SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec X gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 29 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlclja fr ,,Katol. Tiskani", Vodnikove ulice St/2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je t SemeniSkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. 196. V Ljubljani, v torek 28. avgusta 1894. Letnik: XXII. Dva krščanska shoda. Ta mesec sta bila v Avstriji dva poučna shoda, ki sta se po svojem namena in po svoji uredbi popolnoma razlikovala od shodov, katere prirejajo razne politične stranke in tudi od vseh druzih shodov, kateri se vrste v našem času dan za dnem. Menimo namreč socijalni pouk na Dunaj 11 in arheologični kongres v Spljetu. Udeleženci, ki so se sestali na prvem in drugem so imeli namen učiti se in oborožiti se z ved-nostnim orožjem. Ta namen je zahteval od posam-nikov vstrajnosti, zatajevanja in mnogo marljivosti že mej tem, ko je trajal; a za kesneje je naložil še vsakemu obilo dela i glede nadaljnega učenja, i glede delovanja v življenju. Sadovi teh dveh shodov ne bodo izostali, ker oba sta se vršila vzvišenemu namenu dostojno. Dve stvari teh shodov se nam zdita vredni posebnega uvaževanja. Najpreje moramo z največjim veseljem povdarjati, da sta ta dva znanstvena shoda i v svojem naslovu nosila krščansko ime, i v svojem razvoju zastopala krščansko idejo. Krščanski socijalni kurz in krščanski arheologični kongres nam torej jasno pričata, da se ni naša družba, ni naša zgodovina ne more ločiti od krščanstva, dokazujeta nam pa tudi, da so minuli časi, ko je vsak pritepen žid imel že dovolj smelosti zabavljati in grditi krščanske nazore. Drugo značilno dejstvo je pa to, da se je obeh shodov v veliki večini vdeležilo duhovstvo. Črne suknje na Dunaju, — črne suknje v Spljatu pri obeh najmanj 9/10 vseh udeležencev so kazale „nazadnjaštvo in mračnjaštvo" katoliških duhovnikov. Zgodovina nam pripoveduje, da so se vsake Človeštvu koristne naprave udeleževali tudi duhovniki. Naš čas nam kaže, da se ta duh izmej vrst njihovih še ni izgubil. V zavesti, da se tudi ni-kedar ne bode, more torej duhovnik z mirnim srcem poslušati, kako ga zaDičujejo z večine ljudje, ki hočejo s krikom in šumom zakriti svojo duševno letargijo. Razpust občinskega zastopa. Iz Podgrada v Istriji, 23. avg. Z odlokom visokega c. kr. namestništva v Trstu z dne 19. julija t. 1., št. 13.354, je bilo razpuščeno občinsko zastopstvo v Podgradu, župan gosp. Slavoj Jenko odstavljen in bili so imenovani trije upravitelji občine. Občinarje je ta nenadni razpust razburil, a slavno občinstvo drugod pa je gotovo povpraševalo po vzroku razpusta in morda mislilo, da kake velike nerednosti ali celo sleparije so dale povod si. vladi in deželnemu odboru za ta ukrep. Da občinstvo ne bode krivo sodilo poštenega in značajnega, za blagor občine vnetega in neumorno delavnega župana g. Slavoja Jenko-ta in postopanja občinskega zastopstva, dolžnost naša je, stvar razjasniti. Iz dekreta je razvidno, da se je opiralo slavno c. kr. namestništvo na sleaeče razloge : 1. Da je bilo vodstvo blagajne in občinskih računov nepravilno ; 2. da bi radi tega zamogla nastati škoda za občino; 3. da pa občinsko zastopstvo ni skrbelo, to za-braniti; 4. ampak da je celo izreklo županu zahvalo in priznanje; 5. da ni upanja, da bi se zamogle nove volitve kmalu vršiti, ker županstvo za tiste še nič ni preskrbelo. Poglejmo, koliko veljavo imajo navedeni razlogi. Občino so opravljali do leta 1887 povsem nevešči ljudje in v občinskem uradu je bil največji nered. V prav žalostnem stanju je prevzelo občino v letu 1887 novo izvoljeno zastopstvo, katero si je izvolilo načelnikom g. Slavoja Jdnko-ta, deželnega poslanca in trgovca v Podgradu. Le-to zastopstvo je počelo temeljito stavljati v red občinski urad, kar je zahtevalo mnogo dela in truda od strani župana, za ta veliki trud mu je zastopstvo hvaležno bilo in mu večkrat zahvalo izreklo. Pojdi zdaj v občinski urad, povprašaj za spis, katerega morda rabiš, in precej ga lahko najdeš. Brezvspešno bi ga bil prej iskal, ali vsaj mnogo mnogo časa za to porabil. Leta 1890 so bile nove volitve. Nenavadno veliko število volilcev je izvolilo zopet in jednoglasno skoraj vse bivše zastopnike, kateri pa so zdaj raz-puščeni. Z jednoglasno izvolitvijo bivših zastopnikov so občinarji najjasneje pokazali, da stavijo v zastopstvo svoje zaupanje in njegovo postopanje odobravajo. G. Slavoj Jenko je bil voljen zopet jednoglasno načelnikom občine. Nova izvolitev in zopetno priznanje njegovega delovanja za blagor občine je bila najlepša plača temu značajnemu možu čistih rok. Ko je vredil do skrajnosti zanemarjeni in neredni občinski urad iu račune, kateri so bili do leta 1887 povsem netočni, nepravilni in površni, je na-merjalo zastopstvo nastaviti uradnika, ki bi imel držati v redu blagajno in voditi občinske račune. Pa kako naj bi plačala dragega uradnika siromašna občina, katera nima nobenega premoženja, ampak mora pokrivati vse izdatke z dokladami na davke in katera je morala v času Jenkovega županovanja že izdati preko 20.000 gld. za prepotrebne nove stavbe in poprave povsem zanemarjenih cerkva, šol, žup-nišč itd. in za poplačanje starega dolga. V tej zadregi prevzame g. načelnik breme, da hoče brezplačno voditi račune. Sam odposlanec deželnega odbora, g. Cleva, je občudoval to veliko požrtvovanje. Občinarji so mu bili hvaležni in so ga vsaj deloma