correo argentino TARIFA REDUCIDA Concesion 2466 "EL NUEVO PERIODICO" REDACCION Y ADMINISTRACION: RECONQUISTA 268> Escr. 42 BUENOS AIRES___ Leto I. BUENOS AIRES, 14. OKTOBRA 1933 Štev. 4. NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Prijateljstvo med Argentini jo in Brazilom Argentinskega državnega predsednika so sprejeli v Riu de Janeiro z izrednimi častmi - Predsednika obeh ljudovlad sta podpisala važne konvencije ter mirovni pakt RAZNE VESTI Predsednik argentinske republike general Justo je prispel s svojim spremstvom v glavno mesto Brazila preteklo soboto. Tamošnje oblasti in prebivalstvo so mu priredili izreden spre jem, ki je napravil globok vti-sek na vse člane argentinskega izrednega poslaništva. Ulice so bile prenapolnjene navdušenih meščanov, ki so z živahnim vz-klikanjem pozdravljali odlične goste. Na mnogih krajih je manifestirajoča množica pretrgala policijske kordone ter se približala vozilom, v katerih so se peljali zastopniki bratske republike. Predolgo bi bilo naše poročilo, če bi hoteli, tudi pavršno, opisovati obširni program, ki so ga bile pripravile brazilske oblasti v čast argentinskemu predsedniku. Omeniti hočemo radi tega le najvažnejše ceremonije. V soboto zvečer je priredil predsednik začasne brazilske vlade g. Vargas večerjo, ki se je vršila v palači Itamaraty. Ob tej priliki je z daljšim gevorom pozdravil goste ter je obenem podčrtal krvno sorodnost in skladnost interesov, na katerih sloni prijateljstvo med Argenti-nijo in Brazilom. Naglašal je, da so nesporazumljenja iz preteklosti že zdavnaj pozabljena in zabrisana ter da sloni prisrčnost odnošajev med ljudovlada-ma na povsem naravnih in trdnih temeljih. General Justo mu je odgovoril ter se pred*vsem zahvalil za izreden sprejem, ki so mu ga priredili gostoljubni Brazilijan-ci, nakar se je dotaknil važnih mednarodnih vprašanj, ki neposredno zanimajo ne- samo Južno Ameriko, marveč ves svet. Dejal je, da je prišel v obiske zato, da okrepi politične in gospodarske vezi med Brazilom in Argentinijo. "Ni ga naroda na svetu", je dejal, "ki bi bil tako velik in močan, da bi lahko sam sebi zadostoval." Preveč se je že grešilo povsod proti temu dejstvu in v tem tiči glavni vzrok sedanje vsesplošne gospodarske krize. Iz hude zagate, v katero je zašlo človeštvo, ni drugega izhoda: popraviti treba, kar se je zagrešilo; narodi morajo spet odpreti svoje meje, roke si morajo podati za vzajemno delo. Dataknil se je tudi žalostnega poglavja bratomorne čakovske vojne med Bolivijci in Paragvaj cj ter podčrtal potrebo mirnega in prijateljskega sožitja med državami tega kontinenta. Rekel je, da je prišel v R'10 tudi zato, da podpiše pogodbo o nevtralnosti, ki naj zajamči trajen mir v Južni Ameriki. Mir mora temeljiti na svečani izjavi držav, da ne bodo priznavale nobene pravice osvojcvalni vojni : nihče ne sme upati, da si bo s silo in vojno pridobil večjo moč. Naslednje dni so se vršile razne druge svečanosti na čast gostom, ki so si, poleg drugega, ogledali tudi veliko razstavo v Riu de Janeiro. Najbolj pomemben pa je bil pretekli torek, ko so predsednika Argentinije in Brazila ter zastopniki Čileja, Meksike, Paragvaja in Urugvaja podpisali v veliki dvorani palače Itama- .«BTUUO VAR.GA5 raty protivojni pakt, ki odpira novo dobo miru in dela za ves kontinent. S to važno mirovno pogodbo izjavljajo pogodbene države, da obsojajo napadalno vojno v od-nošajih med sabo ter "z drugimi državami". Spori in nesporazumljenja med njimi se bodo morali reševati na miren način nadalje, da se spori glede mej ne bodo smeli reševati z nasilnimi sredstvi ter da "ne bodo priznale nobene teritorialne uredbe", ki bi temeljila na sili in orožju. K tej pogodbi bodo lahko pristopile še ostale države, ki je sedaj niso podpisale. Tekom istega dneva so bile podpisane še druge konvencije med Argentinijo in Brazilom. Konvencija o trgovini in plovbi določa, da bo blago obeh držav uživalo vedno enake ugodnosti, kakor veljajo za katerokoli drugo najbolj favorizirano nacijo. Tranzitna trgovina, toliko po suhem, kolikor po vodi, bo prosta slehernih davkov in pristojbin. Pogodba o zračni plovbi, določa, da bodo v mirnem času smela letati letala obeh držav svobodno nad ozemljem ene in druge, dasi bodo morali letalci spoštovati nekatere predpise, ki so v paktu podrobno določeni. Podpisali so se tudi dogovori o pobijanju tihotapstva, o iz-ročevanju zločincev, o pospeševanju tujskega prometa, o gojitvi medsebojnih kulturnih in trgovinskih stikov. Nad vse pomemben je tudi dogovor, ki določa, da bosta vladi — argen- tinska in brazilska — od časa do časa dala pregledati zemljepisne in zgodovinske učne knjige, ki so v rabi na šolah ter da se bo iz teh knjig črtalo vse, kar bi spominjalo na razprtije in zablode iz preteklosti ter bi v dušah mladih učencev moglo vzbujati mržnjo do kateregakoli drugega ameriškega ljudstva. V sredo večer je general Justo odpotoval s svojim spremstvom proti mestu Sao Paolo, od koder se bo odpeljal proti Santosu in nato v Montevideo. Na postaji v Riu de Janeiro so se poslovili od odličnih gostov brazilski predsednik dr. Vargas, člani vlade ter diplomatič-nega zbora in ogramna množica ljudstva, ki je navdušeno pozdravljala odhajajoče zastopnike argentinske republike. RAZOROŽITEV Med zastopniki velesil, ki se udeležujejo sej občnega zbora Zveze narodov, se vršijo v poslednjih dneh pogajanja, katerih namen je najti podlago za nadaljevanje že več krat prekinjene razorožitvene konference. NOVA VLADA NA ŠPANSKEM Po nekaj dni trajajoči vladni rizi, katere reševanje, je bilo precej težko radi zamotanega notranjega položaja v španski republiki, se je Martinezu Ba-rriosu posrečilo sestaviti kabinet, v katerem so zastopane sko-ro vse republikanske stranke. Ker je bilo pa že v naprej pričakovati, da bo tudi takšna vlada naletela v sedanjem parlamentu na hud odpor, je predsednik ljudovlade Alcala Zamo-ra razpustil parlament ter določil, da se bodovršile volitve 19. novembra. Nove "cortes" bodo imele svojo prvo sejo v prvi polovici decembra. PROCES RADI "REICHS-TAGA" Lipski proces radi požiga poslopja nemškega državnega zbora se še zmerom nadaljuje. Van der Lubbe, ki je priznal, da je zanetil požar, je tekom razprave že več krat dokazal s svojimi odgovori, da njegove duševne sposobnosti ne morejo biti povsem normalne. Bolgarski komunist Dimitrov je pretekle dni, tekom razprave, tako drzno odgovarjal predsedniku ter žalil policijo in sodni dvor, da so ga morali odvesti iz dvorane. V torek se je proces nadaljeval v Berlinu, in sicer prav v poslopju "Reichstaga", ter so se začele zaslišAati priče. TRAGEDIJA NA MORJU Pri Bermudskih otokih se je potopil preteklo soboto grški parnik "Annoula". O posadki, ki je štela 24 oseb, ni bilo sprva nobenega sledu. V torek pa je italijanska ladja "Montenlo" javila, da je našla enega izmed čolnov potopljenega broda ter rešila kapetana in štiri mornarje. Francoski zunanji minister Paul Boncourc in angleški zastopnik Lord Tyrrel na balkonu v Quai d' Orsayu. Nemčija je zahtevala, naj bi se ji dovolila ona obrambna vojna sredstva, katerih raba ji je po ver-sailleski mirovni pogodbi zabranje-na. Francozi se tem zahtevam pru-tivijo in irr da se je zatekla v neko v hišo v ul. Capdevila, na Avellanedi, tolpa tolovajev. Policija je obkolila hišo ter vdrla vanjo, a nagla v njej samo enega zločinca, nekega Fern-\ndeza Domigueza iz Brazila, ki ima na vesti umor Angela Morgia ter je zapisan kot nevaren ekstremist. Drugi tički so pa bili še pravočasno ubežali iz kletke. Policija jih išče. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiivHiiiiiiiiiiiifniiiiEiiiufviiiEiiiiiiiiiviiifiitvtiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiitiiiiiiii) IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE Oborožen upor v jetnišnici Pretekli petek zvečer je izbruhnil v kaznilnici "de los en-causados", ki se nahaja v ulici Caseros, oborožen upor, kar je vsekakor nekaj nenavadnega, če pomislimo, da je v vsaki jetniš- KDOR BOLEHA ZA KAPAVICO MORA VEDETI, da: 1) Ni priporočljivo zdraviti se na mesečne obroke, ker se na ta način okrevanje samo zavlačuje. 