"v-	....»c
riška Domovina

IrMFRiG/IIH-HOIME
IAG€ ONLY
SLOVCNUN MORNING NCWSPANR
CLEVELAND 8. Oh MONDAY MORNING, NOVEMBER 28, 1949 -----------------------—— ------—-----------
LETO LL- VOL, U.
VE 5TI
IZ SLO VE: MIJE
V KRANJSKI GORI in oko- NA PRISILNO delo so v liških vaseh je vedno manj lju- Ljubljani pobrali zelo veliko že-
Prosimo režite nas v Ameriko
di. Brez vsake utemeljite in ob- na in deklet, sodbe jih odpeljujejo kar po vrsti. Poodini stari ljudje, največ ženske so še po posameznih hišah. Pasejo kako zaostalo kravico in oskrbujejo borno polje kolikor morejo. Kam so izginili, tisti, ki so jih odpeljali, deloma vedo, deloma pa tudi ne. Menda jih bo večina nekje pri Kočevju kjer delajo na državnih posestvih. Drugi so po raznih ječah.
Posestnik Kocjen je obsojen na dve leti, posestnik Merkel pa na devet let prisilnega dela. Družina Smolejeva je bila odpeljana že pred dvemi leti, pa še sedaj nihče ne ve, kje je.
ALI JE PREPOVEDANO OB DRŽAVNI MEJI GOVORITI SLOVENSKO? — V nedeljo ob 4. pop. je bila mala slovenska družbica ob meji na državni postaji, ki je med seboj slovensko govorila. K tej skupini je pristopil italijanski fin. stražnik in strogo v imenu zakona prepovedal slovensko govoriti. Na vprašanja, zakaj bi Slovenci ne smeli med seboj govoriti v svojem jeziku, je stražnik takole odgovoril: “Ali ne veste, da je državna postava, katera prepoveduje slovensko govoriti v ob-
UVJV .
Radovedni smo, če je 'res ta ko? Potem so naši kmetje, ki obdelujejo zemljo ob meji, obsojeni na molk.
V	ILIRSKI BISTRICI so v zadnjem času našli ustreljena dva zaščitnika. Po eni verziji so ju ubili križarji, po drugi pa ti-tovci sami, ker sta bila komin-formovca.
V	LJUBLJANI so zaprli dr. Ločniškarja.
V	LJUBLJANI je v zadnjem času na trgu precej sadja. Na trg so pripeljali tudi hrvaški
Pod tem naslovom javljamo našim rojakom imena in podatke o tistih slovenskih družinah in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 10816 Barrett A ve. Cleveland, Ohio. Na ta naslov naj tudi piše vsak, ki bi se za koga izmed navedenih zanimal. Lepo prosimo vse naše usmiljene ljudi naj ne gredo mimo te rubrike z mrzlim srcem. Vsak, ki bo ta imena bral, naj napravi trden sklep da bo pomagal vsaj enemu.
Valentin Komatar, roj, 1906 v Bistričici pri Kamniku, čevljar, kmet,
Franc Kordeš, roj. 1924 v Lahovčah pri Kamniku, pečar, gozdni delavec, šofer'(sprejme vse), Ivan Korošec, roj. 1924, dijak, Leopold Korošec, roj, 1910 v Jastroblje pri Kamniku, ključavničar in šofer,
Bogomir Koesel, roj. 1901 v iočevju, dimnikar, zidar, vrt-ar kmet,
Tugomer Koser, roj. 1911 v Ljubljani, trgovec, krojač, vrtnar, z ženo,
Maks Kosovinc, roj. 1909 v Ljubljani, aktivni oficir,
Ivan Kostanjšek, roj. 1918, mesar, z ženo in 4 letno hčerko, Matija Kovač, roj. 1901 v Mala Ligojna, kmet,
Salvator Koželj, roj. 1916 v Trstu, tekstilni tehnik,
Ivan Kramarenko, roj. 1892 Krmenčnik, knjigovodja (sprejme vse), z ženo,
Anton Debevec, roj. 1897 na
Frank Livk
V Johnstownu, Pa. je umrl po daljšem bolehanju, previden s sv. zakramenti Frank Livk, star 58 let. Pogreb je bil 21. nov. te cerkve sv. Patrika na Westmount pokopališče. Doma je bil iz Malkovca, fara sv. Trojica pri Mokronogu. V Ameriki je bil okrog 38 let Za njim žalujejo soproga Frances, hčerka Mary Jane, pastorki Andy in Rudy Ivančič, Mrs.
Frances Gacka in Mrs. Mildred miad^a električarja Thomas Jereb. V Clevelandu zapušča CarroUi Dobil je'tako hude
nAAolrini« Mm f~)l rrn Vilna/*	...	■	‘i •	v...
ROVI GROBOVI
kov. Tukaj je bival* 17 let. Bila je članic« več društev v Chi-cagi kjer je bil*. rojena. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob 9:30 uri in nato na pokopališče Kalvarija.
Thomas Carroll V petek popoldne se je pri delu v Eaton Manufacturing Co. po nesreči vpela obleka
nečakinjo Mrs. Olgo Klinec, bratranca Jožjsta Gorjup, sestrične Mrs. Mary Meklan in Mrs. Ana Počkv ter več drugih sorodnikov. Bodi mu lahka amertška gruda.
Adam Barbli
V soboto zjutraj je umrl v Doctors Hospital Adam Barbič iz 14211 Darwin Ave. Bil je 75 let star. žena Mary mu je umrla leta 1941. Rodom je bil iz Ssmobora in je prišel v Ameriko leta 1904. Njegova družina je več let stanovala na 64. cesti (blizu St. Clair Ave., pred 28 leti pa so se preselili na Darwin Ave. Zapušča sinova Johna in Steve ter štiri vnuke. Bil je član društva Sv. Jo-
bpekline da je v nedeljo zvečer umrl V Lakeside bolnišnici. Bil
62 St. v Mausoleum na Highland Park, kjer je že pokopana njegova ««p
POZDRAVNA PRIREDITEV V CAST DR. JURIJU ADLESIČU
V nedeljo popoldne je bila v pem govoru o ljubezni do domo-Knausovi dvorani na St. Clair,vine in svojega rodu, do sloven-lepa, prisrčna pozdravna prire- ske besede in naše bogate narod-ditev v čast Dr. Juriju Adlešiču. >e kulture. Posebej se je zahva-Organizacija Kulturnega vrta j lil g. Grdini in njegovi družini je smatrala, da je primerno da ter vsem sodelavcem v organiza-priredi pozdraven dan biv- ciji Kulturni vrt, ki je tu sredi šemu ljubljanskemu županu, ki velike Amerike postavila sporne-je pred 11 leti slovesno začel de- nike nadih duhovnih velikanov
lo našega Kulturnega vrta in s m vuuiuauv. mcu svojo navzočnostjo tako odlično govorom in prepevanjem sloven povzdignil takratno slovensko skih pesmi je družba ostala v
je star 21 let. Staiteval je na 829 E. 149 St. Tukaj zapušča mater Leuella, brata Walter ,in Mike ter sestre, Mrs. Betty Dackor, Mrs. Kathleen Hall, Audrey in Roselle in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu in je bi! pri vojakih v zadnji vojni. Pogreb bo četrtek popoldne o^) 1:30 uri iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi na 458 E. 1,152 St. na pokopališče Knoll'
Vincent
V nedeljo opolnoči je nana-
t iicuoij«	jw ------ umil uuguunuv v oiuvcntji,
gloma preminul Vincent Star- se(,nc, praznovanje stoletnice šaman v starosti 63 leji, stanujoč	-- *-J!
sipa št. 99 CFU. Pogreb bo v sredo ob 10. un vz Grdinovega pogrebnega zavoda na 1053 E.
40 leti.
Sssp ! m

in vodnikov. Med prisrčnim raz-
manifestačijo. V Knausovi dvorani so se zbrali številni prijatelji in znanci Dr. Adlešiča iz Clevelanda in okolice, tako sodelavci organizacije Kulturni vrt kakor tudi novi priseljenci, ki so kakor Dr. Adlešič šele zadnji čas prišli iz Evope. Bila je družba iskrenih prijateljev, kiso istih misli in istega srca. G. Anton Grdina je pred vsem pozdravil častnega gosta in vse navzočo, potem pa kazal lepo vrsto slik slavnostne otvoritve Kulturnega vrta v Clevelandu, pri kateri je Dr. Adlešič nastopal kot župan ljubzijanski in zastopnik naš.ega naroda v stari domovini, potem pa tudi slike pomembnih dogodkov v Sloveniji, po-
Knausovi dvorani vse popoldne in zvečer.
Kitajci so izpustili zaprtega konzula USA
Poprej so ga pa še obsodili na leto zapora, ker da je pretepel nekega Kitajca. — Konzul takoj zapusti Kitajsko.
Washington. — Kitajski komunisti so postavili ameriškega generalnega konzula Angus Warda, ki so ga imeli zaprtega, pred soje “ljudske sodišče” in ga Haj oc UUB1BW , obsodili na 6 mesecev zapora, ki y boin^nico_
so ga pa takoj spremenili na iz-............
gnanstvo iz kitajske države. Generalni konzul in njegovi urad-
mostana v Stični, kjer je tudi
na 18948 Kenwooa *ve„ c-u- Dr. Adlešič nastopal kot župan neralni konzul in njegovi urad-clid. Bil je rojen v vasi Gore- ljubljanski. Iskrene besede v niki so bili obsojeni, da so pre-nja vas nad Škofjo Loko odko- pojdrav 80 govorili častni pred-'tepli dva kitajca, generalni kon-der je prišel v Ameriko pred sednik Kulturnega vrta, odvet-jzul pa še zato, ker da je delal nik John Mihelich,- Mrs, Mihe-jproti interesom "ljudske kitaj-
Razne drobne novice Iz Clevelanda in ta okolice
Obisk is Argentine—
V spremstvu svojega brata Johna Zalarja, nas je obiskal v soboto čvrst slovenski mladenič Jože Zalar, ki je dospel z letalom iz Argentine. V Clevelandu ima tudi sestro Mrs. Mary Kocjan na 15926 Whitecomb Rd. V četrtek se poda za nekaj časa k sestri Frances v Stevensville, Kanada. V Argentini, je povedal, je prav zdaj naj lepša pomlad in velika vročina. Naši ljudje tam doli so še precej zadovoljni.
