Leio HL, štev. 24. V Cell«, čelrtek d«e 24L feforaarja 1921. PavSalnt franko. dolž. iztis _________ ^^^Wr ^bv f Stane celoktno 120 K, mesefcno 1Ü K. Oglasi za vsak mm višine stolpca 1 K 20 v. Rddama uiecl tekstoin, osinrtni«? in zahvoie 1 K 50 v. - Posameuia številUa stano 1 K. IzHaja vsak torek, eeirtek m sobofo. UretinlštVO Strossni8ji>rjeva ul. St. t, I. nartstr. Telefon St. 53. Upravništvo Strossniajerjeva ul. št. 1. pritličjc. Telefon «t ^ R;i?un kr. poštnega Čekovncga urada St. 10.066. Minister dr Kukovec o nokaterih dnevnili vpra sail jib. Celje 23. febr. PribliŽujemo se s precej naglimi koi-aki dokonČanju velikega deia, za~ radi katerega nas je narod poslal v Bposrad. Temeljni zakon o ureditvi driave, naSa ustava, je v bistvit že dobila odobrenje potrebne več.ne. Me- rotlajni krogi so mnenia, da bode ko- ¦ lečno gJasovalo za njo do 2hO po- slancev. S tem velikim dogodkoni bode, kakor upaMio, odprta pot za drugo potrebno delo na guspodarskem poliu. Od tcdaj naprej narod ne bodo mo^el dopustiti svoboJe vsem, ki se danes iz sebičnih namenov branijo rioper veliko deio utrditve države. Oci teüaj naprej bodo morali dotičniki verjeti, da izzivajo na boj, ki bccle tako nedopusten, kakor se ga danes trpi. Kdor bode hotel Se toda.j n?'prej rovarili, bo n»šel državo v naiodloč- nejši obrambi za svoj obstanek. Te dni prcvzame vodstvo uprave za slovenske kraje načelnik v mini-- strstvu notranjih za lev dr. V. Baltic, na* rojak iz OoriSke. Demokralska stranka, ki i* «?re P° danaSnjih raz- merah v skup?.Cini m pn vladi v Beo- sradu to mesto, storila |e žrtev, da so je istemn odrekla. Če pa dobinio uradnika, sinelo bode se tern nianj trpeti. da bi se Ra oviraio v izvajanju državne polit'ke, kajti vse stranke mn lahko zaupajo. Pri občinskih voütvah, ki jih ima izvesti novi upiavni šef, n*\ pokaže narod svojo zrelost. Glav- I1a "aJo^a nam morajo biti velike go- sPodarske naloge občin. Dobri gospo- darji naj se volij'o v upravo obüin, io bodi geslo, toda zvesti zagovorniki državne rnisli in narodnega edinstv«. Prav dobro vedo oni, ki govorijo 0 kakem nameravanem boju zoper cerkev, da to ni namen današnje vla- de in da ista povsod deiuje na ubla- žitev poiitičnih ostrin, svesta si pa mora biti potreb narod^. Če je uprava države mnenj«, da š sokolsko vzgojo mladine. utrdi smisel za državo in de- iuje za zmanjSanje stroškov vojaäke obrambe, ni vzrokn podtikali ji na- mene kulturnega boja. Konečno pa danes iu države, ki bi holela dati 5ol- stvo iz svojih rok. Ne moremo želeti, da se notranji boji v državi brez koii- ca in kraja nadaljujejo. Merodajni kro- gi so izprevideli, kakSna napaka ie bila, računati na uvidevnost onih po- litikov, pod katerimi so nastaie da- našnje težkoče v državi. Trostov koncert 1. marOii v Celju. Celjsko občinstvo dosedaj še ni imelo priüko, spoznati prvaka naših slovenskih pianistov g. Antona Trosta, M si ie ne sanio v domovini, ampak tudi v luimi pridobil sieves i„ tilled resnega umetnika. A. Trost je roien I 1889 v Vodicah. V Ljubljani mu je bil učitelj glaube sedanji profesor praSke- !?a konservalorija Prochaska. V jeseni l. 1909 je vstopil v äunajsko akade- mijo za gla/.bo in predstavljajočo umet- nost, kjer je bil učenec slavne,a;a pro- ^esorja Ludwiga. Maturo na rkademiji je prestal !. 