione antin-cendio«; 16.00, 17.40, 20.40, 22.20 »Quel momento imbarazzante«; 11.00, 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Colpa delle stelle«; 11.00 »Dragon Trainer 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRST THE SPACE CINEMA - 21.50 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 10.50, 12.55, 15.40, 17.50, 20.00, 22.05 »Hercules - Il guerriero«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Dragon Trainer 2«; 11.00, 13.20, 15.00, 17.20, 19.40, 22.00 »Step up all in«; 15.00, 19.50, 22.15 »Liberaci dal male«; 11.10, 13.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Quel momento imbarazzante«; 11.10, 13.30, 15.45, 17.40, 19.35 »Planes 2 - missione antincendio«; 11.15, 13.20, 15.40, 17.50, 20.00, 22.00 »Into the storm«; 11.15, 15.25, 17.30 »Colpa delle stelle«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.40, 17.30, 20.15, 22.10 »Into the storm«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Colpa delle stelle«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.00 »Dragon Trainer 2«; 22.00 »Liberaci dal male«; Dvorana 4: 15.00, 16.30, 18.10, 19.50 »Planes 2 - missione antincendio«; 21.30 »Step up all in«; Dvorana 5: 16.00, 18.00, 20.15, 22.10 »The Stag - se sopravvivo mi sposo«. S Poslovni oglasi IŠČEM V NAJEM manjšo hišo/stanovanje na Krasu. Tel.:349-1593556 JADRANSKA FINANČNA DRUŽBA IŠČE najemnika za prostore bivše TRŽAŠKE KNJIGARNE. Za info kličite na tel. 348-6121772. NUDIM POMOČ pri pisanju domačih nalog in pri učenju dijakom nižjih srednjih šol. Tel.: 334-5331524. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL začasno zaposli vzgojitelje s pedagoško izobrazbo. Kandidati naj pošljejo življenjepis na e-naslov urad@dijaski.it HUJŠANJE IN EFT - Kako odpraviti resnične vzroke težav s telesno težo. Celodnevno delavnico v Volčjem gradu vodi Barbara Žetko. Informacije na www.eft-trieste.it, prijave na info@eft-trie-ste.it 0 Mali oglasi DELAVEN FANT išče kakršnokoli občasno delo, od košnje trave in obrezovanja, do dela na kmetiji, v trgovini, v uradu. Tel. št.: 334-8301226. IŠČEM učbenike za 1. razred srednje šole S. Kosovel: Raziskujem Slovenijo 9, Skrivnosti števil in oblik 7, Likovno izražanje 7. Tel. št.: 040-211380 ali 349-5070323. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040327251. IŠČEM učbenike: za 3. razred srednje šole S. Kosovel - Opčine »Skrivno življenje 10« in »Viaggio nell'immagi-nario 3«; za 3. razred trgovske Žiga Zois »Branja 2«, »Od logaritmov do vesolja« in »Od Piramid do kaosa«. Tel. št.: 393-7741336. IŠČEM vinograde v najem v občini Dolina. Tel. št.: 329-8006516. MLADA ZAMEJSKA DRUŽINA išče hišo z vrtom naprodaj med Bregom in Opčinami. Tel.: 328-9021448 ali 3396255586. POSOJAM na dom napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel.: 339-8201250. PRODAM knjige za vse tri razrede srednje šole S. Kosovel na Proseku. Iščem knjigo »Biologija 1« za 5. v.g. klasične smeri liceja Prešeren. Tel. št.: 335-7492616 ali 328-9190074. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM 100-litrski sod na olje iz ino-xa, skoraj nov. Cena: 90,00 evrov. Tel.: 040-211043. PRODAM 17 starih kamnitih stopnic. Tel. št.: 339-1026752. V NAJEM dajemo opremljeno stanovanje za dve osebi, Vižovlje 11-c. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614. 9 Šolske vesti DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI »MAJA«, Repen 130, vabijo malčke do 3. leta v prijetno naravno okolje. Tel. št. 040-327522 ali 340-4022209 (Martina), www.asilonidomaja.it. -/ V MATEMATIKO s sošolci... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in dodatne info na tel. št.: 040-212289. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni seznami učbenikov za nižji srednji šoli Kosovel in Levstik za š.l. 2014/15. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovela, od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice (športno, gledališko, jezikovno). Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška sporoča, da se pouk začne 10. septembra, ob 8. uri. Prva seja profesorskega zbora bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 11. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« sporoča, da bo prvi zbor učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 9. uri na sedežu ravnateljstva pri Sv. Ivanu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo 1. plenarna seja Zbora učnega osebja v ponedeljek, 1. septembra, ob 10. uri v konferenčni dvorani ZKB na Opčinah. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerc v Dolini sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja na sedežu šole Gregorčič v Dolini, v ponedeljek, 1. septembra, ob 10.00 za učitelje in ob 11.00 za vse učne komponente. DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da se bo pouk začel v sredo, 10. septembra, ob 8. uri. DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra. SKLAD MITJA ČUK pomaga v š.l. 2014/15 pri vsakodnevnem pisanju nalog srednješolcem, od ponedeljka do petka (september-maj), od 14.30 do 17.00 na Proseku in na Opčinah. Možnost kosila. Zaradi organizacijskih razlogov sprejemamo prijave do 10. septembra. Vpisi in dodatne info na tel. 040-212289. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da se bo pouk pričel v četrtek, 11. septembra. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da se bo pouk v vseh šolah in vrtcih začel 11. septembra. VEČSTOPENJSKA ŠOLA »VLADIMIR BARTOL« sporoča, da se v novem šolskem letu pouk začne v ponedeljek, 15. septembra. Prvi teden pouka bo potekal po naslednjem urniku: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju od 7.45 do 13.00 (brez kosila), osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu od 8.00 do 13.00, nižja srednja šola pri Sv. Ivanu in na Katinari od 8.00 do 12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 14.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli bo od 22. septembra pouk stekel po rednem urniku. M Osmice DRUŽINA ZAHAR je odprla osmico v Borštu 58. Tel. št.: 348-0925022. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmico. Poleg vina nudijo domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel.: 040-229164. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. PAOLO PAROVEL IN BABI vabita na osmico v Mačkolje št. 33. Tel.: 040231572. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel. št.: 040-229270. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. TRIESTE TRASPORTI Blagajna: Ul. dei Lavoratori 2 Urnik: od ponedeljka do četrtka: 8:30-13:00 in 14:00-15:00 petek: 8:30-13:00 Brezplačna telefonska številka: 800-016675 ŠOLSKA 10-MESEČNA VOZOVNICA 2014 - 2015 Velja za vso mrežo ali eno samo linijo/odsek, uporabna je 10 mesecev, od 1. septembra do 30. junija, tudi med prazniki (po ceni, ki ustreza znesku 8,5 mesečnih vozovnic). Za študente in dijake, ki pripadajo istemu družinskemu jedru, je predviden dodaten cenovni popust v višini 10% za nakup druge 10-mesečne vozovnice in v višini 20% za nakup tretje oziroma nadaljnje 10-mesečne vozovnice. Cene za šolsko leto 2014 - 2015 isto družinsko jedro 1. študent/dijak pod 26. letom starosti 2. študent/dijak pod 26. letom starosti 3. ali nadaljnji študent/dijak pod 26. letom starosti 1 LINIJA € 230,95 € 207,85 €184,75 MREŽA € 290,40 €261,35 € 232,30 Za izdajo 10-mesečne vozovnice je treba predložiti: • fotografijo v kartičnem formatu; • samopotrdilo (obrazec je na voljo v uradu ali na spletni strani podjetja www.triestetrasporti.it) s podpisom dijaka/študenta, če je polnoleten, ali, za nepolnoletne, enega od staršev (oziroma zakoniti zastopnik otroka). Možno je tudi predložiti ustrezno dokumentacijo (potrdilo o vpisu ali drug veljavni dokument za šolsko leto v teku). • davčno številko dijaka/študenta in osebni dokument podpisnika samopotrdila. LETNA VOZOVNICA Velja za vso mrežo ali samo za eno linijo/odsek in je uporabna 12 zaporednih mesecev, od kateregakoli meseca v letu, s popustom, ki ustreza znesku 2 mesečnih vozovnic. Cene za leto 2014: 1 LINIJA € 270,00 MREŽA € 339,50 Za izdajo 12-mesečne vozovnice je treba predložiti: fotografijo v kartičnem formatu, davčno številko in veljaven osebni dokument. POMEMBNE INFORMACIJE: • Plačilo je možno tudi z bankomatom, kreditno kartico ali čekom. • V primeru izgube ali kraje vozovnice se zglasite na okencu s kopijo prijave izgube ali kraje in fotografijo v kartičnem formatu, izdali vam bodo duplikat brez dodatnih stroškov. • V primeru preverjanja na avtobusu je treba avtoriziranemu osebju pokazati vozovnico in osebni dokument. • KAZNI - Z d.z. št. 13/2014 z dne 18.07.14 so bili na novo določeni zneski kazni: € 70,00 (plus cena ene vozovnice) za kogar nima ustrezne vozovnice (€ 105,00 v primeru ponavljajočega se prekrška). NOVOSTI! Od letos je mogoče večmesečne vozovnice kupiti neposredno prek spleta na naslovu https://webticketing.triestetrasporti.it. Poleg tega je nakup večmesečnih in šolskih vozovnic možen tudi po obrokih, z brezobrestnim bančnim financiranjem ali po ugodnih pogojih. Več informacij na spletni strani www.triestetrasporti.it pod razdelkom Vozovnice. KULINARIKA Nedelja, 31. avgusta 2014 dobra klobasa Toni Gomišček Teta Anica, ki jih je lani obrnila osemdeset, se spominja, da je prvo kranjsko klobaso okusila leta 1939. Njen oče, moj nono Vence, je moral po nekih opravkih v Ljubljano, prestolnico takratne Dravske banovine, in jo je kot kulinarični spominek prinesel v Solkan, ki je bil takrat del Italije. Po vojni in po priključitvi jo je prvič jedla šele na krvodajalski akciji, saj so bili par klobas z gorčico, žem-lja in skodelica kave priboljšek, s katerim se je Rdeči križ oddolžil darovalcem krvi. In to je bila skoraj edina priložnost, da si na Goriškem prišel do kranjske klobase! Mogoče ni prav zato naš nono, ki se mu je okus kranjske vtisnil v spomin, ko je bil bil med prvo svetovno vojno begunec v Predosljah pri Kranju, izpustil nobene krvodajalske akcije! Sam sem bil take malice deležen enkrat junija leta 1973, ko sem prvič dal kri. In tako se, verjetno kot mnogi drugi, spominjam tistih nerodnih kretenj z levo roko, trdo prevezano v komolcu, ko sem se trudil razrezati klobaso. In paziti, da mi stopljena maščoba, ki je kot vroč vrelec brizgnila iz predrte kožice, ni poškropila obraza ali obleke. No, izkušeni krvodajalci so vedeli: s kosom kruha so prekrili klobaso in jo pod tem ščitom tako prešpikali, da se je končno pustila mirno razrezati. Saj, dobra klobasa mora špricnt, kot rečejo Gorenjci. In prav nič »po gorenjsko« ne sme biti pripravljena, dodajajo poznavalci, saj tamkajšnji ljudje veljajo za varčne, kranjska klobasa pa mora biti nekakšen presežek obilja. Takšna, da jo še cesarji pohvalijo. Anekdota namreč pravi, da so se nekoč sam presvitli cesar Franc Jožef peljali s kočijo z Dunaja proti Trstu, in ker so bili lačni, so se ustavili v obcestni furmanski gostilni Marinšek v Naklem pri Kranju, kjer so se želeli okrepčati. Gostilničarju je bilo nerodno, ker je imel na zalogi le navadne hišne klobase, toda cesar se niso pustili zmesti. Naročili so pač to klobaso in ko so jo pokusili, so navdušeno dejali: »To pa ni navadna, ampak kranjska klobasa!« Podobnih zgodbic je kar precej, zagotovo pa drži, da so jo v tistem času na Dunaju pripravljali mesarji, prišleki iz Kranjske, in da so jo prav tam, da bi jo razlikovali od safalad, frankfurtskih in drugih klobas, poimenovali za kranjsko. Tehnološko pa je sodila med mesne klobase, ki so v drugi polovici devetnajstega stoletja začele izpodrivati prej prevladujoče krvavice in jetrnice. Prvo knjižno omembo kranjske klobase najdemo v knjigi Katharine Prato Süddeutsche Küche, objavljene leta 1896, in sicer v poglavju o načinih kuhanja raz- nih klobas. Zato govorimo o kranjski klobasi, zašpiljeno dobri od 1896, kot se ta slovenska klobasa predstavlja z imenom, priimkom in nazivom. Slovenski izseljenci so recept zanjo ponesli daleč v svet in z njo navduševali tako rojake kot druge prebivalce novih dežel, od ZDA preko Južne Amerike do Avstralije, priljubile pa so se tudi v večini republik bivše skupne države. In to tako zelo, da se s Hrvati prepiramo za domovinsko pravico »prave« kranjske klobase! Američanom, ki so po zaslugi astronavtke delno slovenske krvi Sunite Williams »našo« klobaso poslali v vesolje, seveda nihče ne gleda v mesarijo, ko pripravljajo »Kransky saussage«, zato pa smejo v Sloveniji naziv uporabljati le cer-tificirani proizvajalci, ki se dosledno držijo pravilnika, nad katerim bdi njihovo gospodarsko interesno združenje. Pravilnik pa je jasen: za pripravo kranjske klobase se uporablja samo najboljša svinjina I. in II. kategorije. Meso prve kategorije predstavljajo stegna in ledveni del, v drugo kategorijo pa sodijo hrbet, pleče in vrat. Delež mesa je 75-80 %, ostalo je trda slanina, (obvezni) dodatki so nitritna sol, stolčen ali mlet poper in dehi-driran česen. S to zmesjo se napolnijo prašičja čreva, ki se zašpilijo v pare s sklenjenima koncema. Mimogrede, celo špila mora biti po predpisu, obvezno lesena, odlomljena ali rezana, debela od dva in pol do tri milimetre in dolga od tri do šest centimetrov! Kranjska klobasa se nato vroče prekadi z bukovim lesom in pasterizira. Velja za poltrajni izdelek, zato jo je pred uživanjem potrebno kuhati. Pri tem je dobro upoštevati priporočilo, da klobaso damo v posodo s hladno vodo, jo pristavimo na ogenj, in ko zavre, odstavimo ter pustimo še deset minut v vodi. V tem času pride njen okus do vrhunca. Če jo vzamemo iz vode prej, bo kot nedokončana umetnina, če jo pustimo v vodi dlje, bo vredna ravno toliko kot odmev, saj bodo njeni najboljši časi že mimo. Kuhana v ka- ki joti, ričetu ali fižolovi omaki bo doprinesla svoj delež k skupnemu okusu jedi, vendar najbolj pride do izraza sama, po-strežena zgolj s praženim kislim zeljem ali kislo repo. K že ohlajenim kranjskim klobasam naj bi sodila gorčica ali hren, stvar osebnega okusa pa je, za kakšno uporabo se kdo odloči. Osebno navijam za pravkar skuhane klobase in vroče zelje, pa tudi sveže žemlje mi dišijo lepše od včerajšnjih. V Sloveniji že vrsto let poteka ocenjevanje kranjskih klobas, ki je nekakšen uvod v festival kranjske klobase; oboje poteka v Sori pri Medvodah. Če vas tam kdo vpraša, kaj je boljše od kranjske klobase, morate dobro premisliti, preden odprete usta, kajti pravilen odgovor je samo eden: dve kranjski klobasi. Vendar si niti dve klobasi, še zlasti če prihajata iz različnih mesarij, nista enaki. Zato se je prav zanimivo udeležiti takšnega ocenjevanja, čeprav se je pri štirinajstih vzorcih, kolikor jih je bilo v letošnjem naboru, že kar težko odločiti za tisto, ki naj bi bila naj klobasa. Ko ti je drugi bolj všeč kot prvi, ti je vse jasno, toda temu sledita tretji in četrti, ki sta mogoče manj dopadljiva, in ko prideš do petega in ti spet ugaja, se znajdeš v megli, saj ne znaš presoditi, ali prekaša drugega ali ne. Gostitelj Jože Jezeršek je lepo svetoval: poskusite vse, nato se vrnite k tistim, ki so vam bili po prvem preverjanju najbolj pogodu, to pa ponovite tolikokrat, dokler ne bo ostal en sam izbranec. Saj nam, laikom, ni bilo potrebno dajati točk, le najboljšo klobaso po lastnem izboru smo morali določiti. Naključje je hotelo, da se je izbor strokovnjakov pokrival z našim: oboji smo postavili na prvo mesto kranjsko klobaso Antona Arvaja. Seveda so strokovnjaki ocenjevali vse kaj drugače kot mi, predvsem pa na hladno in na toplo, kot je rekla Marlena Skvarča, ki je vodila njihovo delo. Člani strokovne komisije si