Zaroka—
Mrs. Mary Marinko, 6713 Bonna Ave. naznanja zaroke svoje hčerke, Miss Marian J. Močnik z Phil J. Croak iz Madison, Wisconsin. Poroka bo na 11.,februarja v cekvi sv. Vida. Bilo srečno!	.
Na sejo—
Klub Ljubljana vabi jutri večer ob 7:30 na 3ejo, ki se vrši v navadnih prostorih, članstvo naj se udeleži v velikem številu.
V soboto dopoldne so morali nagloma prepeljat v Glenville bolnišnico Ms. Andrew Ober-star. Prevoz je izvršila ambu-lanca Mary A. Svetek.
«-
dirSiHr: prenlu|ReP8r’ P8storke Cha!l,,e8’ kot tajnik Kulturnega vrta. V do priznali. Vse osebje ameri-nul na svojem domu na 23106 nie in Lo«is.-sastro^rz: Anto- ,menu novodošlih pa so se za- škega konzulata v Mukdenu je z
Nicholas Ave., Euclid, drew Božič, star 55 let. - —.. zapušča soprogo Mary, rojeno kov Breznik, hčeri Mrs. Bertha kov
UJ5 BU liupvljau mui tli	-—-------- -t	...
kmetje belomoko in olje. Vendar Igu, aktivni oficir in knjižničar,
ni iblo nobenih kupcev, ker je bila cena previsoka.
V LJUBLJANI stane kosilo v hotelu “Slon” 200—300 dinarjev.
VtCMNGWMftS
prerok
pravi:
z ženo,
Janez Debevec, roj 1911 v Borovnici, kmet, mizar in tesar,
Marija Dičeko, roj. 1889 Tkalce pri Krškem, gospodinja s hčerko,
Marija Maraun roj. Dičeko, roj. 1917, bolničarka, kuharica, ter zetom,
Olatz ter Evelyn, sestro Louis v Yagerstown. Pa. in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Vipavi na Krasu kjer zapušča dva brata in več sorodnikov. Tukaj je bival 38 let in je bil izučen zidar. Bil je član dr. Vipavski Raj St. 312 iSNPJ. Truplo bo na mrtvaškem odru samo pondeljek zvečer od 7:00 do 10:00 ure v pogrebnem zavodu Jos. Žele in Sinovi na 468 E. 152 St. Po želji družine bodo pogrebni obredi v torek popoldne privatno ob navzočnosti same družine. Truplo bo po njegovi želji upepeljeno.
Anna Grubb
Poizvedovalni kotRek
(nli se ne ve brez ciganke)
Danes vetrovno in nekaj gor-	.— :----------
keje; jutri deloma oblačno in vasi Ravnik, p. Hotederšica, Ju-zmerna toplota. Toplomer okrog 40 stopinj.
Tri na dan
d, u. nuicucipii/«*)
goslavija. Pred vojno je bival Mrs. Eleanor Cmp«»« v Clevelandu. Naj se zglasi na gornji naslov.
Stari Rimljani so imeli pro-konzule, ki so za svoje gospode v Rimu ustrahovali podjarmljene dežele.
Po zgledu starih Rimljanov se ravnajo danes ruski komuni-
John Debevec, doma iz Bezu-ljaka pri Cerknici, ki je prišel v Zed. države še pred prvo svetovno vojno, je naprošen, da sporoči svoj sedanji naslov svoji sestrični Mrs. Fanny Ambro-sio, C. Vitt. Emanuele II, Gaeta (Latina), Italy. Ali pa na Mrs.
se ravnajo uauca ruoiu nwiaum- 1--------»	*	.	,
sti, ki nastavljajo svoje prokon- Jennie Hete, 40 14th S reet, ........................... Barberton, Ohio, N. W.
zule v satelitskih deželah, da se jim ne izmuznejo iz krempljev.
* * *
En tak je ruski maršal Ro-kosovski, ki je na Poljskem za vojnega ministra. Druga na vr sti je Bolgarija, ki je dobila ukaz iz Moskve, da mora poklicati nekoga iz Moskve, da bo prevzel vlogo vojnega ministra.
na 23106 n'e I11 Louis.sestro Mrs: Anto- ;menu novodošlih pa so se za- škega konzulata v Mukdenu je z £veza Narodov je sklenila I, 0. Ah- n‘° Blumčl ‘bžata Louis Star-	Monsgr. Matija Skr- velikim veseljem sprejelo vest,j „aj ygjjke sile O tem nada-
et. Tukaj m8n ■" John'Starman, več Vnu- ^ Mrs. Nija Natlačenova, Dr. da je bil generalni konzul takoj	]jujejo pogajanja,
v. roieno kov *n veliko drugih sorodni- Valentin Meršol, in Dr. Zdravko p0 izreku 3odbe izpuščen. Vsi to
Kalan. Vsak je povedat kako ae takoj začeli odpravljati na New York. — Zveza Narodov značilno delo Dr. Adlešiča, vsak'p8t iz države. Naš konzul ni je sklenila naj vprašanje kon-se je spomnil kakega dogodka,[imel nikake prilike, da bi s svo-: tro'e nad atomsko energijo Skuki je v zvezi z njegovim javnim'je strani pojasnil slučaj in po- sajo rešiti same velike sile: USA, delovanjem, posebno so pa vsi'Btopanje z njim pred kitajskim Velika Britanija, Francija, Sov-naglašali pomen narddne skup-'komunističnim sodiščem. Tudi|jetska Zveza in Kanada. Pred nosti, ki se je tako lepo pokazala !e ni jasno ali bodo kitajske,koncem zborovanja je Višinski ob priliki otvoritve Kulturnega'oblasti delale kake težave čla- še enkrat napadel USA in re-
Bil je član društva V Boj, št. 53 SNIPJ to dr. Blejsko Jezero, št. 27. Bil je tudi delničar Slovenskega Del. Doma na Waterloo.
Pogreb bo v sredb popoldne iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek na pokopališče Highland Park.
■o
svojega nečaka v. Chicago, lil. jo je na nagloma tedel mrtvo-ud in čez par ur je premi- [z nula v bolnišnici Anna Grubb, stara 67 let, stanujoča na 16820 Calcutta Ave. Tukaj za-
Zahtevajo močno politiko proti sovjetom
London, Anglija. — V britanskem parlamentu je konservativna štranka začela ostro kampanjo proti vladi na zunanjepo-Anna uruoo	Htičnem polju. Doslej je opozi-
Ko se je nahajala pri poroki ^ vedhopodplrala vlado v zu-
nanje političnih zadevah. Sedaj spfkčbsarvativci prvič nastopili z ‘očitki,' 'da je delavska vlada ptemehkih rok v vseh zadevah glede Rusije in komunizma. Konservativci zahtevajo, naj
Martin Korenč, Brod št. 4,
Dol. Logatec, Jugoslavija, bi
±, TkSrt* h,“ S, a « —
Mrs. Eleanor Cimperman to kanu pomenil; splošen spopad Mrs. Florence Artz. V Chicagi med velikimi silami zapušča sestri Mrs. Pauline Smith, Mrs. Julia Samp, brata Paula in več drugih sorodni-
SLOVENSKI IZGNANCI 80 81 OLO ŽIVLJK-
REŠILI LE GOLO----
_NJE. POMAGAJMOJMI .
NA ODPRTE KUVERTE JE TREBA ZDAJ-^ PRITISNITI ZNAMKO ZA 2 CENTA
žinam, da zapuste Kitajsko
vrta v Clevelandu. To slovensko
skupnost, ki naj veže vse Slo-	„„ __r— —
vence v vseh razmerah in prili- skupno s konzulom ali ne. kah, pa naj žive kjerkoli so vsi1 govorniki podčrtavali in nagla-šali njeno veliko važnost posebno za mal narod kakoršen smo Slovenci.
omasti uemie aaae waave —
nom konzulata in njihovim dru- kel, da ameriški načrt kontrole
ROME, O. — Mr. in Mrs.
Frank Dragolich naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Ma-
lovenci.	. ry z Mr. Joe Kovačičem/ sinom -	■ —	-	......
Dr. Adlešič se je ob koncu sosede Mrs. Mary Kovačič. Bilo	^TtuiimTnarodi aIi
hoče uničiti razvoj atomske energije v (jrugih deželah, četudi jo uporabljajo samo za miroljubne namene, da bi le Amerika imela več možnosti za dominacijo po vsem svetu. Višinski je zagotavljal, da'Sovjetska Zveza ne
vsem zahvalil v da’jsem prele-1 srečno!
ar"
Ram najnovejše svetom vesti
želah in med tujimi narodi ali da kapitalističen nered vodi sam v revolucijo, ki'zato mora nastati prej ali slej povsod kjer vlada kapitalistični sistem.
NEW DELHI, INDIJA. — Ustavotvorna skupščina Indije je soglasno sklenila, da naj bo Indija odslej neodvisna republika. Slovesna proklamacija nove republike bo dne 26. januarja prihodnje leto. Takrat bo naroden praznik za vso ogromno državo.
WASHINGTON. — Kitajski komunisti so sedaj, ko so osvobodili iz ječe našega konzula v Mukdenu Mr. Ward-a, naenkrat zaprli podkonzula William N. Stokes. Dolže ga, da je vohunil v korist USA. Štete Department je vložil protest, nekateri kongresniki in politiki pa predlagajo, da mora naša oblast še ostreje nastopiti, ker kitajski komunisti očitno namenoma ponižujejo naše uradnike.