1912 z odücnim uspehom, ob kateri priliki mu je bila podeljena f-isztova nagrada. Po dovršenih Žtudi- iah ie-podučeval 2 leti na »Glas. Ma: tjci« v Ljubljani. Leta 1914 pa se je stalno preselil na Dunaj, kjer se je ^vignil do obče spo^tovanega umetnika. Gospa Ciaire Trost-Fiedler pa je fojena Dunajčankrs. Tudi ona je bila na dünajski p.kademiji učenka prof. Lud- Gospodarske razmere prinas in okoli nas se zelo »zpreminjajo, zato moramo z raztnerami računiti tudi v naSf jrospodarski politiki. V mojem poslu kot. minister trgovine sem do- živel zadovoljstvo, da «fr je od mene v Beograd sklicani gospodarski- svet v malo dneh sporaziimel o začasni na§i carinski politiki. Z omogočeniem izvo?a, ki ga je predlagal ta goBpo- darski svet in ga je odobrila vlada, utegnemo popraviti v naikrajšem času naSo neujrodno tr^evsko büanco in s tem naSo valuto. Z ureditvo uvoza pa utegnemo ohraniti naSo industrijo pred grozečirn polomom. V smerl'izboljšanja prometa deluje nioje ministerstvo traino složno s pristojnimi odgovor- nirrii činitelji in upam, da bodo se po- sledice kmalu videle. Moje petovanje na Anglešlco na razstave izdelkov prve indu«tri}e sveta naj pomeni, da mi nočemo biti dežela za sč-b?, ampak hočemo korakati s svetorn. Če se držimo Francozov tudi v gospodarstvu, ostajamo zvesti spo- Stovanju vrlin te^a naroda. kteremu imamo v vcüki meri zahvaüti svojo svobodo. Z Italijo hofemo priti v dobiü Kospodarske odnoSafe. Z ,rado- voljstvom vJdim, da nas naSi sosedfe, veliki in manjši, cenijo in da jjm ie dmgoceno, ure'tdvati naSe gospndarske stike. Tudi mi njih potrebujemo. Pred vsem je pa naSi državi pctrebna do- bra volja njenin državljanov ne Ie v političnem oziru, srnnak tudi na go- spodarskem polju. Ni<8c naravno bo- gastvo bode nam blagoslov !e, * juniorjcv v umetnem drsanju gosp. Polo Schwab, clan Sportnega kluba »Celje«. Gospodu Schwabu in Sportnemu klubu »Celje* prisrčno častitatno k lepemu uspehu. Dnevna kronika. Razmejitvena komlslja z Italljo je 22. tm. doSla v Ljubljano in sicer Člani na§e delegacije: general Maister ter polkovnika Ječmenič in Daskalovič, in člana italijanske delegacije general Vanbelli in polkovnik Garibaldi. Novi predsednik deželne vlade dr. Baltic prevzame svoje posle dne 26. tm. 43 jrož se je znaSlo med sloven- skimi »>kulturnimi delavci«, ki z neko »izjavo« skuSajo podpreti klerikalno stremljenje po avtonomiji. Med njimi je 13 klerikalcev. Če ten 43 vaol mi- sli, da so edino oni na Slovenskem kulturni delavci, ki imajo pravico go- vuriti v imenu vseh več stotin drugih, žive ali v domišljiji ali pa v zmoti. To je edino, kar smo imeli povedati k njihovi izjavi o ^razkosanju sioven- skega ozemlja«. Štipendije naSim dijakom v ino- zemstvu se po končanem poietnem semestru ukinejo, ker se bo zadeva revidirala in reorganizirala. Proti sleparjem z 20-dinarskimi bankovci. PredsedniStvo poverjeniStva za notranje stvari de?.elne vlade za Slovenijo je poslalo vsem podrejenim oblastvom tale navodila: Povodom