908. itev. V Ljubljani, sobota dne 27. iuniia 1914. posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko številka »Bodete Neže«. nDAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane »Dan" s prilogo dostavljali na dom ccloletno 20 K, mesečno i’70 K- brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K. Za zunanje naročnike stane nDan“ s prilogo celoletno j2 k, četrtletno 5‘50 K, mesečno 1'90 K. — Naročnina se pošilja upravnlBtvu. Telefon Številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humorlstilno prilogo Bodeta Nela, Leso III. Posamezna itevilka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko Številka »Bodete Neže«. Uredništvo ii opravniStvo: Liuiiliana, M\MiU ulica to S* Popisi se poSili^jo uredništvu. Nefranhlrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase so plačat petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana iti zahvale vrsta 20 t. Pri večkratnem oglašanju popust.. — Za odgovor je priložiti znamko.. Ngovtmr urednik lailvoi Kmne. z List ii tok.Jtttgski tlskaraa". Telefon llevllka 118. Platenbriderji za Albance. — Pogajanja z vstaši razbita. — Pred odločilno bitko. S Maribor, 25. junija. Jutri v nedeljo dne 28. t. m. bo praznovalo mariborsko slovenstvo zopet svoj posebno pomemben dan: Razvitje prapora mariborskega »Sokola«. Ta dan priredi mariborska sokolska župa svoj I. zlet v starodavne Ruše tik Maribora, ob vznožju slovenskega štajerskega zelenega Pohorja. Hkratu bo istega dne dobil mariborski »Sokol« svoj prapor. Bo to prva narodna zastava, ki io imajo mariborski Slovenci in značilna bo tem bol|, ker io bo kot prvi razvil naš »Sokol«. Kdor pozna mariborskega »Sokola« in njegovo narodno velevažno delo, bo ta dan gotovo pozdravil kot izreden in velepomemben dogodek v slovenski štajerski zgodovini. Nam v Mariboru ni »Sokol« le telovadna organizacija namenjena samo krepitvi duha in telesa, nam je »Sokol« simbol naše narodne jakosti, našega narodnega napredka, nam je naš »Sokol« geslo na boj proti narodnemu sovragu. Razvil bo naš »Sokol« svoj prapor. Postavil še bo v eno vrsto jeklenega obroča krog slovenske domovine in njegov prapor bo zaigral v pozdrav našim bratom na IuKti, vzr sokolskega prapora bo ta dan pokazala ob bregovih Drave, da ni Slovencu ob severni narodni meji zastala noga, da mu ni omagala boja vajena desnica, da se mu ni skalil vid, Rač pa: Da stoji trdno na slovenski svoji zemlji, da je bistro oko spoznalo v pravem Času sovraga... Krasen je ta narodni praznik. Od vinorodnih Slovenskih Goric, od bregov deroče Drave in vznožja zelenega Pohorja tia do sinje Adrlje In njenih borcev v naj-večiem slovenskem mestu — Trstu, povsod stopa Slovenec pogumno in neustrašeno na dan. Zbira svoje v boju utrjene moči in strnja jih v krepak voj, a nad njim, više više, krili slovenski simbol — »Sokol«. Mlada je še naša sokolska kri-Ijut, a postala je trdna in danes si osvaja svojo pot zmagonosno in po- nosno, sebi v čast in slavo, sovragu v. onemoglo jezo in strah: Nevzdržna je ta pot in ne pozna nlkakšnih zaprek, nikakšnlh meja dotlej, da vstane docela vsa narodna slovenska meja in zakliče narodnemu sovragu: »Do sem in ne dalje. — Na slovenski zemlji le Slovenec gospodar!« Maribor in Ruše bosta ta dan pozdravila mile goste od blizu in daleč. Posegli si bodo ta dan v žuljave roke delavca in mehke roke slovenskega ženstva vsi oni, ki z nami čutijo narodno. Sokolski dan štajerske narodne meje naj bo vam dan prepričanja, da gre naša težnia za tem, osvojiti si severni Trst. Ni to lahko delo; mnogo, zelo mnogo truda in velikih žrtev je še pred nami. A kdor bo spoznal tega dne v Rušah mariborske Slovence in kdor bo videl dohajati raz Pohorja krepke, narodno zavedne. Pohorce, ta bo gotovo uvidel, da razpolaga naša meja še vedno z ogromno množico slovenskega zavednega življa, s slovenskim elementom, v kojega srcu še vedno visoko gori plamen narodne ljubezni. Mariborski »Sokol« pa bo ta dan pokazal, kaj more doseči slovenska narodna disciplina v kratki dobi osem let, a pokazal bo tudi, da hi nevarnosti za slovensko stvar, dokler je on — »Straža na severu«. In da bi stal na straži še dolgo, dolgo dobo let. tie do konca ko ore-««ha vse •—,.v to mu pomozita pogum. In sreča sokolska: n« ztiart —a. I Veselo sporočilo prihaja iz Bel-grada. Priobčuje ga zagrebški »Sr-bobran«, katerega belgrajski dopisnik jc navadno zelo dobro poučen; njegova poročila so bila vedno zelo zanesljiva. »Srbobranov« dopisnik poroča, da je unija med obema . srbskima kraljevinama, Srbijo in Črno Goro, gotova stvar in da se čaka samo še na primeren trenotek, ko se ona tudi uradno razglasi. Srbija in Črna Gora ostaneta tudi na dalje dve državi, ampak imeli bosta skupno diplomacijo (poslaništva, konzulate itd.), skupno armado, skupne finance, carine in pošte — s kratka, skupno bo vse ono, po čemur se država reprezen-tira na zunaj, t. j. za inozemstvo bo to ena država, kot n. pr. avstro-ogr-ska monarhija, ali pa celo še bolj. Urejeno bo to tako-le: Skupni ministri (vojni, zunanji in finančni) bodo člani srbske vlade v Belgradu, — samo da bodo imenovani sporazumno med obema vladarjema in se že iz tega vidi, da bo skupnost večja kot med Avstrijo in Ogrsko, ker tukaj niso Skupni ministri člani niti avstrijske niti ogrske vlade, temveč stojijo čisto za sebe. Večja skupnost se vidi tudi iz tega, da bo skupna tudi pošta (in gotovo tudi železnice), česšr med Avstrijo in Ogrsko ni in razlika bo samo v tem, da sc bo nahajala na poštnih znamkah v Črni gori slika črnogorskega kralja, ampak poštna uprava bo skupna. Zelo važno le tudi to, da se armada popolnoma združi in se bodo črnogorski polki nahajati v posadkah v Srbiji, v črnogorskih posadkah bodo pa polki iz Srbije. Važno je to radi tega, ker se je^ v zadnjih vojnah pokazalo, da so Črnogorci pač še vedno oni junaki, kakor so bili nekdaj, pač pa niso vajeni -modernega vojskovanja in zato jih je toliko popadalo na bojiščih. Srbski oficirji bodo izvršili moderno vojno organizacijo in bodo naučili Črnogorce tudi modernega vojskovanja. • Tako se bo v kratkem razprostirala od Save in Donave do Adri-jc velika in močna srbska država in Srbija dobi prošt dohod do morja, kar so njeni sovražniki na'vsak način hoteli preprečiti — brezuspešno,; kakor se vidi. . v ' Štajersko. K zadnjemu porotnemu pravo-reku. čim več ima javnost prilike se seznaniti s porotnim dogodkom dne 20. t. m., tim večja in očitnejša je nejevolja v vseh krogih brez razlike narodnosti. Da, v javnosti nadvladuje prepričanje, da se je tu izvršil nekak justični uboj. Pravo mnenje pa se more dobiti o stvari, kdor govori z mariborskimi pravniki, ki so soglasno nazirania, da je pravorek porotnikov v aferi Roblek ca. Zebot, odnosno »Slov. Gospodar«, mon-struni avstrijskega porotnega pra-vosodstva, ki je zopet dal en dokaz Več, koliko ie dati na sodbo in razsodbo avstrijskih porot. Res. da je prav. če ima pravico soditi tudi la-jik, a znati mora soditi po »pravici in vesti«. Kdor pa krade na najpod-lejši način poštenim ljudem najsvetejše. kar more Imeti svoboden državljan — osebno čast, ta mora biti obsojen. Kdor takega človeka ne obsodi, ta mu daje naravnost potuho k nadaljni Častikraji, k nadalinemu zločinu. In to je storil pravorek zadnje porote. Po kalni vodi ribarijo klerikalci, čc trdijo, da sc je odklonilo iz stranka rskiii strani par slovenskih porotnikov pri obravnavi Roblek ca. Žebot. Odklonilo sc jih je (če je res!) menda samo zato, ker se jih ni hotelo izpostaviti nevarnosti, da bi prišli v konflikt s svojim pravnm čutom in svojo vestjo. S tem se ie torej v tem slučaju rešilo samo par pristašev