2) Ni priporočljivo podvreči se brezplačnemu pregledu niti poslušati brezplačne nasvete, ker se bolniki s tem navadno samo varajo. » 3) Ne sme dovoliti aplikacijo nobenih injekcij, ker je to zastarel način zdravljenja, ki povzroča razne komplikacije. 4) Ne sme jemati zdravil brez izrecnega zdravnikovega predpisa, ker bi si sicer samo zastrupljal želodec in uničeval živce. OBRNITE SE NA INSTITUTO-MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 925 NIMAMO PRAKTIKANTOV NITI BOLNIŠKIH STREŽNIKOV ODPRTO OD 10. do 12. in od 15. do 21. ure niči navada, da pregledajo in pretipajo slehernega novega gosta, preden ga spravijo v varno celico, in da je tudi občevanje jetnikov z zunanjim svetom, z obiskovalci i. t. d., vedno strogo nadzorovano. Kakor običajno, so tudi v petek zvečer stražniki vodili kaznjence k obedu. Na neko znamenje, ki je bilo gotove že prej dogovorjeno, so kaznjenci začeli kričati ter so navalili na čuvaje. Začelo je tudi pokati, ker so bili jetniki oboroženi z revolverji in bombami. Nastala je nepopisna zmeda, nekaj oseb se je zgrudilo na tla v mlako lastne krvi. Pazniki so seveda odgovorili na napad z orožjem, a so kmalu videli, da se sami ne bodo mogli dolgo upirati proti upornim jetnikom, ki so bili v premoči in dobro oboroženi. Vodstvo kaznilnice je radi tega takoi poklicalo na pomaganje ognjegasce, četo za napad s plini in policijo na konjih. Pričel se je boj, ki je trajal približno četrt ure. Upornike so razorožili ter jih spet spravili v celice. Boj je imel, kakor smo že omenili, tragične posledice. Na tleh sta obležala mrtva paznik Negri in "pistolero" Marco Contusi. Ranjenih pa je bilo približno deset oseb, izmed katerih so bili nekateri odnesli prav težke poškodbe. Ranam sta podlegla črez par dni še čuvaj Juan Carrasco ter njegov tovariš Manuel Vidal. Med žrtvami je največ jetniških paznikov, kar je tudi razumljivo, če pomislimo,, da se je napad izvršil nad vse nepričakovano. Težko ranjen je tudi zloglasni "pistolero" Pereyra, eden izmed glav nih voditeljev vstaje. Nič čudnega ni, če je ta dogodek napravil globok vtis na PROTI ZAKONU O HIPOTE KARNEM MORATORIJU Skupina zastopnikov tukajšnjih argentinskih in drugih bank je obiskala državnega podpredsednika dr. Roco ter mu obrazložila vzroke, ki govore proti promulgaciji zakona o hi-potekarnem moratoriju, ki ga je pred nedavnim odobril parlament. Predstavniki bančnih zavodov trdijo, da bi ta zakon dolžnikom prav malo koristil, upnike pa bi spravil v težaven položaj. Dr. Roca je obljubil, da bo o zadevi govoril s finančnim ministrom. NAPAD NA OBČINSKE MOŽE Tekom seje občinskega sveta, ki se je vršila v torek, je priletela z galerije, ki je bila polna občinstva, plinska bomba in padla med občinske svetovalce. Med poslušalci je nastala precejšnja panika in je vse drlo proti vratom. Tudi svetovalci sami so morali zapustiti sejno CERKVENI VESTNIH CERKVENI KOLEDAR 15. oktober — devetnajsta pobin-koštna nedelja — slovenske božje službe )ia Paternalu, Avalos -250, po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. Ostale španske božje službe vsako nedeljo ob pol selJmih, pol osmih, in devetih, in. večernice ob šestih popoldne. 16. oktober — pondeljek — spo-, min svete poljske vojvodkinje Hedvige. 7. oktober — torek — spomin svete Marije Marjete Alacoque redovnice v Paray-le-Monial blizu Lyon a/ .na Francoskem, velike ši-riteljice pobožnosti do Srca Jezusovega. 18. oktober — sreda — spomin svetega zdravnika, Pavlovega spremljevalca in evangelista Luka. 19. oktober — žetrtek — spomin svetega frančiškanskega duhovnika Petra Alvantara. 20. oktober — petek — svetega poljskega duhovnika, slavnega profesorja , in pisatelja Janeza Kent-skega. \ 21. okt\ber — sobota — spomin svete device Uršule in tovarišic, ki so jih usmrtili divji Iiuni zaradi stanovitne vere v Kristusa. 22. oktober — dvajseta pobinko-štna nedelja, posebej posvečena misijonski misli — slovenske božje službe dopoldne in popoldne po navadi. Delavniške svete maše vsak dan ob pol sedmih. CERKVENA KRONIKA Zakrament svetega krsta je prejela Neža Marija Rogelj, ftotrova-la sta ji gospa Karolina Lasič in gospod Jožef Bašin. Zakrament svetega krsta ie prejela Olga Marija Jamšek. Botrovala sta ji gospa Terezija Benulio in gospod Anton Benulič. V bolnici Alvear je nenadoma preminul Valentin Mlakar doma iz Iga vasi pri Ložu na Notranjskem in zadnji čas stanujoč i Buenos Airesu, Bellavista 1122. Pokopan je bil na pokopališču Chacarita. Naj počiva v miru! dvorano, ker je iz bombe začel uhajati plin, ki povzroča solze-nje. Oblasti so aretirale trojico argentinskih mladeničev, ki so priznali, da so pripravili in izvršili ta napad. Policija je slutila, da se nekaj pripravlja in je radi tega poslala tudi konjeniški oddelek pred mestno hišo. Skrbno so pregledovali vstopnice in vsakega radovedneža, ki je hotel na galerijo, so pretipali, če nima kakšno orožje pri sebi. Pa vklub vsemu---- HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD VESTNEGA IN ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA, ZATECITE SE NA C L! rj AMC AULO ®^ A DiA.GODCL Zdravi ravnatelj dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje BLENORAGIJE - KAPAVICE AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJ. ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) -Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČEN Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate; in neredno spanje — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reuma tične bolezni. ŽARKI X - DIATERMIJA - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejemanje strank od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. Calle Cangallo 1542 Jutri, 15. t.m.y ob 16. uri - v ul. Rioja 452 - vel. prireditev za slovensko šolo v Villa Devoto Dogodki v pokrajini San Juan | Med vinogradniki v pokraji-j ni San Juan se je bilo pričelo že ; pred meseci širiti nezadovoljstvo j radi visokih davščin, ki so jih i morali plačevati. Da bi kaj dosegli pri pokrajinski vladi, so se vinogradniki združili v organizacijo, ki se je začela poganjati za znižanje davkov. Ker pa ta prizadevanje niso imela uspeha, se je spor med vinogradniki in : vlado od dneva do dneva boli j ostril, tem boli, ker so se bili vinoreici domenili, da ne bodo do nadaljnega odpošiljali vina ter so se s tem izognili plačeva-i nju davkov. v—--- NOVI LIST SLOVENCI DOMA IN DRUGOD * i:?;: VESTI IZ DOMOVINE Združitev občin v dravski banovini — Jutri se bodo vršile občinske volitve V torek, 12. septembra, je izšla 73. številka "Službenega lista banske uprave dravske banovine", ki je objavila banovin-sko volilno uredbo k zakonu o občinah in pa novo ureditev občin v dravski banovini. S tem se je izvršila obsežna združitev manjših občin v večje in pomembnejše. Do sedaj smo imeli v Slovenji 1069 občin, odslej, po novi ureditvi, jih bo pa le še 373. Všteta so tu tudi vsa štiri avtomna mesta (Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj), na katere se novi zakon ne nanaša in ki tudi pri združitvi (takozvani "komasaciji") občin niso prišla v poštev. Število občin se je s tem znižalo za 690, torej skoro za dve tretjini. Le majhen del občin okrog sta, je ostal nespremenjen. Sedeži navili, zloženih občin, se bodo določili šele pozneje, po volitvah, ki se bodo vršile jutri, 15. oktobra t. 1., in sicer v okviru novih občin. V Ljubljani in ostalih, zgoraj navedenih avtonomnih mestih ne bodo torej volili. Za ta mesta bo veljal poseben zakon. Občinski odbori se volijo z občim, enakim, neposrednim in javnim glasovanjem za tri leta. Glasovalno pravico imajo vsi prebivalci občine, ki so vpisani v njen imenik po zakonu o volilnih imenikih. Za občinskega odbornika more biti izvoljen oni član občine, ki ima volilno pravico po zakonu o volilnih imenikih in ki je izpolnil 25 let ter od izvolitve ni izključen. Član občine je oni, ki ima v dotični občini domovinsko pravico. Število občinskih odbornikov mora biti: 1. v občinah od 3000 do 5000 prebivalcev 24 odbornikov. 2. v občinah od 5000 do 8000 prebivalcev 30 odbornikov. 