•	•	B
BERLIN. — Ruska straža je ustrelila našega vojaka
Ki 11BIN111 Z,I* AlrlzVL/	s n	BEKLiiiN. — ivusna sum. j c
Zdaj ko boste pošiljali prija- Pošte priporoča, da si nakupi- Staff Sgt John E. Staff iz Ramsey, 111. Bil je v skupini, ki se je
w-rs S'»S” SiSiSTaSSte
Glede pošiljanja za' božič pri- baražo strelov, tako, da je bil avto ves izrešetan, in Staff smrtno >roča pošte, da se ravnate po zadet Naš komandant za Berlin je vložil protest in označil postopanje ruske straže kot nepotrebno surovost.
•	a	m
glednice, ne pozabite, da je treba deti na odprte kuverte znamko za 2 cente. Prej je zadostovala znamka za 1 cent in pol.
100 ljudi so llkvidiraM na Poljskem radi vohunstva
Varšava. — Poljska vlada je objavila, dai je bilo nad sto oseb likvidiranih v zvezi z aretacijo francoskega konzularne ga uradnika, ki je zaprt in bo sojen pred poljskim sodiščem. Poljska vlada je tudi objavila del priznanj, ki naj bi jih bil dal zaprti uradnik Robineau. Francoska vlada pa pravi, da so vse obdolžitve poljskih komunistov izmišljene in neresnične.
Jos. K. Mavrich, ki je še med Tiste znamke zdaj ni več v Ame-zadnjo vojno živel v Chicagu na rilci. In odprte kuverte spada-naslovu 11917 Normal Ave. je jo v 3. razred.
prošen, da sporoči svoj sedanji naslov na Rev, Ignacij Brglez, Boz 5547, Alamosa, Colorado, da ga sporoči njegovi seetri, ki je v veliki stiski.
Zato je najboljše, da denete razglednico v kuverto, jo zapečatite ter pritisnete nanjo znamko za 3 cente, pa bo odposlana po pošti po 1. razredu.
poroča pošte, sledečem:
Za kraje izven države odpošli-te božično pošto do 10. dec., za lokalno oddajo pa do 16. dec., da dobijo naslovniki do božiča.
Vse poštne postaje v Greater. Clevelandu, to je glavna pošta in vse podružnice bodo odprte v nedeljo 18. decembra od 8. zjutraj do 6 zvečer.
PANAMA. — V Panami so izvolili že tretjega predsedniki republike. Izvoljen je Dr. Amulfo Arias, ki je svoj čas tudi pri volitvah in splošnem glasovanju dobil večino glasov. Prejšnji trije predsedniki, ki so bili na prvem mestu v državi po nekaj dni, nekateri pa jk> nekaj tednov, so zbežali na tla USA, ker je novi predsednik odredil aretacijo njihovih vodilnih ljudi. Obenem je novi predsednik odstavil policijske uradnike, W so izvedli zadnji državni prevrat
Montgomery v Ameriki
Washington. — Angleški šef generalnega štaba in predsednik obrambnega svete za za-padno Evropo maršal Montgomery je prišel v Združene države na daljše razgovore o obrambi evropskega kontinenta v slučaju napada z ruske strani. Pri prihodu je izjavil, da sodi, da sedaj ni razloga za kak takojšnji vojni spopad.


I

" JQuaaSKA DOHOVm*. NOVEMBER 28, 1848
gHV| Ameriška Domovi ha
i>ti ■ ■ f |	fTTFn
e rešitev. Če ne boš hotel spoznati te resnice v miru in blagostanju, jo boš v strašnih bolečinah smrti, Jci si jo sam pripravljaš.
(JAUK DEHBVBO, Bdltor)
•Ul SL Ctalr An.	Hlndmon 0628	OkieUnd «, Oklo
Published doll; ezzoopt Boturdoyo, Biuutays ud Holidays
NOVEMBER
CIM MON TUt Wt» THU FBI SAT
• 2 3 4 5 678 9 10 11 12 1314 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 272829 30
NAROČNIN/
Za Zed. države 18.80 na leto; ib pol leta 85.00; za četrt leta 83.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav 810.00 na leto. Za pol leta 86.00, za 8 mesece 88.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States 88.50 per year; 85.00 for 6 months; 88-00 for 8' months.
Canada and all other countries outside United States 810 per year. 86 for 6 months, 83.50 for 8 months. .
BESEDI IZ NABODA
I itWWHHIII 118SSSS***i»*S******SS*SS*Sllt*«***S*
Pismo Yrhenikega Tineta
Entered u	"<««« matter January 6th IMS, at the Poet Office at
Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 181»._______________________
No. 232 Mon., Nov. 28, 1949
Vrhenški Tine spet dela, sttfvka končana in druge
Waukegan, 111. — Jeklarska stavka, ki je trajala nad šest tednov je zadnji teden končala. V nedeljo in soboto so obveščali ljudi, naj se vrnejo na delo. Jaz sem začel v torek in po dolgem počitku sem bil prvi dan kar nekam neokreten. Zdaj ipa spet gre, kakor je šlo.
S stavko so delavci nekaj dobili, nekaj pa zgubili, tako da posebnega dobička ravno ne bo. Zgubili smo na zaslužku šest tednov, kar je precej. Dolgo 'bo treba delati, da se bo ta zguba nadomestila. Pridobitev je v tefn, da so jedklar-ske družbe pristale prispevati po 5c. na uro v pokojninski sklad. Enaki delež pripevajo tudi delavci. Po tem določilu bodo v bodoče prejemali delavci, ki bodo stari 65 let in da bodo imeli 25 let službe po $100.; na mesec pokojnine, to je vred s podporo od^socialne zavarovalnine, kolikor je bo kdo imel. V jeklarski industriji je v vsej deželi zaposlje-nih nekaj nad 530,000 delavcev.
Na križišču Adams in Deseto cesto se je dogodila zadnjo so-
Eoma rešitev
Predsednik CIO je zadel žebelj na glavo, ko je v isti sapi obsodil brezbožne komuniste in brezbožne kapitaliste.
Predsednik Truman je očetovsko resno in skrbno pozval vse ameriške sodržavljane naj resnično po veri žive, naj negujejo svojo vero, naj izpolnjujejo versko moralne nauke in naj neprestano imajo pred očmi, da je vera v Boga vir in temelj človekovega dostojanstva, temelj in vzrok spoštovanja človekove osebnosti in njenih pravic do svobode in na-predka.
Živimo v času. ki ga bodo enkrat zgodovinarji označili za dobo neprestanih vojska, dobo negotovosti, strahu in iskanja. Človeške slabosti in zmote so v tej dobi prišle strahotno do izraza. Človek je napredoval tehnično. Izumil je sredstva, s katerimi more mal otrok s pritiskom svojega slabotnega prsta na gumb prižgati luč na vseh delih in mestih sveta, dobo v kateri je mogoče govoriti ljudem po vsem svetu med seboj, dobo v kateri moreš prenašati slike in dogodke življenja istočasno ko se dogajajo, dobo, v kateri je svet postal strašno majhen, razdalja skoro ne prihaja v poštev in dobo v kateri je človek sam zmislil sredstva, s katerimi more uničiti samega sebe in uničiti vir življenja na celih delih zemeljske oble naenkrat. To je doba umetnih plamenov, doba eksplozij doba uničevalnih strupenih plinov, cesto m je dogodiia zadnj0 s0-doba vojskovanja z bakterijami in bacili, doba v kateri je faoto vežer 8natfl0 U8odna ne. čioveka gfoza-pr^d tistimi silami, ki jih je v naravi odkril, a 81ovengJd pyonir Ma. jih znal uporabljati — pa najprej mislil na to kako bi jih 'tija Varigek, star 77m, 8tanu-uporabil za svoje uničenje.	• -	....... ««■ - «--«•
Ta tehnično tako napreden človek namreč ni istočasno, ko je buljil v tajnosti prirode, mislil tudi na poslanstvo, na nalogo, na odgovornost, ki jo ima sam kot upravitelj naravnega reda, kot Stvarnikova roka v stvarstvu. V tej dobi je človek služil svoji izkvarjeni naravi, samopašnosti, napuhu, želji po oblasti in materijalnem bogastvu in padel v usodno duhovno revščino, da kljub vsej tehnični prosvet-ljenosti ni videl rešitve, ne poti k miru in sreči.
Dve svetovni vojni sta si sledili v kratkih presledkih.
Med tem je bila komunistična revolucija na Ruskem, naci-svična na Nemškem, fašistična v Italiji, civilna vojna v Španiji, vojna na Kitajskem vojna v Burmi in Indoneziji, vojna, v prednji Aziji in še dolga vrsta večjih in manjših revolucij po vseh delih sveta.
V petem letu po drygi svetovni vojni, po skoro štiridesetih letih odkar se je začela prva svetovna vojna, pa ves svet trepeta pred trenotkom kdaj se bo začela tretja, najstrašnejša, totalno uničevalna, tako odločilna, da bo kakor svetovni potop, kadar bo prišla. Človeštvo trepeta pred njo, pa se pripravlja nanjo, se je ob enem(skuša izogniti a rešitve ne more najti. Zakaj ne?
Rešitev je zelo enostavna. Ljudje bi morali biti dobri.
Bili bi naj dobri sosedje. Ceniti bi morali življenje svojega bližnjega prav tako kot svoje, kot največji dar Stvarnika.
Smatrati bi morali za svojo prvo in največjo nalogo in dolžnost čuvati in pospeševati blagor tega življenja, pa bi bila vojna izključena in nemogoča. Iskati bi morali možnosti za vzajemno življenje in lepo sodelovanje na prvem mestu, ker če tega ne bo, bo šlo vse drugo človekovo prizadevanje v nič.
Tega, prav tega enostavnega pa človek ne zmore, če ne pojmuje prav svojega poslanstva v tej prirodi, če ne zajame duhovne moči iz vere v Stvarnika in če ne izpolni enostavnih deset zapovedi božjih, ki so ob enem osnovna pravila naravnega reda.