S. K. Z. event. očitkov. Klerikalni gg. bi za to morali biti k večjemu hvaležni, če se jim je kaj tace-ga prihranilo, saj imajo še tako preje vse, samo ne »godno sodbo o izidu te afere, na svoji strani. Razpust graškega občinskega sveta minulo sredo je kljub vsemu močno presenetil. V pondeljek so sicer socialni demokratje grozili z demonstracijami,'a jih očividno ne bo. Najsi so zastopniki »meščanskega kluba« res v enem oziru kršili s svojim samovoljnim nastopom obč. av» tonomijo, so postale razmere v graškem občin, svetu nevzdržne tudi radi raznih napak uprave. Tako za letos Se ni bil baje določen proračun mesta, dasi bi bil moral biti postavno že pred novim letom. O lanskem proračunu se je šele aprila pričelo razpravljati, a bi se bilo moralo že januarja. Razpust obč. sveta se je izvršil mirno. Posle prevzame komisar dvorni svetnik pl. Underrain. Za volilni proporc. V Gradcu zopet pričenjajo razne stranke delati na to, da bi se za občin, volitve upeljal proporc. O proporcu se je že_ Jani mnogo govorilo in pisalo in so' ga zahtevali skoro vsi graški Nemci. Slovenci bi seveda proporc pozdravili z veseljem, saj bi nam bila ž njim možna prilika spraviti brezvestno gospodarstvo nemških klik po spodnještajerskih mestih in trgih pod našo kontrolo. Upamo, da s? poslanci vztrajajo v bodoče dosledno pri tem, da se v Gradcu proporc ne dovoli brez garancije, da se ga uvede tudi po spodnještajerskih mestih in trgih. St. Ili. Nemška »Sudrnarka« se je že pri vseh s svojim delom pri-studila do skrajnosti. Sedaj se je prijela novega načina ponemčevanja: pripravlja nemške naseljence do ženitev s slovenskimi dekleti, hkratu pa zahteva, da le te svojo vero zataje in postanejo protestantke. Za to imamo konkretne slučaje na razpolago. Slovenski klerikalci »gospodarji« St. lija. kdaj se zganete in 4 I Ne pustite se premotiti ! Zahtevajte novi p o vefanl cenik zastonj In poStnlne prosto. Kupite po nizki ceni in dobro pri svetovno-znani solidni tvrdki H. Suitner, Mp M k Lastna protok. tovarna ur v Švici. Tvrdka H. SUTTNER nima nobene podruitiice v Ljubljani in ne drug)e. LISTEK M. ZEVAKOr Srce in met. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Kdo ve, ali se ne skriva v tem življenju katastrofa, morebiti še strašnejša od moje!... Gor je I Ali je mari svet res samo širna njiva, na kateri poganjajo cvetovi zla?« Misel, da je svobodna in vendar že enkrat rešena Henrika, jo je navdala v prvem hipu z radostjo, ki je oživila njena upadla lica. Bled us-mev ji je zaigral na ustnicah. »Kako lepi ste danes, mamica!« ie rekla Lujza in se je prijela pod Pazduho. »Že dolgo vas nisem vide-takšne ... Videli boste, da sc vam !L «"e pravic. Če bi Pa oboleli — vas< da vam bom stregla >n vas lečila .« Deklica ie skrivala skrbno svojo tajno srčno skrb; zdela se je zgolj radost m svetloba. Mati je začela zopet upati. Ah, morda se ji je le posrečilo pozabiti, kar je bilo!... Prvo pa je bilo, da si najdeta bivališče. Majhna hiša v ulici Mon-martre je družila v sebi vse predpogoje skromnosti, pokoja in odda-k* Jo je iskala Ivana. Najela » .",5* ne^a» časa in začela graditi Lujzo »»črte za odhod. . * Lujza je opazovala mater z globoko skrbjo. Nikoli prej je ni videla tako vročično; govorila je tako na-globesedno, da so popadale ubogo deklico najhujše slutnje. Še tisti dan je morala Ivana v posteljo. Začelo se ji je blesti. Prvikrat v svojem življenju je doživela Lujza tako težke reči; kljub temu pa ni izgubila glave. Sama se je morala boriti proti zlu, a borila se je le tem hra-breje in vztrajneje. Dnevi so tekli. Ivana je za enkrat ušla smrti, ki ie prežala nanjo. Toda ko je zopet lahko vstala, je spoznala, da je obsojena. Dihala je le še s težavo in ponoči jo je dušilo pogostoma. No, nevarnost je bila odrinjena vsaj za nekaj časa. Nekega dne sta sedeli v žalostnem razgovoru. Lujza se ie silila k smehljaju, mati pa jo je izkušala pre-variti, kakor da se ji je vrnilo zdravje popolnoma. Domenili sta se, da odideta jutri iz Pariza. Prav takrat pa je nastalo na ulici zdajci glasno hrumenje. Hiteli sta k oknu gledat, kaj je, ter posneli po razgovorih množice in po nastopu gardnih stotnij, da se vrača kralj v Pariz. Ivana de Pjen je zaprla oknice in spustila zastore. Prizor kraljevega povratka je ni zanimal, pa tudi bala se je, da je ne bi videli zlomiselni ljudje. Minilo je par ur. Mati in hči sta sedeli druga poleg druge, držali se za roko in poslušali brezbrižno zu-jnanii hrup, kj je delal tišino hiše še globljo. Zdajci pa sta se zdrznili. Trkalo je bilo zabobnalo na hišnih vratih. »Kdo neki trka?« je zamrmrala Ivana. »Mati,« je rekla Lujza z drhtečim glasom, »potrkalo je tako, kakor da bi prosil kdo pomoči...« Toda Ivana je zmajala z glavo. Hrup na ulici je še narastek »Ne«, je dejala. »Gotovo se je kdo slučajno zadel v trkalo.« Čitatelj pomni morda, da je v resnici stari Pardajan nehote potrkal na hišna vrata. In ko je Lujza, trepetaje po vsem telesu, nenadoma prebledela, je dodala mati: »Pomiri se, dete moje. Sicer pa lahko pogledava!« Vstala je in stopila k oknu. Ko pa je odgrnila zastor, je obstala kakor pribita. Slišala jc bila izreči Par-dajanovo ime! In to ime ie kriknil nekdo med psovkami, grožnjami in rjovenjem sovraštva! Tudi Lujza je priskočila medtem in se postavila tako, da je mogla opazovati dogodke, ne da bi jo kdo videl. Okrog vrat njune hiše je stal polkrog jezdecev, obdajajočih nekoga, ki ga oni nista videli: stisnil se je bil pod strešnik nad hišnimi vrati. Videli ga nista, a slišali sta njegova ime: ti jezdeci, ki so se pomikali polagoma naprej, so grozili Pardajanu s smrtio ali ietništvom. . / Pardajan! On! Mož, ki je bil ugrabil Lujzo! Ali je bila to kazen za zločin? Katera usoda jc hotela, da pogine podlež pred očmi Ivane in Lujze? Zakaj njegova smrt se je zdela neizogibna. Zdajci pa se je iztrgal ženskama dvojen krik; odskočili sta v prvem trenotku, nato pa sta pristopili zppet. kakor da ju vleče nekaj neodoljivega. »On!« je zamrmrala Ivana de Pjen. »Henrik Momnoransiški!« »Vitez de Pardajan!« je šepnila Lujza tiho, sama pri sebi. »Najin zli duh je tu!« je nadaljevala mati. »Lujza, dete moje, kdo ve. ali naju ni zasledil prokleti Pardajan! Morda je izvedel, da biva tu, pa je privedel svojega gospodarja, da naju ugrabi iznova! Oh, kako strašna in neizprosna je usoda, ki naju preganja!... Toda kaj ti je, hčerka moja? ...' Ti plakaš?« »Mati, oh, mati!« je jeknila Lujza in se oklenila gospe de Pjen. In vsa razburjena je dodala: »Rešiti ga morava! Ako pogine on, umrem tudi jaz!« »Rešiti!« je vzkliknila Ivana. »Rešiti koga? ...« Dete. zavedi se, nikogar nimava rešiti tu... Koga pa vidiva tu razen dveh svojih naj-krutejših sovražnikov!« »Ah, mati, verjemite mi, on ni najin sovražnik. Kljub vsemu si ne morem misliti o njem nič nepoštenega.« »O kom pa govoriš?« »Poglejte, mamica ... tu ... na levi, tik poleg vrat...« Ivana de Pjen se jc sklonila še bolj skozi okno, čeprav je bila v nevarnosti, da jo zapazijo in spozna-r jo; zagledala je viteza in zaslutila, kaj se godi v dekličinem srcu... Toda njen pogled je obvisel na vitezu le za hip. Nenadoma je prebledela kakor prt in oči so se ji razširile od začudenja ob pogledu na nekoga drugega, ki ga Lujza ni videla. In ta nekdo je bil mož, čigar sliko je čuvala pobožno v svojem spominu, mož. ki ga je častila z neskončno hvaležnostjo — mož, ki ji je bil vrnil malo Lujzo!... Odmaknila sc jc od okna. Kaj se je godilo v njej? Gotovo je tehtala s sanjsko hitrico ukrepov v nevarnih minutah, kaj je večje in vrednejše vpošteva-nja: njen dolg napram temu možu ali njena groza pred Henrikom. Molčati, prisostvovati klanju, ne da bi se ganila ali rekla besede, je pomenilo tpliko kakor zapustiti edinega pod vsem soincem božjim, ki ji je izkazal usmiljenje in čigar spomin ji je napolnil oči s solzami, kadarkoli je pomislila nanj. Vmešati se in poizkusiti njegovo rešitev, pa je pomenilo, izročiti se strašnemu zatiralcu, ki mu je bila komaj utekla. Toda borba je bila kratka. Prijela je hčer za roko in dejala kratko s »Pojdiva l...