za- menjave dvajset-dinarskih bankovcev so se v nekaterih krajih pojavili špe- kulanli, ki razširjajo vesti, da bodo ti bankovci uničeni, in da se spioh ne bodo zamenjali. Na ta način se po- skuSajo kupovati imenovaui bankovci pod nominalno vrednostjo. — Radi tega naroča predsedništvo poverjeni- štva za notranje stvari vsem podreje- nim oblastvom, da se take eventualne vesti v zmislu naloga finančnega mi- nistra kar najhitreje uradno vsestran- sko dementirajo in da se proti even- tualnim krivcem najstrožje postopa in da se krivci takoj izročijo pristojnemu sodišču radi kaznovanja. Skrajno orlglnalni hočejo biti vsekakor naši komunistični posianct. Oni v ustavnem odboru v Beogradu ne glasujejo samo proti onim členom tistave, katerih ne prenesejo njihova sovjetska načela, ampak sploh proti vsem,. tudi n. pr. proti temu, da je državni jezik srbo-hrvstsko-slovenski. Pa Sc naj kdo reče, da niso — otroci. »Kdo bo zavlhtel korobač nad brezvestniml farlzeji ?« vpraSuje zad- nja »Straža«. Zakaj neki vpra§ujeV — Odgovor so ji dale že zadnje volitve, ko je Ijudstvo zavihtelo korobač nad brezvestnimi klerikalnimi farizeji, ki so od gospodujoče stranke v Sloveniji padli na stranko, ki nima niti ene tretjine vseh mandatov. PoMtlČna onemoglost dr. Ko- rošca se jasno zrcali v dejstvu, da je ponovno skuSal vplivati na min. pred- sednika PaSiča, naj bi se vzele v ustavni načrt tudi nekatere politične zahteve klerikalcev, pa je PašiČ od- ločno odklonil o tem vsako razpravo, če§ da mora biti ustavui načrt sprejet v smislu vladnega predloga. 4000 aeroplansklh vijakov je 18. tin. komisija mednarodne zrakoplovne sekcije v smislu mirovne pogodbe z Avstrijo uničila na aerodromu v Du- najskem Novem mestu. Radlčeva stranka na Slovsn- skem. Poročila llstov, da je bilo na shodu na Humu 1000 slovenskih kme- tov, je debela laž. Po natančnlh poiz- vedovanjih je bilo na Humu iz ednaj- stih občin križevske nadžupnije, ki pride najbolj v poSiev, le kakih dvaj- set ljudi. Drugih 980 odtehta najbr« naša slovita Ana Lipnik, ki menda ho- Ce posnemati Ivano d' Arc. Radičev- cem se naši kmetje vseh strank po- smehujejo, pa jih tudi omilujejo, ker res ni mogoče razumeti kratkovidnosti drugače Se precej brihtnih Zagorcev. AH O3tanemo Cehoslovaki? Gla- silo Cehoslovakov v nagi državi, v Zagrcbu izhajajoči »Češkoslovensk^ listy«, razmotriva vprašanje, ali naj Čeho«lovaki v Jugoslaviji obdrže svojo narou;?ost nli pa se naj asimilirajo oxollci ter pOi.tanejo Srbohrvati. Pri- haja Io zaključka, da naravnega pro- (*sa Hsinviadje zadržati ni mogoče, ana.,, pa je potrebno, ga zadrže- vati vetj tako dolgo, dokler ne bo- de okclica Cehoslovakov taka, da ntii • »Imilaclja ne bo pomenjalalz- v*v. 24 »NOVA DORAo Stran 3. gube za jugoslovansko stvar. Ze»o j trtzno staltgče. Udeležbo državnih rudnlkov pri *Psometp.em zavodr. za premog« je Ijubljanska deželna vlada prepovedala, ker b! blla država na korist Sldovsko- dobičkarskega podjetja znatno oSko- dovar.a. Kakor znano, je to udeleLbo dekretira! svoje'asni klerikalni po»ver- jenik inženir DuSan Sernoc. Pin pa- trljotl U občlnskJh voHlnfh imeuikov fflorajo izosiati seveda