Katolišk cerkven list. Tccaj XIV. V Ljubljani 12. kimovra 1861. List 19. tkoiiho )e Bog-remi (BoglonaJ) rretien ? Na h i vi -kali stal je beli grad. Tako mi pravili so mati. Tam je grajšak prebival sivobrad. Pobžen. Ijndomil. bogati: Sirotam jc bil oče mili In vsakimu pomagal v sili. /ato povsod je slovel beli srad. In vse ljubilo je grajšaka : Zatekel k njemu se jc kmetic rad \ potrebah — in sirota \ .-aka: — ..Boglonaj !" mora izgovoriti. Kdor če kaj vbosajme dobiti. Bil ravno lep je ^-pomladanski dan. In -olnce se iz zagor priziblje. Ko »e vojšak ves bled in polhen ran Po berglah zdihujoč pergihlje : -,Oh usmilite se reve vboge. Ki krogle ji o.ibilc noge !~ Se izgovoril ni vojšak enkrat. Ze bogat dar priplava z line; — Al ko ..Bog-verni vam sto tavženkrai!.. Se kviško čuje z globočine. — Obide sveti strah grajšaka. Objemši pelje v grad vojšaka. Ostani tukaj! rodoljub veli. Dobival boš od moje hrane, Preskerbljen tu vse svoje žive dni Zacelil >i skeleče rane; Ko brata v ljubavi živela Uo i-merti bodeva vesela Kakor po trati srebrocist studcnc. Jima življenje sladko tece ; Al hitro se o6uje rožni vene. Ni ne pod solncam prave sreče. Odšel grajšak po poslih v mesto, — Vojšaka pahne sin na cesto. Vernivši se - tako vriši grajšak: ..Dokler mi sin ne razodene. ..Koliko vreden je Bog-verni vsak. ..Kolikšne je pred Bogatil cene. ..Tak dolco nimam oče sina. -,Tak dolgo ni mu v last erašina." Boslonaj ? — kaj pa to ! — se nasmehlja Mlad modrijančik. — zvita glava. Boj-verni pač veliko ne velja In lahka bo z očetam sprava. -Prebera knjige, pisarije. Tovarsev sluša pametije. — Svoj god obhaja tretjo že pomlad. io tud poletjo zopet mine. Kar sin terpi vročino, mraz in glad 'Jrede čez hribe in doline : Pa le ne zve. ne ve nobeden. Koliko je Bog-verni vreden. Prehodi me^ta. terge in \asi. Prehodi v-e dežele ?veta. Hiti na dvore, ker modrost slovi. Hiti »io koc pripro.-t g.i kmeta: Pa le ne zve. ne ve nobeden. Koliko je Bog-verni vreden. Plačuje maše . vbosajme daje . Se posti, moli in zdihuje , t»re \ -amostane in ueilne. Kjer noč in dan .-c posvetuje . Pa k ne zve. ne ve nobeden. Koliko je Bos-verni vreden. Ze dan za dnevam -rine upa zar; Kar. o radost! zve. da v pusavi Živi moz Božji, nek pusa\nik -tar. Ki v>ak mu ve odgovoi pravi: In vsaki dan mu angel hrane Prinese nd Boga poslan*-. V pusavo (jc hiti popotnik moj In pri svetniku sveta iše : ..Ne vem!- veli puša\nik. pa necoj. Ko de-ni angel me obiše. <»a prasai bom: koliko vreden Pred Bogam je Bog-verni -leden. V ečerna zarja že jrore zlati. Ko angeičik z nebes priplava; Povej . veli pusavnik . angel! mi: kaj je Bog - vernrja veljava? ..Ne vem!" odgovori tu -veta. Pa vprašat grem Boga tJčeia. V nebo se angel lupama poda. Poprašat gre Boga Očela: ..Se več, ko Stolp u či?tiia zlata _|lo neba — in nazaj do sveta — _Se več. Bos Oče pravi. vreden ..Je pred menoj Bos-verni eden." Skesan se žlahtni šin domu ^odal In vse povedal jc Očeti ; — »t.lej! ki Boe-verncjev sto tavžent dal. _ln ti £a pognal po sveti!" Veli grajšak. — Sin pa pois»- Vojšaka. pelje v «-voje hiše J V Siorenska izobraženo*!. Nekteri pravijo, Slovenci so izobraženi. no olikani, no potlačeni: drugi kličejo: naprej, naprej! zaostali smo: deleč naprej n« drugi. Ktero je resnično? Oboje. Olikani, izobraženi no Slovenci, tudi priprosti. v veri in verskih rečeh tako. de morebiti malti narodov enako, zato ker so imeli in imajo silo pridne duhovne, ki velike in male neprenehama učijo, izobražujejo in k dobrimu napotujejo •) Zato pa tudi Slovenci svoje duhovne ljubijo in spoštajejo. I.jubljančanie. če tudi ne vseskozi angelci. sc do duhovnov prav lepo obnašajo in jih veči del pozdravljajo, v tem ko marsikteri tuji. na pr. mnogi Lahi. Nemci, ki sc hočejo sicer med Opomnimo samo mem grede, de z enim listam naše Danice ne skezaino, ako bi ne le malo popisovalo, kar smo le zdaj pred kratkim vidili iu slišali, de se dela za cerkev, šolo itd. od duhovske strani s pomočjo vernikov po Goreoskim in Dolenskim (zanesljivo tudi po Notranjskim ne počivajo). Moramo reči. de neka gorečnost za duhovno izobrazo. za lepšanje cerkev se razodeva, kakor de bi veliko naslednjih desetletij imelo do čistiga vse počivati. Od tod se vidi. kdo je pravi izobrazovavec in likavec ljudstva? Tista, ktero ..l.ichtfreuiidi" iz cele duše sovražijo: Cerkev s svojim duhovstvam. Vzemi jim Cerkev z duhovstvam: hitro ti bodo divjaki, kakor so na pr. Egipčani in drugi Arabci, zgubivši katoličaustvo. Ne mozlemstvo. ne krivoverstvo ali ločuištvo (koptiško) jim ui moglo olike ohraniti, jih div-jaštva varovati. Vzemi iz Evrope vse katoličanstvo. in vidil boš. koliko olike je v stanu samo v sebi razpadeno prote*4(arištv<> ali pa gojilo razkoluištvo ohraniti. Vgnjezdi naj se v mirno našo ali druge čisto katoliške dežele krivoverstvo v ubilnišim številu, in vidili bomo (ali bodo), če se ne bodo obnovile gnjusoke. kakoršne so svoje dni tod in drugod divjale. Prevlada naj frcimaarerstvo. in imeli booio morije iu gujusobe. kakoršne so na Laškim; zakaj, tako slep ali hudoben mende sai ni kdo, de bi ondotno raz-djaujc katoličanstvu pripisoval, akoravno je dežela katoliška. Pa predeleč smo zakernili. Rečemo tedaj. de v reči. ki je pred vsim drugim potrebna, je vsaki Slovenec, ki kolikaj malo svoje duhovne očete posluša, dobro oličen in izobražen. Ako se ozrimo pa na olikovanje za čazne potrebe in tudi vikši dušno obrazovanje. je res. de Slovenec veliko pogreša, iu ko bi bil imel. kakor drugi na-r»di. <»d nekdaj šole iu bukve in sploh pomočke v svojim jeziku. bil bi pri svoji prebrisani glavi deleč naprej prišel. To nam spričujejo mnogoteri naši samouki, ki so se brez pomockov ali včasi s ptujimi. ki se jim je pri neznanim jezika komaj sanjalo, kam de nauki, obrisi (na