« poveste ljudstvu kar mu gre? Dekleta vaših lastnih pripadnikov, »Siidmarka« kupuje za se in za protestantizem! Rogaška Slatina. (Uboj.) Kočar Izidor Kuhar je bil že delj časa v sporu s kočarja sirom Lovretoin Topolovcem. 21. t. m. sta se srečala na samotni cesti proti Krapini. Topolovec je pograbil kol in vsekal Kuharja po glavi ter mu zdrobil lobanjo. Kuhar je umrl. Topolovca so zaprli. Maribor. (Razno.) 23. in 24. je pregledoval nadvojvoda Friderik tukajšnji 26. domobranski pešpolk. 24. t. m. se je nato z avtomobilom peljal popoludne dalje. V zadnjem času se vrše take inšpekcije skoro redno. — V mestu in okolici je odrejena poostrena pasja kontumača. Povzročil Jo je slučai o katerem smo že poročali. Psi morajo vsi nositi nagobčnike In biti vrhu tega že na povodcih. — Obesil se je minulo sredo zjutraj z nitnikom na drevesu svojega vrta posestnik in krčmar Jos. Marko, stanujoč Koroška cesta St. P5. Ko so ga našli, je še malo brcal, a kljub rešilnim poskusom umrl. Storil Je to za to, ker Je bil pred konkurzom. — Slovenskim dijakom Je prepovedan vsak slovenski znak, Nemci na jih nemoteno nosijo. Zlasti se odlikujejo nemški gimnazijci. — Naše »narodne« dame še vedno nemškutarjo. Čudno je to, da se med njimi na'dejo take, kojih soprogi so na najodličnejših mestih slov. jav. življenja. Kdaj bo konec? GoriSko. Iz Tomaja. V pondeljek dne 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla .bode običajni ples na dvorišču g. Antona Lefuta. Del čistega dobička je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. Neki gospod iz Gorice je prišel na Orahovo. Tam je stopil v neko gostilno, kjer je plačal za en vrček piva 1 K 46 v. Poleg tega ga Je gostilničar še zmerjal, ko je protestiral, kakor da bi ljudje iz Gorice hodili na Grahovo goljufat za en vrček piva. Javno Izzivanje goriških Slovencev je javna prireditev »Lege Nazionale«. Mesto je dalo tudi letos na razpolago javni telovadni trg in javni mestni park, kjer se bodo pele za Slovence žaljive pesmi in držali govori polni sovraštva do slovenskih goriških meščanov. Čudimo se, kako morejo naše oblasti dovoliti take prireditve, dočim je vsak korak strogo prepovedan. Čudimo se pa tudi, kako morejo ostati hladni naši voditelji, če pomislijo, kakšen krik zaženejo Lahi vsakikrat če gre za kakšno slovensko prireditev. Slovenci smo žal vse preponlžnil Treba bo, da se take prireditve, kakor se vrši v pondeljek, kratkomalo preprečijo! Goriški Lahi mislijo, da smejo počenjati, kar hočejo. Oni nas tajijo pred svetom in nas imenujejo navadne tujce ali v najboljšem slučaju goste, in mi ostanemo lepo mirni. Lahi hočejo kar preko nas. dasirav-no so lih nadnje občinske volitve zadosti podučile o naši moči. Kadar priredimo mi kakšno veselica letajo laški »prvaki« od Ponči ja do Pilata in protestirajo, kadar pa imajo Lahi stolici. Papež Ima pravico, Imenovati škofa in nadškofa, mora pa osebe, ki jih imenuje, naznaniti srbski vladi, če nima morda kakšnih pomislekov političnega značaja. Vero-nauk katoliške mladine v vseh šolah je podvržen nadzorstvu škofa in nadškofa. Srbska vlada priznava veljavnost porok, sklenjenih po katoliškem obredu. Clen 15. določa, da se pojejo besede: »Domine salvum fac regeni« po potrebi v slovanskem ali latinskem jeziku. — To je kratka vsebina konkordata med kraljem in papežem. Duuaj ni vesel. Kako bi tudi bil. Saj dosedaj je vedno kričal in ž njim vred klerikalci vseh slovanskih narodov, da je med pravoslavjem in katolištvom nepremostljiv prepad. V tej gonji proti srbskemu pravoslavju so se posebno odlikovali seveda slovenski in hrvatski klerikalci in tudi češki niso zaostajali. Češki klerikalci so videli v tem, da so Srbi pravoslavni, zadosten vzrok za napoved vojne in za pobijanje Srbov. Takšni so dandanes Kristusovi služabniki. O hrvaških klerikalcih ne bomo pisali, ker njihovo sovraštvo proti pravoslavju je že pobesnelost. Za slovenske je stvar težavna. Klerikalna stranka Ima za seboj precejšen del naroda in ni Čudno, da se tudi v tem delu najde še precej ljudi, ki pošteno slovensko in jugoslovansko čutijo. Da bi to čuvstvo pregnali, si razni ljudje v »Slovencu« na kriplje prizadevajo očrniti pred ljudstvom pravoslavje in staroslovansko bogoslužje. Sedaj je pa konkordat tu in blatenje bi bilo nelogično za papeževe služabnike. Toda klerikalci niso nikdar v zadregi. Jo že najdejo in tako je našel Uše-načnik. ki ga klerikalci celo učenjaka imenujejo, našel Je in razkril strmečemu svetu, da je jugoslovansko gibanje sad framazonov. No, lep učenjak, ki trdi takšne nezmisle. To bi se podalo dunajskemu Bielohlavku -- Ušeničniku ne. Toda klerikalci, kadar gre za narodne ideale, takrat ne izbirajo sredstev; ni jih izbiral niti Mahnič, pa jih tudi Ušeničnik ne more. Samo eno je sedaj dejstvo: v očeh resnih ljudi je Ušeničnik padel, ker je dokazal, da mu je sociološka abeceda neznana. In hoče biti sociolog! Toda to le mimogrede. V konkordatu je pa ostalo temno vprašanje jezika v cerkvi. Dunajski kristjani pravijo, da so dosegli Avstrijci vspeh s tem, da ne bo vpeljana staroslovenska bogoslužba. (Avstrijski patrijot ne more trpeti, da bi vernik v svojem jeziku Boga častil.) Trešič-Pavičič pa pravi, da je tudi to uspeh, kajti se vsaj klerikalizem ne bo mogel Siriti, Ker ljudstvu je latinščina zoperna. Kakor se obrača in obrača — Dunaj ne more triumfirati in lepe nade, kako se bo vmešaval v srbske notranje zadeve, so šle po vodi. Bistva t. zv. »četvorne konvencije« nekateri naši listi ne razumejo, ker sicer ne bi pisali, da je Srbija Avstriji nekaj koncedirala s tem, da raztegne določila te konvencije na vse svoje železniške proge (v poštev pride za sedaj samo ena), ki se dotikajo avstrijskih (oz. ogrskih ali bosanskih) prog. Cetvorna konvencija je bila svoječasno sklenjena med Avstrijo, Ogrsko, Srbijo in Turčijo radi proge Dunaj - Budimpešta - Belgrad-Solun in glavna določba te konvencije je, da morajo veljati za blago Iz vseh teh štirih držav na celi tej progi svoje prireditve, se naši voditelji nič i enaki tarifi. Na srbski progi ne sme ne zmenijo. Resnico Je treba pribiti *- , 'T'-—x:i~ r‘— in če Je še tako neljuba. Najprej je resnica, potem šele obzlri! S črešnje je padel Karl Markič iz Vrtojbe In si zlomil levo roko. Ponesrečenec pravi, da ga je nekdo potegnil za nogo, pri čemur Je izgubil ravnotežje In je moral pasti. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. . Le naprej! Poštni debit za celo avstrijsko državo je odvzet Jugoslovanskemu listu »Zajednica«. Na ta način dela avstrijska vlada za narodno skupnost Jugoslovanov in za njihovo udanost do njel tako naprej! Konflsclranl so bil »pristni go-riškl Lahi« v »Dnevu« od torka. Resnica oči kolje in menda tudi državnega pravdnika! Goriški Slovenci, vi pa le pridno čitajte »Dan«, ki se bori za vaše pravice in vam prinaša najrazličnejše vesti, ki jih nimajo drugi časopisi! Jugoslovansko društvo se namerava ustanoviti. Namen tega društva bi bilo delovanje za medsebojno spoznavanje vseh Jugoslovanov, kakor tudi popolno ujedinjenje v kulturnem in narodnem oziru. Društvo bo nepolitično in najširšega obsega. V kratkem kaj več! Dnevno. Ni se jim posrečilo. Med Srbijo in Vatikanom sklenjeni konkordat Je bil dne 24. junija podpisan. Glavne določbe konkordata so sledeče: Srbija tvori posebno cerkveno pro-vincijo z nadškofijo v Belgradu in škofijo v Skoplju. Nadškofija in škofija sta neposredno podrejeni papeški jo biti za blago iz Turčije, Ogrske in Avstrije višji tarifi kot za srbsko blago, enako ne smejo biti na avstrijski, ogrski in turški progi te železniške zveze med Dunajem in Solunom za srbsko blago višji tarifi kot za avstrijsko, ogrsko ali turško blago — skratka: na progi Dunaj - Solun morajo veljati enaki tarifi za blago iz Avstrije, Ogrske, Srbije in Turčije, vse te države so enakopravne. Turčija sedaj nima več svojega ozemlja ob tej progi, na njeno mesto sta prišli Srbija in Orčija, ampak konvencija ostaja v veljavi. Ako je pa Srbija privolila v to, da se določbe konvencije raztegnejo tudi na nove proge, na zvezo med srbskimi ... bosanskimi železnicami — (ta zveza se mora še-le ustvariti), ni to nobena »koncesija« z njene strani, ker bo ugodnosti od tega imela rav-notako ona kot Avstrija. Ves ta sporazum se je dosegel po načelu: »Dam ti, da ti meni daš« in smešno je govoriti o koncesijah od strani Srbije. Nemci zdihujejo, da so preveč pravični. Ko bi cigan zdihoval, da je preveč pošten, bi se mu smejali. Kaj šele, če graški »Tagblatt« zdihuje, da so Nemci preveč pravični 1 Cujte in strmite: Že Klopstock je baje Nemce svaril, naj ne bodo tako pravični. Kako prizanesljivi so Nemci v Galiciji, Bosni, Rusiji itd. zdihuje ta list. To pa to — Nemci pa pravičnost! Žive lavretanske litanije. Po poročilu »Voralberges Blatt« je rekel posvečeni škof dr. Waitz v Feld-kirchnu povodom ustanovnega občnega zbora strokovnih učiteljic, da obsegajo lavretanske litanije ves ženski program, kojega imajo izvršiti učiteljice. Da bi izpolfiile .ves pro- gram, Je malo preveč zahtevano, vsaj je že veliko dovolj, če le nekatere točke n. pr. posoda duhovna, posoda časti vredna, posoda vse svetosti, stolp slonokoščeni, skrinja miru in sprave, vrata nebeška, pribežališče grešnikov ali celo mati preči-sta, mati brez madeža itd. Naj bi si le kdo drugi upal oddaleč kaj takega namigniti, to bi grmelo brezvercev m zasramovalcev sv. vere. Gledališka predstava v Kranju članov slov. gledališča pod vodstvom režiserja Danila iz Ljubljane, se vrši v soboto 27. junija in ne v nedeljo, kakor smo poročali. Vprizori se francoska slika iz življenja od Emila Girardina. Pri tej predstavi nastopijo dame: Bukšekova, Juvanova, M. Danilova, Gasparijeva in mala Silva ter gospodje Grom, Drenovec in Danilo. Orkester za sceno iz prijaznosti oskrbi prostovoljno gasilno društvo v Kranju. To je zadnja predstava, ki jo uprizore v Kranju slovenski igralci v tej sezoni, zato je upati obilo obiska. »Slovenski Sokol« v Gradcu je priredil dne 14. junija vrtno veselico. Kljub temu, da je bilo slabo vreme, je veselica dobro uspela. Nastopile so Sokolice (proste vaje) in sicer prvič v Gradcu. Dobra kot nastop So-kolic je bila tudi telovadba članstva. K prosti zabavi je nazjadnje tudi pripomogel tamburaški koncert, ki so ga proizvajali tamburaši iz »Domovine«. Društvo se tem potom naj-srčneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je veselica tako dobro uspela. Kres na Kumu. V soboto 4. julija na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda bodo žgali na Kumu velikanski kres. Ker je Kum znan kot ena najlepših kranjskih razglednih točk, se nadejamo ta večer velike udeležbe. Nace ima dobre kapljice dovolj in prenočišč tudi ne manjka. Na veselo svidenje torej na Kumu pri kresu. Železniške zveze so zelo ugodne. Vilfanova koča na Begunjšici se otvori dne 28. t. m. Oskrbovana bo z vsem, kar si turistovsko srce poželi. Odbor se ni strašil ne stroškov, ne truda — samo da zadovolji obiskovalcem. Flora — znana kot najlepša in najpestrejša, se razvija čudovito. Prve tnunke in planinke Ti kličejo: »Dobro doŠel!« Aljažev dom v Vratih je otvor-jen in z vsem preskrbljen. Dobra kuhinja. gorka in mrzla jedila, cviček in bizeljec v steklenicah. Restavracijo vodi g. Dobišek, ki s priznanjem že devet let vodi ta naš nailepši planinski hotel, ki ga obiskujejo tujci od vseh stran!. Naj ne bo Slovenca, ki tJT ne poznal neAcKn otak« vsaj — oa spftdal- Pole« doma vidi zdaj lep plaz. Peričnik je vsled dežja plon. Pot traja 2 in pol ure. Vidijo se divje koze, ki se igrajo v snegu. Porabite lepe dni za izlet v Vrata in v Aljažev dom! Sokol v Radovljici priredi dne 12. julija t. 1. veliko vrtno veselico v znani restavraciji Kunstelj-Pavlin. Toča. Dne 19. t. m. lx>poldiie se je zbrala nad Bistrico, Vidosi in nad Doblišklm vrhom na Dolenjskem nevihta. Kmalu je začela padati toča, ki je napravila na polju in v vinogradih občutno škodo. Prebivalcem v Bistrici je pokončala toča kakih šestdeeet procentov na pšenici, rži in ječmenu. Pri tem je tudi trpel krompir; posestnikom v Vidosm Kakih 25 procentov na ječmenu, pšenici in rži in 50 procentov v vinogradih; posestnikom na Dobliškem vrhu 50 procentov v vinogradih. Smrtno nevarna poškodba._ 17- znovala svatovščina. Žužek se je napil in Je v svoji pijanosti pokazal tudi — stokronski bankovec. Nato je šel spat v sosednjo sobo. Ko se je pozneje vzbudil, ni bilo bankovca nikjer. Tatvina. Neki srednje visok, vitek, v sivo obleko oblečen fant s sivim klobukom na glavi, najbrže kak delavec, se je splazil te dni v odsotnosti domačih ljudi v hišo posestnika Franceta Sušnika na Vačah in je odnesel iz nezaklenjene sobe zlato amerikansko žepno uro, ki je visela na zidu. Ura je imela navaden pokrov z napisom »Limitat - Adju-stat«. Tat je ukradel tudi srebrno verižico s kompasom, ki je imel na notranji strani vrezani črki F. S. Na verižici je bil obešen dolar in stara srebrna desetica. Po izvršeni tatvini jo je tat pobrisal v smeri proti Kozarjem. Nadležen in hudoben gost. Oni večer je prišel neki 18letni pijan fant — domačin v gostilno Martina Ovna iz Sadinja vasi in Je začel brez vzroka razsajati, vsled česar so mu pokazali vrata. Fant se Je razjajcal, razgrajal Je naprej pred gostilno, razbil je več šip na oknu in je metal kamenje v hišo. Z voza je padel hlapec Ferdinand Urbančič iz Gorenje vasi pri Zaplažu na Dolenjskem. Zlomil si je desno ključnico. S češnje Je zletel. Sedaj se obirajo češnje in tudi Franc Škerlj, učenec ljudske šole v Šmihelu pri Novem mestu jih je hotel pokusiti. Splezal je na češnjo in je padel doli. Poškodoval si je desno nogo v kolku. Pri gašenju se opekel. Užitkar Franc Gliha iz Pristavice se je opekel pri zgoraj omenjenem požarju na desni roki in na glavi, ko je Šel v hlev rešit kravo. •, Cirkularna žaga je odrezala palec desne roke tovarniškemu delavcu Gregorju Pircu iz Radohe. Strela sezula in slekla človeka ter ga pustila živega. Pod tem naslovom poroča tržaška »Edinost« naravnost neverjetno zgodbo, ki jo je doživel Jakob Grgič, posestnik na Gropadi na cesti med Bazovico in Gropado. Jakob Grgič je šel v Bazovico k zdravniku. Na poti nazaj ga je vjela nevihta in stopil je pod neki hrast z dežnikom v roki... Cez nekaj časa se prebudi in gleda začudeno okolo sebe. Sedel je na tleh in ni imel čevljev na nogi. Gleda okoli sebe in jih vidi ležati kake tri metre proč. S težavo je vstal; komaj vstane, že mu padejo hlače z nog. Prime hlače in išče gumbov. Gumbov pa nikjer. »V tem, ko se je Grgič trudil S Tflačrfml, SO prlSll tam vrnimo drugi ljudje, M w mil pomagali — »nož h* bil namreč jako oslabljen — nazaj v Bazovico k dr. Reji. In ta je konšta-tiral, da ima Grgič na dlani leve roke rano, kakor bi mu bil kdo z revolverjem ustrelil v dlan, na peti leve noge rano, kakor bi bila iz nie izšla ravno ista, v dlan