Daši je odrešilna resnica tako enostavna, vendar jo sedaj človek zastonj išče in ne najde poti do nje. Izmislil je Ligo in sedaj Zvezo Narodov, ki naj bi uglajevala spore in uraynavala zadeve z mirnimi sredstvi, pa največji ljudje sedanje družbe zmorejo komaj toliko, da drže še zastopnike narodov, ki so vsi v enaki smrtni nevarnosti, za eno mizo a ne pridejo doskupnega govora o najpotrebnejši osnovni stvari, o miru, ki ga vsi imajo na srcu in jeziku. Društva vstajajo, ki glasno govore, da je treba vstvariti svetoven red, svetovno ustavo ki bo jamčila osnovne pravice vsem ljudem, svetovno vlado, ki bo vladala in urejevala vse narode tako, da bi bile dobrine vseh pridobitev na zemlji enako pristopne vsem ljudem in bi v enaki meri branila vsem škodljivcem, da motijo mir in dobro sosedstvo. Vstajajo množice in rote državnike in narodne zastopnike naj tej stvari posvete svojo skrb in delo, a rešitve ni. Nasprotno, vedno hujši je strah, vedno bližje je nevarnost, vedno bolj se gro-inadijo smrtonošna orožja za obrambo in za napad, vedno huje ječi vse človeštvo pod bremenom oboroževanja. Živimo i<.ot na vlaku, ki drvi naravnost v prepad, ker je izšel iz tira.
Tu pred prepadom, kliče vera: Spomni se človek, da si podoba božja in naravnaj življenje po Njegovem ukazu, ki
štvih, da vsa mogoča vabila in prošnje nič ne pomagajo, če se članstvo samo ne zaveda svojih dolžnosti do društva in Jednote.
Torej vam ne bom pridigal in pojasnjeval važnosti glavne letne seje, ker o tem ste že vši dovolj brali in slišali. Pač pa je moj namen, da vas opozorim, da »e bo po sklepu zadnjo redne mesečne seje vršila glavna seja našega društva PRVO NEDELJO v mesecu decembru (4. decembra) ob pol dveh popoldne v naši zboroval-ni dvorani v šoli sv. Vida. Torej NE 'prvi torek, kot se običajno vrše naše seje.
Pridite gotovo v čimvečjem številu, kajti volitev odibora je gotovo najvažnejša točka letne seje. Zadnjih nekaj let je bilo že kar v navadi, da so člani glasovali kar na kratko in izvolili celoten stari odbor; Naš tajnik, br. Joseph Nemanich, pa mi je naročil, jla letos pa on prav gotovo ne bo več kandidat za tajnika in da naj vas pravočasno opozorim, da pričnete razmišljati, kateri izmed članov bi bil najbolj zmožen za ta tako važen društveni urad. Joe pravi, da mu njegova služba ne dopušča dovolj časa za društveno delo. Da je temu res tako, nam je dokaz, ko je bil Joe zadnja dva me-poslu Izven mesta in ga sedaj kaj vestno in pridno nadome-stuje naš zapisnikar, br. Daniel Postotnik. Torej razmišljajte, kdo bi bil naš prihodnji tajnik, da ne bomo na seji predolgo tratili časa.
joč na 1101 Adams St. v North Ohfcagi, to je takoj preko Desete ceste, je 'bil zadet od au-tomobila, ki ga je vozil tudi Slovenec 24 letni John Nagode, stanujoč na Viktorija cesti. Auto je zadel Varška tako usodno, da mu je zlomilo nogo in dobil je težke poškodbe na glavi in drugod. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico sv. Terezije, kjer v noči med nedeljo in ipondeljekom umrl. Pokojnik je bil iv Ameriki okrog 43 let in je bil zelo aktiven nri društvenih in drugih poljih. Tu zapušča žalujočo ženo Katerino, 1 sina in 4 hčere. Ena izmed hlčera je redovnica v benediktinskem redu Sister Mary De Lourdes. Pogreb se je vršil v četrtek 17. nov. iz cerkve Matere Bo^ žje na pokopališče sv. Marije. Žalujočim naše sožalje, pokojniku pa večni mir in pokoj!
Tukajšne Ikegljarske partije (Teams) kaj živahno tekmujejo v naši naselbini. Podirajo jih kakor nekdaj Radec-kijevi topničarji turške rde-čehlačnike. Med posamezniki je dosegel najvišje število slovenski kegljač Tony Svete 623. To ti je pravi “oberkanonir”!
Vreme imamo bolj mrzlo. Pa že tudi snežinke so se pokazale, kar je znamenje, da je Miklavž s severa na -potu proti nam.
Vse prijazno pozdravljam in ostajam,
Vrhenšk Tine.
Glavna seja in drugo za dr. sv. Vida št. 25 KSKJ
Cleveland, O. — Že naslov vam pove, dragi bratje in sestre, kaj vam mislim povedati v naslednjih vrsticah in na kaj opozoriti. Sicer vam vsem skupaj odkrito povem, da nimam dosti upanja na uspeh tega dopisa, ker pač vem iz dolgoletnega delovana pri raznih dru-
Druga važna toča, na katero
vas opolzarjatn, pa je naša kantpanja za pridobivanje novih članov. Iz poročila v našem Glasilu je razvidno, da se posamezna društva zelo zanimajo za to kampanj?), ki je do-sedaj pokazala že nadvse lep uspeh. Prav veseli me, da tudi naše 'društvo ni med zadnjimi in zato apeliram na vse naše člane in članice, da se vsi še bolj potrudimo, da se bo tudi naše društvo pomaknilo med prve agitatorje in da ne bomo ob koncu kampanje ostali kje na zadnjem mestu. Poleg zavesti, da ste storili dobro članu, ki ste ga vpisali ter društvu in Jednoti, katerima ste pridobili novega člana, boste deležni tudi lepe nagrade. Na delo!
Tretja in zaključna važna točka pa so “nedokončane zadeve”, ki pridejo navadno na vrsto ob zaključku seje. Vsi, ki se udeležujete vsaj letnih sej, boste že vedeli, kaj ta točka pomeni', kateri pa še ne veste, pa -pridite gotovo v nedeljo 4. decembra db poldveh v zjborovalno dvorano šole sv. Vida in se -boste sami prepričali, da ta zadnja važna točka tudi ni kar ^ako v en dan.
Z bratskim pozdravom,
Frank A. Turek, preds. ---------o------
Javna zahvala
Cleveland, O. — Ko smo se novi naseljenci javno zahvalili vsem sponzorjem in dobrotnikom za vso pomoč in naklonjenost, da smo mogli priti zopet na svobodo, v Ameriko, k vam, dragi rojaki, čutim tudi jaz dolžnost, da se tudi jaz javno zahvalim vsem. Najprej se m-oram zahvaliti svojemu sponzorju, svoji sestri, Mrs. Mary Komin, kj je prevzela nase vso odgovornost ter omogočila mojo emigracijo v Ameriko. Zahvaliti se ji moram za vso njeno izredno dobrotljivost in vso nadaljno
skrb zame. Ista zahvala velja, to s« razume, tudi njenemu možu Ignaciju Komin, ki je vedno tako dober zaime.
Preveč bi vzelo prostora, ako bi našteval še vsa imena mojih dobrotnikov tukaj, zato naj velja vsem skupaj ta moja iskrena zahvala in moja beseda, da njih dobrot ne bom nikoli pozabil.
Majo iskrena zahvala naj gre tudi č. g. Msgr. B. J. Ponikvarju za vse obilno delo za nas begunce. Dalje dr. Mihaelu Kreku za vso požrtvovalno skrb ter posredovanje pri oblasteh za našo emigracijo. Za Vaše nesebično delo smo vam vsi iz srca hvaležni. Boj 'naj Vam stotero povrne.
Dalje naj gre zahvala č. p. Bernardu Ambrožiču, ki se že tako dolgo trudijo za nas begunce. Bog Vam obilo poplačaj.
Naj lepša zahvala naj. grb tudi neznanemu dekletu. Bilo je v -pritanišču New York, ko smo stopili iz ladje in se nam je pridružila ter nam nudila pomoč pri vseh uradih, zlasti pri tolmačenju jezika. Dejala je, da je doma iz Viča pri Ljubljani, da je že dolgo v A-meriki. žal, da ne vem njenega imena. Tolmačila je meni in dvema dekletoma. Hvaležno smo ji vsi sledili in si mislili, kako da so dobri ti naši rojaki v Ameriki.
Naj ne pozabim, izreči zahvalo tudi g. Antonu Grdini za vso prav očetovsko naklonjenost do nas .beguncev in vse številne dobrote. Za vse to naj Vam Bog obilo poplača.
Mi smo zadovoljni tukaj v Ameriki, gamo nekaj nam še greni veseleje. Spominjamo se namreč onih, ki so še v taboriščih in bi jim radi pomagali, da bi prišli tudi oni sem, a mi ne moremo. Zato prosimo, če bi se dobili dobri sponzorji tudi zanje zdaj, koje še čas, da bi mogli v Ameriko. Kdor le more, naj stori to plemenito delo in pomaga brezdomcem, da bi mogli priti za nami v Ameriko.
Torej še enkrat: Bog plačaj vsem znanim in neznanim dobrotnikom. Vas' vse skupaj naj lepše pozdravlja, vaš rojak
Franc Komin,
1046 E. 76 St., Cleveland 3, Ohio ■o
Društvo Krščanskih žena in mater
Willard, Wis. — Članicam društva Krščanskih žena in mater sporočam, da bomo imele v nedeljo 4. decembra pri sv. maši skupno sv. obhajilo. Po. maši pa skupni zajtrk v dvorani kot navadno. (Prosim, da prinesete kaj malega v ta namen).
Takoj na to pa bo seja, na kateri bo prebrano letno poročilo o našem delovanju in seveda bodo tudi volitve odbora za prihodnje leto.
