TRGOVSKI L
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V-j leta 90 Din, za Vi leta 45 Din.	I	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.:
mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.	1	Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubijanj. 11®.
LETO X.
Telefon ši. 532.
LjUBLJANA, 8. marca 1927.
rp*io?*M! it. 552.
ŠT KV. 27.
Proč s krošnjarji!
Nadloga, ki se nikakor ne da odpraviti in ki neprestano muči trgovca na deželi, so krošnjarji. Je to bolezen, ki je dobila pri nas značaj epidemije. Ni še tako majhnega kraja, kamor ne bi našli pot ti ljudje. Najdeš jih povsod: na cesti, v vlaku, na trgih, pred trgovino, v gostilnah, sploh povsod kamor greš te zasleduje ta nadlega. Povsod vohajo, vse pregledajo, človek se jih ne more niti otresti. Zdi se, da imajo posebno naklonjenost do naših obmejnih krajev, ker jih v mariborski oblasti, posebno cb meji, kar mrgoli. In kako ne, saj ni nič čudnega, da so krošnjarjem obmejni kraji posebno priljubljeni, saj je tu ob meji dana najlepša prilika za dobavo inozemskega biaga po »najnižjih cenah in skoroi bi rekli, carine prosto.
Škoda, ki jo delajo ti ljudje legalnim trgovcem na deželi, je znatna, kajti jasno je, da more krošnjar, ki nima skoro nobenih režijskih stroškov in je skero brez vsakih javnih bremen, pod katerimi tako močno trpi legalna trgovina, predajati svoje ‘blago po mnogo nižji ceni, nego trgovec. Toda pri tem niso oškodovani samo trgovci, ampak tudi kosumenti, ker kupujejo od krošnjarjev vsiljeni jim šund .
V	veliki meri je pa pri tem na škodi tudi država sama, ki izgubi na davkih. Zato bi bilo pričakovati, da bo država v interesu zdravega razvoja legalne trgovine, v zaščito davkoplačevalcev, v zaščito konsumentov, pa tudi iz. ozirov javnega varstva podvzela vse potrebne korake, da se krošnjarstvo odpravi in da. se režimo te nadloge. Koliko resolucij je šlo glede tega vprašanja že na različne oblasti, koliko prošeni, koliko pritožb, toda krošnjarjev še nismo rešeni, preganjajo nas tako kot prej.
Tudi bi bilo pričakovati, da bo pri nas konsument vendar malo bolj gospodarski, da računa, da izbira 'blago po kakovosti in da se ne da tako zlahka prevarati. Domačemu trgovcu, ki mu daje blago na kredit, ostane dol-
žan, napove mu bankerot, potem ko ga je zalagal z živežom po več tednov ali cele mesece, če pa pride v hišo krošnjar, bo dal zadnje pare za blago, ki se sploh ne da vporabiti!
Apeliramo ponovno na velika župana, da potom okrožnic opozorita varnostne organe na predpise glede krošnjarjev. Pri točnem izvrševanju že izdanih predpisov bi se krošnjarjenje že davno znatno omejilo. Opazili smo že, da so se razmere v krajih, kjer so se predpisi proti krošnjarjem izvajali z enako strogostjo, kakor so se drugi policijski predpisi, naperjeni proti trgovcem, vidno zboljšale in da prihajajo v take kraje samo najpredrznejši krošnjarji, ki imajo tak nastop, da se jih naš orožnik niti ne upa legilimi-lati. Pri večji strogosti bi se dalo tedaj temu zlu znatno odpomoči, zato ne stavimo prav nobenih zahtev po izdaji novih predpisov ali celo zakonov, zahtevamo samo, da se dosedaj še veljavna določila strogo izvajajo. Mislimo, da smemo to zahtevati, vsaj srno še v pravni državi!
NAŠA ZUNANJA TRGOVINA 192«.
Po zaključnih uradnih podatkih je /.nabila naša zunanja trgovina vsled obče letu 7.632 milijonov dinarjev uvoza in 7.818 milijonov dinarjev izvoza, je bila torej za 186 milijonov dinarjev aktivna. Natančne številke so: 7.631,779.276 in pa 7.818,180.004. Ugodni zaključek letne bilance je bil omogočen šele s potekom trgovine v zadnjem četitletju, ker je bil i/kazan še v septembr u pasivni saldo 88.8 milijonov dinarjev. Ni se toliko zvišal izvoz kot se je znižal uvoz; kajti lani smo uvozili za 1.086,300.000 dinarjev manj kot •>. lgtu 1925. V prvih letih po vojski je bila naša zunanja trgovine vsled olbče blagovne lakote zelo pasivna, v začetku v lazaneiju 38 : 100 (torej na 38 Din izvoza 100 Din uvoza), se je nato dvignila do razmerja 116:100 v letu 1024, je padla na 102- : 100 v letu 1025 in iakazuje za lani tudi še majhen aktivni saldo.
L 1 ST E K*
Dr. Fr. Ratej:
Stanje obče uprave po resoru ministrstva trgovine in industrije v mariborski oblasti.
(Posneto po uradnem poročilu oddelka za obrt, trgovino in industrijo pri velikem žuipanu mariborske oblasti, podanega po. vedo-m I. zasedanja oblastne skupščine.)
Organizacije in področje.
i R.e*.®rat ministrstva trgovine in in-
, ri|^ velikem županu maribor-
s' , ,®sti se je aktiviral ter pričel poslovati 1. maja 1925 po likvidaciji
ministrs cega oddelka v Ljubljani, in
sicer za mariborsko oblast izvzemši Medjimurje, za katero je pristojen še nelikvidiran oddelek ministrstva trgovine in industrije v Zagrebu.
V	področje oddelka spadajo v glavnem naslednji posli:
A.	izvrševanje predpisov obrtnega reda v II., deloma v I. instanci (podeljevanje važnejših .obrtnih koncesij in odobravanje'obrtnih naprav, ki segajo preko območja dveh srezov), obrtno zadružništvo, sejmske zadeve, zasebne posredovalnice, nadzorstvo nad občinskimi rn okrajnimi hranilnicami, ustanovljenimi po hranilničnem
regulativu, ter odobravanje izpre-memb njih pravil, dalje- nadzorstvo nad delniškimi družbami in zavarovalnicami ter pospeševanje tujskega prometa.
Iz resora ministrstva notranjih del se izvršuje v obrtnem oddelku pravilnik o gostilnah in to tudi za Medjimurje. Dalje izvršuje ta oddelek deloma tudi agende iz resora za socialno politiko glede nedeljskega počitka ter zapiranja in odpiranja cbratov.
B.	Administrativni posli glede podrejenih uradov in zavodov in sicer a) urada za pospeševanje obrti, ekspoziture v Mariboru, b) meroizkusnih uradov in kontrole dragocenih kovin in c) strokovnih šol (trgovskih, obrtnih in gospodinjskih).
A.
Podeljevanje obrtnih pravic.
Podeljevanje obrlnih pravic se vrši pri podrejenih obrtnih oblastvih I. stopnje (srezkih poglavarjih in mestnih magistratih v Mariboru in Celju), v važnejših stvareh pa pri velikem županu kot I. instanci.
Povodom .volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki so se vršile dne 22. septembra 1928, se je ugotovilo, da je v-mariborski oblasti bilo takrat 18.157 volilnih upravičencev, in sicer: obrtnikov 12.7,57, industrijcev 165 in trgovcev 5235.
Oblastna skupščina in obrtno pospeševanje.
Predsedništvu ljubljanske oblastne skupščine je predložil oblastni poslanec in tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Mohorič med drugimi važnimi gospodarskimi predlogi, tudi naslednjo spomenico:
Poročilo g. velikega župana, ki iiam je bilo podano na otvoritveni seji skupščine, ugotavlja silno naza-I dcvanje mnogih panog domače industrije, ki so za pasivne kraje ljubljanske oblasti velikega pomena, ker nudijo prebivalstvu v teh krajih skoro edino možnost zaslužka. Obenem je v tem poročilu konstatirano, da zavod za pospeševanje obrti ne razpolaga s potrebnimi krediti, da bi razvil ono ekspanzivno aktivnost s prirejanjem tečajev, krajevnih razstav, poučnih predavanj, ekskurzij in študijskih potovanj, ki je za pospeševanje in napredek obrtništva v naši oblasti potrebna.