3. v občinah od 8000 prebivalcev naprej 36 odbornikov. V občinah, kjer število prebivalstva nedoseže 3000, mora biti najmanj 18 odbornikov. Zakon določa nato, v katerih slučajih nima občinar. pravice biti izvoljen. Zakon predpisuje, tudi, da ne morejo biti na prvih šest mest kandidatne^ liste postavljene one osebe, ki ne govorijo in ne pišejo službenega jezika, osebe, ki so v državni ali samoupravni službi ter duhovniki. Voli se namre po kandidatnih listah in je v tem pogledu važna določba zakona, ki pravi, da morajo liste za nove, združene olxine vsebovati v prvih dveh tretjinah odborniških mest najmjnj po enega kandidata in namestnika iz vsake do sedaj samostojne občine, kie je prišla v celoti, ali samo delno, v sestav nove. Liste, katere morajo podpisati predlagatelji (najmanj 20 za občine do 1000 prebivalcev, 40 za občine do 4000, najmanj šestdeset pa za občine z več ko 4000 prebivalci), se vložijo pri pristojnem srezkem, odnosno okrožnem sodišču, ki vrne en izvod pristojnemu volilnemu odboru. Po vsej Sloveniji se je v poslednjih tednih vršila živahna volil-pa kampanja in, kot rečeno, bodo volilci jutri šli na volišča. * * * Večja skupina poljskih parlamentarcev se je mudila pretekli mesec v Jugoslaviji. V Beograd so gostje prispeli 10. septembra dopoldne; oblasti in občinstvo so jim pripravile izreden sprejem. Došli so v našo prestolnico v spremstvu večje skupine narodnih poslancev in drugih zastopnikov oblasti, ki so se jim peljali nasproti do državne meje. V Beogradu so se gostje mudili dva dni, odpeljali so se nato v južni del Srbije, si ogledali lepoto dalmatinske obali in pozneje tudi Zagreb. Dne 19. septembra so prispeli v Ljubljano, kjer jih je občinstvo z navdušenjem sprejelo. Od tod so napravili tudi izlet na Bled, nakar so se odpeljali proti domu. Bili so polni laskavih besed o Jugoslaviji in o gostoljubnosti njenih prebivalcev. Velik požar v Ložnici. — V prvi polovici septembra, bilo je na nedeljo, je nastal v Ložnici v sloven je-bistriškem okraju velik ogenj, ki je uničil skoro pol naselbine. Goreti je začelo v. času, ko je bila večina vaščanov pri maši v bližnjih Ma-kolah. Iz neznanega vzroka se je najprej vnelo gospodarsko poslopje posestnika Karla Verdnika. Zaradi hudega vetra se je ogenj razširil tudi na stanovanjsko poslopje, živinski hlev, kolarnico in drvarnico, nato pa še na poslopja Neže Pšenič-nikove, Matije Ritonje, Janeza Ma-pajsa in Matije Jaška. Ogenj je vse te domačije skoro popolnoma upe-pelil. Dim goreče vasi so opazili v tovarni tanina v Majšperku, kjer so začele tuliti tvorniške sirene in na ta način so bili opozorjeni gasilci. Že poprej pa so prispeli na pomoč gasilci iz Slovenske Bistrice in naposled tudi iz Ptuja, šest cevi je bljuvalo vodo na pogorišče in posre-čilos se je, da so ogenj omejili ter preprečili še večjo nesrečo. Na begu ustreljen. — Pavel Poton je bil pred nedavnim pobegnil iz mariborske kaznilnice. Orožniki so ga izsledili v njegovi domači občini Cerkljah. Poton pa je še v tem opasnem trenutku zaupal srečil in se spustil v beg. Ustavil se ni niti na poziv orožnikov in na njihovo grožnja, da bodo uporabili puške. Ker je tekel dalje, so orožniki ustrelili za njim. Dva strela sta ga zadela v trebuh in ga smrtnonevarno ft ★ ft ★ ft ★ ranila. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več rešiti življenja. Dva starčka umorjena. — V noči na 14. septembra sta bila na grozen način umorjena dva zakonca, 741et-ni Ivanšek Anton in 721etna Marija, posestnika v Bukovšku v občini Zakotu. Živela sta sama zase, ker so trije že odrasli otroci v Ameriki. Bila sta precej premožna. Pokojni Ivanšek se je namreč pred kratkim vrnil iz Amerike in prav zaradi tega ga jeizbral zločinec za svojo žrtev. Umor je bil odkrit ob 5. zjutraj. Pokojni Ivanšek je namreč prejšnji dan naprosil sosedovega sina Fočka Ivana, naj mu pomaga drugi dan kositi deteljo ter naj ga zjutraj pokliče, kar je Fo-ček tudi storil. Ker pa Ivanška ni bilo iz hiše, ga je potem vnovič klical. Ker tudi sedaj brez uspeha, se mu je videla reč sumljiva. Poklical je še dva soseda. Zadnja manjša vrata hiše so našli malo odprta. Vendar niso vstopili, temveč so šli v Brežice po orožnike, kie so takoj prišli s komandirjem g. Iskro na čelu. Ko so* orožniki stopili v hišo, se jim je nudil grozen prizor. Pokojni Anton je ob glavnih zaprtih vratih sedel na tleh, naslonjen na vrata, oblečen in s ključem v roki. Imel je razbito glavo in poškodbe po rokah_ prsih in hrbtenici. Žena pa je ležala v postelji v stranski sobi z veliko rano na glavi. Kakor je videti, je bila ubita v spanju. Ubita sta bila z domačo sekiro, ki je stala po navadi v kotu ob vratih, kjer so našli Ivanška mrtvega. Poleg tega je bila moževa postelja razmetana, ženina pa nedotaknjena. Nadalje je zločinec razmetal vso obleko na podstrešju, ko je iskal denar, ki ga pa ni našel, kar je razvidno iz tega, ker ni ničesar odnesel, niti dveh hranilnih knjižic, glasečih se na večje zneske. Te knjižici je sodna komisija pozneje našla. Umor se je izvršil proti jutru, ker je bil Ivanšek že oblečen, žena pa je še spala. Zločinec je prišel v hišo pri zadnjih vratih^ ki so jih po navadi zapirali samo z leseno kljuko. Tudi je zločinec moral poznati domače razmere. Žalostna smrt matere štirih otrok. — Žena nekega posestnika iz Stahovice pri Kamniku se je bila vrnila iz bolnišnice, kjer je bila skoro mesec dni. Drugo noč po povratku je mož okrog treh zjutraj, ko se je prebudil iz sna, opazil, da žene ni v postelji. Ustrašil se je, kam je odšla. Mislil je, da je morda pri sosedu. Vendor pa je ni bilo niti tam niti kje drugje. Zjutraj šele so jo našli mrtvo v potoku nedaleč od hiše, ki stoji najbliže znamenju ob poti k Sv. Primožu, Ležala je v komaj 25 cm globoki vodi. Sodijo, da je hote- ^V ★ ft ★ ft * VESTI S PRIMORSKEGA Novi prefecti — Proslava v Novi vasi — O fehtarenju in še drugih nadlogah pod Nanosom — Mizerija v Gorici — Smrtna kosa v Sy. Luciji ob Soči — Priimek in slušba Italijanska vlada je pred nedavnim objavila dekret o premestitvi mnogih prefektov, pa sta tako dobili nova glavarja tudi puljska in goriška pokrajina. Puljski prefekt Fo-schi je bil postavljen na razplolo-ženje in pride na njegovo mesto Oreste Cimaroni. V Gorico je bil pa poslan dr. Salvatore Introna, ki bo nadomestil dosedanjega prefekta Trotto. Puljski list "Corriere Istriano" pišej da mu je zelo žal radi Foschi-ja, ki je mnogo naredil za razširjenje fašizma po istrskih vaseh. Posebno pa je gospa Foschijeva, tako pravi "Corriere", mnogo storila za organizacijo "Italia Redenta" ter za ustanavljanje otroških vrtcev, v katerih se raznaroduje slovanska deca. Kar piše puljski list, je resnica. Foschi je bil aktiven član fašistične organizacije ter je bil v svojih govorih mnogo krat še bolj navdušen in bojevit nego drugi fašistični prvaki. Mrzil je naše ljudi ter pušča mnoge sledove tega sv0jega sovražnega razpoloženja napram Slovanom. Cimaroni, njegov naslednik, je bil za časa vojne na fronti ter je invalid. Tudi on izhaja iz fa-šistovskih vrst; bil je pet let prefekt v "Beneventu. Trotta je bil v Gorici le malo časa in je bil poslan tja, da nadomesti dotedanjega goriškega prefekta, ki je bil premeščen v Trst, V Novi vasi, blizu Poreča, se je ustanovil odbor, čigar cilj je organizirati vse potrebno, da se "na dostojen način proslavi mučenika Marcela Cerneka", ki da je bil "odličen italijanski učitelj in patriot" in je umrl za časa vojne v nekem avstrijskem koncentracijskem taborišču. Černek je, kakor piše "Piccolo", zbiral okrog sebe, ob enem z čupnikom Don Tosom, one ljudi, ki so se pred vojno upirali "slovanskemu valu". Po zaslugi renegata in narodnega izdaljalca Černeka, ki se je bil prodal "Leghi Nazionale"^ so oblasti osrečile Novo vas z italijansko šolo. On je bil ustanovil rekrea-torij za raznarodovanje slovanskih otrok, Leghino godbo itd. Odbor, ki se je ustanovil v Novi vasi, hoče prekrstiti tamošnjo šolo z imenom Černeka: "Marcello Cer-necca", nad vhodom pa vzidati ploščo, ki bo govorila o njegovih zaslugah za italijanstvo Istre. * * * Iz Vipave snjo pred