Leto XI., št« 18? Ljubljana, petek iS« avgusta I930 Cena 2 Din ijL pravništvo: Ljubljana, Knafljeva . ulic« 5. — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. ffnseratni oddelek: Ljubljana, Prežer. nova ulica 4. — Telefon it 2492, podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ijaoa št 11.842; Praha čislo 78 180: Wien št 105-241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljabljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122. 3123, 3124. 3125 to 3126i Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te* lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon St 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Katastrofalno plazovje na Jesenicah Orjaška skala, ki se je odtrgala s hriba, fe strla pod seboj hišo, dve pa močno poškodovala rel Hinterlechner, profesor geologije na ljubljanski univerzi, da prouči teren in da da primerne nasvete, kako )re-prečiti katastrofo, odnosno zmanjšati Jesenice, 14. avgusta. Poročali smo V »Jutru«, da velikanska skala, ležeča v hribu Mirca nad Jesenicami, ogroža celo skupino hiš, da jih podsuje in zme-lie pod seboj. Napoved se je žal obisti-nila. Danes ob 11.45 se je nad hišami posestnikov Blaža Klinarja, Alojzija Novaka, Petra Klemenca in Valentina Hrovata začela s silnim hruščem premikati velikanska plast zemlje. Lomilo se je drevje, kotalile so se velike skale, med njimi pa se je k sreči !e plazila in drsela ogromna, nad 200 ton težka skala, ki je naposled treščila v hišo posestnika Petra Klemenca in io strla pod seboj, hiši posestnikov Aoljzi-ja Novaka in Valentina Hrovata pa močno poškodovala. Ako pa bi se bila ta icjaška skala s hriba navzdol priko-talila, bi napravila nedvomno še mnogo več škode, ki je že itak zelo velika. Tudi hiši Valentina Hrovata in Alojzija Novaka ne bosta mogli vzdržati ogrom. nega pritiska lavine, ki jih od spodaj in od zadaj dviga navzgor in jih utegne vsak čas premakniti z mesta ali pod-kopati pod seboj. Eno uro prej, preden se ie odtrgal Pgromni plaz, je prispel na poziv mestne občine jeseniške na Jesenice dr. Ka- njen obseg. Zal je prišel profesor prepozno, kajti kmalu po prihodu je začel plaz drveti s hriba navzdol. V razgovoru s poročevalcem našega lista je gospod profesor med drugim omenil, da je to že pričakoval ter da je že lani omenil g. župniku, da ta teren ni stanoviten in siguren, ker je zemlja plazeča. To, kar se je zgodilo danes, je na daljeval gospod profesor. Je šele priče-tek lavin, glavno šele pride prej ali sle], a kdaj, tega ni mogoče napovedati. Lavina se bo začela širiti tudi na desno in levo od sedanjega pozorišča in bo zavzela verjetno še velik obseg. Na vsak način pa se dela pri gradnji vodovoda na tem mestu ne bodo mogla nadaljevati ter se bo morala voda za vodovod zajeti kje drugje. Predno se je začel tu graditi vodovod, bi bili morali teren proučiti geologi, kar se v tem primeru in v zadostni meri ukrenilo. Škoda, ki jo je povzročila lavina pri gradbenih delih, na opustošenju vrtov, drevja in hiš, se ceni že sedaj na okrog pol milijona dinarjev. Ozadje Treviranusovega bojnega govora Posvetovanja vladnih politikov in zastopnikov Reichs-wehra o nemškem zunanjepolitičnem položaju - Nemški socialisti za sporazum s Poljaki Varšava, 14. avgusta. AA. »Kurier Cervoni« objavlja dopis iz Berlina o ozadju in vzrokih govora ministra Tre-viranusa. Minister Treviranus je odkril ono, kar je bilo v nemškem ministrstvu zunanjih zadev predmet posvetovanja ves prošli teden in sicer med skupino ministra Treviranusa in zastopniki Reichswehra. Teh razgovorov so Se udeležili novi državni tajnik v. Bulow, general v. Seeckt in min. za zunanje zadeve Curtius. Ti razgovori so se sukali okoli novega političnega položaja tako vnaniega kot notranjega. Udelžen-ci so razpravljali o znižanju nemške vojske in mornarice ter o likvidaciji vprašanja koridorja in vrnitvi Gornje Šlezije ter povrnitvi nekdanjih nemških kolonij. V ministrstvu so nadalje govorili tudi o vprašanju kompenzacije Poljski, ki bi ji v zameno za koridor odstopili Memel, za Gornjo Slezijo pa Sovjetsko Ukrajino. Varšava, 14. avgusta. A A. »Sociali-stički Robotnik« prinaša poročilo o po-setu nemških izletnikov iz Vratislave v Katovicah. Pri tem je imel nemški socialist Lach govor, v katerem je med irugim dejal: Nočemo vojne s Poljsko! Mi hočemo sporazum z njo, zaradi česar smo tudi prišli na Poljsko, da bi stopili v neposredno zvezo s Poljaki !n tako položili temelj velikemu delu miru med Nemčijo in Poljsko. V imenu ženskih socialističnih organizacij iz Vratislave ie govorila ga. Prahoviko-va, ki je omenila, da so socialisti v Nemčiji prisiljeni še bbriti z reakcijo-narci in nemškimi nacionalisti, toda da je moč delavskih organizacij v Nemčiji zadostno jamstvo, da nemški nacionalisti ne pridejo do oblasti. Poljski protest Varšava, 14. avgusta, s. Nacijonahio demokratski list poroča, da se je poljska vlada odločila, da bo zaradi govora državnega ministra Treviranusa, diplomatsko posredovala v Betlinj. Razgovori nemške vlade zaradi varovanja posebnih interesov na vznodu z ustanovitvijo komisarijata za vihodrie pokrajine so privedli do rezultata, da bo postal državni minister za zasedeno ozemlje Treviranus. državni komisar za vzhodna ozemlja ter bo v tej lastnosti neposredno podrejen državnemu kancelarju dir. Briinangu. Novi komisarijat bo začel takoj poslovati. Komunistične čete se bližajo Hankovu Preuranjene vesti o skupnem nastopu velesil proti rdečim četam - Katastrofalne poplave na sev. Kitajskem Hankov, 14. avgusta d. Položaj pred Han-kovom v katerega najbližji okolici se pojavljajo že prve izvidnice komunističnih čet, ki prodirajo od Čangsuja, je postal tako kritičen, da se bavijo zastopniki velesil z mislijo, da bi odredili izpraznitev mesta po vseh inozemcih. Vesti, da pripravljajo zapadne velesile, Zedinjene države in Japonska skupen oboroženi nastop proti kitajskim komunističnim četam ne odgwarjajo dejstvu, ker so sklenile velesile izvzemši Japonske, da bodo samo pripravile svoje bojne ladje za vkrcanje v Hankovu naseljenih državljanov. Japonci pa še čakajo navodil iz Tokiia, da li naj se izkrcajo ter sprejmejo borbo s komunisti. Evropske vojne ladje pa imajo akaz naj odgovore s topovskim ognjem, ie bi jih po zavzetju Hankova obstreljevali komunisti s strojnicami in topovi, kot se je to zgodilo pri zavzetju Čansuja. Nanking, 14. avgusta d. Vladno poročilo opisuje veliko zmago, ki so jo baje izvoje-vale vladne čete nad uporniki pri mestu Kweitech. Čete uporniškega generala Feng-juhsijanga beže v velikem neredu proti severu. Peking, 14. avgusta g. Iz poplavljenega ozemlja na severnem Kitajskem, posebno pa iz okolice Mukdena, prihajajo skoraj vsako uro nove alarmantne vesti o katastrofah zaradi poplav. Po zasebnih cenitvah znaša število mrtvih nad 2500. Na stotine trupel plava po rekah, ki so poplavile velike kose rodovitne zemlje. Brzojavne in telefonske zveze so v prizadetih krajih prekinjene kakor tudi železniška zveza. Pomožni vlaki so morali ostati na odprti progi. Cenijo, da je nad 100.000 oseb brez strehe. Povratek angleškega zrakoplova „R 100" Prisrčno slovo kanadskega prebivalstva — V Cardington dospe zrakoplov v soboto zjutraj — Preletel je že otok Anticosti v zalivu Sv. Lovrenca Štiri ure in pol po odletu je brezžična postaja na zrakoplovu javila, da je vožnja prav lepa in da vozijo s 60 vozli na uro. Vreme je ugodno, razgled lep brez oblakov. Zrakoplov je bil takrat sredi pota med Montrealom in otokom Antieostijem v zalivu Sv. Lov- London, 14. avgusta, A A. Zrakoplov »R 100« je zdaj na povratku čez Atlantik iz Montreala na cardingtonsko letališče. Velika množica navdušenih ljudi se je ob njegovem odletu zbrala na letališču Saint Hubertus in navdušeno pozdravljala zrakoplov ter mu želela srečno pot. Zrakoplov je odplui v mraku in če pojde vse posreči, prispe v Cardington v soboto zjutraj. renca. Montreal, 14. avgusta g. Zrakoplov »R 100« je preletel ob 4.45 angleškega poletnega časa Quebec, ob 11. dopoldne pa otok Anticosti v zalivu Sv. Lovrenca. SVEČANA OTVORITEV EVHARISTIČNE GA KONGRESA V ZAGREBU Z 18 posebnim! vlaki in dragimi prometnimi sredstvi je včeraj v Zagreb okrog 20.000 romarjev - Slovesen sprejem nuncija kot papeževega odposlanca Zagreb, 14i avgusta n. Z vso slovesnostjo je bil danes ob navzočnosti najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov ter zastopnikov civilnih in vojaških oblasti otvorjen evharistični kongres, Kljub slabemu vremenu — ponoči je bilo hudo neurje, podnevi pa je skoro neprestano deževalo — se je zbralo v Zagrebu že danes okrog 20.000 udeležencev iz raznih krajev naše države, pa tudi iz inozemstva. Tekom dneva je prispelo 18 posebnih vlakov, s katerimi so prišli romarji iz Srema, Zagorja, Dalmacije, Sušaka, Sarajeva, Cakovca, Prekmurja, a iz inozemstva je prispelo s popoldanskim brzovlakom okrog 100 roaarjev iz Češkoslovaške. Evharisticne romarje so na kolodvoru sprejemali zastopniki pripravljalnega odbora, ki šo vsaki skupini izročili natančna navodila ter nakazila za stanovanja, ki so pripravljena po šolah, zavodih in hotelih. Z romarji je prispelo tudi osem godb, ki so ves dan pridno svirale. Ulice nudijo kljub deževju izredno živahno lice. Popoldne ob 4. so začeli zvoniti v vseh zagrebških cerkvah v znak, da prihaja zastopnik papeža, papeški, nuncij Pellegrinetti. Pripeljal se je s svojim spremstvom iz Križevcev ob 4.45. Na kolodvoru so ga sprejeli cerkveni dostojanstveniki z zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem na čelu, nadalje zastopniki civilnih in vojaških oblasti s komandantom armije generalom Mati-čem in zagrebškim županom dr. Srku-ljem. Visokega gosta so spremili iz vlaka v dvorno čakalnico, kjer ga je prvi pozdravil nadškof dr. Bauer s kratkim nagovorom, v katerem je na-glašal med drugim: Tokrat prihajate v našo sredo kot odposlanec vrhovnega poglavarja katoliške cerkve. Vaš prihod bo velik kras, bo krona našega evharističnega sestanka. Zato Vas in v Vas zastopano Nj. Svetost iskreno pozdravljamo: Benedictus, qui venis in nomine domini!« Za njim je nagovoril papeškega nuncija zagrebški župan dr. Srkulj, poudarjajoč, da se je okinčal ves Zagreb za sprejem papeževega odposlanca, Hrvati se morajo papežu zahvaliti za mnoge svoje uspehe v borbi s Turki. Zagreb je srečen, da se vrši kongres v Zagrebu, in s toplimi željami pozdravlja zastopnika svete stoli ce. Papeški nuncij se je na kratko zahvalil za dobrodošlico, rekoč; >Ganjen sem nad lepimi besedami, ki sta jih izrekla prevzvišeni nadškof širne hrvatske metropolije in pa gospod župan kot zastopnik zagrebškega meščanstva. Znano mi je, da je Zagreb vedno s ponosom naglašal svojo globoko vdanost in zvestobo do svete stolice in do naslednika na Petrovem prestolu. Vem tudi, da je to mesto vedno črpalo od tam svojo globoko vero, nado, tolažbo, moč in slavo. Sveti oče želi, da bi bil te dni potom moje osebe z vami on, ki je namestnik Kristusa na zemlji in sam naš Rešitelj, vladar nad vladarji, kralj nad kralji, Alfa in Omega, Pot, Resnica in Življenje.« : Visokega gosta so nato spremili pred kolodvor, kjer ga je med sviranjem pa-peške himne pozdravila velika množica ljudi. Tu je zasedel z nadškofom dr. Bauerjem s cvetjem okrašeno kočijo in se med zvonenjem zvonov v vseh cerkvah odpeljal skozi gosti špalir občinstva do katedrale. Pred katedralo ga Velika železniška nesreča v Romuniji Trčenje dveh brzovlakov - bur jen je v Beograd, 14. avgusta, p. Iz Bukarešte poročajo: Davi ob 9.30 se je pripetila na progi Bukarešta-Konstanca pri postaji Secele-anu velika železniška nesreča. Bukareški brzovlak se je zaletel v brzovlak, ki je prihajal po istem tiru iz Konstance. Oba vlaka sta vozila z veliko brzino, ker se po voznem redu na tej postaji ne ustavita. Udarec je bil tako silen, da sta se lokomotivi zarili druga v drugo. Prvi vagoni obeh vlakov eo popolnoma razbiti, ostali pa so se pro vrnili. Po uradnih vesteh so doslej našli pod ruševinami 11 mrtvih in 16 ranjenih. Misli pa se, da je zahtevala katastrofa mno/o več žrtev. Proga je popolnoma zaba-rikadirana in v dolžini nekaj sto metrov docela razdejana, tako da je bil do nadaljnje- Veliko število žrtev - Raz-Bukarešti ga ustavljen ves promet V Bukarešti vlada veliko razburjenje, ker identiteta mrtvih in ranjenih še ni ugotovljena. Z vlakom ie potovalo več uglednih oseb iz Bukarešte. Nesrečo je zakrivil prometni uradnik, ker je spustil oba vlaka na isti tir. Bukarešta, 14. avgusta, s. Dopoldne se je pripetila na postaji Secelea na železniški progi med Konstanco in Bukarešto težka železniška nezgoda. Zaradi napačno postavljenih kretnic, sta zavozila brzovlaka, ki bi se morala tamkaj križati, na isti tir ter zadela z veliko hitrostjo drug v drugega. Po dosedanjih vesteh je nesreča zahtevala 12 smrtnih žrtev. 20 oseb je bilo težko ranjenih. Pred razpisom novih volitev v Bolgariji Važen sestanek voditeljev vladnih strank — Vlada bo razpustila Sobranje — Snovanje bloka opozicijskih strank Sofija, 14. avgusta, d. Bolgarski listi in politična javnost živahno komentirajo sestanek voditeljev vladnega de-mokratičeskoga zgovora Ljapčeva, Bu-rova in Cankova v Varni, kjer so razpravljali o političnem položaju in poja-čeni aktivnosti zemljoradniške opozicije, ki je zahtevala izredno sklicanje Sobranja. Obširno so razpravljali tudi o morebitnem predčasnem razpustu Sobranja in razpisu novih volitev, ki bi se vršile novembra ali decembra. Za volitve so posebno razpoloženi pristaši Cankova, ki trdijo, da sestava vladne koalicije ne odgovarja sedanjemu številčnemu stanju političnih strank in da bodo v novem Sobranju dosti močnejše zastopani. Opozicija ima številne sestanke, na katerih pretresa načrt za organiziranje skupnega nastopa pri volitvah v obliki opozicijskega bloka, v katerem bi bili združeni radikali, zemljoradniki, narod- ni liberalci in morda tudi socialisti. Prvi nastop opozicijskega bloka bo že na prihodnji seji Sobranja, ko bodo zemljoradniki protestirali, ker ni vlada ugodila njihovi zahtevi po izrednem sklicanju Sobranja. Sofija, 14. avgusta, g. Vaš dopisnik je imel razgovor z ministrskim predsednikom Ljapčevom, ki biva trenutno v Varni. Mi« nistrski predsednik je med drugim izjavil, da daje komunistični pokret v Bolgariji vladi mnogo razmišljati in je mnogo ne» varnejši kot v mnogih drugih državah. Sov« jetska Rusija se žal mnogo preveč zanima za Bolgarijo in značilno je, da je ruska propaganda za Bolgarijo na drugem mestu takoj za Berlinom. Dasi komunisti kot parlamentarna stranka v Bolgariji nimajo pomena, je komunizem kot pokret ogrom« nega pomena že zaradi tega, ker mu nače« lujejo nad vse inteligentni možje. Glede gospodarskega položaja Bolgari« je je izjavil ministrski predsednik, da se Bolgarija kot agrarna država zanima pred« vsem za izvoz svojih agrarnih proizvodov in tobaka v srednjo Evropo. Drkan opustošil napuljske ulice Strašna nevihta nad Napuljem — Vihar trgal strehe, lomil drevesa fai odnašal stojnice — Štiri osebe ubite, nad 100 pa ranjenih Kapnlj, 14. avgusta, g. V prvih jutranjih urah je divjal nad mestom nenavadno močan orkan. Nepretrgani bliski in bobneč grom so spremljali strašen naliv, ki je trajal skoro poldrugo uro. Obenem je divjal zelo močan veter, ki je povzročil mnogo škode. Najtežje prizadet je bil mestni del Vasto ter Veliki trg, kjer se je začelo ravno razvijati poslovno življenje. Ljudstva se ja polastila panika in začelo je na tisoče ljudi tiščati v cerkve, da bi molilo. Zvonovi so klicali na pomoč. " A Vihar je trgal strehe raz prodajalen ter jih odnašal v raznih smereh po zraku. Po zraku pa so frčali tudi zaboji z blagom, ročni vozički, košare s sadjem, ki so padale nato z velikim truščem zopet na zemljo. Nad Velikim trgom, kjer se je zbrala velika množica liudi, se je nenadoma dvignila vodna tromba, ki je prestrašeno množico razmetala na vse strani. Pri tem so bile 4 osebe ubite, nad 100 pa ranjenih. Stvarna škoda je zelo velika. je v imenu duhovščine pozdravil pomožni škof dr. Premuš. Neka deklica je papeškemu nunciju izročila s prigod-nim nagovorom lep šopek, nakar so se cerkveni dostojanstveniki podali v cerkev, kjer je bil nato s kratko cerkveno svečanostjo oficijelno otvorjen evharistični kongres. Zagrebški nadškof je imel pri tej priliki pridigo o Kristusu in evharistiji. Pridigo je poslušala tudi velika množica ljudi na Jelačicevem trgu, kjer so bili nameščeni zvočniki; pridigo so prenašali tudi po zagrebški radiopostaji. Po cerkvenem opravilu se je papeški nuncij podal v spremstvu duhovščine v nadškofijski dvorec, kjer je nastanjen. Zvečer se je vršila v gledališču akademija, na kateri so sodelovala razna katoliška društva. Minister Srškič na kongresu Beograd, 14. avgusta AA. Minister pravde dr. Milan Srskič bo odšel v Zagreb na evharistični kongres. V Zagreb prispe v nedeljo 17. t m. Načelnika ministrstva pravde Sokrat Petrovič in Avgust Čičič odideta takisto v so« boto v Zagreb na evharistični kongres. ♦ Posvetovanja škofov 1 Zagreb, 14. avgusta n. Četudi je bila škb< fovska konferenca včeraj že zaključena, s« je vršil danes dopoldne še kratek sestanek vseh v Zagrebu navzočih Škofov. Na konferenci so odobrili končno stilizacijo sklepov, predstavk m spomenic, ki jih je sklenila konferenca. Po končanem evharistič-nem kongresu se bodo škofje v ponedeljek ponovno sestali, da bodo odobrili skupno poslanico na narod, v kateri bo orisan pomen kongresa m izražena zahvala vsem udeležencem. Potovanja ministrov Beograd, 14 avgusta AA. Po enomesečnem odmoru v Karlovih Varih se je finančni minister dr. Švrljuga vrnil v Beograd m danes prevzel svoje posle. Minister za gradnje Trifunovič je odpotoval iz Beograda na odmor. Konzul dr. Resi zapusti Ljubljano Praga, 14. avgusta h. Konzul CSR v Ljubljani g. dr. Resi je poklican na službovanje v zunanje ministrstvo. Na njegovo mesto je imenovan legacijski svetnik g. ševčik. Prvi legacijskih svetnik pri beograjskem poslaništvu ČSR g. dr. Vokač je imenovan za čsl. poslanika v Tirani. Druga konferenca v Vrnjački banji Beograd, 14. avgusta p. Centralna jugo* slovensko-bolgarska mešana komisija, ki j« zasedala v Vrnjački banji, je sklenila, di se bo ponovno sestala meseca septembra^ Takrat bo komisija reševala predloge terenskih komisij, ki bodo poslovale še nadalje. Konferenca bo trajala do konca oktobra. člani komisije so danes prispeli v Sarajevo, od koder krenejo preko Dalmacije in Sušaka v Ljubljano, iz Ljubljane pa odpotujejo v Zagreb in Beograd. Iz državne službe Beograd, 14. avgusta p. Z odlokom ministra javnih del je postavljen za šefa knjigovodstva podružnice Poštne hranilnice T Ljubliani Karol Maixner. Upokojeni so Ivan Brizaj, tehnični Inšpektor pri banski upravi v Ljubljani, nadalje poštni uradnici Marija Podiek v Krškem m Marija Debeljak v Ribnici na Dolenjskem. Ukinjen konzulat Kube v Beogradu Beograd, 14. avgusta AA. Vlada republike Kube je sklenila ukiniti svoj konzulat v Beogradu. Razlog ukinitve je varčevanje. 576 ur v zraku St. Louis, 14. avgusta, d. Ameriška IetaV ca Dale Jackson in Forest 0'Brien sta po« tolkla svetovni rekord za vztrajnostni po« let, ker se nahajata že 576 ur v zraku, do« čim sta bila brata Hunter 554 ur. Oba le« talca sta sporočila, da mislita vztrajati ne* pretrgoma v zraku 1000 ur, ali 41 in pol dni. Njuno letalo je enokrovnik »Greater St Louis«, s katerim sta postavila vstraj« nostni rekord že leta 1929, ki sta ga potem pred dobrim mesecem pobila brata Hud« ter. Po poročilih, ki jih mečeta letalca iz letala deluje motor brezhibno ter nista še prav nič. utrujena. ( Silen tajfun na Japonskem Tokio, 14. avgusta d. Na jugovzhodni obali japonskih otokov je divjal silovit tajfun, ki je dosegel mestoma brzino 95 km na uro. Tajfun je povzročil velik« škodo. »JUTRO« št. 188 Smrtna nesreča mfadega zidarja Ljubljana, 14. avgusta V Vevčah se je dopoldne primerila strahovita nesreča, ki je zahtevala mlado življenje prekmurskega rojaka. Papirnica v Vevčah gradi poleg dosedanjih poslopij novo betonsko stavbo, ki jo postavlja tvrdka Obnova iz Ljubljane. Tam je bil kot zidar zaposlen tudi leta 1908. rojeni Anton Lazar, ki mu je polir odka-zal delo na dolbljenju tovarniškega zidu. Mladi Lazar se je takoj lotil dela in je do 11. ure zid res prebil. Skozi nastalo veliko odprtino, ki vodi v notranje poslopje, se je Lazar pričel iz nepojasnjenega vzroka plaziti. Nesrečnež je nato stopil na transmisijsko oporo, kake 3 m visoko od tal. Na opori stoječ se je hotel obrniti, a je izgubil ravnotežje in omahnil. Nesrečni fant je treščil na tla in udaril z glavo ob tlak. Obležal je na mestu mrtev. K ponesrečencu so takoj prihiteli drugi delavci, ki so ga skušali dvigniti, a so takoj uvideli, da dvigajo samo truplo. Poklicali so hitro zdravnika, ki je tudi mogel ugotoviti le smrt. Mrtvega ponesrečenca so odpeljali po zdravniškem pregledu v mrtvašnico pri Devici Mariji v Polju. rraviinik o izvajanju vmsKega zaKona Pravilnik »topi v veljavo v ponedeljek - Organizacija kontrolne službe - Kazenske sankcije Beograd, 14. avgusta, p. Današnje vino), v Zagrebu (za savsko in vrba-»Službene Novine« objavljajo pravilnik sko), v Splitu (za primorsko, zetsko in ministra za poljedelstvo o izvrševanju drinsko) in v Vukovu pri Negotinu (za zakona o vinu. Pravilnik stopi v velja- moravsko, dunavsko in vardarsko ba-vo 18. t. m. novino). V lokalih imajo nadzorniki tu- di pravico, da konfiscirajo vino, ki je že na mizah gostov, v svrho ugotovitve, če ni bilo pozneje razredčeno. Ce enološka postaja ugotovi, da ie vino razredčeno, da je falsiftcirano ali pokvarjeno, da mu je bilo dodano več sladkorja, kakor je dovoljeno, ali da vsebuje prepovedane -dodatke, tedaj postaja o tem obvesti nadzornika, ki s sodelovanjem policijske oblasti zapečati posode pokvarjenega vina in predloži pristojnemu sodišču obtožbo proti lastniku vina. Sodišče pa ima izreči razsodbo na podlagi analize in mišljenja strokovnega odbora postaje. Za najtežje prestopke (ponarejanje ali dodajanje vode) znaša kazen 7 dni do 3 mesece zapora ali 300 do 30.000 Din globe, odnosno eno in drugo. Za ostale prestopke (dodajanje prepovedanih sestavin, prodajanje pokvarjenega vina, prodajanje vma pod napačnim nazivom) znaša kazen 7 do 30 dni ali 100 do 10.000 Din. Manjše prestopke pa kaznuje policijska oblast. Z uveljavljenjem pravilnika c vinskem zakonu bo stopila v funkcijo vsa kontrolna služba, kakor jo določa zakon. Po vseh banovinah so že postavljeni vinarski nadzorniki, za šefa celo-, kupne vinske kontrolne službe v državi pa je imenovan g. Božidar Ranko-vič, načelnik kmetijskega ministrstva. Namen kontrolne službe, ki je sedaj podrobno urejena s pravilnikom, je predvsem ta, da se prepreči ponarejanje in prodajanje razredčenega ali pokvarjenega vina. Vinarski nadzorniki bodo takoj v po-Cetku prihodnjega meseca pričeli sami ali v spremstvu policijskih in sanitetnih organov vršiti kontrolno službo predvsem v lokalih točilcev. Ti nadzorniki imajo po zakonu pravico dostopa v vse prostore gostilničarja ali točilca, da poskusijo vina in v primeru dvoma o pristnosti vzamejo vzorce, ki jih dostavijo v analizo pristojni enološki postaji. Zaenkrat imamo 4 take postaje, in sicer v Mariboru (za dravsko bano- Štiriletna deklica zgorela Braslovče, 14. avgusta. V "onedeljek se je pripetila nesreča, ki je .ahtevala življenje 4=letne deklice. Po» sestnik Selišek iz Dobrovelj je pustil svo« jo edino hčerko v kuhinji pri peči, kjer so pekli kruh. Deklica, ker ni bilo nikogar, je hodila okoli peči — in kar naenkrat vsa v plamenu "rikričala iz hiše. Veter je ogenj na njej še razširil. Starši, ki so bili priča groznega prizora, so priskočili na pomoč z vodo, a bilo je prepozno. Deklica je postala žrtev plamena. Pazite na svojo de« co in ne puščajte je samo pri ognju! Mednarodni kazensko-pravni kongres v Pragi 1930 Tretja sekcija, ki naj reši probleme glede ohranjevanja (prčvention) zločinstveno-sti, je dobila naslednja vprašanja: 1. Moderno kazensko pravo teži za tem, da se pozabi obsodba po preteku izvestne upo-števne dobe, če se je obsojenec oobolj-šal. Vpraša se, kako naj se poizvč pred-življenje obsojencev, kako naj se nadzorujejo obsojenci, ko zapusti kazenski zavod, kakšni pogoji naj se stavijo za izbris ali pozabo obsodbe? Poročila so podali o tem vprašanju sami praktiki, šest po številu, med njimi dr. Karel Jadrniček, svetnik ministrstva justice (Praga). 2. Kako naj se zakonite odločbe o pogojni obsodbi preosnujejo, da bodo čim učinkovitejše, kako naj se organizira nadzorstvo pogojno oproščenih ali pogojno obsojenih oseb od dežele do dežele? Od osmih poročevalcev je Slovan praktični pravnik Bojan Ivanov (Sofija). 3. Ali je mogoče mednarodno sodelovanje, eventualno pod katerimi pogoji, glede opazovanj porasta ali padca zločinstvenosti in preizkuševanja nje vzrokov? Poročevalcev je deset, med njimi gospa priv. doc. dr. Jarmila Veseli (Praga), prof, dr. Metod Dolenc (Ljubljana) in praktični pravnik dr. Jan Male-szewski (Varšava). Med drugimi neslo-vanskimi poročevalci je oddal za to vprašanje svoje mnenje tudi sedanji rteRtor dunajske univerze prof. dr. Vaclav grof Gleispach. Četrta sekcija ima nalogo obdelati mnenja o vprašanju mladostnih zločincev. 1. Kako naj se sestavljajo mladinska sodišča, kako naj se organizira njih pomožno osobje? Petnajst poročevalcev se je odzvalo s svojimi mnenji, med njimi so Slovani: bivši prof. sedaj ban dr. Josip ši-lovič (Zagreb), ministrski svetnik dr. Oton Scholz (Praga) in prof. dr. Aleksander Mogilnicki (Varšava). 2. Ali je poželjno, da redna sodišča oddajajo mladostne zločince v posebne zavode ali oddelke, v pri-trjevalnem primeru, katera oblika bi bila najboljša? Od osmih poročevalcev, med katerimi se nahaja ena dama, ni nobenega Slovana. 