pr. podobarski) kažejo. vender tako izobrazili. de se je čuditi. In takih pomockov v domači besedi je zares potreba, če ne. bo naš narod zmira) boli zastajal in drugi ga bodo v rokodelskih, obertniških in drugih ozirih zmiraj bolj prehitevali. In kako bi ne. ako mora na pr. Slovenec vse ljubo dopoldne delati in sc hudo pehati, de toliko opravi, kolikor drugi z masiuami v 3 — 5 minutah ' — Enako je slovstvam. Kako delec bi marsikteri lahko dognal tudi brez po-ehniga šolanja. ako bi bile podlage v domačim jeziku. Moramo pa naravnost jo tudi povedeti: Ako bi se imele take svinjarije v našo iepo slovenšino prenašati. ali se v nji zalegati. naj si bodo mesene pesmi, romani, lažnjive filozofije ali kar si bodi. kakor jih imajo drugi narodi, posebno Nemci, in kar nekteri uesnažniki že tudi pn nas poskušajo, bi bilo za Slovence boljši nič. Kdor hoče »ramožljivo in snažno pisati, naj piše za Slovence-k 'I o i pa g ii o j ljubi, u a j vzame vile v roko. in ne peresa! Slovenec ima tako olikano čutilo, de se mora tudi od nekterih svetopisemskih reci sem ter tje previdno govoriti: kd«»r -e torej z nečisto pisavo nad takim narodam pregreši, je i z d a j a \ e c in nc olikovavec svojiga naroda. Dobre, čedne. poltene. podučljive reči naj se torej pišejo, s ka-korsnimi -e Sloveiieam pomaga za dušo in za telo. Enako tudi od verske zblodc Slovenci nočemo nič vedili Naj -e /.ver-uje zagotovljena avtonomija, in dežele in »renje na< »aine govorijo zastran verskih reči. potem se bo mir nar ložej ohranil. Ni brez ljudi, ki so dosti pre-derzui. de bi -»i mislili poslednjič tudi vero samo oktrojirati kakimu narodu Kamor koli se luteranstvo vštuli, povsod strašne ziiicsiuavc napravlja od njegoviga začetka, pa dozdaj. Kdor bi to tajil. taji zgodovino V verskih rečeh okr.a«t*n<> IjuJt-tv.. »teti. ne .la|.|.» kaj ■.p..dhii.tni^* zgleda >voje ulikr Slovenci -o neim IjuJje in n^r lozej -iihaj«. ko so pri|*xn> it-d »ebvj se nikoli ne more sila delati; kdor se vere dotakne, se dotakne nar občutljivši žilice človeškiga serca. V ti reči se ne govori in ne dela za časnost samo, ampak za večnost človeka in celih narodov, in za srečno večnost svojih otrok, svojih narodovcov je pošteni katoličan pripravljen tudi življenje dati. In kdo bi ga ue dal, če je treba, ker ve, de se s tem tudi sam v nezmerno srečno življenje na vekomaj preseli. Ogled po Slovenskim in dopisi. Iz Ljubljane. Iz Maribora kličejo mil. lavantinski škof, prečastitljivi gospod Martin Slomšek, svoje duhovstvo in dobrotnike v pomoč, de bi napravili stanovitno mladenšuico ali mladenško semeniše v prid obilnišiga duhovstva ondotne škofije. Skerbui Vikši pastir pravijo med drugim: „Kjer sila do verha prikipf, tudi pomoč več deleč ni." — Pomanjkanje duhovnih pastirjev v naši materi škofii zmiraj bolj pritiska; pomoč je za Bogam nar bolj v naši že tolikrat poterjeni radodarnosti, ljubljeni tovarši v vinogradu Gospodovim, v ktero zopet kličem, terdno prepričan, de ne bo zastonj." „Bog je lavanško škofijo to leto hujši obiskoval kakor druge leta; deset fajmoštrov v naj boljših moških letih, in med njimi dva dekana, nam je nemila smert vzela iz nograda Gospodoviga; več duhovnih pastirjev je ali bo v kratkim v pokoj šlo. in čez 20 duhovskih inest je praznih po škofii. Leto na leto se razodeva potreba za več duhovnov ob železnicah, kiv se v naši škofii križajo in se torej prebivavstvo množi. Zelje po uovih duhovuijah se čezdalje bolj slišijo, število šolcov, ki si duhovski stan volijo, je veliko veliko premajhuo, de bi se moglo vsimu kej. Namesto postavljeniga števila 62 bogoslovcov (alumuatarjev) jih je iiuelo naše semeniše ob koncu letašnjiga leta le 38. Zares, žetev je velika, delavcov pa malo. Prosimo Gospoda žetve, de naj delavcov pošlje v svojo žetev,— pa tudi pomagajmo po svoji moči!" Mil. vikši pastir nato pristavljajo, kako de se število mladeučev za duhovski stan toliko bolj zmanjšuje, kolikor bolj živa vera in keršanske misli v deržinah pešajo, iu de ubožni mladenči še zmiraj nar bolj napolnujejo verste Kristusovih vojšakov; de je med Slovenci še zmiraj dosti ubož-nih dobroupnih učencov, kteriin pa manjka potrebne podpore in navodbe k duhovskimu stanu. De se pomanjkanju duhovstva v okom pride, je kat. Cerkev s tem inodro po-skerbela. dc v trienškiiu cerkvenim zboru (^sest. 23. dc reform, c. 18) uiladenšnice napraviti ukazuje, kakoršne sosednje škofije veči del že imajo. Tudi lavanška si je z dobrotnimi darovi napravila neko napravo za silo, \ kteri je 25—30 ubožnih mladenčev po nekoliko podpore imelo ; zdaj pa je na tem, dc bi se ta naprava popolnama za mladenšuico vravnala, in torej razpisujejo prošnje za pomoč v ta blagi in zveličavni namen. Morebiti so tudi v Ljubljani ali kjer si bodi na Krajnskim itd. preinožniši tergovci. duhovni ali kakoršne koli dobre serca (morebiti celo iz Stajarskiga doma), ki bi jim bilo veselje , k mariborski mladeiišiiici in tedaj k množenju štajarskiga duhovstva kaj pripomoči; naj povemo tedaj. de jc tudi pri vredništvu ..Zgod. Danice" pola (Subscriptions-bogen) v ta namen. Opomnimo naj pa tudi o ti priliki, ker sc bliža novo šolsko leto , kako dobro delo spolnujejo tiste dobrotne hiše po mestih. ktere ubožnim študentam kaj k živežu pripomorejo. de se morejo nadalje šolati, ker je sploh znano, de iz tacih je nar več dobrih duhovnih pastirjev čez kaj let. Vender kteri že kakimu mladenču za telesni živež poskerbč, naj ne pozabijo tudi na njegove dušne potrebe pogledati, kolikor se da. ker nič ni malopridtiišiga, kakor spačeni študent. kteri ali šolo na kol stakne in potem kakor berač, potepuh ali tat ljudi nadlega. — ali pa brez Boga in vere v nižji ali višji službo pride in je povsod kuga ali tudi strah in groza, kamor pride. V ravno tistim listu (Kirchliches