leve roke iz revolverja izstreljena kroglja, in na treh prstih desne noge, na vsakem enako rano kakor na peti leve noge. Poleg tega je imel Grgič na levem boku precejšnjo opeklino, a po obeh nogah doli do členka , na vsaki rdečo progo, kakor bi imel na sebi generalske hlače. — Zdravnik dr. Reja je na ta način konstatiral, da je strela udarila najprej v hrast, pod katerim je stal Grgič; s hrasta je skočila na konec dežnika in šla z njega preko leve Grgičeve roke po vsem njegovem telesu ter izšla iz njega v zemljo na peti leve in, na treh prstih desne noge. Storila mu pa ni nič huj- letni kajžarjev sin Janez Balantič se šega, nego to, da ga je popolnoma je začel me delom na cesti v Kisovcu sezula m mu snela hlače: razstopna • 1 aii odnesla mu je namreč od mac vse pri Zagorjut prepirati iz neznanega vzroka s svojim tovarišem Florijanom Cevko. Prepir se je končal s tem, da mu je Cevka porinil v život nož do pljuč. Poškodba je smrtno nevarna. * Prijet rokomavhar. Dne t. m. je orožništvo aretiralo v S udencu pri Krškem leta 1887. v LiplJah, občina Planina pri Logatcu .rojenega Franceta Poženela, ki if »zvršil v zadnjem času v okrajih Novo mesto in Krško več tatvin. Pri njem so našli: dvanajst žepnih ur, enajst verižic, štiri zlate prstane, 1 krizevec, 1 gumbe, ki so bili kovinasti. Grgič je pa — razun onih opeklin in onih malih ran — popolnoma čil in zdrav. — In da je bila to strela, dokazuje dej stvo, da so ljudje i v Bazovici i v Oropadi slišali, da je ravno v onem času tam treščilo, dočim edini prizadeti Grgič ni slišal treska, ne videl bliska.« Za »Sokolski dom« na Vrhniki je darovala mesto venca na krsto umrle ge. Ivane Jelovšek cenj. rodbina nadsvetnik Kobal-ova 15 K. Na lovski večerji v gostilni »Man- tolar Marije Terezije 79 K 59 v de- tua« nabral g. Jos. Jurca 25 K 40 v KSKS h,k> delavsko - Dalle se ie nabralo »o oab.ra ",k h narja v gotovini in eno tujo delavsko knjižico. Poženela je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču v Krškem. Ogenj. Dne 22. t. m. popoldne je izbruhnil v vasi Pristavica, občina Zagorica v litijskem okraju ogenj, ki se je silno hitro razširil in ki je uničil osmim tamošnjim posestnikom deloma gospodarska poslopja. V ognju je zgorelo tudi 22 prašičev. Človeških žrtev hvala bogu ni. Skupna škoda znaša 126.000 K, zavarovalnina pa samo 18.600 kron. Na mesto nesreče sta prišla gasilni društvi tz Velike Loke in iz Št Vida pri Stični, kakor tudi orožništvo iz Sent Vida. Zažgal je neki petletni otrok, ki se je igral z vžigalicami. Drago spanje. 37letm posestnikov sin Matija Žužek iz Juršic je prišel pred kratkim v družbi več fantov v neko tamošnjo hišo, Jtfer. se ie pra- v sledečih gostilnah: Pri »Jj?rci 26 K 66 v, pri Kočevarju 14 K 51 v pri »Mantua« 4 K 20 vin., m pri »Korenčanu« 3 K 36 vm. Skupaj 75 kron 70 vin. Vsem darovalcem nai-iskrenejša zahvalal Na zdarl Ljubljana. — ie že hujše kot na Hrvaškem. Včeraj smo priobčili vest o delovanju kornega poveljnika Rhemena v Zagrebu, ki vidi povsod — veleizdajo. Hrvatski list »Narodno Jedin-stvo«, ki izhaja v Zagrebu, \Je te stvari nemoteno prineslo — . »PaP*. seveda, ker izhaja v Ljubljana, je bil konfisciran. - Prava pot. Gremii trgovcev v Ljubljani se je danes pritožil proti prepovedi vaesokolskega zleta na ministersko predsedstvo, ministrstvo za notranje zadeve, trgovinsko ministrstvo ter c. kr. deželno vlado za Kranjsko. 'I ako naj bi storile še druge korporacije, ki so vsled prepovedi sokolskega izleta gmotno prizadete. Naj bi se vendar prebivalstvo Ljubljane zavedlo, da ni samo davkoplačevalec, temveč državljan s pravicami. Ce plačujem davke, vendar ne sme in ne more država delati in izdajati ukrepe, ki so naravnost proti mojim življenjskim interesom. Posebno naj bi se ganile: mesarska zadruga, zadruga pekov in kolačnikov, brivcev, gostilničarjev, sodovičar-jev itd. — Eksekutivni odbor narodno-napredne stranke Je v svoji seji dne 25. junija 1914 z ozirom na odredbo državne policije, ki prepoveduje sokolski zlet za dneve 15., 16. In 17. avgusta — to prepoved vzel z obžalovanjem na znanje, ker so pri tem v mogočni smeri oškodovani gospodarski interesi, ne samo mesta Ljubljane, temveč cele kranjske dežele sploh. Vendar pa upa eksekutivni odbor, da bo državna oblast, upoštevajoč gospodarske ozire, prepoved dvignila. — »Tiho, tiho, le počasi, da stopinja se ne glasi« — tako so stopali predsinočnjem naši nemčurji na podoknico. S svečami v rokah so se bližali od vseh strani na Bleivveisovo cesto. Tam so na prazni ulici nekaj zapeli. G. Schwarz je bil precej v zadregi in se je zahvalil s par besedami. Kakor se sflST, so Nemci priredili to podoknico g. Schwarzu za slovo, ker baron Schwarz odhaja. — Policija Ima zdaj skoraj zml< raj »Bereitschaft«. Poleg tega se morajo stražniki učiti za neko skušnjo in to v nemškem jeziku. Ubogi straž* niki pridejo komaj do počitka. Skušnje bi se prav lahko vršile slovensko pa mučijo ljudi s švabščino. Baje morajo ravno oni, ki manj nemščino obvladajo, znati cele strani z glave, dočim drugim tega ni treba. Praksa bi bila pri policiji bolj potrebna — nego take papirnate sitnosti. III. produkcija »Glasbene Matice«. Dvorana Je bila sinoči polna, ka» kor pri koncertu; tudi sicer ie bil to pravi koncert. Nastopili so štirje umetniki oz. umetnice na klavirju: Gdčne.: Josinova. Maroltova. Ma-cherjeva in gospod A. Ravnik. Vsi so želi burne aplavze, posebno gospod Ravnik. Gosp. Kovač se je opravičil, zato pa je dosegel Lileg krasen uspeh s svojim lepim baritonom. V njem smo videli pevca, ki ima dovolj zmožnosti, da si pridobi novih uspehov v bodočnosti. Pod vod« ciuuui uutp. Vmlraln ia.,aato. natUn* pila skupina goslarjev (okoli 16 god« jenikov), ki so fino podali: koračnico iz »Dna poletne noči«, »Carmen« in »Si i’ai te roi.« Občinstvo je navdušeno ploskalo. Taki uspehi de-ajo čast »Matici« in njenim učite-jem. Večer je posetil tudi g. nadzornik Hubad. — K notici z dne 24. t. m. Erzih-ungsanstalt — Mahr, moramo pripomniti sledeče: Zgodilo se je, kar se nismo nadejali, da je g. prof. Scha-er pripoznal vse, kar se mu ,y tem cenjenem listu očitalo, za resnično. Še enkrat je pa povdarjal, da ni mislil z besedo »Windlsche Hun-de« žaliti, temveč on se opravičuje, da Je beseda Windisch prišla od Wind (veter). Ako je že res hotel rabiti besedo Wind mesto Windisch, moralo bi biti »Windige Hunde«. Tako gosp. prof. in nič drugače. (Njegov preklic je bil že itak objavljen.) Poživlja tudi pisca, nai priobči popravek zgoraj omenjene besede v tem smislu kakor se on opravičuje. Res, smešno, on hoče, da bi mi njega prali pred javnostjo s tem, kar je on zakrivil z zgoraj označeno psovko vsem Slovencem. .... i. — »Der Schuft soli sich selbsl melden«, tako je rekel profesor Sch. pri Mahru, ko smo prinesli nekaj cvetk iz njegovega »jjolja vzgoje-slovnega«. Rekel }e tudi, da zdaj ne bo več »šimfal«, ampak bo dijake drugače potipal. Bomo videli. — Izkoriščanje otrok. Spedicij-ska firma Ranzinger pusti iz skladišča pokraj južne železnice od otrok prepeljavati stvari na postajo južne železnice. Tako je 24. t. m. dečko še ne 10 let star, peljal mimo nove vojašnice voz, na katerem je bilo okoli 5 meterskih stotov naloženo. Deček ni mogel po slabi poti naprej in je jokaje pustil voz s prtljago na cesti ter se nazaj vrini K Ranzingerju, da mu naj kdo pomaga, ker on sam ne more naprej. Kaj je Ranzinger nato ukrenil, mi m znano. Dečko je prišel nazaj k vozu m je čakal na pomoč. To se pravi trpinčiti otroke. »Ne želi svojega bližnjega blaga.