najprej ogledajo klobaso od zunaj, po vzdolžnem prerezu pa ocenijo tudi njeno notranjost. Ker je zmes hladna, se hitro opazijo razlike v barvi, velikosti koščkov slanine in njihova porazdelitev v celotni masi, delno je možno ugotoviti tudi način razdevanja mesa, kot se strokovno reče postopku obdelave, s katerim se poruši celovitost zgradbe mišičnega, maščobnega in drugih tkiv. Pri izdelavi kranjske klobase lahko le-ta poteka ročno (z nožem) ali strojno (z mletjem v volku, sekljanju v kutru, homoge-nizacijo v koloidnem mlinu, kosmičenjem idr.). Sledi ocena kuhane klobase, pri čemer se, prav tako kot pri večini organo-leptičnih pokušin, točke daje ali odvzema na račun videza, vonja in okusa. Popolnost predstavlja 20 točk in zmagovita Arvaje-va klobasa se je z 19,08 točkami že močno približala idealu kranjske klobase. Na letošnjem ocenjevanju so strokovnjaki za elektroniko preverjali še en možen način ugotavljanja najbolj všečne klobase: pokuševalcu so na glavo namestili niz elektrod in merili odziv možganov na posamezni vzorec. Z uporabo klasične EEG tehnologije za izmero intenzivnosti pokazateljev ugodja je v ospredje skočila kranjska klobasa Mesarstva Podobnik iz Čepleza na Cerkljanskem, ki je, čeprav s Primorske, doslej prinesel domov že šest od enajstih naslovov najboljšega kloba-sarja. Miha Podobnik, ki je vodenje družinskega podjetja prevzel od očeta Ivana, je eden izmed tistih, ki zagovarjajo jemanje vzorcev iz trgovine. Pri njih da ne delajo posebne serije zgolj za tekmovanja, se je pridušal, ampak vselej enake in izključno iz stegenskega mesa, ki je, kot je leta 1912 zapisala Felicita Kalinšek v šesti izdaji Slovenske kuharice, najboljša surovina za dobro kranjsko klobaso. Zagotovo je bil nekoliko razočaran z zgolj tretjim mestom v skupni razvrstitvi, saj ga je prehitela tudi kranjska klobasa Celjskih mesnin, toda njegova žena Irena je žogico nekoliko umirila in pripomnila, da je bil v zadnjih letih narejen opazen kakovostni skok pri vseh proizvajalcih. In dejstvo, da so šla prva tri mesta v tri dežele, na Gorenjsko, Štajersko in Primorsko, je tudi pohvale vredno, saj dokazuje, da kranjska klobasa ponovno postaja slovenska klobasa. Profesor Janez Bogataj, ki je, podobno kot vrsto drugih slovenskih izvirnih dobrot, vzel pod svoje okrilje tudi kranjsko klobaso, je med uvodnim nagovorom omenil, da naša zašpilanka sodi med jedi vse bolj priljubljenega positive street fo-od-a. Iz zaprašenih arhivov je potegnil časopisni članek, ki nam dokazuje, da je to enkrat že bila, pa so jo z izvajanjem nekakšnih sanitarnih pravil izgnali z naših ulic. Zdaj je čas, da se tja vrne. Da zasije v ozvezdju pekov cenenih pic, mlahavega cvrtega krompirčka, raznih burgerjev in kebabov, ki so le redkokdaj približek tistega, kar si oči, nos, usta in želodec želijo ob postanku pri najbližji stojnici s hrano. Ob zdajšnji konkurenci bi se kranjska klobasa zlahka zavihtela na cehovski prapor ponudnikov ulične hrane. Ker tja zdaj, ko ji je dober ducat proizvajalcev vrnil nekdanji ugled, zagotovo sodi. Med ljudi! Mogoče res drži, da so jo enkrat davno nek lačni cesar pohvalili, pravijo, da je teknila tudi tovarišu Titu, toda neprimerno bolj je res, da ni nikoli noben proizvajalec kranjske klobase postal uradni dobavitelj cesarsko-kraljevega dvora ali maršalata! Prizadevanja, da bi kranjsko klobaso uveljavili v visoki kuli-nariki, so botrovala izidu izredno lepe knjige Mojstrovine s kranjsko klobaso (recepte je prispeval cvetober slovenskih kuharic in kuharjev, uvodno besedilo Janez Bogataj, fotografije Janez Pukšič, oblikovanje pa Žare Kerin, Ljubljana 2011), ki je prejela kar nekaj domačih in mednarodnih nagrad, recepti pa so imeli zvečine življenje muhe enodnevnice. Kaj hočemo, v ljudsko srce pač bolj seže (in lačnemu trebuhu bolj zaleže) cela klobasa, postrežena s kislim zeljem, v joti ali fi-žolovi mineštri kot tanka rezina taiste klobase, predelane v hrustljavi čips. 1 2 Nedelja, 31. avgusta 2014 ŠOLA DOBERDOB IN VRTEC RONKE VJ Vzgojiteljice otroškega vrtca Barčica iz Ronk Večstopenjske šole Doberdob smo z našimi malčki skozi celo šolsko leto izvajale projekt S PUJSO PEPO NA POTEP. Pujsa Pepa živi v hišici na hribu z mlajšim bratcem Juretom, mamo pujso in očijem pujsom. Ima tudi stara starša dedija pujsa in babi pujso. Pepa ima nekaj prijateljev: ovčko Oljo, psa Petra, muco Manco, zajkljo Zinko, ponija Primoža in druge. Skupaj hodijo v vrtec. Pepa obožuje skakanje po blatnih lužah, Jure pa dinozavre. Vsaka dogodivščina se konča z veliko smeha. Izbira ni bila naključna, saj smo vzgojiteljice izhajale iz otrokovih želja in potreb. Pujsa Pepa je figura, ki jo otroci zelo poznajo že preko televizije. To nas je spodbudilo, da smo preko Pujse Pepe krepile sposobnost razumevanja in sprejemanja sebe in drugih, razvijale smo sposobnost dogovarjanja, upoštevanja različnosti in sodelovanja v skupinah. Pri vsakodnevnem življenju je to ključnega pomena. Spodbujale, razvijale in utrjevale smo slovenski jezik za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, prav tako tudi umetniško izražanje in gibalne sposobnosti, spretnosti. Otroci so se seznanjali z dogodivščinami družine Pujse Pepe: primerjali so osebne družinske izkušnje z drugimi. Družinsko toplino je pričarala tudi božična delavnica. / ŠOLA DOBERDOB IN VRTEC RONKE Nedelja, 31. avgusta 2014 1 3 14 Nedelja, 31. avgusta 2014 MANJŠINE / Na županstvu v madžarskem Pecsu tabla v desetih jezikih manjšin, ki so tam prisotne Mesto, ki je znalo ovrednotiti kulturno in jezikovno raznolikost Če v Evropi iščeš mesto, ki ga označuje največje število manjšin, boš zagotovo naletel na Pecs, mesto na jugu Madžarske. Na tamkajšnjem županstvu je napis v desetih jezikih. Poleg madžarščine so tu še grščina, romski jezik, hrvaščina, srbščina, ruščina, rusinščina, ukrajinščina, nemščina in poljščina. Človek se začudi, ko vidi pred seboj ta napis in se vpraša, kako je mogoče, da je na enem samem mestu zbranih toliko manjšin, toliko jezikov, toliko narodov. Odgovor je treba poiskati v zgodovini mesta. Znano je bilo že v času starorimskega imperija z imenom Sopianae takratne rimske province Panonije. Še prej so v teh krajih živeli Kelti, sicer pa arheologi vedo povedati, da obstajajo znaki človekove prisotnosti izpred 6.000 let. Ampak rimsko obdobje je bilo zelo pomembno in iz tistih časov so še dobro ohranjeni ostanki velike nekropole iz 4. stoletja, najstarejšega krščanskega grobišča v Evropi z izjemo današnje Italije, kjer obstajajo tudi starejša grobišča. Karel Veliki je Pecs z okolico pridružil svojemu kraljestvu in v 9. stoletju, ko so tu živeli Slovani in Obri, ga omenjajo z imenom Quinque Basilicae (pet cerkva). To ime se je ohranilo tudi kasneje v nemščini, saj se v tem jeziku Pecs še danes imenuje Fünfkirchen in na mestnem grbu je dejansko pet zvonikov. V srednjem veku so se v teh krajih naselili Madžari in mesto se je hitro razvijalo. Postalo je sedež škofije, zgradili so benediktinski in dominikanski samostan in leta 1376 odprli univerzo, ki je - kot so zapisali v statutu - lahko poučevala vse razen teologije. V prvi polovici 16. stoletja je oto-mansko cesarstvo prekinilo to vsestransko cvetenje mesta. Turki so cerkve spremenili v mošeje in jim dodali minarete, zgradili so turške kopeli in koranske šole, madžarsko tržnico pa spremenili v bazar. Ko je leta 1664 hrvaško-madžarska vojska osvobodila Pecs, je tudi porušila Glavni trg v Pecsu so pod drevesi mizice številnih lokalov, kjer si turisti lahko odpočijejo med ogledom raznih mestnih znamenitosti. Trg je živahen vse do poznih nočnih ur, bližnja podzemna garaža pa omogoča obiskovalcem, ki si želijo ogledati mestno središče, da se mu z avtomobilom približajo na slabih 100 metrov, svojega železnega konjička spravijo na varno pod zemljo in se nato sprehajajo po trgu in glavni mestni ulici, ki je prav tako namenjena samo pešcem. Odkod te spremembe? Pecs je bil leta 2010 Evropska prestolnica kulture. Pogovarjal sem se z vodjo. V projekt Evropske prestolnice kulture je mesto vložilo približno 40 milijonov forintov. Zaradi inflacije ni lahko preračunati, koliko bi to danes znašalo v evrih, vsekakor pa je bilo zelo veliko. Zanimivo pa je, da so 80 odstotkov vseh sredstev namenili v infrastrukture, ki so bile zgrajene pravočasno za Evropsko prestolnico kulture. Samo 20 odstotkov so namenili programu. Rezultat je bil, da je bil v letu 2010 dotok turistov velik, vendar se je dotok turistov ohranil tudi v naslednjih letih. Če prideš nekam in ti je kraj všeč, se boš tja vračal, če prideš nekam samo na koncert ali predstavo, ni razloga, da bi se vračal: to je bila filozofija takratnih odločitev v zvezi z Evropsko prestolnico kulture. Pecs danes ponuja poleg lepo urejenega in zelo živahnega mestnega jedra še dve turistični zanimivosti. Prva je Cella septichora, staro krščansko grobišče, najstarejše v Evropi izven današnje Italije, kulturni spomenik na Unescovem seznamu svetovne dediščine, Večjezična tabla na županstvu trdnjavo z namenom, da Turkom prepreči, da bi jo pri umiku uporabljali za zavetišče. Od srednjeveškega mesta je torej Cella Septichora ostalo bore malo, ohranila pa so se nekatera poslopja, ki do jih zgradili Turki, med temi tri mošeje, dva minareta in ostanki turških kopeli. V tistem času je bilo mesto prazno. Znano je, da so Turki pobijali in ob begu pustili za seboj pogorišče in takrat so se začeli ljudje seliti v Pecs iz številnih krajev. Prinašali so tudi svoje jezike in svoje kulturne značilnosti. Mestna uprava se je tem narodom oddolžila s tablo na županstvu, čeprav danes lahko govorimo samo o treh manjšinah, ki so v mestu dokaj številčne; na eni strani sta tu hrvaška in nemška manjšina, slednja številnejša v sosednjem mestecu Pecsvarad. Obe sta vsekakor tako številčni, da po madžarski zakonodaji zaslužita napis v svojem jeziku ob vhodu v mesto. Tako poleg bele table z madžarskim napisom Pecs obstaja tudi zelena tabla z nemškim Funfkirchen in hrvaškim Pečuh. Madžarska zakonodaja namreč določa posebne table za manjšine v krajih, kjer te presegajo 10 odstotkov prebivalstva. Tretja manjšina, ki jo je treba omeniti, je romska skupnost. Pecs je nekakšno središče Romov na Madžarskem. Tu obstaja edina romska gimnazija na svetu, poimenovana po Gandiju. Sem prihajajo Romi z vse Madžarske pa tudi iz nekaterih drugih držav na šolanje. Učijo se predvsem praktičnih poklicev, namen gimnazije pa je predvsem njihova integracija v družbo. Gre za edinstven primer v Evropi in Madžarski je treba priznati zaslugo, da se je tega lotila, mestu Pecs pa veliko strpnost, ki je očitno potrebna za sprejemanje tako velikega števila mladih Romov, ki se seveda tudi v gimnaziji ne odpovedujejo svojim tradicijam. Kdor je bil v Pecsu pred slabim desetletjem in se zdaj vrača v mesto, bo presenečen nad velikimi spremembami. Glavni trg, ki so ga pred leti polnili vse poprek parkirani avtomobili, je zdaj velika ploščad, Gandhijeva gimnazija namenjena izključno pešcem. Krasi jo nekaj fontan, zelo nizkih, ki so v veselje številnim otrokom, ki se podijo po trgu. Ob palačah, ki so skoraj vse lepo obnovljene, Igrišča v kulturnem centru Zsolnay Razstava starih vaz v muzeju nekdanje tovarne Zsolnay v celoti pod zemljo, predstavljen na izredno lep in razumljiv način, dostopen tudi z invalidskim vozičkom, klimatiziran in sodobno urejen; res poslastica za ljubitelje arheologije. Druga je nekdanja tovarna porcelana Zsolnay, ki jo je odkupila občina in preuredila v velik kulturni center. Tu je muzej porcelana, nekaj prireditvenih prostorov, veliko igrišč za otroke, ulica s trgovinicami za turiste in obiskovalce, ena najbolj renomiranih restavracij na Madžarskem, kavarna, veliko sence in možnost sprehodov, vse skupaj namenjeno turistom in domačinom, predvsem družinam, kajti otroci se tu brezskrbno podijo po velikih njim namenjenih površinah. Skratka, mesto, ki s ponosom opozarja na prisotnost manjšin, je iz kulture zgradilo turistično destinacijo. Označujejo jo velika odprtost, gostoljubje, sprejemanje drugih ljudi in drugih kultur, pa tudi ohranjanje večstoletne preteklosti, ki je mestu prinesla izredno versko, kulturno in jezikovno raznolikost. Mesto, ki si ga je vredno ogledati. (rn) Nedelja, 31. avgusta 2014 TRST OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu TRŽIČ - Kandidatura čezmejnega kraškega območja v okviru projekta Julius Kras si zasluži vključitev med Unescove spomenike Dežela Furlanija Julijska krajina podpira pobudo za uvrstitev Krasa na Unescov seznam svetovne dediščine. To je včeraj zagotovila deželna odbornica Loredana Panariti, ki se je v dvorani občinske galerije v Tržiču udeležila predstavitve dokumenta, s katerim bodo partnerji evropskega projekta Julius predlagali vključitev čezmejnega kraškega območja med spomenike svetovnega pomena. »Danes, ko meja ni več, moramo znati ovrednotiti naš čezmejni prostor. Treba je prisluhniti skupnostim, ki na njem živijo, sistemsko povezati vse, kar ponuja, ter ovrednotiti njegovo človeško, jezikovno in kulturno bogastvo. Deželna uprava prepričano podpira kandidaturo in si želi, da bi pobuda dosegla svoj cilj,« je dejala Panaritijeva. Kandidaturo je predstavila Silvia Altran, županja občine Tržič, ki je vodilni partner projekta Julius, v katerem sodelujejo tudi občine Devin-Nabrežina, Postojna in Buje. Včerajšnjega dogodka v Tržiču so se zato udeležili tudi župani Vladimir Kukanja, Jernej Ver-bič in Edi Andreasic, ki so idejo tržiške občine z veseljem sprejeli. »Naš prostor je dragocena skrinja, ki je večkrat ne znamo odpreti. Upamo, v* Predstavitev dokumenta v Tržiču It foto c. v. da bomo s to pobudo ovrednotili bogastvo naših krajev in prispevali k temu, da jih bo spoznalo čim več ljudi,« je dejal devinsko-nabrežinski župan Kukanja, njegov postojnski kolega Ver-bič pa je poudaril pomen projekta Julius, v okviru katerega so ob ovrednotenju kulturne dediščine izpeljali tudi druge pobude. »S prispevkom smo ure- ■ IV «""' A/" Od moti ke d o sate lita dili dve plezalni steni, pripravljamo pa tudi digitalni vodnik po kolesarskih stezah, ki povezujejo Italijo in Slovenijo,« je povedal Verbič. Predlog vključitve Krasa na Unes-cov seznam bodo občine v prvem tednu novembra uradno predstavile deželi FJK in italijanskemu ministrstvu za kulturo, sledili pa bosta predstavitev na pobudi "OD DOMAČEGA LATNIKA DO .T Open Days v Bruslju in vložitev prošnje. Partnerji so prepričani, da ima Kras več adutov za uvrstitev na prestižni seznam: v Tržiču in v Bujah je več ostalin starih gradišč, v Ribiškem naselju pri Devinu je eno izmed največjih paleontoloških najdišč v Evropi, na goriškem Krasu so sledi prve svetovne vojne, Postojna pa slovi po svoji jami in podzemlju. APrimrski ~ dnevnik Memorial Capizzi V telovadnici v goriški Stražcah se bo danes zaključil dvodnevni čezmejni namiz-noteniški turnir, ki ga že enajstič po vrsti posvečajo v spomin na karabinjerja Maria Capizzija. Dvoboji se bodo začeli ob 9. uri. Fotografska razstava V galeriji ArtOpenSpace v Ulici Diaz v Gorici bo v organizaciji goriškega fotografskega krožka BFI jutri ob 18. uri odprtje fotografske razstave o vojaški kostnici v kraju Timau. Razstavljali bodo Antonio Fabris, Claudio Melchior, Tarcisio Scappin in Giovanni Viola; razstava bo na ogled do 12. 