Verordnungsbl. fur die Lav. Dioec. Nr. 4.) budijo Njih milost k edinosti v cerkvenih opravilih, molitvah in pesmih, kar je lepa podoba edinosti sv. matere katoliške Cerkve. Iz LJubljane. Z mnogimi opravili obloženi mnogo-zaslužni prečast. gospod stoljni korar Juri Vole. bivši spiritval v škofijskim semenišu, cerkveni penicencijar. vodja kn. škofijskiga maliga semeniša itd., se podajo v svoje ko-rarsko poslopje in vodstvo v Alojzjeviši sprejme v. č. g. Juri Grabnar, dosedanji prefekt v tem vstavu, kteri je ob enim izvoljen pravi konsistorialni svetovavec. Iz Ljubljane. ,.Laib. Ztg." ve z Dunaja, de bota morebiti vender res že to leto 2 razreda latinskih šol v Kranj i, in de cesarsko poterjenje ima vsak čas priti. — Prav želeti je, de bi se skorej za gotovo ta reč zvedila, ker že več staršev je po Ljubljani opraševalo zastran svojih sinov, ki bi jih ložej v Kranj i oskerbovali. Z Dolenskiga, 26. vel. serp. 1861. — Dvojna slovesnost na Dolih. — V 14. listu lanske ..Danice" je bilo omenjeno, de je bila nova farna cerkev ua Dolih z velike hvale vrednim prizadevanjem iu trudam ondotuiga gosp. fajmoštra Jož. Zelenca in farmanov postavljena, in blagoslovljena. Veselila se je poštena dolska fara nove lepe cerkve, ki jo je bila s svojimi žulji pozidala; njeno veselje pa je bilo popolnama. ko so blagovolili Njih milost knez škof Jernej te dni novo cerkev posvetiti, in ob enim na visokih samotnih Dolih svoj god obhajati. S v. Jerneja dan, 24. vel. serp., poprešnji večer od železnice iz Litije pridši, so zjutraj ob sedmih pri sv. Križu poleg Turna daritev sv. maše opravili, in potem ko so Jim pričujoči gospodje srečo vodili, se podali dalje proti Dolam. Mogočen strel in veselo zvonenje Jih je povsod spremljalo. Blizo pred cerkvijo in duhovsko hišo je stal čez cesto lep slavolok. ki je s primernim napisani pozdravljal Vikšiga pastirja, in sicer na sprednjim licu: ..Jerneju knezoškofu M i-lostivimu Voši Dolska Fara Naj Boljši Srečo;" ua zadnjim pa: „Jerneja Knezoškofa Milost i v i ga Bog Ohrani Sc Veliko Let Nam. — Oudi Jih je sprejela dolska duhovšina, šolska mladost z zelenimi vejicami v rokah. iu obilna množica zbranih farmanov. Pri veselim obedu so bili Milostljivi knez iu škof z veselimi zdravicaiui in vošili pozdravljeni; in poleg Njih tudi prečastiti prošt novomeškiga kapitelua. gosp. Jernej Ar ko, ki so kot namestovavec tega visokočastitiga kapitelua. patrona dolske fare. tudi pričujoči bili. Zlasti lep jc pozdrav slovenski in latinski, s kterima so neki č. g. fajmošter Milostljiviga Vikšiga pastirja nagovorili. V njem kažejo tri letnice, perva slovenska število godov, kolikor so jih Visoki gospod že obhajali, zadnji dve latinski letaš-uje letno število. Glasi se takole: ..Ker smo med Krajnci, kteri so sploh vneti, Božje hiše lepšati in tudi nove zidati, kjer je potreba, kar danes vidimo tu na Dolih, kjer so farmani z velikimi stroški in s trudam. in z velikim prizadevanjem in skerbjo svojiga ncutrudljiviga visokočastitiga g. fajmoštra novo veličansko cerkev Matere Božje, nebeške Kraljice iu naše nar veči pomočnice napravili. — ktero bodo um i Njih milost knez iu škof posvečevali: torej nai bo .•»•ivi pozdrav slovenski: GLeltc. Vik i Pastir! Cum vero no*tra ecclesia non est nationaiis. sed uni-versalis. ideo ante dietum chronographicum slovenicum in linguam latinam, zeli kdo. da bi se njegov otrok ptuiiga ie/.ika ze doma učiti pričel, nai poskcrht posebni ure za 'ako podiiccvauie; r. če -c namerijo -cm ter t|e otror - nem-kih siai-ev . na; se tak. podueuiC|o v nem-kim icziku \ *em v rimui se po-Jucujejo slovenski 1 -loven-kun mkak". t»a ne -me pri- poscno biti, da bi sc zavoljo kakih nemških ali laških otrok tudi .slovenski nemško ali laško učiti mogli, ker taka mešanica bila bi le potrata časa, iu otroci bi ne znali; kakor naui skušnja neoveržljivo spričuje, ne eniga ne druziga. Žele pa morda nemški starši, da bi se njih otroci na deželi učili sloveusko, potem naj učitelj skerbi. da se taki otroci ▼ šoli s slovenskimi otroci vred edino le v slovenščini pod-utujejo. kaj pa da v začetku z nasprotnim ustnim nemškim pomenkovanjem, starši pa naj skerb imajo, da bode njih otrok o posebnih urah zunaj šolskih k učitelju hodil, kteri naj z ujm šolski nauk v porazumljevauje ponavlja, verh tega pa tudi otroka uči, nemško brati in pisati. Vsakdanje pečanje s .slovenskimi otroci v šoli. šolski nauk v slovenskim jeziku, vsakdanjo slovensko pomenkovanje doina s slovensko družino, vse to bo odvezalo otroku jezik prej, ko si boš mislil, med tem ko bi bil ves trud zastonj brez žive vaje. V zadevi kcršauskiga nauka vender velja za vsaki narod pravilo, ki se glasi: ,.l:či otroka večne, svete, keršanske resnice vediti in spoznavati v njemu popolnama umevnim, narodnim, materuiin jeziku." Ta tedej, pri nas slovenski jezik, je tisti, v kterim se morajo Slovencain na .Slovenskim zveličauske keršanske resnice ne le v cerkvi, ampak tudi v šoli ozuanovati, in sicer ne le v šoli na deželi. ampak tudi v izgieduih šolah po mestih in tergih, v realki in na gimnazij. To terja sveta reč. S svetimi rečmi se igrati in norčevati ne sine. Spomnimo se še. da smo v šoli nemško molili, in otroci za učiteljem z vso pobožnostjo nauiest: ..deines Leibes" „rajbes plajbes" dan ua dan gonili. kdo je tega kriv? In je li kaj takiga prav? Nauk keršauski jc neskončne svetosti in iinenituosti. ravno zato «e pa mora mladosti v spomin vtisovati. izročevati nje umu iu v sccc sejati ter obdelovati ga, če je drugači mogoče, skoz iu skoz v tistim jeziku . v kteriin ga tiar raji sliši, nar bolje razume. in nar loži ohrani, tedaj v domačim, narodnim. pri nas v slovenskim jeziku. V jeziku, v kterim se jc mati s svojim detetam od Boga pogovarjati jela. naj se nadaljuje ter doverši podučevanje v nauku keršanskim. Ne bo se potem tako lahko zgodilo, kar je dozdaj pogosto, da ne rečemo navadno, pripetilo sc. da bi učenec po dokončani osmi šoli ne znal katehizma ne slovensko. ne nemško c') Ne mora pa slovenska mladost ua slovenski zemlji v vsih šolati kcršauskiga nauka v slovenščini učiti, mora pa ta jezik v vsih teh šolah tudi sicer prevagovati. Slovenščina je domača govorica. ona mora tedaj perva. ne druga biti: voditi mora slovensko mladost ko vrojena pri-•atlica od perviga razreda izglednih šol do zadnjiga realčiniga in skoz in skoz po gimnazii. Nem .