Telefon št. 119. Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1 “25 Din. POwiTiČEN DNEVNIK St. 27. V Ljubij 3.ni j s eda 3. februarja 1926. Leto I. Izhaja \sak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20 — Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32’— Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in soeijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1’— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 225 Din. Pri večjem številu ebjav popust. DELAVSKA Politični izgledi Slovenije. Razkrinkane klerikalne lumparije. Slovenija je preživljala v pisanih 'dobah svojih prerojen ji različne politično perijode, ki so bile bolj ali .manj zaveden ali pa nezaveden ostanek ali pa posnetek svetovnega toka, (svetovnih idejnih !pridobn,in. Klerikalizem je črpal vedno in vselej iz imperialistične zakladnice papeštva, tež ec po cetlkveni nadoblasti. Narodnost mu je ibila le sredstvo za dosego namena, predstavniki klerikalizma >so bili narodni prebuditelji ne toliko iiz narodnostne zavesti, kolikor iz potrebe in razumevanja, da je mogoče razširjati svoje cilje le v domačem jeziku. Zato se ne smemo čuditi, da je klerikalizem do zadnjega umetno vzdrževal praznoverje naroda in namenoma vzgajal njegovo naivnost. Vse le zato, da je ostal na površju in mogel brezobzirno in neovirano ukazovati poslušni masi. Klerikalizem, kakor je danes v tem velikem vrvenju osvežujočih novih idej, porojenih iz notranjega klica po 'svobodi je anahronizem in je le še zgodovinski fakt, je vtisnil narodu vsaj nekaj — dal mu je domače šole in ga odgajal v domačem jeziku in pomagal mu tudi gospodarsko, čeprav ga je v svoj prid zopet zasužnjal v okviru cerkvenih posestev, dajatev in tl.^k. Klerikalizem je namenoma •združeval v .svoji organizaciji mešanico p roleta ri-jata in podeželskega kapitalizma in obema do gotove mere puščal nekako svobodo, dokler seveda ni prišla navzkriž s cerkvenimi težnjami. Ta neodrejenost se pa. ni mogla idejno zadosti trdno utemeljiti, in se politično sploh obdržati 'kakor hitro je nastopila razredna borba z real iniin filozofskim podstavkom. Dogma je takrat že zgubljala' svoj nim-bms in racijonalizem je vedno jačje zavzemal mišljenje posameznih stanov. Znanost je šla .svojo brezobzirno pot, klerikalizem ji je delal ovire koder je le mogel in iznal, v dogmah je nudil rešitve narodu in človeštvu in capljal za razvojem ... in caplja ,še danes. /^poredna pot, samo nekaj kasneje, je hodilo slovensko strašilo, sslovenski liberalizem. Slovenski liberalec je bil in je ,na' ‘zunaj kapitalist s trakarsiko gesto in skodrano frazo narodnega navdušenja, svobodne misli,_ notranje klečeplazen klerikalec, ki je naskrivaj hodil v cerkev, dajal za 'zvonove in sploh dostojno in izredno izpolnjeval krščanske 'dolžnosti, javno se pa »boril s kaplani, farovškimi kuharicami in fajmoš terskimi nezakonskimi .otro- ci. To je bil program in delo 'slovenskega liberalizma, dalj se ni dokopal in se v svoji plehkosti tudi ni mogel. Gostilniške debate, narodne proslave s pijačo- in frazami so bile vse delovanj«1 liberalizma .za -ljubi -slovenski narod. Najlepše izpričevalo slovenskemu liberalizmu je dal naš veliki Ivan 'Cankar, ko je njegovo rodoljubje razgalil -svetu v vsej nagoti. Klerikalizem je tlačil nižje sloje v znamenju vere in krščanske ljubezni, liberalizem v znamenju •svobodne misli in narodnosti. Faktično sta pa za narod napravila bore malo. Zato se tudi ne smemo čuditi, da je bila naša politična vzgoja tako zanemarjena, ali pa da je sploh ni ibilo. Šele -socijalizem, ki si je isvoj politični program podprl e filozofsko poglobitvijo in ga oprl na živo realno življenje mase, bednega delavstva in kmetskega proletarijata, je ustvaril pri nas resnično politično šolo z realno snovnostjo in odkrito besedo. Klerikalizem in liberalizem sta iseveda oba. za.nika.vala v bistvu vsakršno politično soodločevanje -delavstva pri gradnji in vzdrževanju deželne in državne uprave in sploh političnega življenja. Ideja pa je bila po svojem izvoru in po kontinuiteti z vso svetovno zgodovino premočna, da bi usahnila. Vse zatiranje Vseh mogočih oblik in načinov je ni moglo vreči iz src našega proletarijata, šla je svojo pot, se razvijala kot je zahteval čas, sejala je in dosti presejala, dokler ni dobila današnjega lica, ki že gleda zmago zatiranca -vsega sveta. V naprednejših delih sveta o liberalizmu ni ne duha ne sluha več, klerikalizem se je moderniziral in ni več klerikalizem, ali pa je žalostno izvode-nel v borbi z realnimi idejami. Zdi se nam, da (smo tudi mi že blizu tej: dobi. Slovenski liberalizem si je nataknil za svoj politični klobuk vse mogoče pisane rože, da bi imponiral in vlekel, celo razkričano besedo »demokratizem« si je prive-sil svojemu programu. Ravnotako klerikalizem, ki pod lepo krinko krščanskega isoeijalizma počenja stara orgije nasilja, neenakosti izbruhov -osebnega egoizma in rafiniranega izžemanja nižjih slojev. Mi se ne bojimo življenja, ker vemo, da je bodočnost naša, ne bojimo se dela in se ne bojimo borbe, ker plačilo za trud’ nas čaka ... Sofija! izem bo porazil i slovenski kle-i ikalizem i slovenski liberalizem. RAZOltOŽITVENA KONFERENCA PRELOŽENA. Pariz, 3. febr.. Na predlog IIulije, Francije, Češkoslovaške in nekaterih drugih držav bodo preložili razorožitveno konferenco. Preložitev utemeljujejo s tem, da niso izvršene v zadostni meri -vise potrebne predpriprave in bi znalo to neugodno vtplivati na uspešen potek konferenc«1. Zanimivo pa je, da liberal- Belgrad, .3. febr. Komisar ministra za sooijaliio politiko g. Konstantinovi«; je predal ministru poročilo o izvršeni preiskavi glede postopanja pri volitvah v Delavsko zbornico. Poročilo je v vsej celoti najstrašnejša obsodba klerikalnih intrig in lumparij. Konstantinovičevo poročilo ugotavlja, da so se izvedle volitve v popolnem redu in so lažnjive trditve klerikalcev o terorističnih in volilno svobodo omejujočih aktih. Klerikalni parlamentarni klub se je poslužil vseh sredstev, da bi kljub pravilnemu poteku volilnega postopka izposloval preklic volitev. Klerikalni klub je še po Konstantinoviče-vih ugotovitvah potom 6 