odškodovali z neomejenim zaupanjem. Od druge strani pa ga je zadela za to veliko žrtvovanje ne- LISTEK Sub rosa. (PiSe Nikolaj Kirivejevič). V. Smrt. Slabo prodirajo solnčni troski skozi visoko okno. Odbijajo jih krasne svilene preproge, da se razliva čarobna svetloba po sobi. Skrivnostna tihota vlada, le zdaj in zdaj jo prekine globok vzdih bolnika, ležečega na postelji z nebom. Zbralo se je mnogo prijateljev, ki stoje s povešenimi glavami krog njega. Prodirljivo vpira vanje osteklele oči, a ti pogledi so prazni divji. Bolnika, mladega in bogatega razkošneža, muči strašna misel. Stoprav zdaj, prvič v življenju mu je šinila po bliskovo o spominu na mlade dni v glavo. „Kaj, ko bi umrl?" Kako strašna je ta misel I Tu se mu zdi, da vidi v kotu sobe strašne pošasti, zlobno se režeče. Strese se po vsem životu. Naglo se odgrne zagrinjalo. Za seboj zre dneve jasne sreče, radost in največjo razkošnost. „Oh, kako bi se mogel ločiti, kako zapustiti ta krasni svet in se preseliti v kraj gorja 1" vzdihne iz dna srca. Kako hlastno segajo grozeči duhovi po njem I „Pustite me, saj sem začel šele živeti, zavedati se svoje sreče!" Ta hip se pripode v sobo duhovi življenja: „Ali smo te vjeli, haha? Ali smo te preslepili haha? Ali si nam služil, haha?" na to skočijo k pošastim. Srčno objemajo drug drugega: „Zdravi, tovariši! Dolgo smo bili ločeni, a zdaj se združimo skoro! Pa ne sami, še nekdo!" In v tem pogledajo zvito izpod očij nanj, na umirajočega. Ta pogled ga pretrese, kakor bi treščilo vanj. Divje pošasti se razvrste in skakaje krog njega, tolčejo si ob kolena: „Ha, vjeli smo ti srce, — skoro ti je vrnemo! Otemnili smo ti izpoznanje, — skoro se ti vjasni kakor solnce! Služil si nam, — skoro dobiš plačilo I" „Rešite me, rešite!" vsklikne obupno bolnik. Vedno je mislil, da se mu klanja ves svet, a zdaj ni nikogar, nikogar v pomoč! Mirno stoje prijatelji. Kolikokrat jim je pomogel v nesreči, kolikokrat otel pogube! Plačilo za vse to mu je nehvaležnost I „Usmilite se me!" In zdi se mu, kakor bi zakrivali prijatelji z rokami smeh na licih. Kako ga boli! Ou jih prosi usmiljenja, a oni se mu zaničljivo posmehujejo: „Pomozi si sam, ki si nam tolikokrat pomogel! Le umri, ne zapravi sam vsega bogastva, pusti tudi nam nekaj!" Zbor zločestih pa zarjove: „Vse te je ukanilo iu oslepilo! Navajali so te k brezmernemu razkošnemu življenju, da te ugonobe in se polaste tvojega imetja !" Hudo, prehudo izpoznanje! Kako silno, kako silno, kako teško se mu trga duša od telesa. „Nobene pomoči, naš si, vekomaj se bodeš pokoril!" Glej, duhovi življenja odgrnejo krasno sliko. Na njej so naslikane vse sladkosti, vse ugodnosti, kolikor jih je užil kedaj. Na drugi strani pa mu kažo peklenski duhovi kraj pogubljenja. Duhovi življenja : „To si užival, dobro poglej!" A nato pošasti: „To bodeš užival, dobro poglej!" Mrzel pot oblije umirajočega, meče se kakor besen po ležišču. Krasna slika izginja, a ogenj se širi, širi se pekel. Vse je v ognju! Bolnik se vrže z vso močjo kvišku, bolestno zaječi, ogenj zapla-pola, grozna družba se zakrohoče, umirajoči pade zopet na blazine in oblizne ga zopet silen zubelj. izgine mu zavest! Prijatelji pristopijo, čelo mu zaliva mrtvaški znoj, oči so zaprte, telo mu je mrzlo. Molče mu strme v ledeni obraz. Slabo prodirajo solnčni traki skozi visoko okno. Odbijajo jih krasne svilene preproge, da se razliva čarobna svetloba po sobi. G ^ o p ričakovaua plača — namreč, da je od županstva odstavljen. Poglejmo posamezne točke, radi katerih je bilo občinsko zastopstvo razpušČeno, da vidimo, koliko veljavo imajo. Za glavni greh se šteje čisto narodnemu zastopstvu to, da ni vodilo pravilno blagajne in občinskih računov. Pa kje je ta nepravilnost? Radi osebnih trgovskih poslov in ker je izgubil letos nenavadno veliko časa kot poslanec v Poreču, ni za-mogel redno vpisavati svote v dotične rubrike računa, v tem je bil resnično nekoliko zakasnil, ker doma ni bil, ali dokazi in izkazi prihoda in izdatkov so bili povsem v redu. Stanje dohodkov in troškov in tedaj blagajne se je zamoglo vsaki čas natančno razvideti. To zakasnenje se ne more smatrati kot nepravilnost, in tudi ni moglo služiti oblastnijam kot razlog za razpust občinskega zastopstva i to še manje, ako se pomisli, da v času razpusta so bili vsi računi že pravilno vpisani in spisani. Poudarjamo še jedenkrat, da g. Jenko je sam in brezplačno vodil račune, kar ni bila njegova dolžnost. Prav dobro nam je znano, da se z upravami drugih občin ne postopa tako strogo. Da bi zamogla občina škodo trpeti, ker se ni pravilno poslovalo — pravi dekret. Mi ne pripoznamo nobene nepravilnosti, niti je zamogla škoda nastati za občino; kar se v resnici tudi zgodilo ni, tedaj tudi to ne bi moglo služiti kot vzrok razpusta. Dobro je bilo znano tako v Trstu kakor v Poreču županovo brezplačno žrtvovanje za blagor občine. Škode ni trpela občina nobene. Ko se je razpravljal obračun za leto 1892 je občinsko zastopstvo jednoglasno izreklo zahvalo in priznanje načelniku za skrbno uprav-ljenje občinskega imetja. To se zastopstvu šteje za greh in vendar je povsem opravičeno, ako se pomisli, da je tudi odposlanec deželnega odbora gospod Cleva, kateri je kmalo potem pregledal občinski urad v Podgradu dal zapisati v zapisnik, da so vsi zapisniki dohodkov in troškov za 1. 