vsi tisti, ki so Pri ljudskem Stetju zapiaali, da je nji- hovo državlianstvo 5e neodloCcno. Izgont naših Ijudl \i KoroSke so ö-aAi naSi javnosti povod za upraviče- Ro vp:-«iSanie, kako prldejo nekateri Tia5r slovenski odvetniki do tega, da z-astopajo razne nemSk^ stranke v sta- rcovanjskih in izgonskih zadevah celo ProH naSltn stanovanjskirn uradonr imeniki y.a občlnske volltve se bodo, kakor poročaio iz Beogrnda, nu Podlagi od tmnistrsiva igdane naredbe 3«*tavilj «a novo, ker ie dokazftno, da 80 v neStetih sluCajih bili od klerikal- Cev sestavljeni pristransko v njihovo •const. KakSno odäkodnino zahteva Sr- Wja? iz Pariza javSjajo, da je jugo- sžovanska reparacijska komisija pred- k>fA\a medzavexniSk' reparacijski ko- niisljt seznam celokupne vojne od- škodnitie, ki jo zahteva Srbija, Mate- iSja'itia odSkodnina zna^a 9400 niilijo- nov, osebna 17700 milijonov dinarjev. Izven tega zabteva delegacija kot voj- no odškodnino za črno goro in za dobrovoljce v Dobrudži še eno mili- jartio^iinarjev. Cerigura v Sloveniji je po ukazu «ež^lpe vlade poostrena ?. ozirom na n:emska se deli na 11, Beigija na 9 autonomnih pro- vinc. V riemSkem carstvu je bilo 25 držav, med temi tri republike. Tudi sedanja nemSka socijalistična večina je obdržala vse te države, aii vse v republikar.ski obliki. Istotako pozna sedanja avstrijska republikanska ustava, tudi izdelana od socijalistov, stare nemSko-avstrijske kronovine z avto- nomiio. Da imajo angležke grofije že od nekdaj svoj »se'fgovernement*, je obče znano. Nasprotno pot so šli Prancozi pri izdelovanju svojih konstitucij v letih 1789—1793. Oni so celo zapustili tla zgodovinskega prava in so morali za- radi tega do Ieta 1875 §e devetkrat spremeniti konstitucijo in 11 kratobliko svoje vladavine. In če Ieta 1873 ne bi bil prestolni pretendent »Henrik V.«, grof od Chamborda, tako trmast, da ni hotel dati svojega privoijenja za po- rabo trikolore namesto burbonske bele zastave in da ni hotel biti legltimni kralj revolucije«, ampak kralj »po božji milosti«, Francoska bi §e morda danes bila monarhija! Mlrni in stalni razvoj Zdrnženih držav S. A. od Ieta 1789 naprej — razven notranje vojne 1861—1865, s katero se je moralo rešiti vprašanje sužnjev — a skokovni Francoske od Ieta 1789—^-1875 s svojima dvema ka- tastrofalnima polomoma Ieta 1812 do 1814 za carja Napoleona I. in Ieta 1870 za carja Napoleona III. natn podata kažipot, kakoimamo mi urediti na§e ustavno in upravno življenje, ako ho- čemo postaviti našo državno zgradbo na trdna in sigurna tla. Ootovo se ne bomo mogli odločiti za francosko po- Htičrso eksperimentiranie, ampak za pot, po kateri so hodili Amerikanci in drugi gori označeni narodi.