poslancev interveniral pri ministru, da volitve vsaj odloži, če jih že ne more razveljaviti. Povsem pravilna je bila trditev „Del. Politike". Klerikalci so hoteli doseči z volitvami v Delavsko zbornico političen efekt in uspeh. Vse to je bilo dobro znano tudi bel-grajskim političnim krogom. Ker pa je delavstvo odkloni,lo klerikalno agitacijo, so hoteli slovenskemu delavstvu v srbskem Belgra-du podtakniti teroristične in nasilne volilne metode, očitajoč zlorabe volilne svobode. Sprva so klerikalci skušali doseči razveljavljanje volitev potoni neutemeljenih pritožb. Ko pa jim to ni uspelo, so za razveljavljenje volitev prosjačili in obetali radikalom na račun tkzv. slovenskih interesov najrazličnejše koncesije. Popolni poraz klerikalnih poslancev je izzval v vseh krogih največjo senzacijo. Vsaj so znali klerikalci doslej spretno prikazovati belgrajski javnosti, da je Slovenija v njihovem taboru. Volitve v Delavsko zbornico pa so prvi dokaz, da so minuli časi, ko je klerikalna demagogija omamljala ljudske množice. V klerikalnem klubu posamezni poslanci’ različno komentirajo volitve v Delavsko zbornico. Kmečki poslanci, na čelu jim Brodar, očitajo Korošcu, da je nesmiselno nasedel praznim besedam Gosarjevcev in je postopal docela netaktično, ker je angažiral za volitev v Del. zbornico celotno stranko in ves njen strankarski aparat. Tudi belgrajski krogi z zanimanjem pričakujejo izida volitev v Delavsko zbornico za Slovenijo. V intrigah. Belgnul, 3. febr. Vsako uro sko-ro se pojavljajo kombinacije o načinu, kako se bo razpletla in razrešila akutna politična in vladna kriza. Načrt radikalov je bil jasen: dobiti v muslimanih in nekaterih Davi do vičevcih tiho rezervo, izglasovati s pomočjo radičevcev proračun, potem pa vreči radičeve© iz vlade. Po Jankovičevi neprevidnosti pa so radičevci pravočasno zvedeli za radikalno nezvestobo in njihovo pregovarjanje z muslimani. Radičevci so zato pravočasno spoznali opaznost in nevarnost svojega položaja, zato je i njihovo časopisje kakor tudi radičevski klub prešel v takojšnjo ofenzivo. Za enkrat so sedaj prekrižani računi radikalov in odtod tudi tako gostobesedno zagotavljanje radikalnih pr- vakov, da je sedanja vlada stabilna. Ker so radičevci razkrili to naj-liovejšo intrigo radikalov, je računati, da se bo Radič v najkrajšem času vrniil v Belgrad in sam razčistil celo afero. y belgrajski h političnih krogih pričakujejo, da bo sedaj Radič sam pretrgal z radikali svoje zveze in prešel ponovno v opozicijo. Ker pa je tudi Spahova muslimanska skupina proti koaliciji z radikali in je Davidovič na zboru v Nišu ostro napadel 'radikalni režim, izgloda, da bo to povzročilo v radikalnem klubu največjo zmedo in kot, prvi znak te zmede prikazujejo politični krogi zadnji Jovanovičev nastop proti predsedniku radikalnega kluba Živkovieu glede volitev ožjega odbora. ui angleški krogi ravno sedaj ostro napadajo konservativno Baldwino-\.o vmdb, očitajoč, da je on prepredi razorožitev Poljske. Glavni razlog za preložitev konference pa vi-, •I0,.,.’."‘“kateri v še neporavnanem koniliktii med Švico in Rusijo. To-zadev na poga janja niso imela uspeha, da, iizgledalo je celo, da se bodo kljub francoski in nemški intervenciji razbila. DEMONSTRACIJA PARIŠKIH TRGOVCEV. Pariz, 3. febr. Pariški obrtniki in trgovci so priredili proti sedanjemu davčnemu sistemu veliko protestno zborovanje. Po zborovanju so priredili demonstracije po pariških ulicah. Demonstracija trgovcev in obrtnikov je vzbudila v pariški javnosti veliko pozornost. PRIZNANJE RUSIJE. Praga, ,3. febr. „Pravo lidu" poroča, da so izvršene vse predpriprave za priznanje sovjetske Rusije. Po dosedanjih dispozicijah sodeč, bo Cehoslovaška priznala Rusijo že pred sklicanjem parlamenta in da bosta obe državi že v najkrajšem času izmenjali svoje note. ZANIMIVA PRAVDA. Dunaj, 3. febr. Pred dunajskim deželnim 'sodiščem >se bo vršila za- nimiva pravda proti dunajskemu i la ji loga tcjišem u ,šp etk ulant u B os 1 u. Toži ga žena nekega.'Seidmanna za odškodnino, ker je Bose! baje zakrivil, da je ta znorel. Tožba navaja, da je Bose! med vojsko izsilil iz Scudmanna razne protizakonite ugodnosti, ko je bil le ta uradnik dunajske živežne centrale. Ko pa se .j«1 Seidmann Boslu uprl, mu je zagrozil, da bo moral Seidmann'k vojakom. To j«1 'Seidmanna tako de-primiralo, da je znorel. IZPOPOLNITEV FALZIF1KATOR-SKE PREISKAVE. Budimpešta, 3. febr. Drž. pravd-uik je odredil, da se po izdani obtožnici izpopolni falzifikatorska preiskava. 1 ej preiskaviii bodo prisostvovali tudi francoski uradniki. Preiskava se bo gibala predvsem v to smer, kam je izginilo 6000 falsifika-tov, ki jih je spravil v svojem stanovanju Szortsey. Sira a DELAVSKA POLITIK A". Štev. 21 VOJNA NAPOVED RUMUNSKE OPOZICIJE. Bukarešta, 3. febr. Šef nacijonal-ne stranke Avareseu je izdal proglas, v katerem navaja, da bo celokupna opozicija vodila pri prihodnjih občinskih volitvah skupno in združeno boj proti sedanji vladi. Vse opozicijonalne stranke se zavezujejo, da bodo ukinili vse neprimerne upravne zakone in kaznovale vse nezakonitosti, ki se bodo pripetile tekom volitev. S tem proglasom za- čenja v Jumuniji najresnejši boj proti '---------- w v . v 7 . . 4. sedanjemu režimu. Pričakujejo tudi, da bo volilni boj zavzel tak obseg, da bo resno ogrožen mir in red v državi. Smrt, smrt... Prihodnja vojna, ki jo zna kapitalistični razred izzvati, se ho vršila v znamenju plina. O tem so pisali že pred leti, sedaj ponovno o tem razpravljajo angleški listi. To ni čudno. Vsled mogočnega razvoja letalske tehnike se Anglija ne čuti več varne in skuša najti novih sredstev za 'obrambo zlasti še, ker je izgubila pomen slovita britanska mornarica. Kako bo izgledal u. pr. London v prihodnji vojni? Tehnika napreduje in stopa na povsem druga pota. Ta nova merilna sredstva se ne izdelujejo več v tovarnah za municijo in motorje, temveč v kemičnih laboratorijih, kjer se mobilizirajo molekuli in atomi. Vsekakor je zračno brodovje za vsako državo lahko pogubno. V štirih letih svetovne vojne so vrgli nemški letalci približno 240 ton bomb na Anglijo, danes to množino lahko izmečejo v eni sami