čina. latinščina, gerščina sc mora s pomočjo slovenščine, ne pa nemščine učiti; nemščina pa vender zraven slovenščine skoz in skoz tako obdelovana biti. da se je učenec v izglednih šolah za silo navadi, po dokončani realki ali doveršeni gimnazii pa tudi pravilno govori iu pisari. So tvarine. ktere moraja sicer na gimnazii razlagovauc biti. pa bi se lahko brez vse škode manj časa za-nje porabilo, kot se ga navadno rabi: tako pridobljen ca« pa naj bi se obračal v razlaganje slovanščine sploh. posebno pa nje na jugu. Tudi laščina bi se ne smela ponemariti. Mora pa slovenski jezik na Slovenskim vpeljan biti v šolah ko gospodovavin. je pa ravno tako potreba. da se vpelje tudi v pisarnicc. Bo gosposka na Slovenskim s Slovenci slovensko vredovala. ravnala bo natori primerno, narodu se bo godila pravica, narod sam pa bo gosposki vse več zaupal, ler jo vse više cenil in spoštoval. Kar dozdaj osmošolec o šolskih praznikih očetu pojasniti iu prav prctolmačiti mogel ni. to bo storilo potem otroče. ki hodi v domačo farno šolo: bralo bode pisma, ki jih samo razumelo ne bo. oca pa. ki jih bo slišal v domači besedi, bo hitro vedil. kaj da pravijo, iu krnet, ki je ves praktičin. b j čedalje bolj spoznaval korist šole ter otroke v njo po- *) Siraili modo o>o~eki osnovi v gimnazii igraje zamoglo doseči), in potem mu ho enako, naj mu pridejo laški, slovenski, češki ali nemški protokoli v roko. Ako je od sle-herniga .,olikaniga~ Madjara veljal lepi rčk. dc z na čvetere deželske jezike, zakaj hi jih pa možje saj toliko ne znali, kterim to naj vikši deržavske službe všeč? Zakaj pri pravi vrav-navi ne bo treba vsakima ravno vsih avstrijanskih jezikov znati. 8 tem se zanesljivo preveč ne tirja: ker neoveržljiva resnica je. de so tudi vikši deržavni služabniki zavolj narodov, in ne narodi zavolj njih. Dokler ni k t&kimu nauku potrebne šolske osnove, naj bi se saj prostovoljno \ posebnih urah učili na gimnazijah bližnji in bolj potrebni av*trijasski jeziki, na pr. pri nas jugoslovanski, češki, laški . . Vr. Naj bi se spomin dvestoletnice v Nazaretu ne le saino kolikor mogoče slovesno obhajal, temuč de bi tudi verni kaj duhovniga dobička od dvestoletnice imeli, so se sedanji nazareški prednik in podfajmošter. vis. čast. o. Sofron Merk. zadosti zarano v Rim do sv. Očeta papeža obernili in prosili, de bi v spomin dvestoletnice nazareški cerkvi, kamor ljudje iz bližnjih in daljnih krajev Marijo častit hodijo, popolnama odpustek podelili. Sv. Oče papež Pij IX. so to prošnjo dobrovoljno uslišali in 1. sušca 1861 so popolnama odpusek za 3 tedne dovolili in sicer od 8. kim ali maliga Šmarna do 29. kimovca ali do sv. Mihela. Slehern, ki v tih 3 tednih cerkev v Nazaretu obiše. v nji v namen sv. matere katoliške cerkve kaj pomoli, iu pa zakramente sv. pokore in presv. Rešnjiga Telesa v ta namen prejme, eu-krat popolnama odpustek zadobi. ki se tudi dušam v vicah v prid oberniti zamore. — Tako določi papežev razpis od 1. sušca 1861, ki so ga preč. gg. Anton Martin, labudski škof, prebrali in z lastnoročnim podpisam za resničniga poterdili. Bog daj, de bi se jih prav veliko tega popolnama odpustka \ Nazaretu vdeležilo. Z Bogam! O. M.....t. £ Od isterske meje. (Konec, i Navajeni smo sicer tukaj suše, pa vender take kot letaš že davno ne pomnimo. Komej de kaka kapljica dežja sem ter tje po naših soseskih kronovinah pade. že taka burja pri nas vstane, de hoče vse polomiti. in pa še to inervico grozdja. kar ga je zdra-viga ostalo, popolnama oguli in v nič spravi. Nekteri naših ljudi kvasijo, de je vzrok tega letašnji planet, drugi pa. dc je bivši repata zvezda, skorej nobeden pa ne pomisli. de tisti Bog še živi, ki je po Mojzesu (lil. 26.) Izraclcam obetal: „če bodo po njegovih zapovedih pred n j i m hodili, se njegovih postav d e r ž a I i, ter po njih ravnali, dc jim bode dal dežja ob svojim času. bo plodila zemlja zeliša. in bodo drevesa polne sadja. De se ho mlatilo do ter galija (ali grozdniga branja) in se tergalo spet do žetve. Dc bodo imeli v ob i In osti kruha, in bodo prebivali varno v svoji deželi." —Pa kakor de so Izraelci večpot Boga iu vsih od njega prejemanih dobrot pozabili, jim se tudi vale požuga, ..če pa v boga I i ue bodo. de b o B o g njihov napuh in p a t e r m o p o m a s t i I, d e jim bo storil podnebje železno in zemljo medna to. de bo zastonj n j i h d e I o . d c z e iii I j a n c b o rodila, in drevesa bodo ostale brez sadu." — Ta poslednja nas je zdaj popolnama zadela. Ves trud iu znoj tukajšnjih kmetovavcov je suša pogoltnila, s tožno skerbjo se prihodnost pričakuje, sicer pa se v svoji navadni ml a čn os t i živi. — Zemeljska suša pa izvira iz dušne suše. ki jc posebno nekaj let sc tukaj vkorcniuila. Božje veže poletni eas ob nedeljah iu praznikih se prav pičlo obiskujejo, ker mladost skoraj sploh po plesiših okoli divja, starejši pa doma lenobo pasejo. Mislil si bo marsikdo sam pri sebi: Kakšne pa vender imajo tamkej duhovne pastirje? — Kratki odgovor: Gotovo ne svetih Janezov Zlatoustni-kov. pa vender le pastirje in ne najemnikov. Enaki so oni. de govorimo s sv. Kfreinaoi, psu. ki za ovcami svojiga gospodarja hodi. ter ue stoji mirno, kadar vidi volka se bližati. temveč nad-nj plane. Pa kaj pomaga ves njih trud in skerb. ker pa tisti, ki bi jih nar bolj podpirati mogli, jim prav za prav dostikrat vkljub ravnajo. In tc take osebe so nekteri županje. Res jc. de se izmed njih še sem ter tje kak pobožen mož najde, pa le redko kje. sicer pa dosti takih, ki jim je za časni dobiček šc nekolko mar. za dušni pa prav uič ne. — In tako je ..ljudstvo brez sveta in brez pameti." (Mojz. V. 32, 38.) Kdo li ne bi pri tein takim s prerokam Mihcam (7. 