1893 sestavljeni povsem pravilno in po predpisih računovodstva. So-li občinski zastopniki zaslužili, da se jih razpusti s tem, ker so oni to storili, kar je sam odposlanec poreški kmalu potem storil, kar imam črno na belem ! Tedaj tudi ta razlog ne velja. Opomniti je vredno, da je župana pohvalil in mu priznanje izrekel tudi tisti Frančišek M arotti, ki je pa zavratno tožaril župana v Poreču (njegovo ostudno sedanje delovanje hočemo o priložnosti občinstvu objaviti) in tako je storil tudi Štefan Zadkovie zdaj imenovani načelnik upraviteljstva. Volitve se se nekoliko zakasnile, to pa le zato, ker načelnik ni mogel v početku leta .1893 priprav začeti, ni znal namreč, kedaj počne zasedanje deželnega zbora, in zimski čas kar nič pripraven ni v teh krajih za volitve. Najbrže pa, ko mu je bilo mogoče, je hotel vse za volitve pripraviti, in je hotel začeti delo s prepisanjem davkoplačevalcev — volilcev v c. kr. davčnem uradu, kar se mu je pa zabranilo, in je moralo sl. c. kr. okr. glavarstvo posredovati. Prepisana so bila imena volilcev, sostav-ljala se je volilna lista — blizu vse je pripravljeno. C. kr. okr. glavarstvo ni nikdar nič poprašalo za priprave, in vendar je naveden v dekretu razlog razpusta, da priprave za volitve niso še tako daleč dospele, da bi se mogle vršiti v bližnjem času zaostale občinske volitve. Ta razlog za razpust tudi ne velja, ker je bilo za volitve skoraj že vse pripravljeno. Kolikokrat se je pritoževalo radi zatezanja volitev skozi več let v raznih občinah Istre, in vendar zastopstva niso bila razpuščena. Kdo se ne spominja na Pazin in Buzet, dokler sta občini bili v italijanskih rokah ? Zakaj se ni postopalo tako strogo v občini materijski, katero občino je upravljalo jedno in isto zastopstvo — 6 let 1 Zakaj se ne razpusti zastopstvo na Voloskem, katero gospoduje nepostavno že čez 2 leti — zakaj se ni razpustilo zastopstvo v Poreču, v katerem se je mnogo nič kaj lepega javno govorilo. Kako, da se ne razpusti zastopstvo na otoku Cresu, kjer se je mnogo občinskega denarja pone-verilo? Takih prašanj bi zamogli še mnogo staviti, kar pa nočemo, ampak prepustimo drugim rojakocj, naj sami sodbo izrečejo, je-li v resnici bil kak vzrok za razpust obč. zastopstva v Podgradu in so-li oblast-nije v drugih občinah seveda v mnogo hujših slučajih tako strogo postopale! Uzroka za razpust ne najdemo nobenega, ampak v tem postopanji vidimo le nasprotstvo do slovanske občine. Politični pregled. V Ljubljani, 28. avgusta. Celjska gimnazija. Ko je „Vaterland" objavil, da se Nemcem da neka kompenzacija, da dovolijo v osnovo posebne slovenske gimnazije v Celju, se je zopet oglasila .Deutsche Zeitung", da Nemci nočejo nobene koncesije, temveč le hočejo obdržati, kar je njih. To bodo tudi jasno pokazale volitve na gorenjem Štajerskem. — Mi pač Nemcem ne jemljemo tega, kar je njih. Sedanjo gimnazijo sami obdrže. V svoji posesti torej niso nič oškodovani. Samo da nemškonaroden list se boji, da bi Nemci mesta ne zgubili, da se osnuje celjska gimnazija. Po našem menju pač Nemci ne morejo zahtevati, da bi vlada branila njih umetno celjsko nemštvo. Ce stoji tako na slabih nogah, da se mora bati že štirih gimnazijskih razredov, potem je pač škoda vse napenjanje za ohranitev celjskega nemštva, ki prej ali slej lako propade. Staro- in Mladočehi. Zadnji čas se dosti govori, da se zbližajo Staro- in Mladočehi. Poslanec Kramaf se je bil izrekel za tako zbližanje. BCas" se tudi bavi s tem vprašanjem in je priporoča. Ta list pravi, da je na prvi pogled čudno, da Mladočehi žele zveze s stranko, katero so zmagali pri občnih volitvah za državni zvor in katera je s tistega časa zgubila mnogo ugleda. Stvar se pa da s tem razložiti, da imajo Staročehi še močno časniško zastopstvo in močno narodnogospodarsko stališče v mestih in korporacijah. Skoro vsi denarni zavodi so še vedno v njih rokah, kajti v narodnogospodarsko sposobnost Mladočehov narod nima zaupanja. Mladočehi pa tudi potrebujejo podpore Staročehov proti radikalnim elementom v lastni stranki. BCasa želi, da bi se kmalu zbližali Mlado- in Staročehi, ali vendar misli, da bode nekaj časa še treba počakati. Šlezija. „Dziennik Polski", ki se odlikuje zadnji čas s svojim nasprotstvom do Cehov, je nedavno trdil da Čehi skušajo Poljake izriniti iz uradov, šol in občinskih zastopov. Pri tem se močno huduje tudi, da Cehi zahtevajo gimnazijo v Frydeku. „Op. Tydennik" dobro zavrača ta poljska sumniče-nja. Državnih uradnikov ne nastavljajo Čehi, temveč vlada, in torej tukaj o kakem spodrivanju Poljakov po Cehih govora biti ne more. V Šleziji so pa tudi zlasti vsi višji uradniki Nemci, ne pa Cehi. Rudniki so v rokah Nemcev in Židov, torej tudi tukaj ne morejo Cehi izpodrivati Poljakov. V dveh občinah so res pri občinskih volitvah voljeni Cehi proti Poljakom, pa le zaradi tega, ker je velika večina prebivalstva češka. Gimnazijo v Frydeku imajo Cehi pravico zahtevati, ker je v ondotnem okolišu 73.807 Čehov in okoli Frydeka ni nobene poljske vasi. Srbija. Novice, ki prihajajo iz Srbije, niso posebno zanesljive. Zadnji čas se govori, da se obnovi ustavljena ustava in Ristič kot državni kance-lar zopet prevzame vlado. Najbrž so to le prazne kombinacije. Bolgarija. Vlada začenja ostreje postopati proti rusofilstvu in se že dosti ne loči od prejšnje. Cankov se je jako motil, ko je mislil, da je zanj že prišel čas. Druzega ni dosegel s svojo proklamacijo, da ga sedaj napadajo ruski listi, ker je bil pripravljen priznati kneza. Splošni nemški »vezni shod v Berolinu. Dne 9. septembra bode v Berolinu občni