noči. Strokovnjaki so ugotovili, da je letalo ali zrakoplov izborno sredstvo za napadanje, a slabo za obrambo. Zato se nam obetajo nova napadalna in obrambna — oziroma morilna — sredstva z vseh strani. Angleški general Maurice piše v zelo razširjenem tedniku dolin Buli« o strahotah bodoče vonje s plini s stališča vojaškega organizatorja. On opozarja, da bi bil Veliki London, politično in gospodarsko središče vse države, s svojimi desetimi milijoni prebivalstva pravi pravcati cilj zračnim napadom. Deset milijonov ljudi opremiti s plinskimi maskami ali varnostnimi oblekami proti strupenim plinom, je nemogoče. V par urah bi bombe iz letal, napolnjene z dušilnimi plini lahko pomorile vse londonsko prebivalstvo. Če pa izumre London, so neuporabi j i-ve tudi londonske ladjedelnice, ki dajejo kruha no dan deset milijonom ljudem. V enem tednu bi bile mase delavstva v Angliji brez strehe m hrane. Deset milijonov gladujočih ljudi vzdržati v redu pa je nemožno. Poleg tega bi sledile gladovanju kužne bolezni, ker bi bile zdravstvene razmere vsekakor nepopolne. Plin namerava ameriška vlada uporabiti tudi proti zborovanjem množic. V to s vrh o je sekcija za kemično vojevanje ameriške armade izdala posebno »Začasno navodilo za obvlada- nje zborovanj s kemičnimi sredstvi«. To navodilo deli ljudska zborovanja v tri skupine: disciplinirane in oborožene formacije, majhne, slabo oborožene in nedisciplinirane gruče ter v povsem neorganizirane mase, med katerimi se nahajajo tudi ženske in otroci. Za vsako teh treh skupin so predvidena posebna sredstva; za drugo in tretjo skupino zadoščajo bombe, ki vzbujajo dušenje, bljuvanje in solze, za nevarna zborovanja pa naj se uporabljajo jedki plini, ki store dotično mesto za več tednov nepristopno. Kdor ima dovolj živahno domišljijo, naj. si predstavlja, kaj bi se zgodilo, ako bi v slučaju stavke na primer Rockefeller poslal nad stavkujoče svoje aeroplane s plinskimi bombami. Vse bi podleglo sodelujoči in nedolžni, celo kavarniški .strategi, ki menijo, da je smrt v plinu bolj humana od druge smrti. Tako delajo kapitalistične države za mednarodni in socijalni mir, in to bas v dobi, ko se sklepajo locarnske in druge take mirovne pogodbe in ko se sklicujejo razorožitvene konference ... Henrih Scheu. Henrih Scheu mrtev! Preminul je v četrtek v Sternenbergu (Švica) v visoki starosti nad 80 let- Njegova suit'-je v proletarskem svetu vzbudila splošno potrtost; saj je bil on eden tistih, ki je v času najhujše reakcije dvignil zastavo svobodnega prepričanja. Umetniška in proletarska trojica bratov Andreja — pesnika, Jožefa — skladatelja in Henriha — ksilografa se je pojavila v delavskem pokretu še pred 1. 1870. Tega leta pa so jim naprtili težak veleizdajniški proces, in Andrej Scheu je moral v ječo. Andrej se je tedaj zavzel zanj z vso vnemo i lu>t za brata i kot za proletarca. Prav posebne zasluge si je pridobil kot urednik lista »Volksvville«. Ko se je vnel spor med njegovim bratom Andrejem in Obenvinderjem, je najprej odpotoval v Anglijo, nato pa se 1. 1893. naselil v Švici. Tu se je udejstvoval kot stalen sotrudnik političnih in strokovnih listov stranke: pisal jč dolgo časa o umetniških vprašanjih v Curihu izhajajočem listu »Volksrecht«. L. 1925. ga je zadela lahna kap, ki pa jo je naglo prestal in je nadaljeval svoje priljubljeno delo pri omenjenem listu. L. 1927). dne 19. oktobra je praznoval osemdesetletnico svojega rojstva. Sedaj, ki ga je ugrabila neziprosna smrt, je od te odlične trojice pri življenju še brat Andrej, ki tudi živi v Švici. Truplo Henriha Scheu-a upepele v ponedeljek v Winterthurnu. Tej intelektualno tako visoko stoječi trojici ohrani proletarijat hvalo-žen spomin. V DELAVSKE DOMOVE »DELAVSKO POLITIKO«! Delavci, zbirajte in oddajajte raztresene glasovnice! Oddajanje glasovnic se je začelo 2. t. m. V par dneh se zaključi volilno postopanje in tedaj bomo natančno vedeli, koliko glasov je dobila naša delavska lista in koliko meščansko kapitalistična. Vemo sicer že danes, da je delavstvo pri teh volitvah izkazalo svoje zaupanje enotni listi naših združenih delavskih organizacij v tako sijajnem številu, da se bodo njegovi nasprotniki še dolgo čudili. To trdimo lahko že sedaj z vso gotovostjo. Vendar treba, da naše delavstvo in naši zaupniki ne mirujejo niti te poslednje dneve, da se zbere še več in več glasov za našo listo. Vemo, da .je še precej raztresenih glasovnic, ki niso biie še oddane našim zaupnikom, odnosno izročene na pravo mesto. Vse zaupnike, vse zavedne delavce sploh pozivi jemo, da poiščejo do kraja in dokler je še čas vse te poslednje raztresene, še ne oddane glasovnice, da bodo v določenem roku oddane volilnemu odboru. Število glasov za našo razredno listo se bo teko še močno povečalo. Zato, sodrugi, pridno na delo! Poiščite in poberite raztresene glasovnice, agitirajte do kraja za našo zmago! Zmaga zavednega delavstva pri volitvah v Delavsko zbornico jih peče* Iz trte zvita gonja klerikalcev proti volitvam v Delavsko zbornico, pri kateri jim pomaga znani Bernot, je postala ne le drzna, marveč še celo nesramna. Najprej so poizkusili z denun-cijacijo v ministrstvu socijalne politike, ne da bi navedli tehtne razloge proti pravilnosti volitev v Delavsko zbornico. Zamolčali so svoje grehe ter skušali oblatiti glavni volilni odbor in naše zaupnike. Minister je poslal svojega zastopnika v Ljubljano, ki je pa moral ugotoviti, da so se volitve vršile v redu, ter da je glavni odbor storil v polni meri svojo dolžnost v zmislu tozadevnih predpisov. Še več, vprašani za konkretne prestopke od strani volilnega odbora ali naših zaupnikov, niso vedeli ničesar povedati, kar bi se bilo lahko zapisalo v zapisnik kot dejstvo. Z dolgim nosom so klerikalci uvideli, da je denuncijacija v tem primeru bila brezuspešna, ker so navajali le stvari, ki niso resnične, in ki jih ne morejo dokazati. Po tem žalostnem triumfu pritožbe na ministrstvo socijalne politike pa klerikalci še ne dajo miru. V Bel-gradu še vedno rujejo in posredujejo, da za božjo voljo ministrstvo socijalne politike razveljavi volitve v Delavsko zbornico. Ni sicer pričakovati, da bi klerikalci v ministrstvu