Mi«ja, ki svobodo tiska isto-fo s privilegijem do nemo-izkorišeanja in zavaja-jeConneo- izjavjj,,da bi ne predložil navidezno nedolž-»mendmenta, če bi bil veto je stvar taka. '« vprašanje, odk'l. da iz Hele hiše, kar je p virok, da ga je predlo-«*"»«. To |e jK.kazuje, ka-obzirnosti ima Bela 1 d" »krajno hinavskih, ne-upuioznih i„ "openšapar-1 čaanikarskih magnatov. b« ta amendment pome-to, kar navidezno po-Naj je njegova uključi-pravi Nevvs-*Cu«ld v telegramu članom Ampak ni. To je naš «»»nec, k, M. pojavi v o-l«'V**i, kjer se časni- f iKusaJ«> organizirati." «kar»ki magnatje ao ga T'«*; ^I' hiše skušali u-(1* n izrabijo proti or- časnikarjev. Ob S ,a "m ^»ju namreč IZ" ,la.J' ^VolM,da tiska ^ CaM.ikarska u- v<" takih slu-. '' < d otroškega i trijl je v njih ogrožanje svo- va na mestni hiši. Emil Fey, notranji minister in vodja dunajskega "Heim-wehra'\ je dospel na pozorišče demonstracij in apeliral na ^privatne" vojake, naj ohranijo hladno kri, zaeno pa je dejal: "Zdaj ste se na lastne oči prepričali, kako bi nekateri ljudje rudi postopali napram "Heim-wehru". Bolj ko kdaj prej moramo držati skupaj." Incident z zastavo je sledil seriji izzivanj s strani pristašev Schuschniggove vlade ob koncu tedna. Na dunajskih tro-toarjih je bilo videti v nedeljo napise: "2ivio Schuschnigg, e-den voditelj, ena volja, enu fronta." Kancelar Schuschnigg ni član fašističnega "Heimvvehra", ki smatru podkuncelar-ja knezu Starhemberga za pra-vegu voditelja Avstrije. Regiment katoliškega delavstva je včeraj prikorakal pred mestno hišo, kjer je prisegel zvestoko županu Sehmitzu in temu so sledile fašistovske demonstracije. Hrustalec rdeč kar- je v dobil pozicijo Washintfton.—Generalni major Amos A. Fries, ki je najbolj poznan vsled svoje mržnje do radikalcev, je bil po wall-streetskem načelniku oskubene NRA 0'Neillu imenovan za načelnika odboru za preiskavo posledic razveljavljenja NRA na delavstvo. trnki pr^i W en- t časnikarska u odatks 1,1 '^rupulozne ettrt- u\y,"lte in Prido-_ * ' rtaiM, v , h > i 2 Na „ M iasanje je 'r1 1'nliHkom Jf Povodnji, neur-r 'n ur<>crna Evropi > \ Zadnje dni ;*'i ciklonič-ihte in |k»-r'tiskal val '•rjalo mno-'klon in u-»u Por-ljudi Je ' -« i«kewia br zojavno obvestil vse krajevne unije, da je stavka spet odložena za mesec dni. U*wift je preklical stavko na priti*k predKednika Rovedule prodajanje orožja in streliva Abesiniji. "Ako civilizirani svet ne more ali noče preprečiti na-padulne italijanske vojne proti nam, naj bo vsaj toliko pošten, da nam dovoli odprt trg z orožjem in strelivom," je rekel abe-sinski vladar. Mussolinijeva grožnja, da si bo "dobro zapomnil" vse one držuve, ki prodajajo topove in municijo Abesiniji ni bila brez učinka. Belgija, Danska, Frun-cija in Cehoslovaklja so uvedle embargo na izvoz orožja in streliva v Abeainijo. Rim, 1. jul. — Mussolinijeva vlada je določila milijardo lir 4okrog 82 milijonar-rtatarfrrfr — akaij Stavka v Chipp*wa Fallsu in sosednjem mestu Eau Clairu je pri relifnih projektih izbruhnila že pred več tedni. V glavnem je za večji relif in bolj človeško ravnanje z žrtvami brezpoael-nosti. Bizniške elemente, ki imajo na svoji strani tudi "postuvo" In relifne avtoritete, je ta "predrznost" relifnih delavcev silno razkačila. Naredili so sklep, da je treba razbiti njih militantno organizacijo za vsako ceno. In ker jim niso mogli drugače do živega, se Je "postava" zatekla k musnl aretaciji vodilnih elementov med brezposelnimi. , Med njimi je tudi Paul Boyd, organizator VVisconain VVorkers Alliunce ali državne zveze brez-IM>selnih. Ko je bila izdana ti-ralicu zu njegovo aretacijo, je bil mladi Boyd v sosednjem