Letos 26. novembra je poteklo 35 let odkrat je bilo društvo ustanovljeno po pokojnem Fathru Joseph Polaku tedanjem našem župniku. Članice ste prav prijalano vabljene, da se gotovo vse udeležite skupnega sv. obhajila, da bomo vsaj tako praznovale 35 letnico diruštvenega obstanka. Naše društvo je že veliko dobrega storilo za našo cerkev, zato pa sprejmite vse sestre-članice naj lepšo zahvalo, ker ste bile vedno pripravljene pomagati za dobro stvar. Torej udeležite se gotovo tudi seje.
Na bolniški postelji je že da)j časa Mr. Frank Kokoly. Zdravje se mu polagoma izboljšuje, kar mu pač vsi iz srca želrmo in privoščimo.
Lovska sezona je tudi že tu kaj.
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Veste, oni dan, ko sva se peljala z naši* v Girard, da bi Obiskala naše dobre prijatelje, sva vzela s seboj tudi dr. Mer-šola, ki je sila prijazen gospod in učen človek. Se nikoli življenju nisem bila jaz tako čaščena in nikoli več ne bom, ker gospod doktor, ki je strašno izobražen človek, me je venomer nagovarjal: gospa gospa. Kar topila sem se same blaženosti. Nekoliko me je bilo sram, ker se je naš vpričo gospoda doktorja tako robato obnašal, da mi je rekel kar Micka, kakor bi 'bila sa-a.
In ko smo šli v Warren na kosilo, je gospod doktor prvi priskočil in mi pomagal sleči mojo lepo suknjico, veste tisto ki mi jo je Benno Leustig sko-mandiral. Ako bi bila sama našim, bi se morala sama kobacati iz suknje, ali pa ž njo sesti za mizo. Naš vedno pravi, da je v Ameriki svoboda, da smo vsi z enakimi pifevfcami ženske in moški. Aha, si bomo me žensMe enkrat to vzele srcu in rekle: zapik! boste pa vi, dedci, nekaj časa kuhali in Čepin j e pomivali! Boste videli, da bo še do tega prišlo., Jaz že komaj čakam.
No, pa ki sem že toliko po vedala da smo' imeli kosilo Warrenu naj pa še naprej povem, kako je naš skomandi-ral, da smo tisti dan dvakrat južinali. Dvakrat vam rečem Ej, naš zna, to se mu more reči.
Namenjeni smo bili k Zore tovim, Anžičkovim, Dolčiče-vim in drugim, pa je naš naprej svaril Girardčane, da bomo enkrat opoldne tam, pa da ne ve natančno kdaj, pa da ni treba nič pripravljati za nas. Za gvišno da ne, jim je zažu-gal.
ko se naši lovci pripravljajo, kot bi bil to največji praznik za Willard. No, zakaj se pa tudi ne bi, ko je pa tako lepo in toplo vreme, da je menda res prijetno v večji družbi hoditi za divjačino in je seveda tudi veliko veselje, kadar pade kak lep srnjak z velikim rogovjem. In ta pomemben dogodek potem tudi primerno zalijejo, če imajo ravno slučajno kaj pri sebi. Koliko jih bodo ipjobili (S/njakov ali' lovcev? —Ured.), bo pa že naš zastopnik gotovo kaj poročal.
Gospod urednik, kje je pa Vaša kolona? Saj smo Vam vendar vse verjeli, pa kar tako na vsem lepem prenehate. Micka je pa že zakej, ki se ne oplaši kar tako hitro in še ka ko se postavi v novi suknji. Pozdravljam vse naročnike A-meriške Domovine in posebno pa Micko in njeno kolono,
Mrs. Johanna Artač.
— Na meji,primejo človeka, ki je potoval 's svojo ženo, a je imel potni list izstavljen samo zase. — “Ali lahko dokažete, da je vaša žena,?” vpraša obmejni policist:—-‘•‘Cie ®Lvi lah-
_________ _________ „ ko dokažete, da ni moja žena,
Joj, da bi jih videli, ka- vam plačam, kolikor hočete.’’
Ravno opoldne smo padli v Warren, ki je lepo mestece to stran Girarda in naš ja rekel, da ve tukaj w strašno dober prostor, kjer se človek za malo ceno ddbro naje. Pred davnimi leti da sta bila tam s Primožem Kogojem in da je prav lahko mogoče, da so že od tedaj obubožali in zaprli, ki so dajali tako poceni, ve se pa nič ne in so morda še tam.
Dr. Meršol pa začne s svo-,im prijaznim-in očetovskim glasom, da je to zelo brezpo-trebno dlelo, ker kolikor on pozna gospo Zoretovo ( vse smo bile takrat samo gospe), da nas bo čakal banket in da dvakrat ne (bomo mogli zapovrstjo.
Naš pa spet, ds je naročil naj ne 'pripravljajo za “nas in da ve, da ga bodo ubogali. Dr. Meršol je trdil svojo, naš pa svojo, pa je gospod doktor odnehal, ker je bil naš gost. Jaz bi mu bila rada povedala, da meče bob v steno, če se s na-šib pregovarja, ker ne bo odnehal. Ce je enkrat rekel, da bomo kosili v Warrenu, bomo kosili v Warrenu, razen če bi mesto tik pred našim nosom zgorelo, pa 'bi še tedaj iskal med žerjavico, če je kaj opečenega.
Ampak naš je nazadnje svojo trmo opravičil takole: “Ce bomo južinali v Warrenu in če nam bodo tudi v Girardu pogrnili, 'bo sicer res huda, ampak 'bomo že zmogli z božjo pomočjo. Pomislite pa, ljudje božji, kaj bi bilo, če ne bi ustavili v Warrenu, pa bi se v Girardu ravnali po mojem u-kazu in nas samo prijazno posadili na zofo in spraševali: no, kako pa kaj v Clevelandu? Kaj pa potem, vaju vprašam.
Nisva mu odgovorila, ker takrat je že odpiral vrata v prijazen prostor na glavni cesti \ Warrenu. Drenj je b)LAa--smo komaj našli prostor za nas tri. “Dovolite, gospa,” se mi je kavalirsko priklonil dr. Meršol, da sama nisem vedela, kaj naj moi dovolim, ki se lahko vsede kamor se hoče. Ampak dobro mi je delo, ko se mi je tako priklonil, da mi je od same všečnosti pognalo kri v obraz, ker nisem takega vajena pri našem. Rada bi se bila pogledala v kakšno zrcalo, ker vem, da se mi strašno lepo poda, kadar zardim, kakor kakšna šestnajstletna punčka. Dr. Meršol mi je potegnil moj kožušček z rame, ga obesil na kljuko, potem pa naglo odmaknil stol, da bi sedla k mizi. Najprej sem mislila, da bi se gospod doktor rad malo pobe-gecal z menoj in da mi je iz same porednosti stol odmaknil, kakor to rad napravi doma naš Jimmy, ali pa tudi on, če se mu ravno zljubi.
“Oh, kako ste poredni,” sem dahnila vsa sladka im prijela za stol, da ga pomaknem nazaj k mizi. On ga pa trdno drži in me sili naj sedem. Tedaj šele sem videla, da mi je stol odmaknil iz same galantnosti, da bi laže sedla. Joh, kakšna visoka izobrazba. Marička ti meni pomagaj, saj ne vem, kako bi se obnašala med tako gospodo. Edina uteha mi je bil pri tem naš, ki je kar podomače zajahal stol pri mizi, vščipnil natakarico (menda je mislil, da je pri Somovih v Clevelandu, kjer je tako domač), vprašal če imajo krvave klobase in kislo zelje in se na ves glas režal, ko je strež-kinja debelo gledala v našega, ker ni vedela, kakšne sorte ljudje da smo in v kakšnem jeziku govorimo.
Saj bi v prihodnje že nekoliko o item zapisala, če bi me hoteli poslušati, saj nisem še nikoli o tiskih krajih, ki sem jih prvič videla is o katerih mi je naš že toliko lepega povedal.	%
- aomsiggA ponovnot,' november gg. istg
ZBEGANO GNEZDO
POVEST
CVETA STOJANOVA
“Vlačuga!” Zaslišal je svoj glas in ponovil besedo, ki se je neprenehoma ponavljala v gostilni. Postal je in pogledal okrog sebe.
Ko je stopil v družinsko sobo, je dobil (Agato še pri njenih risbah. Delala je stoje in se sklanjala nad mizo. Ko je prišel Matej, se je vzravnala. Hrbet jo je bolel in obraz ji je bil še (zamišljen od dela. Spogledala sta se. Matej je v suknji in s klobukom na glavi sedel Agati nasproti in jo gledal. Agata je stala in ga gledala.
“Resno moram govoriti s teboj, Agata," je prišel Matej.
“Pozno je že za resne pogovore,” se je branila Agata, da bi lahko delala dalje, “ali ne bi rajši jutri?”
“Ti nimaš nikoli časa zame. Danes zahtevam, da ga imaš,” je razgreto vrnil Matej.
“Če zahtevaš, potem je treba, da se uklonim,” je odvrnila Agata, z nasmehom, odložila presenik in sedla.
“Treba je ukreniti, da mati ne bo živela več zase; stara je in tisto stanovanje je pusto in daleč iz mesta. Potrebno bo, da se priseli k nam,,’’
Agata ga je poslušala mirno in preprosto in prav tako od govorila: “O tem sva govorila
svojih otrok sploh ne im,ela. Naš dom bi se sesul in od tega bi ne imeli nič ne mati ne on nemi. Zato ponavljam: Franceta ne mararm.”
“In kdo ti daje pravico, da obsojaš Franceta?”
“To sodbo ponavljam iz ust tvojih bratov in tvoje sestre ter iz ust tvoje matere. Nisem še slišala lepe besedo od vas vseh o njem, slišala pa sem iz dneva v dan, da je propali-ca.” ,
Ob Agatinem miru se je umiril tudi Matej, tako da ji je na vse to dejal nežno ir) proseče : “Agata, ti in samo ti bi še lahko fanta rešila. Zakaj nočeš?”