uspeli s svojim pritiskanjem kljuk, ker je njih namen preočiten. Vendar pa se mi tudi za slučaj razveljavljenja sedanjih volitev v Delavsko zbornico prav nič ne bojimo klerikalcev, ker vemo, da bi zavedno delavstvo znalo v tem slučaju prav preceniti namen in sovražno postopanje klerikalcev proti delavstvu ter bi klerikalizmu še odločneje pokazalo svojo pest in ga temeljito porazilo. Svetujemo klerikalcem, da nadaljujejo započeto delo in brez skrbi naj bodo, da jih bo še bridko bolela glava zaradi njihovega postopanja pri prvih volitvah v Delavsko zbornico, ki pripada delavskemu razredu, ne pa ljudem, ki mislijo, da morajo biti uprav oni blažev žegen med delavci in delodajalci. Mednarodna konferenca o delavski emigraciji. Francoska strokovna zveza, mednarodna strokovna zveza in socijali-stična delavska internacijonala sta sklicali komisijo, ki je zborovala dne 20. in 21. januarja v Parizu in se ba-vila z vprašanjem delavskega izseljevanja in preseljevanja. Mednarodno strokovno zvezo so zastopali Brovvn in Amsterdama, Jouhaux iz Pariza in Mertens iz Bruslja; socijalistično delavsko internacijonalo Cramp iz Londona, De Brouckere iz Bruslja in Dia-mand iz Varšave. Komisija se je havila z izdelavo temeljev za resolucije, ki naj se predlože bodoči konferenci v Londonu. Da se izvrši končnove-1 javna formulacija, se komisija dne 24. februarja zopet sestane v Parizu. Glede delegacij na londonski konferenci je bilo sklenjeno, da bo imela vsaka organizacija, ki je priključena mednarodni strokovni zvezi ali socijalistični delavski internacijonali po osem odposlancev. Glede udeležbe organizacij, ki se nahajajo izven teh zvez, se bo še ukrepalo. Pravijo... da )ilo v Jugoslaviji žrebcev .premalo. Zato jo bilo potrebno, da privedejo k našim čistim jugoslo-vansko-pasemskim kobilam in ‘ko-bilcam še drugih toplokrvnih žrebcev in žrebičkov. Za to obrt pa je ■bilo treba mešetarjev in »kuipipol-pelz« pa »šrangamje« samo je stalo fr. 100.000. Likof in ohcet pa še posebej in 300.000 frankov so plačali žrebcu iza doto. Kako razočaranje pa za naše kobile in kobilce, ko so videle, da je francoski princ za nič, da je mrzel in impotenten. Sedaj pa je pravda, kdo je ikriv, da je bil Francoz impotenten. Kobile in ikobdee pravijo; me ne; me-šetarji 'zagotavljajo-, mi tudi ne. Nihče pa ni pomislil, da se še jugoslovanska kri nh posebno dobro ne meša. Pa naj se kar brez ljubezni z:a 300.000 frankov žrebeeva topla, čista kri z jugoslovanskimi kobilami zmeša? Pa, nič ne 'dene; samo, če so omnipotentni prišli nazaj iz Pariza jugoslovanski konjski mešetarji, ki so 100.000 frankov zašrangali in zabunkali. — Charles Dickens: 27 Božična pesem jo v prozi. Scroogejeva nečakinja se igre „slepa miš ne udeležuje, marveč sedi prav udobno v velikem naslonjaču s podnožnikom v skritem kotu, kjer stojita duh in Scrooge trdo za njo. Pridruži pa se v igri v zastave in ljubi svojega dragega moža do občudovanja z vsemi črkami abecede. Ravno tako v igri „kako, kdaj in kje ’ na tiho veselje Scrooge-jevega nečaka popolnoma pobije svoje sesti e, dasi so tudi one bistre deklice, kar bi vam mogel povedati Topper. Kakih dvajset ljudi je, mladih in starih, a vsi igrajo in z njimi igra tudi Scrooge: kajti zatopljen v to, kar se godi, docela pozabi, da jim je njegov glas neslišen in včasih kar glasno pove kako slutnjo, ki je nerodkokdaj popolnoma pravilna; kajti najostrejša igla (izborna znamka Whitechapel, zajamčeno, da se ne zlomi v usesti.) se ne more meriti z ostrino Scroogejevega duha Duh se naslaja, ko ga vidi v takem nastroje-nju in ga pogleda tako prijazno, da Scrooge kakor deček prosi, naj mu dovoli počakati, da gostje odidejo; a to, je dejal duh, se ne more zgoditi. ,Hvo nove igre!" vzklikne Scrooge. „Pol ure še, samo pol ure!" Začne se igra, imenovana ,,da m ne . Scipo-gejev nečak si mora kaj izmisliti in ostali ugiblje- ju, na kaj misli; on samo odgovarja na njihova vprašanja da ali ne, kakor pac je. Živahno izpraševanje, ki mu je izpostavljen, izvabi od njega, da misli na neko žival, živo žival, preje zoprno živa , divjo žival, žival, ki včasih renči in kruli, včasih govori, živi v Londonu in hodi po ulicah, je ne kažejo, je nihče ne vodi, ni v zverinjaku, je nikdar ne ubijejo na trgu, ni konj, ne osel, ne krava, ne bik, ne pes, ne svinja, ne tfl-tckd, ue medved. 1 m vsakem novem vprašanju, ki nui ga stavijo, buči nečak v hrupen smeh, ki ga ščegeta tako neiziaz-110 da mora vstati in ceptati z nogami. Naposled pride sestra s čipkastim ovratnikom v podoben položaj in spravi jedva iz sebe. „Ze vem! Vem, kaj je, E red. vem, kaj je. „Kaj?“ radovedno vpraša hreu. „Stric Scro-o-o-oge!“ , . Res on ie bil. Občudovanje je splošno, ceuidi nekateri ugovarjajo, da bi bil moral odgovoriti na vprašanje „.!e medved?" ,KC dvomi o tem, ker se zdi, da so božični I razniki skrčeni v čas, ki sta ga prebila skupanCudno je tudi, da se duh stara, vidno s*ara’d‘ Mje ?c,.°' oge na zunaj ndizpremenjen. Scrooge opaz. to ,z-premembo, a ue govorim njej, dole ue zapustita otroške družbe treh kraljev; tedaj pogleda duha in omeni, da so njegovi lasje spra Je življenje duhov tako kratko? Scrooge. . ,.' . , .. t4 Moje življenje na tej obli je kratko, "duh. „Konča se nocoj." (Dal.it vpraša vrne 11111 od-prili.) KUKI Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri. Sreda, 3. febr.: »Obrt gospe Warre-nove«, red E, četrtek, 4. febr.: »Druga mladost«, red F, petek, 5. febr.: Koncert bolgarskega vijolinskega virtuoza Saše Popova, izv. (Dramske ceue.) Opera. Začetek ob pol 20. uri. Sreda, 3. febr.: »Orfej v podzemlju', red B, četrtek, 4. febr.: »Zvedave žene«, red A, petek, 5. febr.: zaprto. »Naša kri«. V soboto so uprizorili v drami leto« prvi krat Finžgarjevo igro »Naša kri«, ki jo je avtor temljito predelal in ponovno poudaril žilavost našega kmeta in delavca proti tujim izkoriščevalcem. Kar se tiče besedila, moramo trditi, da je kompaktno in zaokroženo .dikcija živahna, dejanje pa strnjeno v dramatsko nujno celoto. Igra je vseskozi zanimiva po svojem razvoju, kar je občinstvo pravilno umevalo. Predstava se je vršila gladko. Jezik Finžgarjev je izpiljen in milodo-neč. Avtorja je občinstvo burno pozdravljalo. Drama, ki je svoj čas po svoji vsebini vzbudila silno zanimanje v slovenski javnosti, je sedaj po našem mnenju •nekam zastarela, kar se tiče i snovi i tehnike. Splošno moramo reči, da, naši sodobni avtorji ne poznajo več gledališke tehnike. V ostalem bi pa želeli več modernejšega duha v delu naših dramatikov. čemu samo kmetsko patriar-halično življenje; socijalni pokreti so danes, ki gibljejo svet. In prav tu se nudi najhvaležnejše polje dramatiki, drama je vendar dejanje. Pri vsem tem umetnost lahko ostane suverena. Masaryk o Romainu Rollandu. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk si je napram novinarjem izjavil o slovitem francoskem pripovedniku in boritelju za človeška prava tako-le: »Poznal sem Romaina Rollan-da kot avtorja že pred vojno. Njegovo evropstvo mi je bilo simpatično in ugajal mi je njegov poziv evropski inteligenci k heroizmu. Zato me veseli, da so tudi meni ponudili kotiček v »Liber Amicorum Romam Rolland. Ko je izbruhnila svetovna vojna, sem se nahajal v Ženevi, kjer se je mudil tudi Rolland. Odločil sem se, da se .je udeležim in prišel pri tem v nasprotje z idejami Tolstega in Rollanda. V.si bojujoči se narodi pa so, kakor se mi zdi, sledili pozivu Rollanda po heroizmu; heroizem je stal proti heroizmu, razum proti razumu, srce proti srcu — v tem je tragičnost svetovne vojne. —-Šele po vojni mi je bilo usojeno osebno spoznati Romaina Rollanda. Ko sem bival v Švici, sem ga kot puščav-nika posetil v Villeneuve. — Vsak olikan človek ima pač nekaj duhov iz .svetovne literature, s katerimi se nahaja v tesnejših stikih. Tako zvezo imam jaz z Bomainom Rollandom, s katerim gojim ozke duševne stike. Zalo upam, da si pač sinem lastiti prostorček v izdaji »Liber Amicorum Ro-main Rolland.« * Publikacija Liber Amicorum« izide te dni v euriški založbi Rotapfla. O tej izdaji potem izpregovorimo obširneje. Brez sistema. Narodna skupščina je v zadregi izglasovala zakon o obrtniški banki. Preko praznih m vodenih obljub pa je treba pribiti ob tej priliki bledeče: Prva skrb vladajoče večine pri novoustanovljeni banki bo, da bo služila strankarskim interesom i" dobička-željnosti posameznikov. Odtod tudi tako glasna debata o ustanovitvi njenih podružnic. Interes vladajoče ka-marile bo, da vklenejo tudi to obrtniško banko v svoj krog izkoriščanih objektov in šele v drugi vrsti naj služi ta banka tudi obrtniškemu stanu. Obrtna politika v naši državi je zgrešena. Je pa tudi brez sistema. Ustanovitev banke, ki naj služi potrebam obrtniškega stanu je zato mrtvo- rojeno dete, ki ne bo donašala niti obrtništvu niti splošnosti nobene koristi. Obrtnik, ki je navezan na kredit, četudi ob obrestovanju, ki ne dosega bančne in oderuške obrestne mere, je zapisan poginu. Postopna industrializacija posameznih obrtniških panog je gospodarska nujnost. Smotrene prevedbe teh panog v uspevajoče industrializirano obratovanje pa ne bo omogočila obrtna banka. Posebno pa ne, ker je v naši državi prilikam odgovarjajoča industrijska politika za nas neznana stvar. Vprašamo, ali je to smiselna obrtna politika, če črtajo kredite za obrtno - nadaljevalno šolstvo, kredite za obrtniško izobrazbo, obenem pa razpravlja parlament o obrtniški banki. In dalje: ali je to zaščita obrtniškega stanu, če jih izroči stanovanjski zakon na milost in nemilost hišnih posestnikov? In, ali je to zaščita, če na eni strani ubijam obrtniški stan z nezmaglji-vim obdavčenjem, na drugi pa mu ponujam cenejši kredit? Obrtniški stan bo moral izprevide-ti to grdo in zanj kvarno ter škodljivo igro; tudi obrtniški stan bo moral v lastnem interesu izprevideti, da njegovih koristi ne zastopajo sedanje politične stranke. Križem sveta. Petindvajset dolarjev za vsako besedo je prejela ameriška pisateljica Fannie Kunst za kratko povest (dva-tisoč besed). Vas honorar je znašal 50.000 dolarjev. Lahko si bo jdobila moža. Nagrado je razpisal list »Lyber-ty Magazines«. Žrtev duhov. Pri spiritistični seji v Gelsenkirchnu je miza mladi deklici napovedala, da umre še 1. 1925. Vsa boječa je čakala devojka na svojo smrt. Prevzela jo je fiksna ideja, da ne bo le umrla, temveč da mora umreti. Ko se je približal zadnji dan leta, a je bila ona še vedno živa, je postal »klic duhov« tako močan, da se je polila s petrolejem in se sežgala. Sestra nesrečnice, ki ji je bila napovedana enaka usoda, je vse izpovedala policiji. Cestni tlak iz gumiju. Ko narašča promet, se množi tudi skrb za cestno tlakovanje, ki mora bili iz umevnih vzrokov čim trpežnejše in cenejše. Ker tlakovanje s kamnom v bodočnosti ne bo prihajalo več v poštev, ter imata tudi leseni in asfaltni tlak svoje nedo-statke, zo zopet jeli delati poizkuse z gumijastim tlakom. S tem materijalom .so že 1. 1870. tlakovali ves pakraški kolodvor v Londonu. Tlak se je izkazal kot zelo trpežen, zlasti pa se je odlikoval radi svoje neslišnosti. Po vzgledu tega tlakovanja je sklenil mestni svet v Bostonu tlakovati vse prometnejše ceste in ulice z vulkaniziranim gumijem. Konec sveta dne fi. februarja. Vsaj tako trdi ameriški apostol in propo-vednik Robert Reidt, ki je pred tem že parkrat oznanil propad sveta. Te dni je Reidt naprosil new-yorško radijsko postajo, naj mu dovoli razpošiljati brezžične brzojave po vsem svetu, ker hoče človeštvo opozoriti, da .sc pripravi na ta veliki dogodek. Njemu ne gre za čast ali denar/temveč on dela samo iz človekoljubja. Najmanjša »država na svetu je gotovo republika na otoku Vavolari v Sredozemskem morju; šteje namreč le 55 oseb. Otok ,ie dolg 2 kilometra. Dvanajst vagonov živil bi pojedel človek, ki bi dočakal 70 let in če bi imel denar. Strokovnjaki so izračunali, da použije človek, ki ima za to sredstva, 3 kg 200 g jediva. Ako pomnožimo količino teh jedil z dnevi sedemdesetletnega življenja, se nam izkaže ogromna številka 81.700 kg, kar odgovarja tovoru dvajset vagonov. Kaj ko bi kdo izračunal, koliko tale sedemdesetletnik izpije? Gledališče v Rusiji. Moskovsko gledal išče je ob obletnici dekabristič-nega jubileja priredilo novo opero »Dekabristi« avtorja Zolotarjeva. Godba občinstvu ni ugajala. Pravtako je imela neuspeh Bergerjeva drama »Vesoljni potop,« ki so jo uprizorili v moskovski judovski pozornici pod naslovom »Ilabina«. Uspeh Pu je dosegla nedovršena opera Mu.sorg$kega v moskovskem Šal,japi n o vem gledališču. Dnevne Volitve v Delavsko zbornico. Opozarjamo vse naše zaupnike in funkcijonarje Ljubljane in okolice, da oddajo volilne kuverte v Delavsko zbornico do 4. februarja 1. 