o-kraju. Ker pa ni maral, da bi dodatnih izdatkov za oboroževa nje in italijanske kolonije v prvi polovici prihodnjega leta, kakor javlja uradni italijanski list. »rad klr lfoU' brezposelnimi, češ, "ali g® vl Sweitzerjeve investicije izgubljene Dobil ne bo ničesar od vloge $200,000 Chicago, 1. jul. — .Nobenega izgleda ni, da bi Robert M. Schweitzer, bivši okrajni blagajnik, ki je bil s silo vržen iz urada pred nekaj tedni, dobil denar, ki ga je inveatiral v podjetje za izdelovanje premogovne opeke, nazaj. To je mnenje pomožnih državnih pravdnlkov, ki pripravljajo civilno tožlai proti Schweitzerju z namenom, da ga prisilijo na vrnitev vsote $414,129, katero je pridržal kot okrajni tajnik. Ta urad je Hchvveitzer upravljal 24 let, do preteklega decembra, ko je zasedel pozicijo okrajnega blagajnika. Preiskava je ugotovila, da so bile Schvveitzerjeve sanje, da bo vlekel milijone Iz izdelovanja premogovne opeke, le sanje. V podjetje je vložil $200,(HK) javnega denarja in vse izgubil. Takrat, ko se je upiral izgonu iz urada, je 8chweltzer obljubil, da bo pokril primanjkljaj $414,-129 ali vsaj večji del te vsote iz Investicij, katere je vložil v tiato podjetje. To podjetje je vodil Arthur Roberta, ki je u-mrl v junuarju t. I. In zapustil dve "vdovi", ki sta ae pričeli pravdat! ta zapuščino, kar je bilo vsrok, da Sweitzer ni mogel dobiti divideiid. Informacije, katere je sedaj prejel državni pravdnik ml odvetnika Denisa (osehue vladne komisije, ki ima nalogo, da izvede poročilo o pomanjkanju in pod h ran j«* vanju med angleškimi delavskimi masami. Komisijo je imenovui minister za splošno zdravje in sestoji iz prominentnih zdravnikov ter socialnih delavcev. Pričakuje se, da bo štodiju te komisije sledila večja akcija n struni vlade. cija socialistične stranke. Na posredovanje Al Bensona, tajnika stranke, je obrambo prevzel Glenn Turner iz Mudlsonn, ki je pri zadnjih volitvah prejel nad 21 H,000 glasov kot kandidat za člana državnega vrhovnega sodišča. "(V bo Turner dognal," je rekel Iterihou, "da so rudikalci persekutirani, tedaj bomo poslali tjakaj cel Štab organizatorjev in govornikov, ki bodo ostali v okraju vse poletje, če bo treba. Nikakor ne mislimo dovoliti krlčačem trgovske zbornice, da bi zaustavili napredek raz redno zavednega delavskega gibanja, ne glede kakšne taktike se delavci poslužujejo." Aretacija relifnih delavcev rudi i»ovsem mirnega piketira-nja je povzročila ogorčenje tudi med drugimi delavci, ki ao podprli njih obrambni odbor z veliko udeležbo na plesu, ki Je prinesel sto dolarjev čistega. POUTICNE ŠPEKULACIJE OClKA-SKI KONFERENCI Sklicateljem delajo preglavice neosnovana poročila o "tret ••i j* stranki COUGHLIN ■ LONGO-VA SENCA na podlagi rekordov doguul, da je Hchvveitzer v resnici investiral $200,000 v tisto podjetje, k je propadlo in je »Schvveitzer vae izgubil. Bivši okrajni blagajnik se je pred kratkim zatekel k sodišču z namenom, da dobi urad, v ku terega je bil izvoljen v pretek lom novembru, nazaj. Obruv-navs proti Hvvcitzcrju, ki je ob tožen, du je pridržal $414,129 se bo otvorila v Jeseni, medtem pa državni pravdnik Courtney pripravlja nadaljnjo tožlsi proti bivšemu okrajnemu blugaj-niku v zvezi s primankljajem ki so ga odkrili v davčnem skla du, nad katerim je imel Hwei-tzer kontrolo. Uposlitev brezpo-selmh na kriziscin Dru/.in*lti očetje bodo imeli prednost Klika kažr iupune velikih mr*l nt v/hodu. ki m> m* htmImI! na kmifrreiiri v Ncm Yorkn. Chicago, 1. jul. — Policijski načelnik Allmau in C. I> Pler soli, član državne relifne admi-nistracije, sta naznanila, da bo okrog l«'t00 brezposelnih, ki so sedaj nu državni relifni listi, dobilo