3. Kako naj se organizirajo nadzorstva, uprava in uporaba zaslužkov mladostnih zločincev, ali se smejo pokriti sodni stroški iz teh zaslužkov? Poročevalcev je šest, med njimi ni nobenega Slovana. V nedeeljo 24. avgusta bo zvečer Sprejem članov kongresa na Hradčanih,, v četrtek 28. avgusta slavnostna predstava opere »Dalibor«, v soboto 30. avgusta pa sprejme kongresiste in njih dame mesto Praga. Sredi med kongresnim zborovanjem se bo vršil oficialni celodnevni poset kaznilnice v Plznu. Kongres v Pragi obeta obilnih uspehov glede zbližanja mednarodnih strokovnjakov na kazenskopravnem polju. Upamo, da nam bo dana prilika poročati po kongresu o doseženem sporazumu kongresi-stov, od katerega bo pričakovati lepega napredka tudi za naše bodoče zakonodav-stvo. Na povabilo vlade češkoslovaške republike se bo vršil v dneh od 25. do 30. t. m. v Pragi »deseti mednarodni kongres za kazensko pravo in kaznovanje« (Dixieme congrčs pčnal et pčnitentiaire International k Prague). Zadnji tak kongres je bil v Londonu 1925, prešnji pa so se vršili: prvi 1872 tudi v Londonu, nadaljnji 1878 v Stockholmu, 1885 v Bruxellesu, 1905 v Budimpešti, predzadnji pa 1910 v Wa-shingtonu. Svrha tem kongresom je, da ustanove smernice, katerih naj bi se držali kazenskopravni zakonodavci in pa uprave kazenskih zavodov. Desetemu kongresu bo predsedoval univ. prof. dr. Avgust Mifička iz Prage, glavni tajnik je univ. prof. dr. Simon van der Aa v Bernu. Oficialni delegati štiriindvajsetih držav so prominentni kriminalisti. Tudi kraljevina Jugoslavija pošlje svojega oficielnega delegata v osebi dr. Dušana Subotiča, predsednika kasacijskega sodišča v Beogradu. Geslo, pod katerim naj se vrši kongres, je »la protection et le progrčs de la so-ei4tč«, torej zaščita in napredek človeške družbe. Temu primerno bo kongres razpravljal v četverih sekcijah: v zakono-davni, upravni, ohranjevalni (prčvention) in mladinski (enfance)."Za vsako sekcijo je glavni odbor " že pred letom dni določil po troje vprašanj in naprosil za kratko obdelavo dotičnih problemov mnogo poročevalcev z vsega sveta. Odzvalo se je vabilu 113 poročevalcev, med njimi zelo mnogo iz Amerike, pa tudi precej iz Nemčije. Vsa poročila so tiskana v francoskem jeziku, vsak član kongresa jih dobi zastonj. Tako bo kongres resnično mednaroden sestanek kriminalistov praktikov kakor tudi teoretikov, zlasti akademskih učiteljev. Mislimo, da utegne tudi širše naobra-ieno publiko zanimati, kakšna vprašanja se bodo obravnavala; zato naj jih na kratko označimo .navedemo število referentov ter imenujemo tiste med njimi, ki so Slovani. Prva sekcija za zakonodavstvo: 1. Ce se uvajajo poleg rednih kazni še očuvalna sredstva (mesures de surete, sichernde Massnahmen, t. j.: taka sredstva, ki jim je svrha zgolj zaščita človeške družbe pred zločinskimi nagoni zločinca), ali kaže ta sredstva klasificirati in sistematizirati ? N. pr. ali naj se zločinec po prestani kazni namesti za določen čas (eventualno 3 familijo vred), da obdeluje zemljo ali da prebije izvestno dobo v organizirani koloniji? Ali pa naj se stvar tako izvrši, da se nastanijo zločinci za nedoločen čas v takem kraju, kjer ne bodo več imeli stikov s starimi razmerami in bodo ostali P"d nadzorstvom? Zlasti se še vpraša, ali je prekin izvršitve pri očuvalnih sredstvih umesten? O tem vprašanju je poročalo 9 strokovnjakov, med njimi slovanski profesorji dr. Aton Milota (Bratislava), dr. Julij Makarewicz (Lwow), dr. Toma ži-vanovič (Beograd) in pa predsednik kasacijskega dvora dr. Dušan Subotič (Beograd). 2. Ali je poželjno, da bi se unifi-cirala temeljna načela kazenskega prava, s kakšnimi odredbami in sredstvi? To ve-levažno vprašanje je obdelalo 10 poročevalcev, med njimi samo eden iz slovanski držav, prof. dr. Stanislav Rappaport iz Varšave. 3. Ali naj se opustč različne kazni na prostosti in nadomesti z enotno kaznijo? če se to vprašanje potrdi, kako organizirati enotno kazen: ali kot poljsko delo, nepoljsko delo s pridržbo na zaprtem kraju, ali kot mešano zaposlenje, specialno prikrojenje za-poslenja itd. Devet poročevalcev je podalo o tem vprašanju svoja poročila, med njimi profesor dr. Jaroslav Kallab (Brno) in prof. dr. Ladislav Wolter (Krakov). Druga sekcija o upravi: 1. Kako.naj se ob obstoječih zakonih izvršujejo kazni na prostosti, da se pridobž obsojenci zopet za družbo, ali s skupnim delom ali z izbiro in poplačilom naloženega dela, ali naj se jim dovolijo razvedrila kot kino, radio i. si. Dvanajst praktičnih juristov se je bavilo s tem vprašanjem, med njimi dr. Emil LAny, dvorni svetnik pri ministrstvu justice (Praga). 2. Kako naj se vodi od stročne uprave in nadzorstva profesionalna Vzgoja jetnikov? Kakšne garancije naj bodo dane, da dobi obsojenec po prestani kazni na prostosti koristi od pridobljene vzgoje? Tudi o tem vprašanju je napisalo. 12 poročevalcev, samih praktikov, svoja mnenja, med njimi poljski ministerialni svetnik Edvard Ney-mark (Varšava). 3. Kako Je treba v mednarodnem kaznovalnem sistemu uporabljati jetnišnične celice za posameznike poleg skupnih zaporov? Med 8 poročevalci o tem mnenju je eden Slovan, priv. docent dr. Vladimir Solnaf (Praga). Hmeljski trg žatec, 14. avgusta h. Za lanski hmelj tendenca zelo mirna, toda brez prometa. Nominalne cene 400—500 Kč. Po vesteh iz Bavarske traja ▼ tarnanjih hmeljskih krajih neprestano deževje dalje, zaradi česar se je zelo razširila peronospora, tako da so v številnih hmeljskih nasadih glavice popolnoma pokvarjene. Huda nesreča pri Stični Snoči ob pol 9. je vozil lz Višnje gore proti št. Vidu tovorni avto stiškega založnika pivovarne Union. Pri Stični je zadel avto v nekega kolesarja in ga podrl na tla. Padec je bil tako nesrečen, da je kolesar obležal nezavesten s hudimi poškodbami. Po prvi pomoči, ki mu jo je nndiil domači zdravnik, so ponesrečenega kolesarja odpeljali z avtom v ljubljansko bolnico. Zagrebško vremensko poročilo: Pretežno oblačno, hladno, ie vedno z©» lo nestalno vreme. Situacija: močni baro" metrski minimum leži nad Jadranom, zla« sti nad severnim delom. Istotako pokriva depresija vzhodne dele države. Prodiranje hladnega zraka z zapada, ki se je pričelo včeraj in je trajalo vso noč, je povzročilo deževje in nevihte v severnozapadnih de« lih države. Pritisk je padel za 0.5 do 5 m«m najboij v vzhodnih krajih in v Primorju, najmanj pa na severu. Gibal se je med 753 do 759 ter je znašal: Zagreb 758.4, Beograd 754.7, Ljubljana 757.8, Split 753.3, Mostar 757.1, Mitrovica 7545. Jutranja terp-eratura je v splošnem padla v seve« rozapadnih pokrajinah za 1 do 9 stopinj, nasprotno pa je v južnovzhodnih pokraji« nah narasla za 1 do 3 stopinje. Gibala se je med 9 do 24 stopinj Celzija. Zagreb, Ljubljana in Karlovac 12, Brod 16, Cri« kvenica 17, Sarajevo 20, Split, Mostar 22, Beograd 24 stopinj. Nebo je bilo v seve« rozapadnih pokrajinah oblačno in deževno spremljano od grmenja, v vzhodnih po« krajinah pretežno oblačno s spremenljivi« mi vedrinami. Padavine so bile tekom rad« njih 24 ur zelo velike, in sicer: Zagreb 55, Beograd 0.5, Ljubljana 63, Crikvenica 72, Ravna gora 89, Lepoglava 61 m-m. Morje je bilo zjutraj valovito in nemirno, v južni Dalmaciji zelo razburkano. Vremensko poročilo Dunajska vremenska napoved za petek: Nestanovitno vreme bo trajalo dalje. Verjetno je, da bo znova prodrl pas dežja. Blagoslovitev obnovljene cerkve na Oplencu Beograd, 14. avgusta, p. Po svečanostih o priliki izročitve novih zastav jugoslo« venskim Dolkom se bo vršilo v nadaljeva« nju teh svečanosti svečano blagoslovljenje obnovljene cerkve na Oplencu nad grobom kralja Petra. Svečanosti bodo prisostvova« le delegacije vseh polkov ter vsi oficijel« ni zastopniki oblasti, uradov in vsi člani banskih svetov, ki se bodo zbrali v Beo« gradu na svečanosti izročitve novih pol« kovnih zastav. Elfrida Fontana javlja v svojem kakor v imenu vseh sorodnikov, da je njen ljubljeni soprog, ozir. oče, gospod 40 rudarjev živih pokopanih Razburjenje med beograjskimi godbeniki proborist Jugoslovanske Udru-žene banke v Mariboru dne 14. t. m. mirno ▼ Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, 16. t. m., ob pol 14. iz hiše žalosti Rošpoh pri Mariboru št. 159 na pokopališče v Kamni ci pri Mariboru. Beograd, 14. avgusta, r. Včeraj se je vrSi-lo zborovanje beograjskih poklicnih godbenikov, na katerem so razpravljali o uve-ljavljenju zakona o atvorskem pravu. Predsednik udruženja je imel, kakor poročajo beograjski listi, veliko muko, predno je vsem pojasnil za kaj gre. Debata je bila zelo burna in vsi govorniki so protestirali proti tej »novotariji«. Predsednik je pojasnjeval, da morajo plačati zahtevano takso gostilničarji in kavarnarji, toda vznemirjeni ciganski primasi se niso dali potolažiti. Po vobementnem govoru njihovega vrstnika. ki je naglašal, da so avtorji krivični, ker zahtevajo od godbenikov poleg tega, da jih popularizirajo, še posebno odškodnino, so soglasno sklenili, da proglase gener~lno stavko, čim bi kdorkoli zahteval od njih kako »novotarijo«. se je postavil oder, na katerem ~-r uprizorili prvo predstavo »Veroniko Deseniško.« Ob vsakoletnih počitnicah je tudi večina zagorskih dijakov krepko podpirala delo in stremljenje društva. Sploh ie društvo po letu 1910. vsako leto uspešnejše razvijalo svoje ideje in ki-akalo cd uspena dj uspeha, dokler ni ijegovega dela usta.'-.l tre*, ukaz o pričetku svetovne vojne. 26. jul ja je podajalo z javnim nastopom članstvo rezultate svojega vežbanja. Pripeljalo se ie z jutranjimi vlaki mnogo gostov, posebno Celjanov. Sredi največjega dela pa is prišel ukaz, s katerim je bi'a prireditev prepovedana. Člani v kroju so se morali celo pri zagorskih bratih preobleči v civilne obleke, da so se ob povratku izognili izgredom in provokacijam nahujskanega ljudstva. Vse sokolsko delo se ie moralo prekiniti. Dom se je moral izprazniti in staviti erarju na razpolago za eventualno uporabo. Najboljši sokolski delavci so sledili trdemu ukazu in odšli v vojno. 46 bratov Sokolov je zapustilo društvo, svoje domove in drage svojce. Zanimivo je, da ie br. Bla-žič eden najnavdušenejših Sokolov tiste čase, dobil prvi pozivnico za odhod. Ves čas vojne so bili vojaki Sokoli vsestransko Ferdo. Poljšak / preganjani, pošiljali so jih v prve bofn« vrste in jim dajali zanje danes časten pečat »p. v.« Pojavilo se je nebroj vonunov, ki so naše brate širom domovine ovajali avstrijskim oblastem. Edini greh, ki so ga imeli, je bil ta, da so nosili v prsih kreme-nito narodno srce. To je teroristom zadostovalo, da so jih pošiljali na fronte a«1 v ječe. Vse narodno napredne gostilne so bile skrbno nadzorovane ter so bili gostje kakor lastniki v vedni nevarnost". Nemci in nemčurji so celo imenovali dei TopPc »Ser-benviertel«. Posebno piko so imeli na br. Jerina, ker je njegov sin gimn. abituriient in član Sokola I. v Ljubljani po dovršenih študijah odšel kot telovadni učitelj v Krivo Palanko. Zaradi svoie narodne zavesti ni mogel dobiti službe doma, zato mu je Slcv. Sok. Zveza preskrbela v Srbiji. Ker ni dobil potnih listov je preplaval Drino in stopi! na srbska tla. Straža ie sicer streljala, a ga ni zadela. Med svetovno vojno se je boril kot dobrovoliec v srbski armadi in padel 16. septembra 1916. na Kajmakčalanu. Poleg tega so bili preganjani tudi mnogi drugi, posebno sedanji župan br. A. Grčar, ki je bil celo 44 dni interniran na Ljubljanskem gradu in je njegovo življenje viselo že na niti. Sokoli so ob prevratu zakrilili m odhiteli Zagrebu in Beogradu v objem. 8. decembra 1918. se ie vršil po 4 letnem odmoru občni zbor ob veliki udeležbi članstva. L. 1914. izvoljeni tajnik, učitelj br. Lojze Kolenc je v daljšem zanosnem govoru orisal težke razmere Sokolstva med svetovno vojno in podal načrt bodočega velikega dela. Članstvo je počastilo spomin štirih padlih članov, ki so žrtvovali svoj« vse za boljšo bodočnost juoslovenskega naroda. Izvoljen je bil odbor s starosto Poljšakom, tajnikom Kolencem, načelnikom Ot- 40-letnica Sokolskega društva v Zagorju ob Savi Društvo ob blagoslovitvi prapora 1. 1891. Zagorje, 14. avgusta. 40 let netrmornega dela in jeklene požrtvovalnosti praznuje naše društvo. Mnogo krepkih mišičastih mož je vzgojilo in jih narodno čvrsto utrdilo v dobi najhujših narodnih bojev. Tyrševe ideje so se udejstvi- r J. Narad le najprej t krajih, kjer je bil pritisk Nemcev m Nemcu rje v najhujši. Za Sokolom v Mozirju, ki ie bil ustanovljen 1. 1880 in Je spada! k poznejši CSŽ, je bil ustanovljen malo pred Sokolom v Celju, L 1890. »Sokol v Zagorju ob Savi«. Narodno čutečih zavednih ljudi je bilo ta-čas v Zagorju bolj malo. Pod vodstvom Nemcev in nemčuriev se je ustanovila schulvereinska šola, poleg tega Siidmarka in Volksrath, ki sta budno pazila na to, da je bil vsak poizkus narodnega pokreta čimprej udušen. Vsakokratne volitve v občinske zastope so se vršile pod strogim nadzorstvom nemške klike in gorje delavcem pa tudi kmetom obrtnikom, ki so se drznili voliti slovenske kandidate. Okoli 1. 1888. ie bil v Št Lambertu imenovan za župnika zaveden Slovenec, pokojni g. Anton Berce, ki je često zahajal v našo dolino. Kmalu je uvide!, kako se sistematično utrjuje nemškutarstvo ter skle-tiH zastaviti mu pot V Zagorju samem pa je že dalje časa pripravljal teren bodočemu Sokolu Ivan Mrak, ki ie bil že član Sokola v Ljubljani. Med prvimi, ki so se takoj zavzeli za ustanovitev, so bili bratje: J. Modic, J. Zimmermann, Fr. Mandelj, Iv. Taufer st., P. VVeinberger, M. Medved, katerega so na predsestanku določili za starosto, Fr. Poljšak, L. Jerki m J. Narad, od katerih sta zadnje dva še danes živa in še vedno pri društvu. Na prvem sestanku so izvolili pri- pravljalni odbor, ki je sestavil pravila in bil potem na prvem občnem zboru 20. aprila 1890. izvoljen kot prvi odbor »Zagorskega Sokola«. Podstarosta je bil Pavel "VVeinberger, tajnik I. Mrak, blagajnik J. Cimerman, Modic, Jerin, Mandelj pa odborniki. Pristopili so takoj 103 člani. Telovadili so pod kozolcem brata Weinbergerja pod vodstvom Škrlovnika i. dr. Prirejali so tudi pogoste izlete in sestanke, na katerih so nastopali razni govorniki. Kmalu so se pojavili poleg nemčurjev še drugi nasprotniki, ki so eni na ta, drugi na drug način odvračali ljudstvo od Sokola. Ker je bila uspešna smotrena telovadba pod kozolcem skoro nemogoča in omejena Ie na poletne mesece, je starosta Medved sezidal na lastne stroške majhno telovadnico ob cesti Za-gorje-Kotredež, kjer so telovadci še mar-ljiveje telovadili. Uvedli so pozneje telovadbo ženskega oddelka, ki ga je vodila Marica Jesih. Društvo je začelo misliti na zastavo. Ko Je bila polovica potrebne svote že zbrana,, je na predlog župnika Brceta odbor sklenil, naj krasi prapor poleg Sokola še podoba prvih slovanskih blagovestnikov in razšir-*' jevalcev slovanske misli sv. bratov Cirila in Metoda. Zastavo so izdelale usmiljene* sestre rz Zagreba. Ob razvitju so jo hoteH* imeti tudi blagoslovljeno, kar Je pa tedanji" župnik odklonil. Šele na ponovno intervencijo pri škofu je bila blagoslovitev dovoljena, toda le zunaj cerkve, dočim je bila za~j stava steklarjev, odeta s frankfurtaricami,*' ne samo blagoslovljena, ampak tudi razstavljena v cerkvi. Razvitje in blagoslovitev se ie vršilo 17. maja 1. 1891. Kumovala je g. Marija Medvedova, kot tovariša pa? sta bila Franjo Poljšak in Micika Mullerje-va. Zabijanja žebljev se je udeležilo mnogo zavednih zagorskih in okoliških rodbin, dekleta pa so pripela na prapor nebroj svilenih trobojnih trakov, ki ga še danes krase. Poleg drugih ie imel dr. Ivan Tavčar krasen navdušujoč govor na veliko množico prisotnih. Pri popoldanskem društvenem nastopu je poleg gostov nastopilo tudi častno število domačih telovadcev. Kmalu se je začelo gojiti tudi petje in prirejanje dramatičnih predstav V koliko je proniknila narodna zavest v dolino se je najbolj pokazalo 1. 1893., ko so bile volitve v občinski zastop, pri katerem so v II. in III. razredu imeli slovenski kandidati večino in tako dobili prvega slovenskega župana. Začelo s* je še hujše preganjanje Sokolov. Ob priliki izletov so jih neprijatelji obmetavali z raznimi žaljivkami in jih često dejansko napadali. V takih prilikah in pod takimi pogoji je bilo sokolsko delo težko nadaljevati Vrste so se začele krčiti. Ostali so le povsem trdni in zavedni. Prvega večjega izleta se je društvo udeležilo v Zagrebu ob priliki deželne razstave s praporom in 30 člani, od katerih jih je več tudi nastopilo. Ustanovitve Sokola v Postojni se je udeležilo 65 članov z društveno godbo in pevskim zborom. P. Weinberger, M. Medved in F. Roš (zadnji iz Hrastnika) so se udeležili kot depu-taci.ia v tedanjih slavnostnih krojih 1. 1895. vsesokolskega zleta v Pragi. Dne 10. aprila 1894. ie prvič posegla med sokolske vrste smrt in ugrabila agilnega člana Petra Kovača, čev. mojstra iz Toplic. Društvo ga je pokopalo na lastne stroške in ga korporativno spremilo na njegovi i. Modic Jubilej odličnega šolnika Danes obhaja naš znaaid pedagog Ludo« vik Černej svojo šestdesetletnico. Doma it, idiličnega Frama kot svn ugledne rod« bvne je študiral v Mariboru, kjer je poic žil 1891. na učiteljišču zrelostni izpit. Služboval je kot učiteljski suplent v Lrrru jbušu, kot začasni in pozneje kot stal« podučitelj ▼ Mak odah, kjer je našel svojo zvesto življensko družico v Georgovi hiši, ki je slovela po vsem slovenskem Štajerju. Iz Maikol je prišel kot stalni učitelj v Oplotaico, od tam pa kot šolski voctateij v Griže. Po prevratu je poeta' šolski nad. zoroik za celjski, laški in vranski dkraj. Prod tremi leti je stopil v pokoj. 2e v Avstriji so ga spoznati kot tevrst« nega šohlika ter mu ponujali razna ©drč. na mesta, seveda za ceno, ki jo je s pre« žirom zavrnil Takrat je mnojjj pretrpel, a hodil je vedno — glavo pokonci :n z nasmehom v licu svojo ravno pot. Čermej je rojen pedagog. Njegovi spisi in razne pesmice kažejo, Kako globoko je poznal otroško dušo. Sestavil je tudi Tretjo čitanko m priredil novo, strokov, njaško izdajo Lavtarjev;h računic. Bil je nedosegljiv nadzornik. Ko je stopfl v raz. red, so se zaiskrile mladini oči, ves obi. čajni strah je minil, nastalo je nepopisno življenje. Namesto dolgoveznih teoret č. nih raizprav je pokazal vedno takoj v šoli, kako je treba ravnati, vzgaja/ti. Vsak uči. telj s« je lahko od njega mnogo naučil. On je bil najboljši, strogo pravičen pred« stojrrrk, rožen tega pa izvr-re/i, povsod in vedno dobrodošel družabna Udejstvoval se je in se še udejstvuje v raznih društvih. Seveda je tudi svoji obitelji vzoren oče. Tako lahko' slavljenec s ponosom gleda na svoje plodonosno življenje, Zetitao mu de mnogo srečnih teti Im Jerin £ zadnfi poti. Komaj dve leti za tem ie pa za-gorskega Sokola zadel nov udarec — umrl i je vodja društva brat M. Medved, ki mu je bil od ustanovitve vso dobo požrtvovalen m delaven starosta. Veličastnega pogreba t so se udeležili poleg celokupnega domačega i članstva tudi ljubljanski in celjski Sokol ter f več drugih društev. Sistematično gojena telovadba je vedno bolj napredovala, toda radi čim večjega ostalega društvenega delovanja se je čutila potreba lastnega krova, pod katerim bi -bil mogoč čim večji razmah in čim hitrejše napredovanje. Prvi sestanek, na katerem so se je vršil v sredi 1. 1897. Zbrani so bili se posvetovali o postavitvi lastnega doma, bratje Firm, Jerhj, Weinberger Fr. in Ferdo Poljšak, ki je bil to leto izvoljen tajnikom društva. Začeli so zbirati prispevke za sklad »Sokolski dom«. Pri eni poznejših od-borovih sej ie bil izvoljen stavbni odsek za postavitev »Narodnega doma« s predsednikom Pavlom Weinbergeriem na čelu. Decembra meseca se ie odsek osamosvojil in izdelal tudi pravila, katere je oblast 20. maja 1900 leta potrdila. Nenadoma pa so se zanesli v društvo zunanji prepiri, ki bi ga tirali v pogubo, da se niso z vso silo zavzeli za obstoj kremeniti sokolski značaji in ga spravili zopet na prejšnjo višino. Toda gradba sokolskega doma je ostala le ideja in želja celokupnega članstva. Šele 28. januarja 1906. ie občni zbor votiral vsoto 200 kron za zgradbo »Sokolskega doma« in opustil namero graditi »Narodni dom«. V dveh letih je fond narastel na 4500 kron. Na izrednem občnem zboru 18. oktobra 1908. je bil izvoljen nov gradbeni odsek I3tih članov s predsednikom Ferd. Poljšakom, ki je predložil tudi že načrt Od leve na desno: Pavel Weinberger, Matija Medved, Ferdo Roš na vsesokotakem zletu t Pragi L 1885, doma. »Posojilnica v Zagorju« je darovala veliko stavbišče in precej prostora za letno Dr. Zarnik ? telovadišče, neimenovani dobrotnik 20001K, starosta dr. T. Zarnik 300 K, kumica gospa Medvedova 300 K, in g. Iv. Miiller 4000 komadov opeke. 26. aprila so začeli kopati temelj za zgradbo. Zidarska dela je prevzel zidarski mojster A. Zaje iz Renč pri Gorici, tesarska dela pa g Flere. 12. jutrij je bil najvažnejši zgodovinski dan »Zagorskega Sokola«. Svečano ie bil vzidan temeljni kamen. Ponosna sitavba se je začela dvigati in bila že jeseni pod streho ter urejena v toliko, da so telovadili že v novem poslopju. 29. avgusta je priredilo društvo Javni nastop prvič pod svojo streho Na predvečer prireditve pa se je ponesrečil eden prvih najmarljivešiih sokolskih delavcev, načelnik in odbornrk stavb, odseka, brat Drago-tin Kolenc, ko je postavljal paviljone in tribune na veseličnem prostoru. Podlegel je poškodbam 3. novembra — kot prva žrtev, položena Sokolskemu domu na altar. Društvo ga je še pred njegovo smrtjo nagradilo za njegovo vzorno požrtvovalnost, toia v svoji skromnosti jo je odklonil. Brat Poljšak mu je na društvene stroške oskrbel , njegov tihi zadnji dom. Naslednje leto (1910) le bil dom tndi v notranjosti popolnoma urejen. Slavnostna otvoritev 4. sokolskega doma na Slovenskem se je vršila 17. julija 1910. S prvimi ..jutranjimi vlaki došle goste je pred občinsko hišo pozdravil takratni rapredni župan Fr. VVeinberger kot Sokol. Po obhodu Je pred domom brat Poljšak slavnostno izročil ključe starosti br. dr. Zamiku in s tem predal ponosno stavbo društvenemu odboru. Pri delu in skrbeh za lastno hišo pa člani niso zanemarjali ostalega društvenega dela. 10. avgusta 1908. se je v Hrastniku ustanovil odsek zagorskega društva, ki se je po- ZagrebSld zmagovalci s koburo mesta Cetinje. zneje osamosvojil. Poleg redne telovadbe, običajnih letnih prireditev in dramatični« predstav se je gojila glasba m društveno petje, ki je posebno oživelo po letu 1902. s prihodom učitelja, sedanjega šol. upravitelja in člana društvene uprave tr. Janka Levstika in skladatelja Emila Adamiča, ki imata mnogo zaslug, da je petje in glasba danes v dolini tako razširjena. Leta 1911. Zgoraj Sokolski dom, spodaj nekdanja telovadnica. marfom Krfhrikom te blag. Ahčanom, 14 je dolgo let ▼zorno vodM blagajniške posle. Z veliko vnemo so se z ostalim članstvom lotili dela. Društvo je imelo tedaj na domu 48^000 kron dolga. V enem letu se je pa znižal za 28.000 kron. Oživelo je dramatično delo, ki ta je nad 10 let nepretrgoma vodil vrio delavni br. Pranjo Hladnik. Tedanji načelnik Križnik ima mnogo zaslug za društvo tako aa tehničnem, kakor tudi na gospodarskem polju. Izuril je telovadce do neverjetne popolnosti. Mnogo je reorganiziral, da je marsikaj njegovega društvu še danes v vzgled. Mnogo zaslng ima tudi pri kopanju temelja za prizidek k sokolskemu domu, ki se je dogradil v letu 1923. Veliko zaslug pri postavitvi doma ima br. starešina Poljšak. Leta 1923. je društvo razvilo tudi naraščajski prapor, kateremu je kumo-vala sestra Poljšakova. Omeniti moram, da je društvo ob plebiscitu poslalo 56 članov na Koroško in da je 17. oktobra 1920. ustanovilo odsek Sokola Medija - Izlake. Odsek je štel 59 članov in članic in se je dobro razvijal, a je zaradi različnih vzrokov 17. novembra 1924. prenehal. Kakor je čuti, se snuje znova. Kako se je društvo hitro dvigalo, vidimo iz telovadnih tekem, ki se jih je udeležilo. Leta 1920. je v župni tekmi odnesla vrsta v nižjem oddelku prvo mesto. Na vsesokol-skem zletu v Ljubljani je bil pri naraščaju v višjem oddelku Sršen Srečko, skupno s Sajovcem Lindnerjem I. zmagovalec s 100% dosegljivih točk, članska vrsta pa je pri hudi konkurenci dosegla šesto mesto v nižjem oddelku. Leta 1923. je CS2 izdala vsem onim telovadcem, ki so v povojnih župnih tekmah dosegli najmanj 75% dosegljivih točk, diplome, katerih je prejelo v Zagorju 31 tekmovalcev. Leta 1924. so na sok. zletu v Zagrebu v srednjem oddelku bratje J. Mrnuh, Slavko Poljšak, Slavoj Saks, J. Kuhar, A. Kovač in Sršen Srečko dosegli s 613 točkami od 710 dosegljivih, prvo mesto. Med posameznimi pa je Sršen Srečko s 100% zmago odnesel prvenstvo srednjega oddelka. V kratki dobi se je tako razvil, da je šel leta 1928. v tekmovalni vrsti v Lyon na mednarodne tekme. Tudi na poznejših župnih tekmah so se vrste moških ia ženskih oddelkov vedno častno odrezale. Dramatični odsek je poleg drugih odsekov v vsem tem času vzgledno deloval pod vodstvom br. Fr. Hladnika, K. Korošca, R. Likarja in drugih. Z zakonom o ustanovitvi Sokola Kraljevine Jugoslavije smo biH pozvani, da nadaljujemo naše sokolsko delo z vzvišenimi cilji za dobrobit velike Jugoslavije in za bodočnost močnega jugoslovenskega naroda. Posebno vneto in vsestransko delovanje društva kaže, da se članstvo dobro zaveda, da praznuje v letošnjem letu tako redek jubilej Nabavilo si je društvo 26 novih krojev Poeg drugih nastopov se je v velikem številu udeležilo župnega zleta v Celju in sodelovalo pri tekmah članov in naraščaja. Vsesokolskega zleta v Beogradu se je udeležilo 8 naraščajnikov in naraščajnic z 2 vaditeljema ter 42 članov in članic s tekmovalno vrsto. Dramatični odsek je priredil »dramatično šolo« in lepo število gledaliških predstav. Pred kratkim ie bilo ureje-jeno in dograjeno tudi letno te?ovad;šče, ki je 42 m dolgo in 25 m široko ter ima prostora za 260 telovadcev v razstopu. Ob desni strani telovadišča je zidana tribuna z nad 400 sedeži. Na nasprotni strani je pa prostor za paviljone itd. K tako krasnemu telovadišču je največ pripomogla Posojilnica s tem, da je odstopila oz. dala v najem ves ta prostor in tako omogočila nadaljni razvoj društva Tudi na tem mestu ji bodi izrečena velika zahvala vsega članstva V pregled ogromnega dela, ki ga je društvo izvršilo v teku 40 letnega delovanja, podajam še naslednje številke: Ob ustanovitvi je štelo društvo 103 člane. Zibavuih družabnih in podobnih večerov je priredilo 94. Predpustnih in podibnih veselic 38. Propagandnih izletov v okolico 72. Koncertov 6. Samostojnih telovadnih nastopov doma in v okolici 46. Akademij 37. Telovadci so se udejstvovali na 19 telovadnih tekmah. Zunanjih nastopov se je članstvo udeležilo 174. Prirejenih je bilo okoli 120 gledaliških predstav. Vršilo se je večje število predavanj. Sej je imelo društvo 384. V tej dobi je umrlo 34 članov. Danes šteje društvo 348 pripadnikov, od katerih je 26 telovadcev 16 telovadk, 24 moškega naraščaja, 14 ženskega naraščaja, 62 moške de-ce 45 ženske dece Od vseh pripadnikov je 54 odst. telovadečih. Sarostovah' so društvu: Medved Matija 6 let, Mauer Andrej 4 leta, Jerin Lavoslav 3 leta, Strajnar Alojz 1 leto, Weinberger Franc 1 leto, dr. Tomo Zarnik 6 let, Kolbe Franjo pol leta, Grčar Albin pol leta in Poljšak Ferdo 18 let. • Spored prireditve je naslednji: Sobota, 16. t. m. ob 20. Slavnostni predvečer, 1. Sokol in narod sta eno — deklama« eija, posvečena Sokolu ob priliki 40«letnice. 2. Slavnostni govor. 3. Razdelitev diplom zaslužnim članom. 