Težak položaj našega obrtništva vspričo rastoče konkurence tovarniških podjetij, kakor tudi vedno močnejšega .pritiska inozemske konkurence, ie razviden iz mnogobrojnih rezolucij strokovnih obrtniških organizacij in zadrug. Velik tehnični napredek obrtništva in industrije ,v inozemstvu zahteva imperativno, da se ludi naše obrtništvo prilagodi zahtevam tehničnega napredka ter da modernizira in ratijonalizira svoje obrate. Posebno nujno pa je to za obrtništvo ljubljanske oblasti, ki je po svoji legi kot obmejna oblast najbolj eksponirana pritisku inozemske konkurence.
Znano je, da se je že v konzularni pogodbi z Italijo dovolilo naseljevanje italijanskih obrtnikov pri nas in da hodo to ugodnost v najkrajšem času debile tudi ostale države, italijanska pogodba je bila od skupščine že lani sprejeta in bo morda v naj-.krajšem času ratificirana ter stopila v veljavo. Tedaj bo nastal za naše obrtništvo mnogo težji položaj in ek-
sistenčna borba. Zato je potrebno, da se intenzivno pospešuje njegov napredek, da bo moglo izdržati konkurenco priseljevanja.
Razvoj razmer v naši državi zahteva, da se poskrbi tudi za uvedbo novih panog obrtov, ki pri nas sploh še niso zastopani odnosno le v neznatni meri. To so lukrativne stroke raznih kemičnih, elektrotehničnih in galanterijskih strok, pa tudi tekstilnih panog, kjer bi imelo naše obrtništvo v bodoče neomejeno možnost udejstvovanja.
Vsak denar, potrošen v te svrhe predstavlja eminentno produktivno investicijo, ki se bo ljubljanski oblasti v povečani davčni moči obrtništva stotero obrestovala. Zato je že pred vojno bivši deželni zbor v polnem razumevanju važnosti pospeševanja obrti in domače industrije votiral v te svrhe v zadnjem proračunu pred vojno 40.000 K, kar bi odgovarjalo danes vsoti ca. 440.000 Din.
Po čl. 2. zakona o oblastnih samoupravah spada pospeševanje obrti v delokrog oblastnih skupščin.
Ker državni proračun za I. 1927/28 ne predvideva zadostnih kreditov za prirejanje tečajev, poučnih predavanj, razstav in ekskurzij v svrho pospeševanja obrti in. ker se letos pri-' redi v Ljubljani velika obrtniška razstava za celo Slovenijo in končno, ker je nujno potrebno podpirati in organizirati obstoječo domačo industrijo in vpeljati v pasivnih krajih še nove vrste domačih industrij, mi je čast predlagati, da skupščina sklene, da se uslavi v proračun oblastne skupščine v obrtno-pospešcvalne namene znesek Din 200.000.— kot podporo zavodu za pospeševanje obrti, da bi mogel razviti svojo aktivnost v prid pospeševanja obrti in domače industrije v polnem obsegu.
Ali si že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika?
Pri velikem županu se je od aktiviranja oddelka do konca 1926 podelilo 29 obrtnih koncesij (stravbni obrti, elektrotehnična podjetja, posredovalnice služb, tiskarne, knjigarne in dr.). Pri podelitvah koncesij se vedno ozira na krajevne razmere in potrebe. Posebej je tu omeniti pridobitev koncesije za prevažanje potnikov na avto-mobilni progi Maribor—Celje in Maribor—Dravograd po mestni občini mariborski, ki ima hvalevredno namero, oživetvoriti še druge avtomobilne proge v okolici mariborski. Zasebnikom so se podelile koncesije za avtomobilne proge Rečica ob Paki—Gornjigrad, Maribor—Ptuj in Maribor — Svečina. Avtomobilne zveze se po možnosti pospešujejo, ker služijo tako domačemu prebivalstvu kakor povzdigi tujskega prometa.
V	izvrševanju gostilniškega pravilnika se je v rečenem času podelilo 18 krajevnih, 5 barakarskih in 390 osebnih profesionalnih pravic. Te številke se tičejo tudi Medjimurja. Pri podelitvah krajevnih pravic se gleda na to, da se ustanavljajo nove gostilno le, kjer se s tem ustvari izboljšanje sedanjega stahja, zlasti tudi v povzdi-go tujskega prometa.
Obrtne naprave.
Snovanje obrtnih in industrijskih naprav je bilo v rečenem času mini-
malno, kar je posledica gospodarske in finančne krize. Omeniti je ustanovitev tekstilne tvomice v Mariboru in podaljšanje daljnovoda Falske elektrarne iz Ptuja preko Ormoža v Središče 'in iz Ormoža preko Ljutomera v Mursko Soboto, potem daljnovod Zadružne elektrarne v Št. liju v Slov. goricah, ki dobi električno strujo iz Avstrije. Obeta se tudi elektrifikacija občine Trata, ki bi dobila tok istotako iz Avstrije. V obravnavi je projekt daljnovoda Falske elektrarne Ormož —Ladanje na Hrvatskem. Sploh se kaže velika važnost Falske elektrarne za tehnično zboljšanje gospodarskih prilik v oblasti.
Sejmske pravice.
Koncem leta 1926 je bilo v oblasti (brez Medjimurja) 110 sejmskih občin, ki so upravičene do obdržavanja 409 letnih blagovnih in 831 živinskih sejmov. Preštevilni sejmi niso vedno ljudstvu v korist ter se nove sejsmke pravice podeljujejo le po izkazani potrebi, oziraje se na stanje živinoreje v dotični okolici. Več pravic do obdržavanja živinskih sejmov se je podelilo obmejnim občinam, da se na ta na-j čin poživi promet z Avstrijo z ozirom . na novo lani uveljavljeno trgovsko pogodbo s to državo, i	(Dalje prih.)
Ljubljanski hišni posestniki proti hišnemu davku.
V	petek, dne 4. t. m., je sklicalo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sestanek svojih članov, da se dogovore, kaj naj ukrenejo v obrambo proti izdatnemu zvišanju najemne vrednosti lastnih stanovanj in lokalov za odmero hišnega davka. Sestanek je ob obilni udeležbi interesentov vodil društveni predsednik gosp. Ivan F r e 1 i h , ki je podal tudi poročilo o položaju. V svojem poročilu je navajal številne primere prekomerne ocene, ki bodo imele za posledico izdatno višjo obremenitev hišnih posestnikov. Izčrpno se je pečal z instrukcijo za odmero hišnega davka in posamezne odstavke dobesedno citiral. Pozival je članstvo, kolikor se čuti s previsokimi ocenami prizadeto, da vloži pritožbe. Končno je naslovil na ljubljanskega-poslanca g. dr. Korošca apel, da se zavzame na merodajnih mestih za ugodno rešitev vloženih pritožb. Za njim je govoril posestnik gosp.