2) zdihoval: ..Zginil je pobožni na zemlji in pravi č niga med ljudmi ni!" — ..Zastarane bolezni" pa pravi zgorej omenjeni cerkveui učenik ..se drugač odpraviti ne dajo. razun z ga ječi mi i u grenkimi zdravili." — Kte-rirnu pa ta o itua šiba Božja oči še ne odpre, od takiga se more s kraljem Davidam reči: ..Hudobnež bo vidil in s c serdil. z zobmi bo škripal iu sc pogubil. upanje hudobnih bo prazno. (Ps. UI. lil). V teržaski gimnazii je bilo ob koncu šolskiga leta 246 učeneov (lansko leto 231 ). 208 katoličanov. 5 drugo-vereov. 38 judov. Iz teržaškiga mesta jih je bilo 164; po maternim jeziku 146 Italijanov, 41 Slovencov, 35 Nemcov, 24 diglotov (z dvema maternima jezikama?). Naj berže je poslednjih nar veči del Slovencov; saj imen. iz kterih se sicer zanesljivo ne more na narodnost sklepati, je v pervih 2 razredih dobra tretjina slovenskih; v 7. in 8. razredu pa je dobrih pol slovenskih imen. Tudi ui dvomiti, de jc dosti veliko število unili iz Tcrsta od slovenskih staršev, kterim je pa ljubši sc med Italijane šteti po znanim reku: ..Mi no sčava; pa pa e mama sčava." Zraven tega. de je skorej povsod po Terstu več ali manj slovenska Božja služba , iu de je Terst od Slovencov obdan . jc bila veuder slovenšina v gimnazii Ic ..Nebenlchre" (znani domorodec gosp. Kr. Cegnar jo je učil v 3 oddelkih samo po 5 ur na teden) in blezo bo mogla še dolgo dolgo pri vratih jokaje skorje gristi, prejden bo s talijaušino ali nemšino dobila enake pravice, ktere ji gredo. — Iz manjših šol. kolikor smo letnikov prejeli po prijaznih rokah . to le posnamemo. Mestnjauska spodnja rečnica iu višji začetnica z nedeljsko vred ste štele 590 učeneov ; mcstnjanska fantinska šola ..alla Barriera vecchia" s 4 redi in nedeljsko vred: 6*8 učeucov; dekliška oudi z nedeljsko vred: 571 šolaric: mestnjauska šola ob vodovodu (AH* Acijuedotto) z nedeljsko vred: 602 učeneov. Ako sc imena vse sploh pregledujejo, se najde, de je razločljivih slovenskih imen veliko nad tretjino v tih letnikih, in ako sc k temu vzame še veliko število čisto ska-žeuih in potaiijaučcnih imen. se lahko vidi. koliko obilno je slovenskiga in slovanskiga. če tudi močno potalijauceuiga življa v Terstu. Iz (aorice. 6. kimovca. J. K. — Hvala Bogu. tudi Ic-tašnje duhovne vaje so dokončane. V. č. o. Tiberio Sagrini, jezuit, pregnan iz puutarske Italije, jih jc goreče vodil. Ker sc take pobožnosti povsod po enaki poti obhajajo, ui treba, da vam vse na tanko popisujem; zadovolite m* ic z naslednjo drohtino. Razlagal je o. Tiberio v lepi pravilni talijanščini po štirikrat na dan med drugim tvarino. kije bila sv. Očeta Ignacija jedro premišljevanja. Opiral se je pri izverstni obravnavi sv. resnic stanovitno ua sv. evangelije. Poleg goreče besede, ki mu je večkrat, posebno v ogovoru od ljubezni Božje. v scrcu kakor živi ogenj zaplamtcla, je še njegova zunanja postava iu njegovo modro obnašanje tako . da sleherniga na tihem vabi, rekoč : „Sckof Ravnikar, Jarnik, Murko. Metelko in veliko druzih. ki so se s slovctisiuo pečali iz nagnjenja iu Iju-l.ezui do svojiga materniga jezika. Tretja doba obsega dela. trude iu prizadevanja slcheruimu vec ali manj znane poslednje dobe za sloveušino. Unaki pregledi duha povzdi--u eiM. ker nam kažejo, koliko so marljivi Slovenci v kratkim za duhovno povzdigo svojiga naroda storili, kako ob--irri" in obilno je ze naše slovstvo; Bog hotel, de bi nc i-ilo marsikaj vmes. kar ni v dušni prid. zlasti v pesništvu, m de bi vsak pisavec imel pred vsim drugim dušni ter vet ni blagor svojiga naroda v spominu! Kdor pa drugim huliko seje. tudi sam ne bo pšenice žel; naj -vest kode. Iz letnik«« goriške vikši gimnazije razvidiino, de je bilo konec soUkiga leta 334 latinskih učeucov, izmed kterih so hili 4 j udje. drugi katoličanje. Po narodu je bilo «:•» Slovcncov, 10* Kurlauov. 23 Italianov, 22 Nemcov. Iz tega se vidi. de Slovenci iu Furlani z Italijani so poglavitni narod na Goriškim, iu ker sta ta naroda v naj iesacj-i zvezi med seboj, je potreba očitna, de naj vsak •zobrazen mladeneč oba deželna jezika govoriti iu pisati dobro zna. Od tod je jasno kakor beli dan, de je tisto štetje slovenšine in italijanšine med „bedingt obli-gate Gegcnstande" neprimerno, med tem ko nemšina bres razločka ko obligatna tvarina za vse odrede po 4 ali 3 nre na teden ima. Tista prazna bobovca, ki se — protestaoski pruski sistem posnemaje — od 3. odreda dalje v naših gimnazijah po 5 in 4 ure v vsaki šoli z greščino mlati, bi se prav lahko omlatila z 2 urama na teden eno k drugima, iu drugo naj bi se dalo živim in vsak dan potrebnim deželnim jezikam. Dajalo se je v goriški gimuazii slovenšini le samo po 8 ur ua teden (v 3 kursih po 2, in v 2 djanskih knrsih po 1 uro na tedeu), kar je v primeri s časam, ki se je obračal v nauk tujih jezikov, očitno premalo. Bo kdo rekel, že znaniga jezika se v tolikim času slehern lahko pravilno izuči, ako hoče. Imamo pred seboj letašnji program iz Briksna, kjer je slehernimu učencu iz maternih ust gotovo dosti bolj znana nemšina, zlasti ker se je k temu že v začetnih šolah uči: vender se daje neinšini v Briksnu v 2 razredih po 4, v 1 po 2, in v druzih po 3 ure na teden. Uči se pa tudi ondi italijanšina od 5. razreda dalje po 2 uri ua teden obligatno, kar bi tudi v Ljubljani bilo bolj kot