9. med 10. in 12 uro ter med 17. in 19. uro. Potrditev abonmajev V goriškem gledališču Verdi bo od 1. do 16. septembra potekala potrditev lanskih abonmajev, od 20. septembra bo možen nakup novih rednih abonmajev, od 27. septembra pa nakup izrednih tematskih abonmajev. Do 23. oktobra bo odprta blagajna v Ulici Garibaldi (tel. 0481-383601) od ponedeljka do sobote med 10. in 13. uro ter med 16. in 20. uro, zaprta bo od 17. do 19. septembra in 10. oktobra. S knjigo do popusta V goriškem in tržiškem Kinemaxu bodo danes ob 15.30, 17.45, 20. uri in 22.15 predvajali film »Colpa delle stelle«, katerega scenarij je povzet po knjigi Johna Greena. Kdor je knjigo kupil v goriški knjigarni Ubik ali v tržiški knjigarni Ubik Rinascita, bo imel ob nakupu vstopnice pravico do popusta. Kdor si bo ogledal film, pa bo z vstopnico v obeh knjigarnah lahko koristil 10-odsto-tni popust pri nakupu knjige. Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnja raznih sort vina. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli? Za vinogradniško podjetje Pri Kovaču, uradno Korsič, na Jazbinah je značilna raznolikost dejavnosti. Fabjan, Mitja in Janja nadaljujejo izročilo 180-letnega bivanja na griču v obliki pršuta, ki ga na prisojni strani imenujejo Sončnik, na osojni pa Sojnik. Med prvo svetovno vojno je tam stala vojašnica. Krajevno ime pripoveduje o kovačiji, ki je v letih 1915-1918 delala s polno paro. Stanovalci so bili koloni na strnjenem posestvu v cerkveni lasti (župnija na Cerovem). Za vinogradništvo so se opre- delili leta 1978, a imajo tudi sicer izkušnje z vinarstvom, saj je bil oče Rudi zvest član zadruge Brda, ki se je po desetletju izpela. Sedanje članstvu v zadrugi Gruda, ki šteje sedemnajst zadružnikov, kaže na zavezanost vrednotam razširjene skupnosti. Preko nje oddajajo grozdje velikemu podjetju GIV - Gruppo Italiano vini. Brata in sestra so med klepetom povedali, kako so se z mamo Zvonko preizkušali v gostinstvu, nato to opustili, a se hkrati posvetili kmečkemu turizmu, ki sedaj že desetletje uspeva z gosti iz Belgije, Japonske, Avstrije in Italije. Prihajajo zaradi krajine, posedanja pod murvo, krajših izletov po Krmin-skem in čez mejo, ki Pri Kovaču sovpada z mejo zadnjega vinograda na 150 metrov od hišnega ognjišča. Prav zaradi tridnevnih ali enotedenskih gostov so se odločili, da pričnejo sami »delati« vino, ki ga zadnja tri leta tudi stekleničijo. Odločili so se za eno vrsto belega in eno vrsto črnega vina. Potem so tu še oljke, ki rastejo po brežinah. 3E:m Sestra in brata na trati med rojstno hišo in turističnimi apartmaji foto a. r. Tihožitje steklenic z bučem v ozadju fotoa.r. Po izročilu ocenjujejo, da sta dve drevesi stari sto dvajset let. Dobrovo je blizu, zato ni težavno odpeljati pridelek v tamkajšnjo torkljo in se vračati domov s slastno tekočino. Skratka, ni jim treba nagrmaditi v razmeroma majhno klet mehanizacijo za proizvodnjo olja. Kaj imata pri vsem tem opraviti naslovna motika in satelit? Vzporedna dejavnost, ki se je že pred nekaj leti prenesla od očeta na sinova, je načrtovanje in oblikovanje vinogradov vključno s saditvijo trtnih sadik. Gre za podjetje v podjetju, ki je v začetku prejšnjega desetletja zaposlovalo do osemnajst delavcev. Sedaj sicer le eno tretjino a v glavnem zaradi uvedbe mehanizacije in elektronike. Nekoč so vinograde »ustvarjali« z motiko in lopato, sedaj jih v Brdih, naši deželi in Toskani pripravijo z elektroniko: v »možgane« vnesejo topografske podatke ter razdalje od sadike do sadike in nato poženejo traktor, ki prejema navodila preko satelita. Brez vsakršne zasluge me preveva nekakšen ponos ob misli, da sem nekoč poučeval generacijo, ki je od motike prešla na »satelitsko kmetijstvo«. Aldo Rupel VINOGRADNIŠTVO - V okolici Cortine Trte posadili celo na 1350 metrih višine Kakšen okus bo imelo vino, pridelano na nadmorski višini nad 1300 metrov, ki ga bodo predvidoma pridelovali (in prodajali) v znanem turističnem kraju Cortina d'Ampezzo. V okolici tega kraja urejujejo poskusni vinograd na površini okrog 5000 kvadratnih metrov. Zasadili so 1450 trsov in, kot piše dnevnik Dolomiten (23. in 24. avgusta) lani že pridelali nekaj deset steklenic. O poskusnem vinogradu so govorili na javnem srečanju, tik pred velikim šmarnom, v Corti-ni, v kratkem pa bodo načrt predstavili tudi v drugih krajih. Sposkusnim vinogradom v kraju Codivilla - Putti, v neposredni bližini Cortine, se ukvarjajo Federico Menardi, Fabrizio Zardini in Francesco Anaclerio. V tem prvem obdobju so zasadili posebej izbrane in za lego primerne trse: sorti manzoni in palay a (beli) ter petit rouge in andre (rdeči). Najbolje uspevata palaya in andre. Za primerjavo, naj povemo, da je vinograd zasejen na višini Kuclja nad Vipavsko dolino. DnevnikDolo-miten navaja, da letošnja zima in obilica snega nista povzročili velike škode na trsih. (vk) jffV. Ku I turni center Lojze Oratuž J* Krožek Anton Gregorčič SREČANJA POD LIPAMI SREČANJE: TREH MOHORJEVIH DRUŽB Ob 9C-letn1cl Goriške Mohorjeve družbe bodo pogovor o nootarjarafci ideji In poslanstvu v ilo¥enskem prostoru iOObLlkOv4l I predhodniki MOtWj£vlh dmib iZ Celja. OLuvdi i h GortoK Joie Ptan1n5ek. Jožo Kopelrtlg In Renato Podbefslč. Ob tem ¿o bodo sestrske zaloibe (uklonile uglednemu mohorj.am*efnu avtorju, Jubilantu prof. Alojzu Rebuli, ob izidu njtjovfflia najnovejšega romana Komlnform v iabrlnju. Večer bo vodila čas-nUtarka Edtta JaztM-r. Četrtek, J. septembra ZOH, ob 20, JO Kulturni center Lojze Bratu z ■ Gorica 1 6 Nedelja, 31. avgusta 2014_GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Karabinjerji prijavili 30-letna slovenska državljana Čezmejno zasledovanje se je končalo v Števerjanu J.M. je vozil vinjen in brez vozniškega dovoljenja, M.M. je v žepu imel marihuano Nora nočna dirka se je zaključila okrog 4. ure v Števerjanu, kjer so mu pot prestregli karabinjerji. Izkazalo se je, da je vozil brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola, prijatelj, ki je sedel ob njem, pa je v žepu imel nekaj gramov mari-huane. V noči s petka na včerajšnji dan so karabinjerji goriškega operativnega oddelka v sodelovanju s patruljo mejne policije ustavili avtomobil tipa Honda civic s slovensko registracijo, ki je z vso hitrostjo peljal po pokrajinski cesti št. 17 v števerjanski občini. Avtomobil je drvel proti Humu, preden je prečkal bivši mejni prehod pa je naletel na karabinjerje. Le-ti so pri pregledu dokumentov ugotovili, da je za volanom sedel 30-letni J.M. iz Mirna, ob njem pa je bil 30-letni M.M. iz Nove Gorice, lastnik Hon-de civic. Vozniku so karabinjerji odredili preizkus alkoholiziranosti. Alkotest je pokazal, da je J.M. nekoliko pregloboko pogledal v kozarec, ob tem pa je vozil brez vozniškega dovoljenja, saj so mu ga pred časom odvzeli. Kot da ni bilo dovolj, je M.M. pri sebi imel zavojček s štirimi grami marihuane, ki so mu ga karabi-njerji zasegli. Voznika so ovadili na prostosti zaradi vožnje pod vplivom alkohola in vožnje brez vozniškega dovoljenja, prijatelja pa so kot uživalca drog prijavili prefekturi. Zasledovanje dveh slovenskih državljanov pa se ni začelo v Štever-janu, ampak najverjetneje v Sloveniji (morda v Rožni dolini) ter se je nadaljevalo po goriškem mestnem središču. Po pričevanju očividcev je namreč pred goriškimi karabinjerji Hondi civic že sledil avtomobil slovenske policije, ki je za 30-letnikoma drvel vse do Drevoreda XX septembra, nakar ju je prepustil italijanskim silam javnega reda. Zasežena marihuana NOVA GORICA - Odprtje prenovljenega mestnega središča Pravi utrip v mestu naredijo nove vsebine in obiskovalci V prenovljenem središču Nove Gorice je včeraj vladal živahen utrip. Meščani so končno dobili nazaj center mesta, pa tudi poletje je po dolgem obdobju dežja in nižjih temperatur končno pokazalo svoje prave barve. »Če bi bilo vsak dan ali pa vsaj vsak vikend tako, bi bila Nova Gorica zelo prijetna,« je bilo slišati med ljudmi. Največ zabave je otrokom nudila prenovljena in povečana fontana, ki je zvečer zažarela v razsvetljavi, navdušenje je vladalo tudi na novem otroškem igrišču. Dogodki v počastitev odprtja mestnega središča so se včeraj vrstili ves dan in to kar na šestih lokacijah. Obiskovalcem so bile na voljo delavnice, glasbeni in plesni nastopi, tržnica z domačimi pridelki, ulična glasba, ustvarjalna tržnica, video projekcije in javno omizje. Med novostmi, ki bodo ostali stalna ponudba središča mesta je poleg prenovljenega otroškega igrišča in fontane tudi Vinoteka So-lum s ponudbo tipičnih pridelkov. Nastala je v okviru evropskega projekta Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija -Italija 2007 - 2013. V času trajanja projekta so partnerji z obeh strani meje - vodilni je novogoriška mestna občina -ustvarili bazo več kot 600 ponudnikov lokalno tipičnih izdelkov kot so vino, med, oljčno olje, zelišča, sadje, zelenjava, mlečni izdelki ... Vse to bo moč najti v omenjeni vinoteki, kjer se bo ponudba izvajala tudi v obliki tržnice. Ta bo delovala od torka do sobote od 9. do 22. ure. »Zaenkrat se bodo na prodajnih mestih pojavljali samo slovenski ponudniki, dogovarjamo pa se tudi za sodelovanje ponudnikov z druge strani meje,« pojasnjuje Tea Podobnik, koordinatorka projekta Solum na novogoriški mestni občini. Vinoteka bo odprta vsak dan od torka do sobote med 9. in 22. uro, ob pet- Na prenovljenem Bevkovem trgu se otroci veselijo predvsem nove fontane foto k.m. kih in sobotah pa do 23. ure. Zajemala bo ponudbo vin iz spodnje in zgornje Vipavske doline, Brd, Krasa, Slovenske Istre, italijanskega Krasa, Brd, vinorodnega okoliša Isonzo in pokrajine Ravenna. Ponudbo vinoteke bo dopolnjevala stalna ponudba degustacijskih menijev suho-mesnatih izdelkov, sirov, priložnostnih darilc in spominkov, čajev, domačih sokov in domačega piva. Da si meščani in obiskovalci Nove Gorice želijo kakovostnih dogodkov in vsebin v mestu, je pokazal nedavni množičen obisk koncerta 2Cellos na travniku pred mestno občino, lepo množico je ravno tako pritegnilo včerajšnje pestro dogajanje. Tolikšnega vsakodnevnega utripa kot ga premorejo večja mestna središča Nova Gorica najbrž ne bo deležna, pa tudi vsak konec tedna ga bo težko pričakovati, upati pa vendarle gre, da bodo meščani in okoliški prebivalci prenovljeno središče mesta vzeli za svojega in ga pogosteje obiskovali. Če jim bodo ponujene zanimive vsebine, toliko bolj. (km) GORICA - Danes zaključek festivala Folklorni vrhunec Popoldne bo tradicionalni sprevod po mestnem središču Beloruske plesalke med petkovim nastopom bumbaca V Gorici bo danes dosegel vrhunec festival folklore, ki se je začel v petek. Ob 11. uri bo v ljudskem vrtu koncert godb na pihala iz Lienza in Celovca; ob 16.30 bo na Korzu Italija pri cerkvi Sv. Justa start sprevoda, ki bo potekal po Korzu Verdi in Ulici Petrarca do Trga Battisti, kjer bo ob 18. uri nagrajevanje. Ob 20.30 bo koncert mladinskega zbora Freevoices in ob 21. uri nastop vseh folklornih skupin (ob slabem vremenu v veliki dvorani UGG). Iz bolj oddaljenih krajev letos prihajajo folklorne skupine Vranovčan s Slovaške, Sicilia Antica iz Agri-genta, African Roots iz Zahodne Afrike, Ballet Cultural Argentino iz Argentine in Raduga iz Be-lorusije. Med udeleženci današnjega sprevoda bo tudi tržaška folklorna skupina Stu ledi. GRADIŠČE - Slovo od 23-letnika Ganljivo in množično Množično in ganljivo. Takšno je bilo včeraj v stolnici v Gradišču slovo od 23-letnega Federica Bassane-seja, ki je utonil v sredo na Malem Lošinju. Na hrvaškem otoku je mladenič preživljal dopust skupaj s svojim dekletom. V sredo dopoldne se je odpravil na potapljanje v morje pred hotelom Punta, kjer mu je bila usodna nenadna slabost. Na njegovem truplu so zatem opravili obdukcijo, nato so hrvaške oblasti v zelo kratkem času izdale dovoljenje za prevoz trupla v Italijo. Krsto so že v petek pripeljali v stolnico v Gradišču, kjer so Federica pričakali številni prijatelji in znanci; pred krsto so položili plavuti, s katerimi je odkrival lepote morskih globin, v katerih je na žalost izgubil življenje. Na včerajšnjem pogrebu se je zbrala še večja množica; ker je bil več let pritrkovalec, so se domačini poklonili njegovemu spominu tudi s pritrkovanjem na zvonove stolnice. Pogreb Micheleja Bassaneseja v Gradišču bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 31. avgusta 2014 17 GORICA - V Dijaškem domu Po poletnem središču bodo odprli Pop klub Obiskovalci poletnega središča na goriškem gradu foto r.makuc Poletne počitnice so kmalu mimo, v Dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici pa so po nekajtedenskem premoru že ponovno pričeli z delovanjem, in sicer z že tradicionalnimi pripravami na novo šolsko leto. »Ker se bo letos pouk začel 15. septembra, smo se odločili za tritedenski program. V tem času se bodo osnovnošolci in nižješolci pripravljali na povratek med šolske klopi, pisali bodo poletne domače naloge in snov utrjevali z našimi vzgojitelji,« pravi ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez. Tudi tokrat bodo veliko truda namenili krepitvi znanja tako slovenskega kot italijanskega jezika, v sodelovanju z jezikovno šolo Papagaj bo stekel tudi tečaj angleščine, medtem ko bo izvedba tečaja nemščine odvisna od števila udeležencev. V poletnem središču se je v prvem tednu mudilo približno trideset gojencev, medtem ko bo v prihodnjih dveh tednih število dodatno naraslo. Poseben program je namenjen bodočim prvošolcem, ki se tako na najboljši način pripravljajo na novo življenjsko izkušnjo, ostali otroci vrtca se zabavajo z nekoliko bolj razvedrilnim programom, veliko poudarka pa je tudi na finomotoriki. Obiskovalci poletnega središča se udeležujejo številnih izletov, ki predvidevajo predvsem spoznavanje goriške in novogoriške okolice. Gojenci Dijaškega doma se namreč pripravljajo na snemanje treh oddaj o Gorici, Trstu in Benečiji v okviru deželnega projekta »Skupaj rastemo«, preko katerega bodo otroci prikazovali otrokom naše kraje. Režiser projekta bo Sten Vilar, ki bo naslednji teden vodil filmske delavnice v Novem mestu. Tja se bo odpravila skupina petnajstih srednješolcev in srednješolk, ki bodo tako v petih dneh spoznali novo realnost. Tam se bodo med drugim srečali s pisateljico Ivanko Mestnik, obiskali bodo muzej na prostem pri kartuziji Pleter-je, obiskovali bodo tudi pouk na osnovni šoli, sploh pa bo večdnevno bivanje v Novem mestu odlična priložnost za navezovanje novih stikov, soočenje z vrstniki iz osrednje Slovenije in za spoznavanje delovanja dnevnega centra za otroke, kjer se veliko mladih vsakodnevno ukvarja s prostovoljnim delom. Slovesni zaključek poletnih dejavnosti bo v petek, 12. septembra, ob 19. uri v Dijaškem domu, ko bodo gojenci predstavili delovanje in fotografije sedmih tednov letošnjega poletnega središča. Že v ponedeljek, 15. septembra, bodo v Dijaškem domu začeli z rednim šolskim delovanjem, s tem v zvezi pa napoveduje Kristina Knez pomembno novost v letošnjem letu. »Odločili smo se za novo ponudbo, ki bo omogočila obisk naših programov širšemu številu udeležencev. Rednemu programu, ki vključuje prevoz, kosilo, učno uro in dodatne izobraževalne ter sprostitvene dejavnosti, bomo letos dodali tudi skrajšani progam Pop klub, ki predvideva le učno uro in pomoč pri pisanju domačih nalog. S tem se želimo približati tudi tistim staršem in otrokom, ki imajo nekoliko različne zahteve in potrebe, tako da bo naša ponudba čim bolj popolna in dostopna,« zaključuje Kristina Knez. (av) Hip hop sreča jazz V okviru niza »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bo danes ob 21. uri na ploščadi za novogoriško mestno občino nastop skupine Hip-hop Meets Jazz. Jutri ob 21. uri bo na vrsti pogovorni potep »Okrog sveta do srca« z Urško Krišelj Grubar. Glasba iz Salenta Niz dogodkov Poletje v Tržiču bo danes ob 21. uri na Trgu Republike postregel s koncertom ljudske glasbe skupine Alberto Sergi Group »II Salento e le pizzica pizzica«. Jutri ob 20.45 bo na Trgu Falcone e Borsellino gledališka predstava »Don Rodrigo, Don Abbon-dio e Don...