nemški zvezni shod, na katerega odpošljejo svoje zastopnike tudi nemški nacijonalci iz Avstrije. Na tem shodu se bode govorilo o poljskem vprašanju iu pa o tem, kako bi se utrdila zveza Nemcev v inozemstvu z Nemci v domovini. Neki nemškonarodni list pri tej priliki slika, kako se hudo godi Nemcem na Češkem. Nemški „Schulverein" ne more dosti storiti za ohra-njenje nemštva. Češki Nemci posebno propadajo v narodno gospodarskem oziru. Osnovalo naj bi se kako društvo, ki bo imelo namen Nemce na Češkem podpirati v narodnogospodarskem oziru. Mi smo prepričani, da bode ta klic najbrž zastonj. Nemce v Nemčiji same tlačijo slabe narodnogospodarske razmere in torej ne morejo tratiti denarje za češke .N«mce. Za narodnogospodarsko podporo bi bilo treba namreč vse večjih svot, nego za Schulverein. Generalni sveti na Francoskem zborujejo sedaj. V njih se pa kaže nekak konservativen duh. Predsednik".' so voljeni največ zmerni republikanci. Več teh zasioj>ov se je izjavilo v tej ali oni obliki proti radikalcem, ki so pobijali protianarhističen zakon. Socijalne stvari. Sleparije pri zidanju železnioe. Iz Zagreba 20. avgusta. V novejšem času hitd pri nas na Hrvatskem z zidanjem železnic, posebno v onih krajih, ki mejijo z Ogersko, dočim se gorski kraji v jugozapadni Hrvatski preveč zanemarjajo v tem pogledu. Seveda je ložje zidati železuice po ravnih krajin nego po gorskih, a tudi več dobička je, ker se morejo prav po ceni zidati. Ali se pri podjetjih dogaja tudi mnogo sleparij, kar je dokaz železnica iz Kniževca v Be-lovar. Za to progo je dobil lani koncesijo poznati Nikolaj Crnkovič in kmalu se je začela zidati. Proga je dolga 30 klm. ter se je mogle izpeljati brez velikih zaprek od enega mesta do drugega; samo na enem mestu so morali narediti velik prerez čez hrib. Podjetje je proračunano na 1,394.500 gold. Od te svote so podpisali županija križevško - belovarska 200.000 gld., imovna občina svetojurjevska 200.000 gld., imovna občina križevska 100.000 gld. in mestni občini križevska in belovarska vsaka po 50 000 gl., tedaj vkup 600.000 gld., dočim se je po smislu koncesije zahtevalo le 521.400 gld. za temeljne akcije, od katerih ni pričakovati posebnih koristij. Tukaj se je dogodil tedaj redek slučaj, da so bile temeljne akcije preplačane, 8731 prioritetnih akcij pa so spe-čali na denarnih tržiščih po kurznem gubitku 30 pa je vsled tega ostalo za zidanje omenjene železnice še vedno dostaten kapital od 1,212.000 gold. Pogodba za zidanje je bila sklenjena z nekim Francozom Casse, ki se je podal precej na delo, ali ne sam, marveč njegov mernik, ki je pa prav malo pazil na zidanje, nego se zadržaval večidel v Belovaru. Vkljub temu je delo na železnici napredovalo brez vsakega nadzora od pozvanih oblastij, pa se tako tudi dogotovilo pretočenega meseca. 28. julija se je prvikrat vozil po novi železnici komisijonalni vlak od Križevca v Belovar. Ali ta vožnja je bila kaj nevarna, kajti železniea je jako slabo zidana, da se je komisija čudila, kako so se pripeljali po njej v Belovar. Vse se je začudilo v Belovaru, ko je ministerijalni svetovalec kot zastopnik ministrov oglasil, da se železnica ne more predati prometu, dokler se velik del proge ne popravi. Vrh tega pa se je zbralo v Belovaru isti dan mnogo posestnikov, ki so imeli dobiti za svoja zemljišča odškodnino, ki se tudi še ni do-tičnikom izplačala. Slednjič se je oglasila pa še centralna direkcija ogerskih železnic, da tudi ona ne privoli na odpretje železnice belovarsko-križarske, dokler ne polože koncesijonarji dotične kavcije. Tako se je dogodilo, da se dodelana železnica ni smela odpreti, pa se do zdaj po nji ne vozi. Opozicijonalni časopisi so vso zadevo opisali, kakor se je v resnici dogodila, vladni listi pa na vse to molče, le koncesijoaar Crnkovič je odgovoril, da on za zidanje ni odgovoren, kar se pa tiče izvlastbe zemljišč, da je on že mnogim izplačal odškodnino, drugim pa kani to storiti, čim se ž njimi nagodi in pri sodnijah prepis uredi. Ta koncesijonar se je deloma s svojim očitovanjem opravdal, kar se tiče izplačevanja odškodnin, a za zidanje pa pravi, da ni odgovoren. Kaj pa naše oblasti ? Niso li one pozvane, da v takih slučajih vrše svoj nadzor? Kaj se ta sleparija slaže z glasilom današnje vlade: „red in zakon" ? Hrvatski ban je v poslovanju z denarji prav natančen ter zahteva povsodi strog nadzor; kako je to, da je pri tem podjetju prepustil vse podjetnikom. Da je višja oblast vršila točno svojo nalogo, ne bi se bila dogodila omenjena sramotna afera, ki more kreditu naše zemlje škoditi, da tudi same domače kroge odvrniti od takih koristnih podjetij in to tem prej, ker niso varni, da jih kaki tuji sleparji neosle-parijo vsled nemarnosti javnih oblastij, katerim je dolžnost skrbeti za varnost imetja svojih podanikov. Slovstvo. Bible a nejnovejši objevi v Palestine, E?ypte a Asiyrii. Napsal P. Vigouroux. S tem naslovom pričela je izdajati Cirilo-Metodejska knjigotiskarna v Pragi slavno znano francosko delo : „La Bible et les dtScouvertes modernes en Palestine, en Egypte et en Assyrie." Na to delo opozorjemo tudi slovenske čita-telje, zmožne češkega jezika. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. avgusta. (Gimnazija v Kranjn.) Poroča se nam iz Kranja: Vsakomur, ki ve, koliko se je trudila Kranjska občina in njej na čelu vzlasti velezasluženi župan gospod Karol S a v u i k , za pridobitev gimnazije v Kranja, bode umljivo, da mesto sedaj kaže neiz< merno veselje, ker so se vsem izpolnile iskrene želje, da se letos zopet prične ondotna gimnazija, ki se polagoma spopolni v gornjo gimnazijo. Ko je zadnje dni došl* tudi uradno najvišja naredba, ki dovoljuje ustanovitev državne višje gimnazije v Kranju, porabil je mestni zastop to priliko, da tudi javno izrazi svoje veselje in svoje zahvalo vsem, ki so kaj pripomogli k temu. V ta namen bile so hiše v Kranju vse v zastavah, v soboto večer in v nedeljo so pokali topiči in v ponedeljek je bila ob 8. uri slovesna zahvalna sv. maša. Na to se je zbral, mestni zastop k slavnostni seji, pri kateri je župan Šavnik izražal čutila hvaležnosti do presvetlega vladarja, katera so se potom posebnega odposlanstva mestnih odbornikov izrazila okr. glavarju, častnimi meščani je imenoval mestni zastop ob tej priliki naučnega ministra M a d ej sk eg a , dež. predsednika barona Hein a in grofa Hohenwarta. (Pogreba preč. g. msgr. Janeza Komaua) častnega kanonika in župnika pri »sv. Mariji Večji" v Trstu, katerega je vodil preči g. kanonik, dekan in stolni župnik Janez Flis, vdeležilo se je včeraj popoludne mnogo duhovnikov iz tržaške škofije in tudi dokaj gospodov iz naše škofije skazalo je pokojnemu svojemu rojaku poslednjo čast. Pri pogrebu dal se je zastopati tudi dober prijatelj rajnemu, milostni škof hvarski, nadškof Fulgencij Czarew. (Osebna vest.) Presvetli cesar je Josipu Antonu grofu Barbotu Vaksenstajnskemu podelil kamor-niško čast. (Paberki iz »Naroda" namenjeni vzlasti štajerskim Slovencem). Sobotni »Narod" objavil je v podlistku „hribolazno politično študijo", v kateri objavlja razne zapiske iz spominskih bukev solčavskih. Ondi je brati tudi naslednje: Knezoškof Stepiseh-negg! V katerem jeziku pa ta piše v spominsko knjigo? Tu čitam par brezpomembnih prozaičnih vrst v — angleškem ter italijanskem jeziku. Bravo 1 To imenujem jaz previdnost in Vi tudi. Zaradi angleščine in italijanščine — mirna Bosna in — Dunaj ! Ali ste kedaj slišali, da bi bil imel rajni Stepišnik kdaj kake »sitnosti"? Učimo se od njega politične previdnosti; krvavo je potrebujemo v sedanji kritični dobi. „Ich bin weder ein Windischer, noch ein Deutscher, sondern ein katolischer Bischof!" tako je govoril rajni Stepišnik. — Listam dalje. Nemščina, francoščina, košček slovenščine, italijanščina, angleščina, zopet nemščina — naposled latinščina! — Tu čitam na celi strani in folio pobožno — molitev v lepi cerkveni latinščini, da lepše ni mogel pisati ne sv. Viktorin ne sv. Avguštin. Molitev prosi z gorečimi besedami blagoslova božjega na farane solčavske, da bi po smrti gotovo prišli v nebesa. Pod to lepo molitvijo pa je podpisan »p r i n-c ep s - ep is cop u s Lavantinus: Mihael!"... Dandanes, ko že skoro nobena interpelacija v državnem zboru, nobeden rekurz, nobena resolucija (zaradi slovenskih paralelk ali slovenskih gimnazij) več ne pomaga; ko se za nas ne zmenijo ne Madeyski, ne Hohenwart, ne Miha Vošnjak — dandanes nam skoro ne preostaja drugo, nego — moliti za srečno življenje na onem svetu, kar na tem svetu nihče ne mara za nas. Ker pa smo katoličani (čeprav ne »goriško - rimski"), zato je najprikladneje, da molimo po latinsko. Tako bomo vsaj pri molitvi imeli »mir", ker je latinščina mrtev jezik. Ce pa molimo v našem maternem slovenskem jeziku, izdajemo se s tem že ipso facto, da smo slovenske narodnosti — in to je že nekako „neprevidno" ... — Tako piše .Narod", Besede so jasne smer tudi, zato nam ni treba dajati komentara nobenega. Izpisali smo jih pa po-sebe štajerskim Slovencem katoličanom v prevdarek, vzlasti še onim dobrim gospodom, ki so nedavuo pri veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Novem Mestu prinesli složnih štajerskih Slovencev pozdrav kranjskim Slovencem z željo, naj bi bili tudi Slovenci na Kranjskem kmalu jedini 1 Morda tako pisarjenje »Narodovo" tudi našim rojakom na Štajerskem pojasni, kje nedostaje pogojev za složno delovanje! (Osuševanje račenske doline) se bode v kratkem zopet nadaljevalo. (Močnikova slavnost v Cerknem) se je vršila 18. t. m. Po s v. maši, katere so se udeležili občinski zastop, nekateri uradniki, šolska mladina in več ljudstva, so odurili spominsko ploščo, vzidano v rojst-veni hiši znanega matematika. Profesor in nadzornik gosp. Vodopivec iz Gorice je govoril slavnostni govor, v katerem je Močnika proslavljal kot marlji- vega mladeniča, vrlega učitelja in učenjaka. Po odkritju se je zapela cesarska pesem. (Goriške novice.) G. A. viteza KlodiČa je starešinstvo v Kobaridu soglasno imenovalo častnim občanom v seji dne 18. avgusta. — Goriška trgovinska in obrtnijska zbornica je dovolila v seji dne 14. t. m. košarski šoli na Žagi 150 gld. letne podpore. — Duhovne vaje v goriški bogoslovnici pričele so se danes 27. avgusta ob 5'/g pop. — Včeraj so izvolile kmečke občine goriške soglasno za svojega poslanca v deželni zbor č. gosp. Blaža Grčo. (Kmetijskega pouka v Ljubljani) se udeležujejo naslednji gg. učitelji: I. Ažman z Breznice, I. Bartl iz Smartina pri Litiji, I. Božja z Blok, I. Hiti iz Dobernič, I. Megušar iz Božjakovega, I. Malenšek iz Zg. Tuhinja, I. Rupnik iz Leskovce, A. Rus z Bleda, I. Povše iz Osilnice, I. Skola iz Vipave, I. Žibert z Ježice. (Umrl je) v nedeljo zvečer v Gorici po daljni bolezui č. g. Lovro Rutar, bivši župnik na sv.Gori pri Gorici. Pokojni gospod je vžival občno spoštovanje ter se vzlasti v zadnjem času mnogo trudil za božjepotuo cerkev na sv. Gori. Naj v miru počiva ! — (Socijalističen shod.) Včeraj zvečer ob 8 uri se je na Perlesovem vrtu zbralo veliko število železničarjev. Z Dunaja je prišel vrednik lista »Der Eisenbahner" nauduševat železniško delavsko osobje, naj se organizuje na socijalno-demokratični podlagi, kakor se je sklenilo pri strankarskem shodu dne 25. do 31. marca t. 1. 