(1 v e n k e 1 j, ki je v temperamentnem govoru napadel sedanjo davčno prakso in prebral izjavo delegata ministra financ g. dr. Savnika, kakšna navodila je dal za odmero hišnega davka v Ljubljani. Bistvo teh navodil obstoji v tem, da se ocenjujejo stanovanja po njih relativni, tie pa absolutni vrednosti. Predstojnik davčne administracije je ta navodila na-pram govorniku kratkomalo zatajil in izjavil, dalje postopal po zakonu. Govornik sedaj ne ve, komu naj verjame. Oblastni odbornik g. dr. Adlešič obljublja, da 1k» sporočil težnje ljubljanskih hišnih posestnikov poslancu g. dr. Korošcu. Uvideva težak položaj hišnih posestnikov in je prepričan, da bo tudi oblastna skupščina, ko bo iskala vire za svoje izdatke, upoštevala ta položaj. Načelnik grem i ja trgovcev v Ljubljani g. G r e g o r c je izjavil, da gremiij vsikdar radevolje podpira težnje posestnikov, med katerimi ima številne člane. Zastopnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani g. Žagar v svojem- pozdravnem nagovora najpreje opozarja na tendenco davčne administracije, da vsako zvišanje paralizira z višjimi ocenami. To se je dogodilo
pri dohodnini za leto 1926 iti sedaj pri hišno - najemnem davku. V svojih nada-ljnih izvajanjih pcvdarja, da ne gre ves povišek davka na račun zvišane najemne vrednosti, ampak pretežen del na povišane najemnine. Nadalje pojasnjuje nekatere zakonite predpise in izjavlja, da je dal g. delegat davčni administraciji za odmero hišno-najemnega davka sledeča navodila: 1. Ogibati se vsakih pretiranosti. 2. Ocene absolutne vrednosti, to je do višine, ki jo prostori faktično imajo, ampak samo na relativno višino, to je sorazmerno z zvišanjem v d o t i č n i hiši. Z ozirom na dvome o obstoju navodil, izražene na današnjem sestanku, absolutno verjame, da je davčna administracija dobila talca navodila, posebno ker so mu tudi znane priče, pred katerimi jih je predstojnik davčne administracije dobil. Ako bi davčna administracija ta navodila upoštevata, bi izglodala davčna odmera precej drugače. Da se odmera popravi, priporoča onim, katerim se -ocena. ni izvršila -po teh navodilih, da vlo/.e pritožbe. Nato je g. dr. R e g a 1 y na podlagi zakona dokazoval, da je parifikacija najemne ' rednosti v sedanjih razmerah nemogoča, ker stanovanja vpričo najemninskih omejitev' nimajo objektivne vrednosti, ne tržne cene, ampak se najemnina ravna po kakovosti najemnika. K besedi se je oglasilo še nekaj hišnih posestni, kov, nakar je predsednik g. Frelih po dal resume in stavil sledeče predloge:
1. Hišni posestniki, katerim se je zgodila krivica z odmero davka, naj do 17. marca t. 1. vlože proti odmeri pritožbe. 2. Društvo naj naprosi poslanca g. dr. Korošca in vse ostale slovenske poslance, da intervenirajo na merodajnih mestih za ugodno rešitev vloženih pritožb. 3. Vladnega komisarja mestne občine ljubljanske se naprosi, da zniža vsaj od 1. julija t. 1. dalje mestne davščine, ki se pobirajo na najemnino.
Zborovalci so te predloge soglasno sprejeli, na kar je g. F r e 1 i h zaključil zborovanje.
* * *
Občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
V	nedeljo dopoldne se je vršil v dvorani Mestnega doma občni zbor Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Zborovanje je vodil predsednik g.
E. F r a n c h e 11 i, ki je v nagovoru pozdravil vse delegate in zastopnike, se spominjal umrlih borcev na obrtno-zadružnem polju ter podal kratek pregled delovanja Zveze v preteklem letu. Na lanskem občnem zboru ustanovljena Obrtniška samopomoč lepo uspeva. Z ozirom na to, da se ustanovi slična organizacija tudi za mariborsko dblast, je omejila »Samopomoč« svoje delovanje samo na ljubljansko oblast. Zahvalil se je Zbornici za trgovino, obrt in industrijo za podporo in povsod izkazano naklonjenost. V proslavo 251etnice, ki se bo vršila koncem t. 1., bo Zveza izdala brošuro, ki bo poleg opisa zvezinega delovanja na zadružnem polju vsebovala tudi slike zaslužnih obrtniških voditeljev in zadružnih, odborov. Oživela se bo akcija za zgradbo obrtniškega doma dne 8. decembra, na dan obletnice pa se bo vršil slavnosti občni zbor.
Zelo obsežno in temeljito poročilo je podal zvezin tajnik gosp. Kaiser. Zveza šteje 52 včlanjenih zadrug in je tekom minulega leta razvila živahno delavnost na vse strani, izvršila ne-broj intervencij v najrazličnejših vprašanjih ter stala obrtništvu z dejanji m nasveti vedno ob strani. Posebno pažnjo je posvečala šušmarstvu ter omiljenju davčnih bremen. Pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo se je Zveza prizadevala, da se od teh volitev, ki predstavljajo izključno gospodarsko vprašanje, izloči politični moment. Postavila je stanovsko listo, ki si je kljub gonji nasprotnikov priborila od 16 mandatov 12. Pri ustanovitvi državne Obrtne banke je Zveza aktivno sodelovala ter je bil njen načelnik g. Franchetti tudi izvoljen v upravni odbor, s čemur je Zvezi odnosno slovanskemu obrtništvu zasigurana kontrola. Vajeništvu je Zveza posvečala posebno pažnjo. Do-
segla je spremembo učnega načrta za obrtno-nadaljevalne šole in poglobitev praktičnega pouka. Obrtno-zadruž-no gibanje sicer polagoma, a stalno napreduje.
V imenu zbornice je pozdravil občni zbor tajnik g. dr. Pretnar, nagla-šujoč velik pomen obrtnih zadrug in zagotavljajoč Zvezi podporo Zbornice Nato se je razvila o poročilih Živah na debata, v katero so posegli zastopniki raznih zadrug. Govorniki so protestirali proti zavlačevanju konstituiranja Zbornice, kot najvažnejše gospodarske korporacije v Sloveniji, iznesli razne želje posameznih zadrug glede poglobitve dela in medsebojnih stikov ter žigosali malomarnost onih zadrug, ki ne vrše svojih dolžnosti na-pram Zvezi.
Računski zaključek, ki izkazuje 38.890 Din izdatkov, je bil soglasno odobren. Proračun za prihodnje leto izkazuje 57.100 Din izdatkov. Zvezna doklada ostane nespremenjena, t. j. za vsakega člana zadruge po 10 Din letno. Za one zadruge, ki štejejo nad 200 članov, pa se doklada pavšalira, da se tako omogoči pristop k Zvezi vsem zadrugam.	.
O obrtniški organizaciji je podal zvezin tajnik g. Kaiser izčrpno poročilo, ki naglaša potrebo kar najožjega sodelovanja vseh obrtniških organizacij. Za obe slovenski oblasti naj bi se osnoval nekak sosvet, da bi se vsa obrtniška vprašanja reševala sporazumno. Posamezni govorniki so se tekom debate izrekli za to, da bi Zveza stopila v stike s sličnimi organizacijami v ostalih pokrajinah države, da bi tako prišlo sčasoma do enotne obrtniške organizacije za vso državo. Strokovno mišljenje o tem vprašanju je podal tajnik Zbornice g. dr. Pretnar, naglašujoč, da za reševanje gospodarskih problemov ne kaže ustanavljati enotnih organizacij za vso državo, ker ima vsaka pokrajina druge in često si nasprotujoče interese. Taka vprašanja se najlažje rešujejo na kongresih, kjer
se sestanejo zastopniki vseh pokrajin in se končne zahteve prilagode celotnemu položaju. Potrebne pa so čvrste stanovske organizacije, ki ta vprašanja dobro preštudirajo in izdelajo primerne predloge.
V	vprašanju volitev v obrtno sodišče, okrožni in osrednji urad za zavarovanje delavcev je Občni zbor usvojil predlog odbora, da se pokrene akcija, da se sedanji način volitev, ki zahteva ogromne materijaine žrtve, spremeni tako, da bodo posamezne organizacije in sicer Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za delodajalce in Delavska zbornica za delojemalce imenovale svoje delegate. S tem prideta obe stranki do primernega zastopa, prihranijo pa se stroški za volitve.
Ob pol 13. je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor, ki je ponovno pokazal, kako tesno se oklepajo zadruge svoje matice, ki postaja z leta v leto vedno bolj krepka, čvrsta in agilna.