* * Našt nazon glede možnosti enakega razvoja v konstituciji na§e dr^ave z ono Sevcrne Amerikesc pač nekoüko razlikujcjo od nazorov g. E. Lileka, ker pa stojimo na stališču, da treba tako važno vprašanje raz- motrivati z vseh strani, damo radevolje mesta njegovim rnzmotrivanjem. Op. ured. (DaUe y pondeljkovi SteviUc j Do pi si. Žalec. Posebnih presenečenj nam ljudsko §tetje ni moglo prinesti, poleg neznanega mi Stevila Slovencev pa imamo vendar 2(» Nemcev, med temi nekaj resničnih, nekaj pa takih, o kojih smo nekdaj rekli, da bi radi bti. Da ta pojav nacionalnega »hotenja« 5e danes ni izginil niti v kraju kakor je Žalec, je dovolj značilno. Da pa doživimo, da vpi§e mati sebe za Slovenko, označi pa materni jezik svojih otrok kot nem- s'ki, je pa višek logike, resnosti in na§e zrelosti. Da se navedeno §tevilo Nem- štva reknitira i/ *pranem§kih« hi5 Ja- ničeve in Sadnikove, je značilno. V Šmarju pri Jelšah je iimrl go- spod ivan Debelak, učitelj v p. Pogreb bo danes v četrtek ob 3. uri popoldne. Blap; bodi spomin odličnemu možu! !z Šoštanja smo prejeli poročila o nemSkih protidržavnih demonstracijah o priliki pogreba dr. Breschnika. Zlasti so se odiikovali vojniški nemSkutarji. 0 zadevi so obveačene oblasti. Obšir- nejSe o ncmSkutarskih falotstvih po- ročamo. Mozirje. Naš župnik je postal po trgu okrožnico za naročbo »Bogoljuba«. Nasedliso mu tudi nekateri naprednjaki. Kaj je naSa naloga, da podpiramo kle- rikalni tisk? ! Sv. Krlž tlk Slatlne. Posestnik Kregar na Velikih Rodnah ga je rad pi I, v pijanosti pa doma sitnaril in za kratek čas pretepal brata in ?.eno. Ta dva sta se poskuSala braniti in pri zadnjem pretepu je dobil nesrečni pi- janec železni lonec s tako silo ob glavo, da je vsled rane umrl. Brata in ženo so zaprli. Od Sotle. (Radič je izkopal bojno sekiro.) Štajerski lovci imajo v občini Hum ob Sotli v najem ob- činski lov. Po Radičevih naukih sme nositi vsakdo oro^je fn loviti divjačlno. Vsled tega so Radičev« pn'staSi na Hiimu sklenili, da poženo tuje lovce ob prvi priliki črez Sotlo. Prlložnost se \\xb je nudila pred par dnevi. V globoki so- teski so obkolili lovce, ki so se, videči velikansko premoč seljakov, previdno umikali. To je Radičevce ohrabrilo §e bolj in z visoko dvignjenimi motikami in sekirami so se od dravesa do dre- vesa skakajoč bližali lovcem. Šele ko je najpredrznejši dobil težek naboj svinca v prsa in težko ranjen obležal, so se za- čeli umikati pred namerjenimi puSkami. Gomilsko. Pri nas se je osnoval moški pevski zbor, ki šteje danes 20 pevcev. Ker imamo res dobre te- noriste in basiste ter kažejo pevci is- krenost za dobro stvar, upamo, da bode vrlo vspeval. Prvič je pevski zbor javno nastopil na Svečnico v Gasilnem domu ob priliki občnega zbora naše požarne brambe in sicer s prav častnim vspehom. Torej pevci, Ie naprej z enako vnemo, potem osnujemo v kratkem »Pevsko druStvo«. Zadnja poročila. Pogajanja za spopolnltev vlade. Beograd 22. febr. Muslimanski člani ustavnega odbora so prišli danes v Beograd. Počakali bodo na odgovor PašiČa, kateremu so izročili spomenico o pogojih za vstop kluba v vlado. Vlada se Se ni izjavila glede velikosti in razdelitve pokrajin. Vse dozdajne zahteve muslimanov, da se ustvari širSa koalicija, so bile zavrnene. Ker je klub v smislu strankinega sklepa v Sarajevu dobil svobodne roke, bo počakal, da izrazi Pašič svoje mnenje o muslimanskem načrtu ustave. V klu- bu obstoji volja, da se doseže spo- razum. Muslimani so pripravljeni po- puščati. Beograd 22. febr. Danes dopol- dne je bila konferenca med Pašičem in Davidovičem na eni ter odposlanci zemljoradničkega kltiba na drugi stra- ni. Obravnali so 22 točk, katere so postaviii zemljoradniki kot pogoje za vstop v vlado. Pašič je zahteve v na- čelu povečini odobril ter je obljubil, da jih nanovo stiiizira. Takšne potem prediožijo odposlanci zemljoradnikov klubu. Demokrati in radikalci imajo jutri seje klubov, v katerih se bo raz- pravljalo o zahtevah zemljoradnikov. Tret svobodna luka. Rim, 22. febr. Vlada je s:>'-?.