1, v tajništvu Strokovne komisije v Šelenburgovi ulici št. 2, II. nadstropje. — Krajevni volilni odbor ZDSZJ. Ljudska univerza v Ljubljani. V nedeljo je predaval znani kritik Josip Vidmar o temi »Literatura in kritika«. Vidmar se je izšolal pri Rusih, zdi se, da je nanj zlasti vplival Bjelinski. Slovenci se s kritično literaturo ne moremo ravno ponašati, dosedanja kritika je bila le nekako priložnostno čebljanje, ne da bi globlje segla v bistvo umetnosti, zlasti Slovenske. Vidmar je temeljit in brezobziren, ki ne respektira avtoritet, pač pa umetnost. Mi tako kritiko pozdravljamo. Radičev shod v Mariboru bo tudi v sodnih spisih mariborskega .sodišča zabeležen, da ja ne bo nikoli pozabljen. Na shodu je namreč Radič prav na svoj način razžalil subotiške vseuč. profesorje in dijake. Subotiška pravna fakulteta je vložila tožbo A' Mariboru in Radič se bo moral zagovarjati. No ja, bo pa demantiral! Rešilna postaja v Ljubljani, podrejena mestnemu magistratu, je nedavno dobila rešilni avtomobil, ki naj bi v prvi vrsti odvažal najopasnejše bolnike iz oddaljenejših delov mesta. Vse prav, saj mi smo bili s to vpeljavo precej kasni. Prav pa bi ne bilo, če bi bil avtomobil določen samo za višje« sloje, kajti nižjim je še vedno in vselej določen precej staroveški prejšnji voz. Ker vemo, da bolezen ne izbira, ne po stanu, ne po starosti, zato bi vsaj v bolezni ne smeli ločiti ljudi. Zgodil se je namreč slučaj, da je ponoči nenadoma obolela železničarjeva žena; klicali so rešilno postajo — ki je od tam znatno oddaljena — in čez dolgo časa je priropotal voz... Ali naj avtomobil stoji za parado v garaži. Mislimo, da je človeško življenje tudi nižjih slojev nekaj vredno. Kakor ču.iemo, jo na ljubljanskem gradu nastanjena vojaška golobja postaja. Ker je magistrat dosedanjo njihovo ubikacijo rabil za predelavo stanovanj, je za golobe napravil v podstrešju nekako dresurno shrambo, moštvo, to je narednika in enega vojaka pa nastanil v eno sobo med samimi strankami. Toliko za prvič. Mislimo pa, da vojno ministrstvo dobi pač zadosti denarja, da bi moglo postaviti, če je že res toliko potreba, skromno golobjo postajo in ne odjedalo stanovanj civilnim osebam. Zlasti se nam pa zdi skoro preveč demokratično uvajati vojaške postojanke v sredino stanovanj privatnih strank. Kaj takega smo zmožni samo v Jugoslaviji. I/, Viča smo prejeli naslednjo izjavo: Z ozirom na dopis objavljen v »Delavski Politiki« dne 28. januarja, izjavljamo, da podpisana organizacija imenovanega dopisa ni pisala in da ni s stvarjo v nikaki zvezi. Vič-Glince, dne 30. januarja 1926. Zn krajevno organizacijo SSJ na Viču, predsednik: Bučan, 1. r. V isti stvari smo dobili še naslednji dopis: Uljudno prosimo, da v Vašem cenj. listu priobčite sledeči popravek: Dopis o deputaciji Keber Jerneja, Galovič Rudolfa, in Suhadobnik Josipa, pri načelniku SLS gosp. dr. A. Korošcu dne 8. januarja, ne odgovarja resnici, ker nismo intervenirali pri njem v zadevi odpusta g. Suhadobni-ka, temveč v zadevi gmotnega položaja tobačnega delavstva. Nadalje ni res tudi to, da bi podpisani bili kedaj komunisti. — Vič, dne 20. januarja 1926. Keber Jernej, l. r.; Galovič Rudolf, 1. r.; Suhadobnik Josip, 1. r. Drobtine iz Južne Amerike. (1/. pisma našega prijatelja v Buenos Aires, Argentini ja.) Zadnje dni smo imeli tu veliko jugoslovansko slavnost: proslavili so namre? 1000-letnico prvega hr-vatskega kralja Tomislava. Ta dan se je otvorila tudi prva jugoslovanska knjižnica, v Argentiniji na našem konzulatu, ki jo je daroval znani velein-dustrijalee Miguel Mihanovieh in .se imenuje knjižnica kralja Tomislava. Slavnost se je vršila ob mnogoštevilni novice. udeležbi jugoslovanskih naseljencev in argentinskih gostov. V jugoslovanskem lokalu (Soeiedad Jugoslava) ie bila popoldne veselica, kjer nas je zabaval hrvaški tamburaški zbor »Sloga;. Jugoslavija je pri nas precej poznana; »Prensa«, najpopularnejši argentinski list se zelo zanima za to državo. Miguel Mihanovieh je svoja podjetja zaprl, ker gre v Evropo, menda na izprehod v Švico. Delavci pa morajo iti s trebuhom za kruhom. Tako delajo kapitalisti povsod! — Sedaj, ko vi gotovo zmrzujete, mi vsled neznosne vročine komaj živimo. Vendar blizu morja smo in to nas hladi. Pasja nadlega v Ljubljani do ze višek. Ogibati se jim moraš po trn-toarjii, na cesti, po hodnikih, zdaj te preplaši od zadaj, zdaj se ti obdrgne od strani, Gorje, če nenadoma izbruhne steklina, ne bo majhnih žrtev. Pse zlasti ljubljanske dame prisrčno negujejo. Če bi jih že imele doma, njihova stvar ,ampak vlačijo jih povsod, da ovirajo osebni promet. Človeku se že gnusi listo sentimentalno »pogovarjanje; s psi. Srečni možje ali pa posli, če z njimi ravnajo tudi tako prijazno. Ne bo dolgo, pa dobimo še v Ljubljani pasje pokopališče! Reklame ne potrebuje 0. Bernafoiiič ker se blago radi svoje kvalUtte in cene samo priporoča. 