2e dosedaj so imeli železničarji svoje socijaliatično društvo „Eisenbahner Lese- und Fortbildungsverein", ki je štelo do 150 udov. Namen sinočnemu shodu je bil, dobiti še več udov or-ganizovanih v socijalno-demokratičnem smislu. Dunajski govornik je v nemškem jeziku pojasnoval razmere železniškega osobja, govoril je blizu dve uri. K besedi se je oglasil tudi dr. Krek, ki je slovenski poudarjal načela krščanske pravičnosti, katera morejo rešiti delavce njihovega revnega stanja. Gledč železničarjev je zlasti poudarjal, da se jim mora dati priložnost, da morejo izpolnovati svoje verske dolžnosti, vzlasti da morejo posvečevati nedelje. Pokazal je tudi opravičenost, da zahtevajo delavci splošno volilno pravico. Pozival je navzoče, naj se pač or-ganizujejo in drug druzega oklepajo, pri tem naj pa ne pozabijo, da človek ni vstvarjen samo za ta svet, marveč da ga je Bog vstvaril za-se in mu dal večni namen. Mej govorom in po govoru je precej navzočih odobravalo izražene misli. Odgovarjal je Brozovič, Grablovic in dunajski govornik. Glavne misli v odgovorih so bile, da je kapital mejnaroden, da ne pozna vere in da krščanski kapitalisti ravno tako izsesavajo delavce, kakor nekrščanski; dalje da je klerikalna stranka najhujša nasprotnica delavskih pravic in da se je proti njim zvezala z liberalci. Dunajčan je že to zameril govorniku, da je slovenski govoril, odločno je izpodbijal vsako misel na večnost in pristavil: »Wir wissen j a, dass nach dem Tode alles aus ist." Žalibog so se pri teh besedah čuli posamezni »bravo". Veliko udeležencev je bilo pa zaradi njih nevoljnih; po pravici smemo namreč reči, da je velika večina železničarjev dozdaj še verna. Je-li ostane, kdo ve! (Pomiloščenih) je bilo od presvetlega cesarja 61 kaznjencev v vseh avstrijskih kaznilnicah; mej drugimi v Ljubljani 4, v Mariboru 4, v Begunjah 3, v Gradiški 2, v Kopru 2. (Občni zbor »Narodne šole") bode v torek dne 4. septembra ob 10. uri po zborovanju »Vdovskega učiteljskega društva" v telovadnici druge mestne deške šole na Grabnu. Vspored: 1. Ogovor prvo-mestnika. 2. Poročilo o delovanju v 22. društvenem letu. 3. Poročilo o računu 4. Volitev računskih preglednikov. 5. Volitev 9. odbornikov. 6. Nasveti. V minolem letu je društvo imelo vseh dohodkov 1868 gld. 34 kr., troškov 1600 gld. 9 kr., gotovine je ostalo 268 gld. 25 kr. Imetje znaša 1443 gld. 49 kr. (Starinske izkopine.) Vseučiliški profesor doktor Hoernes in Jernej Pečnik sta jela pretekli teden razkopavati gomile na takoimenovanem kapiteljskem marofu poleg Novega Mesta. Takoj prvi dan sta našla grob iz latenske dobe. Temu je sledilo še nad 20 drugih grobov, ki so večinoma iz balstat9ke, nekateri tudi iz latenske dobe. Našlo se je že več zapestnic, mečev, posod in druge sliČne oprave. Mnogo ljudij iz mesta prihaja gledat to zanimivo preiskavanje, ki bode trajalo gotovo še cel ta teden in morda še dalje. — 18. avgusta sta našla ista gospoda v Št. Petru pri Novem Mestu na farovšk njivi več rimskih grobov. (»Slovenska Leonina".) Vsem p. n. rodoljubom, ki se zanimljeio za ustanovitev imenovanega društva, naznanjamo, da bode posvetovanje o pravilih v Celju, in sicer pri vč. opatu J. Ogradi-ju v torek due 4. septembra t. 1. Ob 8. uri je v župni cerkvi sveta maša in potem koj posvetovanje. Gg. zborovalci najdejo prenočišča in postrežbe v gostilni »Pri belem volu", kjer bode že 3. septembra zvečer prijateljski sestauek. Upamo obilne udeležbe prijateljev slovenske znanosti. (Vdovsko učiteljsko društvo) ima občni zbor dne 4. septembra t. 1. Dnevni red : 1. Ob 8. uri sv. maša pri sv. Jakobu. 2. Ob 9. uri zborovanje v II. mestni šoli. 3. Volitve. 4. Prošnje za podporo. 5. Slučajnosti. Društvenikov je bilo v minolem letu 107, dohodkov 3125 gld. 82 kr., troškov 2618 gld. 85 kr. Imetje znaša 7810 gld. v hranilnici in dolžnih pismih, 45.750 gld. v državnih dolžnih pismih. (Starine.) Na Palatinu v Rimu so v bližini raz-pale palače Septimija Severa našli ostanke starorimske hiše iz prvega stoletja po Kr. V notranjem so dobili kosce lepo izdelanih mozaičnih tal ter ru-deče in rumene stenske slikarije. — V Florenciji so pri kanalizaciji našli več starorimskih posod, napisov in zidovja. (Krasen, v romanskem slogu izvršen lestenec) izdelal je tukajšnji pasar g. Leopold Tratnik za župno cerkev na Črnučah. Lestenec izpostavljen je na ogled do sobote opoludne v zalogi cerkvene posode in orodja v Ljubljani na sv. Petra cesti št. 23. (Turški častniki.) Včeraj zjutraj se je 15 turških častnikov peljalo na Dunaj, kjer ostanejo nekaj dnij, odtod se odpeljejo v Berolin, kjer vstopijo v nemško armado, da se izurijo. (Zdravstvo.) Škrlatica v borovniški občini je ponehala; od 59 obolelih otrok sta le dva umrla. V vrhniški občini je zbolelo več otrok za davico. V krškem okraji je griža precej razširjena. Društva. (Slov. kat. delavskodruštvo)je imelo zadnjo nedeljo svoj redni shod. Udeležilo se ga je do 150 udov. Govoril je dr. Janez Ev. K r e k, opi-savajoč socijalno gibanje mej delavci zadnji mesec, pristopilo je več novih udov, tako da število rednih društvenikov