delo kot čuvaji na nevar nih cestnih križiščII) v bližin kopališč, parkov in Javnih igriše, Ta sistem je relifna admlli »tracija uveljavila 1. I9.'t2 in *e> daj Ima u|M»Mlenih 2f»00 mož, ki regulirajo promet na cestnih križiščih v bližini šol, l#etos l>o prvič, ko Ihi ni kojiko reducirana armada teh čuvajev opravljala svojo službo V polrtjli, ko so šole zaprte, poročeni možje in družinski očrt je b«»do imeli prednost pri ii|H»slitvi. Vsi liodo spadali j»od Jurisdtkrijo policijskih distrik-tov, v katerih podro/je npada j reguliranje trditl, Amlle je rekel, da neki 0. K. VVharton it Keutona, 0„ ki Je avtor te "vesti", nima nobenih atikov a tem gibanjem. * flltfno Je tudi o časnikerskl napovedi, da bo ua tej konferenci prišlo do organiziranja "tretje" stranke. Amlle Je rekel, da ni nič takega na programu, umpak le zaupni rar.govori in "ekspluntrije" o političnih smernicah, ki naj Jih zavzame to gibanje. Znano je vsekakor, da Ih» navzočih več "tretjestran-karjev" Miiurlairjevega Jtova, ki zagovarjajo okupucljo ene ali druge stare stranke. Da bo na programu tudi vprašanje ustanovitve nove stranke in kakšna naj bo ta stranka, Je tudi sigurno. llovvard VVilliams In kongresnik Amlle pravita, da so sklicatelji "po|H»lnonia zadovoljni z odzivi na to konferenco", kar je dokaz "velikega zanimanja" za to gibanje. Med zastopniki bo tudi Joseph Sehlossberg, tajnik • blagajnik Amalgarnated Clothing VVorkers unije, ki se jw odzval vabilu. Nadaljnje smrtne obsodbe v Rusiji Tagil, Urali, IJHHR, I. Jul.— oseb je bilo obsojenih ua smrt zaradi umora Gregorija Bikova, boljseviškega pisatelja Mad obsojenci Je tudi Paul Pe-stov, bivši sovjetski uradnik v tem mestu, Devet drugih, med katerimi sta dve ženski, je bilo obsojenih v zapor. Okrog 1200 I smlu sa I cev pris'e»a je pozdravilo obsodbo t aplavzom, Sverdlovsk, I f.SKH, I Jul. — Trije uradniki tukajšnje sovjet-ke banke so bili vVera) oliaoj«« ni na smrt, ko so |H>nev*rili vladne loterijske dobitke, Jack l)emp»ey na strani unije Ne* Voik • Mlavni rokobo-rm- Ji m k l»«oip«ey ji* (Nikaral iVoje simpatije do orgmiifira-lieifa ibdavstva. ko Je v svoji re-»tavru/iji pričel pnslnjati le u-nijnki »ludolid In' bab Alo na stavko .1000 izdelo-alcev sladoleda m priznanje u-ilj- ^ ^ vidike d««l» itie in doltodk«, natopiti kakor proti "tatu ali roparju" ... PROSTtTA PROSVETA Tli K KN LKi H T K N M KNT ai.ASILO m LASTNINA »UIVBNSU NAJMM>NB j »O KOT* o rt mi ti h4 by l*. »lnn M>rWal*a. m lAt^U— AtU** 0»«w Chtm—t to Um* H**> M M*. M M — »IM M tort taUi M CUmu to ctoM« m «.w wu. »1.7» «a pM Ma; m ......... •utocOHtMi rttol f«" U»IU4 BL.U- iM«vt C-fclM—) • n 4aa*««ru -fe*«** to M m »mmm »Mil, 4,mm, PM»I tU-1 M vrMja »u*ito»ut>- to f atotoi«. M to prumjj iwvnod vtakne svoj nos, le sebt noče videti in |>oznati. Človek se je že od svojega začetka brigal za živali in rastline, sebe je pa zanemaril. .Udomačil in (»oplemenitil je žival in rastlino, sam je pa ostal divjak v mnogih ozirih. Prebredel je ves svet in tudi na tuje svetove rad škili, toda samega sel«- se je komaj dotaknil. Človek najmanj pozna — človeka. To je vzrok, da je Ae vodno toliki konfuzije na svetu, toliko različnih mišljenj, religij, nazorov in sporov. To je tudi vzrok, da človeški razum — prehiteva samega sebe. Znanost je pital človeškega razuma, kolektivnih umskih sil seveda, toda (»ovprečna človeška pamet se rajši jieča z najkomplieiranejšim mehanizmom in ga izkorišča, kakor pa da bi [»ogledala v lastni mehanizem in ga izboljšalu. Skratka: povprečna človeška pamet se trese pred lastnim razvojem in lastnim napredkom. To je rezultat evolucije. Znanost o človeku in njegovih umskih procesih