“To ni moje poslanstvo. Vem pa, da naredi človeka le trpljenje in ne ugodje.”
Ta odgovor, ki je Mateju odbil prošnjo, je zbudil v njem sovraštvo, in zaničevanje: “Ti ni: si človek, Aagata, tudi srca nimaš, tudi žensko nisi, ti si ka men!”
Agata je prebledela in oka-menela in res ni čutila utripa srca. Tudi se ni zganila, ko je slišala, da je Matej bdjšel v noč. Čez čas je risala dalje. Proti jutru je končala.
13.
Vojnik je pripeljal več pre-mogovskih voz praške za pota
lt«» NOV. IM«
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
DECEMBER
26.—Društvo Modern Crusaders št. 46 SDZ priredi božični ples v SDD na Waterloo Rd.— igra Vadnal orkester.
JANUARY
7. — Društvo Ambassadors št. 62 SDZ plesni veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igra Vadnalov orkester.
že z Dušanom; rekla sem mu, j na vrtu, da bi se utrdila. Otroka sta imela vsak svojo samokolnico za odrasle in sta se. v pridnem delu kosala. Agata je praško z grabljami ravnala in popisala z njo pota. Vsi trije so bili črni od prahu, ki se je dvigal ,,pri prevažanju. Ko so se gledali drug drugega, so se smejali in šalili. Otrokoma je bilo prijetno, da sta ka-
da je nespametno, da je mati še zdaj oibremmjena z gospodinjstvom in še na starost streže otrokom. Dušan pa pravi, da bi mati brez Franceta ne prišla k nam. Franceta pa jaz ne morem sprejeti in pri tem je ostalo.”
“Kaj pa je tebi.Dušan, da se razgovarjaš iz njim o stvareh,
o .........
morala govoriti z [j bo tukaj Dušan
J C	zr J---'--- --------------------
zala svojo mdč in pomagala M 30. novembra in
Matej presekano, besedo za besedo.
Agata ga je pogledala brez smehljaja. Čisto resno in ostro je rekla: “Govorim z vsakomer, kar govori, in tako tudi zdaj s teboj govorim o tem, kar si pričel. Če pa imaš kaj odločati, odločam v domu s teboj tudi jaz, zunaj doma pa lahko odločaš sam. Francetovih nesnag bi ne mogla prenašati doma, zato ge n° maram.”
• “Ali pa veš, da s tem moje matere ne maraš? ’ se je zapičil vodeni Matejev pogled Agato.
“Vem,” je hladno pritrdila.
“In če to veš, si to tudi upaš reči meni v obraz?” je zakričal Matej, pomaknil klobuk na aaj, vstal in spet sedel.
“S to odločitvijo sem se ba-vila že, ko smo zidali. Trezno, brez vsakih čustev sem postavila predse tehtnico. Na eno stran sem dala ljubezen tvoje matere do Franceta, na drugo svojo ljubflzen do otrbk. če bi dala veljavo prvi in bi prišel France s svojo umazano dušo med nas, med moje otroke, bi čustva materinske ljubezni do
vuami materi.' Agata ju je sem in govoril tja pohvalila in se jima čudi-
(jolina plesno veselico v SND na St. Clair Ave. Igra Johnny Vadnal orkester.
29.—Društvo Modern Crusaders št. 456 SD plesna veselica v SDD na Waterloo Rd.—igra Vadnal orkester. / FEBRUAR
4.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ priredi plesno veselico v SND na St Clair Ave.
28. — Priredi društvo Loika'Pete Srnick orkester.
Lepe dunajske melodije v Clevelandu
dore Andrica in drugi.
Vse lokalne univerze m kolegiji so dsll zastopstvo za to prireditev. Ravno tako Javna knjižnica ter YM C A in
YWCA-
Father Slapsak pik
Buenos Aires. — Torej: Precej čas« smo bili v Buenos Airesu, kamor smo srečno prispeli z ameriškim letalom po peturni zamudi. Na letališču kljub pozni uri, lep sprejem, nato pa cela vrsta slavnosti in sprejemov. O tem smo Vam od tu stalno pošiljali tiskana poročila. Mislim, da jih je objavljala tudi Ameriška Domovina, kateri smo taka poročila tudi pošiljali.
Iz Buenos Airesa - Capitala - smo odšli na obiske k Slovencem v razne province. Najprej proti severu v Cordobo, na- aregmlnB, to v San Luis, kjer je slovensko ypp ^ bogoslovje, potem v Mendozo. ’ ■ Povsod navdušeni in lepi spre: jemi. Najbolj doma smo se seveda počutili v bogoslovju v San Luisu, ki najbolj mp*i škofa dr. Rožmana radi njegovega na-daljnega obetaj«, i *7 Obiski slpvehskih naselbin in družin-so ža PraVzvišenega zelo naporni, kšr jih. lahko opravlja šele zvečer, ko se ljudje vrnejo domov z dela. Trud pa je obilo poplačan z radcitjo in veseljem, ki ga prtaaššjp ti obiski. Navadno je bila povsod ob nedeljah zjutraj sv.' ipaša, s prvim sv. obhajilom in birmo, nato slavnostne akademije in popoldne pete litanije, brez katerih nikjer SloVehčev ni, -ku slovenskih ni
V glasbeni dvorani mestne- Afriki in Angliji, je bil povsod ga avditorija v'Clevelandu bo deležen toplega sprejema
Po obisku slovenskih naselbin v Corddbi, San Lpisu in v Mendozi smo se s škafom vrnili pred praznikom Vseh svetnikov v Capital. Tu je imel Prevzviše-ni slovesno mašo za Slovence, >ldne pa je ’ -*
riloch&h v provinci Neuquen. Kraj je čisto planinski in lepši kakor Teton Mountains. Je tudi. v^iji. V resnici argentinska Švica. Časa ni bilo tolilfo, gc da bi se lahko pošteno ohladili E' v tej pomladanski vročini. Tu sipo videli, da raste tudi re-grad. Vsi smo si ga zaželeli. Ti)di na Vas smo mislili, pa ni bilo toliko časa, da bi Vam g« mogli odposlati. Med tem bo pa že začel cveteti. Od tu smo se podali na pot v Como-doro Rivadaivia. Pot nas je vodila preko nepopisne puščave. Približno tako ali pa še hujše kot dolina Smrti v U.S.A. Letalska vožnja je bila tudi v ameriškem Douglasu zelo naporna. Posebno za škofa. Bile »o namreč velike klimatske spremembe. Comodo-ro Rivadaivia je središče argentinske petrolejske industrije. Tu smo bili gostje šefa aregntinske pertoljske družbe nam je dal na razpolago krasno vilo ob morju za ves čas bivanaja v tem kraju. Tu smo se res lahko odpočili in pošteno umili. Na razpolago je imel vsak gost svojo sobo s kopalnico in strežnikom. Tu je zaposlenih veliko naših fantov in inžiner-jev. Poleg slov. duhovnika pogrešajo seveda tudi sloven skih deklet.
Stanovanja za družine so pripravljena. Fantje imajo sedaj krasne sobe. Lepo opremljene. Drugega v tej petrolejski puščavi tako ni. Fantje delajo pri družbi Shell. Vsaj večja skupina. Škofov obisk je bil za vse, kakor sonce, gi je toplo posijalo metf vse te naše ljudi in njihova srca napolnilo z veseljem m notranjo srečo ter tolažbo. Saj so vsi — ca 100 — opravili sv. spoved in prejeli sv. Ob hajilo Iz škofovih rok v cer-
G. škofa ni motila fiesta-bazaar, po naše, ki je bila tu prav vse tri dni škofovega obolenja in je bila prav pod nje-[ovizn oknom pozno v noč. Idino škripanje mikrofona ga je malo motilo. Bazaarfiesta —je bil po naših pojmih za faro, ki šteje 40,000 duš, komaj senca našim prireditvam. Sicer je bil bazaar-fiesta, čisto po našem vzorcu, v nekaterih točkah pa malo drugačen. Zaradi pomladi, ki je sedaj tu — november je tu maj—je bilo seveda ogromno cvetja v prodaji. Majniške pobožnosti v Argentini so med Argentinci pričele 8. novembra in bodo končane 8. decembra na praznik Brezmadežne, s prvim sv. Obhajilom otrok po vseh župnijskih cerkvah. Konec šolskega pouka na vseh šolah je 30. novembra in traja do marca. Splošen vtis, ki ga imam, je ta da je Argentina zaradi pomanjkanja industrije še daleč za Ameriko, vendar je pa v zadnjih letih napravila velik korak naprej in ima za nada-lnji razvoj vse možnosti zaradi svojega bogastva. Tako mi je tudi potrdil Mr. Jordan, brat Mrs. Košak iz E. 80 St., ki je pripeljal le premalo strojev iz Evrope, tu pa jih ne more dobiti za svojo tekstilno tovarno. Njegova energija in trgovska sposobnost ga bo pa že spravila naprej, na trdno podlago. Tu so za to vse možnosti dane. Versko pa potrdim samo to, kar je izjavil kardinal Copello — nadškof v Capitalu in primas Argentine —omnes, sed nominatim cato-lici. V tem oziru so za naše pojme nekatere stvari nerazumljive. Pač romanske!
Toljko za enkrat, da se nekoliko poravna moja krivda. Sedaj pa bom pospravil škofov oltar v njegovi sobi. Da la-
| sv. Barbare, katero jim je jje berete, mi je to pismo pre-
iTAMINtf
ŠSjSE
MMetemNšk
er***«*
la, kar ju je-še bolj iapodbu-jalo k delu. Srečni so 'bili vsi trije.