nedavnim že izvedeli o gradnji nove ceste od vile Ane črez Police. Nova pot preide na staro cesto pri pokopališču. Pred kratkim je bila popolnoma dokončana. Tri nove vojašnice so že pod streho. Po obsežnosti in višini so enake stari stavbi in stoje, kjer so prej bile konjušnice. Vojaško letališče v Vipavi ima mnogo prometa. Stalno pristajata po dve, včasih pa tudi po več letal. Ostanejo tu po nekaj ur, potem pa zopet odletijo proti Gorici ali pa proti Vidmu. Ob priliki zadnjih manevrov jih je bilo polno letališče. Stavbe na letališču so barvane z varovalnimi barvami t. j. z ze- I z gredi v St. Lotrisu: spopad policije z delavci, ki zahtevajo zvišanje plai. la k potoku po vodo. Ker pa je bila po bolezni zelo slaba, je padla v strugo in utonila. Za ženo, ki je bila stara 25 let, jočejo Stirije otroci. lenimi, rumenimi in rjavimi lisami. V visokopritlični stavbi tik Mayerjeve žage stanuje z ženo in otrokom letališki paznik ki upravlja in varuje letališče. Tudi na Vipavskem že dolgo rožice več ne cveto. Kmet je že popolnoma izmozgan - trgovci mu ne morejo dajati več na u-panje, vsled česar tudi sami hirajo. Lesna trgovina z Nanosom je propadla, ker je sivi Nanos dal od sebe, kar je mogel, da je reševal ljudstvo pred bobnom. Da Italjani niso baš najboljši plačniki je splošno znano. To resnico je morala okusiti tudi lesna industrija v Vipavi, ki je morala ukinuti svoje obratovanje in je z njimi v brezupni tožbi. Da bo naša pot še bolj trnje-va, skrbi znani sirovi podeštat Waifro s svojimi biriči in po-drepniki: Endrizzi, Caligaris, Santus, ter domčimi poturicami Jožetom Krhnetom, Karlom Fe-riani (Ferjančič) iz hotela in sličnimi propalicami. Vsekakor značilno! Da je vipavski podeštat zločinsko sirov, je dokaz v tem, da je prejel od višjega političnega funkcijonarja iz Gorice opomin, naj milejše postopa z našimi ljudmi, ker se po tej poti ne more pri naših ljudeh ničesar doseči. Pritepeni italijanski menihi fehtarijo po vaseh in so ljudje že strašno naveličani. Vse jim pride prav. Prejšnji naši priljubljeni menihi so pobirali samo ob času trgatve in ljudstvo jim je rado dalo; kar je moglo. Obdržali so samo enega slovenskega meniha, da bi ta čim več nabral, a naše ljudsvo pozna njihovo taktiko in se mora tudi ta redno vračati domov s prazno malho. Znano je, da v Trstu že dolgo delijo v vojašnicah stradajo-čim ljudem vojaško "menažo". Pred približno enim mesecem so to uvedli tudi v Gorici. Pri stranskih vratih alpinske vojašnice v via Mamelli čakajo gruče lačnih na vojaško hrano. Tako delajo tudi druge institucije in vojašnice, kot "Caserma S Michele" v via Ponte Isonzo, dalje O. N. B. (Opera Nazio-nale Ballila) na piazza Catteri-ni itd. Italijani, ki prihajajo iz starih pokrajin Italije, pravijo da je v Julijski Krajini "Amerika". Res, zelo radi bi vedeli ka. ko mora biti pri njih! * * * Pred kratkim je bil odpuščen iz službe 46-letni podtajnik na občini v črnem vrhu, Filip Šinkovec. Imeli so ga tudi za tolmača, ker vsi občinarji ne razumejo italijanskega jezika. Toda to njegovo delo je bilo poplačano z nehvaležnostjo. Fašističnim veljakom se je baje zelo zameril, ker ni hotel nič slišati o spremembi svojega priimka in so ga zato kratkomalo odslovili, če hočeš dandanes živfti, ni zadosti da si v fašju in še kje, ampak moraš imeti tudi italijanski priimek in morda bodo prišli fašisti tako daleč, da bodo vbrizgali v neitalijanske in nefašistične ljudi pravo patentirano italijansko in fašistično kri. Zakaj pa ne, saj transfuzija krvi ni nič posebnega dandanes! 53235348234848535353234848484848484823532353234823482353234823534802010100235323232323485323235323535353482348484848235353234848482353534848485353484802010100014823482348235353485353 Cerkev in fašizem v Julijski krajini "Slovenec" piše: Znano je že, kako uspešno deluje upravitelj goriške nadškofije za uničenje in zatiranje vsega slovenskega v škofiji. Iz goriškega Alojzijevišča je izgnal vse prešnje osobje, od vodje do vratarja. Tudi šolske sestre je izgnal; od teh jih je pet odšlo v Argentino. Iz Malega semenišča je spodil 10 služkinj Slovenk, namesto teh pa poklical 16 oseb (10 samostanskih sester in 6 služkinj) Italijank. Iz velikega semenišča je izgnal že pred časom 9 oseb. Iz škofije je odslovil slovensko služabništvo. Ko je svoječasno neki slovenski duhovnik posredoval pri Sirottiju z Alojzijevišča, mu je zažugal v vljudnih besedah s policijskom preganjanjem. Prepovedal je slovenske listke in slovensko petje pri procesijah. Vpeljal je ponekod laške kaplane in ka-fcehete, ki delajo ponajveč le zgago v župniji. Tako n. pr. se je neki tak pritožil v Gorici, ker ni bil povabljen k župniku na večerjo o priliki neke cerkvene slovesnosti. Za tako ničevo stvar se je moral župnik zagovarjati pred oblastmi. V neki hribovski župniji je učitelj ovadil župnika, češ, da je on kriv, ker otroci ob koncu sv. maše za sklep šolskega leta niso zapeli z učiteljem nekih pesmi v laškem jeziku; prišla je preiskava iz Gorice nalašč za to reč. Župnik Ivan Mozetič v Ravnah je meseca marca dobil policijski o-pomin (diffida), kjer je nastopil proti pohujšanju v šoli. Take in podobne reči se dogajajo pod sedanjim upraviteljstvom nadškofije. To so tudi razlogi, da upraviteljstva ni konec in še ne bo konec. Težko je namreč dobiti osebo, ki bi garantirala nadaljevanje sedanje smeri. * BENEŠKI SLOVENCI NE SMEJO MOLITI V SLOVENSKEM JEZIKU. Iz Vidma poročajo, da je 70 katoliških duhovnikov Slovencev, katerih župnije so v področju videmske nadškofije, bilo pod grožnj0 aretacije v prisotnosti karabinijerjev prisiljenih sprejeti na znanje odlok talijanskih civilnih objastev, da v cerkvah ne smejo več pridigati v slovenskem jeziku. Prizadeti duhovniki so poslali protest Vatikanu. Kap je zadela veletrgovca Josipa Muniha iz Sv. Lucije ob Soči. Kmalu nato je umrla, tudi od kapi zadeta, njegova žena Marija. Z ugledno družino sočustvujejo vsi, ki so pokojnika poznali. Naj počivata v miru v zlati žemljici, ki sta jo tako vroče ljubila! IZSELJENIŠKI KOMISAR- JAT V ZAGREBU se je preselil v nove prostore bli zu glavne zagrebške železniške postaje ter ima sedaj naslednji naslov: Palomotičeva ulica 59. 1.1 nadstropje. PROSTOVOLJNI DELAVCI NA NEMŠKEM Glasom poročila, ki ga je objavil nemški delovni komisarijat, je bilo koncem avgusta zaposlenih s prostovoljnim delom 257 tisoč 257 mla-deničev. ft * ft ★ ft * Lepotica iz Virgin!je Evangelina Glidewell, ki se je udeležila lepotne tekme v Atlantic Cityju. VELIKA KLINIKA SPECIALISTOV Buenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila ZDRAVIMO SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje n^rzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom 1017 - SAR MIEN TO - 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure KAKO bi se naročili na naš list? NIČ NI LAŽJEGA Pošljite svoj naslov na: NOVI LIST, Reconquista 268 Buenos Aires RESTAVRACIJA VALUE, D. ESPOSITO «c CASEIXI Točimo najboljša importirana vina, pristno in sveže pivo. Dobra in vsakovrstna hrana. Lepi prostori za bankete ter družinske zabave. Igrišče za krogle, s krasnim vrtom. Postrežba v slovenskem jeziku Za obisk se vljudno priporočajo LASTNIKI. Federico Lacroze 2720 — U. T. 73 (Pampa) 0883 PODLISTEK mNIMIMItMimilllimimiltMMIIMIttlMMHMIimMIIIIIIMttlMIMIMtm MRKUN (Nadaljevanje) , (2) Potrebovali so nekoliko kurjačev, pa je že tako v navadi, da je denar najboljše priporočilo. Zaposlili so ga in, ko je parnik zapuščal pristanišče, je že delal pri premogu na dnu ladje. če bi bil kdo rekel gospodu Rett-derju, da ga je naključje spravilo v bližino enega izmed najbolj zloglasnih zločincev naših dni, bi bil ne-zaupno odkimal ter povedal z zelo prepričujočimi in ljubeznivimi besedami, da tega ne verjame. Ko so ljudje iz Scotland Yarda govorili o tem izrednem dogodku, so vedno pričenjali svoje razlage z besedico "če"... "če" bi Redsacka takrat ne bili imeli zaprtega v celici____"Če" bi ga bil gospod Reeder videl____Mnogo dela bi se bilo, seveda, prihranilo, saj so bili vsi prepričani, da se to delo ni začelo in tudi ni končalo z zadevo "Banka L. & O." Ni bilo