potrebuo, ker smo sosedje z Lahi. V .Mariboru, 6. kimovca. Od 9. do 13. t. m. se bodo obhajale na Kisli vodi pri Rogatci duhovne vaje za duhovnike naše škofije pod vodstvam čast. gospoda O. Teodora Rolunan-a, iz družbe Jezusove, kterih se bodo tudi tnilosljivi knez in škof vdeležili. Ročno po do-končauih vajah se podajo v videmsko dekan i j o, delit zakrament sv. birme. V Gradcu bo dr. J. R. Razlag (v mestu št. 178) začel na svitlo dajati kratke posnetke potrebniših postav in slovenske obrazce ali izglede (formu-lare) raznih pisem, kupnih, prodajnih, pohotnih, dolžnih itd., kakoršne so potrebne za sodnike, vrednike, župane id. na Slovenskim. Knjiga, na ktero se naročilo prejema, obsegajoča do 15 tiskanih pol, bo izhajala v zvezcih po 5 pol, zvezek po 50 kr. Čisti znesek je odmenjen jugoslovanski akademii. Ha z g ie ti pa keršanskim svetu. V Zari so 5. t. lil. umerli ondotni vikši škof Jož. Gadea.^si. člen gornje deržavne zbornice. V Pragi je šolski svetnik Wencig v šolskim odboru nasvetoval, de naj bo v praških glavnih in trivialnih šolah češ čin a učni jezik, uemščina pa naj se uči kakor za-vezna tvarina; kjer pa se potreba skaže, naj se napravijo nemški vstričui razdelki. Drugi odborniki so predlog po-terdili in še prisvetvali, dc naj se več šol za nemške razglasi, v ktere naj pa le otroci nemškiga jezika hodijo. Ako se kje zadostno število nemških šolarjev ne oglasi, naj se tudi v te šole češčina za učno besedo sprejme. Rova cerkev ss. Cirila in Metoda v Pragi, ki se je pred nekimi leti jela zidati, je skorej čisto dozidana, zavolj pomanjkanja denara pa se ji /.notranja naprava ne more napraviti, de bi se svojimu namenu zročila. Češki ..Pozor" torej dobrotnike na pomoč klice, naj bi kolikor toliko darovali k temu imenitniinu svetohramu. de bi se čisto dodelal saj do leta 1863. ko sc bo tavžentletnica od prihoda ss. Cirila in Metoda ter vstanovitve keršanstva obhajala. Z Berila pišejo ..lllasu." de jc spis profesorja Mat. Prochaska: Jan Sarkaader. natisnjen iu obsega 48 pol. Pervi del teh bukev živo popisuje dvestoletno versko vojsko od Jana Husa do bilve belogorske. druga pa na drobno obravnava življenje tega spričevavca ali marternika. keršanska Ijuhezill. Pri strašnim požaru v Pader-bornu 111. u. m. so sc posebno oo. Frančiškani skazovali. Neki pater je na svojih ramah nesel iz plamena juda, ki so menili, de je že zgubljen O. Jakop s Poerina, ki so ga razglasovali za spovednika umerliga Kavurja. je nedavno zapustil Rim, kamor je bil poklican, ker se je govorilo, de je Kavur bil previden, iu vender ni bilo očitniga preklicanja. Laški časniki so veliko lagali in žvekali, de je rimska kuria hotla spo-vedno skrivnost iz njega izmikati itd., ter so ravno tako blodili , de ga je inkvizicija v ječo vergla. Hudobija in lažnji-vost sovražnikov sv. Cerkve pa se prav živo kaže spet v ti reči; zakaj o. Jakop, kakor je sam pred papežem pričal, z grofam Kavurjem še spregovoril ni, ker prišel je bil s ss. zakramenti, ko minister že ni bil več živ. Vse njegovo zadolženje je bilo v tem, de se je dal rabiti za orodje po-tuhe njim, ki so na to merili, de bi ljudi slepili, de je grof umeri keršanske smerti in vender ni ne besedno ne pisemno preklical, kar je bil dolžan preklicati. Gr. Kavur ni ne preklical ne prejel odveze, iz tega ediniga vzroka ne, ker se spovedal ni, prejden je umeri, in ni mogel svete popotnice sprejeti, ker še živ ni bil, ko mu je bila prinesena. Nobeniga duhovna ni bilo v tem razločivniin trenutku pri njem, de hi bil srcdnik med Bogam in med njim. (Hlas.) Strašna je šiba. ktera tepe ubogo Laško! Kralju Frančišku popolnama vdanimu fajmoštru v Frasinoni je bilo ukazano, de naj v Kastiljani ima hvalno pridigo do Viktor-Emanvela. Duhoven se brani in ..liberalni" Piemončani so vstrelili njega in pozneje njegoviga brata in sedem druzih prebivavcov tistiga kraja, ki so duhovna opravičevali. „Con-temporaneo" od poslednjih deset meseov te-le števila sar-dinskih človeških mesnic uaznanuje: 1841 jih je brez pravde vsrnertenih, 7127 po poprejšnji sodbi vstrelje-nih, 6112 v ječe vtaknjenih, 54 duhovnih pastirjev vstre-Ijenih, 22 minihov vstreljenih, 918 hiš požganih, 5 tergov popaljenih, 2903 hiše preštefnjane, 12 cerkev oropanih, 60 fautičev umorjenih, 48 žen umorjenih, 13.629 po policii za-pertih, 1428 vpornih srenj. To zanesljivo niso pomočki, ljudstvo vmiriti. Gorje, gorje njim, kteri so začetniki, de se toliko kervi preliva ! Gorje pregreham! iz njih je vse to hudo. — Med tem takim je pa sardinski minister Rika-soli do sardinskih zunanjih poslancov razpisal okrožnico, polno naj ostudniših laži in nesramnih obrekovanj zoper rimski Sedež, ktera meude na to meri, de bi sv. Očeta do goliga oropali. Vsih napolitanskih gnju«ob izvirek Rikasoli na Rim in na duhovstvo zvrača, vse poganjanje za praviga kralja Frančiška II. roparstvo imenuje, pravi, de zmed 15 okrajin poprejšnjiga napolitanskiga kraljestva jih je le 5 od puntarjev nadlegovanih itd. Ali more kdo bolj očitno lagati, kakor ta sardinski mož ? Nikoli ni dosti vojašine za zatertje tako imenovaniga „puuta," zmiraj kliče Čialdini: še toliko in tolik novih kardel!" So mar Sardinci taki fižmani. de pešico — češ de — ,,razbojnikov" z 71 bataljoni ne morejo premagati, ker še zmiraj novih prosijo? Cimu so strahoviti kervavi razklici sardinskih generalov, čimu morije, pa-Ijenja, zapiranja, preganjanja itd. zavolj malo nasprotnikov? — Neki katolišk časnik pravi, de zraven hi na vš i ne in pre-derzne laži se iz ministrove okrožnice neutaljivo sliši glas obupnosti; Piemontova častitljivost de je pri koncuin razpis ministrov ua - pomoč- klic. ki vertoglaviga kraljestva prehude britkosti razodeva. Neki turinsk list poštenih misel je pred nekterimi dnevi klical in vprašal: „Povejte nam