88 Varaždinski občini preti, da bo brez policije. Pred dvemi leti je bila občinska policija v Varaždinu podržavljena, vendar jo je občina še vedno skozi dve leti sama plačevala. Sedaj se je pa že tudi občini neumno zazdelo, zakaj bi naj podpirala po nepotrebnem državno blagajno. Ustavila je plače in sedaj je cela policija v Varaždinu brez plače. Službo sicer še opravlja, pa najbrž dolgo ne, če država ne začne z dolžnim izplačilom plač. Čudno, ampak resnično. Nesreča na Jadranskem morju. V' bližini otoka Raba je sedem okoličanov peljalo na majhni ladjici drva. Nenadoma se je pa ladja preobrnila in vrgla ljudi v morje. Eneg-a teh se je pri tem oklenila njegova zena tako nesrečno, da sta oba zginila v globočino, prav tako sinko, ki ni znal plavati. Ostali so se srečno rešili. Družinska tragedija na Hrvatskem. \ nekem selu je bil v hiši že dalj časa večen prepir. Gospodar je stalno popival, pijan pa doma razgrajal in pretepal družino. Zadnjič se je loti! tudi sina. V prepiru mu je sin rekel, da če occ njega ne ubija, bo pa on očeta, hi res, pomeril je v očeta z revolverjem in oče je na mestu obležal mrtev. V Zagrebu so aretirali 14 organiziranih vlomilcev. Da so imeli dobre statute, je razvidno, ker so tekom treh mesecev pri vlomih nakradli blaga v vrednosti čez 500.900 Din. V Liki razsaja hud mraz. Zadnje dni so beležili od 18—22° mraza. Zamrznile so skoro vse vodovodne naprave. V Hercegovini jo bilo zadnje dni vsled naliva močno ogroženih kar nekaj vasi. Naliv je bil tako silen, voda naraščala s tako brzino, da so se ljudje komaj rešili. Nekaj hiš se je zrušilo. Iz neke hiše, ki se je zrušila, družina ni mogla pravočasno zbežati in troje življenj je bilo naenkrat pod razvalinami. Samomor Slovenke. V Osijeku se je zastrupila Lujza Karlin, vzgojiteljica pri g. Kraftu. Izpila je precejšnjo količino ocetne kisline in v groznih mukah umrla. Po pismu, naslovljenem na nekega zdravnika, bi se moglo sklepati, da je šla v smrt radi nesrečne ljubezni. Družba in pijača sta ga izpeljala. I. M. je razprodajal pri gospodarju trgovcu s premogom in drvmi drva in premog. Vsak večer je vedno in pošteno izkupiček odštel, zadnjič ga je pa zvečer kar zmanjkalo. Izkupil je okroglo za 1000 Din in vse skupaj v družbi dobrodušnih pomagačev zapravil. Zbal se je potem posledic in pobegnil. Portreti. Lionardo da Vinci. Ivo jo zadnjič po iniei jati vi naše .Delavske Akademije« predaval v Mestnem domu znani umetnostni zgodovinar in estetik dr. Izidor Cankar o »stavbarstvu« je v svojem lepem in preglednem predavanju omenil tudi renesanso, njene mojstre, Michelangela, Lionarda... Le mimogrede je padlo ime Lionarda, in že se nam .je vzbudil spomin na njega, na njegovo dobo, na njegova dela... Navzlic svoji železni doslednosti uveljavlja narava včasih svoje zakone vsaj navidez uprav paradoksno in to bas pri veleumih. Lionardo da Vinci je bil genij, ki je družil v sebi čustvenega pesnika s preračunljivim matematikom-znan-stvenikom, plemenitega človekoljuba s preudarnim proizvajateljem moril-nih strojev, bogoiskatelja z demonom, vse zanikajočim, iskrenega ljubimca z neobčutnim asketom. Bil je človek, ki je bil deležen največje sreče, ki pa je obenem padal v propade obupa; človek, ki je ustvarjal najvišje in najpopolnejše, a ki mu je vse propadlo. Doba, v kateri je živel in delal Lionardo da Vinci, je bil čas umetniškega in sploh kulturnega preraja-nja, hkrati pa čas političnih intrig. Kar se tiče prvega, je Lionardo da Vinci s svojimi spisi/ o slikarstvu („De divina proportione"), s svojimi anatomističnimi risbami in s svojo umetnostno akademijo, ki jo je ustanovil v Milanu, položil temelj bodočemu razvoju slikarske umetnosti in ji začrtal smernice, ki so držale do današnjih izrodkov oblikujoče umetnosti. Glede drugega pa je moral trpeti, kot so trpeli vsi veliki možje vseh časov. Bil je ljubljen in osovražen, povzdigovan in poniževan, končno pa je vznikla in dozorela renesansa v znamenju njegovega imena in genija. Največjo tragiko je doživel kot slikar oz. kot kipar. Dve njegovi najboljša deli sta šli po zlu, eno je ostalo nedovršeno. „Zadnjo večerjo", slikano na steno refektorija benediktincev v samostanu Santa Maria della Grazie je razjedla vlaga, velikanski model kipa vojvode Fran-cesca Sforze na konju pa so razbili francoski vojaki. Tretje njegovo poglavitno delo „Monna Lisa Gioconda" je bilo pred leti; ukradeno iz pariškega Louvra, marsikaj pa se je porazgubilo v viharnih vojnih in prevratnih časih. Radi kipa Sforze in „Zadnje večerje" je imel Lionardo da Vinci zagrenjene svoje dni do smrti. Da je ostala nedovršena slika za mestno posvetovalnico v Firenzi, ho vzrok prejkone v sporu z Michelangelom. Dela Lionarda da Vinci se sedaj nahajajo povečini v „Akademiji“ v Benetkah, „Ambrozijanski Biblioteki" v Milanu, „Ufibijali“ v Firenzi, ..Britanskem muzeju" v Londonu in ..Albertini" na Dunaju. Kot znanstvenik uživa Lionardo da Vinci še danes neomajljiv sloves. Saj je bil prvi, ki se je bavil z anatomijo; seveda v zvezi s slikarijo, prvi, ki je posvetil pažnjo fizi-jognomiji in matematiki, fiziki ter mehaniki (vzvod, poševna ploskev, težišče) telesnosti, prvi, ki se je uveljavil kot praktičen arhitekt in in-ženjer. Zgradil je dva občudovanja vredna prekopa (Canaie de Marte-sana in Canaie San Cristophoro). Kot arhitekt je vodil zgradbo slovitega Milanskega doma. Ko so mu odstopili del reke, je zgradil na njej čudovit jez, kakor ga ne pozna zgodovina graditeljstva. Kot anatom mu je često trda predla, ker ni' mogel dobiti trupel. Ko jih je skrivoma odnašal s pokopališča, so ga proglasili za čarovnika, in bil je v nevarnosti za svoje življenje. Kot človek je bil nesrečen kot vsi veliki duhovi, ki hrepene brez konca do nedosegljivih ciljev. Njegova ljubezen do Monne Lise ga je često tirala v obup, a ga na drugi strani zopet dvigala. Njegovi najljubši učenci so se mu izneverili ali pa pomrli tragične smrti. Najizrazitejšega nasprotnika je imel v Michelangelu, ki sam nelepe zunanjosti ni mogel trpeti idealno lepega Lionarda. Kot duhovit pesnik, pevec in improvizator je imel Lionardo da Vinci dostop v najvišje kroge. Favorizirali so ga Sforze. Soderiniji, papež in celo fiancoski kralj Franc I., ki ga je tudi vzel s seboj na Francosko. Vobče je Lionardo rad menjaval svoja bivališča; Rim, Benetke, Milan, Firenza in razni manjši kraji Italije. Potoval je tudi po Orijentu. Rodil se je 1. 1452. v Italiji, umrl I. 1519. v Franciji. • Da povzamemo! Glavne zasluge Lionarda da Vinci so: utrl je slikarstvu novo podlago z ozirom na anatomijo, perspektivo, inkarnacijo. Premagal je tipičnost in portretnost ter ustvaril idealno resničnost. V vseh treh navedenih lastnostih ga je najlepše označil Merežovskij v drugem delu svoje slovite trilogije ..Vstali bogovi". • Da omenimo še to! Izza mitičnega Ikara je bil Lionardo da Vinci prvi, ki je skušal osvojiti zrak. Dolgo let je gradil letalo, posneto po letu ptic. Ko se je njegov najljubši učenec dvignil v zračne višave, je pal na zemljo in se ubil.