verjetno, da bi gospod Reeder pozabil na Redsacka. Ko je prispel na Agleško, se mu je zdelo, kakor da pozna ime tega človeka že dolgo. Imel je v svoji listnici kratke beležke o njegovi preteklosti, saj se je vedno zanimal za zgodovino slehernega zločinca; menil je, da zločin, Prav tako kakor umetnost, ne pozna državnih mej. Vsekakor pa je bilo čudno, da mu nikoli ni prišlo na misel, da bi bil spravil Redsacka v zvezo s slučajem Banke L. & O. * * * Mr. Reeder je le poredkoma zahajal v gledališče. Ko je šel h kakšni predstavi, so se mu bolj dopadle močne in romantične žaloigre nego one komedije, polne finega in zamotanega dušeslovja, ki imajo takšen uspeh med premožnimi sloji. Predstavljali so "Ločena srca" in ker je bil že ob zaključku prvega dejanja ugani ves zapletež igre, se je nekoliko zadolgačasil in od tega hipa dalje ni imela igra zanj nobene privlačnosti več Reeder se je sprehajal po predsobi kadil eno izmed svojih cenenih smotk ter bil že pripravljen, da se spet vrne v dvorano, ko bodo zvonci začeli klicati občinstvo, pa se je tedaj dogodila ona neprijetnost, ki je prekrižala v®e njegove načrte. Približal se mu je zelo fin gospod; močan, velik in zelo eleganten. Ne njegovem obrazu je igral neizbrisen nasmešek zadovoljnosti. Njegove brčice so končavale v dve zelo tenki špici in njegovi veliki nohti so bili zelo skrbno negovani. Obleko je imel kakor ulito in ko ga je Mr. Reeder imel pred seboj, je čutil, da se mu obuja želja, da bi šel gledat še drugo dejanje žaloigre, katero je bil prej tako nelaskavo sodil. "Vi ste gospod Reeder?", je vprašal na način, da se odgovoru ni bilo mogoče izogniti. "Jaz sem Hallaty od gunnersburyške podružnice Banke L. & O. Nekoč ste me obiskali radi nekega človeka, ki je sleparil s čeki." Mr. Reeder je nastavil očala na spodnji konec svojega nosu in je preko stekla pogledal svojega novega znanca. "Da, spominjam se, da je v Gun-nersburyju obstojala neka podružnica banke ____ Pa je res zanimivo ____hm .... videti kako na- > predujejo te banke." "Nekaj mnogo bolj izrednega se mi zdi, videti Vas v gledališču", je dejal Hallaty ter se zasmejal ---- "Da, tako izgleda". "Pred vsem", je nadaljeval zgovorni človek, "ko se spomnim, 'da sem govoril pred par dnevi o Vas z Lordom Lintilom ----Vi ga morate poznati .... Jaz ga poznam osebno; prav za prav sva velika prijatelja". Mr. Reeder se je začudil. "Da?", je dejal s spoštovanjem. "Od njegovega tretjega bankrota nisem več videl lorda Lintila. To je zelo zanimiv človek." "Tudi ljudje visokega pokoljenja imajo lahko svoje nesreče", je rekel Hallaty z nekakšno resnostjo. "Govorili ste mu o meni? ----In kaj Vam je dejal?----" Za hip se je zdelo, kakor da vodja g,unnersburyške podružnice ne namerava nadaljevati s pripovedovanjem svojih aristokratskih spominov. "Da ste zelo spretni". Izgledalo je, da gospodu Reeder-ju ta poklon ni bil preveč po godu. "Govorili smo o sleparijah, ki se vrše na škodo nekaterih bank in o tem, kako se zdi skoro nemogoče spraviti krivce pod ključ. In to je, kar bi radi dosegli: spravili bi jih radi pod ključ", je svečano dodal g. Hallaty. Njegov vodeni pogled ni niti za hip zapustil detektivovega obličja. "To je občudovanja vredna namera'^ je prijazno odgovoril Mr. Reeder med tem ko se je vpraševal, ali bo od tega razgovora dobil kakšno važno vest. "Mislim, da mora pač biti na kakšen način mogoče preprečiti, da se te sleparije preprečijo." "Seveda mora to biti mogoče." Pogledal je na uro in vzdignil glavo. "Zelo rad bi videl tudi drugo dejanje te igre", je dejal ter se pri tem prav brez sramu zlagal. "Želel bi", je ljubeznivo nadaljeval g. Hallaty, "da bi se mi poverila ena izmed teh zadev----" K sreči je začel zvonec v tistem hipu brneti in g. Reeder se je tedaj izmuznil. Pa ne za dolgo, kajti, ko je po tretjem dejanju zapuščal gledališče, je naletel na svojega prijatelja, bankirja, ki ga je pričakoval. "Ali ne bi šli z mano v klub, na kozarček?" .... "To bi me zelo veselilo, gospod... hm..." Hallaty mu je moral že v tretje | povedati svoje ime. I "Ampak v klube ne zahajam in j močnih pijač tudi ne pijem... Jaz I pijem samo ječmenovo vodo." j "AH Vas lahko peljem Tčam dru-1 gam?", je vprašal g. Hallaty. Mr. Reeder mu je dejal, da je nameraval iti peš, pa da torej ni mogoče, da bi ga peljal. "Mislil sem, da živite v Brackle- yu----" "Tako je, a raje hodim____ Gibanje mi dobro de." Vztrajonst tega človeka, ki je izgledal tako zelo zadovoljen sam s seboj, ga ni presenetila. Mnogo ljudi je, ki si na vse načine prizadevajo, da bi prišli v stike z višjimi oblastmi, ki raziskujejo zločine izvršene proti bankam. Nekatere žene pri tem neka huda radovednost, pri drugih imajo vlogo bolj osebni razlogi, nekaj je pa tudi takih, ki pripisujejo g. Reederju važnost, ki je on, po njegovem lastnem mnenju, ne zasluži in o kateri bi on sam prav rad videl, da bi se skrčila na čim manjši obseg. Mr. Hallaty je bil mož, ki se je držal ter imel izborno mnenje o svoji lastni važnosti in sposobnosti. Videlo se mu je, da je zelo zadovoljen sam s seboj. Črez nekaj dni, ko je g. Reeder jedel svoje pecivo ter pil svoj vsakdanji kozarec mleka v neki mlekarni, je smehljajoči se človek stopil predenj ter sedel k isti mizi. Izmuzniti se, ni bilo mogoče. Detektivu ni preostajalo nič drugega, nego da je poslušal Hallatye-ve teorije o zločinih, o preiskovalnih sredstvih, o pomanjkljivosti bančnih postopanj za preprečitev takšnih zločinov, pred vsem pa je moral poslušati dolgo in pohvalno razlago o govornikovi lastni zmožnosti, zunanjosti in uvidevnosti. r>S> ZA POUK IN ZABAVO Zgodovina raket Najstarejši sledovi o raketah segajo v stari vek, toda prva poročila, ki govore o njih, so dovolj temna in skrivnostna. Skoraj gotovo je, da moramo šteti znamenitega Arhitajevega goloba, ki ga srednjeveški spisi cesto omenjajo, med raketne iznajdbe, med mehanizme, ki se gibljejo naprej na principu povratnih sunkov. Arhitas iz Tarenta, matematik, državnik in vojskovodja, Platonov sodobnik, je med drugim izumil lesenega goloba, ki je letel na vrvici v krogu, gnala pa ga je bržkone para, ki je sunkoma uhajala iz njegove notranjosti. Prve vesti o izumu smodniku podobnih eksplozivnih snovih, ki morejo biti podlaga za rakete, so isto tako zelo nedostatne. Kitajski general Vajšing je baje leta 1164. kot prvi uporabljal smodnik, a po vsej prilike gre tu, kakor pri ostalih poročilih iz tega časa, za neko vrsto "grškega ognja", ki ni bil eksplozivna snov, temveč mešanica lahko gorljivih snovi. Okrog leta 1200. je Markus Gre-kus, menda bizantinski Grk, izdal "Knjigo o ognju", v kateri je med drugim baje učil, kako s« izdelujejo rakete. Prve določne vesti o uporabi eksplozivnih snovi s solitrom pa najdemo 1232. v neki kitajski kroniki, ki pripoveduje, da so pri obleganju nekega mesta uporabljali raketam podobne izstrelke. V Evropi omenjajo rakete, "leteče ognje", prvič 1258. v Kelmorajnu, Albertus Magnus in Roger Bacon pa dajeta navodila za izdelavo smodnika in raket. L. 1280. opisuje Arabec Hasan Abrama neke vrste torpedo z raketnim pogonom, potem so poročila o uporabi zažigalnih raket v vojne namene čedalje pogostejša, a 1. 1405. opisuje Konrad Keyser že tri vrste raket, letečih, plavajočih in takšnih, ki so se premikale na vrvici. Okoli 1. 1500 naletimo že na prvega človeka, ki je bil spoznal uporabnost raketnega principa za letanje v vsemirje. Kitajski mandarin Van-hu je zgradil zmaju podobno pripravo, ki naj bi jo 47 raket pognalo v višino. Vanhu se je vsedel v ta zmaj in 47 kulijev je istočasno prižgalo rakete, ki so res istočasno eksplodirale in — raztrgale pogumnega mandarina in njegov aparat. ftele kakšnih 200 let pozneje naletimo na poročila o vozilih, ki naj bi se gibala na raketnem principu. Holandski fizik Gravesande je 1. 