malo da ne dosega 500, s podpornimi vred pa daleč presega. Bog daj srečo! (Slovensko bralno društvo v Škof ji Loki) napravi v ponedeljek dne 3. septembra izlet k sv. Joštu, koder bo ob 7. uri sv. maša; k tema vabi vse svoje ude in prijatelje. (Novo društvo katoliških rokodelskih pomočnikov.) Pred dobrim mesecem dnij se je pri shodu konservativnega obrtnega društva sklenilo, da se osnuje v Škofji Loki katoliško rokodelsko društvo. V nedeljo dne 26. t. m. se je osnoval v to svrho osnovalni odbor. (Gasilno društvo v Radovljici.) Vabilo k tomboli, katero priredi prostovoljno gasilno društvo v Radovljici v nedeljo dne 2. septembra t. 1. ob pol štiri uri popoludne na glavnem trgu radovljiškem. Vspored: Ob pol 4. uri začetek tombole, potem prosta zabava in ples v restavraciji gospe Klinarjeve. Blagovoljno podarjene dobitke za tombolo sprejema blagajnik g. Franjo Mulej. Cisti dohodek namenjen je v korist gasilnega društva za napravo potrebnega orodja. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Telegrami. Celovec, 28. avgusta. Kandidat krščan-sko-socijalne stranke gosp. Peitler je zmagal proti Winklerju s 77 glasovi proti 69. V Špitalu je dobil 47 glasov, v Šmohoru pa 30, Winkler 49 in 20 glasov. Dunaj, 27. avgusta. Poslednjih 48 ur jih je v Bukovini 41 zbolelo in 40 umrlo za kolero, v Galiciji pa 347 zbolelo in 173 umrlo. Dunaj, 28. avgusta. Zaprli so socialističnega agitatorja Julija Vilydala zaradi nekega govora na shodu delavcev. Praga, 27. avgusta. Po zasebnih poročilih iz Plzna gori kneza Meternicha grad Placz. Praga, 28. avgusta. Namestništvo je razpustilo društvo »Moravsko Besedo." Karlove vari, 28. avgusta. Včeraj ob jedni uri popoldne je semkaj prišel nemški kancelar Caprivi. V Berolin se povrne v začetku oktobra. Dunaj, 28. avgusta. Cesar je podelil bivšemu vseučiliškemu profesorju stolnemu kantorju metropolitanskega kapitelja pri Sv. Štefanu dvornemu svetniku Zschokkeju in članu gospodske zbornice dvornemu svetniku Maasenu častni znamenji za umetnost in znanost. Dunaj, 28. avgusta. Poljedelski minister je povodom poslednje katastrofe v Kar-vinu poklical dva odbora strokovnjakov, jednega za Moravsko Ostrovico in Karvin, druzega za rosiško-oslovanski rudniški okoliš, da razpravljajo o vprašanju, je-li dopuščati streljanje v teh jamah in se li naj uvedejo v njih električne svetilnice. Oba odbora sta se že konstituirala in začela delo. Boohum, 27. avgusta. Na včerajšnjem zboru zveze nemških rudarskih delavcev je naznanil blagajnik Schroder, da blagajničen sklep kaže primanjkljej. Od 22.000 mark društvenega premoženja je 16.000 mark posojenih konzumnemu društvu in so najbrž zgubljeni, ker je poslednje društvo propalo. Sklenilo se je po daljši debati, da se pridružijo generalni komisiji nemških zadružnih organizovanih delavcev v Hamburgu. Schroder, Meyer in Hiinnighaus so se volili v odbor. Praga, 28. avgusta. Danes po noči je hotela policija odpeljati nekega delavca iz neke gostilne v predmestju Holešovice. Delavci so se policiji ustavili in nastal je poboj, pri čemur je 1 dninar poškodovan s sabljo po glavi. V tem je ušel delavec, katerega so hoteli zapreti. Cetinje, 28. avgusta. Novi italijanski poslanik grof San Minadeli je izročil včeraj knezu v slovesni avdijenciji svojo poverilnico. Monakovo, 28. avgusta. V Gutmanns-feldenu je pogorelo 19 hiš z gospodarskimi poslopji in B pivovarne. Monakovo, 28. avgusta. Podrla se je neka hiša, katero zidajo, ker je bil nastal ogenj. Tri delavce je podsula in so jednega težko poškodovanega izvlekli izpod razvalin. Keševalna dela se nadaljujejo. Berlin, 28. avgusta. „Reichsanzeiger" pravi, da pristojne oblasti ničesar ne vedo, da bi se pri letošnjih velicih vajah poskušali novi hitro streljajoči topovi, katere bi rabila konjiča. Berlin, 28. avgusta. Danes se je tukaj otvoril 35. shod nemških inženerjev. Thun, 27. avgusta. Hotel „Victoria" v Beatenbergu je pogorel. V njem je stanovalo 260 oseb, največ Angležev. V višjih nadstropjih stanujočim tujcem niso mogli rešiti njih stvarij. Ogenj je nastal v sobi vratarja, kateri je neprevidno ravnal z bencinom. Pariz, 28. avgusta. Finančni minister je imel v Stenayu govor, v katerem je naglašal potrebo preustroje davkov, in se izjavil, da vlada pripravlja davčne predloge, s katerimi se veliki kapital bolj obdači, mali davkoplačevalci pa razbremene. Briigge, 27. avgusta. Na tukajšnjem kolodvoru sta vkupe trčila dva vlaka. Tri osebe so poškodovane. Gmotna škoda je znatna. Liverpool, 28. avgusta. Pisma iz Ka-meruna potrjujejo, kako strašno grdo so delale sudanske čete z domačini. Poskušale so kupovati otroke, da bi jih pojeli. Kojih sta-riši niso hoteli prodati, so pa pali po njih. London, 27. avgusta. Časopisi, tudi liberalni, priznavajo, da je včerajšnja demonstracija proti gospodski zbornici izpod-letela. Zbralo se je pač precej radovednežev ali malo pravih manifestantov. London, 28. avgusta. Po došlih poročilih se je dne 23- t. m. general Jeh bil zjedinil z glavno vojno silo pri Pioeugyangu. Dne 24. t. m. so prišle čete generala Nieha. Umikanje pri Asanu se je dobro izvelo. Vojaki so šli 350 milj po slabih potih, ali so vendar razgnali Japonce pri Oungaju. Cesarjev ukaz zaukazuje, da se usmrte provz-ročitelji poslednjih neredov proti misijonarjem in izplačajo rodbinam umorjenih odškodnine. Lima, 28. avgusta. 