je med vsemi najmlajša, zato je zaostala. Ta znanost je bila dolga tisočletja tubu — ni je smelo biti. To je vzrok, da je industrijsko Inženirstvo daleč pred socialnim in biokemikalnim inženir-stvom. Zgodovina nam našteva nešteto primerov, kako težke boje je imela vsaka nova, napredna ideja, vsaka nova znanost in vsako odkritje, ki je imelo koristiti človeštvu in kateri? je ogražaio stare, napačne nazore. Na primer zdravilska veda se je morala ls>riti celih tisoč let po padcu starega Kima, da si je pridobila pravico rastelesovanja. Cerkev, ki je bila v srednjem veku najmočnejša vladajoča sila v Evropi, je smatrala disekdjo (rezanje mrtvega človeka) za strašno profanacljo ali oneča-ščenje človeškega telesa. Zdravniki so bili osovraženi in alkemiste so smatrali za čarovnike. V zadnjih tristo letih so hI razne aplicirane znanosti pčiborile svobodo s i>ornočjo demokracije in industrijske revolucije, toda socialne vede, ki se bavljo z organizacijo človeške druži*, in rasne prirodoslovne vede, ki se pečajo direktno s človekom in njegovimi organizmi, so Ae danes osovražene. Povprečna človeška pamet civiliziranega človeka ne sovraži več zdravnika, niehaniškega inženirja, fizika, kemika, astronoma Itd., Ac zmerom se pa l>oji socialnega analitika, biologa in Nploh vsakega, ki poskuAa prodreti v bistvo človeka in živi je-nja. Povprečna pamet je Ae vedno tristo let odzad za tehnologijo. Ta povprečna pamet Ae vedno smatra človeka za dualno bitje, kar je največja /mota. Strah pameti preti sabo je očiten dnevno. Pa ne bo ustavi! razvoja in napredka. Dokaz nam je zgodovina. Itazvoj in napredek se lahko samo zajezita, nakar ne itoženeta s toliko \ečjo *ilo naprej Čim dobita iibodiAče. V srednjem veku so mislili, da je v poljedelstvu m fevdalizmu najvišja točka ekonomije, socialnega reda In vladavine; lakrat ho mislili, tla /.»• \m» vedo in vsako iskanje česa novega zunaj takratnih "modrosti" je bilo zločin, ki zaaluži umrl. Potlačeni razum pa ni miroval in princiMl je dolsi industrij, kapitalizma in Polnilne demokracije; prinesel je s vol m slo ra-ziskovanja in izobrazbe. Dosti ne je spretne* nilo, U' povprečna pamet je o*taln na stari gredi in danes si domišlju, da je to življenje, ki je dam s najvišja točka razvoja in dalje ne more več. Razočaranje Ini veliko. Vsi oni, ki mislijo, tla Je to, kar imajo danes, najboljše in nenadomestljivo, ImkIo v prihodnjem stoletju skrajno iNtKaldjeiii. t ina tega, kar je danea takti teacenega in smatranega za največjo člove* »ko vrednoto* bo v bodočtiortti samo Ae v mi* wjlh na ogled taitomstvu, ki In» (»omilovalo svoje prednike. Socialna znanost, ki se je komaj v zadnjem stoletju fiorodila, Im> pre. obrazila »\,m v do eln rio\.» obliko in dvignila laivprečno |Mimet na viijo »topnjo. - \sl oni pamelnjaki, ki Ae dam« grme, da so neki ekonomiki in Mnialtu principi večno do-l*ri »h v«-« no veljav nt, motijo. Nič ni večno veljavnega' Današnji "večnlki" naj ar malo zamislijo v "vznike" \ antlnjem in starem veku. njihove grmeč* prokiamaclje naj malo pretehtajo, pa l«xio videli, kako ImnIo o njih "" hI i I i »>od«rfi "večnlkl". Manjšine "večnikov" IhhI«i najbrže živele do kom m Človeštva in dvigale »m„Io krik proti novim idejam »» novemu naprodku. Ampak to ne bo ustavilo, razvoja in korakanja človeškega razuma. V eat i iz vzhodnega Ohia llridgeport. O. — Kot zadnje leto, tako je bilo tudi teden pred 23. junijem, da jc deževalo vsaki d*ji ko nalašč. Mislili smo že preklicati piknik kon/erence Prosvetne matice J8Z, pa je zopet posijalo solne« in smo šli urediti plesal ni pod. In zopet je začelo deževati. V nedeljo zjutraj, dne 2ft. junija, je {»osijalo solnee in ozračje se je pričelo čistiti. Ljudje so pričeli prihajati na konferenco, ki je bila dobro obiskana. Ampak se je zopet pooblačilo in nI obetalo nič dobrega. Kljub temu je prišlo tudi na piknik veliko ljudi. In ko je pričela dekiamirati hčerka sobrata Zaitza iz Neffsa, jc zopet udarila ploha. Imel bi nastopiti John TerčaJj, a smo morali počakati, da je dež pojenjal. In res ni bilo dolgo, ko se je zopet razv<*drilo, vendar je pa dež napravil dosti blata in ostar-šil ljudi. Ko se je razgnalo, je nastopil sodrug Terčelj, ki je govoril o pomenu ddavskega tiska in o 30-let niči Proletarva. Napravil je dol>er vtis. ' Kar se tiče konference, je bila konstruktivna in napravila več dobrih zaključkov v prid delavskega pokreta. Tudi' sodrugi-nje so pod vodstvom Albine Kra-vanje napravile za nas dobro kosilo. Udeležba na pikniku je bila večja kakor smo pričakovali. Zastopane so bile vse naše naselbine tega okrožja, fte celo iz Moon Runa je prišla Yeralova družina ter mrs. Tome. Seveda nas niso pozabili naši domači simpa-tičarji, Priredita se je kljub slabemu vremenu dobro obnesla. Hvala vam vsem! Dne 18. junija je pa imelo svoj piknik društvo 176 SNPJ v Piney Forku. Tudi tam so imeli veliko udeležbo. In kot so mi pravili Završnikovi in Nace 2lem-berger, se je njih blagajna dobro opomogla. Dne 26. maja je v bližnjem Martins Ferryju govoril Norman Thomas. Shoda se je udeležilo okrog 400 ljudi, kar je tudi več kot so pričakovali. Na poslušalce j« napravil izboren vtis. On je bU prvič v teh krajih. Kot izgleda, smo tukaj na pragu novega zanimanja za socialistično stranko. Videl si meti delavci tudi učitelje in druge beloovratni-čarje. Kolekta je znašala $85, kar je radi revščine veliko za tak shod. Sevetla so bili navzoči tudi komunisti s svojimi običajnimi vprašanji. Ampak Thomas ni kakAen navadni govornik. (>n je skoraj prej odgovoril kot ga je kdo vprašal, oziroma je že vnaprej znal. kaj ga bo vprašal. Ce so tiati od navzočih, ki pravijo, da st» za komunizem in za preobrat, dobro premislili in razumeli odgovore, se bodo pridružili socialistični stranki. Pristopili InmIo namreč, če so res za preobrat. S Thomasom jt; bil tudi so-ilrug ('alrivvcll iz lihtnlc Islanda. ki je bil skti]»aj v ječi z Debsom. Oba Je spremljal tajnik državne organizacije H. Dullea. Na I. julija bo imela svoj piknik, kot je bilo že poročano, tukajšnja federacija SNPJ. Vršil se I »o nu (teorge Thomasovih proatorih na Kile.v liillu v War-vvoodu, W. Va. Pričakuje se velike udeležbe, kijti v trm okrožju je proetj IruAlt \ , «d|o te. Prostor Je zelo pripraven in je vse na nevo preurejeno za piknik. Za nlet bodo iurali tam-buraAi |Hid vrd«rt\om sobrata The«a|ora Vtuelkha. Torej ( lani SNPJ, ne prezrite 4. ju'ija In pridite na ta piknik. Delavske razmere ho tukaj P«h1 ničlo. Od 16. do 27. junija. k«» to pišem, nlao tukajšnji pre-mogarjl nareillll še enega Aihta. Tovarm« tudi slalni obratujejo. Skozi dva tedna prej mo rovi nekoliko bolje obratovali in *e založili s premogom radi preteče stavke. Zdaj pa ao baroni Mami zastav kali. Tako se tukaj vleče že leto in |x»l in se In» Ae, dokler ne pride do preobrat* kakor nam ga je oriftal Thomas Do tega bo prišlo, Rdi no, kar je (mtrebno, so delavske mase, ki bi * liori-le za preunditv. Samo od xel>e ne Ih> nič prišlo. Ta ma»a «mo mi delavci. Zato pojdimo na delo. Pristopite v nocialistične kltil>e, kjer obstoje, kjer pa ne. Jih pa ustanovite. Pretrgala naa Je novica o nagli smrti «obrata in aodruga Franka Novaka v Mil*auke»ju. On je prestal svoje. Boril se je do zadnjega. Seveda je hinavsko hvaliti osčbo, ko umrje, prej, ko je bil živ in deloval