1721. izdal knjigo, v kateri je objavil prvi model "raketnega automo ibila". ki naj bi ga povratni sunek uhajajoče pare gnal naprej. Tega voza Gravesande, žal, ni mogel zgraditi. Idejo "raketnega letela" pa najdemo spet v poskusu Miolla-na in Janineta v Parizu, ki sta se hotela 1783., torej pred 150 leti, dvignit v zrak z montgolfier0, ki bi dvignit v zrak z montgolfiero, ki bi klop uhajajoči segreti zrak. Zal pa je bilo tisti dan tako vroče, da se balon ni mogel dvigniti. Vnel se je, nestrpni gledalci so si razdelili njegove ostanke, Miollan pa je izginil z blagajno in ni bilo slišati nikoli več kaj o njem. Proti koncu 18. stol. so začeli za kratko dobo uporabljati rakete v vojne namene. Angleži so n. pr. oblegani Kodanj popolnoma upepelili s 40.000 vžigalnimi raketami, kijih je njihov poveljnik, sir William Congreve, izboljšal po indijskih modelih. Njegove rakete so letele kakšnih 2700 m daleč. V tej dobi je pirotehnik Claude Ruggieri v Parizu izstreljeval raketna padala, ki so nosila razne majhne živali in tudi ovne. Hotel je na ta način izstreljevati celo ljudi, a mu je policija prepovedala takšne poskuse. 1828. so v Nemčiji prvič uporabili rakete za izstreljevanje vrvi proti nasedlim brodom. Ti poskusi so se obnesli in jih reševalna služba za nasedle brode posnema z velikim uspehom še danes. Od sredine 19. stol. dalje naletimo čedalje češče na vse mogoče tipe raketnih letal, zrakoplovov, vozov in celo na vsemirske rakete. L. 1841. je Anglež Golightly dobil prvi patent za raketno letalo. L. 1891. je Ganswindt na nekem predavanju v Berlinu kot prvi razvijal resen načrt za konstrukcijo vsemirske rakete. Predlagal je polet na Mart z dinamitno raketo. L. 1904. je inž. Maul konstruiral prvo raketo za fotografiranje iz višine, 1. 1911. je slavni profesor Piccard napravil prve poskuse z modeli raketnih letal. Svojo idejo za polete v stratosfero je skušal tedaj uresničiti na ta način. Po svetovni vojni se je začela prava "doba raket", ki jo je otvori-la 1919 publikacija Američana God-darda o njegovem modelu raket za polete na luno. Sledil je profesor Oberth, Američan Lyon in nešteti drugi, vsak mesec nam prinese kakšen nov poskus z raketami, ki naj bi rešile vsakovrstne ideje za izboljšanje prometnih in prevoznih sredstev, za polete v vesoljstvo itd. Poleti v vesoljstvo se doslej niso uresničili ker pač še niso izumili rakete, ki bi bila kos vsem, s to idejo zvezanim problemom. Ni pa dvomiti, da bomo prej ali slej našli rešitev tudi te davne sanje človeškega rodu in tedaj šele bo napočila prava raketna doba. Najdba dragocene zemljepisne knjige Profesor Jordan Ivanov, član sofijske univerze, ki je nedavno odkril v rilskem samostanu starobol-garski glagolski rokopis, je našel pred kratkim v vzhodni Bolgariji geografsko učno knjigo arabskega učenjaka Idrizija. Original te draft * iz * iz * gocene knjige je bil napisan 1. 1154, a se je pozneje izgubil in danes so znani le še trije njegovi prepisi, ki jih hranijo v knjižnicah v Parizu, Londonu in Carigradu. Pravkar odkriti rokopis je najboljši od vseh znanih prepisov. Vsebuje 70 barvnih zemljevidov in o-pis Balkanskega polotoka ter očrt prvotne bolgarske domovine v področju Volge. Prepis je oskrbel Arabec Ahmed Ali Kudžuhiri. V 18. stoletju je kupil ta rokopis šumen-ski guverner Šerif paša ter ga izročil svoji džamiji Tumbul. Rokopis se zdaj prevaja ter vsebuje dragocene podatke glede na položaj Bolgarije pod bizantinskim gospostvom. Suženjstvo v Abe-siniji Angleški poslanik je nastopil pri abesinskem cesarju zaradi lova na sužnje, ki so ga priredili abesinski rodovi v Sudanu, ki stoji pod angleškim pokroviteljstvom. Poslanik je protestiral proti požigu celih naselbin, ki so postale žrtev abesin-skih prekupčevalcev s sužnji, čile moške, ženske in otroke so lovci na ljudi odtirali v suženjstvo, betežne starce pa so na mestu pomorili, da jih ne bi ovirali na pohodu. Abesinski cesar je po tem protestu odredil takošnje zasledovanje lovcev na sužnje in je dosegel, da so privedli nazaj 67 ugrabljenih žen in otrok. Merjenje svetlobne brzine Svetlobna brzina je, kakor znano, za vso fiziko, kakor tudi za relativnostno teorijo, osnovna, nespremenljiva vrednost. Tem večjo senzacijo vzbuja vest iz Amerike, po kateri j£ prof. Mi-chelson z opazovalnice na Mountu Wilsonu ugotovil neko izrazito periodično nihanje te brzine. Michelson je začel svoje poskuse v zračnem prostoru, a ker so ga at-mosferične prilike stalno motile, si je izmislil brezzračen, 1 miljo dolg in 90 cm širok tunel, v katerem so potekali poskusi vse bolj redno in so končno dali omenjeni rezultat. DESET STRELOV NA SEKUNDO "Wiener Allglemeine Zeitunug" poroča, da izdelujejo v Porenski kovinski tvornici v serijah novo strojno puško modela "Stange S II, 206". Ta mitraljeza ima po dosedanjih poročilih strahovit učinek. Puško fabricirajo v največji tajnosti in skrivajo to ne le pred inozemstvom, ampak tudi pred domačim prebivalstvom. Strojnica je izum avstrijskega in-ženjera Stangeja, ki je prodal svoj patent Porenski kovinarski tvornici. Strel te puške nese v daljavo 2000 m, brzi z brzino 740 m v sekundi, v minuti pa odda ta mitraljeza lahko 600 strelov. Kljub vsemu temu tehta Stangejeva strojnica samo 8.5 kg. "Miss California" UDOBNA JEČA V kaznilnici v Zloczowu v Galiciji so odkrili zanimive stvari. Pazniki so vodili tajno izdelovalnic0 denarja in žganja. Delavci so bili kaz-nenci, ki so jim ponoči često dajali tudi "dopust", da so šli krast in vlamljat. Po izpovedih nekega bivšega jetnika so oblasti prišle na sled tem dobičkonosnim poslom. ^Illlllllllllllllimilimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllim DOCK SUD | s (Prov. Buenos Aires) = Calle Facundo Quiroga 1441 H nasproti komisarije j| 1 EDINA NAŠA SLOVANSKA LEKARNA | š Pojasnilo o vašem zdravju lahko dobite osebno ali || pismeno v moji lekarni. |§ FRANJO HUSPAUR | ^(Illlllill tlllllllllllllllllllllillltlllllllll llllll II tlllli I lllllllllllltlltlllIII1llllillIlllllIllilllIllIlllliaillIlllIIElllltllB»lIIIIIlIIIIIIlIlltlll IIIIIIIIIIU^ 5000000000000<>000000^ Restaurant Europeo EDINO SLOVENSKO ZBIRALIŠČE Prvovrstna kuhinja ZABAVA IN PLES VSAKO NEDELJO POPOLDNE Za obilen obisk se priporoča | LUKA DIVIČ 0 RECONQUISTA 542 U. T. 31 Retiro 1617 ^ ?ooooooooooooo<><>oooooo<><><><><><>oi} Kolonizacija v Malbranu Pcia. Santiago del Estero, F.C.C.A. Vsak, ki se zanima za kolonizacijo v Malbranu, se lahko obrne na KOLONIZACIJSKI ODDELEK tukašnjega zavoda "BANCO CO-MERCIAL DEL PLATA", Avenida de Mayo 652, bodisi ustmeno, bodisi pismeno, in sicer v kateremkoli jeziku, tudi v slovenskem. Kakšne ugodnosti ima kolon, ki se namerava naseliti v Malbranu, če se obrne na ta zavod? Slehernega poljedelca, naj se namerava naseliti kjerkoli, zanima pred vsem- videti z lastnimi očmi zemljo, katero mu ponujajo, da vidi kakšne vrste je, za kakšne pridelke je najbolj primerna, kakšno vodo ima in še marsikaj drugega. Zavod gre bodočim kolonom na roko s tem, da jim omogoči brezplačno vožnjo tja in nazaj. Skupine interesentov se odpeljejo ob nedeljah zjutraj ob 8. ter se vrnjeo iz Malbrana v torkih ali sredah, če so se ustavili v Malbranu več časa. Kdor bi rad šel v Malbran, mora v sredo, ali najkasneje do četrtka opoldne, izročiti banki "cedula de identidad" ali potni list. Kdor živi v kakšni zelo oddaljeni provinci, naj prej piše na banko, da se že v naprej določi dan vožnje in način, kako naj se izvrši. Kolon, ki se je peljal v Malbran, da si ogleda zemljo, ni nikakor obvezan kupiti "lote". "BANCO COMERCIAL DEL PLATA" nudi nadalje kolonu, ki je tukaj sam, možnost, da kupi vozne listke za družino na mesečne obroke, plačljive tekom! dveh let. To je zelo važno. Na tisoče priseljencev je, ki imajo nekaj denarja in ki bi se radi osamosvojili s tem, da si kupijo kos zemlje, na katerem bi delali. A če imajo denar za zemljo, jim pa manjka za nakup drugih potrebščin, ki so neobhodno potrebna pri obdelovanju zemlje; manjka jim tudi denar, da bi lahko spravili v Amcrijco družino, brez katere ni niti misliti na čakro. V takšnem slučaju "BANCO COMERCIAL DEI. PLATA" nikakor ne prepusti svoji lastni usodi ko-dona, ki je kupir zemljo, marveč mu pomaga, da se v resnici osamosvoji. S tem ne vrši nikako delo usmiljenja, marveč skrbi za lastne in za kolonove koristi. O tem se vsak lahko sam prepriča in informira. Poleg voznih listkov na obroke pomaga banka kolonom tudi pri