Gospodarska politika Sovjetske Rusije.
Inžener Nik. Basseches je med najboljšimi poznavalci sodobne Rusije. Zato zaslužijo njegova poročila polno pozornost. Takole pripoveduje:
Z oktobrom preteklo gospodarsko leto je bilo za Sovjetsko Rusijo leto razočaranja. Splošno se lahko reče, da so vodili Rusi v tem letu razmeroma mimo in stvarno gospodarsko politiko in da niso več operirali z nespametnimi demagogičnimi frazami. Kazale so se prve posledice agrarne revolucije, sledil jim je močan dvig industrije. Gospodarsko udejstvovanja v Sovjetski zvezi ima svoj temelj v natančno določenem načrtu; in po tem načrtu so iz prevelikega optimizma in precenjevanju gospodarske zmožnosti države prevzeli naloge, ki jim slabi ustroj gospodarstva še ni bil kos. Zato so morali načrt predelati. Grehi preteklih let so se začeli javljati šele v lanskem gospodarskem letu. Prenapetost importnega načrta v zvezi z radikalno gospodarsko politiko leta 1924 je spravila valuto v nevarnost, im valuto je bilo treba ščititi. Posledice napak so vtisnile svoj pečat tekočemu gospodarskemu letu; že več mesecev sem se sliši geslo »režim ekonomije«. To, kar smo preveč izdali, naj se zopet prihrani. A politični razvoj je hotel, da je prišla z režimom varčevanja tudi industrializacija. Tako je postalo prvo geslo samo priprava za drugo. Prehitra je rast kmetov, čeprav površni opazovalec tega vselej ne zapazi. Obstoji nevarnost, da se vas hitreje razvije kot pa takoimenovani »socialistični« del gospodarstva, državna industrija namreč. To je za obstoječo državno uredbo največja in pravzaprav edina nevarnost, čeprav šele v daljni bodočnosti. Vedno na novo po^ rajajoči se boji v stranki nam najbolj jasno povedo, kako velika^ je nevarnost, da zdrkne gospostvo iz rok razmeroma slabo razvitega industrijskega delavstva — ki ga zastopa komunistična stranka — v roke kmetov. Opozicija je celo dejala, da je nevarnost že sedaj huda in zelo aktualna, ker se javlja vpliv kmetov na politiko v zme-raj močnejši izmeri. Naj bo, kar hoče, nevarnosti se hočejo ogniti z industn-jalizacijo. Merodajni vladni in strankarski krogi razumejo z industrijali-zacijo prelevitev agrarne države v industrijsko.
Ge razvoj opazujemo, sinemo dvomiti o dosegljivosti končnega cilja-Priznati pa moramo, da bo daljša doba sedaj obstoječe gospodarske politike vsekakor povzročila močen razvoj industrijske podlage sovjetističnega narodnega gospodarstva. Saj tirajo v službo industrijalizacijske naloge v»e proste moči narodnega gospodarstva, vse finančno gospodarstvo, propagan: do in politiko. Dosedanji zaključki državnega industrijskega gospodarstva so razmeroma majhni. Lansko leto, ki je bilo vendar v znamenju blagovne lakote, je dalo 450 milijonov rubljev čistega dobička. Brez popravil je investirala industrija še 350 urili ionov rubljev v nove naprave. Torej
moremo računiti z 800 milijoni rubljev efektivnega čistega dobička državne industrije. Če pomislimo, kakšna milijardna vrednost tiči v državni industriji, pomeni omenjena vsota izredno majhno obrestovanje investiranega kapitala. Skrbi povzroča tudi dejstvo, da se vrši obnovitev tehniške podlage prav posebno počasi in samo kos za kosom, postopoma, tako da moremo vsled mnogovrstnosti tehniške opreme prej računiti z oškodovanjem kot s pospeševanjem racionalizacije produkcijskega procesa.
In vendar so rezerve ogromne. Prelevitve v industri jsko državo sovjetska vlada seveda ne bo dosegla. Proti ustanovitvi industrije produkcijskih sredstev — to se pravi, v prvi vrsti strojne industrije — ne bodo nastopile samo težkoče nabave kapitala in pomanjkanje tehniško izvežbanih moči, manjkal bo tudi prodajni trg. Kajti strojno industrijo moremo ustvariti le, če se razvije hkrati tudi eksport strojev. In za to ni nobenega upanja. Tudi nerešena vprašanja zunanje trgovino se ne dajo spraviti v sklad s politiko industrializacije. Produkcijska množina industrije je dosegla razmeroma predvojno višino, poljedelstvo je, merjeno po prostoru pridelovanja, te meje deloma prekoračilo, Čeprav le v jako majhni meri; a bilanca zunanje trgovine je še zmeraj samo na višini tretjine predvojne dobe. Pri tem moramo vpoštevati, da tu niso merodajne produkcijske količine in obdelani prostor, temveč denar. Tako pridemo do zaključka, da so realne razmere — v zvezi z razvrednotenjem denarja v povojni dobi — še neugodnejše, kot smo jih označili.
(Konsc prih.)
ČEftKOSlA) VAŠKA TRGOVSKA POLITIKA.
V	Češki narodno gospodarski družbi se je vršila razprava o gospodaistvu Evrope, ki se je je udeležil tudi nekdanji minister Foft. Foft pravi, da se morata gospodarski in politični pacifizem in pa približanje nasledstvenih držav podpreti, pri čemur mora v prvi vrsti vsak vase zaupati. Dr. Hotorec je opozarjal na pogreške trgovske politike in zahteval, da 6e mora ekstremna zašeitnocarinska politika opustiti ter da se mora napraviti nova carinska tarifa. Dr. Schuster je dejal, da gospodarsko zbližanje nasledstvenih držav ne more škodovati politični samostojnosti nobene teh držav. Dr. Foft je izdelal že med vojsko spomenico o gospodarski zvezi nasledstvenih držav. Povsod v pametnih gospodarskih krogih se pojavlja ena in ista misel, da se bo porodila gospodarstva zveza nasledstvenih držav, naj si bo v tej ali oni obliki.
NAZADOVANJE TRSTA.
Promet v Trstu se je v letu 1926 na-pram letu 1925 znižal za približno 7 milijonov meterskih stotov, ki se precej ena-to razdelijo na promet po morju in na promet po železnici. Samo izvoz po morju je ostal na višini leta 1925. Nazadovanje ima glavni vzrok v še zmeraj trajajoči gospodarski krizi držav v zaledju, ki morajo že dolgo časa vsled težkoče prodaje omejevati nakup surovin in vsled oslabljene kupne moči tudi nakup drugih stvari. To velja zlasti za Avstrijo in Češkoslovaško. 0 tarifnem boju med Trstom in Hamburgom smo pa že pisah.
•	* *
ŽITNI IMPORT BVROPE.
Inozemske pofiiljatve žita v Evropo se zmeraj bolj množijo; pripomniti je treba, da »o tudi že pozno pridelujoče dežele Argentina in Avstralija začele veliko pošiljati. V zadnjih tednih je naložila Avstralija 2,300.000 kvarterjev žita, Argentina 2,600.000; skupaj s pošlljatvami U. c t in Kanade, Iki sta poslali 3,500.000 kvarterjev, znaša to 8,400.000 kvarterjev, ki plavajo sedaj v Evropo. 1 kvarter je 282 litrov. Cenitve pravijo, da znaša letošnja importna potreba Evrope vsled slabega pridelka 75 milijonov kvarterjev, potreba izvenevropskih dežel 15 milijonov kvarterjev, skupaj 90 milijonov. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu ceni previšek svetovnega pridelka na 92 nuli-
jonov kvarterjev, od kojih so doslej razposlali 52 milijonov in bo ostalo za na-dal'jno razpošiljanje še 40 milijonov. Ker "sta torej dva milijona kvarterjev čez potrebo, je svetovni ikonsum dobro preskrbljen. Dalje pričakujejo letos v Argentini čredno bogat pridelek koruze, ki bo morda tiakriljevaJ najboljša leta pretekle dobe.