600 z winchester-skimi puškami oboroženih vstašev je na potu proti severu. V kratkem je pričakovati boja. Umrli so: 25. avgusta. Janez Koman, kanonik, 74 let, Marije Terezije cesta 4, kap. — Franc Rossmanit, tkalec, 69 let, Dunajska cesta (delavske hiše), carcinoma oesophagi. 26. avgusta. Uršula Prepeluh, delavka, 20 let, sv. Petra, cesta 60, jetika. V bolnišnici: 23. avgusta. Lorenc Pavčič, delavec, 60 let, plučnica. 24. avgusta. Jožef Povše, delavec, 26 let, jetika — Jakob Podkrajšek, kajžar, 80 let, ostarelost. 26. avgusta. Ana Kirn, kurjačeva žena, 50 let, srčna hiba. — Martin Meše, gostač, 60 let, plučni edem. — Marija Pintar, dekla, 21 let, jetika. Tujci. 26. avgusta. Pri Slonu : Goldschmidt, Versina, Nigino, Fabris, Lucovich iz Trsta. — Rechl, Klassiur, Rohr iz Gradca. — Rustja iz Košane. Pri Maliču: Becker, Murko, Reichel, Dedinger, Waller-stein Lustig, Lauterstein, Geiringer, Burger, Winke z Dunaja.. — Fischer iz Budimpešte. — Kamilo in Erih Baumgartner, Rohr, Assmann iz Gradca. — Marotti iz Dubrovnika. — Globočnik iz Kranja. — Porlitz iz Trsta. — Metz iz Bero-lina. — Cermak iz Časlave. — Raktelj iz Babinega Polja. — Ponikvar, Hauptman iz Starega Trga. — L0we iz Kolonije. — Balzarek iz Homotova. — Skef, Apich iz Celovca. — Kune iz Novega Mesla. Pri Juinem kolodvoru; Krotz, Leban, Veda-Baza iz Trsta. — Heinz z Dunaja. — Glowatzky iz Ditmannsdorf-a. Pri avstrijskem caru: Kittel z Dunaja. — Ropič iz Šturij. — Goli iz Idrije. — Sicherl iz Logatca. Vremensko sporočilo. a cd O Cas Stanje Veter Vreme >■ O u a 3 S •S« 8 ** o opazovanja zrakomera t mm toplomera po Celzija 27 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. a. sveč. 738 9 737 1 737-4 16 6 317 21-4 sl. svzh. sl. zapad n jasno n n 00-0 Srednja temperatura 23-2' za 6-6° nad normalom. V najem se da Itisia sama ali s posestvom vred. Leži ob cesti blizu farne cerkve v Veleaovem. Hiša je jako pripravna za gostilno ali kako drugo kupčijo. Več se izve pri Jožefu Hacin-u v Cesnjevku pri Cerkljah, Gorenjsko. 433 3—1 mj sprejme \ stanovanje in hrano 430 3-2 A5A KOMATAR, Špitalske ulice it. 7. St. 17.354. 435 3-1 V smislu § 6 zakona z dne 23. maja 1873 (drž. zak. št. 121), naznanja se, da bo razgrnen prvotni imenik porotnikov za 1895. leto od 1. do 8. septembra t. 1. v magistratnem ekspeditu na ogled, ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda iu naznani svoj ugovor proti njegovi sestavi. Porotniškega posla so po § 4 omenjenega zakona oproščeni: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsekdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja; 3. osebe, ki niso v dejauski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki m ranocelniki, in tako tudi lekarji, ako uradni ali občinski načelnik zanje potrdi, da jih ni moč utrpeti, za sledeče leto; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot glavni ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po koledarju. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 25. dan avgusta 1894. Doto sil izilaiTi papir za nalaganje. 6°|0no bolgarsko državno hipotekarno posojilo. obrestljivo in povračljivo. V zlatu Hinntobrnn zagotovljeno s prvohi-I11|IUI>IK(1I IIU poteko na železnici Bn- ačuk'-Varna in Kaspičan-Soflja-Klatendll in na pristanišča Burgas in Varno. Se more podražiti,^ 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo. Popolno davka in pristojbin Jn nMnnfn za sedaj in za vso prihod- JL> [H nj0st. Donaša se^anJem kurzu okolu 6',, od- stotka. Po dnevnem kurzu dobi se pri menjamjčtii delniški družbi jUAtsruiir , L 58 40-31 Dunaj, Wo 11 z e 11 e 10. X> u n a j s k a borza. Dn6 28. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....98 gld. 50 kr. Skupni državni dolg v srebru..........98 , 60 „ Avstrijska zlata renta 4%......123 „ 30 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 97 „ 90 „ Ogersiia zlata renta 4 %.......121 „ 65 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 96 „ — „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1015 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld..............368 „ 25 „ London vista...........124 „ 30 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 60 „ 97 '/,„ 20 mark............12 „ 20 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 89 „ Italijanski bankovci........44 „ 61 „ C. kr. cekini......................6 „ 90 „ Dn6 27. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5$ . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 6% . dolenjskih železnic 4 % 149 gld. — kr. 154 „ 50 196 „ — 96 „ 40 142 „ 25 127 „ 26 107 „ 25 n 67 „ 40 n f> 98 „ 50 M 224 „ — n 158 „ 25 n 128 n — n 98 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld....... 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gli Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gli Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn.,1000gl.st.' Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarstn Hrn»Kn 7n o m Papirnih rubljev 100 198 gld. — 140 „ - kr. I. 17 75 . 23 50 — 25 — 24 60 . 169 75 r. 3215 — . 487 — . 111 75 . 75 — . 85 — . 175 — . 133 ti 50 3MT Nakup ln prodaja fJB, • vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd. i Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšeza dobitki Kulantna izvršitev naročil na boni. Menjarnična delniška družba „m E R C V I»" Hollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasss 74 B. S2* Pojasnila TEtS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega | obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.