za preobrat današnjega sistema, pa voditi boj proti njemu. Novak je dosti delal in pisal v prid delavstva, zato mu ohranimo blag spomin. JoHeph Snoy, 13. kon- Zagooetka kapitalističnih tradikdj Hellfegham. Waoh. — Ker ni- kdo od tukaj ne poroča nič, sem si mislil, bom pa jaz nekaj i>a-pirja pomazal. Delavske razmere so tukaj ko drugod..linijske aktivnosti so bolj slabe. Delavstvo je mrzlo, ker ne veruje svojim voditeljem. Ce jc v krivem ali pravem, naj sodi vsak sam. Kruta resnica je pač dejstvo, da vse Slika kaže eno od več slaščičarn, ki so bile pred kratkim zgrajene v Moskvi. kih" plač so zgradili obširno ma- vilu in so povabili župana, na šinerijo, ki je pripomogla, da je konferenco v mestno hišo. Nič . , - .... smerijo, ki je pripomogla, u» jc aonierenco v mesin strosae nosi na vse zadnje le <>^itoiiko ,judi brez dela in na re. hudega sluteži župan se je drage 11'ir Svoje plače je delavec pre-1 volje odzval povabil dol>1 ne ima temu samo sfibfza-1 ,IIU' ovoje piact? JC' UC,BVW vu,Je OUZVB1 Povabilu onih, ka-doij, se ima temu samo seoi za , jel in jz(Ja| za razne tere jc večkrat vabil na konfe- hvalitl. Mogoče tudi sem in tam propade mal podjetnik, ampak to je zopet nekaj, kar hoče velik podjetnik. Ce uniči svoje konkurente, lahko dvigne ceno malo več kakor je pa dodal svojim delavcem. V tem stadiju je kapitalizem pač uničevanje na vseh koncih za sveti profit. Obsojati posamezne osebe, pa bili tudi kapitalisti, je nespametno. Kriv je pač sistem, ki je zgodovinsko doživel. Vsak hoče priti do denarja, in če je priložnost, se "zagrabi". Kako odpraviti ta sistem in ga nadomestiti z boljšim, kjer bi se delalo za potrebo in ne za profit, je vprašanje, ki ima mnogo raz'ičnih odgovorov. I)a pride enkrat do tega, je gotovo ampak po kateri poti in kedaj. tega pa nihče ne ve. Ker je ta sistem že tako visoko, da višje ne more, se lahko zgodi, da s< bo pomikal nazaj kot je že izgledalo pod Hoovrom. Takrat so mnogi kapitalisti iz gubili milijone, kljub temu ga pi: hočejo nazaj in so proti Roose-veltu. Proti njemu so zato, ker Šle so po raznih kanalih v kapi- renče v poravnavo stavke brez talistične banke, kjer čakajo, da uspeha. Držali so župana prot se kaj — "odpre". Ker pa ni bi- njegovi volji dve uri. io izgleda, da se bo kaj "odprlo", | Glavna slika: Katoliški duhov^ je kongres dovolil tistih pet mi- »ik je protestiral, češ, da ima lijard za javna dela — za izbo)j- policija z bato nabasane količ-Aanje delavskega j>oložaja, pr*vi ke. Z drug^i besedami: zahte-naivmsž. Več resnice je na tem, j val je policijo, ječe, špionažo, da je bilo treba "nekaj" storiti, kar se konča v prisiljenih taho- da se preprečijo nemiri, in stori nekaj za biznis. ter propadajoče farmarje. Oni dobro vedo, če narod ne dela, tudi blznis-man nič ne proda in delnice gredo navzdol. To je glavno! Smešno je, kako se meščanski 'isti boje komunizma, v isti sapi oa zagovarjajo izkoriščevalski sistem in ne vidijo, da baš ta sistem ustvarja radikalce. Teh ie baje veliko povsod, tudi po u-Siliščih. Je pač komedija. Kam naj gredo ti študentje s svojimi iiplomami, ko izvrže študije? r)ruga uganka je, kako ustvari- i nakupno moč in obenem znižati delavcem plače? George Gornik, 4D3. O delavskih bojih v Kacinu Kacine, Wi». — Ker že dolgo je ustanovil Niro, katero je pred ni bilo nobenega glasu iz našega kratkim najvišje sodišče razve Ijavilo. In baš ta Nira je bila ustanovljena ne za delavce, ampak da se obvaruje kapitaliste še pred večjimi izgubami. Pozabiti ne smemo, da ima vsaka zgradba temelj, katerega je treba popraviti, če se zgradba prične rušiti. In ta temelj nagibajoče kapitalistične zgradbe je