Ko je opoldne prišel Matej in jih take dobil na vrtu, se je natihoma raztogotil in jih od daleč opalroval, rekel pa ni nič. Ko ga je Agata zagledala, se je naredila, kakor da ga ne vidi, se jezila nase, češ zakaj ni končala prej — Matej ji namreč ni pustil delati. Ko je zapazila, da je odšel k vhodu hiše na drugo stran* je prijela Bernardka in stekla proti hiši. . “Pavel, lovi!” je zaklicala Pavlu, da ga je hitro potegnila za seboj. Mara in Nežka sta vzeli vsaka po enega' otroka, da sta bila hitro umita in preoblečena. Ko je je bila Agata pripravljena za kosilo, sta prišla tudi že fanta.
In Matej pe pogledal izza časopisa: “Zakaj si najela ženo in ne moža za to delo, Agata?” jo je ogovoril.
Agata ga je razumela, pa je vendar odgovorila .kakor je bila vprašana: “To delo ni tako težko, opravi ga lahko tudi ženska in ženske so cenejše kot kot moški.” Govorila je in de lila juho.
“Po čem jd ja plačaš?” jo je hotel spraviti v zadrego. Otroka sta gledala zdaj očeta zdaj mater in Bernardek je že hotel pojasniti, kdo je bila žena, ;pa ga je Mara zmotila.
“Tako sem rekla, naj se domeni s teboj, da ji plačaš ti. Ali je tako prav?”
“Pa toliko naj ji dam?” je, tekel pogovor kakor pares da-e.
“Prosila me je za predjem, pa nimam in sem se izogovorila nate. Potrebuje denarja, za cement in pesek, da bi ji mož ogradil gredice.”
Tedaj Matej ni mogel biti več resen, komaj glasno se je zasmejal in odgovoril: “Reci ji, naj zapiše, koliko in kaj potrebuje. Naročil bom.”
povsod drugod, tudi ta • veliko. Na vernih duš i
:or izredno Ipd«) smo
bra zvečer	im PMlIliMiinilgiJi 1	. 1.	. .
Zbor z dunajske univerze, 31 velandu in v okolici, da se se- Slovence, po številu. Poleg divnih pev-'znanijo z tukajšnjimi visoko-
skih melodij bodo uprizarjali šoki, predavali bodo o Avstri- veimo. na venim uua. uau o™« tudi mične narodne plese, go- ji ter bodo igrali vloge posla- pa že morali zopet na-foot in si-dbo in vse, po čemer je bil sta-'nikov dobre volje za svojo do- ^ na obisk k Slovencem, ki Žiri Dunaj znan.	jmovino. Tukaj bodo skušali ve v južnih Argentinskih pro-
; doumeti ameriški način življe-Vodja teh talentiranih Du-;'nja, da bodo o tem predavali najčanov je Feliks Molzer, ki se ymejo domoy.
je dirigent famoznega dunajskega deškega zbora. To je prvič v zgodovini, da pride taka skupina dijakov v Ameriko, da poda te umetniške predstave.
V tej skupini bo tudi Karl
V zboru je 14 deklet in 17 fantov, sami izbrani talenti, trenirani v svojih vlogah. Organizacija, ki pošilja to skupino v svet, jg brez vsake primesi politike ter je odobrena
Martitsch, ki je evropski smu-!od ameriškega .poslaništva na carski šamipijon.	|Dunaju ter od ameriškega vo-
Ameriški muzeji so posodili ja&kega poveljstva v Avstriji, tej skupini posebnj narodne Miss Margaret Ferguson od noše, v katerih bo zbor nasto-! Mednarodnega intšituta YMCA pil v pesmih, plesih ip jottlih. je načelnica odbora za to pri--Pri sličnih predstavah tega reditev. Drugi člani Odbora zlbora, ki jih je priredil v Južni so: Herman Piiichner, Theo-
cer na obisk k Slovi ve v južnih Ari vincah. Te so še zelo redko naseljene. Kot primer navajam samo to, da ima Argentina 17 milijonov prebivalcev, od katerih jih živi do 7 milijonov v Capitalu ih okolici. V južnih provincah so petrolejski vrelci, v zadnjem času so odjerili še več drugih rudnikov in zato sedaj naseljujejo ljudi .tudi v te zapuščene kraje. Ti kraji so podobni ali pa še slabi kot pri nas 7 Wyoming, Newda itd. Prometnih sredstev še ni.. Promet vzdržujejo samo z letali tedensko.	. f
Ustavili smo se najprej v Ba-
Kar dovolj jih bo za eno letalo — Copr. Darrell Van Duren M je preskrbel potniško letalo za selitev svoje družine iz San Fmncisca nanovo službeno mesto v-F Lawton, Seuttle-Tacoma. V družini je deset otrok v starosti od 8 mesecev do H let.
J nuncij Fietta.	I in sedaj
Zadnja pot je bila določena j Slovenije, v Rio Negro. Ta pokrajina je bila za vse nas silno zanimiva kljub vročini in prahu.
Že iz letala smo opažali velike zelene oaze sadovnjakov, ki jih namakajo po dolgih speljanih kanalih iz rek Rio Negro in Lima. Obe reki sta zagrajeni z velikimi jezovi. Namakalni kanali dovajajo vodo nad 100 milj daleč in 30 milj široke ozemlje. Zaradi vetrov so vsi obsežni sadovnjaki obdani 0 visokimi topoli —nad 60 čevljev visokimi. Pogled na te sadovnjake, obdane s temi visokimi toipoli, je nekaj edinstvenega in čudovitnega. V teh krajih žive po večini Primorski Slovenci, ki so bili tu di zelo veseli obiska. Civilna oblast—guverner, se je zelo izkazala. Obiskali smo ’guvernerja, ki nam je dal na razpolago svoj avto in letno rezidenco za prenočišče. To je bilo v Neuquenu.
V vseh trii krajih smo imeli dober suh zrak. Škof je vse napore, ki sp bili zdlruženi s tako dolgimi potovanji in drugimi opravili—birma, spovedovanje, obisk* — tafta- * lahko prenesel.
Po vrnitvi v Capital pa je zafjwji šprenjpbe klime — tu je namreč podnebje zelo vlažno — nastopila reakcija.
Lahka influenca, k> i.e za mo' ža v letih lahko tudi nevarna ga je spravila za štiri dni v posteljo ip je včeraj — nedelja 13. nov. in danes, ponedeljek, .14. nov. lahko opravil sv. mašo v svoji sobi. Zaradi tega smo morali opustiti obisk v Uruguay - Montevideo in Brazilijo.
Po načrtu odidemo v ponedeljek, 21. nov. v Chile. Upam, da ne bo spremembe, kjer bomo ostali teden dni. Ustavili se bomo še nato v Ecudorju.
Mislim, da bomo za sv. Miklavža že doma.
urednik Svobodne
Stoletni farmar. — Dave Bringle, ki mm ga kaže gornja slika, se bliža že svbje-mu 100. rojstnemu dnevu. Kljub temu pa že vedno pridno obdeluje svoj vrt, iz katerega je njegova vnukinja prezervirala 100 kvar-tov različnega sočivja. Bringle je prišel v Oswego, Kan. iz države Illinois leta 1869 in je napravil 100 milj dolgo pot peš s pokritem vozom in voli.
HALI OGLASI
Ah ste prehlajeni?
Pri nas imamo taborno zdravilo, da vam ustavi kafieU in prehlad. Pridita takoj, ko Čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
PrijateTs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Suppliae Vogal St. Clatr Avg. t» E. m

Knjige ao sledeče:
1.	“BARAGOVA PRATIKA” za leto I960, in
2.	“AMERIŠKE SLOVENSKE VEČERNICE" ali
druga knjiga Baragove knjižice.
Obe knjigi sta zelo zanimivi in staneta s poitnino vred $|.50
v Vsaka posamezna pa 80c
Naročnino je poslati v poštnem Money Ordru, ali pa v bančnem čeku na naslov:
1 .
CHICAGO 8, ILL.
1857 WEST 21st PLACE
mm M


AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 28, 1949
Že so jih šteli več nego dvesto, I oskutnim duhom kloroforma.
in še vedno so prihajali novi. Široka okna so s svojo belo lučjo obsevala vse to nakopičeno človeško gorje. Včasih se je ob prenaglem gibu nehote iztrgal krik. Po težkem zraku je šlo grgranje umirajočih. V ozadju se je neprestano ogla-
Delaherche, ki je bil vobče usmiljen, je drhtel od sočutja, ko ga je kočija pod vhodom opozorila nase. . Očividno so bili našli le še ta gosposki voz ter ga natovorili z ranjenci. Osem jih je bilo na njem, drugi
V7BCHI Jiu JC UI1W 11»	1
vrhu drugega. Tovarnarju je Erafll
gim napotje.”
In se pomočjo tovariša je zgrabil mrliča ter ga nesel na truplišče za grmovjem. Tucat mrtvih je že ležalo tam, otrplih v poslednjem grgranju, nekateri z iztegnjenimi nogami, kakor napeti od bolečine, drugi zviti in sključeni v strašnih pozah. Bilo je takšnih, ki so reže kazali belino oči in skalili zobe za izgubljenimi ustnicami; mnogi so še jokali debele solze, z raztegnjenim, nepopisno žalostnim obrazom. Eden, mlad, majhen in suh človek, ki mu je bila odtrgana polovica glave, je z obema rokama krčevito stiskal žensko sliko, eno tistih bledih predmestnih foto-
šalo"rahlo,Vkorej pojoče ječa-'ušel krik strahu in presenečenje. Nato je postalo molča- nja, ko je v poslednjem, ki so
nje še globlje; nekakšna omotica, polnk odrekanja, mračna tesnoba mrliške sobe, ki so jo prekinjali le koraki in šepetanje lalzaretmh pomočnikov. Rane, naglo zavezane na boji-šču — ne katere so celo ostale odprte — so kazale svoje gorje med razcapanimi plašči in raztrganimi hlačami. Zdrobljene in v krvi so se iztegale še obute noge. Udi so viseli leno in brezsilno na kolenih in komolcih, strtih kakor z udarci kladiva. Videle s0 se zdrobljene roke in prsti, ki so odpadali in se držali jedva še za nitko kože.