« To božjo zapoved si bo najbrže dobro zapomnila gospa M. Pred nekaj dnevi je našla na ljubljanskem trgu I6letna Angela 2itmk denarnico, v kateri je bilo okoli - K 40 vin denarja. Dekle je takoj vpia-šalo, kdo je denarnico izgubil m gospa M. se je takoj priglasila, ceš da te njena. Toda Zitnikova ji ni hotela denarnice dati, ampak jo je vprašala, koliko je v nji. Oospa M. ni mogla natančno povedati in je rekla, da se ne spominja. Med tem pa je prišel tržni paznik, ki je enarnico vzel m je rekel gospej M., da jo bo debila na policiji. Par minut na to pa je prišla gospa Černetova, žena železničarja, ki je denarnico res izgubila. Povedala je, koliko je bilo v nji, kar se je z najdeno svoto vjemalo. Rekla je tudi: Saj za tistih par grošev mi ni, ampak ključek bi rada dobila, ker sicer ne morem v omaro. Paznik je pogledal in je res bil ključek v denarnici. S tem je bilo jasno, da je denarnica last gospe Černetove. Policija je gospo M. naznanila, da si je hotela prilastiti tujo denarnico in je dobila včeraj 24 ur zapora. — Sokol I. uljudno opozarja svoje člane in članice, da bo pri telovadni in veselični prireditvi 5. julija tudi srečolov na žive dobitke. Če se v bodočih dneh pri njih oglasi za pobiranje legitimiran brat-ali sestra, naj izvolijo po možnosti nakloniti kako živo malenkost. Prostor na parcelah »Kmetske posojilnice« je senčnat in se bo že z vzporedom lahko začelo prej. Vsem udeležencem bodo na razpolago raznovrstne 'ugodnosti v šotorih, kakor še dosedaj na nobeni prireditvi »Sokola L« Na svidenje torej 5. julija vsi, kar vas je slovensko čutečih. — Razstava risarskih Izdelkov na mestnem dekliškem liceju, ki se otvori danes, bo gotovo zanimala vsakega prijatelja risanja in lepe umetnosti. — Razstava je v vsakem oziru zanimiva, lepa in poučna. Ne vem kaj bi bolj hvalil, razvidno stopnjevanje napredka, umerjeno tehniko lepe kombinacije, pestrost barv, ali fino izrazovitost, ali plastiko ali nežnost v izbiri predmetov. Veliko risb je mojstersko dovršenih. Kratko, kogar zanimajo te vrste izdelki naše marljive mladine, mu rečem: »Pojdi in oglej si!« Gosp. prof. Siču pa čestitamo na tako lepem uspehu. Razstava se zaključi, žal že jutri v nedeljo ob 12. uri. — Nogometne tekme s »Haškom« so obenem zaključne tekme prvega moštva »Ilirije« v pomladanski sezoni. Kakor je splošno znano, so te vrste športne prireditve združene s precejšnjimi stroški in navadno končajo v Ljubljani tekme z manjšimi moštvi še vedno z občutnim primanjkljajem. Kljub vsemu temu se »Ilirija« ne straši dela in stroškov, da nudi našemu občinstvu res tudi kaj prvovrstnega. Tudi letos si hoče - formo in da more do tedaj izvesti svoj program, namreč dati občinstvu priliko, da sl ogleda tekme z uglednimi klubi iz Gradca. Dunaja in Budimpešte. To vse pa bo »Iliriji« mogoče izvesti le, ako uvidi, da ima v občinstvu podporo. Zato naprošamo prijatelje nogometnega športa, naj agitirajo med svojimi znarici, da se tudi ti udeleže tekem s »Haškom« in da tako pridobe športu novih prijateljev. S tem si pripravljajo že za jesen res lepe športne užitke. Pri tem se pa poslužujte nakupa vstopnic v ?r,e• /iti na v it. L)ru5(ya cp zbiralo oh hi l:lZiUtlaiPred *Mest»hn domom« lu odkorakajo — z godbo kraniske- 5? čelnneKann Tf na čelu — ob pol 10. uri donoldnp Pred odhodom se vrši v »Mestnem aomu« seja "upuega odbora, po pru hodu na Vič pa pri Jelačinu občni Slovenske zveze prostovoljnih shn i društev na Kranjskem. Ga- reč to^ertMu?* Viču praznu5e nam-reč to nedeljo svojo 401etnico in te se izletniki udeleže. Gostje, ki se hočejo udeležiti zleta, so dobrodošli in tudi ti se zbero ob 9. uri pred »Mestnim domom«. — Izlet pevskega društva »Slavec« v Škofjoloko se vrši jutri v nedeljo 28. t. m. Ob 4. uri |x>j>oldne vrši se v Škofjiloki na prostem dvorišču restavracije »pri Guzelju« ljudska veselica. Odhod iz Ljubljane bode ob 2. uri popoldne 'z državnega kolodvora (Šiška). Odhod iz Škofjeloke pa ob 11. ponoči. Torej časa dovolj za prijetno razvedrilo. Zato pa v nedeljo v Škofjoloko. — Vič. Dne 19. julija 1914 priredi »Sokol« na Viču javno telovadbo spojeno z vrtno veselico na vrtu gospoda Balija (pri Bobenčku). Torej pridimo na ta dan vsi na Glince in pokažimo, da znamo tudi mi ceniti sokolsko vztrajnost mladega viškega »Sokola«. Podpirajmo omenjeno telovadno društvo gmotno in moralno, ter dokažimo s tem. da le na ta način bode lahko krute sovražne napade odbiti. Dolžnost nas veže. da se te javne telovadbe polnoštevilno udeležimo, ki bode nam pokazala nastop telovadcev prostih vaj in vaje na različnem orodju za III. vsesokol-ski zlet v Ljubljani. Vživali pa bomo tudi sladke urice ob zvokih godbe in pri kozarcu rujnega vinca. Na svidenje vsi dne 19. julija t. 1. na senčnatem vrtu gostilne pri Bobenčku. Vičan. — Kje je Coletti? Najveselejša in najporednejša kino-burka od F. pl. Schdnthana z Magdo Lessing v glavni vlogi predvaja se od danes naprej v kinematografu »Ideal«. Za »Colet-tija« je mnogo zanimanja in gotovo bo ta burka imela tudi v Ljubljani najsijajnejši uspeh kakor povsod, kjer se je dosedaj predvajala. Uprizorjena je bila v Berlinu 400krat in na Dunaju 300krat z največjim uspe-hotn. Igra vzbuja viharje smeha in kdor se hoče dobro zabavati, naj po-seti te dni kinematograf »Ideal«. — Otroci kapitana Granta, po slovitem romanu Jules Verneja, imela je včeraj pri prvotnih predstavah v Grand Elektro-Bioskopu v Lattermannovem drevoredu najsijajnejši uspeh. Ta velezanimiv film predvaja se še danes, v nedeljo in pondeljek. Nikdo naj ne bi zamudil ~'1edati si to senzacijo. — Cene navadne! Trst. Danes prinašamo nekaj cvetk z da je tržaško poštno ravnateljstvo res malobrižno do skrajnosti, (to vidimo že v dostavljanju naših pisem, ki se noče izboljšati kljub pritožbam) bomo o tem vrtu še govorili. Radovedni smo le, kdo bo imel od tega dobiček in kdo korist. Sfcer pa konst*tiramo. da našaiavnost prav dobro pozna te razmere že zaradi Dolenca. Če ne bo boljše, ne bomo odnehali; vedite, da imamo gradiva več kakor nam ga je mogoče objaviti, in da stoji za nami javnost, ki na take nesramnosti gotovo ne bo vedno molčala! Prejeli smo: Kranjska pomoč tržaškim Slovencem, ali kako podpiralo nekateri naš narodni boi v Trstu. Blizu postaje Prestranek je vas Orehek. Tam kraljuje graščak E. Dolenc. Kakor je slovenski javnosti že znano, ima v svojem področju prevažanje pošte v Trstu. V službi ima tudi zloznanega sloveno-žrea Ozionija. ki odpušča slovenske postiljone brez vzroka iz službe. V mislih imamo slučaj Furar-Prelogar. Dolenc, kakor vse kaže, tudi ta odpust odobrava, kajti v nasprotnem slučaju bi ne bilo mogoče, da bi po tej veliki krivici sedel na milostnem stolu še vedno tisti Ozioni, kateri je danes zaradi svoje krutosti in krivičnosti povsod tako razvpit. Dolencu je Ozionijevo postopanje menda prav, poleg tega pa mora biti ta mož jako dobro zapisan tudi pri dvornem svetniku Pattayu. (Hudobneži pravijo, da hodi Dolenc k Pat-tayu na pojedine.) Zdi se, da sta tudi sicer ta dva gospoda v jako dobri zvezi, kajti zelo čudno bi bilo. ko bi imel Pattay brez vsake botrinske odkupnine vsak hip na razpolago Dolenčeve konje in voz. Skoro da se ne ve, kateri izmed teh dveli gospodov je drugemu bolj naklonjen. — Pattayev odgovor na pritožbo v zadevi Furar-Prelogar je bil torej popolnoma »korekten«, kajti če bi se bilo zgodilo kako drugače, bi morali reči, da je Pattav čudno izstopal. Če bi bil dvorni svetnik Pattay nastopil drugače, bi morala Dolenc in Ozioni zopet uslužbiti odpuščena postiljona Furarja in Prelogarja. Ker pa se je bal Pattay za kočijo in konje, je odobril zadevo v tistem tonu, v kakršnem sta jo sestavila gospoda Ozioni in Dolenc. Pattay je torej ovrgel to, kar je napravil njegov. namestnik dr. Tobias v delav- nem redu za postnjone. — No, ce m bilo vzlic tem homatijam v Dolenčevem kamnu — srcu kaj ognja do ubogega delavca, ki je bil krivično odpuščen, bi se moral takega dejanja .uovati. Toda Dolenca ni kljub letom še našla narodnost. Upamo, da ga tudi ne bo. kar je obžalovati. Dolenc naj torej po takih javnokrivičnih škandalih nikar ne toži, da se ga napada po 'asopisju. Kdor zadevo pozna, mora priznati, da se je ž njim govorilo še preveč gentlemansko. O njegovih »vplivih« — če bo treba — pa prihodnjič natančneje! Opozarjamo na shod NDO. pri Sv. Jakobu, ki se bo vršil v nedeljo ob 10. uri zjutraj v »Delavskem kon-sumnem društvu«. Na tem shodu bo treba energično nastopiti proti regni-kolom, ki so s svojo invazijo prišli že tako daleč, da ogrožajo eksistenčne pogoje našega delavca. Nedeljski shod naj bo protest proti tistim ubežnikom, ki so se vsled svojih nečistih rok zatekli v Trst. kateremu bi radi pomagali s svojimi poboji zooet na italijanska tla. V nedeljo bo govorilo delavstvo proti svojemu najhujšemu nasprotniku. »Mizerija hrvatsklh šol.