začel popravljati tudi Roosevelt, in sicer ne na vrhu ko Hoover. Rooseveltu je zato treba dati kredit. On je skušal povišati delavcem plače tam, kjer so bile prenizke — prenizke so i>ovsod. On jih jc le skušal nekoliko poravnati, da s tem prepreči preveliko kom peticij o med industrial-ci. Zato je tudi skušal uvesti krajši delovnik, da se uposli več ljudi in s tem zviša kupno silo, kajti ta je tisti temelj, na katerem stoji profitarski sistem. Zakaj so Niro proglasili za neustavno, mi ne gre v glavo, kakor tudi ne, zakaj kapitalisti obsojajo Kooscvelta. Sicer to ne delajo vsi. vendar pa večina. Saj mesta, ki je drugo največje v Wisconsinu, naj nekoliko opišem delavske razmere in potek bojev, katere smo bili letošnje leto. Kakor vse povsod po U. S., ta ko je tudi v našem mestu delavstvo šlo v boj za boljšo eksistenco. Imeli smo več stavk, katere pa so bile bolj lokalnega pomena. Ko je izbruhnila stavka pri J. I. Čase Co., katera izdeluje traktorje in poljedelske stroje in je bilo prizadetih 2200 delavcev, takrat so pa nastopili naši sto-procentni in napeli vse sile, da spravijo delavstvo nazaj na "pay roll" in tako dobijo iz njih, kar se pač da dobiti, vzelo svoje iz te šole. Vem, da se dogaja temu podobno tudi drugod in se bo dogajalo, dokler se ne bo delavec in farmar naučil misliti po svoji priprosti pameti. Dokler bodo za njega mislili advokatje farji in tovarnarji, se bo ponavljalo bojevanje, katero nas vodi v fašizem. Karol Marx je klical: Delavci vseh dežela, združite se! Ako se mi ne združimo v socialistični stranki, nas bodo združili paraziti v strelnih jarkih in koncentracijskih taboriščih. Dne 25. junija smo pokopali umrlega brata Ferdinanda Krumbergerja. Bil je član društva 68, dasi je živel in umrl v Girardu, O. Truplo je bilo pripeljano v Rac i ne, Wis„ kjer živi njegova soproga in sest sinov. Žalujoči družini naše iskreno so-žalje! Frank Jelene. IU$tl»Mski čarodej v Kozlov u, sedanjem Mkurimku n X je preminul v 81. letu svoje d«2* X*. rovič Mičurin, največji rastlini *n danjosti in aden^^L^^ Njegovo ime je tako slovelo, da * „ 04 8V| ruskega Lutra Burbanka lm*n° Ze v rani mladosti se je Mičurin , i t sadjarstvo in z*lenjadarstvo, a se je polagoma začel uresničevati lil najel je 6 ha zemlje in jo pr,um J'^ Potem je prehodil vso srednjo C* d* ni v teh krajih nobenega prave^ad"^ Jel je torej uvažati žlahtne sadn« _ toplejših krajev zapadne in sa mu je prinesla huda razočaranja-L je pobrala vse, kar je z velikim trudom!! gel čez leto. Zato mu je * glavo šinilTJ misel, da bi bilo treba začeti z vzgajam^ polnoma novih aadnlh šort. Ti poskuS J,! obnesli šele čez dolgo vrsto let, na koncu b dosegel svetoven uspeh: vzgojil je 312 l sadnih sort, med njimi posebno znatnemu bolčne vrste: poldrugofuntno antonovko l rinovo brezsemenko, več vr«t belefleuria vanko in druge. Danes z uspehom gojijo Mičurinove sadu ste že povsod v Rusiji, tudi tam, kjer ni I sadjarstvu prej niti sledu. Od Vologde i snojarska, od Stalinska do Hibinogorslu sosedstva Arktide, v ostrem podnebju se« Rusije uspevajo Mičurinove sadne vrata go jabolčnih, hruškovih, višnjevih in čid . vih sort poleg raznega jagodičja. Rastlina mu čarodeju se je posrečilo vzgojiti nii q sort peškastega in koščičastega drtvk drugim komaj 30 do 40 cm visokega drev-Te vrste so vzgojili s križanjem evropski! južnoruskih sadnih sort in Sibirci trdijo, vprašanje sadjarstva za subarktične pred birije po Mičurinovi zaslugi za vselej po* rešeno. Veliki botanik si je zastavil nalogo, najkvalitativnejše sadne sorte, kolikor sploh možno, razširiti sadjarstvo v m krajih s saditvijo primernih jablan, hrui pelj in višenj