*-.'4 proglasiti Trst za svobodno )ukc Bojl v Itallji. Milan, 22. fehr. Iz vseh strani prihajajo vesti o vedno se množečih^ spopadih med socijalisti in fašisti. Dr. Benefe na povratku v Prago. Pariz, 22. febr. ČeSkoslovafiki minister za zunanje zadeve dr. Bene§ je nocoj odpotoval v Prago. Za odpravo sekvestrov nad Avstrljci. Beograd, 22. febr. Avstrijski delegati, ki so pr:51i v nedeljo v Beo- grad, da se pogajajo o vpraSanju ukinjenja sekvestrov nad posestvi avstrijskih državljanov v Jugoslaviji, so imeli danes popoldne prvo sejo. Uklnjenje brzovlakov. Ljubljana, 23. febr. Vsled po- rn anjkanja premoga v Avstriji je pro- metno ministrstvo na Dunaju ustavilo brzovlake Dunaj — Trst — Zagreb in Prage—Trst—Zagreb. Vsled tega iz- ostane od 25. februarja naprej do pre- kllca brzovlak §t. 3 iz Dunaja v Trst (Dunaj 720 min., Maribor 13 34 min., Trst 21*35 min), dalje z istim dnem češkoslovaški brzovlak (Maribor 12*40 min.) Od 26. tm. do preklica izostane brzovlak Trst—Dunaj—Praga (Trst 615 mln., Ljubljana 11'15 min., Ma- ribor 1508 min.), ter brzovlak Zagreb— Dunaj—Praga (Zagreb 10'27 minut). Ukinjenje bo trajalo najbrŽe 2 tedna. Volltve v uemškl državni zbor. Berlin, 22 febr. fzid državno- zborskih volitev v Nemčiji je sledeč» : večinski socijalisti 111 mandatov (prej 145), centrum 83 (94), demokrati 25 (65), nem. nacijonalci 73 (50), neod- visni socijalisti 28 (23), nemSka ljudska stranka 56 (21), komunisti 30(0), go- spodarska stranka 2 (0), Welf 6 (4). Razne vesti. Razprava protl črnogorskemu generala Vesovlču se obnovi, ker je kasacljsko sodiSče spoznalo, da je bila razlaga sodnega dvora o amnestlji ne- točna. Amnestija se ne nanaša na zločin, ki ga je zagreSil Vešovič. Narodno gospodarstvo. Driavno obrtno banko namerava ustanoviti vlada z osnovno glavnico 100 milijonov dinarjev. Kmetijsko šolstvo v Sloveniji. Sadjarska in vinarska Sola v Mariboru se preustroji v višjo kmetijsko Solo. Za Prekmurje in Mursko polje se u- stanovi nova kmetijska Sola, vsled česar zaenkrat odpade načrt glede u- stanovitve kmetijske Sole pri Veliki Nedelji, zlasti Se ker dela nemški vi- teSki red kot lastnik graščine težave. Utoz mineraln h olj, Olasom razp'sa m rvstrstva za prehrano in obnovo dežei z dne 30. jamiarja Y>2\ ,dovoljuje odslej odsek za prehrano uvoz mineralnh olj sanio ndustrijalcciti 'n porabnikoni za nl'hovo lastno porabo, ter samo v kol či- nah do pol vagona, to je 5/K)0 kg ;n s'cer brez vsake kavc je. Uvoz m neralnih olj preko pol vagona dovoljuje izključno jmenovano nt'tiistrtvo, oddelek za mine- ralna olja. Odseku je dalje zabranjeno iz- dajati uvoznc dovol tve za inineralna olja, k-i so namenjuna za prodajo n s;cer ne glede na kol.