4. Nema scena na odru. 5. Kres in umetni ogenj na Gorici. Nedelja: Ob 9. sprejem na kolodvoru, ob 9 in pol skušnje telovadečih, ostali se poklonijo umrlim članom na pokopališču; ob H. po« vorka — zbor na letnem telovadišču; ob 12. skupna obed v Sokolskem domu in raz* nih gostilnah; ob 15. uri javna telovadba. Po nastopa narodna zabava. V nedeljo je v domu društvena razeta« va slik, lepakov, diplom, odlikovanj itd. Četrtinska vožnja je dovoljena pod štev. 15.346 na osebnih in brzih vlakih od 16. do 18. t. m. Pri vstopnih postajah kupite polovične vozne listke z mokrim žigom, ki veljajo tudi za povTatek. Legitimacije se bodo potrjevale na zletnem prostoru. Član Vodnikove dražbe, ali si že pridobil en*"^ novega člana? Vode naraščajo • • • i Poplave v Savinjski dolini Celje, 14. avgusta Zaradi velikih nočnih nalivov so Savinja in številni savinjski potoki včeraj zjutraj močno narasli in na mnogih mestih prestopili bregove. Tako sta v celjski okolici Voglajna in Ložnica poplavili vse nižje ležeče kraje. Zlasti močna poplava je bila ob savinjski progi. Više gori v Savinjski dolini je bila posebno braslovška občina v nižje ležečih vaseh deležna poplave. Potok Trebnik je na široko preplavil travnike med Braslovčami in Poljčami. Savinja je drla včeraj skozi dolino kakor veletok in grozila s še hujšimi poplavami. Posebne škode povodenj za enkrat še ni napravila. če pa pride še en tak naliv, bo prestopila bregove tudi Savinja, ki se je včeraj še kolikor toliko držala svoje struge. Strašno neurje nad Poljča-nami Poljčane, 14. avgusta. Ko smo čitali dan na dan po časopisih razburljive vesti o številnih nevihtah, uni« čujoči toči in drugih elementarnih kata« strofah, smo upali, da bodo nevihte našim krajem vendarle prizanesle, ko pa smo v sredo popoldne motrili nevarne, temne ob« lake, ki so se bližali nevarnega slovenje* bistriškega kota in one s Konjic, oa smo že obupavali in komaj smo se_ prav zaved* li, pa je bila že nesreča tu. S početka je padalo z neba bolj narahlo, postajalo pa je nevarnejše od časa do časa, dokler se niso nebeške zatvornice odprle popolnoma. Lilo je brez presledkov med bliskom in gromom, da so se tresle hiše ter pokale šipe na oknih in nazadnje se je vsula kot drobni orehi dobela toča in uničila po ne« kod vse pridelke do zadnjega. Poseono ne« srečne so bile Sp. Poljčane, kjer je na vrto« vih vse uničeno, tako solata, fižol :td. in brajde leže ponekod skoraj gole. Debele jagode leže po tleh pomešane s točo, ki jo je toliko, da bi jo odnašal lahko z lopato. Ajda je popolnoma oklestena cvetja in ta» ko uničena, ravno tako je z zgodnjo repo; pa tudi koruza, fižol, pesa itd. kažejo ia* lostno sliko razdejanja. Travniki so v ^o* di in za otavo, raztreseno ali postavljeno v kozolcih, grozi da jo vsak čas odnese voda, ki vedno bolj in bolj narašča. Ne* katerim goricam je toča za enkrat še pri« zanesla, vendar pa nimamo še z vseh k'a« jev zadevnih poročil in vinogradnik; s strahom in trepetom odhajajo na ogled v svoje vrhove. Konjiški vlak, ki je odpeljal v tem času, pri Zbelovu zaradi prevelike vode ni no« gel naprej in je pripeljal z malo zamudo v Poljčane. Vendar pa toče v tem predelu n bilo ,. Po neurju, ki je trajalo do 17. so ljuije potrti ogledovali razdejanje po nekaterih mestih ia stari ljudje so pripovedovali, da že 8 let ne pomnijo tod tako obilne to« če, kakor je bila sedaj. Nevarno naraščanje Save ln pritokov Ljubljana, 14. avgusta Siloviti včerajšnji nalivi, ki so bili po vsej dravski banovini, so povzročili, da so močno narasle vse vode. Zaradi trajnega deževja, ki je prenehalo vmes le po nekaj dni, so bile vse reke in potoki že prej nad normalo močni, zaradi česar se je bilo resno bati, da pride do povodenj. Vreme pa se je k sreči že v jutranjih urah spremenilo. Zapihal je vzhodnik, ki je dopoldne oblake razgnal in je prisvetilo solnce. Veter pa je že popoldne odnehal in se vreme drži spet kislo, tako da je pričakovati nadaljnjih nalivov. Tako se glase tudi vremenska poročila meteoroloških postaj. Sava je v ljubljanski okolici včeraj tako nevarno narasla, da je bilo pričakovati, da se bo na nekaterih mestih zdaj, zdaj razlila čez polje. Voda je motna, umazano rjava, kar priča, da je trgala sproti ruševine in nosila s seboj precej zemlje. Seveda so hudo narasli vsi njeni pritoki. Tudi Ljubljanica je ponekod na Barju grozila udariti iz korita in se razliti po že itak z malimi jezerci pokriti zemlji. Na Fužinah je Ljubljanica narasla cel meter nad normalo in je hudo ovirala dela pri elektrarni, kjer sta zadržavala prevelike mase vode oba avtomatična jezova. Zaradi prevelikega pritiska vodnih mas je bila v obratu od obeh le ena elektrarna. Kakor pripovedujejo domačini, je je-la sumljivo naraščati tudi Božna nad Polhovim gradcem in Gradaščica po vsej dolini. Hudourniki so drveli iz hribov v dolino s silnim bobnenjem in povalili ponekod v Božno zopet večje skale. Seveda je narasla tudi ponižna voda v Malem grabnu, Curnovcu in drugih malih potokih v okolici. V Mestnem logu stoji ponekod voda široko razlita čez travnike. Danes ob 8. zjutraj je zmeril na litijski dežomerski postaji g. Juvan 52.4 padavin. To je maksimum, če pomislimo, da je bilo letos največ 43, tekom julija, in sicer 15., pa 30.4. Pri vodomerski poštaji je g. Tiran včeraj ob 18. izmeril 54 cm nad normalo in je poznejše merjenje pokazalo naglo naraščanje Save. Danes ob 8. zjutraj se je Sava dvignila že za 2.10 m, ob 13. pa do 2.76 m. Na silno narasli reki so ob 13. opazili ljudje, ki so šli na vlak, naenkrat čoln iz gumija. Kmalu za njim je priplavalo še 5 takih bolnov. Prvi čoln so opazili za papirnico. Pri mostu so čolni zašli v močan zaliv, a so si kmalu opomogli in plavali dalje. Na enem od teh čolnov je bila razobešena nemška zastava. Ljudje so klicali drznim čolnarjem, a se z njimi niso mogli sporazumeti, čolnarji so najbrž nemški letoviščarji. Kako se je zastrupila Ruža Flisova »Jutro« je prineslo poročilo o tragični smrti mlade gornjelendavske poštne urad* niče Ruže Flisove v Murski Soboti. -Ker pa je iz prvega poročUa mogel ta alt oni razbrati očitek tamošnjemu zdravnika, s čemer bi bila g. doktorju nehote sto-j^ia velika krivca, smo naše zaupnike i >; •» sili še enkrat za čim točnejše informacije, ':i jih v naslednjem codajamo javnosti. Ruža Flis-.. je že delj časa nabirala go« be. Pri ter., i.oslu sta jo našla med dr lginii tudi pismonoša Joško Bokan in logar ta« mošnjeea veleposestva. Oba sta jo op >zo» rila, da nabira tudi strupene gobe r;re» ditvijo bo Klub slovenskih kolesarjev pro« slavil 30*letni jubilej svojega častnega in upravičenega obstoja. ŠPORT Plavalna tekmovanja seniorjev za državno prvenstvo Danes v pel-k se prične v Dubrovniku plavalno tekmovanje seniorjev za državno prvenstvo v nlavanju in v water«polu. Že plavanje juniorjev v Ljubljani je zbudilo veliko zanimanje. Saj je to tudi zaslužilo. Naši juniorji in juniorke so se izkazali za tako dobre, da se lah! o marsikateri kosa s svojimi starejšimi tovariši, ki bodo danes nastonili v Dubrovniku. Objavljamo program teh trodnevnih tek« m^vanj, iz katerih se tudi vidijo prijave posameznih klubov. Petek 15. t, ..«. dopoldne: 100 m prosto semifinale seniorji: Jadran: Senjanovič, Marovič, Bonačič, Ivaniševič, Ivanko in Dario Gazzari. Jug: Matic, Pr« cič, Rajčevič, Luger, Radovaa, Bottner. Viktorija: Smokvina, Markovič, Panjkovič, Arčanin, Golob. Ilirija: Jenko Ge pri vo« jakih), Turnšek. Beograd: Bulat 400 m prosto semifinale seniorke: Ja> dran: Roje, Godina, Kaliterna, Jerkovic, Vranican, Jakaša. Viktorija: Živkovič, Jur« ca, Fran. Beograd: Neva Bulat. Ilirija: Wohlfart, Zlate Sever. 1500 m prosto semifinale seniorji: Jadran: Gazzari, Lubin, Roje, Marovič, Spe« ro, Senjanovič. Jug: Bibiča, Cilič. Viktor i« ja: Panjkovič, Fazekaš. Ilirija: Otruba, Turnšek. Beograd: Gajo Bulat 200 m prsno semifinale seniorke: Jadran: Kaliterna, Roje, Jakaša, Radič, šurid, Jer» kovic. Viktorija: Mateljan Bosiljka m Ne« goda, Richtmann, Gvozdanovič. Wohlfart, Paumgartner, Sever. _ Jug: Pal* čok, šutič. Beograd: Neva in Zlata Bulat. Primorje: Prekuh. Waterpolo tekme. Sobota, 16. t. m. popoldne: 1500 m prosto, seniorji, finale. VVaterpolo tekme. V soboto 16. t. m. popoldne: 400 m prosto seniorji semifinale: Jadran: Senjanovič, Roje, Marovič, Barač, Uibm in Tonko Gazzari. Jug: Bibiča, Matic, Jožo Dabrovič, Prcič, Cilič. Viktorija: ^ Panjko« vid. Matkovid. Beograd: Gajo Bulat. 100 m hrbtno senjorke semifinale: Jadran Kaliterna, Ivančič, Mrkušič, Slovmid, Li« nardovič, Markovina. Viktorija: Bakarčič, Richtmann, Gvozdanovič, Fran. Jurija: Paumgartner, Wohlfart. Primorje: Prekuh. Jug: Sutic. Beograd: Neva Bulat. 100 m hrbtno seniorji semifinale: Jadran Mirkovic, Roje, Sulic. Ivaniševič Hock« mann, Brkovič. Jug: Drobnič, Brbic. Jehč, Fabris. Viktorija: Matkovič, Mmi, Faze« kaš Pavešič. Concordia: Frankovič. Ilirija: Otruba. Jesih. žirovnik. Primorje: Šturm. 100 m prosto seniorke semifinale: Ja* dran: Roje, Godina. Senjanovič. Sunč,Ra« did, Jerkovid. Jug: Dabrovič, Alborghetti, Rajčevič. Viktorija: Fran. Živkovič, Richt« mann. Ilirija: Wohlfart, Sever. 200 m prsno seniorji semifinale: Jadran: Dario Gazzari, Zdravko Birimiša, Maro« vič Sikavica, Tonko Gazzari, Pasinovid. Jug: Fabris, Jelic, Ratkovič. Viktorija: Pa* vešič. Brozinčevid, Arčanin. Ilirija: Grilc, Sever (oba sta pri vojakih ter je njuna udeležba negotova). Concordia: Franko« Na splošno željo ie danes ob 8., 5., 7. ta 9. uri zvečer! Naš rojak Svetlslav Petrovič ln lepa Lil Dagover . v nemškem govorečem filmu •• -L«« Po motivih šlagerja »žena, ki te nikdar ne pozabi«. Znižane letne oene! Elitni kino Matica" vič. Beograd: Nikolajevič. Primorje: Šturm. Waterpolo. V nedeljo 17. t. m.: Ta dan se bodo vršila samo finalna tek« movanja in sicer dopoldne: 1. 3 X 100 m mešano seniorji, Z 3 X 100 m seniorke: Jadran I., II., III., Viktorija I. in II., Jug, Ilirija. 3. 100 m hrbtno seniorji, 4. 100 m hrbtno seniorke. 5. 400 prosto seniorji, 6. 400 m prosto seniorke, waterpolo; po« poldne: 1. 100 m prosto seniorke. 2. 100 m prosto seniorji, 3. 200 m prsno seniorke; 4. 200 m prsno seniorji; 5. 4 X 100 m se« niorke: Jadran L, n., III.; Jug, Viktorija; 6. 4 X 200 m seniorji: Jadran I., II., III., Jug I., II., III., Viktorija L, II., Ilirija, -vaterpolo. Juniorsk! pokalni turnir Danes ob 9. dopoldne odigrata SK IKri# ja in SK Svoboda predf-nale letošnjega jo* morskega tekmovanja za prehodni pokal SK Ilirije. Juniorji Ilirije in Svobode so se pokazali kot daleko najmočnejši tekmeci med ljubljanskimi udeleženci turnirja. Pr* vi so v izločilnih tekmah zmagali r.«d J a« dranom z 12 : 1 in nad Hermesom s 5 : 0, drugi so zmagali nad Reko s 4 : 1 in nad Grafiko s 6 : 1. Obe moštvi igrata prav, dober nogomet in sta tako enako močni, da je popolnoma negotovo, katero se bo danes kvalificiralo za finale z mariborskim SK Železničar, ki se odigra v nedeljo, 17. t. m. na igrišču Ilirije. Za utešno darila igrata danes ob 10.15, po tekmi Ilirija 1 Svoboda, Mladika ;n Hermes I. Zmagova« lec te tekme igra v nedeljo 17. t m. s Reko. Objava tekmovalnega odbora ra nogometno prvenstvo Gorenjske (S seje dne 9. t. m.) Verificirajo se naslednji rezuttaiti: SO Sokol Kranj — SK Tržič 3-« (par forfait), SK Bled — SO Sokol, Kranj 6—2, SK Bratstvo — SK Tržič 5—3, SK Svobo* da — SK Tržič 9—7, SK Bled — SK Brat. stvo 3—0, SK Bratstvo — SO Sokol Kranj 3—0 (par forfait), SK Svoboda — SK Tržič 4—2; po predsedstvu: SK Bratstvo — SK Svoboda 6—1, SK Bled — SO Sokol Kranj 3-0 (par forfait). Naknadne verifikacije igralcev so nedo« pustne. Sodniki se zaščitijo s primernimi kaznimi proti igralcem. Klubi, ki predčas« no zapuste prostor, se kaznujejo z naj« manje 100 Din. Vsak klub ima postaviti stranskega sodnika, sicer plača v fond 20 dinarjev. Vse kazni izreka odbor. Prostor SK Svobode se prizna za odigranje prven« stvenih tekem. Prihodnji termini: na praznik 15. t. m.: SK Tržič — SO Sokol, Kranj. Sodi g. Pek« lat. Prostor določi SK Tržič. SK Svoboda _ SK Bled na Jesenicah. Sodi g. Čolnar. V nedeljo, dne 17. t. m. SK Svoboda — SO Sokol Kranj na Jesenicah. Sodi g. Oze« bek. Nadomestuje g. Peklar. SK Tržič — SK Bled. Prostor določi SK Tržič. Sodi g. Čolnar. Tekma SK Bratstvo — SO Sokol Kranj se vrši kasneje. Termin določi SK Bratstvo. 0 Tabela nogometnega prvenstva Gorenjske, (glede na verifikacije T. O. na seji 9. avgusta.) 1. SK Bled 6 5 1 — 21:5 11 2. SK Bratstvo 7 5 1 1 27:16 11 3. SK Svoboda 6 3 — 3 21:27 6 4. SO Sokol Kranj 5 1 — 4 5:15 2 5. SK Tržič 6--6 18:29 0 ASK Primorje (nog. sekcija). Danes, v petek trening vseh nogometašev ob 17.50 Opremo prinesite s seboj. Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirate se k jun. pokalnim tekmam dne 15. t. m. na igrišču Ilirije: Ob 9. Ilirija I : Svoboda — g. Dolinar; ob 10.15 Mladika : Herme« _g. Czemy. — Prvenstveno tekmo Elan ; Javormak v Novem mestu dne 17. t. m. so« di g. Cimperman. — SK Ilirija in ISSK Maribor se naprošata, da javita sekciji ZNS danes do 18., če sta se sporazumela glede sodnika za pokalno tekmo. Za slu« čaj, da sekcija ne prejme nobenega obve« stila, bo delegiran sav. sodnik g. Ochs (rez g. Franki). — V ponedeljek dne 18. t. m. ob 20.30 se vrši v kavami Evropa plenarni sestanek sav. sodnikov. Udelež« ba obvezna. SK Svoboda. Kombiniramo moštvo igra danes v petek prijateljsko tekmo s SK Amater v Trbovljah. Odhod ob 13.49. Postava v garderobi. SK Natakar. Pozivajo se naslednji igrači za današnjo trening*tekmo s SK Ko« rotiuom (Rakovnik) ob 9. na Rakovniku: Zajec, Novak, Otič, Dolinar, Podgornik, SuSterffič, Stmad, Zupančič, Miieševid, Ba« cher, Czebek. Vsi m točno! Kolesarske dirke na igrišču Ilirije. Športniki, uddežite se zanimivih medna« rodnih kolesarskih dirk, katere se vršijo d«nes na športnem prostoru SK Ilirije. Prijavilo se je že več dirkačev z raznih krajev naše države io inozemstva Ob 13 30 zbirališče na Sv. Jakoba trgu. Nato -kup* ni pohod vseh udeležencev z godbo »Slo« ga« na prireditveni prostor. Rojaki v Ameriki! Naznanjam Vam. da je prevzela veletrrdka »SMitol Ometi Proitcts ti." h* Tort Otj. 216 fifft imn gen. depot od nas proizvaianega zdravilnega čaja „Planinka", ki kakor znano čisti in obnavlja kri ter izborno učinkuje prot' s'abi prebavi. Interesenti, obrnite se po breiplačne informacije na gori imenovano veiedrogerijo, ali pa direktno na proizvajalca: Apoteka Ur. L. Bahovee, Ljubljana. 10.586 Domače Testi * Kraljev dar za gradbo Doma Kola srbskih sester. Kralj Aleksander je podaril 10.000 Din za zgradbo Doma Kola srbskih sester v Prijedoru. * Izpremembe v vojaški službi. Odrejeni so na službovanje: pehotni kapetan 1. razreda Lavoslav Žagar za poveljnika 1. čete 10. pešpolka; pehotni poročnik Norbert "VVurzbach za poveljnika 1. čete velociped-skega bataljona I. konjeniške divizije; vojaški uradnik 3. razreda topniško - tehnične stroke Josip Puncer za pirotehnične posle in knjigovodjo pirotehničnega oddelka Boke Kotorske; vojaški uradnik 1 razreda Mihael Žerjav pa za knjigovodjo komande šumadijske divizijske oblasti. * Izpiti državnih cestarjev. Minister javnih del je podpisal pravilnik za polaganje izpita državnih cestarjev. Izpiti se bodo polagali v marcu in novembru vsako leto pri tehničnem oddelku pristojnih banskih uprav. * Razpis službenega mesta. Ministrstvo pravde je razpisalo natečaj za popolnitev mesta predsednika okrajnega sodišča v Ribnici. * Umetnostno - zgodovinsko društvo v LJubljani priredi izlet v Monakovo v dneh od 2. do 7. septembra, če se priglasi zadosti izletnikov. Udeleženci bi si pod strogim vodstvom ogledali vse monakovske umetnostne zbirke (staro in novo pinako-teko, državno galerijo, gliptoteko, nemški muzej in zasebne zbirke), dalje zanimivosti Munchna in okolice (Nymphenburg, Chiemsee), po dogovoru bodo obiskali tudi Niirnberg. Vlak (brzovlak stane tja 337.50 Din, dnevno se potroši za hrano, stanovanje m obisk galerij okroglih 200 Din. Denarno se izhaja pri tem izletu z vsoto od 2500 do 3000 Din. Kdor se namerava izleta udeležiti, naj se javi najkasneje do ponedeljka 25. L m. društvenemu tajniku dr. S. Vurniku (muzej, Ljubljana) ustmeno ali pismeno, da bo mogoče za izlet vse potrebno pripraviti. * Elektrifikacija okolice Kranja. Kranjske deželne elektrarne nameravajo zgraditi daljnovod 20.000 voltov od Naklega do Hotemaž, Bobovka in Kokrice. Na daljnovodu je projektiranih 7 zidanih transformatorskih postaj in z njimi v zvezi omrežja v naslednjih vaseh: Rupa, Primskovo, Gorenje, Kokrica, Mlaka, Kovka, Bobovek, Strakovlje, Tatinc, Britof, Predoslje, Ore-hovlje, Suha, Milje, Visoko, Olševk in Ho-temaže tako, da bodo z električnim tokom preskrbljene vasi občine Predoslje in deloma tudi občine Šenčur. Glede na ta projekt je sresko poglavarstvo v Kranju razpisalo ogled in obravnavo na licu mesta in sicer za dne 27., 28. in 29. t m. Interesenti se opozarjajo, da morajo eventualne ugovore vložiti sreskemu poglavarju ali najkasneje komisiji. Izvod načrtov, tehnična poročila rtd. so do dneva obravnave na ogled na sreskem poglavarstvu v Kranju in v občinskem uradu v Predosljah. * Smrtna kosa. V Trnavi je po kratki bolezni umrl stavbenik g. Ivan B a s 1 e. Pokojnika so včeraj ob veliki udeležbi občinstva pokopali na farnem pokopališču na Gomilskem. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Poslodavcem. Na posebno odredbo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje smejo izdajati izjave v zadevi zaposlovanja inozemskih delavcev v smislu § 4 tozadevnega pravilnika le javne borze dela (centrale), nikakor pa ne podružnice, ekspoziture ali poverjeništva borz dela. Poslodavci na področju Javne borze dela v Ljubljani se zato opozarjajo, da je vse tozadevne prošnje vlagati pri Javni borzi dela v Ljubljani, ne pa pri podružnici v Mariboru in pri ekspoziturah v Kranju, Celin in v Murski Soboti. Vsako vlogo je v smislu določb zakona o taksah kolkovati po Dm 5.— ter priložiti za rešitev kolek po Din 20.—. — Javna borza dela v Ljubljani. * Letoviščarjem! V penzionu »Jelovca« ▼ Kamni gorici na Gorenjskem je za drugo polovico avgusta in za september prostih še nekaj mest Kdor želi preživeti vsaj nekaj dni v tem idiličnem in mirnem kraju naše Gorenjske, naj se zglasi pri načelniku Bolniške blagajne ljubljanskih mestnih nameščencev v poslopju mestnega načelstva. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago t %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8 vrsta padavin. 14. avgusta 1930. Ljubljana: 7. 757.8, 12, 80, mirno, 10, dež, 68.1. Maribor: 7. 757.0, 13, 80, SW1, 10, dež, 46.0. Mostar: 7. 757.1, 22, 60, S 1, 10. Zagreb: 7. 758.4, 12, 95, NW2, 10, dež, 51.0. Beograd: 7. 754.7, 24, 40, NW2, 1, dež, 0.5. Sarajevo: 7. 754.5, 20, 50, SSE 2, 5. Skopi je: 7. 757.9, 21, 70, mirno, 0. Kum. bor: 7. 756.6, 24, 70, 9. Split: 7. 753.3, 22, 80, SE 8, 10. Rab in Vis: mi depeš. Najvišja temperatura danes v Ljubljana 18.0, najnižja 11.6, v Mariboru 12, v Mo« Rtaru 17, v Zagrebu 12, v Beogradu 19, ▼ Sarajevu 14, v Skoplju 14, v Kumboru 23, v Splitu 22. Soince vzhaja ob 5.0, zahaja ob 19.8, lu» D« vzhaja ob 21.28, zahaja ob 10.57. Celotna oskrba s prehrano in prenočiščem znaša dnevno 45 Din za osebo. * Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane iz rogaškega sodnega okraja bo v soboto 16. t. m. od 9. do 12. dopoldne v Rogatcu v posebni sobi hotela S p o r n in od 14. do 17. ure popoldne v Rog. Slatini v občinski posvetovalnici. * Povoljno stanje dalmatinskih vinogra dov. Kakor poročajo iz Šibenika, je stanje vinogradov v Dalmaciji letos prav dobro. Grozdje je zdravo, izvrstne kvalitete ter je že začelo dozorevati. Pričakuje se, da bo letošnja trgatev obilnejša kakor lanska. V poslednjem času je izginila tudi perono-spora m so sedaj skoro vsi vinogradi zdravi. * Smrt starega borca. V dalmatinskem selu Bisko je prošli teden umrl Boško Jan* kovič v 94. letu. Leta 1866. je sodeloval v bitki pn Visu proti Italijanom. * Banska palača na Cetinju. Minister za javna dela je odobril tehnični elaborat za gradbo palače banske uprave na Cetinju. Gradbeni stroški so preračunani na Din 9,502.411. Banska uprava bo razpisala natečaj s skrajšanim rokom. Kino IDK4L Samo še danes ob 3., 6., ^8. 9. ..Pustolovščina v deželi faraonov14 Senzacijonalna drama prelepih naravnih posnetkov!!! Globoko znižane letne cene! * Lokomotiva zgrmela v morje. Lokomotiva, ki običajno od Zelenike v Boki Kotorski proti postaji Gumancu od zadaj potiska vlak, se je v ponedeljek zvečer po opravljeni vožnji vračala v izhodno postajo. Na nekem ovinku pa je lokomotiva zaradi prevelike brzine skočila s tira in zgrmela pod nasip. S silnim treskom je eksplodiral parni kotel. Strojevodjo Josipa Saja, doma iz Dervente, so našli pod razvalinami vsega zdrobljenega in seveda že mrtvega, dočim so hudo poškodovanega kurjača Miloša Zdraliča prepeljali v ambulanto, kjer se bori s smrtjo. Pokojni Sa-jo zapušča mater in mlado ženo z otrokom. * Smrtna nesreča se je v torek popoldne pripetila v Ormožu. Cevljarjeva žena Antonija Mežnarič je pri čiščenju oken v Ljudski posojilnici omahnila in padla na cementna tla. Obležala je mrtva. * Voz ga Je pokopaL V petek popoldne je posestnik Krničar Peter z Luž vozil z dvovprežnim vozom krajnike iz Jezerskega v Šenčur. Na ozki banovinski cesti nižje vasi Visoko je srečal avtobus, ki vozi na progi Ljubljana - Cerklje - Kranj. Srečanje je še dokaj srečno poteklo, le avtobus, kakor tudi voz sta zdrknila z eno stranjo v jarek. Avtobus ie srečno izpeljal iz jarka, Krničarju pa to ni hotelo uspeti. Zato je izročil vodstvo konja navzočemu Rezmanu, sam pa zlezel pod voz, da ga dvigne na cesto. Pri tem poizkusu se je voz prevrnil in pokopal Krničarja pod seboj. Krničar je dobil hude notranje poškodbe in kljub zdravniški pomoči, ki mu jo je prvi nudil dr. Logar, naslednjega dne podlegel. Nesrečo je pripisati zgolj naključju in ozki cesti, na kateri so srečanja z vozili avtobusne širine res nevarna. DR. MED. UNIV. Otmar A. Ma jerlč se je vrnil s studijskega potovanja iz inozemstva ter ORDINIRA ZOPET V ORMOŽU ST. 62. 11390 * Grozna smrt Slovenca v tujini. Iz Kanade je »Domovina« prejela žalostno vest o grozni smrti slovenskega delavca Ivana Janžekoviča, doma iz Bojanje vasi pri Metliki. Tragični dogodek se ]e odigral dne 17. julija na železniški postaji Morese v kanadski provinci Saskachewan. Janžeko-vič je bil zaposlen pri družbi E. H. Cran-dell Co„ ki pa je 17. junija delo ustavila Ker tamkaj ni bilo najti nove zaposlitve, so odšli Ivan Janžekovič, Josip Rauch ln Martin Režek v provinco Saskachewan, kjer je Janžekovič že prej delal na farmi. Kakor vsi drugi brezposelni, so se tudi naši trije rojaki vozili s tovornim vlakom iz Calgaryja 15. julija zvečer. Na postaji Morese so čakali na drug tovorni vlak. Janžekovič je hotel skočiti na vlak, a je tako nesrečno padel pod kolesa, da so ga razmesarila. Bil je poklican zdravnik m rešilni voz, a za ponesrečenca, žal, ni bilo več pomoči. Po preteku pol ure je izdihnil mučeniško dušo. Pokojni Ivan je bil priljubljen povsod med rojaki, ki zdaj zbirajo denar za pomoč vdovi in otrokom. * V jezi zažgal žito svoje gospodinje. Državnemu pravdništvu v Subotici je bi! predvčerajšnjim izročen 231etni hlapec Bartol Madunič, ki je svoji gospodinji Širni Terezinovi zažgal vso letošnjo žetev in ji tako povzročil nad 20.000 Din škode. Madunič je bil 1. julija iz službe odpuščen, ker so bile nastale diference med hlapcem in gospodinjo. Madunič jc nato svoji bivš) gospodinji pisal grozilno pismo in je svojo ta potrebč&nr 01,'eMiej« T drogerijah » KANC, UUBUAM Š io KJMC fWoUraml. MARIBOR CENIK GRAT1S! Izvršujemo vsa amater, dela v 12. urah. grožnjo tudi izvršil. Ponoči je zažgal pri stavo. Požigalec ie nato izginil ter se mesec dni potikal po bližnjih šumah. Svoj zločin je pri aretaciji brez obotavljanja priznal, češ da se je mora! maščevati, ker je Tr-zinka napram njemu krivično postopala. * Zasledovan potepin in vlomilec. Orožniki v okolici Ormoža že dalie časa zasledujejo 191etnega Matijo Damiša, ki se klati v tamošnji okolici in vlamlja v kmetske hrame. Fant ima na vesti tudi nekaj drugih grehov in je svoji okolici sploh izredno nevaren. Pred par dnevi se ie priklatil v vas Brebrovnik in vdrl v hišo posestnika Matije Špešiča. Prebrskal je vse prostore in ukradel 2964 Din gotovine. Drzni vlo mileč je nato neznano kam pobegnil. Najbrže se je zatekel kam v gozdove in odšel v sosednji okrai, da tako zopet zmede orožnikom sled. * Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru (odobren od ministra tr govine in industrije v Beogradu.) Novi tečaji se začnejo 2. septembra. Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zavoda, Maribor, Vrazova ulica 4, ah v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Ko., Maribor, Slovenska ulica 7. Zavod poseduje tudi lastni internat za dečke, na kar se posebno opozarja. 953 * Ljudska Samopomoč v Mariboru naznanja opetovano cenjenemu občinstvu, da nimajo naši poverjeniki nobene pravice do kakšnega inkasa. V znak prijave sprejme stranka od poverjenika začasno potrdilo pristopa s podpisom poverjenika in poštno položnico Priznavamo le plačila po naših poštnih položnicah, oziroma nakaznicah, in direktna phčila v naši pisarni. Vsak poverjenik se ima izkazati z našim dništvenim pooblastilom. 1005 * Obledele obleke barva v različnih barvata in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Inseratni oddelek je danes od 7. do 9. zjutraj odprt u— Jubilej zvestega službovanja. Danes praznujejo v družini prof. K a r 1 i n a v Go-rupovi ulici št. 3 izredno slavje. Poteklo ie celih 45 let, odkar nepretrgoma, zvesto in vdano služi pri njih za kuharico Lenka Grašičeva iz Trstenika na Gorenjskem. Vso dolgo dobo točnega, trdega in požrtvovalnega dela jubilantka ni poznala oddiha, živela je nesebično samo skrbi in delu za družino, kateri je posvetila vse svoje moči. Da bi zvesta Lenka, ki naj bo za zgled svojim tovarišicam, dočakala zdrava in krepka še več jjibjlejev! Iskreno čestitamo ! u— Spored angleškega koncerta, ki bo v sredo 20. t. m. v Filharmunični dvorani, nas bo seznanil s celo vrsto skladb iz najstarejše in tudi najnovejše glasbene literature mogočnega angleškega naroda. Na programu bodo skladbe iz 13. stoletja pa do današnjih časov. Poleg tega tudi več narodnih pesmi, predvsem mornarske pesmi, ki tvorijo ogromen zaklad angleške literature. Mešani zbor angleških pevcev šteje 40 oseb, na čelu zbora je slavni dirigent Artur Fag, ki je obenem dirigent največjega pevskega zbora v Londonu. Začetek koncerta bo točno ob pol 9. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Razpis službe. Na državni dvoraz-redni trgovski šoli v Ljubljani se razpisuje z nastopom v začetku šolskega leta 1930-31 učno mesto za nemščino in srbohrvaščino. V poštev pridejo le kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete. — Prošnje, opremljene po členu 12. uradniškega zakona, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vložijo pa se do 20. t m. pri ravnateljstvu državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, Kongresni trg 2. u— Zahvala g. Frana Rusa. Ob priliki svoje 601etnice sem prejel, nemalo vzra-doščen, poleg neštevilnih osebnih tudi Danes ples v Hotelu BELLEVUE Svtra 8«SS1 BOV-JAZK S Med. dr. Leo savnik specijalist za ženske bolezni in porodništvo ne ordinira od 15. do 28. avgusta 11414 OPOZORILO! Josip Ravnikar, trgovec z manufakturo v Ljubljani, opozarja in izjavlja, da nima nobena oseba pravice zanj kasirati denarja in da ni plačnik za dolgove, ki bi jih utegnil napraviti njegov sin Josip. 1003 JOSIP RAVNIKAR. Ordinarij bolnišnice Križniškega reda v Ormožu dr. Anton Hrovat ne ordinira od 20. avgusta do 15. septembra 1930. 