« v izvedi gledališke skupine La Barraca. Praznik krvodajalcev Praznovanja ob 37-letnici delovanja sovodenjskih krvodajalcev bodo potekala 5. in 6. septembra v kulturnem centru društva Skala v Gabrjah; v petek, 5. septembra, ob 20. uri bo start dobrodelne baklade za hospic »Via di Natale« v Avianu; v soboto, 6. septembra, ob 18. uri bo maša v cerkvi v Gabrjah, ob 18.45 polaganje venca v spomin padlim, ob 19. uri uradna slovesnost v kulturnem centru Skala. Urnik poštnih uradov Poštni uradi v Gorici (Korzo Verdi), Krminu in Ronkah bodo od 1. septembra odprti od ponedeljka do petka med 8.20 in 19.05, ob sobotah med 8.20 in 12.35. GORICA - V petek, 12. septembra, poseben dogodek na Travniku Multimedijski spektakel z miroljubnim sporočilom Travnik bo v petek, 12. septembra, gostil enkraten dogodek. Na trgu se bo namreč zgodil prvi goriški »Raylight«, multimedijska prireditev, na kateri se bodo zgodovina, ples, literatura in glasba prepletali s posebnimi efekti, ki jih bodo prvič eksperimentirali na goriških zgodovinskih palačah. Cilj je ponuditi Go-ričanom in drugim obiskovalcem nepozabno doživetje, ki bo hkrati imelo miroljubno sporočilo: »Raylight 2014« bo namreč kot številne druge letošnje prireditve posvečen žrtvam prve svetovne vojne, poklonil pa se jim bo na povsem neobičajen in sodoben način. Program septembrskega večera je v parku goriške občine predstavil inženir Flavio Chianese, glasnik odbora Mittel dream, ki je skupaj z združenjem 4° stormo glavni organizator dogodka. Chianesejevo idejo so v kratkem podprli številni občani, združenja, podjetja in občinska uprava, v imenu katere sta organizatorjem čestitala odbornik Stefano Ceretta in svetnik Fabrizio Oreti. »Raylight je hvalevredna pobuda. Zasnovala jo je skupina občanov in zanesenjakov, ki ljubijo svoje mesto,« je dejal Ceretta. "EP Paternollijeva palača Pri oblikovanju programa, ki se bo uradno začel ob 21. uri, bodo sodelovali italijanski in slovenski umetniki, glasbeniki, plesalci, grafiki ter izvedenci za posebne efekte. Le-ti bodo s projekcijsko tehniko »pro-jection mapping« spremenili videz palače Paternolli in poskrbeli za nekatera druga sugestivna presenečenja, na drugih stavbah pa se bodo vrtele fotografije iz časa prve svetovne vojne in posnetki zavoda Luce, ki so si jih priskrbeli s pomočjo družbe Transmedia. Fotografije, je po- jasnil Simone Lutman, so našli pri zasebnih zbiralcih, pa tudi pri združenju eStoria. Življenje v jarkih bodo nazorno prikazali člani združenja Grigio verdi, pred palačo prefektu-re pa bodo v teku večera nastopili zbor sv. Ignacija, plesna šola Tersi-core, ritmičarke društva UGG, har-fistki šole Komel Doralice Klanjšček in Clelia Furlan, harmonikar David Cej in pevka Gabriella Gabrielli, saksofonist Luca Capizzi, pianist Giorgio Marega, pevka Samanta Vrbljanac, godba na pihala Roberta Caterinija, pisatelj Giorgio Mosetti in drugi gostje. Organizatorji upajo v udeležbo režiserja Mattea Oleotta, za voditelja večera pa so izbrali Ka-rolino Černic in Igorja Damilana. Stolov ne bo: publika bo sedela na tleh, za preproge bodo poskrbeli organizatorji. Program se bo uradno začel ob 21. uri, praznično in živahno pa bo že nekaj ur prej. Poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo: kioski bodo obratovali na dvoru Bombi. Vreme-noslovci, je še dodal Chianese, napovedujejo lepo vreme, v primeru dežja pa bo prireditev potekala 13. septembra. NOVA GORICA Novo šolsko leto: petinpetdeset prvošolcev več V novogoriški mestni občini bo v ponedeljek šolski prag prvič prestopilo 350 prvošolcev, kar je 55 več kot lani. Na prvi šolski dan jih bodo posebej pozdravili občinski predstavniki. Sicer pa v novogori-ški mestni občini deluje osem osnovnih šol, v katere je bilo v šolskem letu 2013/14 vključenih 2.493 učencev, po zadnjih podatkih jih bo z novim šolskim letom 64 več, torej 2.557. V okviru osnovnih šol deluje v občini pet vrtcev, poleg teh pa še samostojen javni zavod Vrtec Nova Gorica. V Vrtcih na območju občine bo v novem šolskem letu v 69 oddelkih vključenih 1.245 otrok, kar je 18 manj kot lani. Vsi otroci, ki so bili v vrtce vpisani s septembrom, so dobili prosto mesto v vrtcu. V poletnem času so na šolah in vrtcih izvedli nekaj vzdrževalnih del, v vrtcih so veljala 85.000, v šolah pa 250.000 evrov. Sicer pa so v občini v zadnjih letih temeljito obnovili tri otroške vrtce in dve osnovni šoli, v kratkem se obetata še nova telovadnica in večnamenski prostor ob osnovni šoli v Dornberku. V Novi Gorici deluje tudi Glasbena šola, ki ima podružnico v Šempetru pri Gorici. Vanjo bo vključenih 641 učencev v 33 oddelkih. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu novogoriške mestne občine bo tudi letos ob začetku šolskega leta še posebno skrb in pozornost namenil prvo-šolcem. Skupaj s policijo in pristojnimi službami so pregledali vse kritične točke v bližini šol, kjer so obnovili prometno signalizacijo. Prvošolci bodo v šolah prejeli rumene rutice, v prvem šolskem tednu pa so v času prihodov in odhodov zagotovili dodatno zaščito otrok: ob prehodih za pešce bodo dežurali prostovoljci, člani novo-goriškega združenja šoferjev in avtomehanikov ter člani društva upokojencev. (km) ŠTEVERJAN - Izlet društva Briški grič Na Veliki planini v družbi planšarjev Del izletnikov na Veliki planini Prejšnjo nedeljo so se člani in prijatelji kulturnega društva Briški grič odpravili na enodnevni izlet na največjo visokogorsko pašno planino Slovenije, to je na Veliko planino v Kamniških Alpah. Del skupine se je odločil za tri ure in pol trajajoči pohod in vzpon na Veliko planino, ostali pa so se na na planoto pripeljali z žičnico nihalko iz doline Kamniške Bistrice. Nato so pot do Gradišča, najvišje točke na planoti, prehodili peš, saj je sedežnica začasno ustavljena. Po dobri uri hoje se s prihodom na vrh takoj pozabili na trud: mehke gorske trate, razjede-no valovito kraško površje z vrtačami in manjšimi kotliči, temno zeleno grmičevje, vi-harniške smreke in macesni, pa še nepre-števne bajte, ki po gradnji in obliki posnemajo starosvetne pastirske stanove, in staro pastirsko naselje Velika planina, po katerem je planota dobila ime. Tu so se izletniki tudi odpočili in se okrepčali z enolončnicami, štru-klji, zeljem in klobasami in žganci. Pogled na Veliko planino in na pastirske koče je čudovit, sprehod v naselju in ogled starih pastirskih koč pa obiskovalcem planine dovolj nazorno prikazuje, kako je bilo ži- vljenje nekoč. V naselju se nahaja Preskar-jeva bajta, ki je od leta 2005 preurejena v muzej in ki je edinstven spomenik pastirske arhitekture v Alpah. Značilnost planinskih koč predstavljajo elipsaste strehe in so del kulturnega izročila planote, kot tudi stara plan-šarska oprema, trniči - siri oblikovani v kepe, okrašeni z vzorci, ki jih na sveži sir vtisnejo z lesenimi rezljanimi pečatniki - pisavami, povedke o mitičnih divjih možeh, belih deklicah in škratih. Planino, tako kot nekdaj, upravlja pašna skupnost »pvaninšna«; pastirji se na planino odpravijo junija in na njej preživijo tri mesece. Ob povratku v dolino so si izletniki ogledali izvir reke Kamniške bistrice, Plečnikov dvorec ter soteski Veliki in Mali Pre-daselj, ki predstavljata najožji del struge Kamniške Bistrice in ponujata čudovit razgled na strugo reke ter kristalno čisto vodo. Po celodnevnem sprehajanju so si izletniki pred odhodom privoščili kozarček domače kapljice in malico. Velika planina je kljub razvoju turizma ohranila posebnosti in privlačnost in je očarala izletnike, ki so kljub muhastemu vremenu preživeli prijeten dan. 18 Nedelja, 31. avgusta 2014 GORIŠKI PROSTOR POLJANE - Umrla Iolanda Devetak Na hčere je bila izredno navezana Na Poljanah je žalostno odjeknila vest o smrti Iolande Devetak vd. Lavrencic, ki je umrla v sredo na svojem domu v starosti enainosemde-setih let. Iolanda Devetak se je rodila 26. maja leta 1933 na domačiji pri Riševih pri Vižintinih v zelo številčni družini. Leta 1952 se je poročila z Mirkom Lavrencicem - Žurino-vim in se preselila na Poljane; v zakonu se je jima rodilo pet hčerk - Rosina, Silvana, Loredana, Daniela in Maria. Iolanda je po poroki skrbela za dom in domačo kmetijo, po moževi smrti leta 1979 je ob vsaki pri- ložnosti pomagala svojim hčeram, na katere je bila izredno navezana. Njene zdravstvene težave so se začele pred nekaj meseci, ko si je med padcem poškodovala vrat. Sto dni je preživela v bolnišnici; ko se je vrnila domov, pa si ni več povsem opomogla. Umrla je prejšnjo sredo na svojem domu na Poljanah v objemu svojih najdražjih. Za sabo pušča veliko praznino, zlasti med hčerami, za katere je skrbela in jim skušala pomagati vse življenje. Pogreb bo jutri ob 13. uri v doberd-obski cerkvi. Plakati vsepovsod... Na omarice plinskih in električnih števcev, razglasne deske, dvoriščna vrata, poštne nabiralnike, polkna praznih hiš ... V prejšnjih dneh so z lepilnim trakom reklamne plakate cirkusa Magnifico ac-quatico nalepili na najrazličnejše kraje po Gorici, Štandrežu, Sovodnjah in okolici. V središču Gorice so s plakati napolnili velike razglasne deske v občinski lasti, vseeno pa se najde kak plakat, ki v cirkus vabi z izložb praznih trgovin. Precej drugače je v okoliških krajih, še zlasti v Sovodnjah, kjer so na osrednji vaški uli- ci s plakati polepili številne omarice plinskih in električnih števcev; enega so nalepili celo na stopnišče pred županstvom. Omenjeni plakati so seveda nalepljeni na mesta, kjer to ni dovoljeno, poleg tega na njih ni žiga, ki bi dokazoval, da bi cirku-santi plačali predvideni davek. Sovo-denjski podžupan Erik Petejan pojasnjuje, da so plakate že poslikali, zdaj pa bo steklo tudi preverjanje njihove skladnosti v občinskih uradih. Vodni cirkuški spektakel bo v Gorici od 4. do 8. septembra; te dni je cirkus v Trstu, kjer so zaslužek ene predstave poklonili otroški bolnišnici Burlo Garofalo. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V KOPRIVNEM CORAZZA, Ul. Buonarroti 10, tel. 0481-808074. JSJ Šolske vesti V DIJAŠKEM DOMU V GORICI poteka do petka, 12. septembra, priprava na šolo (za osnovnošolce in srednješolce) ter poletno središče (za predšolske otroke). Program priprave na šolo predvideva ponavljanje učne snovi, utrjevanje glavnih predmetov, tečaj angleščine in nemščine, raziskovalne dejavnosti, poučne ekskurzije in izlete. Za predšolske otroke pa so na programu ustvarjalne delavnice, pravljične urice, izhodi. Urnik do 13. ure (brez kosila) ali do 15.30 (s kosilom). Zelo ugodna cena; informacije in prijave po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30 do zasedbe razpoložljivih mest. DIJAŠKI DOM GORICA ponuja za učence osnovne in srednje šole pošol-ski program s prevozom iz šol (Župančič, Erjavec, Abram, Trinko), kosilom in malico, strokovno pomočjo pri domačih nalogah in učenju, dodatnimi izobraževalnimi dejavnostmi (jezikovni tečaji, delavnice), ustvarjalnimi in sprostitvenimi dejavnostmi (musical; likovna, gledališka, športna dejavnost); varstvo do 18.30; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 od 8.30 do 15.30, ali na info@dijaskidom.it. PRI MLADINSKEM DOMU je možen vpis k pošolskemu pouku 2014-15. Priprava na vstop v srednjo šolo za dijake od 5. r. OŠ dalje bo potekala od 1. do 5. septembra (za gojence je tečaj brezplačen); informacije po tel. 0481-280857, 0481-536455, ali 3666961441, ali po e-pošti mladinski-dom@libero.it. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 201415. Informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. in od 15. do 16. ure (tel. 0481-531508), e-pošta gori-ca@glabenamatica.org. Petek zaprto. SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za novo šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Drevored 20. septembra 85, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure (tel. 0481-532163, 0481-547569), e-pošta info@emilkomel.eu. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bodo imenovanja letnih suplentov (iz pokrajinskih lestvic) učnega osebja slovenskih šol za goriško pokrajino za šolsko leto 2014-15 potekala v ponedeljek, 1. septembra 2014, v prostorih pokrajinskega šolskega urada v Gorici, Ul. Rismondo 6, ob 10. uri. H Čestitke FAUSTA in GIANNI, vse kar sta v vajino hčerko vložila, z ljubeznijo vnukov sta nazaj dobila. Ker vajina skupna pot traja že 50 let, pustov, »fešt« in »šager« vama želimo še na pretek! Vsi, ki smo praznovali v Selah. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 17.45 -20.00 - 22.00 »Into the Storm«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.15 premiera »Colpa delle stelle«. Dvorana 3: 15.00 - 16.40 - 18.10 »Planes 2 - Missione antincendio«; 19.45 - 22.10 »Mud«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.30 -20.15 - 22.10 »Into the Storm«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.15 premiera »Colpa delle stelle«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 »Dra-gon Trainer 2«; 22.00 »Liberaci dal male«. Dvorana 4: 15.00 - 16.30 - 18.10 -19.50 »Planes 2 - Missione antincen-dio«; 21.30 »Step up all in«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.10 »The Stag - Se sopravvivo mi sposo«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Into the Storm«. Dvorana 2: 16.00 - 17.40 - 19.10 »Planes 2 - Missione antincendio«; 21.15 »Step up all in«. Dvorana 3: 16.15 »Dragon Trainer 2«; 18.30 - 21.30 »Mud«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Into the Storm«. Dvorana 2: 16.30 - 18.10 - 19.50 »Planes 2 - Missione antincendio«; 21.30 »Cattivi vicini«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Dragon Trainer 2«; 22.00 »Liberaci dal male«. Dvorana 4: 17.00 - 20.00 - 22.00 »Step up all in«. Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.10 »The Stag - Se sopravvivo mi sposo«. Razstave V GRADU KROMBERK bo do 31. avgusta na ogled fotografska razstava Gorana Vranica z naslovom »Portret mesta Zvezda«, ki jo prireja Goriški muzej v sodelovanju z Mestnim muzejem Karlovec. RAZSTAVA »STAMPANTICA« je na ogled v kinu Cristallo v Gradežu do 1. septembra vsak dan 10.00-13.00 in 17.00-22.00; vstop prost. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v torek, 2. septembra, ob 17.30 odprtje skupinske solidarnostne razstave z naslovom »DiversArte (Umetnost raznolikosti) - Poklon Germani Caldiraro«; razstavljajo otroci in mladi, ki obiskujejo center CISI in njihovi likovni ani-matorji Annamaria Fabbroni, Emilia Mask, Maria Grazia Persolja, Roberta Beghetti, Arnaldo Grudner in Luigi To-gut; na ogled bo do 8. septembra od ponedeljka do petka 9.30-12.00, 16.0018.00 in med prireditvami. »6 ZA... ENO RAZSTAVO« je naslov razstave šestih goriških fotografskih društev na temo prve svetovne vojne v organizaciji koordinacijskega odbora združenja fotoklubov goriške pokrajine. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici razstavljajo fotografski krožek Castrum iz Gradeža, fotografska skupina »Lo Scambio«, fotoklub Skupina75 in fotografski krožek BFI iz Gorice, fotoklub Lucinico iz Ločnika in fotoklub »Il Torrione« iz Romansa, sodeluje fotoklub Nova Gorica; do 12. septembra od ponedeljka do petka 17.00-19.00. »SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki je na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev; do 12. oktobra od torka do nedelje 10.00-17.00. S Izleti ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra izlet v Verono na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 28. septembra po tel. 347-1243400. PD ŠTANDREŽ prireja 7. septembra enodnevni izlet v dolino Malte, Gmuend, muzej bonsajev in rudnik poldragih kamnov; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tol-meč in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 048178398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Asiago. Avtobus bo odpeljal ob 5.15 iz Gorice s trga Medaglie d'oro/z Goriš-čka, nato s postanki v Pevmi pri vagi, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost. V teku je še vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 347-1042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov. 0 Prireditve GORIŠKA FEDERACIJA ZELENIH prireja v ponedeljek, 1. septembra, ob 20.30 na turistični kmetiji Diaul v Mo-raru večer o genetsko spremenjenih organizmih OGM. Predvajali bodo dokumentarec o multinacionalki Monsanto, ki ga je posnela Marie Monique Robin po treh letih raziskovanja genetsko spremenjenih rastlin. V PARKU OB OBČINSKI PALAČI v Gorici bo v sredo, 3. septembra, ob 21. uri Elisabetta Pozzetto predstavila svojo knjigo »La mia patria è il mondo intero«. KC LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita na Srečanje treh Mohorjevih družb pod lipami ob 90-letnici Goriške Mohorjeve družbe. Sodelovali bodo predsedniki Mohorjevih družb iz Celja, Celovca in Gorice Jože Planinšek, Jože Kopeinig in Renato Podbersič v četrtek, 4. septembra ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici. Večer, ki ga bo vodila novinarka Erika Jazbar, bo tudi poklon uglednemu avtorju, jubilantu Alojzu Rebuli, ob izidu njegovega najnovejšega romana »Kominform v Zabrinju«. PARTIZANSKI MITING v Selcah v organizaciji VZPI-ANPI in s sodelovanjem krajevnih društev bo potekal na prireditvenem prizorišču v Ul. Monte Cosich med 5. in 7. septembrom: v petek, 5. septembra, bosta potekala prireditev partizanskih pesmi »Canti ri-belli« z Albertom Blasizzo in Ambro Drius ter koncert kantavtorja in pisatelja Alessia Lege. Vsakoletna baklada v spremstvu doberdobske godbe in zbora Jezero bo v soboto, 6. septembra, z začetkom ob 19.30. V nedeljo, 7. septembra, bo zaključek mitinga s plesom. 13 Obvestila MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča, da bo prva redna pevska vaja v novi sezoni v torek, 2. septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih v Doberdobu. Organizatorji vabijo tudi nove pevce. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici obvešča, da bo s ponedeljkom, 1. septembra, odprta od ponedeljka do petka 10.00-18.00. -/ SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 14. septembra, v kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču od 17. ure dalje. Vpisovanja do 7. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 048178192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje. KOŠARKARSKA SEKCIJA AŠZ DOM obvešča, da bo v ponedeljek, 1. septembra, potekal prvi trening minibasketa za letnike 2004 in mlajše od 16. do 17. ure v Kulturnem domu v Gorici. Treninge, ki so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo preizkusiti košarko, vodi Andrej Vremec. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici do 12. septembra odprti po poletnem urniku (9.00-13.00). GORIŠKA NADŠKOFIJA sporoča, da bo ob papeževem romanju v Redipuljo v soboto, 13. septembra, maša za padle v vseh vojnah ob 10. uri na območju kostnice. Dostop bo omogočen le z ustreznim dovoljenjem (»pass«), ki ga verniki lahko dobijo pri svojih župnikih. Ker bo število mest omejeno, bo vsekakor prost dostop na bližnja območja. Kdor bo imel »pass«, bo moral priti h kostnici do 7. ure. Posamezne dekanije bodo organizirale avtobusni prevoz. Ljudje bodo mašo spremljali le stoje, prepovedan bo dostop z lastnimi sedeži; informacije na goriški nad-škofiji (od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, tel. 0481-597662, faks 0481-597666, papafrancescoaredipu-glia@arcidiocesi.gorizia.it). Pogrebi JUTRI V DOBERDOBU: 13.00, Iolanda De-vetak vd. Lavrencic (iz tržiške bolnišnice ob 12.45) v cerkvi in na pokopališču. JUTRI V RONKAH: 11.00, Roberto Di Capua (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališče v Tržiču. JUTRI V TRŽIČU: 12.00, Luigi Hroncich iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališče. JUTRI V KRMINU: 15.00, Eleonora Toncettich (sestra Gianlisa) v samostanu Rosa Mistica in na pokopališču. JUTRI V ROMANSU: 14.30, Maria Assunta Petruz vd. Petrin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustila nas je naša draga Jolanda Devetak vd. Lavrencic Žalostno vest sporočajo hčere Silvana, Loredana, Daniela in Maria z družinami ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v ponedeljek, 1. septembra, ob 13. uri iz mrliške veže tržiške bolnišnice v cerkev Sv. Martina v Doberdobu. Poljane, Doberdob, 31. avgusta 2014 Ob izgubi drage Jolande izreka iskreno sožalje Danijeli, Eriku, Enricu in ostalim svojcem Združenje Prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 31. avgusta 2014 1 9 /— GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stadion Rocco V soboto, 6. septembra, ob 21.30 / Nastopa emilijanski rocker Luciano Liga-bue. Vstopmice so v prodaji po internetu na spletni strani www.ticketone.it, in v vseh prodajalnah ticketone. Gledališče Rossetti V četrtek, 30. oktobra, ob 21.00 / Kon-certira mednarodna zvezda Noa, ki v spremstvu Gil Dora bo predstavila tržaški publiki svojo zadnjo stvaritev »Love Medicine«. PADRIČE ■ Trieste Rok City Fest Športno igrišče V soboto, 6. septembra, ob 18.00 / Nastopajo: Spero - Promitto - Iuro, Kar-buro, TSO, Atati Alterati di Coscien-za, Vidiam, The Electric Freaktones in My Space Invaders. V nedeljo, 7. septembra, ob 18.00 / Nastopajo: Roy Force One, Nasty Monroe, Anticrysis, Fry Days, The Pope Stars, Achtung Piraten, Beat On the Rotten Woods. NABREŽINA Sedež godbe Danes, ob 20.30 / Koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi Mpz Vesna iz Križa. MILJE Trg Marconi V soboto 6. in nedeljo 7. septembra ob 21.00 / Muggia Jazz Festival; koncert bodo oblikovali v soboto Stefano Franco & Emanuele Urso ter China Moses & Raphael Lemmonier Quartet, v nedeljo pa The New Organ Trio special guest Mattia Cigalini in Emanuele Ur-so Sextet. V primeru slabega vremena bodo koncerti potekali v bližnjem gledališču Verdi, vstop prost. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V nedeljo, 28. septembra, ob 20.00 / koncert / Nastopajo: Perpetuum Jazzi-le: vokal Xtravaganzza 2014 / Ponovitve: v ponedeljek, 29 in v torek, 30. septembra ob 20.00. Križanke V petek, 5. septembra ob 20.00 / koncert / Nastopa: Gramatik. Kino Šiška V petek, 12. septembra ob 20.00 / koncert / Nastopajo: Jungle FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej Dreher (ulica Torrebianca 41 -3. nadstropje):na ogled muzej piva Dreher; kultura, zgodovina in tehnike predelave, ter ena majhna zbirka drugih znanih piv. Urnik: vsako sredo od 17.00 do 18.30. Razstavni prostor IV Pomola: do 21. septembra je na ogled razstava: »Andy Warhol ...in the City«. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Muzej Petrarchesco Piccolomineo (ul. Madonna del Mare, 13): do 7. januarja 2015 je na ogled razstava »Prijateljstvo med Francesco Petrarca in Giovanni Boccaccio«. Na ogled so knjige in razni teksti takratnega obdobja. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Konjušnica Miramarskega grada: v okviru 140. obletnici odprtja diplomatskih odnosov med Italijo in Mehiko, bo do 15. septembra je na ogled razstava o mehiški sobodni umetnosti. MILJE V galeriji občinskega muzeja Ugo Cara je na ogled likovna instalacija Gullierma Giampietra z naslovom La fine del capitalismo (Konec kapitalizma). Razstavo prirejata občinsko od-borništvo za kulturo v Miljah in Skupina 78, kustosinja razstave je Maria Campitelli. Giampietrova dela bodo na ogled do 22. septembra s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 18. do 22. ure, ob sobotah od 10. do 12. in od 18. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled, vse do 12. septembra razstava »6 za... eno razstavo«, šest goriških fotografskih društev razstavlja fotografije na temo prve svetovne vojne v organizaciji koordinacijskega odbora združenja fotoklubov goriške pokrajine. Razstavljajo fotografski krožek Castrum iz Gradeža, fotografska skupina »Lo Scambio«, fotoklub Skupina75 in fotografski krožek BFI iz Gorice, fotoklub Lucinico iz Ločnika in fotoklub »Il Torrione« iz Romansa, sodeluje fotoklub Nova Gorica. Urnik: od ponedeljka do petka 17.00-19.00. Palača Attems Petzenstein: »Saksida. slikar pravljičar« je naslov razstave, ki je v organizaciji Pokrajinskih muzejev na ogled do 12. oktobra od torka do nedelje 10.00-17.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SLIKOVNA KRIŽANKA - Svetovna književnost REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV CESTNA NEZGODA ZEMLJEPISNE ALI GEOGRAFSKE KARTE ITALIJANSKI IGRALEC IN DRAMATURG (DAVIDE) JEZERO IN MESTO V KANADI HEKTAR NAJVEČJA PUŠČAVA NA SVETU AFRIŠKA DR2AVA (GL. MESTO JAUNDE) SMUČARSKO SREDIŠČE NA ŠVEDSKEM JAP. SMUČARSKI SKAKALEC REKA V BOLGARIJI NITASTA STRUKTURA V CELICI OTIS REDDING REKA SKOZI FIRENCE OKONČINA (MANJŠ.) IZVIR (KNJIŽ.) / NOGOMETNO DRUŠTVO IZ FERRARE MARXOVI PRISTAŠI BIBLIJSKI OČAK BRITANSKI PEVEC JOHN ODRIV S TAL MESTO V MAKEDONIJI FLAMSKI SLIKAR ITALIJANSKA PEVKA (STEFANIA SCOPELLITI) ŽELJA KOMU, DA KAM PRIDE CRISTOPHER ISHERWOOD TOM CRUISE NEŽNO, LJUBKO VGLASBI PRENAŠANJE RISBE NA PAPIR MAJHNA BUČA POLKROŽNO OKENCE OKRASNA CVETLICA VELIKONOČNA JAJCA BERI PRIMORSKI DNEVNIK IZGUBLJENI GENIJ NILDE JOTTI REKA V SRBIJI FILM. ZVEZDNIK SHARIF NAJSTAREJŠA KAMENA DOBA NOGOMETNA EKIPA IZ MESTA V PIEMONTU ANTON PETJE ZASLON V SREDINI SREDIŠČE VRTENJA UNITED NATIONS REKA V BOLGARIJI TOK, TULEC, ŠKATLICA ZA OČALA VEČPLASTNA, Z UMENTO MASO ZLEPLJENA STEKLA KITAJSKA VLADARSKA DINASTIJA / VISOKA IGRALNA KARTA ANGLEŠKI FIZIK IN MATEMATIK NEWTON POVIŠANA PLOŠČAD V GLEDALIŠČU NAŠA RADIJSKA IN TV NOVINARKA ČOK NAJBOLJ POPULARNO f DELO KNJIŽEVNIKA NA SLIKI (ORIG.) LESLIE IRVING HITLERJEV (MOJ) ... KAMPF LJUBITELJ, NESTROKOVNJAK VESOLJSKI IZSTRELKI KEM.ZNAK ZA TANTAL PRISTANIŠČE V SOMALIJI OSKAR DANON REDKO ŽENSKO IME RICHARD OWEN TISOČ METROV HRUŠČ, TRUŠČ ŽENSKO IME, GRŠKEGA IZVORA NAM OMOGOČAJO VID / BREZNOG PLAZILEC ITALIJANSKI JURIST IN PUBLICIST (VALERIO) OSVEŽUJOČA BREZALKOHOLNA PIJAČA (ORIG.) SLOVARČEK - EIL = pristanišče v Somaliji • ENIA = italijanski dramaturg • FYN = flamski slikar (Jan) • IRISA = grško žensko ime • JANTRA = reka v Bolgariji • MING = kitajska vladarska dinastija • OKABE = japonski smučarski skakalec (Takanobu) 20 Nedelja, B1. avgusta 2014 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Koncert: Magnifico, sledi Čezmej-na Tv: dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 7.05 Dok.: Overland 8.00 Dnevnik 8.20 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.05 Dreams Road, sledi Dnevnik L.I.S. 10.00 Dok.: Con i tuoi occhi 10.30 A Sua immagine, sledita maša in Angelus 12.20 Linea Verde 13.3016.55, 20.00 Dnevnik in vreme 14.00 Serija: Velvet 15.20 Film: Un cado d'inganni 17.00 Serija: Provaci ancora Prof! 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.40 Techetechete - Vive la gente 21.25 Nad.: Il restauratore 23.35 Speciale Tg1 ^ Rai Due Rai Tre Nedelja, 31. avgusta Rai movie, ob 21.15 u Rete 4 7.25 Media Shopping 7.55 Serija: Zorro 8.25 Dok.: Pianeta Terra 9.25 Dok.: Magnifica Italia 10.00 Sv. Maša 10.50 12.00 Pianeta Mare 11.30 Dnevnik 13.00 Le sto-rie di Alive 13.55 Donnavventura 14.20 Film: Via col vento (dram., '39) 18.50 Dnevnik in vremenske napovedi 19.35 Film: La signora in giallo - Vagone letto con omicidio (krim.) 21.30 Film: Qualcosa di personale (rom.) 0.05 Film: 9 settimane e 1/2 - La conclusione (rom.) Canale S 7.00 Risanke 8.10 Cronache animali 9.10 Serija: La nave dei sogni 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.10, 20.30, 1.00 Dnevnik 13.45 Sereno Variabile Estate 14.20 Serija: Squadra Speciale Lipsia 17.25 Serija: Squadra Speciale Colonia 18.15 Film: Il destino dei Kissel 19.35 Serija: Il commissario Rex 21.00 Serija: NCIS 21.50 Serija: Hawaii Five-0 22.40 Športna rubrika: La Domenica Sportiva 7.00 Nad.: Ai confini dellArizona 7.50 Film: Il sogno di una notte di mezza sbornia 9.25 Video frammenti 9.40 Film: Rita, la figlia americana 11.10 Serija: Ponderosa 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 TeleCamere 12.55 Quel gran pezzo dell'Italia 13.45 Ki-limangiaro Album 14.00 15.00 Dnevnik 14.30 Film: Giallo napoletano 16.30 Film: Stupidi 17.55 Dok.: Geo Magazine 18.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 18.55 22.50, 0.45 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.05 Serija: Un caso per due v Italia 1 La 7 21.05 Film: The Woman in Black (ho-ror, i. D. RadcIiffe) 23.05 Sconosciuti Collection The Queen -La regina Anglija 2006 Režija: Stephen Frears Igrajo: Helen Mirren, Michael Sheen in James Cromwell Svet se prebudi s tragično novico, da je v avtomobilski nesreči umrla bivša žena naslednika britanske krone. Do naslednjega dne se pred Buck-hingamsko palačo nabere gora rož. Toda Buckhingam palace je prazna. Royal family, se je umaknila v dvorec Balmoral na Škotsko in žaluje v zasebnosti. Princesina mladoletna sinova William in Harry sta v zavetju škotskega doma zaščitena pred radovednostjo medijev. Tonyja Blaira pa ta dogodek zelo presune. Le tri mesece po izvolitvi, mladi ministrski predsednik zazna, da se v britanski javnosti nekaj spreminja. Film zaobjema le nekaj dni pred, med in po smrti princese Diane. Hellen Mirren se je za Stephena Frearsa spremenila v kraljico, tako, ki si je za interpretacijo prislužila oscarja. ^ Tele 4 / 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Dietro le quinte 9.15 Bye Bye Cinderella 9.45 Film: Wimbledon 12.00 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 L'arca di Noe 14.00 Film: Un amore di strega 16.10 Belli dentro 16.40 Film: Il generale della chiesa 19.00 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 FiIm: Tre uomini e una gamba (kom., '97, It.) 23.30 Maurizio Costanzo Show - La storia 6.55 Serija: Supercar 8.40 Serija: A-Team 10.35 Nad.: No Ordinary Family 12.25 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 14.00 Film: Cenerentola per sempre 15.50 Film: Programma protezione principesse 17.50 Nan.: Provaci ancora Gary 18.15 19.00 Show: Vecchi bastardi 18.30 Dnevnik 19.25 Film: Un tipo imprevedibile (kom., i. A. Sandler) 21.10 Film: Adele e l'enigma del faraone (pust.) 23.20 Film: Spia per caso (akc., i. J. Chan) LA 7.30 Dnevnik 7.50 In onda 9.45 Film: Murder 101 (krim.) 11.40 Film: Il sentiero per Hope Rose (vestern) 13.30 Dnevnik 14.00 Film: L'uomo senza volto (dram.) 16.15 Film: McBride (krim.) 18.15 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: I girasoli (dram., i. S. Loren) 23.35 Film: Ondine - Il segreto del mare (dram., i. C. Farrell) VREDNO OGLEDA pop Pop TV 6.00 Risane, otroške in zabavne serije 11.00 Film: Nogometni pasji prvak 13.00 Serija: Na trdih tleh 13.55 Serija: Princeska 14.15 Film: Neustavljiv 16.10 Film: Flipper 18.00 Serija: Čista desetka 18.55 24UR -novice 20.00 Film: Talisman (rom., i. Z. Efron) 21.55 Film: Umor princese Diane 23.45 Film: Semenj ničevosti (dram., i. R. Witherspoon) Kanal A 6.00 Risanke 7.10 18.35 Serija: Tv Dober dan 7.55 18.00 Serija: Svingerji 8.25 Serija: Akcija 8.50 16.45 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.10 Serija: Veliki pokovci 10.20 Serija: Chuck 11.10 Tv Prodaja 11.25 Serija: Igrače za velike 12.00 Motociklizem: MotoGP, VN Velike Britanije (Silverstone) 15.20 Nan.: Simpsonovi 17.15 Nad.: Puščica 19.30 Serija: Nepraktični šaljivci 6.3018.00 Le ricette di Giorgia 9.45 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.15 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.30 Aktualno: Musa Tv 10.45 Aktualno: Sauls Tv 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.40 Ring Estate - Speciale intervista Magnifico Rettore 19.30 23.00 Dnevnik 23.30 Trieste in diretta 23.55 Voci dal ghetto (t Slovenija 1 7.00 Risanke in otroške nanizanke 10.55 Sledi 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.25 Šte-verjan 2014, 1. del, pon. 14.55 Dok. serija: Village folk 15.15 Film: Gube (anim.) 