« Pod tem naslovom prinaša včerajšnji »Piccolo« članek, v katerem govori o šolskem vprašanju na Hrvatskem in v Trstu. Težko je zadela Italijane vest. da je prišla hiša v ulici Orologio v slovanske roke. Oni dan so se Italijani nad tem dogodkom zgledovali in nas zasmehovali — danes Je ton članka, v katerem se govori o nas. pojiolnoma drugačen. Tudi se zadnjič ni govorilo o hrvatski šoli, ampak o slovenski. In glej, kaj so napravili Italijani! Ker so jim Slovenci zaprli usta. so se spravili nad Hrvate. In so napisali statistiko. Koliko je v Hrvatski šol, koliko učnih moči m koliko analfabetov. Pri tem delu jim je pomagala tudi »Siidslavische Rundschau«, o kateri piše »Piccolo«, da »ni niti švabski, niti italijanski, niti mažarski list«. Da pograbijo Italijani vsako stvar, je pač razumljivo, če jiomislimo že samo na to, da nas ob vsaki priliki skušajo zanikati. No. mislimo, da bi si »Piccolo« tudi bolj opomogel in ne samo pomagal, ko bi prinašal statistike analfabetov, ki prihajajo iz regna v Trst. »Kaj bi pa bilo«, vzdihuje »Piccolo«, »če bi otroci tistih 2000 Hrvatov v Trstu obiskovali italijanske šole?« Mislimo, da bi ne bilo prav nič drugega, kakor da bi bi! Trst za par napadalcev številnejši. Dosedaj n~m Jm» igifugoji). da mod napadalci najinijši porenegate.il Slo-' venci in Hrvati. «Piccolo« se ne delektira zgnij nad šolami v Hrvatski, temveč tudi nad šolami v Kranjski. O šolah v Trstu pa noče govoriti, ker ve, da bi s tem udaril po glavi samega sebe. »Ginnastica«. društvo, ki je zaradi svojih dejanj že dobro znano, priredi v kratkem na Montebellu telovadne tekme. Menda vendar ne z bombami? Flavija Steno, italijanska žurna-listka in pisateljica, bo predavala 28. in 29. t. m. v Trstu v gledlišču »Fe-nice« o ženskih vprašanjih. Namestništvo je izdalo odlok, glasom katerega se bo od 1. julija vnaprej zapiralo trgovine ob 7. uri zvečer, odpiralo pa ob tri četrt na 8. zjutraj. Četrtkova seja mestnega sveta se je vršila v navzočnosti 55 občinskih svetovalcev. Na dnevnem redu je bil proračun. Po županovih pojasnilih svet. Chiussiju je govoril socialni demokrat Nicolao, kateremu je odgovarjal Fiamin. Nato so prišle na vrsto podpore. Soli za bolnišnične postrežnice se le naklonilo 15.000 K podpore. Pri točki »ubožnica« se sprejme magistratov predlog za 310.000 K podpore. Ko se je rešilo še nekaj vprašanj in dalo pojasnila, je bila seja zaključena. V petek zvečer je seja nadaljevala. Narodnosocialna mladinska organizacija sklicuje za nedeljo 28. t. m. zjutraj ob 10. uri sestanek v dvorani NDO. Ker je dnevni red sestanka zelo važen, prosimo vse brate, da se tega sestanka i>olnoštevilno udeležijo. Nekatere notice v včerajšnji številki so zakasnele zaradi poštne nerednosti. Čitatelji naj nam oproste, ker nismo pri tem mi prav nič krivi. Pri Sv. Jakobu sta bila v četrtek zvečer aretirana dva zakonska, katerima je policija prišla na sled. da sta pitala nekega otroka, ki jima je bil izročen v rejo, z odpadki. Če se zadeva objasni, bomo poročali obširneje. Homoseksualen Albanec? Policija je aretirala 24Ietnega težaka Demetrija Tosca Iz Drača, ki Je popu M jkemu 121etnemu dečku J. Ca-lovini denar in ga hotel spraviti s seboj v kopelj. Calovini je ponudbe odklonil in ni hotel o vsiljivem Albancu vedeti ničesar. Albanec pa ravno narobe. No. veselje ie bilo prestri- ženo na trgu Caserina, kjer je Calovini Tosca velel aretirati. Tosca sc je na komisarijatu izgovarjal prav po »albansko«, vsled česar so ga zaprli. Bo vsaj vedel, kako je pri nas v zaporu. KHuč In denar. Aretiran je bil kuharski pomočnik na parniku »Boemia«. 221etni E. Dvorak iz Maribora, Dvorak je obdolžen tatvine 50 kron. Ko ga " ':i vprašali, kako in kaj. je jx>vedal, da je našel ključ kovčega. ki je bil lastnina kuharja Ernesta Garaesa, na tleh. Za kratek čas je šel z njim poskušat ključavnice. Sreča ga je iskala. S ključem je odprl Garaešov kovčeg in vzel iz njega 50 kron. Za zabavo in kratek čas. Zdaj čepi. Dunai-Trst. Kdo ne bi se vozil zastonj! Če se človek pelje po tej progi, vidi mesta in vasi in opazuje ljudi in njihove šege. Seveda, le toliko časa. dokler ga ne pograbi policija. To je moral poskusiti tudi 171etni težak Anton Koudelka iz Dunaja. Koudelka se je pripeljal srečno do Nabrežine, pa je hotel še naprej. In ker ni šlo zastonj, ga je sprevodnik zalotil v Nabrežini brez listka. Koudelka se je kesal, da ni izstopil vsaj eno postajo prej. V Trstu si še mesta ni utegnil ogledati, ker je moral hitro pod streho. Pač žalostno potovanje! Posilstva je obtožen 26letni mehanik S. Polli, ki je, po policijskem zapisniku, kakor je izpovedala M. Montanari, dne 20. maja posilil njeno 191etno hčer Alojzijo. Pollija so zaprli. čeprav se je izgovarjal. TEŽKA NESREČA V PROSTI LUKI. Trst. 26. junija. Okolo ojjoldneva se je pripetila danes na parniku »Clara«. ki je last Austro-\mericane, težka smrtna nesreča. katere žrtev je postal 42letni težak Ivan Franza. Franza je težko dvigalo omenjenega parnika tako poškodovalo, da je bil v hipu mrtev. Poleg Franza le bil ranjen tudi neki delavec Rebec, ki je hotel Franzi na jjomoč. Rebec je le lahko poškodovan. — Na mesto nesreče je dospela sodna komisija, ki ie o dogodku sestavila zapisnik. Rešilna postaja je mogla pomoči Rebecu. Franza so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. TATVINA 1200 KRON. Trst. 26. junija. Prošlo noč so tatovi okradli trgovino A. Zguvja, ki se nahaja v uhd S. Lazzaro št. 10. Ko so tatovi vlomili v trgovino, so preiskali vse predale in pobrali iz njfh denar. Vsega skupaj so odnesli čez 1200 K. Po tatvini so se zlikovci še napili. Trgovina je bila zavarovana. O tatovih ni sledu. Slovenci! Kupu1*« sokolske diplome! „Parke!i“. Oni da je šel 311etni hlapec Karol Osel iz Malih Vižmarij z več tovariši po vasi. Pomenkovali so se toinono: o vremenu, o letini, o dežju, o košnji, o žitu itd. Ko so prišli fantje dr \' nškov hiše, katere posestnik je oče Kaiser, ie rekel Osel svojim tovarišem: »Glejte, tamle oni hiši se pravi pri Anžku, tam spodaj pri baronu, tu-kajle pa pri parklju. Pri parklju je še ena opeka ubita, tako da bo dež lil na parklja.« »Parkelj« je to slišal. To se pra- vi posestnik Kaiser. Neki zloben jezik je raznesel tega parklja po Vižmarjih. In kakor se ljudi prej prime slaba beseda nego dobra, tako se je tudi Vižmarčanov prijel ta »parkelj«. Očetu Kaiserju pa ta parkelj prav nič ne ugaja. Kako pride do tega, da ga bodo sedaj ljudje pitali s parkljem, ko je pri hiši pravilno ime in sicer »pri Klanšku« ali pa »pri Kovaču«. Zato je bil Kaiser silno jezen in to po pravici, ko je izrekel Osel omenjene besede. »Le počakaj. Osel, jaz ti že pokažem parkeljna. ampak ne tu; nekje drugod.