Iz vsega tega in iz čimdalje nujnejših Ponudb inozemskega žita bi bilo pričako-vati, da se bodo cene žita v bližnji bodočnosti znižale.
Trgovina.
26. redni občni ibor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani
se vrši v sredo dne 9. marca 1927 ob pol 8. zvečer v mali dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica, z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
Razstava na Roki. III. mednarodna
'■zorom razstava na Reki se vrši od 6. do •JI. avgusta 1927.
Bruseljski Nomenj. Spomladanska prireditev bruseljskih semnjev se vrši lete« fJd 11. do 25. aprila.
Lipski velesejm. Veliki spomladanski ' elesejm se vrši od 6. do 20. marca t. 1.
Sladkor. Precej razočaral je razvoj evropskega konsuma v prvih mesecih tekočega kampanjskega leta. Sledeča tabela nam kaže konaum v kontroliranih državah Evrope v mesecih september 1926 do januar 1927; zraven so isti meseci preteklih dveh kampanjskih let:
1924/25	1925/26	1926/27
ton	ton	ton
Nemčija	576.000
Češkoslovaška 165.000 Poljska	109.000
Francija	404.000
Holandska	98.000
Belgija
A-nglija
79.000
713.000
582.000	627.000
167.000	164.000
125.000	146.000
432.000	333.000
96.000	98.000
78.000
760.000
78.000
731.000
•Skupni kons-um od lani na letos je nazadoval od 2,240.000 na 2,176.000 ton. Vzroka sta dva: zelo zimanjšani konsum Francije in pa večja uporaba domačega angleškega sladkorja, ki v gornji statistiki ni upoštevan. Francozi so se pa v lanski inflacijski dobi preveč založili, zato letos toliko zmanjšana številka. V Evropi cenijo za letos povišek pesnega areala na Nemškem na 5 do 7 odstotkov, v Franciji na 7 do 8, v Belgiji 5 do 10 in v Holandski ravno toliko. Švedska bo vsled sporazuma med'producenti in tovarnarji zvišala .s sladkorno peso obdelani prostor na izmero leta 1925, Rumunija ga bo reducirala na domačo potrebo, Anglija ga bo pomnožila za BO odstotkov. O Rusiji še ni avtentičnih podatkov, a zanesljivi zasebni viri govorijo o zvišanju s peso obdelane zemlje za 20 odstotkov. To je spričo ?.e dosedaj velikega pridelka zelo veliko.
Industrija.
Italijani in rumunski petrolej. Italijanska družba »Azienda Generale Italia-®a Petrolk je kupila večino delnic ru-immskih petrolejskih družb Prahova in PettroLul BucurestL Prahova iona devet navrtanih jam; tri so v obratu in dajo na dan 1500 ton surovega petroleja. Druga družba je pa lastnica ene največjih romunskih petrolejskih čistilnic. Glavnico obeh družb bodo dvignili od 100 na 500 milijonov lejev in si obdržijo Italijani večino. Sploh se italijanski kapital v Rumu-niji zmeraj bolj pojavlja.
Največja električna naprava v Evropi, vlada hoče uresničiti že več let „	° do podrobnosti izdelan načrt
1	v°dne moči reke Dnjeper
plovbenosti. To bi
bila nBjvečja hidroelektrična naprava Evrope, saj bi dala esaooo konjsk!h si]. Na_
sL	Završnica	4500.
Stavbna m gradbena tyxxika Siemens bo delala načrte, i*>jasaitv® ^ ,ponudbe M v«a mehanična dela, ki so prj izvedIbi tako velikega podjetja potrebna.
Dušik iz traka. Na povabilo čeSkoslo-vaškega kemičnega društva in ministrstva za javna dela je imel na češki tehni. ki v Pragi predavanje o sintetičnem dobivanju amoniaka sloviti italijanski učenjak in profesor na univerzi v Padovi A. ■Miolati. Nato je obiskal nekaj čeških ^bratov, med njimi tudi tovarno gnojil v Kolinu ki se pravkar pripravlja za na-posebnega oddelka za dobivanje ^flka iz zraka v poljedelske »vrhe. To-1 80 tudi na Češkean že začeli.
Zdjružitvc v Strojini industriji, \ zadnjem času se je v nekaterih deželah pojavilo stremljenje po združitvi v strojni industriji, ki bo morda dovedlo do zvez, kartelom podobnih. Poleg Nemčije se opaža tako stremljenje v zadnjem času zlasti v Češkoslovaški in Ogrski, češkoslovaška strojna velepodjetja hočejo po možnosti izločiti medsebojno konkurenco in hočejo potom dogovorov doseči boljše cene. Gre v prvi vrsti za praške in za brnske tvrdke in sicer ipo večini za take, ki izdelujejo kompletne tovarniške oprave — rudniške, pivovarniške, sladkorne itd. Na Ogrskem se pa že dolgo časa vršijo konference industrije poljedelskih strojev, ki imajo za cilj ustanovitev ekspertnega kartela. Gre zlasti za zopetno osvojitev balkanskega trga, ki so ga ogrske strojne tovarne v zadnjem času deloma izgubile. Mislijo pa tudi na skupni eksport poljedelskih strojev v Rusijo.
Denarstvo.
Izpopolnitev upravnega odbora Narodne banke. Dne 6. t. m. se je vršil v Beogradu VII. občni zbor delničarjev Narodne banke kraljevine SHS. Po odobritvi računskih zaključkov in bilance je bil sprejet predlog, da se izplača za minulo leto dividenda v znesku 400 Din na delnico. Pri volitvah so bili namesto izžrebanih 7 upravnih svetnikov izvoljeni sledeči gg.: Mihajlo Gjuričič, Ljuba Srečko-vič, Pera Milanovič, dr. Kulmer, dr. Un-derslri, Svetislav Popovič in mesto umrlega dr. Trillerja pa Ivan Jelačin ml. iz Ljubljane. V nadzorstveni svet so bili izvoljeni Milutin Popovič, Azrael Hain in Dragotin Hribar iz Ljubljane.
Dolarsko posojilo Budimpešti. Občinska uprava v Budimpešti namerava najeti večje investicijsko posojilo in je hotela najeti 20 milijonov dolarjev. Finančno ministrstvo je pa protestiralo proti tako visokemu posojilu in je dovolilo samo 12 milijonov; a tudi pri teh se je morala mestna uprava zavezati, da bo porabila 5 milijonov za gradbo velike električne centrale. Ker bo pa centralo gradil sedaj neki inozemski konzorcij, more najeti mesto samo še 7 milijonov dolarjev kredita. Vse banke tekmujejo za dobavo posojila, in računijo zato s 7 odstotnim obrestovanjem.
Prva Hrvatska štediona bo imela 12. t. m. svoj letni občni zbor in ‘bodo predložili bilanco za leto 1926. Čisti dobiček znaša nad 16,018.000 dinarjev; če prištejemo zraven še prenos iz leta 1925 v znesku 571.180 dinarjev, dobimo skupni Čisti dobiček skoraj 16,590.000 dinarjev; natančno 16,859.578.90. Debitorji v tekočem računu in predujmi na vrednostne papirje so se zvišali za 80 milijonov dinarjev in je bilo stanje koncem leta 1.354 milijonov. Menično stanje se je zvišalo za 180 milijonov dinarjev. Zlasti velik je bil v lanskem letu prirastek hranilnih vlog, ki je znašal 295 milijonov dinarjev, in so se hranilne vloge dvignile na ogromni znesek 1358 milijonov dinarjev. Vodstvo je sklenilo, da bo predlagalo občnemu zboru izplačilo 16 odstotne dividende; to je za desetkratno delnico 800 dinarjev, za poln odelnico 80, za četrtinsko 20 in za desetinsko delnico 8 dinarjev.
Davki In takse.
Navodila za odmero davkov v letu 1927.