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Velika imena malega ekrana 18.20100 ježkovih let - Misijon dobre volje, 1. del 18.40 Risanke 18.55 22.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Vonj dežja na Balkanu 20.55 Intervju 21.50 Dok. odd.: Joško je naš sosed 22.25 Dok. serija: Dnevnik nekega naroda 23.15 Alpe-Donava-Jadran 23.50 Dnevnik 0.15 Zrcalo tedna Jr Slovenija 2 8.50 Alpe-Donava-Jadran 9.30 Turbulenca 10.00 Ugriznimo znanost 10.20 Glasbena matineja 11.20 Resna glasba 13.20 16.45, 20.50 Košarka: SP 2014 15.15 Veslanje: SP, finala, pon. 17.30 Košarka: Slovenija - Mehika, prenos 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Koncert v Veronski Areni 2014 21.30 Košarka: Turčija - ZDA, prenos 23.45 Judo: SP, pon. 0.30 Infokanal (t Slovenija 3 9.10 17.45 Kronika 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor 21.15 Tedenski napovednik 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Arhivski posnetki športnih prenosov 16.00 Potopisi 16.30 Vrt sanj 17.15 Srečanje z... 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Pesem kamna 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Biker explorer 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Istrska potovanja 22.40 Slovenski magazin 23.10 Koncert 23.50 Arte- Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Besede miru 18.00 Kongres Zveze za Primorsko 20.00 Na Postojnskem 21.00 Med prijatelji 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, Videostrani 20.00 FiIm: PreživeIi komandos 21.55 Film: Številke za umor RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Polke in valčki domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 10.55 Music box; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Istrska srečanja, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Za smeh in dobro voljo: Ponziana Jones, sledi Music box; 15.00 Draga 2014, sledi Music box; 17.00 Kratka poročila, sledi Music box; 19.25 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Reportaža; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Radio Live; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa, 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 14.30 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Vi-vere il vangelo/Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba; 10.45 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.00 Scaletta musicale; 12.30 I fat-ti del giorno; 13.00 Next; 14.00 L'alveare; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Saranno suonati; 21.30 Sonoricamente Pu-glia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.10, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DiO; 16.30 Siempre primeros; 17.15 Slovenske reke; 18.15 Violinček; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Neobvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 0.00 Nočni program. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Novice; 6.17 Vreme; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika; 8.00 Dobro jutro - kviz; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50, 18.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.45, 17.33 Košarka, SP; 15.30 DiO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 20.50 Nogomet; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 9.00 Sledi večnosti; 9.30 Musica sacra; 10.00 Maša; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spo- minčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DiO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Glasbeni portret; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Utrujenost in pomanjkanje zagona na delovnem mestu bosta kljubovala vaši želji po uspehu. Sivi dnevi in dež bodo še bolj vplivali na vašo energijo. Vzemite si časa za fizično aktivnost. m^l BIK 21.4.-20.5.: Nepozabno doživetje v ljubezni vas bo navdalo z veliko samozavestjo, ki se bo izražala tudi v poslovnih stikih. Sprostili se boste in pozabili na težave preteklosti, ki so vas obremenjevale. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu se boste dobro počutili, veliko vam bo pomenila podpora ostalega kolektiva. Ne boste dobro prenesli individualnega dela, potrebovali boste bližino sodelavcev. RAK 22.6.-22.7.: V prihod«« njem tednu boste nepazljivi in včasih površni pri opravljanju obveznosti. Pomanjkanje pozornosti v službi bo močno škodilo trenutno dobremu odnosu z nadrejenim. T^e LEV 23.7.-23.8.: Veliko časa (^^r boste namenili prijateljem, čeprav vam ne bodo vedno vračali pozornosti. Ne obremenjujte se, omogočite jim prostor zase in pazite, da se ne boste naveličali drug drugega. DEVICA 24.8.-22.9.: Vaše po-^^ čutje bo odvisno od počutja ljudi okoli vas. Radi se boste družili s prijatelji, ki vas bodo znali nasmejati. Do partnerja in družine boste ustrežljivi in dojemljivi za njihove potrebe. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V ^ ^ odpravljanju obveznosti dajte več življenja od sebe. Apatični boste bodisi v službi, kot tudi v zasebnem življenju. Zdravje: celodnevno sedenje slabo vpliva na vaše počutje. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Postavljeni boste pred dilemo, ki vam bo pobrala precej energije. Dobra intuicija bo pripomogla k hitri in dobri odločitvi. Denar: poslovna priložnost vas bo finančno okrepila. STRELEC 23.11.-21.12.: Pozornost raje preusmerite na posel. Delo v službi bo zahtevalo od vas veliko predanosti in časa. Zdravje: stres lahko načne vaš imunski sistem. Zagotovite si dovolj časa za počitek. KOZOROG 22.12.-20.1.: V novem tednu boste doživeli novost ali spremembo, zaredi katere bo vaše razpoloženje odlično. Na delovnem mestu ne boste marali pokroviteljskega vedenja sodelavcev. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Ponovno se boste vrnili v službo in soočali z realnostjo. Treba bo pozabiti na počitnice in se psihično pripraviti na delovno leto polno izzivov in preizkušenj. Postavite si prioritete. RIBI 20.2.-20.3.: Rutina vas bo uspavala in utrudila. Aktivirajte možgane ter prevzemite intelektualno zahtevne obveznosti. V ljubezni ne bo sprememb. Samski boste morali počakati na dogajanje. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B1. avgusta 2014 21 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni Tv: dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due show: Pomeriggio cinque 19.00 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il Clan dei Camorristi 0.00 Nad.: I Tudors O Italia 1 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 10.00 Dnevnik in rubrike 9.05 Dok.: Tg1 Storia Estate 9.40 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 11.25 Serija: Un passo dal cielo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 14.55 Nad.: Capri 16.50 Dnevnik in vreme 17.15 Film: Un piccolo paradiso 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Partita Interreligiosa della Pace 23.10 Petrolio - Capitali in mo-vimento La 7 Koper 6.05 Nan.: Friends 6.45 Nad.: Xena, prin-cipessa guerriera 7.40 Serija: Supercar 9.35 Serija: A-Team 11.30 Serija: Human Target 12.25 Dnevnik in šport 14.05 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: Dawson's Creek 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Film: Battleship (zf) 23.45 Tiki taka - Il calcio e il nostro gioco 7.00 7.55, 11.45 Omnibus 7.30 0.25 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 In Onda, pon. 13.30 20.00 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.15 Serija: Starsky & Hutch 18.15 Serija: Il com-missario Cordier 20.30 In Onda 13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Zadnja cesarica (dram.) 16.25 Vesolje je... 16.55 V orbiti 17.25 Istra in... 18.00 Športel 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Nautilus 20.30 Ar-tevisione 21.00 Radio Koper 21.30 Sredozemlje 22.15 Glasba zdaj 22.50 Dokumentarec Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Med nami 18.30 Moja Afrika, 4. del 19.10 Namibija 20.00 Znanstveni večer 21.00 Predstava: Mar mi ni zate 22.20 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV _ P d r k 1 b VREDNO OGLEDA HM Ponedeljek, 1. septembra - UmJ Raimovie, 23.05 The hurt locker ZDA 2008 Režija: Kathryn Bigelow Igrajo: Ralph Fiennes, Jeremy Renner, Guy Pearce in David Morse Bagdad, leta 2006. Skupina vojakov opravlja eno najnevarnejših nalog na svetu: razoroževanje bomb v osrčju boja. Ko narednik James prevzame vodenje visoko izurjene ekipe za razoroževanje bomb, preseneti dva izmed svojih mož, Sanborna in Eldridgea, in ju brezbrižno pošlje v smrtonosno igro mestnega spopada. Zdi se, da se ne zmeni za morebitno izgubo življenja. Možje le stežka obvladujejo svojega divjega vodjo. Naposled v mestu izbruhne kaos in razkrije se Jamesov pravi značaj, ki bo za vedno spremenil življenja ljudi, ki ga obdajajo. Kathryn Bigelow je film posnela po vojnih reportažah ameriškega novinarja Marka Boala, ki je bil del misije posebne enote za razoroževanje bomb. Je zgodba o vojaški psihologiji v izjemno tvegani službi, kjer se možje dan za dnem zavestno spogledujejo s smrtjo. Bigelowa se je s tem filmom zapisala v zgodovino kot prva režiserka, ki je za svoje delo prejela oskarja. V režijo pa jo je prepričal njen bivši mož James Cameron. 6.25 Nad.: Dance! La forza della passione 7.50 Sorgente di vita 8.20 Serija: Le sorel-le McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, sledi dnevnik - Tg2 Insieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Nora Roberts -L'estate dei misteri 15.40 Serija: Senza trac-cia 16.20 Nan.: Guardia costiera 17.55 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il commis-sario Rex 20.30 23.15 Dnevnik 21.00 Lol -Tutto da ridere 21.10 Dok.: Voyager - Ai confini della conoscenza 23.30 Oltre le not-te 23.35 Film: Gli occhi del mistero (horor) ^ Rai Tre -i Jl 22.30 Film: La ragazza con l'orecchi-no di perIa (dram., i. S. Johansson, C. Firth) 6.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora Estate 10.05 Cinema d'oggi 10.20 Film: Delirio 12.00 Dnevnik in vreme 12.25 Serija: La signora del West 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Nad.: Terra nostra 15.45 Film: Cento giorni a Palermo 17.30 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole ^ Tele 4 21.05 Film: Il mio migliore incubo! (kom.) 23.40 Gli archivi del '900 u Rete 4 6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Il comandante Florent 17.50 Nad.: Cuore ribelle 18.55 Dnevnik 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Film: Destini incrociati (triler, i. H. Ford) 0.05 Film: La cicala (dram.) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Serija: Detective in corsia 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Film: Mary and Martha 16.30 Talk 6.00 Risanke in otroške serije 8.15 9.20, 10.30, 11.50 Tv Prodaja 8.30 14.55 Serija: Queen Latifah show 9.35 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.45 16.45 Nad.: Sila 12.05 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.00 Film: Talisman (rom.) 17.00 24 ur popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 21.30 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 22.00 Nad.: Nepremagljivi dvojec 22.55 Nad.: Rizzoli in Isles 23.50 Nad.: Mafijska zdravnica Kanal A 7.0013.00 Risanke 8.3018.55 Serija: Alarm za Kobro 11 9.25 13.55 Serija: Zadnji pristan 10.15 16.35 Serija: Dva moža in pol 10.4517.05 Serija: Naša mala klinika 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 13.40 Tv prodaja 14.45 Film: Umor princese Diane 18.00 19.50 Svet 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Il portolano 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi sta-dio 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Lunedi di rigore 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Unico in-dizio, un anello di fumo (triler) (f" Slovenija 1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.40 Obzorja duha 11.15 Pogled na... 12.00 Ljudje in zemlja 13.0015.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.50 Polnočni klub, pon. 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Dok. serija: Village Folk 15.55 18.30 Otroški program: OP! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 Duhovni utrip 17.40 Izobraževalni program 18.00 23.05 Opus 18.55 22.40 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.35 29. slovenski glasbeni dnevi 2014 (t Slovenija 2 6.00 9.30 Zabavni Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Infodrom 8.10 Moja soba 8.30 Enajsta šola 10.30 Dobro jutro 12.55 19.05, 0.15 Točka 14.30 Med valovi 15.00 Strateški forum Bled 17.30 Intervju 18.20 Judo: SP, pon. 20.00 Nad.: Vzhodno-berlinska saga 21.00 Košarka: SP 2014 22.00 Košarka: Brazilija - Španija (t Slovenija 3 6.00 9.00, 21.55 Sporočamo 6.45 Svet v besedi in sliki 8.00 9.30, 10.30, 15.30, 17.30 Poročila 13.00 Tedenski pregled 13.30 Prvi dnevnik 15.45 Satirično oko 17.10 21.15 Tedenski napovednik 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 19.35 21.45 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 20.25 Voli in izvoli 21.30 Žarišče 22.00 Tednik Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru 20.05 FiIm: Turist (akc., i. A. JoIie, J. Depp) 22.00 Film: Rezilo 2 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Rod lepe Vide; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Matjaž Klemše: V zakrpanih gojzarjih - 21. nad.; 18.00 Julius Kugy, sledi Music box; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.25 Horoskop; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.45 Šola ni šala; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Literarni festival Vi-lenica; 10.40, 18.55 Pesem tedna; 10.45 Pod obročem; 11.00 Rock vizije; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa, 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Appuntamenti d'estate; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.25, 19.20 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 13.00, 14.00, 19.00, 21.30, 23.30 Glasbena lestvica; 11.00 Social radio; 11.35 Cafe Brazil -Speciale mondiali di calcio; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 16.00 E... state freschi; 18.00 Sconfinando; 20.00 London Calling; 21.00 Sonoramente classici; 22.00 La via Francigena (pon.); 23.00 Fegiz Files; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 6.00, 6.30, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.15 112, 113 -nočna kronika; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DiO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Et-nofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 0.00 Nočni program. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Kronika; 6.13, 8.00, 9.05, 11.00, 11.17, 11.40, 12.00, 18.30 Ime tedna; 6.17 Vreme; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 10.40 V novo šolsko leto; 11.00 Ime tedna; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do trinajstih; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DiO; 18.00 Mini koncert; 18.30 Povzetek Imena tedna; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na piedestal; 21.30 Top albumov; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Medenina in patina; 15.30 DiO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Evropski klasični nokturno. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 22 Nedelja, 31. avgusta 2014 TRST / APrimorski r dnevnik Marquez desetičs prvega mesta SILVERSTONE - Španec Marquez (Honda) bo današnjo dirko motociklističnega svetovnega prvenstva v elitnem razredu motoGP v britanskem Silverstonu začel s prvega mesta. V kvalifikacijah si je drugo izhodišče za vodilnim dirkačem v SP priboril Italijan Dovizioso (Ducati), tretji je bil Marquezov rojak Lorenzo (Yamaha). Za Marqueza je bil «pole position» že deseti v sezoni. Iz druge vrste bodo začeli Španec Espargaro (Yamaha), njegov rojak Pedrosa in veteran Rossi (Yamaha). Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R »Neznanka« pometla s Kvitovo NEW YORK - Češka teniška igralka Petra Kvitova, zmagovalka turnirja za grand slam v Wimbledonu in tretja nosilka na zadnjem tekmovanju za grand slam, se je v New Yor-ku poslovila že v tretjem krogu. Premagala jo je Srbkinja Aleksandra Krunic (na sliki) s 6:4, 6:4. Kruniceva, šele 145. na lestvici WTA se je na glavni turnir prebila prek kvalifi-kaci. Italijanka Flavia Pennetta je z gladkim 6:4, 6:0 premagala Američanko Nicole Gibbs. KOŠARKA - Za uvod zelo prepričljiva zmaga Slovenije proti ambiciozni Avstraliji Ne le Goran Dragic Slovenija - Avstralija 90:80 (27:19, 49:43, 69:60) Slovenija: Balažič 10 (5:6), Slokar 4, Murič 5 (1:2), Blažič 9 (2:2), Zupan 3, G. Dragič 21 (2:2), Z. Dragič 10, Lorbek 13 (2:2), Klobučar 7, Omič 8. Avstralija: Broekhoff 9, Ingles 12 (2:5), Newley 13 (2:3), Dallavedova 3, Baynes 21 (5:5), Andersen 14 (5:5), Motum 8 (2:3). Prosti meti: Slovenija 16:21, Avstralija 12:14. Met za dve točki: Slovenija 24:39, Avstralija 23:44. Met za tri točke: Slovenija 10:21, Avstralija 6:13. Skoki: Slovenija 32 (20 + 12), Avstralija 25 (15 + 10). LAS PALMAS - Slovenska košarkarska reprezentanca je na najboljši način začela svetovno prvenstvo v Španiji. Z zmago proti Avstraliji je hkrati napovedala kandidaturo za najvišja mesta v predtekmo-valni skupini D in razveselila kakih 500 slovenskih navijačev, kolikor se jih je zbralo v dvorani Arena na Kanarskih otokih. Ne le zmaga in dve točki za dobro vzdušje in samozavest, razveseljiv je predvsem način, kako je Slovenija prišla do uspeha. Vodila je od začetka do konca, in čeprav je imela v svojih vrstah izjemno razpoloženega Gorana Dragiča, ki je dosegel 21 točk (met iz igre 8:12, 7 skokov, 5 podaj), vse ni bilo odvisno od njega. Zaradi težav z osebnimi napakami je Goran Dragič igral manj, kot bi želel selektor Jure Zdovc, njegove odsotnosti na parketu pa praktično ni bilo opaziti. Težave so se pojavile le zaradi vztrajanja Avstralije, da vse sile usmeri v igro pod obroč, kjer je imela z Aronom Baynesom (13 točk v prvem polčasu) ter ostalimi visoki igralci precej prednosti. Hkrati so Avstralci v obrambi pritisnili na Gorana Dragiča; na trenutke sta ga spremljala tudi dva igralca, še vedno pa je Slovenija odšla na odmor s šestimi točkami naskoka. Da Slovenija ni le Goran Dragič, je bilo odlično videti v tretji četrtini. Kapetan reprezentance in zvezdnik Phoenixa je moral po dveh strogo dosojenih osebnih napakah na klop in Slovenija je celotni tretji del odigrala brez njega. In to izvrstno. Na znižanje vodstva Avstralije na zgolj točko razlike (51:50) je odgovorila z delnim izidom 6:0, nato pa razliko znova povišala na varno dvomestno število (66:56, 29.). Vlogo Gorana Dragiča v napadu so prevzeli Jaka Klobučar, Jaka Blažič, Zoran Dragič, Domen Lorbek, skratka vsak, ki je stopil na parket, je svoje naloge opravil brezhibno. V zadnji četrtini je Slovenija, brez Gorana Dragiča, prišla do rekordne prednosti 78:62. Če ne bi v zadnjih dveh minutah izgubila nekaj žog zaradi agresivne obrambe Avstralije, bi bila razlika precej višja od končnih 90:80. »Zadovoljen sem, saj so igrali čvrsto, hrabro, prav tako, kot smo se dogovorili. V zaključku tekme smo sicer izgubili nekaj žog, a to ne sme pokvariti skupnega vtisa,« je povedal Zdovc, priznal pa, da se zdaj tekem, ko bo današnja proti Mehiki (ob 17.30) najbolj boji. »Ključno je bilo, da smo dobili skok. S svojo igro nisem še povsem zadovoljen. Čutim, da mi manjka tekem. Hitro se zadiham in verjetno sem tudi zaradi tega naredil nekaj neumnih napak,« je bil s sabo še preveč kritičen Dragič. Visoki igralci Slovenije so bili po pričakovanjih v težavah, a so se vseeno izkazali ansa Skupina A (Granada) Izidi: Egipt - Srbija 64:85, Francija - Brazilija 63:65, Iran - Španija 60:90. Danes: 15.30 Srbija - Francija, 18.00 Brazilija - Iran, 22.00 Španija - Egipt Skupina B (Sevilla) Izidi: Hrvaška - Filipini 81:78 (podaljšek), Portoriko - Argentina 75:98, Grčija - Senegal 87:64. Danes: 13.30 Argentina - Hrvaška, 17.30 Senegal - Portoriko, 20.00 Filipini - Grčija Skupina C (Bilbao) Izidi: Ukrajina - Dominikanska republika 72:62, Nova Zelandija - Turčija 73:76, ZDA - Finska 114:55. Danes: 12.30 Dominikanska republika - Nova Zelandija, 16.00 Finska - Ukrajina, 21.30 Turčija - ZDA Skupina D (Las Palmas) Izidi: Angola - Južna Koreja 80:69, Avstralija - Slovenija 80:90, Mehika - Litva74:87. Danes: 13.30 Južna Koreja - Avstralija, 17.30 Slovenija - Mehika, 20.00 Litva - Angola. KOLESARSTVO Na Vuelti danes prvi gorski cilj ALBACETE - Francoz Nacer Bouhanni je zmagovalec osme, z 207 kilometri najdaljše etape na kolesarski dirki po Španiji s ciljem v Albaceteju. Francoz, kolesar ekipe FDJ, se je tako veselil svoje druge etapne zmage na dirki, v sprin-tu je ugnal Avstralca Michaela Matthewsa, Slovak Peter Sagan pa je zasedel tretje mesto. V skupnem seštevku ni prišlo do sprememb, še naprej vodi Španec Alejandro Val-verde (Movistar). Toda že danes strokovnjaki pričakujejo nove spremembe, saj bo na sporedu etapa s ciljem na vrhu vzpona, po 185 kilometrih se bo končala v smučarskem središču Aramon Valde-linares. Zaključni vzpon bo dolg 11 kilometrov, leta 2005, ko je Vuelta zadnjič gostovala tam, ga je dobil domačin Roberto Heras, na koncu tudi skupni zmagovalec dirke. SMRT - Bjorn Waldegaard, leta 1979 prvi svetovni prvak v re-liju, je v petek popoldan v 70. letu starosti umrl za posledicami raka. NOGOMET Roma in Juventus že zmagujeta RIM - Ze prvi krog nogometne A-lige je postregel s pravim der-bijem, v katerem je Roma z 2:0 (1:0) premagala Fiorentino. Boljšo igro v prvem polčasu je z zadetkom kronal Nainggolan v 28. min. Drugi polčas je bil bolj v znamenju gostov. Ilič je po prostem strelu zadel prečko, izkazal se je tudi vratar Rome De Sanctis, končni izid pa je v sodnikovem podaljšku postavil Gervinho. Ze popoldne je s pravo nogo začel tudi prvak Juventus, ki je v Ve-roni proti Chievu zmagal po avto-golu Biraghija že v 7. minuti. Končni izid je preskromno plačilo za goste, ki so bili absolutno boljši, a so zapravili veliko priložnosti za gol. Le malo je za nameček manjkalo, da bi sicer zelo neambiciozni Chievo, za katerega sta vseh 90 minut odigrala tudi Boštjan Cesar in Valter Bir-sa, na koncu celo izenačil s Maxi-jem Lopezom. A so gostitelji pokazali premalo, da bi si zaslužili točko. Danes: 18.00 Atalanta - Verona in Milan - Lazio; 20.45 Cesena -Parma, Genoa - Napoli, Palermo -Sampdoria, Sassuolo - Cagliari, Torino - Inter, Udinese - Empoli. SLOVENIJA - Celje - Olimpi-ja 0:0, Domžale - Maribor 2:0 (1:0) ODBOJKA Poljaki za uvod nadigrali Srbe VARŠAVA - V spektakularni uvodni tekmi moškega odbojkarskega SP, ki si jo je na nacionalnem stadionu v Varšavi ogledalo kar 64.000 ljudi, je gostiteljica prvenstva Poljska gladko s 3:0 (19, 18, 18) ugnala Srbijo, bronasto s prejšnjega prvenstva. Italija bo danes ob 13.30 (Raisport 1) igrala proti Iranu. NOGOMET - Tekme državnega in deželnega pokala Juventina po lepi predstavi že v naslednji fazi Poraz v Žavljah prestroga kazen za Vesno ELITNA LIGA Zaule Rabuiese - Vesna 2:0 (1:0) Vesna: Carli, Stanich (Colja), G. ZKerpan, Cipracca, Avdič, Purič, Toffoli, Arduini (A. Kerpan), Lekič (Božič), Muiesan, Kosmač, trener Zanuttig. Po visokem porazu v prvem krogu proti favorizi-ranemu UFM je Vesna, ki je nastopila v okrnjeni postavi, izgubila tudi drugo tekmo v tem pokalu, tokrat proti Zaulam. Kriško moštvo je v prvih tridesetih minutah imelo pobudo v svojih rokah, nadigralo domačo ekipo in ustvarilo vsaj tri zrele priložnosti za gol. Zadelo je tudi prečko. Vesnini napadalci pa niso bili dovolj prisebni, da bi spravili žogo v mrežo. Gostitelji so svojo priložnost izkoristili in po prvem polčasu vodili z 1:0. Podobna slika se je ponovila tudi v drugem polčasu. Vesna je zamudila nekaj priložnosti za zadetek, domače moštvo pa je v enem redkem protinapadu dalo še drugi gol in tekme je bilo konec. »Tudi tega poraza ne smemo jemati tragično. Fantje garajo na treningih in prepričan sem, da bomo dobro pripravljeni že za prvo prvenstvneo tekmo,« je dejal Vesnin tehnični vodja Paolo Soavi. (lako) Prihodnji krog (10.9.): ob 20.30Vesna - ISM Gradisca PROMOCIJSKA LIGA Juventina - Trieste Calcio 2:1 (0:1) Strelca za Juventino: 55. Palermo, 82. Predan Juventina: Esposito, Morsut, Manfreda, Antonutti, Po-povič, Racca, Marchioro (od 90. Avllay), Stabile, Giolo (od 46. Dragosavljevič), Palermo (od 87. Iansig), Predan. Trener: Sepulcri Igralci obeh ekip so uprizorili pravi nogometni spektakel vreden ogleda. Ze od samega začetka sta igrali odprto in z visokim tempom igre. Juventina je imela prvo zrelo priložnost v 20. minuti s Predanom, ki jo je žal zapravil. Napako je Juventina drago plačala v 39. minuti, ko so nasprotniki povedli. V drugem polčasu je Juventina prevzela pobudo v svoje roke in zvrstila kopico nevarnih priložnosti. Iz dveh od teh je dvakrat zadela v polno: najprej s Palermom, ki je potrdil, da je v izjemni formi in nato še s Predanom. S to zmago si je Juventina že zagotovila napredovanje v drugi krog in tako bo naslednja tekma proti Cormoneseju zgolj formalnost. Prihodnji krog (10.9.): ob 20.30 Cormonsese - Ju-ventina 1. AMATERSKA LIGA Sovodnje - Mariano 1:1 (0:1) Strelec za Sovodnje: 55. Maurencig Sovodnje: Dovier, Biasiol, Trampus, Flocco, Stergulz (od 26. Dal Canto, od 63. Pavletič), Tomsič, Bajec, Galliussi, Tomani, Maurencig, Hri-beršek (od 84. Persolja). Trener: Sambo Solidna predstava Sovodenj, ki so iztržile pomembno točko in tako ohranili še dobre možnosti za uvrstitev v drugi krog tekmovanja. V prvem polčasu, v katerem so bili nevarnejši gostitelji, so po-vedli gostje po zaslugi enajstmetrovke, ki jo je zakrivil Tram-pus. Če je bil prvi del bolj v znamenju domačinov, je bil drugi bolj v prid gostov, ki so imeli ob koncu tekme nekaj ne- varnih priložnosti. Kljub temu je Sovodnjam uspelo izenačiti z Maurencigom, ki je zadel s škarjicami. (M.F.) Prihodnji krog (10.9.) skupine I: ob 20.30 Isontina - Sovodnje Breg - Domio 1:1 (1:1) Strelec: Cigliani v 30. min. Breg: Daniele Daris, Suttora (Lugnani), Messi (Ros-sone), Braini, Coppola, Omari, Vianello, Marturano (Denis Daris), Martini, Gigliani, Nigris (Salice), trener Cernuta. Breg je že drugič zaporedoma igral neodločeno v tem pokalu. Dolinski derbi z Domiom je bil dopadljiv. Obe ekipi sta imeli precej priložnosti za gol. Resnici na ljubo je imel Breg več od igre in bi s kančkom več sreče lahko zmagal, toda tudi Domio je igral dobro in delitev točk je navsezadnje pravična. Prvi so povedli Brežani s Ciglianijem v 30. minuti igre, le sedem minut pozneje pa je Domio stanje izenačil. Tudi v drugem polčasu je bila igra dopadljiva, čeprav ni bilo zadetkov. (lako) Prihodnji krog skupine N (10.9.): ob 20.30 Muglia - Breg Danes 15.00 Sistiana Duino Aurisina - Primorec; 16.00 Mladost - Audax Sanrocchese, Romana Monfalcone - Primor-je, Gaja - Chiarbola. PRIJATELJSTA TEKMA Kras - Kras mladinci 4:0 (2:0) Strelci: Spetič, Knezevič, Petracci in Komel / ŠPORT Nedelja, 31. avgusta 2014 23 JADRANJE - Državno prvenstvo 420 Svetovnemu dodali še državni naslov Posadka TPK Sirena Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo je v Formii suvereno osvojila naslov državnega prvaka v jadralnem razredu 420. Dekleti, ki sta v začetku avgusta v nemškem Travemundeju osvojili naslov svetovnih članskih prvakinj, sta zadnji dan prvenstva v srednje močnem termičnem vetru (od 8 do 14 vozlov) v predzadnji regati najprej zmagali, v zadnji pa pristali na 4. mestu. Prvenstvo sta tako končali s 27 točkami prednosti. Ker sta v četrtek doživeli v četrti regati diskvalifikacijo, je v nadaljevanju prvenstva nad njima visel Damoklejev meč, vendar sta obdržali mirno kri in s preudarno taktiko na koncu vendarle potrdili vlogo favoritinj. «Dokazali sta, da sta iz pravega testa. Kot svetovni prvakinji sta bili v očeh vseh v Formii, a znano je, da je lažje priti na vrh, kot na njem ostati, zato smo lahko tudi s tem nastopom zelo zadovoljni,« je povedal trener Matjaž Anto-naz, ki je izpostavil tudi odlično končno 20. mesto mešane posadke Carlo Matteo Omari in Cecile Fedel, ki sta se v konkurenci 64 posadk in kot kvalifikanta res zelo izkazala. Z nastopom na državnem prvenstvu se je sezona za tekmovalce v tem razredu praktično končala, bliža pa se tudi čas, ko se bosta tekmovalni poti Carlotte in Francesce razšli. Obe bosta sicer skupaj nastopili še na svetovnem prvenstvu prihodnjega leta na Japonskem, vendar bo Carlotta počasi začela tudi z nastopi v razredu 470, vendar bo morala imeti ob sebi fizično močnejšo partnerico. Za Francesco pa bodo v dogovoru s sosednjim društvom SVBG, pravo izbiro šele iskali. »S Carlotto in Francesco sem doživel enako zadoščenje in enako lepe občutke, kot z Ja-šem in Simonom, ki sicer ostajata moja prva ljubezen,« je še povedal Antonaz. Na sliki: Prvakinji Carlotta in Francesca, poleg njiju še Matteo Omari in Cecilia Fedel s pokalom za 3. mesto med kvalifikanti za nastop na DP, in trener Matjaž Antonaz ODBOJKA - Nekdanja borovka Katarina Pučnik v Trentu letos s pogodbo v poklicni ligi V ženski A2-ligi Katarina Pučnik bo v prihodnji sezoni igrala v poklicni odbojkarski A2-ligi. Dvajsetletna Tržačanka, nekdanja odbojkarica Bora, ki se je že pred štirimi leti zaradi športa preselila v pokrajino Trento, bo na tej ravni branila barve ekipe Delta Informatica, s katero je lani v višjo ligo napredovala iz B1-lige. Enoletno pogodbo je sklenila šele pred nekaj dnevi. »S klubom sem se dogovorila že ob koncu sezone, vendar smo pogodbo usklajevali do tega tedna,«je povedala Katarina. Poleg plače ima na voljo tudi stanovanje, ki ga deli z drugimi dekleti. Katarina živi na Tridentinskem že od leta 2011, ko se je odločila, da se bo 100-odstotno posvetila odbojki. Najprej se je pod vodstvom nekdanjega selektorja mladinske reprezentance Moret-tija kalila v deželni C-ligi pri klubu Mar-zola Povo, nato je z Argentariom igrala v B2-ligi, lani pa je bila del zmagovite ekipe TrentinoRosa v B1-ligi. Kljub temu, da lani praktično ni dobila priložnost za igranje, so jo želeli potrditi tudi v višji ligi. »V minuli sezoni je trener, ne glede