11*18 JKctCi totem zobna pasta Vam da bele zobe in svež dihljaj Zaloga: DROGERIJA GREGORIČ, LJUBLJANA, Prešernova ulica 5 ogromno pismenih čestitk. Ker se ne morem zahvaliti vsem prijateljem in znancem osebno ali s pismom, se po tem potu naj-prisrčnejše zahvaljujem. Vdani Fran Rus, član kr. opere. u— Pomlad v poznem poletju. V poletju smo še, zunaj diši zaradi večnega deževja po jeseni, na vrtu obratovodje kemične tovarne v Mostah g. Josipa Šuberta pa se je naselila pomlad. Del neke jablane je nanovo sveže ozelenel, vmes pa so jeli poganjati nežni popki, iz katerih so čez noč pokukali lepi, rožno nadahnjeni beli cvetovi. En tak cvet je g. Šubert naklonil tudi naši redakciji, za kar se mu najlepše zahvaljujemo, jablana pa mu naj rodi dvojni sad! u— Ukradeno kolo. Kurjaču mestnega vodovoda Todu Klopčiču, ki stanuje v Sto-žicah, je bilo v ponedeljek zvečer okrog 21. pred trgovino s kolesi, katere lastnik je Avgust Pečnik v Stožicah, ukradeno kolo znamke Waffenrad. črno, z rumenimi obroči, tipa 27, št. 02539. Tatvina je prijavljena orožnikom na Ježici. u— Ukradena listnica. Pekovski pomočnik France Breznikar je prijavil policiji, da mu je bila pred par dnevi iz nekega prostora Konzumnega društva ukradena črna listnica z vsebino 2955 Din. V ukradeni listnici sta bili tudi dve sliki, pekovska izkaznica in več drugih listin in beležk. Kdo je tatvino izvršil, zaenkrat še ni prav nič znano. Policija vodi vsestransko poizvedovanje. u— Vlom v Konzumno društvo v Šiški. Včeraj ponoči je bil izvršen v prostore I. Konzumnega društva na Celovški cesti v Šiški drzen vlom. Zločinci so izkoristili nočni naliv [n med časom, ko je vršal dež najmočneje, vlomili stranska vrata. Odtrgali so ključavnico, nakar so se splazili v notranjost Vlomilci so v trgovini razmetali po tleh najrazličnejše blago in odnesli večjo množino žganja, več škatelj sardin, nekaj kosov mila, dalje 5 parov čevljev, več kosov klota in platna. Policija je našla v lokalu več sledov, ki pa so močno zamazani. Škoda, ki so jo napravili neznani zli-kovci, je znatna, vendar pa je krita z zavarovalnino. u— Izsledena tatica. Na Kodellevem Je včeraj ponoči ustavil stražnik neznano dekle, v kateri so na stražnici spoznali 16-letno Tončko, zasledovano zaradi drzne tatvine. Mlado dekle je prišlo te dni v vas Malo nogo pri Kresnicah, kjer se je ustavila pri posestnici Mariji Zavrlovi, kjer je prenočevala par dni. Prebrisanka je izkoristila zaupljivost Zavrlove in je ob njeni odsotnosti vdrla v razne omare ter ukradla svileno žensko obleko, par novih čevljev. zimsko jopico, srebrno uro, 2 zlata prstana, zlato brošo ter nekaj gotovine, nakar je izginila iz hiše in vasi kakor kafra. Odšla je proti Ljubliani, kjer se je preob-Iekla v ukradeno obleko, zlatnino pa prodala nekemu zlatarju. Svobode in nove obleke pa se ni veselila predolgo ln bo zdaj morala dajati odgovor za svoje dejanje pred strogimi sodniki. u— Zopet na klavnici ukradeno kolo. Tatovi koles so zdaj prenesli svojo delavnost z Miklošičeve ceste, kjer so kradli kolesa iz veže OUZD in Delavske zbornice, v mestno klavnico. Zadnji čas je zmanjkalo tam prav lepo število koles, ne da bi mogla policija tatove izslediti. Predsinočnjim se je neznan tat lotil tudi kolesa prekaje-valca Josipa Anderluha s Poljanske ceste št 64. Tat je odpeljal kolo, vredno okrog 800 Din, izpred zida mestne klavnice in izginil z njim neopaženo. n— Pri Ožbinčku na Spodnllh Poljanah, že blizu mostu, ki vodi v Štepanjo vas, pri-rede v nedeljo ob 16. marljive štepanjske Kolašice prijetno vrtno veselico z veselim sporedom in prav dobrodelnim namenom. Kolo skrbi v prvi vrsti za nepreskrbljeno deco m bo zlasti nedeljska prireditev namenjena obdaritvi siromašnih otrok za božič. Povabljeni brez izjeme vsi prijatelji otrok. u— Dr. Igor Tavčar, Ljubljana, Breg 8, se je vrnil z dopusta in od 16. avgusta zopet redno ordinira. u— Ciril • Metodovi podružnici v Šiški priredita na Jernejevo nedeljo 24. t m. veselico v korist družbe. 1001 u— Dr. Spora Jutri, v soboto 16. L m. ne ordinira. 1002 u— Gospod z damo In otrokom, ki je pozabil včeraj dopoldne v desnem parku v Tivoliju na klopi dežnik, ga dobi v upravi »Jutra«. LIPSKI JESENSKI VELESE JEM 1930 zadetek avernsta splošni vzorčni vel esejem, tehnični In stavbni velesejem, od SI. avguste do ft. septembra, tekstilni veleoejem od SI. avguste do S. septembra, velesejem športnih predmetov od SI. avguste do i septembra. Obiščite obenem tndi IJPA" 99 mednarodno krznarsko Pojasnila dobite pri zastopstvu: STEGU, LJUBLJANA, Gledališka ulica 8/11. Telefon 2925. 11289 Iz Celfa e— Telovadna akademija celjskega Sokola v Rogaški Slatini. Sokolsko društvo v Celju priredi v soboto 16. t m. ob 20.30 v Rogaški Slatin« veliko telovadno akademijo, ki se bo vršila v primeru lepega vremena v letnem gledališču, sicer pa v dvorani Zdraviliškega doma. Vabljeni! e— Eksploatacija radioaktivnega vodnega vrelca v Celju Znani celjski trgovec s kurivom. Osvvatitsch je odkril, kakor smo že svojčas poročali, pri Sokolskem gradu na Bregu, ki ga je nedavno podedoval, močno radioaktiven vodni vrelec. Pri celjskem sreskem poglavarstvu je zaprosil za odobrenje eksploatacije in se je te dni vršila zadevna komisija na licu mesta. Gosp. Oswatitsch bo v kratkem času pričel polniti steklenice z vodo iz omenjenega vrelca in jih razpošiljati po vsej državi. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrle 61etna Matilda Ločniškarjeva, hčt dninarice iz Ljubljane (za davico), 381etna Marija Grilova, posestnikova žena iz Šent Janža na Vinski gori, Veronika Obrovni-kova, 331etna posestnikova žena iz Keblja pri Oplotnici, in 551etna zasebnica Ivana Sušnikova iz Vrbja pri Žalcu. e— Velika izguba. Včeraj je prejela policija obvestilo, da Je izgubila Vikica Prahova iz Podčetrtka 11. t m. v Celju modre kuverto z 2000 Din. e— Zaradi prepovedanega povratka je bil predsinočnjim aretiran v Liscah 521etni brezposelni delavec Maks Dobovičnik, ki je sicer pristojen v velenjsko občino, vendar se je brez stalnega bivališča potikal po svetu. Dasi mu je bil za daljšo dobo prepovedan obisk Celja, vendar ni mogel premagati skušnjave. Ko bo odsedel, primerno kazen, mu bodo povratek v Celje najbrže prepovedali za vedno. e— Ukradeno kolo. Narednika 39. pešpolka Stanku Steblovniku je včeraj ponoči neznan tat odpeljal izpred vojašnice kralja Aleksandra v Gaberju rdeče pleskano kolo znamke »Helios« s tovarniško številko 392.640 e— Dr. F. Stelnfelser ne ordinira do preklica. 1004 Iz a— Za člana tujskega-prometnega zbora dravske banovine je bil s kraljevskim banskim ukazom imenovan g. Fran Zemljič, hotelir v Mariboru m predsednik gostilničar-ske zadruge. a— češkoslovaške katoličane, ki potujejo na evharistični kongres v Zagreb so pozdravili po prihodu praškega popoldanskega brzovlaka poleg mariborskih vernikov, pomožni škof dr. Tomažič, župan dr. Juvan, v imenu Češkoslovaške lige pa svetnik Knop. Gostje so se lepo zahvalili za prisrčen sprejem. a— Tujski promet ▼ Maribor«. Od 1. do 15. L m. je bilo prijavljenih pri predstojni-štvu mestne policije 885 tujcev, od teh 242 inozemcev, in sicer 92 Dunajčanov in 55 Gradčanov. a— Gibanje obmejnih gasilcev. Na inicijativo agilnega društva šentiljsHrih gasilcev so se odločili tudi gasilci iz Zg. Sv. Kungo-te m okolice, da priredijo v nedeljo 17. t. m. v gostilni Lavrenčič veliko poletno veselico, katere čisti dobiček je namenjen nabavi novega gasilnega avtomobila z brizgalno. Na programu je vsakovrstna ljudska zabava. Za pijačo, izborno mrzlo in toplo kuhinjo je preskrbljeno. Začetek veselice je ob pol 15. a— Poostreni predpisi za sprejemanje ponesrečencev so izdani v mariborski sploš-bolnici. Vsako pripeljano osebo mora takoi pregledati dežurni zdravnik, ki dovoli aH odkloni sprejem v bolnico. Tudi reševalni oddelek je p rej d navodila, naj ne vozi ljudi prizadetih po malih nezgodah, v bolnico. a— Dela dobe pri mariborski bond dela: 1 steklar, 1 fotograf, 3 prikrojevalci gornjih delov čevljev, 1 krojač, 1 natakar, več vajencev klobučarske, krojaške, mizarske in čevljarske stroke, 10 kamnosekov, 1 bolniška strežnica, več kuharic, šivilj za perilo in servirk. a— PreminuO. V sredo je po kratki bolezni v 63. letu starosti umrla vdova po nadučitelju ga. Marija Živko. Pogreb bo danes na praznik ob 16. iz hiše žalosti Po-brežje Cesta na Brezje 3 na Magdaiensko pokopališče. — Težkim poškodbam, ki jih je dobil pri nesreči na transformatorju, o čemer poročamo na drugem mestu, je podlegel 28 letni monter mestnega električnega podjetja Viljem Rebernak. Pogreb bo jutri ob 16 — V sredo je umrla 20 letna delavka Avrelria Pašner; pogreb bo danes ob 15. — V splošni bolnici je umrl v 58. letu starosti posestnik Franjo Gerlič; pogreb bo jutri ob 15.30. N. v m. p.l a— Zanimiva statistika. V območju pred-stojništva mariborske mestne policije je od 1. januarja t L umrlo nenaravne smrti 19 oseb. Od teh je bilo 9 samomorov, 9 smrtnih primerov po nesreči in en nmor. a— V seznamu nalezljivih bolezni v mestnem okolišu mariborskem za čas od 8. do 14. t m. je bil prijavljen samo en primer nalezljivih bolezni in sicer davice. Umrl ni nihče. a— Ob Izleta v Apače je nekdo pozabil v Senekovičevem avtu svoj plašč. Lastnik si naj pride po njega v pisarno Nar. Odbrane v Narodni dom v torek oeirooia v petek od 18. do 19. ure. a— Razne nesreče in nezgode. V Slivnici pri Mariboru je 74 letna posestnica Marija Zivko padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. — V opekarni Steinbren-ner na Pragerskem je pri prenašanju težkega hloda padel 48 letni delavec Franjo Gril ter si poškodoval desno nogo. — V Hotmji vasi ie neki gostilničar udaril med prepirom svojo soprogo s stolom po glavi, da je obležala nezavestna. Vse tri je reševalni oddelek pripeljal v mariborsko splošno bolnico. a— Bik ušel iz klavnice. Včeraj dopoldne okrog 11. je ušel iz klavnice Hermana Wugereria na Aleksandrovi cesti bik, k! mu je napočila smrtna ura. Iztrgal se je in zbežal proti mestu. Celo avtomobilu se ie upiral, kajti ko so ga prijeli in ga hoteli privezanega na vrv potegniti z avtomobilom tvrdke VVogerer >domov« — se jim ni dal. Morali so ga odpeti in zavarovati v hlevu Zokaliieve gostilne pred viaduktom na Meljski cesti. a— Aretirana sta bila Alojzija Ropič zaradi nedovoljenega povratka in Ludvik P. zaradi razgrajanja in kaljenja nočnega miru. — Deset vloženih prijav govori o tatvini. trpinčenju živali, kolesareniu brez luči, prestopkih avtomobilskih predpisov in podobno. — Petero poročil javlja o najdb., izgubi, zaplembi itd. a— Zaplembe brez konca in kraja. Na včerajšnjem živilskem trgu ie bilo ponovno zaplenjenih 40 kg pokvarjenih gob. med katerimi jih ie bilo celo nekai strupenih. V sredo pa ie moral tržni nadzornik nekemu prodajalcu vzeti tudi poldrugi kilogram pokvarjene smetane. Iz Kočevja kč_ Glej, stvarnica vse ti ponudi... Kočevska ima obilo gozdnih sadov Komaj izginejo borovnice in jagode, že se zače. nja čas malin, brusnic m gob. Gob je le. toS izredno mnogo Jurčki raseio vsepo* vsod. Zadnji dež jih je kar potegnil iz zemlje. Tudi malin je dosti. Zlasti delav. ci hodijo dan za dnem v Fridrihštajn na. birat te gozdne dobrote. Žal, da je cena tem sadovom tako nizka. Za naše rudar, je so gobe in maline pravi dar božji, ker na ta način vsaj malo nadoknadijo redno tridnevno praznovanje v rudniku. kč_ Slavnostna dvorana. Dvorano, ki »o jo zgradili kočevski Nemci zaradi pro. slave šeststoletnice, še niso podrli. Kakor »mo zvedeli, bo dvorana pripravljena še za nastop kočevskega Sokola. V interesu vseh kočevskih društev bi bilo, da se dvo. rana ne podere, ker se lahko v njej vršijo vsi večji nastopi in tudi ljudske veselice. Iz škofje Loke S— Sokolsko društvo v Škofji Loki se marljivo pripravlja na nastop v nedeljo 17. t. m. Po sporedu, ki obsega 12 točk, bo v Sokolskem domu velika zabava. Pri proslavi bo sodelovala godba »Sloge« iz Ljubljane. Telovadišče bo na Dermotovem travniku. Pričetek ob 15 Vabljeni! — škofjeloški Sokol prosi hišne posestnike, da ob priliki nedeljskega sokolskega slav. ja Tazobesijo v pozdrav gostom troboj« niče! šl— V nedeljo 17. t. m. telovadni nas »top sokolskega društva v Škofji Loki. Vojaška tekma! Iz Tržiča č— Kljub deževnim dnem ima naša poteka postojanka Planinski dom na Kotcah dovolj postov, kar dokazuje, da je oskrba ge. Kvedrove prvovrstna. Število letošnjih posetnikov bo prekosilo vsa dosedanja. Ponosno opozarjamo ljubitelje gledališke umetnosti na gostovanje članov Mariborskega gledališča, ki bo v petek ob 20. v dvorani Sokolskega doma. Sezite po vstopnicah, ki jih ima v predprodaji g. Franc tilobočnik. Gasilno društvo pri Sv. Ani priredi v petek svojo veselico na prostoru g. Ivana Ankeleta. V primeri neugodnega vremena jo prelože na nedeljo, saj se bo dež naposled moral tudi ugnati. č— Riziko dela. V tržiški predilnici je odtrgal stroj Petru Ahačiču, p. d. Jankuso-vemu, desni palec. Prvo pomoč mu je nudila tovarniška ambulanca, nakar je prešel ▼ zdravnikovo oskrbo. Z Jesenic s— Obrtniško društvo na Jesenicah se najlepše zahvaljuje vsem predstavnikom oblasti, Kranjski industrijski družbi ter vsem ostalim prijateljem in dobrotnikom društva, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je proslava društvene desetletnice tako lepo uspela. g_ Sokolsko društvo Koroška Bela-Javor-nik priredi v nedeljo na svojem letnem te-lovadišču običajni javni nastop 8 sodelovanjem jeseniške sokolske godbe. Po javni telovadbi bo ljudska veselica s plesom v prostorih Sokolskega doma. Sodeloval bo društveni orkester. Bratska društva in prijatelji Sokola vljudno vabljeni! Iz KrSkega kr— Nogomet. Krški nogometaši, o katerih je bilo zadnji čas malo ali nič slišati, se pripravljajo, da se na zelenem polju pomerijo z nogometaši v Sevnici. V splošnem interesu bi bilo, da se nogomet ▼ Krškem vzdrži in dvigne, k čemur bo mnogo pripomogla dobra volja, še več pa podpora, ki so je nogometaši res potrebni. kr— Tatvine. Pri izsekavanju gozda, ki ga je krški veletrgovec jj. Bon prodal vele-trgovcu g. Zipserju, je ze nad leto dni zaposlenih več domačinov in Bosancev, ki to-vorijo les iz gozda. Konji so bili nastanjeni v hlevih g. Bona. Tatvinam drv pa so se v zadnjem času pridružile še tatvine gnoja, ki je bil po pogodbi last g. Bona in mu je bila s tem povzročena škoda za kakih 800 Din. Storilce, ki se bodo morali zagovarjati pred sodiščem, je hitro izsledilo orož-ništvo. Iz Novega mesta n— Društveno življenje. Novo gasilno društvo se je osnovalo v Dobindolu pri U ranih selih na inicijativo trgovca g. Iva« na Ruetje. — Novomeška Glasbena Ma« tica bo imela svoj redni občni zbor 30. te« ga meseca ob 20. v Sokol sik em domu. — Olepševalno in Obrtno društvo priredita 7. septembra skupno veseliš no prireditev na vrtu g. Windiecherja. n— Grd zločin. Dekle M. P., staro 19 let, je samo obtožilo lastnega očeta, »ta« rega 45 let, po poklicu železniškega de« lav ca, krvoskrunstva. storjenega nad njo pred sedmimi leti. Ogabno zadevo ima v rokah sodišče. n— Izgubilo se je na poti od vrle Elza v Kandiji do poslopja davčne uprave 310 dinarjev. Pošten najditelj naj moči ome« njeni znesek proti primerni nagradi naši podružnici. Iz Zagorja z— Zlata in srebrna poroka. V Konjšdci bodo obhajali v nedeljo 17. t. m. lepo do« mačo slovesnost. G. Dolinšek in njegova žena Marija bosta slavila zlato poroko, njegov zet g. Dolanc Matija in njegova žena Marija pa srebrno. Dolinšek in Do* lanc sta velika posestnika m spoštovana daleč na okrog. Jubilantom najiskrenejše čestitke! z— Zopet skalovje na železniški progi. V sredo zvečer se je zaradi deževnega vremena zopet odtrgala skala s hriba med Trbovljami in Zagorjem ter priletela na železniško progo. Železniški čuvaj, ki je skalo opazil na progi, je takoj obvestil o nezgodi obe postaji Skalo so kmalu od. stranili. Vlaki so vozili brez zamude. z— Opasna strela. Kotredeško prebival, stvo je v sredo popoldne začulo močan tresk strele, ki je udarila v bližini Koc. mana v zemljo. Pritisk strele je bil tako močan, da je električna napeljava odpove, dala. Sreča je bila, da ni treščilo v blizu se nahajajoče gospodarsko poslopje. Iz Trbovelj t— Glas iz občinstva. Od Pungerčarja do Volaja je bil pred par leti napravljen trotoar za pešče Prva leta je bil lepo oskr. bovan, od časa do časa po«ut z drobnim peskom, da je bila pot ob vsakem vreme, nu porabna. Letos se za to pot nihče ne briga in je popolnoma zanemarjena, polna kotanj, kjer se ob deževnem vremenu na. bira voda Podnevi se človek teh mlak vsaj lahko ogiblje, v temi pa gazi po lužah do gležnjev. S par vozovi drobnega peska bi se dalo temu odpomoči Zadnji čas ie tudi. da se ob tem trotoarju napravi ograja. t— Dela na novi cesti proti Sv. Pavlu so nekoliko zaostala, menda zaradi po« manjkanja kreditov Zmanjšalo se je šte. vilo zaposlenih delavcev na približno 40. Ako bo šlo tako dalje, se bo zgraditev ce. ste silno zavlekla, v interesu prebivalstva pa bi bilo, da se delo čin? bolj pospeši in da se upostavi zopet vsaj provi/orična zveza Trbovelj s Savinjsko dolino. Iz Slov. Bistrice sb— Letno kopališče je bilo 10. t. m. ob 15. slovesno otvorjeno. Predsednik me-str.ega odbora Rdečega križa g. dr. Jagodič je v kratkem nagovoru izrekel zahvalo vsem, ki so v kratkem času pripomogli načrtu do uresničenja; zlasti je poudaril zasluge g. podpolkovnika Prohaske. Za njim je izpregovoril mestni župan gosp. dr. Schaubaeh, ki je v krasnih jedrnatih besedah je slavil uspeh mlade organiza- cije, poudarjajoč požrtvovalnost vojaštva, ki je s svojim nesebičnim delom zgradilo tako lepo in koristno napravo. Nato so člani Mariborskega športnega kluba in nekateri domačini priredili tekmovalno plavanje. Kot prva svojevrstna prireditev v SI. Bistrici je vzbujala ostra konkurenca posameznih pla-vačev med domačim občinstvom živahno zanimanje. Prvi je prispel v prostem stilu na cilj g. Bertoncelj iz Maribora, sledil mu je domačin R. Vezjak, tretji pa se je plasiral mladi Škofič. Sledila je tekma v prsnem plavanju, naposled pa so Mariborčani pokazali nekaj lepih skokov raz desko, kj bo v prihodnji sezoni nadomeščena 8 primernim skakalnim stolpom. Zvečer se je slav-nost nadaljevala v dvorani Okrajne hranilnice s prijaznim sodelovanjem domače pod-oficirske godbe. Ob tej priliki je treba poudariti. da so prireditev posetil' večinoma tujci, dočim izmed meščanov ni bilo skoraj nikogar. Dovolj žalostno je. da se je za večerno zabavo razpečalo jedva 50 vstopnic. Mariborskemu športnemu klubu, ki je s svojim številnim obiskom prireditev primerno poživil, pa bodi izrečena najlepša hvala. Iz Murske Sobote nr— Osebna vest. Podstarešina finančne kontrole v Dolnji Lendavi g. Lapanja ie premeščen v Zagorje. Te dni je zapustil Lendavo, kjer je bil šest let v službi. mr— Sokolski tabor v Dolnji Lendavi. Priprave za Sokolski dan dne 24. avgusta so v polnem teku. Na zletišču se je te dni pričelo intenzivno delo. Vojaki planirajo te lovadišče da bo čimbolj udobno. Zletiščni prostor je zraven žage družbe »Našička«. ki bo dala na razpolago električno razsvetljavo Sokol se sploh trudi, da bo lahko nudil na telovadišču i telovadcem i gostom udobnost. Tako tudi skrbi, da bo narodna veselica po javnem nastopu na telovadišču nudila vs* potrebno za ugodno in veselo razpoloženje. Sokoli-telovadci vežbajo prav pridno, da pokažejo uspeh svojega dela v telovadnici na domačih tleh. Sokolski dan v Dolnji Lendavi bo narodna slavnost Prekmurja. Sokolski javni nastopi v Lendavi so prava redkost, zato je ta pripravljajoči ae nastop nujna potreba. Potrebno je. da se naši Sokoli pokažejo javno pred našimi ljudmi, ki le malo poznajo Sokolstvo in njegove vzvišene naloge. Ta javni naston Lendavskega Sokola bo uvod v intenzivno sokolsko delovanje med narodom, bo začetek propagande za širjenje sokolskih idej in ustanavljanje sokolskih čet in društev po naših selih. Ta Sokolski dan mora biti narodni tabor v Slovenski Krajini, kjer se bodo zbrale sokolske čete. prijatelji Sokolstva in vsi iskreni Jugosloveni, da manifestirajo jugoslovensko solidarnost in edin-stvo. Dne 24. avgusta bo bela Lendava objela toliko milih gostov, kolikor jih je imela le redko kdaj. 24. avgust bo svetel dan v naši nacionalni zgodovini. Pridite bratje, da s svojo prisotnostjo dvignete pomen in pripomorete k veličini narodne manifestacije. mr— V Odrancih se jc pojavila davica. Ukrenjeno je vse, da se zavratna bolezen takoj zaduši. GOSPODARSTVO Znatno povečani dohodki naših železnic Glede na nedavno polemiko v beograjskih listih glede nazadovanja dohodkov državnih železnic od tonskega kilometra v blagovnem prometu od 1. 1924 do 1928 in glede naše tarifne politike, so zanimivi podatki ki jih je objavila te dni kontrola dohodkov generalne direkcije državnih železnic za proračunska leta 1928/29 in 1929/30. Ti podatki kažejo, da so se v preteklem proračunskem letu. ki se je končalo z 31. marcem t. 1., dohodki železnic tako v osebnem in prtljažnem, zlasti pa v blagovnem prometu znatno dvignili, kakor je razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih Din): J 1928/29 1929/30 osebni promet 787.6 827.0 pitljažni promet 30-1 blagovni promet 1792,6 214^,1 skupaj 2610.3 3007.6 Dohodki od osebnega prometa so se povečali za 39.4 milijona Din ali za 5% na 827 milijonov Din (pri čemer je všteta tudi državna taksa od 15%). Dohodki od blagovnega prometa pa so se dvignili za 356.5 milijonov Din ali 20% na 2149 milijonov Din z všteto 10 odstotno državno takso odnosno na 1957 milijonov Din brez takse. Povprečnega dohodka od potnika in kilometra ter povprečnega donosa od tonskega kilometra poročilo ne navaja. Vendar ni dvoma, da se je povprečni dohodek od tonskega kilometra, ki je zadnja leta precej nazadoval, prav občutno dvignil. To nam potrjuje že naslednja primerjava. Po statistiki, ki jo objavlja Narodna banka v svojih četrtletnih poročilih, je bilo v prorač. letu 1928/29 naloženih 1,602.500 vagonov, v preteklem proračunskem letu pa 1,718.700 vagonov, število naloženih vagonov se je torej lani povečalo za 6%. dočim se je dohodek železnie dvignil za 20%. Pri tem pa moramo upoštevati, da pri naraščajočem prometu in enaki strukturi prometa obratovalni stroški ne naraščajo v enakem razmerju kakor dohodki, in v takem primeru celo nazadovanje dohodkov od tonskega kilometra ne pomeni še poslabšanje končnega finančnega efekta. Vsekakor je zanimivo ugotoviti, da so se dohodki od blagovnega prometa (ki so se že v L 1928/29 nasproti predhodnem letu nekoliko povečali) v preteklem proračunskem letu ponovno znatno dvignili in da je brez dvoma tudi dohodek od tonskega kilometra, ki je več let nazadoval, znatno poskočil. Skupni dohodki železniškega prometa pa so se v pret. proračunskem letu dvignili h 397.3 milijonov Din na 3007.6 milijona Din, brez državnih taks pa za 354.3 na 2705.2 milijona Din, dočim je bilo brez taks v proračunu predvidenih 2543 milijonov Din dohodkov. Ta boljši finančni efekt našega železniškega prometa je seveda v pretežni meri pripisati lanskoletnemu sezonskemu, pozneje pa stalnemu 20 odstotnemu povišanju tarif za premog, drva in gradbeni mate-rijaL =■ Kova cenitev ameriške letine. Kmetijski urad ▼ Washingtonu je izdal novo cenitev letine po stanju od 1. avgusta, ki kaže nasproti cenitvi od L julija nekoliko večji pridelek ozimne pšenice in nekaj manj jare pšenice, tako da se skupni pridelek pšenice ceni na 820 milijonov bušlov (lani 806), vendar bo ta pridelek zaradi suše in vročine v pocetku julija vsaj za severne province treba še korigirati navzdol. Znatno je bila reduciran« cenitev pridelka koruze. in sicer od 2802 na 2212 milijona bušlov (lani 2621). Tudi cenitev glede pridelka koruze bo treba glede na najnovejše neugodne vremenske razmere v Ameriki še nadalje reducirati. Pridelek ovsa se ceni na 1316 milijonov bušlov nasproti 1203 milijonom l?ni, ko je bil pridelek znano slab. = Znižanje kartelnih cen naših železarn. Kakor poročajo iz Zagreba je imel kart al naših železarn (Zenica, Jesenice, štore) te dni konferenco, na kateri je med drugim sklenil znižati! kartelne cene za 10 par pri kilogramu, in sicer pri železu v šibkah na 3.75 Din, pri betonskem železu na 3.65 Din in pri traverzah na 3.90 Din. S tem so se tudi naše železarne pridružile inozemskim železarnam v znižanju cen. V koliko bo kartel še nadalje prisiljen znižati cene se danes ne da presoditi, zlasti ker so se cene na zajpadnoevrcrpskeim tržišču zadnji teden povsem ustalile in celo za malenkost dvig-nile. — Sinajski sporazum in naSa industrija. Kakor smo že poročali, se je zaradi nejasnih informacij o podrobnosti sporazuma med Jugoslavijo in Rumuniio v Sinaji pojavila v naših industrijskih krogih neka bojazen, češ da bodo pri realizaciji n^rta oškodovani interesi naše industrije. Kakor poročajo iz Beograda, je bilo sedaj z me-rodajnega mesta ponovno izdano pojasnilo, po katerem sinajski dogovor v nobenem pogledu ne bo škodoval interesom naše industrije. Na čelu komisije, ki ima glede na sinajski dogovor izvršiti preddela za realizacijo, je naš trgovinski minister dr. De-metrovič, ki mu stoje na strani strokovnjaki iz vseh interesi ranih ministrstev. — Gospodarske težkoče ▼ Italiji. Težki gospodarski položaj, ki vlada že nekaj let v Italiji, se je letos spričo svetovne gospodarske depresije še poostril. Brezposelnost dnevno narašča in tudi uradna statistika, ki zaznamuje le one redke brezposelne, ki dobivajo podporo, beleži ob koncu junija 322.000 ljudi brez posla nasproti 193.000 v istem mesecu pret. leta. Konkurzov je mesečno nad tisoč in zato so denarni zavodi navzlic obilici razpoložljivih sredstev vedno bolj previdni pri dajanju kreditov. Za ponovno poslabšanje konjunkture je značilno nazadovanje železniškega prometa. V juniju je bilo na železnicah naloženih le 18.06 milijona ton blaga nasproti 20.24 milijona ton v juniju pret. leta. Perspektive za bodočnost so malo razveseljive. Rekordna lanska letina je doslej ugodno vplivala tu položaj in povzročila zmanjšanje uvoza; letošnja letina pa bo pod povprečjem in bo uvoz žita zopet močno obremenil trg. bilanco. Čeprav je letos za prvih 5 mesecev pasivnost trg. bilance manjša nego lani, vendar je 13.5 odstotno nazadovanje vrednosti izvoza za vse gospodarstvo prav občutno. Najtežjo krizo preživlja tekstilna industrija. Izvoz bombažnih tkanin je letoe v prvih 5 mesecih nazadoval od 217.000 na 177.000 stotov odnosno od 503 na 994 milijonov lir. V velikih težkočah se nahaja tudi industrija svile, zlasti zaradi stalnega nazadovanja cene surovi svili, ki znaša komaj še 50% predvojne cene. S težkočami se borita tudi železarska industrija in avtomobilska produkcija. V splošnem je le omeniti, da je poleg težke brezposelnosti polovica industrijskih obratov uvedla redukcijo delovnega časa. = Agrarna reforma t Prekmnrj«. Te dni se mudi » Dolnji Lendavi superrevizijska komisija na veleposestvu Eszterhazy, ki urejuje agrarne razmere med agrarnimi interesenti v okoliških vaseh. Ta komisija je bila potrebna, da na licu mesta ugotovi re- sničnost številnih pritožb in prošenj, ki so se tekom leta nakupičile. Drugi teden se prične končna določitev in utrditev agrarnih subjektov ln objektov na veleposestvu Zichy v Beltincih. Io agrarno revizijo željno pričakujejo vsi agrarni interesenti na omenjenem veleposestvu. Stanje agr. interesentov kakor je danes traja že od leta 1924. ilazne izpremembe, ki so se izvršile v teh šestih letih v vrstah agr. interesentov, nujno zahtevajo revizijo, ki se bo sedaj tudi izvršila. = Ruska letina. Po ruskih podatkih, ki jih pa je treba vzeti z rezervo na znanje, se je letos posejana površina zaradi me« hanizacije obdelovanja s traktorji poveča« la za 10 na 90 milijonov hektarjev že glede na povečano površino bo pridelek ži« ta večji nego lani. Sedaj je v obratu že 85 tisoč traktorjev. BORZE 14. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet po daljšem času prvikrat zopet prilično velik. Zlasti je bila večja potreba v devizai Berlin. Dunaj in Praga. Tečaji deviz so v splošnem ostali nespremenjeni, le devizi Trst in Dunaj sta za malenkost popustili. Med efekti je bil promet v Strojnih tovarnah no 6". Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda danes v tečajih nekoliko čvr« stejša, vendar ni prišlo do prometa, prav tako tudi ne v ostalih državnih papirjih. Med bančnimi vrednotami so bili zaključ« kt v Jugnbanki po 77.50. v Zemaljski po 134 — 135 in v Poljodelski po 56. dočim ie Narodna banka ponovno nonustila na 7700 — 7900 brez prometa. Med industrij« skimi paoirii pa ie prišlo do zaključkov v Trboveljski po 400, v Dubrovački po 365 v Šečerani po 310.50 — 311. v Gutmannu po 147.50 in v Slaveksu po 61. Deviie. Ljubljana. Amsterdam 22.705, Berlin 13.4425—13.4725 0 3.4575). Bruselj 7.8807, Budimpešta 9.884, Curih 1095.9, Dunai 794.78—797.77 (796.28), London 274.04 do 274.84 (274.44), Newyork 55.23. Pariz 221.59, Praga 166.67—167.47 (167.07), Trst 294—296 (295). Zagreb Amsterdam 22.7060. Dunaj 794.78 do 797.78, Berlin 13.4425—13.4725, Bruselj 788 07. Budimpešta 988.40—901.40, Milan 204.0350—29G.0350. London 274.04—274.84. Newvork 56.13.—56.33, Pariz 220.59-222.59, Praga 166.67—167.47, Zurih 1094.40 do 1097.40. Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.22, Lon don 25.04375, Newyork 514.0750, Bruselj 71.8875, Milan 26.93, Madrid 56.10, Amsterdam 207-1750, Berlin 122.80. Dunaj 72.65, Sofija 3.7275, Praga 15.25, Varšava 57.70. Budimpešta 90.19, Bukarešta 3.0650. Dnnaj. Beograd 12.5475—12.5875, London 34.42—34.52, Milan 37.0225—37.1225, New-york 706.35—706.85, Curih 137.41—137.91. dinarji 12.53—12.59. Efekti. Ljubljana 8% Blair 97 5 bi., 7% Blair 87 bi., Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 122 den., Praštediona 906 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 124 den., Ruše 280 do 300 .Stavbna 40 den., Strojne tovarne 67 zaklj Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 438.50 do 439.50, k asa 438.50 do 439, za december 438 do 439.50, investicij« sko 88.25 do 89, agrarne 55 do 56, 8 odet. Blair 97.25 do 97.625, 7 odst. Blait 86.625 do 86.75, 7 odst. Drž. hip. banka 85.50 do 86 25, 6 odst. begluške 77 den.; bančne vrednote: Praštediona 910 do 915, Union 191 do 193, Jugo 77.50 do 78.50, Narodna 7700 do 7900, Srpska 186 den., Zemaljska 134 do 135.50, Poljo 56 do 57, Ljublj. kred 122 den.; industrijske vrednote: Nar. šum« ska 25 do 32, Gutmann 145 do 147.50, Sla. veks 60 do 63, Slavonija 200 do 202, Drava 230 do 268, Šečerana 310 do 310.50, Brod vagon 110 do 115, Vevče 124 do 130, Isis 33 do 42, Dubrovačka 365 do 371.50, Oce« anija 210 do 225, Trbovlje 400 do 403. Beograd. Vojna škoda 453 zaklj., za av« gust 453 do 454.50, za december 462 do 463, inveetioijsko 93 zaklj., 7 odst. Blair 89.10 zaklj.. Narodna 7700 zaklj. Blagovna tržišča HMELJ + Savinjsko hmeljsko poročilo. (Od našega posebnega poročevalca), žaleč, 14. avgusta — Po včerajšnjem dežju ln hudi nočni nevihti z obilnimi padavinami, so danes nemoteno nadaljevali hmeljarji obiranje hmelja Kljub nesporno boljšemu položaju proti lanskemu širijo kupci vesti, da cena ne bo dosti nad 6 Din za kilogram, kar bi niti ne krilo stroškov spravljanja pridelka. Spričo teh Izjav se polašča hmeljarjev malodušnost Kolikor je mogoče presoditi trenutni položaj, so vse take ln slične izjave prezgodnje. Ko bodo v teku prihodnjega tedna znani donosi obiranja na Češkoslovaškem ln v Nemčiji, bo šele mogoče govoriti kaj gotovega o cenah. Po dosedanjih poročilih Iz NAraberga so letošnje začetne cene nad začetnimi lanskimi, zato tudi pri nas lahko pričakujemo, ker je pridelek Izvrstne kakovosti, da začetne cene nikakor ne bodo zaostajale za lanskim! (12 Din). Vsakodnevne plohe poepeSudeJo širjenje pe-ronomore v Nemčiji. Doslej ni bilo pri nas še nekake kupčije. LES -f Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. fiKseKU-tivno je bilo prodanih 31 vagonov (a 10 ton) bukovih cepanic (z največ 10% okro-glic, zdravih, 1 m dolgih, na obeh koncib prižagauih, brez klad, izdelanih od 1. sept 1929 do konca febr. t. 1., debel. 13-19 cm okrogliee 5—12 cm, dobava tekom 14 dni) fco vagon Kakek via Postojna tranzit po 2150 Din za 100 kg. Situacija na lesne« trgu se od sadniega tedna ni Bistveno spremenila. Glede na bližnjo jesensko izvozno sezono je opažati večje povpraševanje za hrastove in bukove pragove. Italija išče samo hrastove. Francija pa tudi bukove Tudi za drva je nekaj zanimanja in prihajajo večinoma v poštev rezana drva v dolžini 25. 39 ln 50 cm. Iščejo se tudi trami v dimenzijah za zgradbe, in sicer največ 7/4, 5 in 6 m. ____, erro Sitni trg (14. i m.) Na inozemskih borzah, predvsem r Budimpešti, fe nekaj dni popuščajo tečaji sa pšenico. Slabša tendenca je prišla do izraza tudi na našem vojvodinskem tržišču, kjer pa oddaja blago le druga roka, dočim so producenti nadalje rezervirani. Franko nakladalna postaja stane sedaj gornjebanaška pšenica 170, sremska in banaška 167.50, baška 175—177 in Srbo- tKSHOLITNI AK 157 za kuhinje, kopalnice, veže, trgov- 1 ske lokale, hotele, urade, industrijo i. t d. ni mrzel, se lahko čisti, je trajen in Polaga ne drag. MATERIAL d. z o. r. LJUBLJANA, Dunajska c. 36. Telef. 27—16. Brzo.iav: Material bran 180 Din. Koruza se v ceni še precej drži. Izvozna družba ie v zadnjem času izvozila že večje količine pšenice preko Braj-l«\ izvaža pa tudi koruzo zlasti v Avstnio. Domači konzum je zaenkrat preskrbljen. Kako bo pričakovana slaba letina vplivala na ceno pšenice, bo pokazala bližnja bodočnost. Moka je sedaj nekoliko cenejša in prodajajo boljši vojvodinski mlini >0< po 320, manjši mlini pa po 310 Krušne in krmilne moke se sedaj lažje prodajo kakor pred meseci, kar vpliva tudi na ceno. Po vesteh iz Vojvodine bo naša letošnja letina koruze za 40 do 50% manjša kakor lani. -r Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Ponujali so (slov. post., plačljivo 30 dni): pšenico: baško, 80/81 kg. mlevska tarifa po 242.5—245. 79/80 kg po 237.5—240. 78 79 kg po 232.5—235; ri: baško. 72 kg po 170 do 172.5; ječmen: baški. ozimni. 66/67 kg po 185—187.5; oves: baranjski, dobava v prvi polovici avgusta po 210—215; koruzo: baško po 185—187.50: moko: baško iz nove pšenice po 395—400. + Novosadska blagovna borza (14. L m ) Tendenca mlačna. Promet: 90 vag. pšenice, 39 vag. koruze. 16 vag. moke in 11 vag. otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 170 do 175; gornjebaška 79/80 kg 172.50—177.50; banaška lisa, šlep 79/80 kg 172.50—177.50; gornjebanaška 167.50—170: sremska, slavonska, 78 kg 160—162.50. Oves: baški in sremski 145—130. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 115—120. Koruza: baška in sremska 130—132.50: ladja Dunav 135 do 137.50; banaška 112.50—115. Moka: baška »Og< in >Ogg< 307.50—315; >2< 275—285; >5< 235—245; >6< 177.50—185; >7< 115 do 125; >S< 105—110. Otrobi: baški, sremski in banaški 97.50—102.50. -f Budimpeštanska terminska borza (14. t. m.) Tendenca mlačna. Promet srednji. Pšenica: 17.85—17.86, za marc 19.56—19.57, za maj 20.20—20.21; rž: za oktober 11.87 do 11.89. za mare 13.10—13.13; koruza: za avgust 17.—, za maj 16.73—16.75, transitna za maj 15.10. Dopisi DEVICA MARIJA V POLJU. Sokolsko društvo priredi v nedeljo 17. t. m. javno telovadbo s sodelovanjem godbe društva »Prosveta« od D. M. v Polju. Po telo« vadbi bo velika vrtna veselica. Vstopnina 5 Din. Začetek ob 15.30. Vabljeni vsi! SEVNICA. V soboto zvečer se jc vršil v Sevnici v hotelu »Triglavu« animiran poslovilni večer šefa progovne sekcije ca Zidanem mostu g. inž. Sedlaka. Poslovitve se je udeležilo celokupno tehniško in ad« ministrativno uradništvo z novim šefom g. inž. Hinterlechnerjem Poslovitev je bi« la nad vse prisrčna in so bile izrečene od« hajajočemu šefu g. Sedlaku, ki je imen o« van za kontrolorja celokupne gradbene službe direkcije drž. železnic v Ljubljani, najiskrenejše čestitke! Iz uradnih In drugih službenih objav Na banovinski kmetijski šoli na Mali Loki (pošta V.elika Loka) se začne 1. oktobra drugi 10-mesečni tečaj kmetijskogospodinj-ske šole. Pouk obsega vse predmete, ki morejo koristiti naši kmečki gospodinji, pa še ravnanje z bolniki in bolno živino, vzgoje-slovje, računstvo, verouk itd. Na šolo se sprejemajo le kmečka dekleta, stara vsaj 16 let, ki so dovršile osnovno šolo. Za pouk in oskrbo je treba plačati 2000 Din in sicer 1000 Din pri vstopu v šolo, 1000 Din pa v trsh mesecih. Učenke morajo prinesti s seboj potrebno obleko, perilo in obuvalo, rjuhe in brisače ter žlico, vilice in nož. Učenka, ki samovoljno zapusti zavod pred koncem šole, mora plačati mesto 2000 Din oskrbnine 6000 Din; učenki, ki je iz zavoda izključena se že plačana oskrbnina ne povrne. Prošnje za sprejem naj se pošljejo vodstvu šole do 10. septembra. Kolkovati jih je treba s 5 Din, priložiti pa jim krstni list, šolsko odpustnico, nravstveno izpričevalo. obvezo staršev, da bodo plačali oskrbnino, obvezo, da se bodo držale hišnega reda in potrdilo županstva, da je hči posestnika male ali srednje kmetije. Lesna industrija F. Heinrihar d. d. v Škofji Loki bo imela 23. avgusta ob 16. ustanovni občni zbor. Lov občine Sodražica se bo oddal na dražbi 28. avgusta ob 11. pri sreskem na-čelstvu v Kočevju. Tam se dobe tudi draž-beni pogoji. — Lov občine videmske (srez Kočevje) se bo oddal 1. septembra ob 13. v občinski pisarni v Vel. Laščah. Pogoji se lahko izvedo pri sreskem načelstvu v Kočevju. V konkurini sadevi Mihaela Omahna v Višnji gori Be določa razprava o zboljšanein rravnalnem predlogu za 12. septembra ob pri 6odišču v Višnji gori Po novem predlogu bi prejeli upniki III. razreda 12.5% terjatev v 3 mesecih, jamčil bi pa za izplačilo posestnik Alojzij Omahen, Stranje 3. Ali si že član Vodnikove družbe? JV H ILOmriT Tehnični del rubrike urejuje avtotehnieiii oddelek Vaeuum Oil Cotnpanr. A. i. Kaj nam je storiti pri avtomobilskih nezgodah Na to vprašanje bo odgovoril povprečni vozač- i Če bi koga povozil ali telesno po-škodovalmu moram takoj nuditi pomoč oziroma ga odpeljati do prvega zdravnika ali do^najbližje bolnice, a policijo bom ob-vesttl o nezgodi., Mnogokrat p. j osebam r>ri nezgodi nič ne zgodi, medtem ko smo vozilo poškodovali. Skoro vedno je prvo vorašanie kdo je kriv nesreče. Čeprav no- JffiStodl sami3 del krivde, ^ važno da ueotovimo, kaj smo zgrešili, ce je tnvica na nasprotui strani, Pa moramo vsekako Ugotoviti takoj dejansko stanje Večina vo-začev je zavarovana. Zavarovalnica pa zahtevi o takih nezgodah kolikor mogoče točno in objektivno sliko o vzrokih nezgodi Zato ni vseeno, kaj storimo pn poškodbi našega avtomobila. Ozirati se bomo morali na sledeča pravila: 1 Zabeležiti moramo dan in uro nezgode. 2 stanje kilometerskega števca m v kolikor se spominjamo, tudi hitrost, s katero smo vozili v trenotku nezgode, 3 zabeležiti moramo tudi vreme, torej ne samo če se je zgodila nesreča ponoči ali po dnevu, ampak tudi, ali je žarelo bleščeče solnce, ali je bila temna noč, ali megla ozi- r°račedje'mogoče, moramo vse to takoj na-pisati in dati podpisati pričam nezgode ali pa jih bomo naprosili, da nam s svojimi besedami opišejo nesrečo. Te pismene sestavke vzamemo potem takoj s seboj, ker ni dobro čakati, da nam priče dopošljejo, 5. naravno je, da si takoj zabeležimo ime ta naslov nasprotne stranke, številko avtomobila in imena event. sovozačev ter vseh oseb, ki so videle, kako je avto vozil Imena svojih sopotnikov javiš seveda tudi oblasti zaradi preiskave, zavarovalnici pa zaradi ugotovitvene škode, 6 narisati moramo, kolikor mogoče točno mesto, kjer se je zgodila nezgoda in une-sti točne mere. Točnost skice in mer je dobro, če potrdijo priče, ki je najboljše, da tudi same kontrolirajo te mere, 7 ako se je kaka oseba pri nezgodi poškodovala, bomo seveda takoj poskrbeli za to da ji nudimo prvo pomoč, to je da rane obvežemo in jo odpeljemo k najbližjemu zdravniku ter javimo nezgodo najbližji policijski ali orožniški postaji, 8. nato bomo seveda predložili zavarovalnici pri kateri smo zavarovani, vse potrebno podatke in izčrpno poročilo o nezgodi in o škodi, ki smo jo utrpeli sami ali pa ki smo jo povzročili drugemu avtomobilistu. če se ravnamo po teh pravilih, si bomo gotovo prihranili mnogo naknadnih pisanj in potov ter bomo vsekakor prej prišli do rešitve že itak neljubesra slučaja. Sugestija pri presojanju hitrosti Ravnatelj deželnega sodišča v Lipskem, Miaskowski, je pred kratkim napisal v »Allgemeine Automobil Zeitung« naslednji članek o slučaju iz prakse, ki jasno dokazuje, kako vpliva sugestivno delovanje na presojevanje o hitrosti vožnje nekega avtomobila. Slučaj je vzet, kakor rečeno, iz prakse in je potekel kakor sledi: Avtomobil je zavozil v gručo ljudi, ki so prišli iz kina in so pri tem zgubile življenje 3 osebe. Vozač je bil v prvi instanci obsojen zaradi sokrivde na nesreči, ker je vozil s preveliko hitrostjo. V ostalem so zakrivile nesrečo zunanje okolnosti. Obtoženec se pa z obsodbo ni zadovoljil in stvar je r>rišla k višjemu sodišču. To, česar sem se bal, piše Miaskowski, re je zgodilo: nekatere priče so izpovedale pod vplivom sugestivnega učinka, ki je trajal nekoliko dni. Ugotovitev hitrosti je baziralo sodišče že v prvi instanci na izpovedbi več prič, od katerih sta dve preklicali dane izjave pri re-darstvu, da je avtomobilist vozil z veliko hitrostjo, ter izjavili, da hitrost vožnje nikakor ni bila pretirana. Druge priče so zopet izjavile, da naglica, s katero je avtomobilist vozil, ni bila velika. Interesantno je, da so priče cenile hitrost med 20 in 80 km na uro! To je zopet dokaz, kako nezanesljivi so podatki, ki jih daje laik v pogledu hitrosti. Zato tudi sodišče pri svojih izvidih ni izkoristilo te izjave. Dokazno postopanje v drugi instanci je dalo, potem ko se je psihoza mase polegla in ko se je razpršila sugestija dnevnih časopisnih razprav, sledeče rezultate: Pantelejmon Romanov: V mraku Že dva dni so stali ljudje na postaji fri čakali. Tovorni vlaki, ki so prihajali z bojišča, so bili nabito polni volkov. Pravkar sta prišla zraven še star mož v dolgi, podšiti suknji in mlad vojak z roko v umazani cunji. Vrgli so ju bili iz vagona, ko se je vlak že piemi-kal. »Bratje, za Boga. dva dni že čakava« sta vpila in tekla z vrečami na ram.ih za vagonom. »Ni prostora! Ali ne vidita, hudiča neumna? Tu vendar sedimo drug na drugem, poglejta v zadnji voz, mogoče bo tam kaj!« so jima odgovarjali. Vojak v odpetem ovčjem kožuhu ie zapahnil vrata. »Gorje meni!« je obupano stokal starec.« »Kaj naj zdaj napravim? Ce ne poginem od gladu, me pobere mraz.« Stal je poleg svoje vreče in žalostno gledal za vlakom. _ »Divje zveri so vsi skupaj. Niti kriza ne nosijo več okrog vratu,« je mrmrala stara kmetica v kratki jopici z oguljenim rdečkastim ovratnikom, ki je pristopila k njima. »Nai jih vrag vzame, še moje ranjene roke niso pustili pri miru«, je godr- Predvsem se je pojavila nova, važna okolnost. Nekatere priče so videle, da je avto, ki je vozil mimo njih, dobil nenadoma oster sunek na levo, ker je zavozil v izvožene vdolbine lesenih kock ob tračnicah cestne železnice. Nadaljna priča, ki pri nesreči ni bila pasivno udeležena in je dobro opazovala, kaj se je zgodilo, je izjavila, da je avto, ki je vozil mimo nje, torej ne proti njej, potem, ko je dobil sunek na levo stran, vozil z mnogo večjo hitrostjo, medtem ko je prej vozil z normalno hitrostjo. Opažanje te priče je napotilo sodišče, da vpraša tudi druge v tej smeri, ker je bilo mogoče, da so ostale priče, ki so trdile, da je vozač vozil z veliko hitrostjo, vozil z večjo hitrostjo šele potem, ko je vsled splozke poti dobil sunek na levo stran. To so tudi v resnici potrdile neke priče s tem, da so izjavile, da na hitrost pred nesrečo niso pazile. Za sodišče je bilo to seveda zelo važno, kajti pri takih nezgodah gre za to, ali je vozač vozil že mnogo prej z veliko hitrostjo ali pa če se je ta hitrost vsled kakega zunanjega vzroka povečala šele kratko pred nesrečo. Priče za hitrost vožnje, ki so pri vsklic-ni razpravi vsled nezanesljivosti izpadle, so prej gotovo v dobri veri imele pred očmi le položaj v trenutku nesreče in so si tako stvorile sliko o hitri vožnji, ki je seveda morala tudi pred nesrečo biti velika. Izjava se je glasila: avtomobilist je vozil z veliko hitrostjo. To je bilo deloma zaradi tega, ker niso znale priče časovno razlikovati hitrosti vožnje in sploh niso bile v stanju, da vsaj približno označijo to hitrost, deloma pa zavoljo intenzivne in dolgotrajne sugestije časopisja, sosedov itd., ki so pripovedovali, da je šofer s svojim vozilom dirjal gotovo prej, kakor je dospel na mesto, ki je bilo spolzko. V nadaljnem toku razprave se je dognalo, da avtomobilista ne zadene krivica za prehitro in neprevidno vožnjo. Slika je bila seveda sedaj popolnoma druga in višje sodišče je občutno znižalo kazen ter ga obsodilo le zaradi druge manjše krivice. Lepi zgledi. Table z napisom »13 km sicer kazen 125 Din« gotovo niso preveč ugoden pozdrav za avtomobilista, ki pride v kak kraj na izlet. Naše kopališče Rogaška Slatina je v tem pogledu že bolj napredno. Na vhodu v kopališče stojijo table z opozorilom »Vozi počasi«, na izhodu pa table z napisom »Hvala lepa«. Ta, druga tabla, se je gotovo marsikaterega avtomobilista ugodno dojmila in gotovo je več zalegla, kakor preteče besede »13 km sicer kazen 125 Din«. Tudi mnoga inozemska kopališča so postavila slične table, od katerih naj navedemo samo ono v znanem zdravilišču Pyrmont, Na vhodih stoji napisano »Avtomobilsti, dobro došli v Pyrmontu. Bodite obzirni, kajti oni, ki tu stanujejo, potrebujejo mir«, a na izhodih plošče z napisom »Avtomobilisti! Srečno pot. Hvala za obzirnost. Na svidenje.« Gotovo bi bilo dobro, če bi tudi druga naša letovišča dala napraviti plošče s sličnimi napisi ter s tem dokazala, da imajo zmisel za avtomobilski promet. Dve novi zračni progi. V Italiji so letos odprli dve novi zračni progi. Prva gre od Trsta preko Benetk v Genovo, druga iz Benetk v Reko. Službo vrše trimotorni hi-droavioni. Vožnja iz Benetk do Genove traja 3 in pol ure, medtem ko rabi železnica za isto progo 10 ur. Dirka za mladino. Na Anglešker- so priredili te dni motociklistično dirko na progi 120 km, pri kateri je sodelovalo 100 dijakov raznih angleških internatov. Dijaki, stari komaj 14 do 16 let, so zelo hrabro obvladali težka motorna kolesa in so pokazali neustrašenost in veliko prisotnost duha. Dirka v Brodu na Savi. Preteklo nedeljo se je vršila v Brodu na Savi motociklistič-na dirka, na kateri sta v kategoriji 500 ccm zmagala Anton Schildhabel na motorju »Ariel« in Josip Pavlija na »Arielu« v kategoriji 250 ccm vkljub hudi konkurenci. Motorji so bili mazani s posebnim oljem Gargoyle Mobiloil D. Parkiranje avtomobilov na kolodvorih. Angleška železniška družba London-N. E. je dovolila, da na njenih postajah parkirajo motorna vozila proti mali odškodnini. To je posebno ugodno za one, ki imajo daleč na postajo in se hočejo odpeljati z vlakom v kako mesto, pa se z vlakom še isti ali drugi dan vračajo. Na postaji jih čaka lastni avto, s katerim se potem odpeljejo domov. njal vojak in si z zobmi popravljal umazano obvezo. »Njim je dobro, lahko cedijo in jim ni treba skrbeti za nič več«. Mož v dolgi suknji je molče stal poleg in mežikal za odhajajočim vlakom. Zdaj pa zdaj se je zdrznil, kakor da ga bi hotel steči za njim m še enkrat prositi. Končno se je vendar umiril. »Ljudstvo je čisto podivjalo,« je tožila kmetica. »Včasi mi je kdo pomagal, če je videl, da sem stara, zdaj pa ni drugega kakor sunki v trebuh in brce. Zletela sem ven, kakor sem dolga in široka.« »Nič več ne poznajo Boga,« je mrmral oni v dolgi suknji. »Pojdimo v čuvajnico, mogoče se bomo tam lahko malo ogreli, na postaji vendar ni moči PrCez dve uri je zapiskala lokomotiva vlaka, ki je obstal prav daleč zunaj. Vsi trije so planili na zasneženo progo. Prav zadaj, na koncu vlaka, je zapazil mladi vojak prazen vagon, stekel preko tračnic na drugo stran proge in skočil gori. Za njim je prisopihal starec in kar med tekom vrgel v voz svojo vrečo. Končno sta potegnila noter še kmetico z njeno košaro vred. Od posta-ie sem je prišlo mnogo ljudi, slišati je "bilo vpitje, kletvice, korake mnogih nog po škripajočem snegu in obupno trka- Napoleonov rojstni dan v Idriji 15. avgusta 1812 Doba Napoleonove Ilirije 1809.—13. pomeni tudi za javno življenje našega rudniškega mesta Idrije velik prevrat, vendar daleč ne tolik, kakor ga je morala doživeti Idrija po prihodu Italijanov. Leta 1809. se je namreč odselilo zaradi spremenjenih političnih razmer samo 30 družin s 115 ljudmi in še to so bili razen treh družin sami uradniki in nameščenci rudnika. Poleg resnih del in podjetij, da zbolj-šajo razmere v upravi in gospodarstvu pridobljenih dežel, so dajali Francozi radi tudi »panem et circenses« za preprosto ljudstvo in družabne slavnosti za boljšo družbo. Najlepšo priliko za to so jim nudili pač narodni prazniki. S 1. januarjem 1812. so vpeljali Francozi tudi k nam francoski koledar. S tem je bilo število cerkvenih praznikov omejeno na nedelje in poleg tega še samo na štiri dneve, na božič, veliko noč, vse svetnike in na 15. dan avgusta, ki je bil pomemben ne le za cerkev kot dan Marijinega vnebohoda. temveč tudi za francoski državni narod kot dan rojstva velikega cesarja Napoleona (Ajac-cio na Korziki 15. avgusta 1769). Ta dan sredi poletja so torej Francozi tudi med Slovenci praznovali z največjo slovesnostjo in s prireditvami, ki so mogle dvigniti zanimanje med najširšimi sloji slovenskih podanikov. Prijatelj našega lista nam je prinesel dva nemško pisana uradna dokumenta, ki nam najbolj avtentično popisujeta, kako je poteklo praznovanje Napoleonovega rojstnega dne na dan 15. avgusta 1812., torej pred 118 leti. v naši Idriji. Prva listina je okrožnica merije (županstva) na tri župnike, druga pa nam opiše za županski arhiv vso slavnost. Naj tu kar obnovimo oba akta v slovenščini. Idrijska merija št. 194. Idrija, dne 12. avgusta 1812. Okrožnica. Dragi gospodje! Na 15. avgusta so vezani največji in najslavnejši spomini. To je za nas najsrečnejši dan, zato ga moramo mi vsi praznovati z največjo slovesnostjo. Prosim Vas torej, da tega dne napravite Vaši zbrani družbi govor o rojstvu našega velikega monarha kakor tudi o prav istega dne vzpostavljeni katoliški veri in da zapojete zahvalno pesem. Ko rešujem nalog subdelegacije z dne 9. avgusta, imam čast, da Vas z vso spoštljivostjo pozdravljam. V odsotnosti gosp. mera: Cagnus, sekretar. - (Spodaj stoje datirani podpisi treh župnikov, Idrije, Sp. Idrije in Gore, Rauberja, A. SchOjtfa in A. Petriča.) Idrijska merija št. 200. Idrija, 22. avgusta 1812. Poročilo o proslavi godu našega velikega monarha Napoleona v rudniškem mestu in meriji idrijski dne 15. avgusta 1812. Ob 5. uri zjutraj omenjenega dne je oznanilo grmenje topov z Vrh zel (Rosenberg) prebivalcem Idrije, da je napočil za nas najveselejši in najsrečnejši dan. Pod predsedstvom našega visoko spoštovanega gospoda inženjerja in generalnega direktorja pl. Gallois se je zbrala ob pol 10. obenem z upravnim svetom in ostalimi upravnimi uradniki tudi municipalni svet idrijske merije (mairie) v gradu tukajšnje uprave (ce-sarija), od koder so se vsi zbrani odpo-tili k svečanosti v cerkev. Gospod mestni rudniški župnik vitez pl. Rauber je povzdignil s svojim poučnim nagovorom duha številno navzočih k svečanostnemu razpoloženju in pobožni molitvi, kakor ju je zahtevala po-mebnost visokega dne. Ob zvokih trobent in bobnov, pokanju topov in pred sijajno okrašenim glavnim altarjem je pel častiti g. župnik veliko mašo in potem se je odpela enako slovesno pesem »Tebe Boga hvalimo«. Po končanem cerkvenem opravilu so zopet vsi gospodje idrijski svetniki in uradniki spremili našega visoko spoštovanega gospoda šefa v njegov stan. Popoldne je priredilo tukajšnje društvo strelcev tekmovalno streljanje, ki je trajalo dva dni. Ob 2. uri so se zbirali gospodje strelci pod vodstvom gospoda merskega adjunkta Kanduča na trgu pri Črnem orlu, da oovabijo našega ljubeznivega gospoda šefa in prvega strelca direktorja pl. Gallois na strelsko slavnost. Od tu je šel sprevod, spremljan od vojaške godbe proti gradu in dalje ob častni prisotnosti našega čislanega gospoda inženjerja šefa in generalnega direktorja na strelišče zunaj mesta. Brezštevilni in neprestani vzkliki »Vivat Napoleon!« in »Vivat gene-ral-direktor!