vender pri milim nebu, koga imate še v napolitanskih pokrajinah, kteri bi se poganjal za „laško reč," kakor jo imenujete? Duhovnov in mnihov ne, ker lete sami tožite, de so zaroteni zoper vas; ,.ra z boj n i k o v" (namreč vojskovavcov za praviga kralja) nc, ker le-ti Frau-čiška II. izklicujejo; narodove straže ne, ker ona se z »razbojniki" strinja, in po veliko krajih so jo mogli razpustiti; vradnij ne, ker one so vsak dan po listih tožene, de deržijo z burbonci ali z avstrijanci; ljudstva v okrajinah ne. ker leto jc z malim izločkain z uporniki v edinosti, kar dva ali trije liberalci v vsakim kraji dobro vedo. torej jo precej vlijejo, kadar se ..briganti'* (kraljevi) bližajo. Koga imate tedaj na svoji strani?" Rikasoli odgovori: „domorodstvo ljudstva," ktero je povsod mirno, kjer je dovelj piemonških baganetov in smolnih bakclj. — S ka-košnim duham liberalni časniki Rikasolitov razglas pobirajo in komentirajo, si ni težko misliti ; posebno čudno je pa to pri „Ost u. Wcst-u." ki od veselja komej sope. kadar more kako laž zoper Rim in papeževo vlado, ali pa zoper praviga kralja napolitanskiga kje pobrati, in ki tamkej zaverže vse stare pravice in zaveze, za kakoršne se pa glede Madžar-stva in Slovanstva vender tako živo poteguje. Ako privolimo sami sebi enkrat ali dvakrat, de naj se z nami po pravici dela. imaino še toliko vere. de ravno to v enaki meri privošimo napolitanskiinu in vsakimu drugimu pravič-nimu kralju; svetimu Stolu pa ne enkrat, ampak desetin dvajsetkrat enako pravico privošimo. želimo, prigovarjamo in vsak dan od Boga prosimo, dokler ne bomo uslišani. Mende je že čas, de se katoličanje serčno iu odkrito izdajstvu in potuhi v očitnim mnenji ustavijo. Konservativni ..llerald" pravi zastran Rikasolitovjga razpisa med drugim to le: „Ako se res le nekaj malo cestnih tolovajev gornjelaškimu gospostvu ustavlja, hi bila velika Cialdiuova armada z njimi že davno pri koncu. Je jih do zdaj naj berže več vjetih ob glavo djala. kot bi jih bili iz vsih pravih roparskih derhal na Laškim kdej dobiti premogli ; in merzla kervižejnost. ktera te silne vsmertovanja zaznamnuje. je k razširjanju vstaje prav veliko pripomogla Iz zopervoljnih spovedovanj Rikasolitovih se jasno razodeva, de množina Napolitancov ima rajši vlado Frančiška II.. kakor Viktor Emauvela, in to je bilo pričakovati... Puntarji na Napolitanskim niso tolovaji; oni niso ne boljši nc slabši kakor množica upornih vitezov, iu ko bi le za edino Italijo, ne pa zoper njo, se vojskovali, pri vsih pripovedkah od morij, požiganj in ropov, ki se od njih kremlja. bi jih evropejski liberalci med svetnike šteli." Zastonj je pri poslednjih besedah neki dunajski časnik vprašaj postavil, ker prav on jc ravno uudau Garibalda malo de ne kanoniziral ..diesen armen Garibaldi!" kakor ga je večkrat zaporedama imenoval. Jezuiti imajo na Francoskim 25 gimnazij. 16 semeniš. 7 noviciatov ; vsih jezuitov na Francoskim je 2.000. Napoleon, kakor mislijo, bo Rim gotovo prodal, tode ceno bo visoko postavil, kolikor bo le mogel, ker on in njegovi dvorni judje menijo z Rimam dobro barautijo napraviti. Pri vsim tem sv. Oče stoje junaško in se svojim stiskavcam tudi za dlan ue umaknejo : Viktor Fmanvel in njegovi pajdaši pa tarnajo iu beračijo ter se borijo za stojalo. kteriga bi žc davno ne imeli pod nogami, ako hi jih kakor orodja napoleonske zvijače in potuhe cesarska milost ne vzderževala (Mainz. Journ. št. 193). ..Nezvestoba svojiga iastniga gospoda tepe;" to se razodeva nad Viktor Kmanvelam. Njegovo ..laško kraljestvo." s toliki potoki kervi neusmiljeno zdergnjeno. se po vsih konceh in krajih guglje in poka, ter žuga svojiga zidavca pod svojimi groh-Ijami pokopati. Nikjer se ne more ljudstvo zadovoliti piemonško svobodo." ki jim le neslišanc bremena naklada V Cmbrii iu Markah se mladi ljudje na trume popisovanju umikajo. Tudi se imajo davki zlo povzdigniti. kar ho ljudstvo še bolj dražilo. — Kardinal vikši škof napoljski, ki je zavolj zvestobe do Franca II. mogel Neapelj zapustiti, je zdaj v Rimu. Trincnškiga škola so premoženja oropali, ker je v pastirskim listu opomnil. de jc Viktor F.manvcl izobčen. — V llrešii je neki oče dal svojiga otroka ker>titi ua ime ..Italia I i bera" (svobodna Italija). Za bogo-skrunstvam jc pa tudi šiba nasledv&la; čez 24 ur je otrok umeri za prehudo tresliko in njegov život je bil čern kakor ogel. Enaka zimica Italijo libero že stresa, javalne ji bo tudi smert zanesla. — V Jcsi pri Ankoni so iiinihe av-guštinarje pregnali in v njih cerkvi cerkveno in kloštersko posodje in orodje po dražbi prodajali Vgodna tvarina za premislil »krateljnovim casnikain, ki se laškiga ropa veselijo. V severni Ameriki je izverstni dcržavnik in stara-šina (senatorj Douglas v Chikagi na smertni postelji prestopil iz protestanštva v katoliško Cerkev. Ravno tamkej se je pokatoličil protestanški pridigar Miiller, in v Cincinatu neki zdravnik iz lrskiga , preden je z zveznimi kardeli na vojsko šel; in poslednjič tudi deržina osem oseb v Cincinatu. ki je bila pred 11 leti k metodistam odpadla. Domače duhovne voje, »veto živeti i u zveličano umreti. (Dalje.) Tretje, kar človeka, spokornika, stanovitnima stori, je „ljubezcn do noviga življenja." Obnovljeno življenje ima nekaj prav hudih sovražnikov. Kuimu se pravi: Spomin na egiptovski česeu, to je. na po želj i v ost poprejšnjiga razuzdan iga življenja. Zoper tega sovražnika obračaj dve sulici: »ramovanje in jezo. — Sram te bodi, de si bil zužinj mesa. sužinj sveta, sužinj in hlapec hudičev, ki si vender prišel iz roke Božje, ki si bil otrok Božji, ki si bil v zlatim studencu prerojenja oblečen s tako nezmerno lepoto . ki si le malo pod angele ponižan. ki si postavljen nad dela Božjih rok, ki imaš skorej — skorej — v nekaj