Strte noge in roke, trde od bolečine in od svinčene teže, so se zdele najštevilnejše. A najbolj vznemirjajoče so bile rane, ki so predrle trebuh, prša ali glavo. Mnogi so krvevali h strašnih ran na boku, drugim so se bili pod dvignjeno kožo napravili vozli drobovja, in zopet drugi so se zvijali z razparanimi in razsekanimi ledji v blaznih krčih. Tuimtam so bila predrta pljuča, nekatera s ta-... ka majhno rano, da ni krvavela, druga z žijočo razpoko, iz katere je v rdečem valu uhajalo življenje; in notranja krvav-ljenja so z enim mahom ubijala ljudi, ki so ležali vsi črni v deliriju. Še ve« so trpele glave: razbite čeljusti, krvava kaša zob in jezika, vdrte očesne iame, iz katerih je na pol viselo oko; iz odprtih lobanj so gledali možgani. Vsi, ki jim je bila krogla zadela hrbtenični,mozeg ali možgane, so ležali v zaspani uničenosti kakor mrtva trupla, dočim so se drugi, ki so imeli strte ude ali groznico, metali semintja ter z rahlim, prosečim glasom moledovali za pijačo.
Zraven, v uti za operacije, so bile grozote drugačne vrste. V prvi gneči so opravljali samo nujne operacije, takšne, ki jih je zahtevalo posebno obupno stanje kakega ranjenca. Najmanjši strah pred krvavenjem je zadoščal Bourocheju, da je takoj izvršil amputicijo. Istotako se ni obotavljal iskati in izdirati krogle, če so tičale v nevarnem delu telesa, v spod njem delu vratu, pri rami, v kolku, v komolcu ali v podko-lenici. Druge ranjence, ki jih je rajši hotel obdržati v opazo vanju, so obvezavali lazaretni pombčniki po njegovih navodilih. Že je bil on zase izvršil štiri amputacije, z daljšimi presledki, v katerih je izdrl nekaj krogel, da si odpočije po težkih operacijah; trudnost se ga je lotevala. Bflo je le dvoje miz, njegova in še ena, kjer je delal eden njegovih pomočnikov, Med obema so bili razpeli platneno rjuho, da ne bi operiranci videli drug drugega. Najsi so še tako brisali mizi z gobo, ostali sta rdeči; in vedra, ki so jih par korakov dalje izlivali na cvetlično gredo, so se zdela polna rdeče krvi; saj je zadoščal že en kozarec krvi, da je pordečil čisto vodo. Daši je imel zrak prošt dostop, vendar se je dvigal od teh miz, platna in orodja vonj, pomešan
ga sneli, spoznal Beaudouina.
‘Ah, ubogi prijatelj! . . . Počakajte, brž pokličem mater in ženo.”
Ti dve sta prepustili zvijanje obvez dvem deklam in pritekli. La(zaretna pomočnika, ki sta bila prijela stotnika, sta ga nesla v dvorano; hotela sta ga položiti počez na nasuto slamo, ko je Delaher-ohe na neki žimnici zagledal vojaka, ki je ležal s prstenim obrazom in odprtim očmi in se ni več ganil.
“Glejte no, saj ta je mrtev!”
“Na!” Res je”, je zamrmral lazaretni pomočnik. “Potem pa tudi ni treba, da bi delal dru-
s t otnika
In ob znožju mrtvih so se vsekrižem kopičile odrezane noge in roke, vse, kar so odrezali in odžagali na operacijskih mizah; bilo je videti, kakor da so v kotu mesnice pometali odpadke, meso in kosti na kup.
Ob ipogledu ha stotnika Beaudouina je Gilberto izpre-letelo. Moj Bog, kako bled je ležal tam na žimnici, obraz ves bel pod nesnago, ki ga je pokrivala. Ob misli, da jo je držal malo ur poprej v svojem objemu, polu življenja in dišave, je drevenela od ledene groze. Pokleknila je.
“Kolika nesreča, prijatelj! Pa saj ni hudega, kaj ne, da ne?”
Mehansko je potegnila žepno rutico ter mu obrisala lice;
ni ga mogla gledati takšnega, vsega umazanega z gnojem, ilom in smodnikom. Zdeld se ji je, da mu lajša bolečine, če ga nekoliko očedi.
“Kaj ne, da ni zlega? Le vaša noga?"
Stotnik je trudoma odprl oči, kakor da bi bil zaspan. Spoznal je svoje prijatelje, in skušal se jim je nasnfehniti.
“Da, samo noga . . Niti čutil nisem strela . . menil sem, da sem se spotaknil in padel.” 1A govoril je z veliko težavo. “Ah, žeja me, žeja me!” Gospa Delaherche, ki se je bila sklonila ob zgornjem koncu žimnice, je naglo vstala. Stekla je po kozarec in po steklenico vode, pomešane s
na vrsto ter dobiti pomoč in J dve, tri; čeljust, roka, bedro”, gotovost, kako da je z njim:|dočim je pomočnik, ki ga je “K meni, gospod štabin zdrav- sprmeljal, pozorno poslušal in
konjakom. Ko je stotnik željno izpraznil kotzarec, je morala razdeliti ostanek med sosednje ranjence; vsi so iztega- nik, k meni!” Jecljajoče pro-vali roke po njej ter jo prosili šnje so mu sledile, tipajoče s hripavim glasom. Neki zu- roke so se dotikale njegove av, ki ni mogel dobiti ničesar oblete. On pa, ves v svojem več, je ihtel.	delu, pihajoč od trudnosti, jih
Delaherche je medtem sku- je razvrščal, ne meneč se za šal govoriti s štabnim zdrav- njihove prošnje. Glasno je go-nikom, hoteč doseči za stotnika voril sam s seboj, štel ranjen-ugodnost, da bi prišel na vr- ce s prstom, dajal jim števil-sto. Bouroche je bil pravkar ke in določal vspored: stopil v dvorano, v svojem kr- “Tale, nato ta, nato ta; ena, vavem ipredpasniku; široko lice, ki ga je levja griva obdajala kakor s plamenom, mu je bi-
si skušal zapomniti vse.
“Gospod štalbni zdravnik”, je dejal Delaherche, “neki stotnik je tu, stotnik Beaudo-uin . . .”
“Bouroche ga je prekinil:
“Kaj, Beaudouin je tu? . • Ah, siromak!”
(Dalje prihodnjič)
Kupujte Victory bonde!
lo vse potopljeno v znoju; in ko je hodil mimo, so vojaki vstajali in ga hoteli pridržati, kajti vsak je želel priti takoj
Razpis službe
Slovenski Narodni Dom v Maple Heights, Ohio, razpisuje službo pomožnega oskrbnika Doma. Delničarji imajo prednost. Ako želi delničar ali delničarka sprejeti to službo, naj se zglasi pismenim potom na tajnika Doma do 3. decembra.
■Uk«.
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Primožič
ki Je v Gospodu taspal dne 27. (novembra 1946.
Tri leta je Že minilo,	Truplo Tvoje že trohni, £
kar te več med nami ni,	na grobu trava zeleni,	• P
ko se spominjamo Tebe, dragi Ti, ali duša Tvoja se veiself solzne so naše oči.	tam v dolgi večnosti
Počivaj v hladni zemlji Ti, saj za Teboj pridemo vsi in enkrat zaslišali bomo glas: Vsemogočni usmili se nas.
Žalujoči ostali:
ANNA PRIMOŽIČ, soproga; sin in hči.
Cleveland, O. 28. novembra 1949.
JUTRO BREZ SONCA
(IVAN JONTEZ)
je naslov novemu, nadvse zanimivemu izvirnemu romanu, ki izide v začetku decembra.
ROMAN OPISUJE LJUBEZEN DVEH MLADIH LJUDI, MILANA IN OLGE
IN NJUN BOJ ZA SVOBODO IN LEPŠE ŽIVLJENJE.
Napeto dejanje . . . romantična ljubezen dramatični zapletljaji . . . pretresljiv finale!
Krasno vezana knjiga z lepo, pomenljivo umetniško sliko na platnifcah, ki je sama vredna cene knjige.
ZELO PRIMERNO DARILO ZA PRAZNIKE!
Cena $3.00 — Po pošti $3.25 — V Kanado po pošti $3.50 Denar je poslati z naročilom!
FRANK LEGAN,,
5120 Stanley Avenue,
Maple Heights - Bedford, Ohio.
KNJIGO LAHKO NAROČITE 2E ZDAJ PRI AMERIŠKI DOMOVINI
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhojše šele pride
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.
HE27JI
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE TRAGIČNO PREMINULEGA NAŠEGA LJUBEGA SINA IN BRATA
Cpl. Edmund A. Matjašič
ki se Je smrtno ponesrečil v službi domovine dne 28. novembra 1948.
Oj usoda, ki življenje kar rjgenkrat zagreniš, radost nam trpljenje bridko na en mah spremeniš.
Eno leto je že minilo, odkar dobili sporočilo, da našega dragega, sina več med živimi ni.
Žimsko sonc« milo sije in na Tvoj grob žarke lije, duša Tvoja pa pri Bogu se zdaj na večno veseli.
Tvoji vedno žalujoči:
JOSEPH in JENNIE MATJAŠIČ, starši; JOSEPH in VICTOR, brata.
Cleveland, 6. 28. novembra 1949.
G. WHISKERS
še vedno pospravljajo razvaline. — Nad 10,000 Mom-kovčanov se je odzvalo, da bo vsak delal po en dan zastonj, da se čimprej pospravi razvaline iz zadnje vojne. Ameriške oblasti pa so dale na razpolago težke truke in drugo orodje, 200 vojakov in dale tudi zastonj ves gazolin, da se delo Hmprej završi. Razne trgovske družbe pa so dale na razpolago hrano in pivo ter muziko, da je bilo delo bolj kratkočasno. Nad 700,000 kubičnih čevljev razvalin je bilo počiščenih in odpeljanih stran.
_