« so preglasili zvoke vojaške godbe Po končanem slavnostnem streljanju je bila v mestu na Novem trgu med drugimi zabavnostimi tudi določena nagrada 20 frankov onemu, ki bi preplezal postavljeno drevo. Ker je bilo to drevo visoko 12 sežnjev. je bila nagrada dosežena šele ob pol 10 uri zvečer. H koncu tega za idrijsko prebivalstvo tako veselega dne sta dala gospod generalni direktor in njegova ljub2zn dospel, ni usoda. Jaz ne verjamem va» njo. Zdaj je 30 let in sem se vrnil, da vi« dim svoj dom. Mati mi je že umrla, rojst« ne hiše ni več. Sosed je kupil in vse podrl. Delam samo za Ameriko, tudi literarno »tem začel tam, čeprav sem že kot otrok mnogo bral. Spominjam se, da sem čital mohorske knjige in zgodaj vsega Jurčiča. Prešerna, salonsko izdajo, sem nesel s se« boj. Kupil sem ga še kot delavec v deželni trtnici pod vodstvom učitelja LTreka, ki je še zdrav in krepak. Za literaturo sem se v Ameriki trajno zanimal, z Uptonom Sinclairjem sva osebna prijatelja, rad imam tudi S.Le^isa. Dreiserja. O' Neilla in pe« snika .Sandbourga. Sedanje delo? Potrebno je poljudnoznanstveno delo m inicijativa, kakor jo ima uredništvo >Prosvete«, kjer so štirje fejst fantje, Be« nigar, Garden (Grden) in Slabe. Študirali fo na kolegijih, v slovenščini pa so samo« nki. Za katere pisatelje »e zanima naša ko* Ioni j a? Največ za tiste ameriške, ki sem vam jih naštel. Stari čitajo radi slovenske knji« ge. Po snovi? To je po taborih. Tudi naiR se delijo na svobodomiselne in katoličane, kar je v Ameriki splošno. Berejo povesti in kratke spise. Naši pisatelji? Od starejših je dosti napisal F. Krže, potem Zavrtnik, ki je pred kratkim umrl, Potrata prevaja iz angleščine; poleg naših urednikov so nekateri mlajši: pesnik Zor« man. Rogelj piše črtice, Trbovec, Kobal ki še mnogo drugih. (Pesnica Zupančičeva je prišla z izletniki. Adamič piše angleško.) Kaj se vam zdi pomembnejše, časopis iii knjiga? Časopis mora obsegati vse, tako zahteva naše občinstvo m zato je naše časopisje po snovi mešano. To velja za »Prosveto« in tudi »Proletarec« je postal tedenski ča« sopis. Revija »Čas«, ki jo je ustanovil Krže, ne izhaja več. Velik pomen pa ima »Mladinski list«, mesečnik v slovenskem m angleškem jeziku. (Tudi tu je Molek urednik in menda celo ustanovitelj.) Osebno je g. Molek v trajnem stiku s slovensko literaturo in nekaterimi njenimi zastopniki v domovini. Poleg Seliškarja, Klopčiča, Cerkvenika in Vuka pošilja svo« je spise v Ameriko le še Adam Milkovič. Da bi še kdo sodeloval v ameriških listih, mu ni znano, pač pa so bili uspešni obiski slovenskih pevcev. Boljših stikov z domovino lahko za naj« bližjo dobo še pričakujemo. Vse delavske organizacije imajo to v svojem načrtu. »Podporna Jednota« ima sicer glavno na« Pral 0. Sest, višji režiser Narodnega gledalfSBa. Naši diletantski odri Moj svoječasni razgovor z dopisnikom »Pravde« je sprožil nepričakovano obilico nmenj in besed, od katerih zvene nekatere celo patetično. Prav rad dam temu, kar bi se pravzaprav lahko imenovalo »mnogo hrupa za niče, ona pojasnila, ki se mi zde tehtna in važna. Mednarodna Unija gledaliških igralcev, ki je imela meseca junija svoj tretji kongres, je organizacija, ki se peča s stanovskimi, socialnimi in umetniškimi vprašanji. Posebno i.a zadnjem kongresu se je razpravljalo temeljito o obupni brezposelnosti v igralskem poklicu, o vzrokih, ki brezposelnost rode in pospešujejo, odnosno o merah zaščite proti vsemu temu. Predvsem v Nemčiji eksistirajo diletant-ske družine, ki s svojim delovanjem odjedajo kruh poklicnemu igralcu in s tem dvigajo brezposelnost in nadprodukcijo igralcev, odnosno rode igralski proMarijat brez kvalifikacij. Proti takim in podobnim družinam je usmerjen ukrep Unije. — Naši di-letanje do danes ne odjedajo krnha nikomur in pri nas ni niti enega brezposelnega igralca, ki bi bil irtev diletantskih odror. — Tupatam se pa tudi pri nas vendarle pojavi skupina, katera prireja predstave in kateri niso prosvetni momenti in pa veselje nad igro prvo in poslednje gonilno pero. Da to ni v redu, je jasna stvar, in nad takim družinami naj se vodi kontrola. — To bi bilo vse, kar bi se dalo povedati o skupnosti naših diletantskih odrov in odrov Mednarodne Unije, katero naši odri sicer prav nič ne zanimajo. Ta moment pa je bil v mojem razgovoru nejasno reproduciran. Nekaj popolnoma drugega pa je položaj in nivo naših diletantskih odrov, ako jih osvetlimo z domačo lučjo. Obilica diletantskih odrov, ki je zrasla po vojni v Sloveniji, ni absoluten dokaz zanimanja za igre, temveč je pogosto posledica konkurence, ki je imela često politične motorje. — Tudi se ni osnoval diletantski krožek vselej za to, da igra, temveč pogosto zato, da pride potom igre do sredstev, ki jih rabi za zidavo takega doma, knjižnice, brizgalne i. t. d. Priznam, da so vse to koristne in po« trebne reči, in z vsem spoštovanjem go« vorim o njih, nikakor pa ne priznam, da mora biti baš diletantski oder, ki ima po* polnoma svoje cilje in smernice — večen cvetlični dan in nabiralna pola. So izjeme, da, in teh je hvala Bogu mnogo, ampak ... Ampak cesta, po kateri hodijo in ki je bila pred par leti še odlična, je dandanes na marsikakšnem mestu luknjasta. To, kar je bilo pred par leti še napredek, je v marsikakšnem slučaju zastoj ali celo na« zadovanje. Danes ni več dogodek, če se igra »Karlova tetka« ali znameniti »Bu« cek«, popolnoma smešno in graje vredno pa je, ako igra diletantski oder »Ham« leta« ali »Macbetha« (čeprav bi se tudi pri Shakespeareju našel kak komad) ali »Veroniko Deseniško«, ali pa Sem Benelli« jevo »Ljubezen treh kraljev«. Kje je pro« svetno delo in pa plodne razvojne mož* nosti ako igra n. pr. kak ljubljanski di« letantski oder veseloigro, ki se je igrala že tridesetkrat v Narodnem gledališču, res ne vidim. — Najlepša in tolikrat po« udarjena čednost diletantskega odra je požrtvovalnost, ako je v zvezi s primerno skromnostjo, in le malokateremu je dano, da se rodi iz njega kulturna vrednota pr« ve vrste, kot je bilo to namenjeno »Čital« niči ljubljanski« ali kot bi bilo pravično, da se iz Špicarjevega odra rodi »Slovenski kmečki oder«, odnosno iz poskusov v Polzeli, slovenski Oberammergau. Ako bi se rodili taki odri, bi napram njim pošto« pala organizacija poklicnih igralcev z oni« mi merami, kot bi jih za potrebne poka« zale prilike in čas. Brez dvoma pa je, da bi te mere ne bile negativnega značaja. Diletantski odri potrebujejo polagoma no« vih smernic. Da je temu tako vedo vodi« telji diletantskih odrov najbolje sami in jih tudi deloma iščejo sami, na nekaterih krajih pa so delovanje ustavili ali preki« nili. Da je temu tako, priča nadalje tudi na« stop »Laiškega odra« v katerem pa ne vi« dim vsega, temveč le delno osvežitev. Sa« mo oni diletantski odri se bodo lahko razvijali krepko in lepše, zmiselno in re« kel bi celo v nekem umetniškem pravcu, ki se bodo osvobodili iz okoliša društev, da bodo služili samo svojemu lastnemu namenu. Taki resni diletantski odri uteg« nejo biti res polnovredni prosvetni čini« telji in naj uživajo zato vso možno pod« poro s strani oblasti in tudi. tako mislim, kontrolo nad delom, ki naj v primerih po« vršnega poslovanja izreče magari prepo« ved. Da bi ne smatral morda kdo te zadeve, ki je skoraj podobna boju z mlini na ve« ter, za belo krizantemo v gumbnici svo« jega poslanstva, naj povem, da sem imel tekom desetih let priliko spoznati okroglo 4000 diletantov. Vsa ta armada, kateri sem bil, če že ne general, pa prav gotovo eden iz generalnega štaba, mi bo rada priznala, da je bil moj in naš namen vzbuditi v vseh ono veliko spoštovanje do gledališke umetnosti, ki je potrebno, da doumemo ali vsaj zaslutimo njeno ve« ličastnost. To pa s paragrafi nima nikakih poslov. „Unima" (Mednarodna lutkovna zveza v Pragi.) Kako znajo lutkovno umetnost ceniti drugi narodi, razvidimo iz dejstva, da ima« jo Nemci v Monakovem sloveči »Mario« nettentheater der Munchener Kiinstler«, Avstrijci v Salzburgu znameniti »Kiinstler Marionettentheater« pok. prof. Antona Aicherja, ki je v 17 letih vprizoril več kot 50 novih i in ustvaril 300 novih lutk ter dobil na mednarodnih razstavah več odlikovanj. Italijani imajo svoj svetovno« znani »Teatro dei piccoli« pod vodstvom italijanskega kritika in pisatelja Vittorja Podrecce, ki je gostoval po evropskih cen« trih in vzbujal občudovanje vseh strokov« njakov. Dalje imajo v Belgiji, kjer se bo vršil septembra t. 1. III. mednarodni lut« kovni kongres, čudovite lutke. Njih glavna vodilna figura Woltje zastopa duhovitost in šegavost bruseljskega meščanstva in flandrijskega ljudstva vobče. Glavna lut« kovna gledaHTa so v Bruslju, Liegeu in Antwerpnu. V Liegeu se vrši — kakor rečeno — pod pokroviteljstvom listov »Journal« (Pariz) in »La Meu^c« (Liege) mednarodni kon« gres zveze »Unima«, ki je bila ustanovlje« na 20. maja 1929 v Pragi pod častnim pred« sedstvom M. Justina Godarta. odvetnika, bivšega ministra, senatorja in predsednika društva »Les amis de Guignol«. Na prvem kongresu je bil enoglasno iz« voljen za predsednika »Unime« znani in zen do človečanskih nazorov prezidenta, ki jih hočejo širiti med ljudstvo v pesniški deci pristopni obliki. Deci pa še posebej hočejo vzbuditi ljubezen do dela in skupi* domovine. Med tem je prof. Pastorek naznanil, da se je ravnokar stvorila zveza slovanskih lutkarjev s sodelovanjem Bolgarov, Če« hov. Jugoslovenov, Lužiških Srbov, Polja« kov, Rusov m Ukrajincev. Dr. Vesely je pozdravil slovanske ter francoske, nemške in druge goste. Preči« tal je tudi brzojavke, ki so bile poslane od raznih korporacij. Med drugimi je bi« la idejna brzojavka ljubljanskega društva »Atene«. Govorili so še ruski prof. Bogatirev, Bol« gar Nazorov, jugoslov. slikar Ante Trste« njak. Lužičanka M. Lešavic, Francoz Jean« ne Paul, Nemec Otto Link, rumunski prof. dr. Margarete Stefanescu in drugi. Po kongresu so se gostje ogledali očar« ljivo razstavo odrov, lutk in pritiklin, ki so bile razmeščene v 35 paviljonih. O tem mednarodnem kongresu so pisali svetovni listi prav laskave in vsestransko priznalne besede o razvoju čeških odrov, ki so na višku tostvarne umetnosti. Čehi so res pravi mojstri v tem pogledu. Imajo več kot 3000 lutkovnih pozornic in 24.000 članov. Kako je pa pri nas? Ustanova se je razvila šele po vojni. Po« doba je pa, da se bo dvignila v dogledne-i času do iste tehnične in umetniške višine, kakor jo zavzemajo že sedaj drugi narodi. Merodajni faktorji pa se morajo pobliže seznaniti in se malo več pobrigati za važ« no ustanovo za otroško vzgojo. Vzpodbudo je že dala uprava dravske banovine, ko je hotela prirediti v letošnjih velikih -^očitni^ah učiteljski tečaj za ročna dela, združen s posebnim tečajem za na« pravo lutkovnih odrov. Vendar se je ta misel izjalovila baje zaradi večnega po« manjkanja kreditov. V Češkoslovaški republiki so v tem po« gledu na boljšem. Celo v učiteljiščih, da ne omenjam osnovnih šol, imajo dijaki obvezne ure za lutkovna ročna dela. Pa ne le na osnovnih šolah in učitelji« ščih, temveč tudi v meščanskih šolah naj se pri nas uvedejo ure za izdelovanje v to stroko spadajočih predmetov. — Naša Li&gegke lutke, ki jih vodi M. Rodolphe de Warsage odlični češki prof. dr. Jindrich Veselv, urednik najstarejšega mesečnika »Lout« kar«, ki je postal obenem revija »Unime«. Pobudo k združitvi je dal Francoz Jean« ne Paul, ki je pred kongresom v Pragi pi« sal Masarvkovemu ljudsko vzgojenemu za« vodu, naj bi Čehi aranžirali prvo medna« rodno razstavo lutkovnih gledališč in izra« bili to priliko za »družitev vseh sodelav« cev raznih svetovnih gledališč. In res! 20. maja 1929 se je v lutkovnem gledališču »Kraljevstvo lutk« v Pragi obi« stinila ta želja. Vznikla je — z odobra« vanjem odposlancev Avstrije. Bolgarije, Češkoslovaške, Francoske, Nemčije, Rusi« je in Rumunije — mednarodna lutkarska zveza »Unima« (Union internationale des Marionnettes). Za središče »Unime« je bila proglašena Praga. Njen oficijelni jezik je francoski. — Na kongresu se je določil Pariz za mesto prihodnjega kongresa, ki se je tudi vršil oktobra istega leta. Zanimiv je proglas, ki ga je sprejelo več ko 500 čehoslovaških lutkarjev na preži« denta Masaryka. V njem se zrcali ljube« logo m pomen v zavarovanju naše emigra« cije, torej predvsem ekonomsko, poleg te« ga pa se vedno zaveda svojih kulturnih dolžnosti in skrbi za prosvetno delo. Za« druge delujejo samostojno. Gotovo bodo vse organizacije redno gojile gospodarski in kulturni stik z domovino. Amerika je naša druga domovina in mi se ne moremo več ločiti od nje. Vendar se po značaju različni ljudje tudi na svoj način prilagode tujini in asimilaciji se upi« ra posebno tak, ki se za nič na svetu ne zmeni. Tak je navadno zgolj član organi« zacije, a kulturno je mrtev in otroci bodo tujci. Amerika«Evropa je predvsem ekonom« ski kontrast, princip kupčije je tudi v kul« turnem življenju odločilen in tam povsod uveljavljen. Združuje se z njim trdna ve« ra v moč gospodarske Amerike in njeno neomajnost. Zato se tudi velika brezpo« selnost splošno le malo pozna. Zivljenski »standard«- je utrjen in zasiguran. Joun« govo mnenje o evropskem vplivu na amer. standard je morda utemeljeno, ker ta go« spodarski strokovnjak, kot predsednik elektrotrusta, dobro pozna svetovni trg. Doslej se v življenju Amerike še nada« ljuje asimilacija narodov. Nastalo bo no« vo ljudstvo, jezik se že zdaj od angleške« ga zelo razlikuje in še večje so splošno kul« turne razlike. Nova kultura bo rastla na industrijalizmu, prevladovala bo praktična znanost in umetnost bo pred religijo, ki ima že zdaj podrejeno mesto. Posledic brezposelnosti v amer. ljudstvu še ni, ako odštejemo staro sovraštvo, s katerim spre« jema nove priseljence. Delavstvo je opti« mistično m egoistično, ima močne organi« zacije, starega angleškega sistema, najtrd« nejši sta železničarska in stavbinska. Česa pričakujemo od naše mladine v Ameriki. O tem problemu bi v kratkih be« sedah težko kaj povedal. Ameriška mladi« na je razposajena in naduta. Zanima se za šport in tehniko, kakor ji je povsod edino in prvo rekord. V značaju se kaže drznost. Zanimanje je splošno nepolitično, a narodnostno nekak kozmopolitizem. Slovenski naraščaj se v ameriški šoli iz» gublja. Pod vplivom šole, družbe in de« lovnih razmer je asimilacija popolnoma naraven pojav. Pritok naše mladine je majhen; vsi, ki so rojeni tam, pa nimajo o domovini niti pojma. Evropa jim je raz« bit kontinent, ki je do ušes zadolžen in ne plača. Med izletniki je bilo letos tudi nekaj mladine. A domovina je na njih naredila slab vtis. Drugič bi se moralo organizirati tako, da bi se naši mladi Amerikanci ne razkropili k sorodnikom in se tam dolgo« časili. Splošno so izletniki zadovoljni. Priprav« ljali so se že dolgo in se tudi v bodočih letih nameravajo vračati v skupinah. Tudi osebno in v zvezi z vsem prosvetnim de« lom je rezultat tega izleta pozitiven. G. Molek je potoval po Hrvaški, Dal« maciji, Bosni. Črni gori. a marsikaj je mo« ral opustiti. Lepe spomine im« z gorenjske strani in iz Beograda. O vsem tem bo na« pisal sam v »Prosveti«, napisal bo s svo« jim malim pisalnim strojem, ki ga tako zvesto spremlja, — in res sta velika pri« jatelja. Srečno pot m pozdrav, na svidenje! 7. G. bodoča generacija se bo bavila s lutkovno industrijo v naši državi, ki donaša na Če« škem prav čedne dohodke. Na letošnji III. mednarodni kongres od« pošlje svojega delegata tudi naša država, ki ji je mnogo na tem, da se ta ustanova povsod razširi. Joso Zidarič. še vojni romani Velik uspeh vojnih romanov, zlasti Re-marqueove knjige »Na zapadu nič novega«, je vzbudil zanimiv odpor, ki ga Joseph Jo-linon v »Europe« (15. julija št. 91) označuje kot »contre-offensive hčroique.)« V bistvu gre za »dušo mladine« in za maso. Ali ne bodo čitatelji takšnih romanov izgubili vojnega duhž, brez katerega še tako silno oborožene vojske ne morejo upati na zmago? Zato so ponekod, n. pr. v Italiji Remarquea prepovedali, drugod ga izločili predvsem iz vojaških knjižnic. Kako vplivajo take knjige na množico, je ugotovil nedavno londonski dopisnik »Tempsa«, ki je zapisal, da je angleški prevod Remar-queove knjige pomnožil volilne vrste la-bouristov. Oni, ki so zainteresirani na ofenzivnem ali vsaj defenzivnem duhu med mladino in maso, so začeli misliti na to, kako bi upliv te hotč ali nehote pacifistične literature oslabili s »protistrupom«, t. j. z literaturo, ki bi poveličevala vojaške vrline, kakor jih baje razvija vojna: energijo, pogum, požrtvovalnost, duha tovarištva itd., skratka: krepost junaštva. Ta protiofenziva junaštva je obrodila v francoščini tri knjige, ki jih Jolinon podrobneje razčlenja. So to: Le chemin des croix polkovnika Campag-nea, Orages d' acier Nemca Jiingerja v prevodu francoskega polkovnika Grenierja in P. C. de Compagnie tudi pri nas znanega pripovednika Constantin — Weyerja. Sodeč po Jolinonovi oceni, niso te knjige nič kaj posrečena apologija vojne. Piscem ni uspelo dokazati, da moralne vrline odtehtajo grozo smrti in razdejanja. Treba bo tedaj uspešnejših »protistrupov«. Opozoriti pa je na knjigo Constantina Weyerja, ki je bil častnik franc. solunske vojske in opisuje v romanu »P. C. de Compagnie« življenje v Solunu v vsej njegovi pestri barvitosti. Roman Nemca Jiingerja je po Jolinonu »najtipičnejši izraz do paroksizma pritira-ne vojne psihoze«. Nič nam ne more tako pristuditi in zameriti vojno, — pravi kritik — kakor če kdo že znanim pričevanjem o prebujenju barbarstva dodaja toliko patriotske vneme. Vsekakor je treba tendenciozne knjige pisati previdno in — vešče. b Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi! Katoliki v duhovnem in socialnem razvoju Italije Pod tem naslovom je nemška »Stimmen d. Zeitc, revija za duhovno življenje sedanjosti objavila članek, ki ga je napisal dr. Valfnte o veselih pojavih v italijanskem fašizmu. Od leta 1919—1922. pravi pisec, so se godile v Itaiiji za katolike žal zelo žalostne reči. Z utrditvijo fašizma med L 1923 in 1925 so zločini nad verstvom prenehali v taki razveseljivi mori, da je grof F. Pacelli (brat papeževega tajnika) na 7. socialnem tednu italijanskih katolikov z zadovoljstvom ugotovil spreobrnitev fašizma. Od takrat so se razmere še zboljšale. Fašizem je: 1. spet uvel križ (razpelo) ▼ javne šole. v sodišče in vse urade; 2. predpisal katekizem za ljudsko in srednje šolstvo; S. priznal cerkvenim šolam enakovrednost z državnimi; 4. priznal in z državnimi izenačil katoliško univerzo Srca Jezusovega v Milanu; o. priznal vse praznike in 6. preganjal in pregnal prostozidarstvo ter interniral velikega mojstra prostozidarjev Torrigianija. Cerkev je v zahvalo podprla fašizem moralno in posebno s tem, da je s svojimi ljodskimi organizacijami priporočila delavstvu vstop v korporacije. Papež je v svojem velikem govoru iskreno izjavil, da je bilo delo za sporazum uspešno in da je >s konkordatom končno Italija vrnjena Bogu«. Razmerje med Cerkvijo in fašizmom je bilo že v začetku zelo važen problem, ker je bil tradicionalni spor ob nastopu fašizma skrajno poostren. Konkordat je bil v tem smislu svetovna senzacija, toda cerkveni krogi niso takrat skrivali svojih dvomov o iskrenosti fašistov. Zdaj so torej tudi ti dvomi izginili in duhovno življenje v Itat>-ji je ozdravljeno. Kakor čitamo, je »daj v Italiji verouk obvezen tudi za strokovno šolstvo in konser-vatorije. »Riječ«. Izšla je 29. Številka znane zagrebške neodvisne novinske revije z naslednjo vsebino: Dr. Marinko Scattolini (Dubrovnik) : Ideja mira i njezine negacije. V članku razpravlja pisec o Ligi narodov in veli proti koncu: »Treba, da se zalažemo za one svijetle elemente, kojih je u borbi sa drugim principom mraka manje, treba, da vjerujemo u ono što je zasnovano na idealnim težnjama, na solidnoj bazi«. Vladimir Dvornikovič razpravlja v obširnem spisu o Slovanih in slovanski kulturni za-jednici. V uvodu razmotriva vprašanje, če je Slovanstvo prazen zvok, v nadaljevanju govori o koreniki Slovanstva, o refleksu slovanske zavesti za jačanje in dviganje ločenih slovanskih narodov, o slovanski kulturni osamljenosti v Evropi, o zgodovinski tragediji Slovanstva, o slovanski psihi in usodi itd. Peroslav Ljubič objavlja »Besedo ob svojem času«, dr. Josip BDgner prispeva sestavek »Iz života jedne generacije«, komentirajoč Bartulovičev roman »Na prelomu«, ki ga je izdala Srpska Književna Zadruga. Gospodarski pregled govori o gospodarski kooperaciji Jugoslavije in Rumunije, v feljtonu je dobila prostora glasbena kronika. »Riječ« izhaja vsako soboto. Posamezne številke se prodajajo po 3 Din. Smrt poljskega slikarja in kiparja. V Varšavi je umrl slikar in kipar Vaclav Szy-manovvski, tvorec Chopinovega spomenika v poljski prestolnicL Uja Rjepin težko bolan. Znameniti ruski slikar Uja Rjepin, ki je na Finskem nedavno obhajal svoj 86. rojstni dan, je težko obolel. K njemu ne puščajo nikogar razen sorodnikov in najbližnjih prijateljev, ker so zdravniki v velikih skrbeh za njegovo življenje. Novo RoUandovo biografsko delo. Francoski pisatelj Romain Rolland, znani življe-njepisec, izda letos na jesen v Parizu veliko primerjalno študijo o Goetheju in Beethovnu. Remarqueov novi roman. Pisatelj knjige »Na Zapadu nič novega« je vendarle prišel do tega, da je napisal novo delo z naslovom »Tovariši«. Delo je že dovršeno ter izide hkrati v nemščini, francoščini in angleščini. Pisatelj obravnava v »Tovariših« življenje bojevnikov med vojno in po vojni. Mednarodni filozofski kongres se bo vršil letos od 1. do 5. septembra v Oxforda. Po vrsti bo to sedmo mednarodno zborovanje filozofov, ki bo zbralo veliko število pomembnih učenjakov. Kongres bo razdeljen v štiri odseke: na oddelek za metafiziko, logiko, etiko in estetiko. Posebej se bo obravnavala tudi zgodovina filozofije. Med francoskimi gosti je sigurno, da se udeleži kongresa filozof Lalande, od Italijanov pa Benedetto Croce in Gentile. Seveda bo udeležba iz Anglije zelo velika in tudi Nemci ne bodo manjkali, dočim ni o slovanskih udeležencih še nobenega glasu. Kongres slovanskih knjigarnarjev ln založnikov v Varšavi. Jauarja 1931 se bo vršil v Varšavi kongres slovanskih založnikov in knjigarnarjev. Kongres sklicuje Zveza poljskih knjigarnarjev m založnikov s pomočjo poljskega zunanjega ministrstva. Ob tej priliki bo v Varšavi tudi razstava slovanske knjige. Razžalienie na odru. Pariško sodišče se bo baviio, čim minejo sedanje sodne počitnice, z nenavadno zadevo. Znani dramatik Maurice Rostand je napisal dramo »Le Trousseau«, ki se je igrala v gledališču »Theatre Femina«. V Rostandovi drami vzklikne na nekem mestu ženska igralka: »Jacques Leishmann je tat, odnesel mi je dragoceno japonsko tabatijero!« Ko je igralka pri neki reprizi izustila ta vzklik, se je dvignil v parterju mož in zaklical na oder: »Ni res, jaz nisem tat!« Kakor se je izkazalo na policijski stražnici, se je moški čutil razžaljenega, ker mu je ime Jacques Leishmann. Za to žalitev zahteva 50.000 frankov odškodnine. Smrt ruskega rgodovinarja. Umrl je Ser-srej Fedorovič Platonov, ruski historik in član ruske Akademije znanosti. Njegovo področje je bilo v prvi vrsti 17. stoletje, posebno doba velikih ruskih državnih zmed. — — V. WiHiams: KRVAVA MAŠA • ■ 1 Epopeja velike francoske revolucije. »Prinesem vam večerni Ust, gospodje,« je rekel. Potem je tru-doma začel čitati: »Desetega thermidorja v drugem letu republike se morejo zgla-siti pred tribunalnim sodiščem sledeči gospodje: Beauvais Auguste, Chantemesse Alexandre, Epinglier Robert, Foth... Foth ...« jezno se je počehljal po glavi. »Vraga, tega imena ne morem prečitati. Nu, tisti Anglež, ki je prišel davi k nam.« Nato je nadaljeval: »Hen-nequin, Armand ...« »Nikar se zaman ne trudite, prijatelj Richard,« ga je prekinil de Mailly. »Vtaknite svojo polo v žep in povejte nam rajši, kaj se je zgodilo novega v Parizu!« «Da! da!« so vzklikali jetniki z vseh strani. »Povejte nam, Richard, kaj je novega?« Ječar je dvignil roke in zmajal z glavo. »Dovolj zgodaj boste zvedeli, deca, kaj je novega!« je odvrnil. De Mailly se je zasmejal. »Norčevati se hočete iz nas! Jutri zjutraj boste odklenili vse ječe in vsi bomo prosti!« Ječar je pogledal na polo v svojih rokah. »Vse to je na državljanu Robespierreu ...« »Državljanu Robespierreu?« je zavreščal igralec kakor jezen petelin, »ta sedi vendar pod ključem! Meni ni državljan Robes-pierre nič mar!« »Morda!« je mirno odvrnil ječar. »A vam bržkone ni znano, da je bil Robespierre pred eno uro na povelje komune izpuščen!« Te besede so bile kakor strela z jasnega neba. Skof se je prvi spet zbral. »Tedaj nam naj bo Bog milostljiv!« je dejal. »In kaj je z Robespierreovim bratom?« je vprašal de Mailly. »In s Couthonom?« je vzkliknil drugi. »In kaj je s Saint-Justom?« je vprašal tretji. »Vsi so spet prosti,« je bil odgovor; »v tem trenutku so zbrani v mestni hiši in razmišljajo, kako se naj iznebijo zarotnikov!« Tn zdaj je čital dalje. Vsi so bili potrti. Jutri bodo morali vsi ■ razen dveh pred sodnike; to je pomenilo, da bodo mora^ vsi na morišče. Potem je. ječar p^i?|l »etijg«, vtA so sf|4|rla:«a njim in jetniki so ostati sami s svoj* otipo^ m jg p Hektor je bil fzfhed vsleh nsubolj fniren. Misel, da"bo jutn umrl, mu je lajšala trpljenje nad Loisonkino smrtjo. Zleknil se je na slami in zaspal, kakor jih je že mnogo spalo na tem kraju svoje poslednje spanje. Po dolgih tednih se je prvič čutil varnega, pokojnega in povsem vdanega v svojo usodo, * Nekdo ga je močno tresel, dokler se ni zbudil. Jutranje solnce je sijalo skozi železno rešetko na oknu. Okrog njega so ležali ostali jetniki in ječali v snu. Ječar se je sklonil k njemu. »Hej, čujte, vstanite! Prišli so po vas!« je zaklical. t Hektor je vstal in se opotekel. Udje so mu bili kakor svinec. Zrak je bil težak in zatohel. Med vrati je stala straža. »Naprej,« je zaklical mož, »kako dolgo naj še čakam?« Hektor se je čudil, da so bili prav njega prvega poklicali. In zakaj samo njega? Peljali so ga po stopnicah navzgor in naprej po dolgem hodniku. Ječar je odprl neka vrata in porinil Hektorja naprej. Takoj je spoznal sobo registrature, kjer je bil zadnjikrat videl Darrasa. Ječar je stopil k pisalni mizi in nekaj govoril s službujočim častnikom. Zdajci pa je častnik dvignil glavo in Hektor je spoznal--O' Farrella . . . Irec se je delal, kakor da Hektorja ne pozna. »Identificiram jetnika.« je dejal ječarju. »In tu,« tako govoreč je porinil pred ječarja polo papirja, »je nalog za njegovo izpustitev. Kakor vidite, je vse v redu.« Ječar je vzel polo v roke, jo vestno prečital in spravil v prsni žep. Potem je ptfložil predenj odprto knjigo. »Ali vas smem prositi, da podpišete, gospod komandant?« je prosil. »In ob kateri uri lahko pričakujem naših visokih gostov, državljana Robespierrea in njegovih tovarišev?« je vprašal ječar, med tem ko "je spravil knjigo v predal pisalne mize. »Približno ob desetih,« je odvrnil O' Farrell. »Vsekakor še za časa, da pridejo pred tribunalno sodišče. Pravijo, da sploh ne bo potreba obravnave, ker jih je že skupščina brezpogojno obsodila. Tukaj jih bodo samo identificirali in potem--hajd na dvokol- nice! Tako mi Pilata, to moram videti. Moram videti, kako bo šinile^ostro rezilo Robespierreu za"vrat!« »To ,ti rad verjamem, državljan,« je veselo odvrnil ječar, »Tudi jaz bi bil rad priča tega!« ' Major je stopil k Hektorju, mu položil roko na ramo in vele' z resnim glasom: »Pojdiva!« Ječar jima je odprl vrata; počasi sta stopala preko dvorišča. Pri glavnem vhodu je stala straža. Ko je zagledala O' Forrella, je hitro odrinila zapah in odprla vrata. Stala sta na dvorišču, kjer je bil Hektor poslednjič videl svojo ljubljeno Loisoi« Ob tej misli ga je mahoma obšla velika slabost. Kolena so ma klecnila in skoro bi bil padel, da ga ni major prestregel v svoje čvrste roke. »Glavo pokoncu, človek božji,« mu je šepnil na uho in ga potegnil dalje. »Mar ne veste, da ste prosti?« »Joj, zakaj mi niste dali v miru umreti!« je obupno vzklikni' Hektor. 30. POGLAVJE V Londonu Tajinstveni tujec, ki je bil s svojim prihodom razburil Mrs. Bar-clayjevo in vse prebivalce gostilne »Pri Roži«, je sedel v svoji sobici in večerjal. Spodaj na dvorišču je že pol ure čakal potniški voz z najhitrejšimi konji mesteca Dovera. Mr. Ino Smithers, trgovec z žitom, ga je bil naročil. »On je bil tisti, ki je pripeljal tujca k »Roži«. »Dajte nama prijazno sobo, Mrs. Barclayjeva,« je dejal krčma-rici,« in kaj dobrega pod zob. Gospod mora še v tej uri odpotovati v London! In ne pozabite nama prinesti kozarec dobrega vina!« Mladi tujec je bil s vsem zadovoljen. Mr. Smithers se mu je bil ponudil za družabnika med večerjo, a tujec je prijazno, vendar pa odločno odklonil. Rekel je, da ne bi hotel zadrževati Mr. Smithersa, ker ga čaka njegova rodbina, in da se itak takoj odpelje dalje. Tujec je bil izredno prikupljiv in ljubezniv, a na prijetnem obrazu mu je bila zapisana globoka žalost. Mrs. Barclayjeva mu je bila sama postregla. Pri tej priliki si ga je natančneje ogledala. Ko je bila vstopila, je skrival obraz med dlanmi. V svoje veliko začudenje je gospa zapazila, da je nosil pod plaščem popolnoma razdrapano obleko. Ovratnik je bi! trd in bel, a suknja je bila na rami vsa raztrgana. -t' Neprestana nevarnost! Komar krade Tvojo, moč, muči Ti živce in kvari delo in veselje. Neznosen, vedno nevaren večkrat, zakaj ga trpiš? Škropi s Flit-om. Flit je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam to njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti made-žev. Ne zamenjaj Flit-a z drugimi različnimi sred-" stvL Pazi na vojaka na rumeni konvi s črnim robom. FLIT iMtnrlf ttagfo SI " Trstje _ nrouaia najceneie ZB StrOPe Jos. R. PUH, Ljubljana naročajte le pri domači tvornici, GradaŠka lil. Št. 22- tel. 251$ katera EDINA izdeluje to blago iz najboljšega materiiala in nrodafa nafceneie Velik trgovski lokal s prostornim dvoriščnim skladiščem na Aleksandrovi cesti se ODDA za 1. september 1930. Prostorni pisarniški prostori s centralno kurjavo in razsvetljavo se ODDAJO v palači Ljubljanske kreditne banke. Pojasnila pri upravi bančne palače v Ljubljani. 10410 Z zakonom zaščiteno. Za vsakega kulturnega človeka je higijena živ-ljenska potreba! Posebno pri uživanju raznovrstnih pijač je v tem oziru potrebna največja opreznost. Originalna angleška SPARELET SIFONSKA STEKLENICA proža mogočnost najbolj higijeničnega pripravljanja najraznovrstnejših pijač, potrebnih za vsakdanje življenje ter potemtakem služite svojemu zdravju, ako si nemudoma nabavite tako steklenico! Dobi se v večini drogerij, lekarn, trgovin z delikatesno, železno in stekleno robo. 164 Cena Din 150.