letih, mescih, tednih s slavo iu častjo obdan biti, pred svitlim tronain nezmerne Svetosti in večne lepote stati, se v solncu večne lepote večne čistosti greti, v nadangel-sko lepim oblačilu z Jagnjetam v tovaršii biti, rajske sladkosti in dišave večne čase vživali, skrivnost presvete Trojice zjasnim očesam gledati: sram, sram te bodi, ako ti — tako imenitna stvar — k smerdljivim loncaui egiptovske čebulje pogleduješ, grešnike srečne meniš, nesnažuiin ljudem njih nesnage zaviduješ. želiš z jetniki železje, z roparji , tatovji. prešeštniki okove nositi. Sram te bodi! Zato se pa tudi jezi, huduj, serdi sam nad seboj, de si tako kratkoviden , uespametin, nevedin. zaguljen, mesen, prederzin, in se hočeš v to zopet podati, kar ti je toliko strahu in stisk, toliko grizenja iu pečenja vesti delalo, ki m se mogel toliko premagovati. de si se čisto iu odkrito obtožil in prav spovedal; ki si bil tako vesel, srečin, zadovoljili , zveličan, de si se očistil, osnažil, iz greha, iz večne pogube izkopal. Ali nisi na vsih počutkih bolau. zmešan, zgubljen, dc si hočeš vuovič toliko nesrečo nakopati. ki ne moreš čisto nič iu uikakor vediti, če ti bo potem še kdaj dano in mogoče se iz nje izkopati! V davnih časih je živel bogoljubiu ninih, ki je zvečer vselej tožil, kako silo de je trudin in ves zdelan. Neki dan ga opat vpraša, od kod mu je vselej toliko upehanje? ..Oh!" je rekel. ..ker imam vsak dan čuda veliko opraviti, k čimur bi ini moči ne skezale, ako bi me Božja milost ne vterdovala: moram namreč dva sokola vkrotiti, dva zajca v teku uderževati. dve kanji priučiti, eniga zmaja ali lintverua premagati, z levam se vojskovati, in eniiiiu bolniku streči.u ..Beži kam!" reče opat, ..take opravila se človeku vse vred ne nakladajo." ..Pri meni pa, častitljivi opat, je vender le res taka, kakor siin rekel," reče ponižni pušavnik: ,.Sokola ste moji očesi; skerbno ji moram varovati, de jima kaj ne dopade. kar moji duši škodva; zajca ste moji nogi; moram ji uderževati, de ne letateza škodljivim dobičkam iu po potu greha: kanji ste moji roki; moram ji k delu priučevati in priganjati; zmaj jc moj jezik, ki ga moram neprenehama berzdati; lev je moje serce. ki se moram vedno z njim vojskovati; boluik je moje lastno telo, ki je zdaj vroče, zdaj žejno, zdaj zdravo, zdaj bolno, de ob kratkim rečem: zmiraj je v takim stanu. de moram nanj gledati in mu streti, in tako me vsak dan silo vtrudi." Začuden posluša oput to modro mnihovo razlago, in mu reče: ,.Ljubi moj brat, ko bi vsi naši mnihi, bo bi ljudje vsi tako delali in se vojskovali, bi čas bolj po Božji volji obračali." Sme se pristaviti: Ko hi spokorniki tako se vojskovali. bi se v grehe ne povračevali. Duhovshe zadeve. V ljubljanski Škoti i. Presarska fara je podeljena gosp. Anton Jugovicu. vikariju v Rakitni; leta je torej 30. u. m. razpisana. — Naslednji čč. gg. so prestavljeni in postavljeni: Peter Crh od sv. Jakopa v šenklavž v Ljubljani; — Jan. Rozman s Kočevja k st. Jakopa v Ljubljano; — Miha Tavčar z Iga v Dobrepolje; — J a n. C i m b a s z Dobrepolja v Toplice; — Nace B o h m s Toplic v Kamnik; — šini. Lovšin s Sorice v šent-rupert: — Jan. Zagoda s Stopica v Sorico; — Mart. Tomic s Teržiča v Šmartno p. Kr.; - Jož. Boncelj s Selc v Teržič; — Fr. Gorišek s Šentjurja pri Svibnji v Selce: — Juri Jarec. novoposvečenec. v Selce: — Jože Novak s Selc na Kerko; - Vi d A n t o ii č i č s Kerke v Dol; — J o z. Krese z Barovnice k sv. Petru na Novomeškim; — Mih. Skubic od ondod v Barovnico; — F r. G r i v i c s Studenca v Cermošnice: — Al. T e I i j a n od ondod na Trato; — Ant. Zor man s Trate v Senožeče; — Jan. Fajdiga s Senožeč v Čeruoiiieij; — Mih. Bogoliu. novoposvečenec. na Studenec; — Val. šara-b o u iz Srednje vasi ua Koc. k sv. Duhu: — Lor. Mencinger, novoposvečenec. v Srednjo vas na Koč.; -- Jan. Janša. sem. predposv., v Sentjuri pri Svib.; — Franc Bergant iz Idrije v Rovte; — Ant. Peteri in od ondod na Ig; — Pri m. Jan. novoposv., v Kočevje za začasn. vodja in kateheta; — Jož. I.ukanec. s Cernomlja v Stopič. — Umeri je g. Šim. Tratnik, duh. pom. v pokoji, 30. u. m. v Idrii R. L P.! V lavantinski škofii. I. Čč. gg. mladi duhovniki pridejo za kaplane: Anton Belšak v Vuzenice. France Ogradi v Konjice. Jakob Peč ni k k št. Ilu pri Turjaku, Juri Rubin k sv. Rupertu. 11. Čč. gg. kaplani so pre-mesteni; Andrej Vodeb v Loko. Anton Suhač k sv. Miklavžu pri Lotmerku. Matija Vurcer k sv. Jurju v Slovenjih goricah. Jožef Sorglchner v Kostrivnico, Jožef Turkuš k sv. Ilu v Slovenjih goricah, šandor S i m o n i č k sv. Lovrencu v Pusavi. J u r i Č u r i n v Remšnik. Jožef Zadravec k Svetinjam, Ferdinand Jahn na Vitanje. II.. J. Slavinec na Bistrico II.. Jožef Haišek k sv. Jurju na Taboru. Anton Pučko v Trebovlje. Jo/,. Skerta v Zavce . Arnej Cocej v Raihenberg II.. Juri Rantaša k sv. Petru pri Radgoni, Jakop Kolctuik k sv. Andreju v Slovenjih goricah. Valentin Selič v Ljubno. Jože!' Ilorvat v Luče. Mihael Rak ose v Sevnico. Jožef Vilfani k sv. Petru v Medvedovem seli. Janez Pajk v Dramlje, Valentin Jaric v Loče. Luka J e r i š a za duhovniga namestnika v Kalobjc. III. Č. g. Peter Vozel je dobil taro sv. Petra pri Kronenberzi. in č. g. Jožef Novak taro sv. Antona na Pohorji: p. n. g. Matej Korošak so izvoljeni za dekana pri sv. Jurju na Savnici; č. g. Jožef Floriančič za duh. svet. in dekana v Gornjem gradu: č. g. Jožef Virk za fajmoštra v Ločah. \ pokoj sta stopila č. g. Juri Škof, fajmošter pri Materi Božji v Pušavi in č. g. Andrej Pire. fajmešter v Ločah. Cmerli so č. g. Janez Stroj, fajmešter v pokoju. R i. p. Pogovori z gg• tiopisovavci. G. K. v M. in B. v T.: Za vse lepa hvala! — G. A. P.: Spis prihodnjič. — G. H.: List prejeli -- G. P.: Smo vse hvaležno prejeli; zastran druziga bomo vse strune napeli.