nakupovanju strojev, orodij, semen, sadnih drevesc, gradbenega materiala in drugih potrebščin na obroke. Pojasnila v kakršnikoli zadevi dobi kolon v banki sami tekom uradnih ur . Koloni, ki so se že naselili v Malbranu, so zadovoljni in cene zemljiščem bodo stalno rastle. Sedaj pa je prilika še ugodna, da se lepa in obsežna zemljišča kupijo za nizko ceno. * * * Vzemimo za primer lote od 100 hektarjev zemlje. Če računamo hektar po na pr. 40 pesov, bi takšno zemljišče stalo 4.000 pesov. Ker je na vsak hektar 10 pesov hipotekarnega dolga, torej pride na 100 hektarjev 1.000 pesov, mora kupec plačati lastniku 3.000 pesov, in sicher, v danem primeru, 1.500 pesov takoj, ostalo polovico pa na obroke tekom petih do desetih let in s 6 odstotnimi obrestmi. Prvih 1.500 $ v gotovini treba plačati, ko se podpiše pogodba o nakupu in prodaji. Istočasno treba plačati še dva od sto od prodajne cene "martilleru"; v našem primeru 80 pesov. Kolon prevzame zemljišče takoj ko podpiše pogodbo in plača prvi obrok. Pogoji so ugodni, ker bo vrednost kompleksa, ki je še malo obljuden, stalno rastla, in se lahko računa, da bo zemlja dva krat toliko vredna, ko se bo na njej naselilo kakšnih 50 kolonskih družin. V estanciji Malbran obstoja zadruga (Federacion Agraria Argentina), ki nakupuje vse pridelke tega okrožja po dnevnih cenah. Malbran ima lepo lego. Leži ob reki Rio Salado, ki ima mnogovrstne ribe, ki so za kolona prijetna izpopolnitev hrane ter obenem razvedrilo za onega, ki se rad ukvarja z ribolovom. Na bregovih je mnogo divjih gosi in drugih ptičev. Za lovca je Malbran pravi raj. Lastnik zemljišča bo pustil v središču kolonije prazen prostor v površini 200 hektarjev, da se -bo tam ustanovila naselbina; vsak kolon bo imel pravico do pol ali enega hektarja, da si bo lahko postavil hišo in vrt. Sčasoma, se bodo zgradile še druge stavbe kakor šola, bolnišnica, cerkev, javni uradi, prodajalne, skladišča itd. Seveda, da ne bo ne-sporazumljenj, je dobro podčrtati, da so to načrti za bodočnost, ki bo pa vsekakor polagoma prišla. ŽENSKI KOTIČEK SN % & r/, . ..'-jv''.- ■, • i <3. - , > - "Ažur" kot okrasek pri oblekah Kakor smo že poročali v prejšnji številki "Novega lista", nam "ažur", ki sedaj spet prihaja v modo, nudi možnost, da si s pridnostjo in spretnostjo lastnih rok izgotovimo obleke s prav čednimi okraski. Modeli, ki jih prinašamo, kakor smo obljubili, nam to nazorno kažejo. Med tkanine, ki se bodo v bližajočem se poletju mnogo nosile, spada tudi debelo platno, na katerem se dajo doseči lepi učinki z aplikacijami "ažurja", kakor nam kaže prvi kroj na levi strani Risba posnema kravato ter krasi obleko pod sprednjim vratnim izrezkom in na rokavih. Tudi popoldanska obleka, naj si bo iz svile ali drugega blaga, lahko mnogo pridobi na lepoti,če se "ažurjeve" proge primerno aplicirajo. Pri tem modelu (druga slika z leve), so zanimivi lepi rokavi, ki se pod "ažurjem" močno razširijo v obliki stožca. Dobro vplivata tudi prišita žepa, ki lepo izpopolnjujeta kroj. Celo na jopičih in lahkih površnikih za zgodnje poletje pride lahko "ažur" do veljave. Enoličnost sprednjega dela jopiča na predzadnji sli-k,i ki je spredaj zaprt z gumbi, se da učinkovito prekiniti z "ažurjevi-mi" programi. Nizki ovratnik je spredaj zvezan v kravato, ki ima, kakor vidimo, na obeh koncih "ažur". Pri lahkem površniku iz bolj tem nega blaga "ažur" lahko mnogo prispeva za olepšanje. Tak površnik lahko nosimo nad vsako obleko in bo lepo pristojal tudi če ga oblečemo na svetlo in pisano obleko, katere barva se bo rahlo, brez vsiljivosti, prikazovala izpod "ažurjevih" Prog. Glede izvedbe "ažurja" in njegove učinkovitosti na splošno, velja ono, kar smo napisali že prejšnji teden. Mara. Migljaji za hišne gospodinje Ako se nam naredi na ustnicah izpuščaj, ga ozdravimo takole: Na nekoliko bombaža (vate) vlijemo nekaj kapljic alkohola ali kolinske vode in s tem izmijemo izpuščaj. Še bolje pa je, če držimo bombaž nekaj časa na izpuščaju. Potem na-mažemo bolno mesto z vazelinom. Izpuščaj dobimo največkrat od bolnega želodca ali pa če pijemo iz kozarca ali skodelice, iz katere je pil kdo drugi in je imel enak izpuščaj. Če imate od dela razpokane in trde roke, si jih močno namažite z vazelinom, da prodre maščoba v vse kožne luknjice; potem si jih umijte s toplo vodo in marsejskim milom. Proti potenju nog je dobro, da si j noge često umivamo v mlačni slani vodi, Ko si jih dobro obrišemo, jih drgnemo z olivnim oljem, da se maščoba utere v kožo . Flanela pri pranju rada otrdi. Ostala bo pa lepo mehka, če primešamo vodi malo olja. Kako odstranimo rjo iz niklastih predmetov: Najprvo namažemo predmet oziroma madež z vazelinom ali pa z oljem in pustimo par dni, da se nekako omehča. Potem pa malo1 odrgnemo madež s cunjico, namočeno v salmijaku. če bi madež še ostal, kanemo nanj kapljico kloridične; kisline, razredčene z vodo; treba pa je jako hitro obrisati. Potem se nikel dobro omije in ko je suh, ga še izbrišemo. hm m Največja klinika v Buenos Aires katera ima 12 posebnih konzultorijev za razne bolezni, in jim na-čelujejo zdravniki — ravnatelji Oddelek za Moške Vodja Dr. Bacigalupo, bivši zdravnik pri "Departamento de Higiene" ter bivši ravnatelj italijanske bolnice v Rosariju ODDELEK ZA SPOLNE BOLEZNI Na mesečne obroke od 10.— pesov Temeljito zdravljenje kapavice, zastarele in začetne, in tudi njenih posledic, kakor bolezni mehurja, obisti, prostate ter spolne slabosti. Zdravijo se v tej kliniki bolni na kapavici: C. R. — Preko pet let zastarela kapavica: popolno ozdravljenje se doseže v dveh mesecih. L. F. P. — Kapavica in akutna cistitis: Ozdravljenje se doseže v enem mesecu. , B. — Uretritis ter akutna kapavica: Ozdravljenje tekom 10 dni. 606 IN 914 Ta oddelek vodi specializiran zdravnik bolnice Ramos Mejia. Z modernim zdravljenjem se dosežejo najugodnejši uspehi SLABOST: Posebno zdravljenje do popolnega okrevanja Oddelek za Ženske Vodja Dr. A. Antonelli, zdravnik bolnic Rawson in Ramos Mejia PORODI: normalni in težki BOLEZNI: maternice, jajčnikov, žlez itd. Metritis, vaginitis, polipi, zastrupljenje, dismeroneas, mesečno pranje, beli tok. GLAVNI KLINIČNI ODDELEK Bolezni: pljuč, jetika, srce; želodčne bolečine, živčne bolezni in bol. mehurja. Revmatizem. ŠIBKOST: Zdravljenje z injekcijami brez bolečin. HEMOROIDI: Radikalno zdravljenje brez operacije. BOSIO: Najmodernejše metode za popolno ozdravljenje. Oddelek X-Žarkov Popolne moderne instalacije Radioskopija in radiografija 10.— pesov Teleradiografija ODDELEK ZA ZDRAVLJENJE Z ELEKTRIČNIM TOKOM Najmodernejši stroji POSEBEN ODDELEK ZA OTROŠKE BOLEZNI LABORATORIJSKI ODDELEK Vsakovrstne analize. Laboratorije je organiziral zdravnik, ki ima dvajset let izkustev v evropskih in tukajšnjih bolnicah Analize krvi, seča, pljunka. Cefalo raquideo. Liquido de puncion. Wassermannove in Khanove analize SANATORIJSKI ODDELEK Ker razpolaga naš zavod z obsežnimi prostori, se vam nudi prilika, da nam izročite v oskrbo in za zdravljanje slehernega bolnika, in sicer za nizke cene. Zdravili ga bodo zdravniki, ki imajo dolgoletne izkušnje iz evropskih bolnic: berlinskih, pariških, dunajskih itd., kakor tudi tukajšnjih. POMNITE: Ko čutite, da niste zdravi, pridite k nam, kjer vas bodo pregledali strokovnjaki, ki prav tako postopajo z revežem kakor z bogatinom. KONZULTACIJE SO BREZPLAČNE ZDRAVIMO TUDI NA MAJHNE MESEČNE OBROKE Naši zdravniki, katere vodijo plemeniti cilji, so prepričani, da vršijo človekoljubno nalogo s tem, da iščejo leka za vašo bolezen ter prinesejo na ta način mir v vaše domove. NE POZABITE: Oči, nos, grlo, sluh, srce, pljuča, želodec, sušica, prebavni organi, slaba prebava, spolne bolezni, slabost. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, kožne bolezni, mesečno pranje, sifilis, kapavica. — Revmatizem. Krvne bolezni. Živčne bolezni. GOVORIMO SLOVENSKO Sprejemanje strank od 9.—12. in od 15.