« Tako je prišel »parkelj« pred ljubljansko okrajno sodišče. Kaiser je tožil Osla zaradi razžaljenja časti. Osel se je zagovarjal, češ da ni hotel s tem priimkom žaliti Kaiserja, ampak da je rekel to samo iz navade, ker tudi drugi ljudje pravijo Kaiserju po domače »parkelj«. *■ Oslov zagovor pa ni obveljal. Sodišče mu je prisodilo osem dni zapora. »Pri vas le tako, kakor na trinajst!" Zenske iz cegelnice pri Laverci so hude kakor zlodi. Pa ne vse. samo nekatere. Pa trmaste so tudi. Pa ne vse. samo nekatere. Pa jeznorite so tudi. Pa ne vse, samo nekatere. Lep cegelniški eksemplar se je pokazal v sredo pred sodiščem v osebi Marije Oljkarjeve, delavke iz cegelnice št. 37. Oljkarjeva je sama doma s svojimi otroki, ki pa so vsi še majhni. Moža ima v Ameriki. ' Oljkarjeva je v hudi jezi s Škr-jančevo rodbino. Bogve zakaj. Menda zato, ker jo je njena sestra Katra zapustila in šla služit k Škrjančevim. Med obema hišama, med Oljkarjevo in med Škrjančevo, vlada prav odkritosrčno in iskreno sovraštvo. Če prestopi kako pišče te ali one gospodinje malo čez domačo mejo, je že ogenj v strehi, to se pravi v jezikih. Nežne besede najizbranejše sorte krožijo nad ženskimi hudourniki. Stisnjene pesti, krepelca in tako dalje. Oni dan je bil že zopet špetir. Oljkarjeva se je silno razkoračila nad Škrjančevimi. Kar vrelo ji je iz ust. »Cele noči se shajajo pri vas moški, veste,« je drdrala Oljkarjeva. »Pri vas je tako kakor na številki trinajst »Ali si slišala. Katra, kaj pravi?« »Ali si ti slišahf? Boš za pričo, veš.« Zenske so vzele vsaka svojo ma-relo, pa so šle v Ljubljano na sodišče po pravico. »Oljkar, ali ste res rekli te besede Škrjančevim?« »Res sem jim rekla, pa jim tudi še bom, če me ne bodo pustile pri miru. Oospod sodnik, one hodijo trkat na okno moje hiše in mi strašijo otroke.« »Pa ne bi hoteli vi prositi Škr-jančeve odpuščanja za vaše grde besede?« »Jej, ko ne naredim tega za nič na svetu.« »Pa boste zaprti.« »Pa naj bom.« »Kaj pa z vašimi otroki?« »Naj bo, kar hoče.« »Ali se vam nič ne smilijo?« »Naj bo. kar hoče.« Deset dni zapora. Oljkarjeva se je jezno obrnila na peti, rekla je med vrati škrjančevim še »prašiče« in Je izginila iz sodne dvorane. Spominjajte se dijaškega društva „ Domovinam / PLATENBRIDERJI GREDO V ALBANIJO. Dunaj, 26. junija. Naposled bo pa Dunaj vendar imel eno korist od Albanije in albanskih homatij. Vse namreč kaže na to, da se bo zmanjšalo število dunajskih barab, tako-zvanlh platenbruderjev. Na Dunaju so namreč začeli zbirati prostovoljce za kneza Wleda. Nabiranje je pro-tipostavno, toda oblasti se ne ganejo, bodisi zato, ker mislijo, da so v ne-va tl avstrijski interesi v Albanlj’ ali p)z kg dostavljam franko v hišo. — Prt pošiljatvah po nošti se zviša cena pri vsakem kilogramu za 20 v in dostavljam Istotako franko. Zamotenje se ne računa. — Na željo pošljem vseh 24 vzorcev od surove kave v skupni'teži od 1 '4 kg za K P— franko na dom. Priporočam sc In bilježim z vsem spoštovanjem , Spreitzer. FRAN KRAIGHER IrrojaeKi ino3exax Crce^csDs©. ia.liceL ište-sr. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih obleke po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju 229 Stroj me (lij) mali nogavice io perilo. Od 1. julija akr. Patra nasip It. v (za vodo poleg gostilne pri fajmoštru). Josip Peteline, Ljubljana, Krllavnllka ulica 7. Stroji za vsako obrt In kolesa. K zgradbi lelasnlce KralJovo-RaSha v Srbiji sprejmem Sr 500 delavcev ■sod sledečimi pogoji: zidarje od 6 do 8 K, minerje Od S do 7 K, navadne delavce od S do S K dnevno. — Sprejmem tudi dva dobra polirja plača 10 K. Nastop takoj. VoSnJa stane 30 K in se nobenemu ne polije, vsak mora priti na svoje stroike. Imeti mora potni list. Ivan Prešeren, podjetnik, Kraljevo, (Srbija). Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo 1 Izgotovljene štedilnike solidno domau« delo, prodajo po Juko n iz. kilt cenah Rudolf Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10. priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, — stopniščne in balkonske ograje, ti rastlinjake, L t. d.', ter vsa popravila, st ■ Najnovejše konfekcije za dame, deklice, “ gospode, dečke in otroke. g ■ Cele obleke za gospode od K 8—, 12*—, 15'— naprej gg g Cele obleke za dečke . „ „ 4—,' 6'—, 8'— » N ■ Cele obleke za otroke . „ „ 2'—, 3'—, 4'— „ ■ Pelerine za gospode . . „ „ 7'—, 8'—, 9'— „ H9 Športne raglane „ „ 12’—, 14'—, 16.— „ ■ Klobuke -----------„ „ 1— .m 2— „ g ■ Kostume za dame. . . . » „ 9' > 12’ > 15’— „ i ■ Damske sako in paletot „ „ 6*—, 8'—, 10'— „ B Krila spodnja in gornja „ „ 2'—, 3'—, 4'— „ s i Hišne halje za dame . . „ „ 3 90, 4'90, 5‘90 „ ■ Slamnike. . ....... „ „ —'50, 1'—, 1'50 „ L ; ■ Pristni panama..........„ „ 6'—, —' , '— j, t ; ■ Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni. j§ 5 w Oglejte si velike izložbe. *»■ ■ Angleško skladišče oblek S S 0. mmtUiiana, Mestni trg it. 5-6. Tetin 51E S ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ za Kranjsko se iščejo proti visoki proviziji. Po kratkem službovanju na poskušnjo zagotovljeno mesto s pokojnino. Ponudbe naj se vpošljejo na »Dunajsko mestno zavarovalnice*, Gradec, Herren-gasse štev. 11. Puške, samokresi, avtomatične pištole, lovske priprave, popravila. BBAABBO0DOB0D Topič „SALUT“. Mim a iftUtnl Imlihi *n|l 11 milji moti! Mine po wo»l ceniki Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim škodam po nsjsttjih cenah. Škode cenjuje takoj In naj-khlantmje. Uilva najboljll sloves, koder posluje. Roaw>l-Sprejema tudi zavarovanja proti vlomskt tatvini fpA zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte. Sprejema zavarovanja Človeikega življenj* Pp najraz-t,ovts!.i*j»th kombinacijah pod tako ugodni#1 pogoji, ko nobena druga uvarovaloiC Zt.atl io ugodno, zavarovanje na doživetje »mri z manjšajočimi se vplačili. kraljem Petrom in papežem udarec za Avstrijo, ker ne be mogla nič več delati politike med katoliki v Srbiji potom škofov. GRŠKA MOBILIZIRA. Atčiie, 26. junija^ Uradiio: Vsled povečanja brodovia in vsled, velikih morskih manevrov, ki se začnejo prihodnji teden, je vpoklicanih 7 razredov mornariške rezerve. (To je že skoraj popolna mobilizacija.) POTRES NA SUMATRI. Batavia, 26. junija, Na Sumatri je divjal silen potres, ki je pretrgal vse telegrafične žice, podmorski kabel, razdejal mnogo poslopij, med Hali oglasi. Od 4 K 90 v naprej hišne halje, vse velikosti in barve. Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Mestni trg 5—6. Plašče (Arbeitsnuinteln) v vseh barvali, priporoča gg. zdravnikom, lekarnikom, magistrom, zobozdravnikom, brivcem, špecerijskim in tiskarskim pomočnikom po nizki ceni konfekcijska trgovina A. Lukič, Ljubljana/ Pred škofijo 19. 607—10 Damsko kolo, skoraj novo, se ceno proda. Naslov v »Anončni ekspediciji« v Ljubljani. 599—3. Sladko vino za dama zdravniško priporočeno In močno vino iz Julne Dalmacije pri-w poroča M7avIau StreliSka ulica a AOrJaV) i itev. 31. : Realec nižjih razredov se sprejme prihodnje šolsko leto v popolno oskrb in strogo nadzorstvo k domačemu četrtošolcu. Važno za »Sokola** I Ravno kar sem dobil jako lične Sokolske spominske znake. Cena 60 vin. Ker sem edini pooblaščen od „Slovenske Sokolske Zveze" sem prepričan da bodejo brati »Sokoli« segali po istih, osobito m še ko je polovico čistega dobička v prid »Slovenski Sokolski Zvezi"’ Pri naročilu več komadov dam primeren popust. Se priporoča MILKO KRAPEŠ, urar in trgovec, Ljubljana, Jurčičev trg št. 3.