V poslednjem času se ponavljajo časopisni napadi na finančnega delegata v Ljubljani, češ da je izdal davčnim oblastvom tajna navodila, da naj izterjujejo davčne zaostanke z vso ostrostjo, da morajo za leto 1927 odmeriti davke v dosedanji višini. Z ozirom na to objavlja finančna delegacija uradno, da je izdala letos eno samo okrožnico z dne 11. februarja 1927, št. IA 821, ki se glasi dobesedno: »Da' bo priredba osebnih davkov tudi letos pravočasno končana, naročam naslovom: 1. da predpriprave za priredbo dohodnine za davčno leto 1927 tako pospešijo, da bodo mogli sklicati cenilne komisije za cenilne okraje manjšega in srednjega obsega že meseca maja 1.1., za cenilne kraje večjega obsega pa najkasneje meseca julija t. 1. Do teh terminov je odmeriti tudi Tentnino po napovedi. Izkaze o številu stavljenih odmernih predlogov naj mi naslovi predlagajo točno na dan 1. do 16. vsakega meseca izza dne 16. marca 1927 in sicer na dosedanjem obrazcu. — Proti predpisu dohodnine za leto 1927 vložene
prizive naj naslovi inštruirajo in obravnavajo tako pravočasno, da jih bo imela delegacija od oblastev manjšega in srednjega obsega koncem avgusta, od oblastev večjega obsega pa najkasneje koncem oktobra t. 1. že v rokah. 2. Zaradi pravočasnega dokončanja priredbe davka na poslovni promet in davka od zaslužka telesnih delavcev opozarjam naslove ponovno na v tukajšnjih odlokih z dne 1. decembra 1926, štev. I A 6799 in z dne 6. oktobra 1925, št. I A 2201 odrejene termine in sicer za davek na poslovni promet 30. april, za davek na ročno delo pa 15. marc. — Hišnim poslom, ki so zaposleni izključno v zasebnem gospodinjstvu, naj naslovi v smislu drugega odstavka točke 4. razglasa delegacije z dne 6. oktobra 1926, št. 2201/1, Uradnega lista štev. 318/95 z dne 12. oktobra 1925 urade m a izločajo eno tretjino ugotovljenega letnega zaslužka kot odškodnino za čez-umo delo in davek odmerijo le tedaj, če ostanek presega 5000 Din. — Delegat ministrstva financ: dr. Savnik, 1. r.
Promet.
Za	zračnega prometa v Italiji.
Kakor poroča >L’Informatore dela Stam-pac, se pripravlja v italijanskem aero-nautičnem ministrstvu odlok, po katerem bo morala imeti tudi vsaka pokrajina vsaj eno letališče, na katerem bodo lahko pristajala letala v slučaju potrebe. S tem ukrepom se hoče tudi pospešiti razvoj zračnega premeta po državi.
Cosulich. Plovbna družba Cosulich v Trstu dela z italijansko državno podporo. Sedaj namerava zgraditi Cosulich nov parnik z vsebino 23.500 ieg. ton, ki bo opremljen skoraj z ameriško razkošnostjo. Dalje bodo zgradili več 10.000 tonskih tovornih parnikov za promet med Trstom in Newyorkom. V ta namen hoče družba svojo delniško glavnico zelo dvigniti in hoče najeti v U. S. A. posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev.
Najboljši šivalni stroi in kolo
I* odlno 1«
a dom, obrt m industrijo v VMh opremah.
(•totem plotilnl stroj DUBIKD
h«* • iuu|u kupMn. r------------
tr«n«tna garancija
Mraka ta papraiRa.
Mtkt caaa, ta« aa akraka.
losip Peteline
°t|ubliana
•to taimmia ipi«wWra.
RAZNO.
Potovanje v Anglijo. »Urania« - zveza na Dunaju priredi za binkoštne praznike poučno potovanje v London. Odhod 5. junija iz Dunaja, vrnitev na Dunaj 17. junija. Informacije daje »Urania - Ver-band«, Dunaj I. Uraniastrasse 1.
Konferenca Družbe narodov. Tajništvo Družbe narodov je določilo roke za sledeče konference in pozvalo zainteresirane države, da imenujejo svoje delegate. Dne 21. marca se bo yršila razorožitvena konferenca; 4 maja pa se bo vršila ekonomska konferenca. Konferenca Unije za mednarodno pomoč se bo po predlogu senatorja Scialoje vršila 4 julija.
Odprava vizuma med Avstrijo in Holandsko, Ministrski »vet je sprejel predlog holandske Vlade glede odprave obveznega vizuma na potne Iste za podanike obeh držav. Dogovor bo stopil v veljavo s 15. marcem.
Plin Ib smeti. Dunajskemu kemiku In-ženerju Giintherju Polcich-u (Polčiču) se je posrečil poskus, popliniti katerekoli tvarine rastlinskega izvora brez posebnih predpriprav v premakljivi plinarni. Na ta način dobljeni plin žene lahko razne motorje. Inženerju je šlo predvsem za to, napraviti stroj, ki se da uporabiti zdaj tukaj zdaj tam. Ni mu bilo na tem, da
se tvarina v gorkotno-tehničnem oziru kar najbolj izkoristi, marveč za to, da se hrani aparat kjerkoli z odpadki, s smetmi, ki so nahajajo na licu mesta. Kar je pri drugih sličnih aparatih premog in oglje, so tu smeti. Glavni pomen tega novega aparata obstoji v tem, da se pridobiva potrebna sila na kateremkoli kraju, (aparat se da prevažati iz kraja v kraj) iz malovrednih in mestoma nadležnih smeti, za kojih odstranitev treba navadno še plačati. Stroške tvorijo edinole plača delavcu in amortizacija. Temu novemu izumu prerokujejo mnogi lepo koristno bodočnost.
Gospodarski položaj. Ogrske. Splošna Ogrska Kreditna banka je podala poročilo o gospodarskem položaju Ogrske v preteklem letu in zaključuje ts poročilom o sedanjem položaju: Poljedelstvo in industrija sta v znamenju ugodne konjunkture; ploskev poljedelskih pridelkov se je znatno razširila. Nerodovitne ploskve se vidno spreminjajo v rodovitne. Pri živinoreji ne gledamo toliko na pomnoževanje števila kot na smotreno zboljšanje kvalitete. Tudi na semena pazimo, da so zmeraj boljša; poraba naravnih in umetnih gnojil raste. Industriji se tudi obeta izredno ugodino leto. Država, glavno mesto, podeželna mesta, komitati in drugi javni čmitelji hočejo izvesti investicije v znesku več sto milijonov pengO. Zlasti gradba cest in stanovanjsko gradbeno delovanje bo-f?ta v letošnjem letu zelo napredovala. S tem razmahom se bo okoristila lahko vsaka industrijska vrsta, pa tudi trgovina. Zdi ise, da imamo veliko upanja na ugoden razvoj in na rastoče blagostanje.
Gospodarske vesti. Kovinska zaloga Nemške državne banke je znašala na koncu februarja 52.9% obtoka bankovcev, kovinsko in devizno kritje pa 58.8 odstotkov. — V Ameriki govorijo o posojilu Italije pri Morgan Co. v znesku 50 milijonov dolarjev. — Dve od največjih angleških železnih tvrdk sta sklenili dogovor kot obrambo proti kontinentalnemu kartelu. Dogovor hočejo v kratkem raztegniti na ves angleški železni trg. — Za prvo četrtletje določeno znižanje produkcijskega programa v izmeru 1 in pol mil. ton je vsled dobre zaposlenosti tovarn mednarodni kartel jekla za drugo četrletje zopet odpravil, 4. marca na konferenci v Dtisseldorfu. — Ceno sladkorja za marc in april so določili na Češkoslovaškem na 516 Kč kristal za 100 kg v tovarni. — V februarju so vložili v Praški mestni hranilnici 48.8 mil. Kč, dvignili 34 milijonov, in je znašalo stanje vlog na koncu meseca 1430 milijonov Kč. — Bata je kupila v zadnjem času v Pragi 10.000 delnic skladišča »pri mestu Parizu« v Pragi. Vse to podjetje ima 12.500 delnic po 200 Kč nominala, skupaj 2,500.000 K; torej ima Bata velikansko večino delnic.