na učinek, vedno igral z istimi sedmimi igralkami. Letos nas vodi drug trener, to je Marco Gazzotti, s katerim sem se hitro ujela. Zdi se mi, da bo dal več priložnosti tudi drugim, zato ostajam rade volje,« je povedala Pučnikova. Čeprav ji po pisanju klubske spletne strani v ekipi namenjajo vlogo rezerve kapetanke Giade Marchioron, ki igra na mestu korektorja, Pučnikova sebe vidi bolj v vlogi krilne napadalke. »Končno zdaj spet intenzivno vadim tudi sprejem servisa, ki je moja šibka točka. Potrebovala bom nekaj mesecev, vendar menim, da bom lahko nato pripravljena za igranje tudi na tej ravni,« je samozavestna Tržačanka. Na roko ji pride tudi pravilnik, ki igralkam do 20 let v A2-ligi omogoča, da stopijo na igrišče tudi večkrat v istem setu, če zamenjajo enako staro soigralko. Katarina zato računa, da bi se lahko vrstila s soigralko, ki je boljša v polju, svojo priložnost pa za zdaj dobila predvsem v prvi liniji, kjer lahko na krilu izkoristi svojih 182 centimetrov telesne višine, še bolj pa svoj dotik žoge na višini 3,05 metra. Ekipo so sicer za nastop v višji ligi okrepili. Pridružili sta se ji tujki, srbska sprejemalka Milica Bezarevic in grška blokerka Maria Lamprinidou. Obe sta lani igrali v Forliju. Najeli so tudi furlanskega libera Eliso Cardani, lani soigralko goriške Slovenke Mateje Petejan v Vidmu pri Atomatu (B1-liga). Katarina Pučnik je do leta 2011 igrala pri Boru Ekipa je s pripravami začela preteklo sredo, dvakrat na dan so se dekleta potila ob jezeru Caldonazzo. Katarina ta konec tedna preživlja doma v Trstu, a jo že od jutri čaka nova »obilna porcija« dela. »Treniramo zelo intenzivno dvakrat na dan, v petek je trajal dopoldanski trening štiri ure, popoldanski pa tri,« pravi Pučnikova. Dvakrat na dan bodo trenirale tudi med sezono. Do lanske se- □ Obvestila zone se je redno vračala domov enkrat na mesec. Zdaj bo to težje. Domače tekme bodo ob nedeljah ob 18. uri, gostovanja po celi Italiji so zelo dolga. Povrhu jo prvenstvena tekma čaka letos tudi dan po božiču. Prosta bo le ob ponedeljkih. Ker pa računa, da bo v Tren-tu odslej obiskovala tudi univerzo (opravila je vstopno testiranje za pravo in ekonomijo, čaka na izid), bo ponedeljek namenjen študiju. Življenje poklicne športnice ima zdaj že v krvi. »Daleč od doma sem spoznala, kaj pomeni živeti samostojno. Naučila sem se, kako se moram organizirati, da usklajujem treninge z učenjem. Resno treniranje zahteva od tebe 100-odstotno angažiranost. Ni šolskih izletov, ni zamujanja na treningih, ne pride v poštev, da se ne bi vedno trudil. Da ostaneš doma, moraš res biti hudo bolan. Skratka, vse se vrti okoli odbojke. Dobro je, da imam prijatelje, ki se nanjo ne razumejo, tako lahko včasih izklopim,« pravi Katarina, ki ji življenje v urejenem Tren-tu, kjer pravi, da so tudi Italijani nalezli nemške mentalitete, povsem ustreza. Upajmo, da se bo izkazala. A. Koren AŠD BREG NOGOMETNA SEKCIJA obvešča, da se bodo treningi za otroke rojene od leta 2004 do 2009 začeli v torek, 9. septembra ob 16.30 v športnem centru v Dolini. Info: 040-227044 po 20.30 ali 333-3828615. ATLETSKA SEKCIJA BOR sporoča, da potekajo treningi za srednje in višješolce na atletski stezi na Kolonji ob ponedeljkih, sredah in petkih, ob 16. uri. Prvi trening uvajanja v atletiko za osnovnošolce (3., 4., 5. raz.) na atletski stezi na Kolonji pa bo v ponedeljek, 22. septembra, ob 16.30. NOGOMETNA ŠOLA AŠD ZARJA obvešča, da se bodo treningi in novi vpisi za otroke rojene od leta 2002 do 2009 začeli v ponedeljek, 8. septembra, ob 17.00 v športnem centru v Bazovici. Info: 339-2447832. AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta starosti, na brezplačen začetniški tečaj za umetnostno kotalkanje in hokej na rolerjih, ki se bo začel v ponedeljek, 1. septembra, ob 16. uri na Pikelcu. Za morebitne informacije lahko pišete na info@polet.it ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča da se bodo treningi in vpisi za nove člane začeli v ponedeljek 8. septembra: osnovna motorika (36 let) pon in pet 16.45-17.45. Otroška skupina (611 let) pon 16.30-18.00 in pet 17.00-18.30. Mladinska skupina (12-18 let) pon 18.00-20.00 in pet 18.30-20.30. Info: 347-8535282 Jasna, 3479227484 Ryan ali info@cheerdancemillenium.com AŠD SHINKAI KARATE CLUB organizira dneve odprtih vrat v športno kulturnem centru v Zgoniku. Torek 9.9. - samoobramba. Sreda 10.9. - Kata (obvezni liki). Petek 12.9 - Kumitè (borbe). Urniki: 18.00 - 19.00. Info : 338 - 7281332 ali 347 - 2533320. TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA sprejema prijave za promocijski teniški tečaj za začetnike, ki se bo odvijal od 8. do 12. sept. Istočasno sprejemamo tudi prijave za zimske začetniške in nadaljevalne tečaje za osnovnošolce in srednješolce, ki se bodo začeli oktobra. Vsa pojasnila dobite na tel. št. 3898003486 (Mara) ali pa 3291665768 (Matej). NK KRAS organizira Dan odprtih vrat (Open day) v soboto, 6. septembra, na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni od l. 2004 do 2009. Začetek ob 15. uri. Info na tel. 3393853924 (Emanuela) ali nkkras@gmail.com. KOLESARSKI KLUB ADRIA prireja 14. septembra 2014, pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, netekmovalni rekreativni »Maraton Prijateljstva Ljubljana-Trst« v sodelovanju s KD Rog Radenska Ljubljana ter tržaškim kolesarskim klubom GF Europa s startom ob 9.30 v Ljubljani in ciljem ob 13.30 (100 km) in 15.30 (130 km) v Lonjerju. Informacije na spletnih straneh: www.radenska-kdzivljenje.si www.kdrog.si ter www.granfon-dodeuropa.com (tudi slovenska verzija). Prijave so možne tudi preko elektronske pošte na kkadria@gmail.com V primeru zadostnega števila zainteresiranih bo organiziran prevoz do Ljubljane. ŠD SOKOL sporoča, da je odprto igrišče odbojke na mivki (beach volley) v Nabrežini vsak dan od 17.00 dalje. Deluje tudi bar. Za rezervacije in informacije kličite v večernih urah na telefonsko številko 3312978665 (Sara). primorski_sport facebook 4 KOŠARKA - Samuel Zidarič redno trenira pri ekipi Pallacanestro Trieste Odgovornosti se ne boji Košarkar iz Prečnika je eden od mladincev, ki dopolnjujejo člansko vrsto tržaškega prvoligaša Med šestimi mladinci, ki so dopolnili člansko ekipo tržaškega Pallacanestro Trieste, ki bo letos nastopal v A2-ligi Gold, je tudi Samuel Zida-rič. Košarkar iz Prečnika, ki je svojo športno pot začel pri nabrežinskem Sokolu, je že pred tremi sezonami - v okviru sodelovanja projekta Jadran s Tržačani, prestopil k tržaškemu BaskeTrieste, satelitskemu klubu tržaškega prvoligaša. Tam je nastala skupina Team '98, ki združuje perspektivne košarkarje iz Trsta in dežele. Zidarič je po dveletnem kaljenju v mladinskih ligah vendarle pridobil tudi zaupanje trenerja Dalmassonsa, ki ga je povabil v člansko moštvo. »Seveda sem vpoklica zelo vesel,« je priznal 16-letnik (17 let bo dopolnil februarja), 193 centimetrov visoko krilo. Prvi uradni nastop v članski ekipi je Zidarič zbral že junija, ko je Pallacanestro Trieste odigral dobrodelno tekmo za pomoč poplavljencem v Srbiji, BiH in na Hrvaškem, led pa je prebil tudi v letošnji sezoni, saj je pred dnevi odigral štiri minute na prijateljski tekmi proti Portorožu. »V ritem dela in igre sem se že dobro vključil. Nenazadnje so nas v mladinski ekipi Team '98 že dve leti pripravljali na pre- stop med člane: igramo namreč tudi podobne igre, sistem dela pa zame ni novost,« razlaga košarkar, ki bo letos obiskoval 3. razred znanstvenega lice-ja France Prešeren. S člansko ekipo trenira od 20. avgusta: zjutraj pilijo kondicijo s kondicijskim trenerjem Paolom Paolijem, popoldne pa taktiko. »V jutranjih urah se na treninge vozim z avtobusom, popoldne pa me velikokrat peljejo starši,« pravi Zidarič. Med sezono mlajša garnitura igralcev - ob Zidariču še Pie-tro Boniciolli, Michael Venturini, Francesco Forza (vsi 1998), Leonardo Minelli in Matteo Norbedo (oba 1997) ne bodo trenirali v jutranjih urah, kljub temu pa bodo večkrat tedensko imeli po dva treninga dnevno: najprej z ekipo mladincev, ki bodo nastopali v prvenstvu U17, nato pa s člani. Za tekme s člansko ekipo pa seveda ne bo mesta za vse mlade: »Pridružil se jim bo tisti, ki si bo zaslužil mesto na treningih. Tako so napovedali,« potrjuje Zi-darič, ki bo seveda naredil vse, da si bo izboril mesto na klopi. S soigralci se je po prvih dveh tednih že dobro ujel, »saj so starejši igralci že vajeni, da ekipo vsako leto dopolnijo mladinci«. 24 Nedelja, 31. avgusta 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. ,1010 Območje nizkega zračnega pritiska ze zadržuje nad severnim morjem in se približuje Alpam. V nedeljo bo naše kraje prešla hladna fronta, ki bo ustvarila območje nizkega zračnega pritiska in se v ponedeljek pomaknila nad Jadran. Zjutraj bo stabilno in pretežno jasno s ko-prenasto oblačnostjo ter spremenljivo vreme. Popoldan bo v gorah vreme bolj spremenljivo z možnostjo posameznih ploh ali neviht, ki bodo pogostejši proti večeru. Posamezne plohe ali nevihte bodo možne tudi po nižinah in ob morju. Zvečer in ponoči se bo vreme poslabšalo, saj se bodo pojavljale nevihte, ki bodo ponekod tudi intenzivnejše. Pihal bo močan severni do severovzhodni veter. Danes bo zmerno do pretežno oblačno, nekoliko več sonca bo predvsem v južnih krajih. Čez dan bo možna kakšna manjša ploha v severni Sloveniji, popoldne pa tudi v zahodnih krajih. Zvečer bodo od severozahoda plohe in nevihte vse pogostejše. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 14, ob morju in v Vipavski dolini okoli 16, najvišje dnevne od 18 do 25, na Primorskem do 27 stopinj C. Zgodaj zjutraj bo oblačno s padavinami, ki bodo ponekod tudi intenzivnejše. Pihal bo močan severni do severovzhodni veter. V Alpah bo občasno nad približno 2000 m lahko tudi snežilo. Čez dan bo pretežno oblačno. Padavine bodo iz Karnije in zahoda ponehale. Zvečer bo vreme stabilnejše. Pihal bo zmeren veter. Hladneje bo. Ponoči bodo padavine, sprva tudi nevihte, zajele vso Slovenijo. Zapihal bo okrepljen severni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. V ponedeljek bo oblačno. Dopoldne bo deževalo, popoldne bo dež oslabel in od zahoda prehodno ponehal. Hladno bo. Na Primorskem bo pihala zmerna do močna burja, drugod pa severni ali severovzhodni veter. 2000 m............8 2500 m............6 2864 m............4 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 6,5; v gorah 7. Zehanje nalezljivo tudi pri volkovih WASHINGTON - Zehanje ni nalezljivo samo pri šimpanzih, pavijanih, psih in ljudeh, ampak tudi pri volkovih, so ugotovili znanstveniki, ki so opazovali krdelo 12 volkov v živalskem vrtu Tama v Tokiu. Njihovo obnašanje so spremljali 254 ur v obdobju petih mesecih, zanimalo pa jih je predvsem, kaj se zgodi, ko eden od volkov zazeha v navzočnosti drugih. Ugotovili so, da je bilo zehanje veliko pogostejše, ko so bili volkovi izpostavljeni zehanju drugih članov krdela. Nalezljivost je bila sicer odvisna od povezanosti z volkom, ki je zaze-hal. Zveri so namreč zehale pogosteje, če so bile blizu zehajočemu volku, s katerim so bile tesneje povezane. Raziskovalci so prišli do zaključka, da ima zmožnost empatije verjetno večje število živalskih vrst, kot so domnevali doslej. Nemški umetnik sprožil zlato mrzlico na britanski plaži Agencija AURORA Predano in profesionalno od davnega 1963. leta Odhodi skupinskih potovanj Rogaška Slatina AuroraFest 07. 14.09. Gradež, laguna in »casoni« 10.09. Lombardija: očarljiva Brianza 19. 21.09. Pyramidenkoegel in Gospa Sveta 20.09. Črnogorski biseri 23. - 28.09. Velika tura po Bolgariji 02. - 11.10. Jesensko obarvana Plitviška jezera 04. - 05.10. Avstrija: Melk, Krems, Admont 10. - 12.10. Cittadella, nepoznana lepotička 25.10. M letalo Vsako nedeljo odpelje naš posebni avtobus v Rogaško Slatino, Radence, Moravce, Zreče, Dobrno, Čatež, Dolenjske in Šmarješke toplice. V Terme Olimia vozimo tudi ob četrtkih. Severna Španija Istanbul in Kapadokija Indija: Radžastan in Agra Mehika in Gvatemala 29.09. - 03.10. 13. - 20.10. 25.10. - 08.11. 28.10. - 11.11. September je idealni čas za počitnice v Grčiji, Španiji, Turčiji ali na Severnem Cipru: odlične cene pa še prevoz do letališča ter zavarovanji zdravstveno in proti odpovedi vedno vključeno v paketu. Ob 100-letnici Prve svetovne vojne Monte Grappa in Possagno 27.09. Južna Poljska 29.09. - 05.10. Vojna dogajanja v okolišu Trevisa 19.10. Zaupajo izkušen0Sti! POTOVALNA AGENCIJA AURORA, UL. MILANO 20, TRST Tel. 040 631300 - Fax 040 365587 e-mail aurora@auroraviaggi.com - Url www.auroraviaggi.com Urnik: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 19.00, četrtek no stop 9.00 - 19.00, sobota 9.00 - 12.00 London - Nemški umetnikje na eni od britanskih plaž zakopal 30 zlatih ploščic, s čimer je sprožil pravo zlato mrzlico. Michael Sailstorfer iz Berlina je ploščice, skupaj vredne 10.000 funtov (13.000 evrov), zakopal v Folkestonu na jugu Anglije v okviru tamkajšnjega kulturnega festivala. Srečni najditelji lahko ploščice iz 24-karatnega zlata obdržijo. »Tam je zakopanih 30 zlatih ploščic dolgih nekaj centimetrov, skupaj z veliko količino podložk. Če boste s seboj prinesli detektorje kovine, boste najprej našli veliko podložk, preden boste našli zlato,« je za BBC dejal vodja festivala Lewis Biggs. BENETKE - Včeraj na festivalu Številni zvezdniki Danes v tekmovalnem sporedu film Saveria Costanza Hungry hearts Al Pacino med Lucilo (levo) in Camilo Sola (desno) včeraj v Benetkah ansa BENETKE - Al Pacino, Catherine Deneuve, Chiara Mastrioanni, Charlotte Gainsbourg, Valeria Bruni Te-deschi. Začetek prvega festivalskega konca tedna je včeraj potekal v znamenju velikih imen in zvezdnikov, ki bodo tudi danes priklicali na beneški Lido vrsto oboževalcev. Al Pacino, ki se v teh dneh mudi v hotelu Cipriani na otoku Giudecca, se je na Mostro vrnil kar z dvema filmoma, enim, ki se poteguje za zlatega leva in drugim, ki so ga predstavili sinoči izven festivalskega sporeda. Manglehorn Davida Gordona Greena je zgodba, ki pripoveduje o kovaču Angelu J. Manglehornu, ki živi na ameriškem podeželju, naveličan dokaj enoličnega življenja in jetnik spominov in preteklosti, ki mu ne dovoli, da bi se prepustil prihodnosti. V filmu The Humbling (Ponižanje), ki ga je Barry Le-vinson povzel po istoimenskem romanu Tima Rotha pa je Al Pacino Simon Axler, eden največjih igralcev njegove generacije, čigar umetniška pot pa je že pri koncu in depresija mu seveda načne živce. Film kot za nalašč za 74-letnega igralca, pravo legendo sodobnega filma, ki pa očitno uspešno kljubuje letom, saj se je tudi včeraj kar dvakrat sprehodil po rdeči preprogi v družbi štirideset let mlajše prijateljice, argentinske igralke Lucile Sola. Kot že rečeno pa sta se včeraj izkrcali na Lidu tudi mama in hčerka, Catherine Deneuve in Chiara Mastroianni, ki tudi v delu 3 couers Benoita Jacquo-ta, z drugo igralko, Charlotte Gains-bourg tvorita žensko obarvano družino in njihova življenja in dokaj zgrešene ljubezenske izbire kmalu privedejo do najhujšega. Tudi današnji spored obljublja prisotnost dokaj pomembnih imen svetovne filmske scene. Od Larsa Von Trierja, ki bo jutri z Umo Thurman predstavil dolgo verzijo dela Nymphomaniac Volume 1, do turško-nemškega režiserja Fatiha Akina, ki bo v Benetkah predstavil najnovejši film The cut. Danes bo v tekmovalnem sporedu tudi drugi italijanski film Hungry hearts Saveria Costanza, v sklopu Or-izzonti pa zgodba Belluscone. Una sto-ria siciliana, v kateri se Franco Mares-co loteva bivšega predsednika italijanske vlade. (Iga)