______________________ Pri „T1ČKU NA GRIČKU** se točijo od danes naprei priznano dobra graščinska vina s Knežije (cviček, rizling, traminec), kakor tudi prvovrstna štajerska vina. Na Svečnico že ob 4. zjutraj „guliaž“. Prireditve. Podružnica »Svobode« v Sp. šiški priredi v Zadružnem domu dne G febr. t. 1. predavanje s temo: »Izobrazba delavstva«. Predava sodrug dr. Tuma. Začetek ob 19 uri. Dne 13. febr. se pa vrši občni zbor podružnice. Vabljeni vsi člani. Polenovko namočeno, marinade vseh vrst po konkurenčnih cenah morske in sladkovodne ribe dobite vsak dan v špecljalni trgovini 90 b a" Gradišče 7 I Ljubljana, Za Jesenice In Javornik iščemo raznasalce za „Delav-sko Politiko". Ponudbe na upravo lista. 69 Za Hrastnik in okolico iščemo raznaSalca za Delavsko Politiko. — Oglasi naj se v Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku. 70 Odprodaja zimsko blago in ostanke v lastno izgubo. Vse drugo blago pa po zelo znižani ceni. 91 Sentpeterski bazar Ljublpna, Mtsriino«čt 8 Šport. Nogometna tekma Moskva - Berlin 7:0 (4 :0). Ob navzočnosti nad 700(1 gledalcev se je vršila v nedeljo 24. januarja nogometna tekma med iz Francije došlo reprezentanco Moskve in reprezentanco Berlina. Ruski športniki so že v začetku pokazali svojo premoč in dosegli v prvi polovici 4 goale, h katerim so v drugi polovici dodali še tri. Berlinčani se niso mogli tega ubraniti navzlic svoji požrtvovalnosti in dobri volji. Letiški delavski šport. Zanimiva tekma v Loekeyu se je vršila koncem decembra med 1. in 2. moštvom riške reprezentance. Igra, v kateri se je pokazala dobra tehnika in sigurnost v igri pri obeh moštvih, se je končala s 4 :1 (1 :0) za prvo moštvo. — Po dolgem prestanku je začela delovati tudi sekcija delavskih športnikov iz Kuldiga in otvorilua slavnost je obsegala predavanja in športna prikazovanja. Propagandno potovanje finskih delavskih športnikov v Skandinavijo. Finska delavska športna zveza namerava v poletju poslati celo vrsto svojih najboljših športnikov na propagandno potovanje na Švedsko, Norveško in Dansko, da pridobe športnike v teh državah za idejo delavskega športa in da pristopijo tam delavski športniki k delavski športni internacionali. Večje športne prireditve se bodo vršile v Stockholmu, Oslu in Kopen-hagnu. V Oslu bo vse organizirala ta-mošnja delavska športna zveza »Sleip-ner« in bo na prireditev povabila tudi delavske športne zveze sosednjih dežela. Jak. Iz delovanju ruskcRu Vrhovnega sveta za telesno kulturo. Vrhovni svet za telesno kulturo v Rusiji je izdelal delovni načrt za tekoče polletje in v tem predvideva v glavnem ojačenje v zmožnostih na znanstveno-tehničnem polju. Ustanovil se bo oddelek, katerega posebna naloga bode boj proti poklicnim nezgodam. — Jak. širite »Del. Politiko«! Celje. Celjski demokrati so zbobnali vse, kar je le količkaj dišalo po jugoslovanstvu in po demokratski »misli«, da počaste Sv. Pribičevica, ki hoče rehabilitirati demokratsko stranko. Težavnega dela se je lotil Pribičevič. Denio-kiati so razsipali s pokloni, lepimi pozdravi in hoteli pokazati Celje kot vestno demokratsko trdnjavo. Seveda so zamolčali gospodarsko občinsko krizo, ki so ji očetje in botri celjski demokrati, zamolčali tudi vse neuspehe organizatoričnega dela... Pribičevica je prispremljal dr. Pivko. V Celjskem domu je Pribičevič govoril, govoril, govoril, razvlekel govor v vse mogoče zamotane vijuge, hvalisal svoje prej- šnje delovanje v sedanjo vlado, in vega povedal. vladi, pobijal seveda končno prav nič no- šoštanj. Odgovor dopisniku z Velenja. Neki gobezdač piše v »Napreju« kako se je sleparilo pri volitvah v Delavsko zbornico, češ, da pazniki in zaupniki so pobirali od delavcev kuverte in da niso znali za kaj gre. »Naprejev« dopisnik naj vzame na znanje, da se delavstvo pri nas v Šoštanju zaveda svojih dolžnosti, in da dela na enotnosti v delavskem gibanju že eno leto; zato .smo šli v boj za Delavsko zbornico enotno, za razdirače ni več pri nas gnezda, kjer bi valili svoja jajca. »Naprejev« dopisnik naj ve, da pri nas sploh noben paznik ni imel kake druge kuverte v rokah, kakor svojo lastno, ki jo je dobil od zaupnika. Da se je pa vse delavstvo izreklo za enotno fronto, dokazuje shod, ki se je vršil pri nas v Šoštanju za volitve v Del. zbornico. Nad 300 delavcev je na shodu pozdravljalo listo »Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije«. Dopisniku naj bo to v opomin, da se ne bo več vtikal v naše stvari in neresnično poročal. Mi smo ustvarili temelj, na katerem gradimo boljše čase za nas. Vi dopisnikar si pa oglejte razmere v rudniku v Skalah, kjer se delavstvo cepi in cepi. In to po vaši zaslugi. Organizacijo ste razbili do Ber-notizma in klerikalizma. Nas v Šoštanju pustite sploh pri miru, uas ne boste več razdvojili in zlomili. Proč od nas! »Naprejevstvo« je več škodovalo slovenskemu delavstvu, kakor kapitalizem in reakcija in vse drugo. To ni bila politika, to je bil sadizem, to je bila škodoželjnost, zavist, objestnost; to je bilo uživanje nad ubijanjem delavstva in njegove sloge. bbbb m n B B B B B Knjiga Knatličev ..SOCIALIZEM" se kupi. Ponudbe na upravo lista. 35 Za Zagorje in okolico išče uprava našega lista spretne raznašalce oz. kolporterje. Oglasiti se je pismeno na upravo ..Delavske Politike" v Ljubljani. 23 Kupujte srečke državne razredne loterije pri Zadružni hanhi g Ljubljani filehsandrava cesta S. Glavni dobitek Din 1900.000. -. Vsaka druga srečka zadene! Cena: cela srečka Din 80*—, polovica srečke Din 40*—, četrtina srečke Din 20*—. Naročilo potoni dopisnice zadošča. BBBBBBBBBBBBBBBBBBHHBBBBBBB B B fl B B m B IMMM ^ SPLOŠNO KREDITJVIO DRUŠTVO V LJUBLJAjMI _ . m— „ ,, >/ a 'j OstniTrtvIienO 1* 1898 Aleksandrova cesta 5 v. ’f‘ °* SPREJEMA hranilne vloge na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. Ustanovljeno POSO.IU.1E na menice, zastavna pisma in lombard po ugodni obrest, meri. Pisarna; Ljubljana, Aleksandrova cesta. štev. B s Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. - Izdaja konzorcij ..Delavske Politike** (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani.Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. tiskarno odgovoren Mihael Rožanec. Za