— ! , Centrala: Jugoslavensko Sparklet poduzeče V d. d., Zagreb (Martičeva ulica 31). Svetovni patent. IZVANREDNA PRILIKA! Železna sluiinska patent postelja zložljiva, a iw peciranom madracom, se« lo praktična za vsaka hiio, hotele, nočne slai« be in pota|uče ' otobd stane samo Dim 3W.—, Razpošiljam po poiiae* nom povzetju. tako IZ6LEM SUD2EN OTVOOEN Leten« patent pbstetfaj zložljiva, i tapeciranim madracom. zelo prak« tična, stane samo D 288. Le laika za enačenje (Liegestubl) najnovij« vrl sti, stane aamo Dfn 150, Madrad pnnjenl t vol« nom stanejo samo D 15t. L. BROZOVIC, ZAGREB ILICA 82. 138 Vsakovrstno O&AN POHIŠTVO (□ANA za oprenro stanovanj is Dunajska cesta 17 IBBIHIHIHIIM 63 Sprejmemo treznega, z večletno prakso, za avto direktorja industrijskega podjetja v Dalmaciji. Mora biti naš državljan, avtomehanik. Prednost imajo (po možnosti z znanjem nemškega jezika), ozenjeni brez otrok, ker lahko tudi žena dobi zaposlitev. Plača 1500 Din, poleg stanovanja, kurjave in razsvetljave. Ponudbe s prepisom spričeval pod »Savjestan br. 883« na oglasni oddelek »Jutra«. 11386 O Original lutz peči (D zazidane s šamoto in s kremenčevim kamenjem v nepregorljivi masi postavlja in ima stalno v veliki izberi v zalogi pa najnižjih cenah samo ^ 29> Inž. Gnzelj, LJubljana — Šiška BelfaSka ulica 4 vhod CeievSka cesta 58 Telefon 385 4 OrtgbuU LITZ PEČI Telefon »M« Prostovoljna prodaja zemljišč Berglez Alojzij, posestnik v Blatni Brezovici številka 6, proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji svoje v katastralni občini Karlovsko predmestje tik ob Dolenjski in Peručevi cesti in poleg Dolenjskega kolodvora ležeče stavbne parcele in travnike, ki so bile last ranjkega g. Berglez Antona. Stavbene parcele so z ozirom na njih lego posebno pripravne za kako večje tovarniško podjetje. Natančnejši pogoji se poizvedo pri notarju Mate Hafnerju v Ljubljani in pri lastniku. 11381 ........................................ Tovarniško skladišče manufak-ture v Zagrebu išče za Slovenijo zmožnega in pri trgovcih dobro vpeljanega ZASTOPNIKA po možnosti s sedežem v Ljubljani, ki obiskuje vso Slovenijo z lastnim ali tujim avtom. Ponudbe z zahtevo provizije na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rentabilno«. 11415 SERIOZNE ZASTOPNIKE za obiskavanje privatnih strank z odličnim predmetom domače uporabe SPREJMEMO. Marljivi zastopniki (ce) naj se javijo direktorju Davi-doviču, Ljubljana, hotel Union. 11421 Fotrti globoke žalosti naznanjamo, da je nas dragi soprog, oče, brat, svak in stric, gospod Ivan Basle stavbenik dne 12. t. m. po kratkem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek 14. avgusta ob 9. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Gomilskem. Trnava, dne 12. avgusta 1930. 11417 Žalujoča rodbina BASLE in sorodniki. INSERIRAJTE V »JUTRU" oovanja za nradništvo, misleč 'da So ljudski tok sam od sebe planil v novi kraj. Račun pa je bil prenagljen in danes je Canberra skoro isto tako pusta in prazna, kakor je bila prvo leto do ustanovitvi. Državni zbor že uvideva, da se je zaračunal in že se glase zahteve, naj se nerentabilno mesto spremeni v letovišče počitka željnih ljudi, vlada pa se naj preseli v Sydney. Puščave, samote in miru, kar vse so si želeli politiki in državniki, imajo zdaj več ko dovolj; razen državnih nameščencev se je naselilo v novem mestu tako malo ljudi, da so ulice Canberre stranotno prazne in mrtve. Kakor je videti za ustanovitev mesta sicer zadostuje uradni odlok, da bi pa ustanova pro-spevala in se razvijala, te sile oa odlok nima. V tem pogledu so močnejie gospodarske in zemljepisne prilike. Napetost med Turčijo In Perzijo Levo: Gazi Mustafa Kemalpaša, predsednik turške republike. Desno: Riza Kan Pe-hlevi, perzijski šah. Turčijo ogražajo divji v* v« prašiči fz Male Azije prihajajo dan za dnevom obupne tožbe poljedelcev nad novo nadlogo, ki se je po Anatoliji razpasla po odhodu urkov. Ko so zmagovite Kemalove čste izgnale Grke iz njih tisočletnih bivališč, so se Turki sicer polastili zemlje in živine prejšnjega prebivalstva, le prašičev, ki so muslimanom nečiste živali, se ni nihče dotaknil. Izpustili so jih v svobood, kjer so se kmalu prilagodile novemu življenju. Izpremešale so se z divjimi mrjas- Znatno znižanje Ovomaltine velika škatla srednja škatla mala škatla Din 56.— Din 32.— Din 16.— Ob vročili dneh osvežuje in krepi telo. 156 ci in nastala je prav odporna, predrzna ter požrešna rasa. V desetih letih so se divji in podivjani prasci tako razmnožili, da v stoglavih čredah pustošijo polja, vrtove in osobito leskove nasade, ki dajejo znamenite anatolske žlahtne lešnike. Mala Azija je doslej dajala v promet preko 300.000 meter-skih stoto v teh lešnikov; zadnja leta pa ta trgovina peša, ker si Turki še niso znali pridobiti trgovskih zvez, deloma pa tudi zavoljo njih neracionalnega gospodarstva. Temu se je pridružila še prašičja nadloga in po uradnih vesteh so ščetinci doslej uničili za kakih 50 tisoč stoto v lešnikov. Pri tem se seveda ne bodo ustavili in bati se je, da uničijo vso lešnikovo letino. Vlada ponuja vsakršne ugoinos+i onemu, ki bi jo rešil tega zla, kajti ni Turka, ki bi se ponižal tako globoko, da bi šel streljat divje svinje. Oblasti obetajo za lov celo vojaško pomoč in iščejo interesentov, ki bi hoteli v velikem loviti in izvažati brez carine to prašičjo zalego. Ponovna prostovoljna Javna dražba. Dne 19. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne se bo vršila v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 31, prostovoljna javna dražba: 1 tovarniško nove tonske š asi je International Harvester (Niederrahmen), sposobne za tovorni avto ali avtobus, r— Dražbenl pogoji so na vpogled v odvet. pisarni dr. žužek-a, odvetnika, Ljubljana, Miklošičeva cesta 28, 11424 Poljsko-litovska razmejitev pride pred D. N. Pogled na mesto Vilno, ki si ga lastijo Litovci in bi ga radi proglasili za svojo prestolnico, dasi je na poljskem ozemlju. Poljsko-litovski mejni spor pride na razpravo pri Društvu narodov v ženevi dne 5. sept. Ozemlje, za katero se prepirajo Poljaki in Litovci, je pretežno belorusko. Dunaj na „Urlaubu" Dunaj, v avgustu Po dolgih zimskih dneh, prežitih v dimu zatohlih, zakurjenih vinskih kleti, v štibeicih in kavarnah, se avstrijska metropola prebudi v spoznanju, da je pomlad, poletje, da so zunaj nekje iivade in gozdi, griči in gore in mir, mir . . . Metropola se prebudi v spoznanju in nenadoma postane važna točka in vprašuje slehernega člana teh milijonov ljudi: »Kam na počitnice?« To je v tem času jedro razgovorov. Ce srečaš prijatelja, je prvo obligatno vprašanje-»Wann gehen Sie auf Urlaub?« Počitniška mrzlica prevzame slehernega človeka. Predsednik republike, kakor tudi njegov skromnejši uradnik gresta »auf Urlaub«; najbogatejši industrijalec, kakor tudi najmanjši trgovčič gredo >auf Urlaub«, samo če je kolikor toliko prebita trda kost, ki se ji po naše denarna sredstva pravi. >Auf Urlaub . . .!« Toda kakor povsod, so tudi tukaj najrazličnejši nazori, a še bolj različna so sredstva glede počitnic izven Dunaja. Splošno pa se kaže nekakšna potreba po letovišču, čudno je to tem bolj, ker tudi najrevnejši časopisni kolporter o tem sanja. Pa seveda, nekdaj so bili drugačni časi in ti so «e spremenili; le neodoljive želje preteklosti so ostale. Baš zaradi tega je tako veliko hrepenenje po počitnicah in letovišču pri bednem delavcu iz Ottak-ringa kakor pri lastnikih velikanskih trgovin na Karntnerstrasse ali pa na Mariahilferstrasse. Kakor v cesarskih dneh! ... In sedanja majhna Avstrija, z množico brezposelnih, kaj naj nudi? Nudi že, ampak . . . Vendar veliko število jih je zunaj. Precej! Morda petina, morda še več! Človek bi mislil, da poleti metropola izumre. Saj jih je poln Bad Ischl, poln prelepi Helenenthal, aristokratič-ni Semmering, Wachau, raztegnjen vzdolž Dunava. Vse polno jih je ob Vrbskem jezeru, ob Osojskem, cbda-nem s hribi, ob idiličnem Nežiderskera itd. itd. In pri vas v Dalmaciji, in ob Kvarneru, in v Italiji . . . Bad Ischl, to je sijajno. Letos je Ischl v modi in letoviščarjev ima prepolno. Polne so njegove prekrasne vile, sijajni hoteli s svojimi stezicami in izprehodi. Bad Ischl je bilo eno izmed naibolj priljubljenih letovišč cesarja Franca Jožefa. Od tod je hodil Da lov v gore in gozdove. Na sredi velikega parka stoji vila,-preprosta, polna lovskih trofej. V tej vili je podpisal cesar pred 17. leti, 24. julija 1914., ulti-inatum Srbiji, svojo usodo in evropsko nesrečo. Grenki spomini za onih malo Avstrijcev, ki so ostali zvesti starim idejam in sanjam. In sedaj, kolikor jih pride, se jih ustavi baš v isti vili v restavraciji, bodisi za en popoldan, bodisi za več dni, in vendar je nekdaj vila milostno sprejemala le kralje in kneze in podobno gospodo. Pozabljeni so spomini, pozabljena slava nekdanjih dni. Življenje gre naglo svojo Dot. Dunajčan na počitnicah je morda K požaru na Marconijevl jahti Jahto »Elektro«, s katere je Marconi napravil nedavno senzacionalno reklamo sa svojo družbo s tem, da je brezžično prižgal luči v Sydneyu, je te dni močno poškodoval požar. V vogalu levo: Marconi. ' eden Izmed najveselejših tipov. Pa tudi oni, ki ostane v »preljubem Dunaju«, ni dolgočasnejši. Kljub velikemu številu onih, ki so šli na letoviške, so parki, katerih ima Dunaj zelo mnogo, še vsi živi; a še bolj živa so kopališča. Kakor n. pr. ona na Aspern-briicke, v Nussdorfu, Gansehaufel, Alte Donau, v Klosterneuburgu, ali pa v bolj oddaljenem Kitzendorfu. Skakanja, plesanja, vsakovrstne zabave, kakršne si pač kdo le poželi, je tam do-vclj. Vrhu tega baš sredi prirode. Grmovja za zaljubljence in one, ki se solnca boje, široke plaže in peska je na razpolago onim, ki hrepenenja po morju ne morejo^ utešiti. Pa smeha, življenja, in to Dtfaajčan ljubi. In izredno družaben je Dunajčan. Tam vas n. pr. nekdo povabi na partijo rummy-ja ali pa bridgea, med tem ko se z vami moči v Dunavu; pred seboj ima plavajočo mizico ter šop nezmečljivih kart. Pa zopet razni ritmični ple^i, razne telovadne vaje, drsanje v vodo itd. itd. Nehote se človek potopi v opazovanje vseh mogočih tipov najrazličnejših ras. Opazovanje in študiranje teh je pravi užitek. In ženske! Tako raznovrstna zbirka, da človek tuhta, kam bi vrgel pogled. Debele, vitke, suhe, majhne, grde, lepe, joj, kam bi» Pred teboj sedi krasna, prisegel bi, čistokrvna blondinka in lepa, lepa! Ko se okreneš, zagledaš moreto, moreto črno kot vrag. »Na sredi teh črnih oči, tri sto . . .« Isto tako so kostumi različni. Izrezljani, kjer se kaj izrezljati da. Čim večjo površino telesa je pač tr^ba izpostaviti solncu. Vse linije pridejo do izraza. Debelejša bol; nego tanka, modernejša od »passable«. Ne mogel bi jih opredeliti brez množice pridevnikov in pridevkov. To so skupua kopališča. Toda zelo mnogo .je onih, ki imajo čez poletja svojo laslno hišico, vilo, majhno, majčkeno ob dunavskem obrežju. Od Nuss-dorfa do Klosterneuburga jih je cela vojska. Hišica, lepo pisano barvana, s sobicami in zofami, s plažo, pač z vsem potrebnim. In tu je cela družinica. Pa doživite, da vam morda znana družina pošlje vabilo na obed in kopanje v svojo prijetno, poletno bivališče. Vi si seveda za odškodnino kupite škatlo siaščic za gospo ali pa šatuljo finega tobaka za gospoda. Nato ste lepo v prijetni družbi tega in tega gospoda, oziroma gospe, pod žgočimi žarki celinskega solnča. Pa tudi v skupnih kopališčih imajo družine najeto eno ali dve kabini, ki jih opremijo in v njih preživljajo »Urlaub«. , ;Se> df«gt, ki jih 'vleče gozd, letovišče. Nekako čudno se vam zazdi, ko v okoliških gozdovih najdete na tem ali onem drevesu tablo z napisom. »Okupirano za to in to sezono«. Nekje drugje je šotor, pa nato lesena hišica itd. Letovišče je moda, prava pristno dunajska, in zakaj bi ga ne uživali. Dan za dnem odhajajo vlaki. Ta na morje, drugi v gore, k jezerom, letoviščem itd. Z vsakim vlakom odhajajo v trumah. Tolažit gredo hrepenenje, počitniško hrepenenje. In oni, ki ostanejo? So mrki? Ne! Po prekrasnih parkih Dunaja tolažijo neuresničene želje. Bolj leni so, zamaknjeni v izletniške rubrike časopisov in listanje ilustriranih revij. A žalostni, obupani nepotolažljivi niso. Saj življenje je »Witz< ter gre e svojim korakom urno naprej. Kakor avtomobil; Naprej, naprej . . . M. Rejee Umetna državna prestolnica Canberra je novopečena prestolnica Avstralije, ki so jo Avstralci z velikim navdušenjem zgradili, da onemogočijo ljubosumnost med svojimi velemesti, ki drugo drugemu niso privoščila časti prestolnice. Mesto je bilo ustanovljeno 1. 1927. in je stalo skoro 4 milijarde dinarjev; dobilo je tudi ime, vzeto Iz jezika črnih praprebivalcev in izgledalo je, da se bo razvilo v velikem razmahu. Po načrtu so najprej postavili državno zbornico, ministrstva ter sta- Čudna operacija Pozimi 1. 1832. je prišel na Dunaj mlad Anglež, sir Henry V., si najel v odličnem hotelu več sob in dal prvi dan po svojem prihodu poklicati profesorja C., ki je bil ob tistem času najslavnejši kirurg na Dunaju. Ob določeni uri je zdravnik prišel. Sir Henry je bil sam in je zaklenil vrata, ko je stopil gost v sobo. Nato je položil predse na mizo polno mošnjo denarja in ostro nabit samokres ter rekel: »Slišal sem o vaši veliki spretnost:. Čujte zdaj moj predlog, nad katerim boste ostrmeli, in vedite, da sem se neomajno odločil, da ga izvršim. Hočem namreč, da mi pri tej priči odrežete desno nogo pod kolenom. Če se vam operacija in zaceljenje dobro posrečita, je ta mošnja z vso svojo bogato vsebino vaša; če boste pa oklevali ali če mi celo odbijete prošnjo, tedaj je en strel v tej dvocevni pištoli za vas, drugi pa zame. Odločite se!« Prestrašen je vzkliknil zdravnik: »A vaše noge so vendar prav tako zdrave kakor moje!« »O vaših nogah ne govoriva. Skratka iznebiti se hočem svojih nog.« »Kako, ko niti nisem pripravljen! V to je treba instrumentov in še marsičesa drugega, česar v tem trenutku nimam pri sebi.« »Za vse to je poskrbljeno,« je odvrnil sir Henry. »Vem, česa potrebujete za operacijo.« To rekši je razložil po mm izvrstne instrumente m vse ostalo, kar rabijo operaterji. »Vsekako morate poklicati svoje služabnike, da vas bodo držali,« je menil zdravnik. »To lahko storim. Moj komorni sluga je izučen ranocelniški pomočnik in vam lahko streže. Sicer pa ne bom niti trenil z očmi. Nikar se tedaj ne obotavljajte 1« Profesor C. je mislil, da se je Angležu zmešalo. A kaj mu je bilo storiti? Nadejal se je pomoči in pojasnila od slug, ki jih je sir Henry poklical, a ti so brez besede storili vse, kar jim je velel gospodar. Zato se je otresel vseh pomislekov in izvršil amputacijo desne noge. Anglež res ni trenil z očmi in je z res-n'čnim junaštvom prestal vse muke. Rana se je brez neprilik zacelila In sir Henry, ki si je pri spretnem mehaniku naročil umetno nogo iz lesa, je že čez dva meseca lahko zapustil cesarsko mesto. Več mesecev je bilo minik) od tistih dob, ko je profesor C. dobil z Angleškega tole pismo: »V dolžnost si štejem, da vam pojasnim stvar, pri kateri ste bili prisiljeni so delovati in ki se vam je morala zdeti zelo čudaška, če ne kar prismojena. Ko ste me zdravili, vam še nisem mogel po vedati svojih razlogov. Zdaj vam jih lahko razodenem; čeprav mi je mnenja drugih ljudi kaj malo mar, si vendar ne želim ostati norec v očeh moža, kateremu sem dolžnik za tolikšno uslugo. Pred nekaj leti sem se v svoji domovini seznanil z mlado damo. Njena lepota, duhovitost in nežna ženstvenost so me kmalu tako očarale, da sem v dnu duše začutil, da zame brez nje ni sreče na zemlji. Gospodična je bila brez sorodnikov, popolnoma sama svoja. Videl sem, da me srčno ljubi, in meneč, da mojim željam ni zapreke, sem sklenil, da po vseh pravilih poprosim za njeno roko. P.ed-stavite si mojo bol in moj obup, k) mi je odgovorila, da ne more nikoli postati moja! Prosil sem, moledoval in zakl-njal okrutnico, naj mi pove vsaj razlog, zakaj se brani — vse zaman. Dolgo sem silil vanjo, a spet in spet mi je odgovarjala: »Dragi ste mi, spoštujem vas, da, tudi ljubim vas, a vaša ne bom nikoli!* Naposled pa, ko sem ji nekega dne že Nova moda? — — Ne, marveč tihotapstvo Prinašamo slike dveh podjetnih ameriških »dam«, ki tihotapita alkoholne pijače. Srednja je oblekla dolge spodnje hlače in si na hlačnicah priredila nekako miniaturno zalogo pijač. Bistrim očem stražnikov jo je izdalo dolgo mahadravo krilo, da so si ogledali nje čudne dražesti. Nekoliko osramočena je stopila pred fotografa. Druga, mlajša, ki si je nad kolena obesila lepe pločevinaste kanglice z opojno vsebino, pa se smehlja svoji iznajdljivosti. Slika na desni kaže isto tihotapstvo s spuščenimi krili. kar od sile milo prigovarjal, naj mi pove, zakaj me noče, je odvrnila oo dolgem notranjem boju: »Nu prav, ker tolikanj vztrajate — čujte to, kar je znano le majhnemu številu ljudi. Ko mi je bilo štirinajst let, sem tako nesrečno padla, da so mi morali odrezati desno nogo, nadomestili sa jo z leseno, toli umetno izdelano, da nihče ne ugane, da ni prava. To je vzrok zakaj se nočem poročiti«. ' Priznam, to odkritje mi je šlo v prvem trenutku tako do živega, da mi je kar beseda zastala v grlu. Kakor hitre sem se pa osvestil, sem rekel dragi deklici: Ce je to vaš edini razbg, tedaj vam slovesno zatrdim, da vas s to umetno nogo prav tako iz dna srci ljubim, kakor da imate najlepšo dvojico naravnih nog na svetu.« Tisočkrat sem ponovi oboževalki to zatrdilo, ali ona je neomajna vztrajala, da hoče ostati neporočena. Kvečjemu bi se omožila s človekom, ki bi imel isto napako kakor ona. Ce takega ne najde, tedaj hoče samica dočakati konca svojih dni. Poznal sem trdnost njene vo'je. V skladu s tem sem storil svoj sklep. Kaj se je potem zgodilo na Dunaju, vam je znano. Vrnil sem se k Leonori. Povedal sem ji, kakšno žrtev sem si naložil zanjo in za srečo svojega srca. Vi.dea je mojo leseno nogo--in zdaj je moja neizrekljivo ljubljena žena. Če vam zdaj še zatrdim da stojim na najvišjem vrhuncu človeške sreče in da je moja družica angel, tedij me pa<Š ne boste delj smatrali za bedaka. Jienrv V.« Zanimiv jedilni list Neki pariški odvetnik, ki zbira dokumente prošilh dni, ima v svoji zbirki tudi jedilni listek iz 1. 1870., ko so Pariz oblegali zmagoviti Nemci. Pozimi je Parižanom pošla vsa hrana, da so morali uživati meso manj simpatičnih živali. Neki višji policijski činovnik je pozval na večerjo dne 17. novembra 1. 1870. svoje goste in jim obetal na jedilnem listu naslednje preža peljive jedi: Juha iz konjske krvi, pasje ledičke, polnjene podgane z vinsko omako, pasje možgane, vino in likerje po volji. Opazka na listu se glasi: »Prišlo je vseh 16 povabljencev, med temi S dam; vsi so bili nenavadno zadovoljni z večerjo.« Iz življenja fn sveta CENE MALIM OGLASOM: Za oslase, ki služijo v posredovalne in sociatnš namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek * Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din Telefonske številke: 2492. 3492 tfCdor hoče da m mu pomtjo po poi&i naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco mo maKh glamov naj pritoii m »namGah Ak mSemr no bo prejel odgovora t « ZJmTt CENE MALIM OGLASOM: Zenitv$ tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rad. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. U842. filastovi matih egta&ev bi drage Informacije tičoče ae oglasov, te dobijo tudi v podružnicah »JUTRAc v flovetn mestu m« (Je&enicaPt Ljubljanska cesta it.fi pri kolodvoru it. 100. Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. ' rti 91 Učenca »prejme trgovina perila, pletenin in galanterije M. Pnrher, Maribor, Gosposka ulica 19. 33229 Modni salon »Cbis« Ljubljana, Wolfova al. 3 sprejme spretno samostojno roodist. pomočnico in učenko. 33281 Pisarniško moč (začetnico) z znanjem slovenščine, nemščine in strojepisja sprejmem takoj. — Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Ljubljana 44« ^ 3328o Pletiljo dobro izrežbano, ki bi nad-znrnvala druge pletilje, urejevala barve in pregledovala vse pletene proizvode — sprejmem takoj za stalno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra pletilja 156«. 33273 Trgovski pomočnik if>bro verziran, ki je tlačen tudi steklarske obrti, dobi takoj službo. — Po-rudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Steklar 156«. 33274 Pletiljo rffthro izurjeno v izdelavi telovnikov — kakor tudi učenko o »trojno pletenje sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33267 Služkinjo vajeno kuhe in vseh del v stanovanju ter vrtu, sprejmem ob postaji pri Mariboru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Zdrava«. 332S4 Boljše dekle kt zna kuhati tn vsa domača dela, išče fina obitelj v inozemstvu. Dobra plača Ponudbe na naslov: Eauter M., Kamnik. 33009 Čevljar, vajenca sprejmem. A. Mulej, modna čevliarna, Jesenice 134. 32686 Trg. pomočnika sprejme Jos. Klemenčič, trgovina mešanega blaga v Kamniku. 33112 Sobarico perfektno, veščo nemščine sprejmem takoj. Ponudbe v nemškem jeziku s spričevali in fotografijo poslati na: Frau Direktor Jahn, Vevče b. Ljubljana, Papierfabnk. 332T9 Polirje dobro in samostojne sprejme SLograd d. d. v Ljubljani. 33280 Učenca in učenko za veliko konfekcijsko trgovino, s predpisano šolsko predizobrazbo sprejmemo. Znanje nemščine je za deklico pogoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Res poštena«. 33286 Mizar, pomočnika starejšega, za vsako delo zmožnega, z nekaj kapitala sprejmem za »talno na deželo, kot družabnika. Stanovanje za zakonca na razpolago. — Ponudba na oglas, oddelek »Jutra«^pod »Družabnik 444«. Brivskega vajenca sprejme takoj Stjepan Kralj, Dunajska 58. 33259 Strojnik za stabilen parni stroj 800 K s, ki se -azume tudi na električne naprave, dobi službo. — Pismene poru Ibe na tovarno Bonač, Ljubljana. 33071 Pletilje Sprejmem več dobro lzvež-banUi pletilj k popolnoma novim in moderno urejenim strojem, za razna t to stroko spadajoča dela. — ponudbe na tvrdko Anton Savnik, Škofja Loka. 33996 Trg. vajenca ki je z dobrim uspehom dovršil dva razreda srednje ali meščan, šole, sprejme v trgovino mešanega blaga in semen M. Berdajs v Mariboru. Stanovanje in hrana v hiši. 32983 Lekarniško laborantinjo ki čisti lekarno in pomaga v labnra toriju, sprejmem i nastopom najkasneje 25. t. m v stalno službo. Pred-TK'?t imajo take, ki so bile i" " taki ali alični služhi. Hrana in stanovanje r hiši Predstaviti se je osebno s «; -Sevali dosedanje službe In. t. m. ob 3. uri popoldne v Ljubljani, Igriška ulica 6, dvorišče. Ka pismene ponudbe se ne ozira! Lekarna na Vrhniki. 3S780 Učenca zdravega in dobrega raču-narja sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33167 Učenke n mehanično umetno ve-tenje ln predtisk sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana Dalmatinova l& 32574 Vajenca za tapetniško obrt sprejmem takoj. Slavič Franc, tapetništvo. Rimska cesta št. 5- 33251 Trgov, pomočnika začetnika, spretnega prodajalca pri kmečkih strankah. pridnega in zanesljivega s prikupljivo zunanjostjo sprejme takoj Vinko Zorko, trgovec. Sv. Benedikt, SI. Gor. Predložiti spričevala in zahtevo plače. Istotam se sprejme tudi nčeaec. 33107 Zobotefanika prvovrstnega in z večletno prakso sprejme zobozdravnik dr. Oblak, Miklošičeva cesta. 33128 Učenko za strojno pletenje sprejmem. Ljubljana VII, Pod-junska ulica št. 15. 33199 Prikrojevalka moškega perila, samo res prvovrstna moč dobi mesto takoj proti dobri plači. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 33263 Pletiljo sprejme M. Lužar, Moste, Predovičeva ulica št. 14. 33302 Čevljarji! Sprejmem takoj v stalno službo čevljarskega delovodjo, ki ja zmožen voditi cel tovarniški obrat in se razume na vse čevljarske stroje. Dalje sprejmem tudi dva preddelavca. Ponudbe z zahtevo plače naj stavijo le oni, ki so bili že zaposleni v večjih čevljarskih tvomicah, na naslov: Ivan Prešern, tovarnar, Kranj. 33208 Učenko za strojno pletenje, z vso oskrbo v hiši, ne manj kot 15 let staro sprejme Fra-nja Klemene, strojno pletenje, Kočevje 114. 33306 Učenko sprejme takoj Gradnik in drug, specerija in delikatesa na Poljanski cesti. 33335 Frizersko vajenko sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33337 Hišnika ali hišnico z brezplačnim stanovanjem sprejmem, ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Delaven in pošten«. 33325 Služkinjo pridno, snažno in zdravo za vsa hišna dela, ki ima veselje do kuhe, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Pridna 300« na oglasni oddelek »Jutra«. 33133 Iščem mehanika za kolesa, zmožnega tudi pri avtomobilu, starejšega, mora biti pa zmožen dobiti obrt, z dobrimi spričevali. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober mehanik«. 33110 Trgovski pomočnik z večletno prakso v trgovini mešanega blaga, izvežban osobito v železnim in steklu, dobi mesto. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in »pričevali na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sposoben in delaven«. 33257 Pomožno žensko pisarniško moč išče za takoj večje podjetje v Ljubljani za svojo pisarno. Ponudbe z zahtevami na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ženska moč«. 33062 Sodar. pomočnika dobro izurjenega sprejme takoj Peter Krušič, Krško, Slovenija. 33203 Boljšo kuharico iščem, ki bi prevzela na svoj račun restavracijsko kuhinjo v Mariboru. Poleg tudi stanovanje. Pismene ponudbe pod »Kuharica« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 33232 G. Th. Rotman: Sambo in Jok® Vesela levja zgodba. 6. Zdelo bi se, da je bilo pri takem divjem b»gu vsakega sanio zase skrb... A zvesto očetovsko srce se ne meni za nevarnost! Le poglejte gospoda Plešeglavca, kako rešuje »veje d'-oj£ke! Kar zanesemo se lahko, da im W majlnlo nobenega iemed njib! Brivskega pomočnika dobrega delavca tn bubi štucerja, sprejmem takoj v stalno službo. — Vojaščine prosti Slovenci imajo prednost. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33324 Dekleta za magacinsko delo sprejmemo. Prednost neposredno ljubljanska okolica. — Gerlak, Prečna ulica št. 4 33317 Ruski restaurant »Strelna« Borov - Park, Beograd, Kralja Aleksandra br. 246 potrebuje za takoj mlade in lepe gospodične za prodajanje cvetlic in kolačev. Samo oferti s slikami pridejo v poštev. 33344 Postrežnico snažno in pridno, za hišna dela sprejmem na Karlov-škem predmestju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 33315 Potniki zanesljivi, se takoj sprejmejo proti dobri proviziji za prodajo vrednostnih papirjev. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 33189 Potnico ali potnika za prodajo šivalnih strojev sprejme takoj L. Rebolj v Kranju. 33206 Sopotnika za hitro potovanje z avtom po vsej Sloveniji, išče potnik proti mali odškodnini. — Hitre ponudbo na oglas, oddelek »Jutra« pod »Avtopotnik«. 33303 Potnike in potnice sprejmem proti proviziji za lukrativen p-redmet. Inteligentni in z dobro garderobo naj pošljejo ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Radium«. 