—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. U. T. 35, Libertad 5410 Najlepša iz Sev. Amerike: V Atlan tic City ju so izvolili 16 letno deklico Marion Bergenon za "Miss America 1933" 28 SUIPACHA 28 Stran 8. NOVI LIST GOSPODARSKE VESTI Tovorni promet v Jugoslaviji Dočim je bilo število na jugoslovanskih železnicah nato-vor jenih vagonov v prvem letošnjem četrtletju nekoliko večje nego lani (namreč 285.299 vag. nasproti 23.615 lani) je tovor8ni promet v drugem letošnjem četrtletju nekoliko zaostal za lanskim letom; skupaj je. bilo v drugem četrtletju nato-vorjenih 314.370 vagonov nasproti 349.658 v lanskem drugem četrtletju. Zastoj nasproti lanskemu letu je bil zlasti v aprilu. V tem mesecu je znašal primanjkljaj nasproti lanskemu letu 22.138 vagonov. V prvem polletju zadnjih let je bilo na naših železnicah natovorjeno naslednje število vagonov: T. polletje 1929. 716.091 I. polletje 1930. 697.534 T. polletje 1931. 703.997 T. polletje 1932. 633.273 T. polletje 1933. 599.669 Nasproti lanskemu letu je bilo torej število natovorienih vagonov za 5.8 o|o manjše, nasproti prvemu polletju 1931. pa za 15 o|o. Da ni železniški promet letos v večji meri nazadoval, je pripisati dejstvu, da se je letos skupna količina izvoza nasproti lanskemu letu povečala za 22.541 vagonov (od 108.354 na 130.895 vagonov). Od tega povečanega izvoza je šlo v prid železnic 10.400 vagonov. Navzlic temu, da se je železniški tovorni promet nasproti lanskemu letu skrčil le za slabih 6 o|o, je oddaja premoga našim železnicam hudo nazadovala. Premogovniki v dravski banovini so letos v prvem polletju oddali železnicam le 198.074 ton premoga (lani 256.219 ton), to je za 22.7 o|o manj nego lani. JUGOSLOVANSKA INSOL-VENČNA STATISTIKA. Jugoslovanski državni statistični urad je objavil podatke o gibanju insolvenc v mesecu avgustu, ki kažejo enako sliko kakor prejšnje mesece. Število konkurzov in poravnalnih postopanj je izredno nizko, ker se insolventni dolžniki zatekajo I predvsem v posredovalna postopanja, o katerih pa žal državni statističnih urad ne vodi evidence in so tudi privatne statistike pomanjkljive. Naslednja statistika nam spričo letošnjega vala posredovalnih postopanj torej ne nudi popolne slike. V avgustu je bilo v naši državi 17 konkurzov (lani 37) in 14 prisilnih poravnalnih postopanj (lani 96) skupaj torej le 31 insolvenc (lani 133) nasproti 28, 29, 30, 38, 45, 63 in 86 v predhodnih 7 mesecih. Gibanje insolvence v prvih 8. mesecih t. 1. v primeri s prejšnjimi leti nam kaže naslednja primerjava: poravnalnih jan.-sept. konk. postop. skupaj 1930 473 81 554 1931 328 484 812 . 1932 521 864 1385 1933 202 148 350 SKLAD ZA BREZPOSELNE V BEOGRADU Po iniciativi podpornega sklada delavskih ustanov se je vršila v beograjski Delavski zbornici konferenca, ki je razpravljala o ustanovitvi posebnega sklada za podpiranje brezposelnih delavcev v zimskem času. Mestni občini je bil že poprej stavljen predlog, naj bi se v to svrho uvedel začasni gostilniški in kavarniški davek, ki naj bi se stekal v ta sklad. Konference so se udeležili zastopniki občine ministrstva socialne politike. Delavske zbornice, borze dela in krajevnega odbora Rdečega križa. Konferenca je imela precejšen uspeh že zaradi tega, ker je zastopnik občine izjavil, da bo občina prispevala v sklad za podpiranje brezposelnih 100.000 Din. Delavska zbornica in Borza dela prispevata po 50.000 Din. iz pod-pornetga sklada delavskih ustanov se bo izplačalo 25.000 Din. Rdeči križ pa je obljubil 35.000 Din. in bodo te svatetvorile osnovni kredit podpornega fonda. Znaten prispevek se pričakuje tudi od vlade, občinska uprava pa bo na prihodnji svoji seji sklepala o uvedbi predlaganega kavarniškega davka ali pa o zvišanju svojega prispevka. Na konferenci je bil izdelan tudi načrt nabiralne akcije. 1 Skupaj smo imeli v prvih 8 mesecih t. 1. komaj 350 inselvenc. Seveda pa je treba upoštevati, da imamo poleg teh inselvenc še posredovalna postopanja, ki jih je bilo doslej otvor-jenih po privatnih cenitvah že nad poldrugi tisoč. — V dravski banovini smo imeli v avgustu 3 konkurze (lani 6) in 3 poravnalna postopanja (lani 28), skupaj torej 6 insolvenc (lani 34). Od začetka leta pa je bilo v Sloveniji 39 konkurzov (lani 61) in 38 poravnalnih postopanj (lani 147), skupaj torej 77 insolvenc nasproti 208 v istem razdobju i lanskega in 105 v istem razdobju predlanskega leta. Institufo Medico 339 Callao 339 Dr. Renoulin Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in v bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravinski zavod CALLAO. Vse klijente zdravijo zdravniki Specialisti SIFILIS. 606—914. — Moderno zdravljenje. KAPAVICA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. — Slaba kri — Šibkost. SRCE. —Srčne napake — hibe. ŽELODEC. — Čreva — kislina — jetra. Pri želodčnih boleznih se odpravi njih vzrok. Zdravljenje po načinu profesorja Glassnerja, zdravnika dunajske univerze. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek). OTROŠKE BOLEZNI. Rakitis — otrpelost. NERVOZNOST. Glavobol. Žarki X — Diatermia — Ultravioletni žarki LABORATORIJ ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaji. Lastni sanatoriji z nizkimi cenami — Operacije za vse boleani: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12. PREGLED $ 3.— PODZEMSKA ŽELEZNICA V MOSKVI Iz Moskve poročajo, da napredujejo dela za zgraditev podzemske železnice z veliko naglico. Skupna dolžina vseh podzemskih prog bo 89 km. Trenutno delajo na prvem odseku v mestnem centru, kjer so doslej pripravili vse potrebno za prvih 12 km podzemske proge. Ta odsek bodo izročili prometu 7. novembra 1934, ob 17- obletnici oktoberske revolucije. Z gradbenimi deli je zaposlenih 10.000 delavcev in mnogo inozemskih strokovnjakov. Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: KAPAVICA Tucuman 2729, esq. Pueyrredon Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3. do 8. zvečer NIZKE CENE MALI OGLASI Traductora Publica Nacional — Milica D. Hočevar, dipl. na tuk. univerzi, se priproroča za vsakovrstne prevode, pravomočne pred tuk. oblastmi. Tucuman 586, U. T. 31 (Retiro) 3168. Foto "Dock Sud". — Marko Radalj, specialist v mod. slikanju. Za vsakih šest slik daruje eno veliko v barvah. Pacundo Quiroga 1275, Dock Sud. ŠIVILJA — MODISTKA izdeluje po najnovejši modi suknje, jopiče, obleke fantazija in plesne toalete. MARIJA KOJANEC CALDAS 1370 dpt. 3 (nasproti nemškega pokopališča Chacarita). v'iiiiiiiii 11,111,11 imiiiimiiiiihiiiih ii ni mi m ni" i mm umi i'""»»»'i | Krojacnica in trgovina ! | z vsemi moškimi potrebščinami. Na | i izbero Vam nudi po zmernih cenah \ i vsakovrstno angleško blago, kakor | tudi vsake vrste vzorce. | Sebastjan Mozetič [ Calla OSORIO 5025 - PATERNAL | ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHillllllHIlllllllllllllllllllllllllllllllllllHI^ HOTEL BALCANICO Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. Prvovrstna postrežba in zmerne cene. -:o:- Restavracija v prvem nadstropju -:o:—— Dobra pijača in zdrava domača hrana. Jogurt VREDNOST DENARJA Banco de la Nacion je včeraj plačeval: računal: za: 100 dnarjev ... . 5.05 6.05 100 lir...... 20.55 22.85 100 šilingov ... 42.25 49.25 100 csl. kron ... 11.20 13.05 100 peset .... 34.70 36.35 100 USA-dolarjev 251.90 288.90 100 fr. frankov. . 15.30 17.00 1 funt šterl. . . 11.95 13.45 100 nem. mark . . 93.55 103.55 PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope bodo prispeti: V oktobru: 16. — Monte Olivia 18. — Lipari in Cabo San Antonio 2i. — Zeelandia in H. Patriot >4. — General Artigas 27. —1 Almanzora 31. — Formose in Sierra Salvada > V novembru: 3. — Avila Star Proti Evropi bodo odpluli: 15. — Campana 18. — Asturias 19. — Highland Brigade 19. — Almeda Star 20. — Madrid in Pr. Maria 25. — Lipari 26. Zeelandia, Cabo S. Antonio • in M. Olivia V novembru: 1. — Almanzora 12. — H. Patriot IZPLAČA SE YAM OBISKATI DANCO COMERCIAL DEL PLATA AVDA. DE MAYO 652 - U.T. 33-1333 - BUENOS AIRES KO HOČETE NALOŽITI DENAR ALI GA NAKAZATI. KO HOČETE KUPITI VOZNE LISTKE, KREDITNA PISMA ITD. TER VEDNO Ko rabite kakršnokoli pojasnilo v bančnih poslih. Dobili boste vse potrebne nasvete in navodila v SLOVENSKEM ODDELKU 539 Callao 339 IZDAJA: Konsorcij "Novega lista". UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder. i