— Na Dunaju se je vršil razgovor o grad-bi cest in so opozarjali na ustanovitev automobilnocestnih akcijskih družb po italijanskem zgledu. V začetku so v Italiji mislili, da bodo ostala taka podjetja brez dobička; sedaj pa vidijo, da nesejo 10-odstotno obrestovanje. Te družbe niso samo izrednega pomena za pospeševanje automobilnega prometa in automobllne industrije, temveč tudi za splošni dvig tujskega prometa. — Pri Ploesti v Runtu-niji bodo pričeli z gradbo nove velike tovarne lokomotiv, ki bo dograjena v treh letih. — Poročila Češkoslovaške Narodne banke izhajajo v češkem, angleškem in francoskem jeziku, v nemškem pa ne. Na tozadevno vprašanje industrijcev je odgovoril predsednik banke Avg. Novak, da jih bodo začeli kolikor mogoče kmalu izdajati tudi v nemškem jedko. — Znani koncem mlinov Viktoria v Budimpešti bo likvidiral, oziroma ga bodo priklopili Združeni ogrski mlinski industriji d d.
— Švicarski kapital se je zelo začel zanimati za ogrsko strojno industrijo. — Za ta teden pričakujejo novega znižanja obrestne mere t Bolgariji in sioer m \%. Zadnje znižanje se je izvršilo 10. februarja, od 8 in pol na 6%. — Banea Con-mereiale Italiana predlaga za leto 1926 dividendo 65 lir na delniee po 500 lir, torej 13-odstotno. — V Temešvaru se nahajajočo rumunsko kemično tovarno »Aro-matiea« bodo likvidirali. Pri delniški glavnici treh milijonov lejev je imela tovarna leta 1925 780.000 lejev zgube, lani pa 1,150.000 lejev. — Pogajanja med italijansko vlado in med Alpine Montan so zadela na težkoče. Glavni predmet pogajanj je bil izvoz železne rude iz Avstrija*-
i *.tt* jKSUKtJtatV
Veletrgovina
kolonijalne in ‘ Špecerijske rob«
van Jelačin
.A >v,i'
Uubliana
v Italijo, o čemer pa Avstrija ne mara nič slišati, češ da so s tem oškodovani interesi avstrijske železne industrije. Pogajanja se pa v Rimu vseeno še nadaljujejo.
—	Industrijska velesejma v Londonu in Birminghamu, ki so jih zatvorili v soboto, ista imela velik uspeli. Naročila cenijo na f> milijonov funtov. — V Varšavi govorijo o neposrednem 'zaključku interesne skupin sti med Ranca Commerciale Italiana in varšavsko Komerčno banko, ki je največji poljski bančni zavod. Delniško glavnico Komerčne banke hočejo dvigniti za 20 milijonov zlatov. — Finančni odbor inesta Budimpešte bo najel za kritje kupnine parcel, na katerih hodo zgladili ;M0<) malih stanovanj, potom Bri-tansko-ogrske banke pri Rlaircvi skupini posojilo v znesku 1 milijona dolarjev; posojilo bo 5-cdstotno in vračljivo v treh in deloma v šestih mesecih. — V zvezi s potovanjem Normana v Berlin se je raznesla govorica, da je to potovanje namenjeno stabilizaciji francoskega Iranka. Sedaj govorico dementi rajo in pravijo, da stabilizacijsko vprašanje franka ni se akutno.
Po svetu. Thyssen in Vogeler nista dobila v Rimu obvezne izjave, da bo pristopila Italija k mednarodnemu jeklenemu kartelu. Vseeno pa Italija pristopu ni nenaklonjena. — Po zgledu jeklenega kartela hočejo osnovati tudi mednarodni livarski kartel in so se Francozi, Belgijci in Luksemburžani o teni že posvetovali. — Poljske banke imajo obilico denarja; ker pa posojajo samo prvorazrednim industrijskim tvrdkam, je težišče denarne kupčije še zmeraj na zasebnem trgu. Posledica je ta, da še zmeraj visoka obrestna mera na zasebnem trgu ne gre nazaj in da ne sledi olicielni obrestni meri, ki so jo dvakrat zaporedoma znižali, v novembru od 10 na 9 in pol, sredi februarja od 9 in pol ua 9%. — Na ne\vycrški borzi so tečaji dosegli v zadnjem času najvišje povojno stanje; v« dile so železnice. — Nemška državna pošta hoče najeti posojilo ;!00 milijonov mark, ki naj služi za zgradbo potrebnih naprav, a zgodilo se bo to šele v avgustu. — Na novo ustanovljena češkoslova-ška iplovbna družba je dobila pravico ti an spe rta izseljencev v Južno Ameriko, U. S. A., Kanado in Mehiko. Podjetje razpolaga z delniško glavnico 1 mil. Kč, vozilo bo pa z ladjami Hapage. — Italijanski uradni list priobčuje odlok o povrnitvi nemške lastnine v Italiji. Prejšnji lastniki predanih posestev in pa oni, ki jim lastnine ne bedo dali nazaj, bodo odškodovani do 85% čiste nakupne cene ali pa cenjene vrednosti. — Predsednik Kube je zopet podpisal odlok, da tudi letošnja produkcija sladkorja ne sme biti večja kot 4,500.000 ten. — V ogrskem mestu Sopvenj bo ustanovila ameriška
1 TRIKO PERILO \
| aa molke, lena In otroke, • I -volna i runih barvah, rokavice, •
• nogavica, dokolenlce, nahlbl •
• nUd ca iolarja ln Iotcc, detnllil, ;
• kloll, lifonl. lapnlrobcl, palice,rillct.noii, • J Ikarja, potrebiCIne ia Šivilje, • j kroJaCe, Čevljarje, brivce • j	edino	le pri tvrdki
1 Josip Peteline I
Ljubljana
• bllau Prciernovega spo> *
•	menlkn.	:
J Najnllja cena!	ki	teiVo In malo! !
tovarna Cernla Co. novo veliko tekstilno tovarno; mesto bo dalo stavbišče zastonj, zato bo pa imenovana tvrdka tovarno takoj zgradila in se obveže, da bo skoz 10 let neprestano zaposlovala 2000 delavcev. Tovarna bo začeta obratovali že v prihodnjem letu. — Nemška zveza aluminij« je pustila cene nespremenjene z 255 markami za 100 kg. — St. marcem so stopile v Rumuniji v veljavo nove železniške tarife, z istim dnem ?e je pričela tudi plovba po Donavi. — Tudi Estonska ima svoje vzorčne sejme. Letošnji se bo vršil od 13. do 22. avgusta v glavnem mestu Estonske Revalu (Talinu). Ker letos ne bo sejma ne v He!-singforsu (Finska) in ne v Rigi (Latvija) in tudi' ne v Kovnu (Litva), l>o imel sejem v Revalu ‘kot edini v baltskih državah prav poseben .pomen. — Beremo, da bodo vpeljali delnice Alpine Montan na borzi v Berlinu. — Število brezposelnih Ua Dunaju se je dvignilo v drugi polovici 'februarja nad 103.000 in je že nekoliko višje kot je bilo v istem času lanskega leta. — Budimpešta bo najela dve posojili, eno za 17,400.000 dolarjev, drugo pa za 800.000 dolarjev. — Montagu Norman, ravnatelj Angleške banke, je prišel v Pariz in. se je pogovarjal tam z ravnateljem Francoske banke. Obiskal je nato tudi Berlin. — Na Češkoslovaškem bodo zvišali pokojnine vsem tistim, ki so biti upokojeni pred letom 1019, kronskim iin novekronskim upokojencem. Zvišanje bc znašalo 20 odstotkov. — Na Dunaju se bo vršila anketa, ki se bo pečala z vprašanjem revizije trgovske pogodbe Avstrije z Jugoslavijo. — Siemens Schuckort se bo spremenila v delniško družbo. — Poljska železni industrija se zelo trudi za pristop k mednarodnemu sindikatu cevi. — Inozemske prijave za velesejm v Leipzigu kažejo zelo velik uspeh. Doslej se je priglasilo 1500 Amerikaucev, 1200 Holandcev 800 Angležev itd. — Splošna Ogrska kreditna banka bc izplačala dividendo 5 pengo.