33333 Zastopnike (ce) za vsa večja mesta Bprejme Narodna štedionica i zatožni zavod d. d., filijala: Beograd, Kralja Milana ul. 13/1. Siguren najmanjši mesečni zaslužek 4500 Din. — Zaželjen kapital 12000 Din. 33168 Izučena šivilja pridna in poštena, želi stalno mesto pomočnice v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 332-26 i oblastv. konceslloalran« šoferska šola Camernik. Ljubljana Dunaiska cesta Uev. jO (Jugoavto) telefon 2236 Pouk In oraktične vožnle 251 Dekle s tremi razredi meščanske šole, se želi izučiti v trgovini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. "33276 Šivilja izurjena v šivanju belega perila, išče delo. Gre tudi po hišah. Vzame staro in novo na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33277 Absolvent bančnega in komercijelnega tečaja z odličnim uspehom, želi takoj stopiti' v službo — najraje k večjemu podjetju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33064 Trg. sotrudnica delikatesne in špecerijske, oziroma mešane stroke^ — želi premeniti službo. Najraje gre na deželo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«. 33278 Natakarica zmožna kavcije, želi službo do 24, ali vzame tndi gostilno na račun. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena«. 33041 Voditeljica trikotaže s prvovrstnimi dunajskimi spričevali — perfektna v osnovanju vseh pletilnih' vzorcev, išče nameščenje v Ljubljani. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Trikotagen Di-rektrice«. 33293 Trgovski pomočnik mešane stroke, vojaščine prost, Ljubljančan — želi službo v Ljubljani aH kje v okolici, proti primerni plači. Sedaj je na deželi. Cenj, ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten to pošten«. 32985 k * * • ^j^HJS? ^U^nff 4% Cid Avtomobili Prodam 3 dobro -ohranjene štirisedežne avtomobile po nizki ceni. Na ogled pri R. Luckmann, AhacTjeva c. 10 33184 Šofer z devetletno prakso, išče službo k osebnemu ali tovornemu avtomobila. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 83169 Mlad pekovski pomočnik dober delavec, iz ugledne hiše, išče službo za takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 82139 Ford limuzino ■ nove tipe, z avtotaksi koncesijo ugodno proda Camernik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 83143 Trg. pomočnica z večletno prakso, zmožna samostojnega vodstva trgovine, kakor tudi Knjigovodstva in blagajniških poslov, želi kjerkoli službo za takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska pomočnica«. 33113 Motorno kolo s prikolico — tipa Rudge Whibvorth, Ks 4.99. v zelo dobrem stanju prodamo. Ogledati v Kolinski tovarni v Ljubljani. 33294 mrrznrrrm _ ... iščem službo k starejšemu gospodu, ozirom^-k udovcu, ki ta« otroke,"-aBi na šbl-ski zavod. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ljubezen do otrok 2«. 33244 Ekonom srednjih let, izvežban v vseh kmetijskih strokah — spec. praktik v gozdni kulturi in transportu lesa, kakor tudi v živinoreji, išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ekonom 2000«. 33275 Zastopstva sprejme dobro uvedena tvrdka s skladiščem in trgovino v Mariboru, ki zaposluje stalno več potnikov za obisk priv. strank. — Vsestransko izčrpne ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Od vrat do vraU. 32293 Trgov, zastopnik kateri potuje 2 krat letno v Staro Srbijo, išče samo prvovrsten predmet v modni branži za gospode. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stara Srbija«. 82934 Prodajalce in zastopnike za šivalne stroje sprejme »Tehnik« Josip Banjai — Ljubljana, Miklošičeva ee-< sta št. SO. S3351 Mizarski pomočnik prvovrsten, z dvanajstletno prakso, bi se rad vpisal v obrtno delovodsko šolo — vsled česar se tem potom obrača na blaga srca za pomoč. Za protiuslugo stori vse kar je izvedljivo. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Simpatičen mladenič«. 33243 Starejša ženska dobra gospodinja, želi dobiti službo k euemu ali več gospodom proti nizki plači. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zvesta I«. S32-16 Trgov, pomočnik mlad, izvežban v trgovini meš. blaga, želi premeniti svoje dosedanje mesto radi globlje izobrazbe. — Canj. ponudbe je poslati na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Mlada moč«. 83068 Prodajalka z večletno trg. prakso, dobro verzirana v mešani stroki, posebno v manu-fakturi in galanteriji, kakor tudi v aranžiranju izložb, želi premeniti mesto takoj ali pozneje. Cenj. dopise pod »Dobra moč 6« na oglas, oddelek »Jutra«. 8-3019 16 letni dečko s tremi razredi meščanske šole prosi za nameščanje v elektrotehnični ali mehanični stroki kot učenec s hrano in stanovanjem. — Ponudbe na Joža Pečnik, Černeče (Meža ob Dravi). 33125 Fotograf, pomočnik mlad, prvovrsten retušer in opeTater, popolnoma samostojen, išče mesto s 1. oktobrom. Ponudbe pod šifro »Fotograf« na oglasni oddelek »Jutra«. 33111 Natakarica vajena tudi trgovine, išče za takoj službo v boljši gostilni. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Poštena«. 33225 Gospodinja samostojna, išče mesta v boljši gostilni, ali privatni hiši na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33227 Strojni tehnik z domačo in tujo prakso, išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutm«. 83841 Kolo zamenjam • za 4ober . radio-aparat. Naslov p velika naprodaj po 135 Din. Naslov nove ogl. oddelek »Jutra«. 33158 Trgovino z mešanim blagom, radi družinskih razmer oddam na račun proti kavciji — event. tudi v najem — na zelo prometnem kTaju, 3 minute od kolodvora. — Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod šifro »Trgovina«. 33204 Lutzovo peč belo, dobro ohranjeno kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33310 r'/< Prošnja! Prosim plemenitega gospoda. denarne pomoči. Cenj. ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Deklica pomagam ti«. 98296 Družabnika (co) s kapitalom 50.000 Din iščem k zelo dobičkanosni obrti. Popolna garancija. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tiger«. 33339 500 Din posojila iščem; za dobo 3 mesecev, proti visokim obrestim in zaistavi pohištva. Ponudbe na .oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pomoč«. 33347 Vli Trlstanovanlsko vilo lep vrt, gospodarsko poslopje, 2 minuti od cestne železnice takoj, prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra,.. -33272 Hišo eno- ali dvostanovanjsko, prenovljeno, z vrtom prodam v bližini Maribora. — Krčevina 184 nad »Tremi ribniki«. 33230 Krasno posestvo ugodno za ▼pokojenea, obrtnika ali trgovca, 8 orale, 2 hiši ob državni cesti, tri četrt ure bd kolodvora — blizu tovarn prodam radi odpotovanja, s pridelki, živim in mrtvim inventarjem Sarfer, Selnica, poŠta Sv. llj, Slov. gorice. Potrebno 20—30.000 Din. 83819 Nova hiša j velikim vrtom, pripravna za obTtnika Ali vpokojenca. po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33321 Prikrojevalna miza za krojača (Pudel) ugodno naprodaj. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«. Fotokamero Celeb 9 X 12, z Rvsoor anastigmatom 6.3, stojalom in vsemi pritiklinami prodam za 600 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33387 Emajiiran štedilnik nov, prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 33086 Le kadite, dokler ne boste zakadili vsega denarja in zdravja! Nikoprost stane franko 76 Din m Vas odvadi kaienia takoj. Razpoiilja: Josip Lindič, Ljubljana, Komen-skega 36. 38061 3 sodi (Lagerfasser) a 878—880 in 922 1 se prodajo po ugodni ceni. — Sodi so v najboljlem Stanju. Poizve se: Hotel Ar-ko, Ribnica, Dolenjsko. 33131 Tkanine za pohištvo ter ves tapetniški 'materij*! v veliki izbiri n.ajpovoljneie nudi Poljokan, Zagreb, Ilica 50. 98810 Zemljišče v Sp. Šiški za 2—S stavbe, po Din m5 prodam. Ponudbe pod »Solnčna lega I« na oglas, oddelek »Jutra«. 33301 Posredovalnica ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica 8 proda veS hiš in vil po ugodnih cenah. Odda pa ratne trgovske ia pisarniške lokale. 33336 Trgovci in obrtniki vsled smrti oddam, event. prodam trgovsko enonad stropno hišo t gospodarskim poslopjem, ▼ kateri se nahaja »tarovpeljana trgovina meš. blaga, v lepem trga ob Kranjskem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pripravno za vsako obrt«. 88109 Trinadstropno hišo sredi mesta prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33614 Posestvo v. bližini Maribora prodam. PjBizve se v gostilni Prah, bv. Kangota pri Ma- Sp, bv rlborn. Gostilna na prometni toSki pol are od mesta, iztoči se 35 hI vina itd., hiša ▼ dobrem stanju, dva vrta, avto proga, naprodaj za 69.000 Din. Event. s* odda ugod- M fr oglas, Event. se od r naiem. 1 i. oddelku » Naslov ▼ Jutra«. Majhno hišico z zemljiščem za trgovino ali gostilno v prometnem bretkookiuea&aeai kraju kupim aH vzamem r najem. Ponudbe na. oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cena in opis«. Enonadstropno hišo novozgrajeno, S kuhinje, 13 prostorov, okoli 1 joha sadnega vrta tn 2 jobov zemlje fr bližini orodam. Hiša je 21 m dolga, 9 m široka, s kletjo ln aono pitno vodo. Vse t najlepši legi tik mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa lega«. 83115 Majhno stavbišče kupim. Ponudbe z oznako kraja in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Majhno stavbišče«. 33252 Hišo z vrtom v Ljubljani, kupim. Plačam takoj. Ponudniki s točnim opisom hiše in navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resni kupec«. 33(H7 P-polago tudi kopalnica. — Pismene ponndbe aa oglas, oddelek »Jntra« pod lifro »Zmerna cena 6«. 82975 Več dijakinj sprejmem na stanovanje t vso oskrbo v bližini Blei-weisove ceste. Vrt ia ko-pelj na razpolago. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 32798 Srednješolca sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje v lepo in zračno sobo z elektriko, v enodružinski vili bliža tehnične srednje Sol«. Pismene ponudbe aa oglasni oddelek ' »Jutra« pod šifro »Čistost TO«. - 83166 4 dijake iz boljših družin sprejmem na stanovanje in hrano nasproti učiteljišča. Pomoč pri učenju. Naelov pove oglas, oddelek »Jutra«. Mestna učiteljica sprejme ▼ vestno oskrbo in pod strogo nadzorstvo učenko, ki bo obiskovala I. ali II. razred gimnazije, ali meščanske iole. Na željo nemška konverzacija. Naslov r oglasnem oddelkn »Jutra« pod »V. M. 12«. Dijaka sprejmem na stanovanje z zajtrkom na Poljanski cesti št. 54-IH. 38343 Dijakinje boljših rodbin sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 33315 Učitelflščnico sprejmem ▼ dobro oskrbo v centra mesta. Zmerna cena, nemščina in kopalnica. Hčerka v IV. 1. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vestno oskrbovanje 16«. "" Stanovanje 2 malih sob, kuhinje to pritiklin išče mirna stranka. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »V mesta I«. 33058 Moderno stanovanje trisobno, fr visokem pritličju, btiza Tivolija takoj oddam. Istotam oddam tadi dvosobno stanovanje v podpritličja. Renektiram samo na mirne to SUte stranke. Vpraša se Rutar jeva ulica, vila Trnovska, stranki vhod O. nadstr. 88176 Opremljeno sobo separirano, oddam. Zeleni jama, ljubljanska ulica 39. 33284 Za september sprejmem za 150 Din pošteno gospodično ali gospo v mestu v meblovano sob«. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra«. 33266 Kot sostanovalko z vso oskrbo sprejmem srednješolko. Na razpolago klavir. Dipise Ba oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inženjer 6«. S3140 2 opremljeni sobi vezani, event. 1 prazno, fr bližini sodišča v I. nadstropju, oddam. Ogled med 14—16. uro. — Naslov fr oclasnem oddelku »Jatra«. b 33365 Opremljeno sobo s poseb. vbodom to električno razsvetljavo, event. z zajtrkom oddam podnajemniku. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. Stanovanje in pohištvo Vam zajamčeno očisti vse golazni najstarejši zavod Miroslav Zor, Ljubljana, Dunajska cesta 1-aJV. 33253 Stanovanje z delavnico išče čevljarski obrtnik za takoj. — Naslov oddati v oglas, oddelku »Jutra« pod »Mirna stranka 10«. 33:^" Lepo stanovanje neodpovedljivo za več let oddam takoj na deželi tistemu, ki plača naprej Din 6000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Predplačilo«. 33288 Stanovanje 4 sob,, kuhinje to pritiklin oddam v sredini mesta. — Prostori primerni za pisarne. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 38129 Stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin in stanovanje 2 sob oddam za 1. september ali pozneje. Poizve se Vič 24. 33130 Pritlič. stanovanje 2 sob in kuhinje v parterja takoj na razpolago. Na; tančen naslov je javiti pod »Kolodvorska al.« 33150 Stanovanje majhno, sobe ln kuhinje, ali 1—2 prazni »obi, ozir. večjo sobo s štedilnikom išče mirna in snažna stranka dveh oseb, ▼ mestu za takoj. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam točno«. _ 33290 Komfort. stanovanje 3 manjših sob takoj oddam v rili ob Tivoliju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 31668 V Kamniku oddam stanovanje. Poizve se v Florijanski uliei št. 28 — Ljubljana. 33197 Kovačnico s stanovanjem ob glavni cesti Semič ad-da fr najem Kati Dercane, Semič 86. S3106 Gostilno dobro idočo, sredi Maribora oddam v najem. Ponudb« na podražnioo »Jatra« fr Mariboru pod »Takoj«. Gostilno v Ljubljani ali okolici vzamem na račun ali v najem. Prevzamem pa tudi pri kakem Dalmatincu kuhinjo. — Posedujem osebno pravico. Naslov t oglasnem oddelka »Jatra«. Za učlteljiščnico Iščem stanovanje z ▼ s o oskrbo, kjer bi ji bil na razpolago tadi klavir. Po-oudbe s pogoji aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strogo nadzorstvo«. 33268 3 dijake obrtne šole sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje. — Fr. Cegler, Mivka štev. 23 — Trnovsko predmestje. 33291 2 mlajša dijaka boljših rodbin sprejmem na dobro brano in zračno stanovanje na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33056 Dijaka v Mariboru iz boljše rodbine sprejmem na stanovanje in hrano. — Soba snažna, v vili, na razpolago kopalnica in klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33221 2 manjši dijakinji na hrano in stanovanje sprejme preprosta, poštena nemška obitelj. A. Rotter, Maribor, Ruška cesta 5-1. 33228 Dijakinjo sprejmem v lepo stanovanje in tečno ter obilno hrano. Nov planino. Rimska 3-1. 33214 Dijaka srednje šole sprejmem t lepo solnčno sobo kot sostanovalca k svojemu sinu, s hrano ali brez. Centrum mesta, kopalnica, centralna kurjava, elektrika tn klavir. Cena zmerna. Ponndbe na oglasni oddelek »Jatra« pod »Soliden«. Stanovanje enosobno oddam Ljubljana VII, Aleševčeva cesta 34. Lepo sobo opremljeno takoj oddam »» Kodeljevem, Slomškova 17. 88271 Sobo z uporabo kuhinje 118« oženjen par. Naslov por« oglasni oddelek »Jutra«. 3321S Solnčno sobo z električno razsvetljavo opremljeno z eno ali dvoma posteljama oddam mirnemu gospodu s 1. septembrom. Pojasnila v Trnovem — Kolezijska ulica štev. 18 Opremljeno sobo s strogo separiraaim vhodom iz stopnjišča, iščem. Plačam dobro. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »A. B. C.« 33200 Lepo in zračno sobo oddam dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33298 Lepo sobo opremljeno oddam nasproti vojašnice kralja Aleksandra. Naslov pove oglas« oddelek »Jutra«. 3S304 Prazno sobo strogo separirano, z vhodom iz stopnjišča išče starejši gospod. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »September«. 33311 Opremljeno sobo z elektriko in poseb. vhodom, tik gorenjskega kolodvora oddam s 15. avgustom solidnemu gospodu. — Poizve se v Polakovi iilici št. II.-_33308 2 opremljeni sobi s hrano in postrežbo, v sredini mesta oddam zakoncema brez otrok. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. Opremljeno sobo veliko, lepo, svetlo in čisto, s posebnim vhodom, elektriko in parketom takoj oddam stalnemu, čez dan zaposlenemu gospodu na Rimski cesti št. 7/1, vrata 9 32318 Lepo sobo z vso oskrbo oddam eBemu alt dvema boljšima gospodoma v centrn mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Sostanovalca t brano tn vso oskrbo za 650 Din mesečno sprejme takoj restavracija »Soča«. 38092 Lepo prazno sobo z električno razsvetljavo oddam — najraje solidnemu gospoda. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33142 Sobo opremljeno, veliko, lepo, svetlo, čisto in suho, s posebnim vhodom, elektriko, parketom oddam s 15. avgustom boljšemu stalnemu gospoda. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. Sobo s štedilnikom oddam. Istotam sprejmem mlajšega gospoda kot sostanovalca, na željo tadi z v»o oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 2 opremljeni sobi za 4 osebe gospodom, gospodičnam ali dijakom oddam na Miklošičevi c. št. 22-III, vrata 35. 33330 Sostanovalko sprejme šivilja. Naslov fr oelasnem oddelku »Jutra«. 33338 Sobo v vili novoopremljeno to solnčno oddam stalnemu solidnemu gospodu. Naslov "v oglas, oddelku »Jutra«. 33342 Kom p^ kam": Naznanilo! Naznanjava, da otvoriva 15. t. m. novo zgrajeno restavracijo v M. D. v Polju. Točila bova izbrana štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Topla to mrzla jedila vedno na razpolago. Za obilen obisk se priporočata Anica in Anton Vrhovšek. 33258 Rimske Toplice Radio-aktivno termalno kopališče, Bezona maj—oktober. Odlično proti revma-tizmu, ženskim boleznim, nervoznemu živčnemu stanju (penzija pred in po sezoni 60 Din). V glavni sezoni 80 Din dnevno. — Pojasnila daje brezplačno kopališčno ravnateljstvo — Rimske Toplice. 117 2 jamarja čistokrvna, dolgodlaka (pes in psica), odlikovana že na več razstavah, naprodaj. — Rodovnik na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jamarja«. Kunci Belgijski, Cinčila in Ango-ra naprodaj fr Ljubljani, Drenikofr vrb 1. 8SŽ16 Klub ljubiteljev športnih psov v Ljubljani ima krasa« 8 tednov stare mladiče Ilirske (Kraške') ovčarje z redovniki. Pojasnila v ■ pfrsral dr. Cepndra, Miklošičev« a. št. SO. t ob Rio Rita! K. avgusta Elitni kino 4. uri — je Vam mogoče, prosim odgovorite. 83211 Solnček! Do 34. tukaj. Določi pri fcodnji teden kjerkoli — Brezmejno hrepenim. Poljube. Oblak. 33238 Gospodična mirnega in dostojnega vedenja, z nekaj premoženja, želi resnega znanja z gospodom sličnih lastnosti, v starosti 3?—36 let — najraje železniškim uradnikom. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zadovoljstvo je sreča«. 33297 Narodna kavarna »estanek nemogoč v torek, določite par dni preje na isfpm prostora in časti ,1001«. 33262 Mlad trgovec W»ljših staršev, z gotovino 250.000 Din in dobro idočo trgovino se želi seznaniti z gospodično v starosti do 22 let, po možnosti trg. ali šiviljsko na-obražene, pa tudi druge niso izključene. Premoženje postranska stvar. — Pogoj: zdravje, veselje do trgovine. Dopise s sliko in natančnim naslovom je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skupno življenje«. Tajnost zajamčena. 33103 Mož srednjih let premožen, v zakonu nesrečen, želi znanja z vdovo ali gospodično, priprosto in izobraženo, šibke postave. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Novo življenje«. 33240 Pismo prejel Slike nisem vzel. Pozdravlja Rudi. 33218 »Tinkica!« Prejel! Pridi! Prihod sporoči! Marjan. 33242 y oglas, oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma Anto 509, 1. avgust 01, Bodočnost 3S426, Blondinka in čmolaska, Bežigrad 600 ra», Bukova drva 70, Brez-konkurenčna, Brez rizika dober zaslužek, Crilvenlea, Cvetka iz doline, St. Flor-janske (gospodičnam, ki ao inserirale), Cisto in solnčno, Dobro plačam, Daljnogled, Dobro vpeljan, Dobra naložitev, Dobra gospodinja 95, Delo in napredek, Dobra slnžba. Družabnik, Dal-matinee 33, Dalmacija, Dober plačnik. Dober uspeh 73, Delavna, Dobiček, Do 1. avgusta, Diskrecija, Duševno potrta. Dober pek, Esport. Embra Ia, Eksi-stenz. Eksistenca, Fiksiim in provizija. Fini nradnik. Filatelist, Gorski zrak, Go-renjec. Gostilna, Gute Ka-meraden. Gruden. Hišica 26 Hvaležna 2, Hišnik. Hrepenenje, Inženjer, Izvpžbana 2, Izurjena 24. Izprehodi. Inštruktor!ca. Kristal, Kino stoli. Kavcije zmožen. Kon-verzacija. Kratko je življenje. Lepa mora. Ljubljana 32. Letna spričevala, Ljubljana, M. H., Moste 88, Miren gospod. Metohija, Ma-tira, Maniifakturist Ia, Mesečna plača 5. Marljiv učenec, Marljiv in pošten 211. Majhna trgovina. Ne zamudimo časa. Nastop takoj. Nisem lepa. Natakarica. Na deželo ali v mesto. Osamljena, Obojestranska zado-voljnost. Odvetnik. Prihod-njost 3264. Prijateljstvo. Pozneje. Pletilja 32. Pisarna 74. Prodajalka 28. Pridno dekle 48. Pilana. Poštena 2, Planinska roža. Pošta 2092. Preproge. Poletje 830. Janko Pogačnik, Prazna. Pridna vajenka. Promet. Pomladno cvetje. Potnik Gorenjsko, Poštena, po sestvo. Preselim se v Ljnb-Ijano, Toni Pua - Chur, Reinartz 4. Resno podjetje. Rossaverkauf, Resnost, R. K., Romanopisec, Soba 15. Strojnik 1300. Sreča v prijateljstvu. Solidno vpeljano. Sposoben. Stalno name-ščenje. Sigurnost 566, Sta-novanje 100. Samo za Tebe bi živel. Snažna tričlanska družina. Stalen 15. Starejši gospod 15, Sv. Petra cesta. Službo nastopim lahko ta koj. Soudeležba 37, Stalen i. Stalna zaposlitev, S. R. Sama. Takoj plačilo. Takoj. Takoj nastop 6. Tri osebe. Tržaška cesta. Trgo-;, Tujina, Tekstilna in- dustrij« 88, TrgovsH učenec, Tri odrastli, Učitelj oskrba, Učiteljica, Udovica 33, Uspeh 96, Uradnik, Varilec 1930, Vodnik 19, Vesten in pošten, V. R. 77, Vigred, V mesto, Vljudna 85, Vstrezam zahtevam, Veselo svidenje, Veletrgovec, Velik promet 22, Zanesljiva moč. Zastopnik 907, Zmožna natakarica. Zanesljiva 36. Zadruga, Zagreb I 80. Zadnja nada tujke v Ljubljani, železniški nradnik. Zanesljiva gospodinja. Zanesljiva 100. Zadovoljnost v jeseni. Za september, 1000. 4711, 712. 7863. 262, 1400. 33. 6000 km, 5000. Gramofone tn plošče rudi slovanske prodaja tal razpošilja najceneje Rado-slav Dolinar, Jesenice. 38420 Dva gospoda inteligentna in trg. naobra-žena, se želita poročiti. — Neanonimne ponudbe s sliko. ki se vrne pod značko »Blond 39 — Schvarz 35« na oglasni oddelek »Jutra« 33211 Kruto varana stara 35 let. s 45.000 Din gotovine in gospodinj, šolo. želi znanja v svrho čimprejšnje ženitve z dobro si-tuiranim. solidnim, boljšim srospodom uradnikom, podjetnim gostilničarjem ali trgovcem. starim 36—4S let. Gre tudi izven Slovenije. — Dopise na oglasni oddelek »Jntra« pod značko »Duša iskrenosti«. 33322 zuJLZl' Klavir za 3200 Din proda Eder v Šiški, Celovška cesta št. 117 33316 Zelo ugodna prilika za nakup: 130 glasni fini Bandonion namesto za Din 4500 prodam pa Din 3000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32999 KLAVIRJI! Svarim pred nakvpom navideznega blaga — cenenih klavirjev! Kopajte na obrok« od Din 400.— p r ▼ « »vetom r fabrflc&te: Bfeendorter, Strtntraj, Far- «ter. H&I&L Stingl original ki «o neepomo najholjšll (l.ati i, a. precizna mehanika) Prodaja jib I »• k 1 j n č n o le »odnl izvedenec in bivši učitelj »Glasbene Matice« ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikanska izbira »« • b glasbil In strun Najcenejša Izposojevalnica. 193 Harmoniko kromatičoo, tudi s ktavlja-turo kupim. Ponudbe i na tančnim opisom na oglasni oddelek »Jutra« pod Hro »Čimprej«. 3S16Č Naprodaj: nova kromat. harmonika. 108 basov, vredna 4000 Din za 2000 Din, gosli Stradi vari imit., 800 Din tn gosli Granguani kopija, za (Ume vredne 800 Din. za 400 Din A. Pacher, Maribor, Jezdar ska 8- 32980 Zlmnlce (modroce) predelujem po 85 Din. Vsa druga tapetniška dela po najnižji ceni. Pridem delat tudi na dom. SlaviS Franc, tapetništvo, Rimska cesta 50, Zabjak 14. 33251 Filcaste klobuke lepe jesenske po zelo nizki ceni. Oglejte si izložbo v veži Dunajska cesta št. 9. — Se priporoča modistka Stemberger - Eeš, Dunajska cesta 9. 33309 Pletilni stroi znamke Popp 8/30, skoro nov, je naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 33247 » Jd « ► c Priporočilo! Avtokaroserije in vsa druga dela v tvorniškem obsegu se solidno izvršujejo v novi in moderno opremljeni delavnici z najnovejšimi stroji in lastno električno centralo. Priporoča se Ferdo Laznik. splošno kolarstvo, Radeče. 33318 c/) = . 3 ■O 3 1 01 za želodec ie I f* . Zdravnik ■-11 ze neresnično vse, kar sem govorila ospodu Antona in gospe rancki Dečman, Ljubljana, Topniška al. 15, in jim s tem škodovala na dobrem imenu. — V Ljubljani. 14. 8. 1930. Angela Pristou. 33212 Urarska popravila Izvršuje oalcenele Id nal-precizneje Franc Wdlfling urar. Gosposvetska c. 12. Pokrajinske razglednice po VlS aliki ali negativa v pristna fotografiji izgo to vi do 20 000 i a • v n e tvornica kart Lojze Sonc Ljubljana Vn. Alefevčeva št. 86 Zahtevajte ponudb* m ceniki 242 (Zočun poSffie hmri/fnfce: LJubjcncr St f-5.307 iv__ IfffCftl 'g/GIG PonedeliRotn IS. t. m. r scf»«i Sprs&ii6.:B-l2ht4-l3 redno &rzQ7enJ:Smertance«, »Pariš« itd. v hitrosti neprekos-. jivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v tretjem razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino »Bordo« brezplačno pri vsakem obedu. _ Najkrajša pot v Južno Ameriko pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15 dni v Argentino. Cie. Gle. Transatlantique Chargeurs-R£unis in Transports-Maritimes. Pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN RRAKER, LJubljana KOLODVORSKA ULICA ŠTEV. 35. 54 ♦ JOSIP BANJAI C OZOR Entlanje lm 1 Din Vsakovrstne vezenine in iredtisk. Palača Kreditne 1-aflV. 32S73 predtis banke ,Homocorcl' gramofoni __________i n plošče! Dolgočasni zimski večeri se bližajo. Da se ubranite neznosnega dolgočasja, pohitite k tvrdki 11420 »CENTRA — PUČKO" na Jesenicah, ki Vam nudi veliko zalogo izbranih, svetovno znanih »Homocord« GRAMOFONOV in PLOŠČ, vse na obroke. Ne zamudite prilike: Otvoritev gostilne-restavracije ter kavarne »PLZENSKI DVOR" Slavnemu občinstvu dajeva na znanje, da sva PREVZELA znano staro restavracijo »PLZENSKI VIR« v Tattenbachovi ulici štev. 5 ter jo prekrstila v »PLZENSKI DVOR«. 11429 Tako restavracija kakor kavarna in priznano salonsko kegljišče je reklama zase! Postrežba brez kritike! Otvoritev prenovljenih lokalov bo v soboto 16. avgusta 1930 zvečer. — Priporočata se ALOJZ in ANTONIJA SENICA prodaja &e v & ovnih sfcladišcih ((Balfcan) Ljubljani, dokler traja zaloga: OPOLO in BELO dalmatinsko od 12 gradov po Din 4 liter. (Za mesto Ljubljana se plača še Din 3-50, za okolico pri odjemu najmanj 50 litrov pa ____samo 1 Din drž. trošarine na 1 liter.) 11562 Vse popolnoma zdravo, naravno, dobrega okusa in lepe barve. Redka prilika. VINO PMME1N1 ZAVOD ZA PREMOG i. d. LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo PREMOG * domači in inozemski, za domačo kurjavo in industrijske svrhe. Kovaški premog vseh vrst 17 T7 livarniški, plavžarski llVlli3 in plinski. lo BR1KETE Modistinje, pozor! Specialna trgovina za vse vrste modernega modistovskega pribora je David Wi e $ e t, Zagreb, Jelačičev Štev. 28. 00 to KJ —J L. MIKUŠ Mesti*" trg ls Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic-- Prometni zavod za premog, d. d., Liubljana, Miklošičeva cesta št. 15,1. , Svetovno znane originalne Weck-ove čase in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih vele jvinah: Celje: Jos. Jagodič; Maribor: Kari Lotz ln Pinter & Lenard; Glavna zaloga za Jugoslavijo: »FRUCTUS« Ljubljana, Krekov trg 10. 60a OCFll B IUULI M, IIII B IIII IJUULII i| II II » 11» B ILO Urejuje Davoriq Ravtjen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adott Rjfomkar* Za Karodno tiskarno d. d, kot tbkamarja Franc Jezeršek, Za inseratnj de- je odgovoren Atodzii Novak. ysi r UubVanl. ^