&no, k se uvaža. V tefl priinerih izdaja uvozne dovoltve izkljuC- no lc imenovaiio ministrstvo n s'cer tudi tedaj, ako uvožena množina ne presega 5.000 kg. V slednjh dvch pr:mer;h se mo- rajo stranke obrn'ti za uvozno dovolitev na m'nstrstvoza prehrano n obnovo Je- žel, oddelek za m:neralna olja, ter prilo- žit; svof prav'lno kolkovani prošnji po- trd'Io protokolacije ter potrdlo, da so plačali davek za preteklo leto; dalje za vsak vagon kavc jo 500 dlnarjev, ki za- paodružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju Telefon St. 75 In 76 I Pelwlzka glawnica 50,000.000 kron. | ¦ CENTRALA V LJUBLJAN1 Podpužnioe | Rezervni fontli mad 45,000.000 kr&n. f 2% 45 v SpSstu, Te*etuy Sacajevu, GoHci» Maribos*ifj Borovljsth, Pfruju in B^exicah, Sprejema VlOge na kltflzfce In teKOČi 8R3K ^upuje m prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račtan protft ugodnemu obrestovanfu. &%$& valut in dovoijuje vsaKovrstrae kredite. Pjpod&jai spečke dpžavne razredne lotei*ije. fte&i»t**ov. Btreditna in stewbena Äaw ^ar J^illim»» W^. ^"fe. *mAff *fl& Sprejem^ he am&rse wEoö *^ iüi Pr>e*er**:tal s.c vet, dir precej nemskih ndustrijecv. ki oakajo na skfrp po^odbe z Nemcjo in ruuneravajo poteni ustanov'ti v .hiffoslavij: voe ndnstr iskih podjetuj. Lastnica in izdajateijica; Zvezna iiakarna v C«lju. Urednik: Vekoslav Splndler. Tiska: Zvezna tlskarna v Celju. /aradi bolezni, v Celju mizarstvo ob- stoječe iz 4 mizarskih klopi in druge priprave, kar leži in stoji. — Naslov v upravi »Nove Dobe«.. 2—1 Miailfl hobila in dvc mladi kravi se piodajo. Celje, MedloK št. 14. 3—1 Dva p<9mo6nika usnjar- ske oiiPtS, vešča vseh v to stroko spadajočih del, sprejme takoj Dominih flouM usnjar 238 3-1 _________Braslovče. Popravila damskih klobukov ter pre- oblikovanje istlh itd. izvršuje najceneje Tilda Filipič—Pepernih Razlagova ulica 13. 2 pisalni mizi in eno registraturna omara amerikanski sistem, dalje dvo- kolesni roüni voz. Ogledati je pri Ivrdki P. NOVAK Gregorčičeva ulica 3. Pt^ocla s^^ lep nov mesarskl voz v gostilni pri PavBšc^cu, GledaliSka ulica — zadaj okrojnesa glavarstva v Celju. 106 11 Dva gospoda iSČeta pri boljši družini dobro d:i* mačO liraHO proti dobremu pla- čilu. Ponudbe na upravništvo. 2-2 Izgubila Se je rujava usnjata lisinica z raznimi potrdili in večjo vsoto denarja. Najditelj se prosi, da preda najdeno proti dobri nagradi ?ia policjjski urad v Celju. 304 1 pošten in zvest, samec, kateri je dobro vajen opravkov pri konjih in je poraben tudi za druga domača dela, se takoj sprejme pri JOŽEF KIRBISCH v Celju. 237 1 Proda sc majhna dobro obiskana trgovina Naslov v upravništvu »Nove Dobe« 1 Zahvala. Povodom težke izgube naše.