—	Ze parkrat smo pisali, da nalagajo Ogri svoje odvišne kapifalije v Rumuniji. Sedaj beremo zopet o takih naložbah večje izmere. — Na Češkem so se dogovorili
o	ceni sladkorne pese in sj jo določili na 18.50 Kč za meterski stot čiste težo.
—	Vsled težke krize v poljski' gornje-sleški premogovni industriji brdo tekom tega meseca zopet odpustili okoli 8000 delavcev. V preniogarstvu skoraj povsod enaka kriza.
TRŽNA POROČILA.
KOVINSKI TRG.
Kupčija na ameriškem kovinskem tr-giu v zadnjih febi uarjevili dneh je bila v znamenju poživljenja. Večja naročila'je dobila zlasti strojna industrija, in upajo, da bo ravno ta industrija v bodočnosti ugodno vplivala na ves kovinski trg. Januarska produkcija žele/a in jekla se je uapiam decembrski precej dvignila, od 3,094.000 na 3,104.000 in od 3,282.000 na 3,907.000"ten. Nedavno su cene železa /nižali, in je povzročilo to živahnejše povpraševanje konsuma.
V	Evropi ni Lilo v zadnjem času nič bistvtiDo novega. I) pogajanjih v Diisscl-dorfu bomo še obširneje poročali, ves sVet se je zanimal zanj a. Glavno je pač to, da so redukcijo prvega četrtletja v višini poldrugega milijona to" zopet odpravili. Na evropskem ekspertnem trgu so se cene v zadnjem času precej dobro držale, čeprav je bila kupčija slekoprej precej reservirana. Na kontinetu se bojijo angleških ponudb, mislijo pa, da se bodo ji c odstranitvi nesigurnesti glede na jekleni kartel cene utrdilo. V zadnjih dneh so bile cene te—le: železo v palicah 4/19, valjana žica 5/16, surova pločevina 6/10, srednja 7/5, fina 9. — Na Angleškem nič novega, povpraševanje je nekoliko živahnejše, Angleži forsirajo izvoz v Ameriko. Cene so pa še zmeraj visoko in se izgovarjajo producenti železa z visokimi cenami premoga. Cleveland št. 1 87 šilingov, št. 3 82/6, št. 4 81/6. — Januarska produkcija surovega jekla na Nemškem v višini 1,308.000 ton je bila za 292.000 ton večja kot predvojna. Doma še zmeraj zelo neugoden konsum, zato pa ekspert malo manjši. — Povsod drugod položaj neizpremenjeo.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. l)ire!kcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. marca t. 1. [Vnudbe glede dobave 18 kub. metrov mehkih desk, pisarniškega materijah. 2000 m® gramoza, materijala za spajanje in katenje; do 11. marca t. I. glede dobave 1 brusilnega kamna ter za nakup 4854 kg gumijevih odpadkov, 4500 kg kartona cd voznih kart in 4500 kg starega papirja od dokumentov'; do L>. pmk.i t. 1. glede dobave 2600 komadov ža:il tor glede nakupa'4"00 kg starega papirja in 4500 kg kaitona <,:! voznih kart; do 18.
I	marca t. 1. glede dobave 18 m® mehkih desk. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnih rudarskih poduzeča v Sarajevu sprejema do 10. marca t. I. ponudbe za dobavo 20.000 kg jamskih tračnic. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 15. marca t. 1. ponudbe /a dobavo glinastih cevi. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema' do 16. marca t. 1. ponudbe za dobavo jamskega lesa; do 21. marca t. 1. ponudbe za dobavo inventarnih predmetov za spalne sobe (žičniki, slanmice, odeje,.železne umi-valn.e mize itd.). Diiekcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 1!). marca t. r. ponudbe za dobavo l transformatorja. 46.pešpolk v Bitolju sprejema ponudbe za dobavo 1. pralnega stroja in 1 sušilnice. — Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 14. marca t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogra'du glede dobave bencina, petroleja, strojnega in avte-elja. Dne 14. marca t. I. pri fntendantiiri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za 'garnizije Ljubljana, pri Komandi mesta v Slovenski Bistrici za garnizijo Slovenska Bistrica; dne 15. marca 't. 1. pri Komandi celjskega, vojnega okruga v Celju za garnizijo Celje, pri Komandi mesta v Ptuju za garnizijo Ptuj; dne 17. mraca t. 1. pri Komandi mariborskega vojnega okruga v Mariboru za garnizijo Maribor. Dne 14. marca t. 1. pri Komandi vojnega okruga v Karlovcu glede dobave mesa za garnizijo Karlovec, dne 15. marca t. L pri Komandi mesta v Dolnji Lendavi za garnizijo Dolnja Lendava, dne 16. marca t. 1. pri Komandi ire.-ta v Sušaku za garnizijo Sušak, dne 17. marca t. 1. pri Komandi vojnega okruga v Varaždinu za garnizijo Varaždin, dne 18. marca t. I. pri Komandi mesta v Murski Soboti za garnizijo Murska Sobota', dne 19. marca t. 1. pri Komandi mesta v Cakovnu za ga tv Ilirije Čakovec. Dne 21. marca t. I. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave vijakov. — Dne 22. marca t. L pri isti direkciji glede dobave cevi, bakra. svinca, pločevine itd. — Dne 23. marca t. 1. pri Komandi druge armijsko oblasti za Bosno in Hercegovino glede dobave posteljnih odej. — Dne 24. marca t. 1. pri Ministrstvu vojne in mornarice, cdelenje za mornarico v Zemunu glede dobave bencina in benccla. — Dne 26. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic-v Ljubljani glede dobave elektro-materi-jala; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu pa glede dobave jeklenih cevi in železne pločevine. — Dne 26. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave posteljnine.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Zaloga ■veže pražene fcšve, mletih dliav 1 In rudninske vode
Toina In solidna poatrelba!
Zahtevajte ceniki
w
vinskega kisa, d. s o. z., Uubliana
nudi
naifineiii in najokusnejši namizni kis is pristnega vina.
H
Zahtevajte ponudbo t
Tehniino in higiienNno najmoder-® neje urejena kisarna v Jusoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska costa la, II. nadstr. “
mM m v
taji
najugodnejši kuplilski trg v Evropi!
Pomladanski velesejem od 6. do 42. marca 1927.
1600 blagovnih skupin iz vseh strok.
Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekte od častnega zastopstva
STEGU IN DRUGI
LJUBLJANA, Gledališka ul. 8. Telefon 925.
Veletrgovina £
V	J
v Ljubljani
Špecerijsko
blago
rasnovrstno lga*l*> moko In dalalna prt* d*ik«. • Rasnovrstno
rudninsko vodo.
Lastna pralarna sa kave m mlin sa dliavo a alaktrUnlm obratom. Conlkl na raspolagol
ta priporoia m tisk ▼seh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin.
Las tu« knjigovesnk*
TELEFON ŠT. 652
TISKARNA MERKUR
TRGOVSKO • INDUSTRIJSKA O. D.
UUBUANA, Simon Gregorjeva uSIea m
Tiska Caaopi«©, knjiga, broSure, cenika, tabele, Statute, rabila, letake, lepake, posetnice 1.1. d.
TELEFON ŠT. 5&2
cmss'
Uroja d.T. IVAN PLESS. - Za Tr«flviko-lndu»trli*k« d. •! »MERKUR> kot Udaja.Llja ta