^a iskreno ljubljenega soproga in očeta gospod« med. univ. dr. Franc Bmchnik-a se najtopleje zahvaljujetno za vsa izražena sočustva; najprisrčnejša zahvala vsem, ki so rajnkemu na njegovern slednjem potu izkazali zadnjo cast. Iskrena zahvala preč. domačemu g. Župniku in župni- ku iz Dobrne, požarnim brambam iz Vojnika, Gaberja, Nove cer- kve, Šoštanja ter vsem darovalcem vencev. Vojnik, dne 23. lebr. 1921. p^ „^^ ,, ^ Gizela Krašek naznanja v svojem, kakor v imenu svoje hčerke Ljubomire vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre- tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, vzor-oče, gospod dr. Ivan Krašek okrajni sodnik v Celju danes ob 5. uri pop. po kratki mučni bolezni, v starosti 38 let, preminul. Pogreb se vrsi v četrtek dne 24. marca ob 4. un popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v LaSkem. LaSko, dne 22. svečana 1921. Brez posebnega obvestila. Odvetniška pisarna dr. Jos. in GvidoM-a Sernec-a ioče ixurjene^a strojepisca ali ezupjeno sirojepisko. Vstop po dogovoru takoj. 212 3^-3 Maas poügane, ule* l^lf mice In öcwrHfi i ¦ ===== ter ves mrčes rnora poginiti, če se vporab!jfijo rnoja prej?.- kuSeno najboljša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Zst poljsUe rtitš! 12 K, zh pode;ane In m!§i 12 K, ^čuske po3«bno močn?; vrsta 20 K, posebno močna tJnktura xa stcnlcc 12 K, unlceva'lcc molfevlOK, pra§ek protJ mrčesom 10 in 20 K, tJnkttira proti aSem pri ljudeh 5 in 12 K, mazslo za uSi pri ži- vinl 5 in 12 K, prašek 2a uSJ v oblekl In peril:: 10 In 20 K, «Inktura f»rot< mrčesu i:h sadju Jn zcJenjadi funičevatec rastlin) 10 K. prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 14 K. PoSüji po povzc.tju S&avort M.janker, EagreD??, f>etrtojslLa wlJca 3. 465 50 tridolni, prima gradl, čvreto pol- njeni s \'A mofsko afrik. travo. I garnitura za posteijö 3 komndi K 1100'-- povzetje ali proii preti- plaüilu, franko, poSilja 194 10-^ „COLUMBIA", Maribop, GvetlW-Di cl. 8. Na skladištu u Zagrebu i;naüem u svlm bojama garantirano CMste Anillnske bo|e za vunu i pamuk bojadisati, od r,z}- glasovitijih njemačkih tvornica. moia ivrdka Jedina famCi 30 »a n^patvoreni ffabvlHaf. 2^ 13 Eugen Yoloni, Zogrefi Susduffüeva 11. - Telefon !5f. Pripüroiii m Mmm Koštomaj, PreSernova W, Vsc na novo in či?lo urcjeno kot desinficirano. Br it je samo en dinar. 2Z>1 3—2 s'prsre učesiec mesarski ==¦¦' pri: Viljem Justin, Dobrna. 2-2 -i^^h ^^m MfmWot W HI WsS!B "jermeni za transmisije v zalogi 30-200 mm širine pri Ivan K^SiWOS, sediaar1 MARiBOR 5 5 Pravo pšenično lepivo, kiej v lističiii (Blatt-Bolditlß- bBP), za cevljarje proizvaja „KSIISTÄL'4 Tvornica kem. proizvoda Zagreb, Gunduličeva ul.5. CENE ZMERNEi Sliilfliiii is ill TRGO^ISfiA 0&Uq9 ICralja Pevra c. : se ppiporoca za : ^ mnogobrojen obisk. I ipOSTREŽBA TOČNA! Malinovec, pristno naravno blago, kakor tudi vedno sve2e gpece- rijsko in koloniialno blago ima najcenej§e tr^ovina FRECE & PLAHUTA, Celje, Aieksandrova til. 7, Celje. Na željo se poSlje vzorec in cenik. Rudolf Pevec, 1582 * ^ 2A je otvoril svojo podružnlco v BeSBti (Sir-em) -v bi.žini Beograda in Novem Sada ter bode v položaju nalceneje in naikulantneje postreči celi Sloveniji s pSenico, konwo, jeCmenom^ovsem, moko, vsa- kovrst.10 slanino, mastjo, svinjami, vinom (karjovsw in banatsko) yse NakUDOval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel z vsako drugo tvrdko konkurirati Obenem boden tamkai prodaial deske; les in droge. Slovencem se bodo dajale brezplaCno^eventuelne fnformacije. Za mnogobrojna naročila se priporoča RUDOLF PBYEC, prvi slovenski trgovec v Sreniu.