ter približati polarnemu <* tudi take kulture, kakor je vinska trta, lice, breskve itd, V svojih dolgoletnih ru vanjih je dognal prav mnogo in v zadnji svojega življenja je pospeševal uspehe sv« dela s pomočjo Roentgenovih in ultravio žarkov ter Z ionizacijo. Krona Mičurino življenjskega dela pa je ananasov aktinidij mičje, ki daje jagode izrednega okusa in polnoma neobčutljivo za mraz. Davni pr tega grmičja so rasli v mandžurskih gozd s presaditvijo na ruska tla pa jih je Mil napravil za sadež, ki bo pomenil severni to, kar pomeni nam grozdje. Prejemov piknik 4. julija Pueblo. Colo. —Slovensko lovsko društvo Prešeren priredi dne 4. julija velik ljudski piknik v le|H*m Prešernovem letovišču v Ryeju, Colo. Rojaki iz Puebla in bližnjih naselbin so uUudno vabljeni. Petje, prosta zabava in ples. John Germ. Novs dela«tka telovadniea. ki Je hila te dni olarmtno otvorie-na t MoafcvU Večja zmaga prodajalcev ča»opi$ja Cleveland, O. — Vai tukajšnji kapitaliatični dnevniki —> Prosa, Newa In Plain I>ealef — so z u-nijo prodajalcev časopisja, v katero s|uida 1200 članov od o-m do 82 let starosti, podpisali novo pogodiš) za dve leti. Po-] godba določa zaprto delavnico in mezdno lestvico od $9 do $16 ga-' rantirsnega tedenskega zaslužka. Največji model lune V Ix)s Angelesu grade velik planetarij, je dobavila tvrdka Zeiss iz Jene. Poleg tarija samega v glavnem poslopju l)odo posetniki še dve zanimivosti. V eni stranskih kupol so namestili coelostat, v pa model lune. Coelostot je napravi, metala s pomočjo posebnih zrcal ve« dal isto mesto dvorane močne šole ne žarke ii delila v tri glavne žarke. En žart k bo na senčnik podobo solnca v premeri W Gledalci bodo lahko gledali kakor na fili platnu, kaj se dogaja na solnčni povriili. gi žarek bo padal v spektroheliograf. k j« bo jemala iz njega samo tista luč, ki iivi ene same prvine. Na ta mu in nastali po< solnčne površine pokažejo gledalcem, ki ta ali ona prvina na solnčni |»vršini rniki^ S pomočjo tretjega žarka bodu lahko primerjali svetlobno intenzivnost, odfuvi jočo poedinim prvinam, iz katerih obstoji čna površina. Se zanimivejši kakor ta idealna soli slovja bo model lune v drugi stranski ki je skoraj že izdelan. Temelj za ta n>*J dale fotografije, ki so jih napravili • največjega daljnogleda na zvezdami VVilson. Fotografije je napravil vvard, po poklicu arhitekt in navdušen »J sloveč. Model meri v premeru 11 i" f*"" in obsevale ga bodo premikajoče * l' tako da bo imel gledalec vtis, kakor d* seva solnee. To bo največji model svetu. Stratosferna raketa Ruski letalski inženirji izdelujejo ta < črte za stratosferno raketo, ki naj ' višino 40 km in se potem A pomočjo! časi vrnila na zemljo. Ts rtMe^^ razlskavanje kozrničnih in ozrafnih r«r izrednih višinah. Po računih bi dobila raketa pn«^ 700 m v minuti in bi tedsj opravili -v 57 minutah. Nje najvažnejši sestavni d. I j« ^ | ■ n i an rtm regulira dovod tekočega kisik* « raketo požene v višino ^^ kuriva m Wi največja težsvaj poskusih in videti je. ds s« J premagali. , , ^ V raketi bo prostora u strumentov za mtrjenje učinkov kozrničnih žarkov I ali I w mpersturf Ti instru čnejo avtomatično «vojr ''| k otvori padalo in se bo rak' ^ Kdaj izvršijo poskui • - oziroma kdaj jo »frsdij JULIJA. govori o drukem kut o bližajoči se vojni. Velika brezposelnost in Črna beda je pripravila odhajajoče do tega, da gredo z mislijo: umiramo od lakote doma ali tam doli je pač vseeno. Prostovoljcem dajejo vsemogoče obljube. Tako so obetali, da dobi vsak posameznik ob odhodu v Afriko izplačan znesek 1000 lir. Tu in tam 8e še dobi kakšen, ki upa, d* si z odhodom izboljša vsaj za nekoliko lasten položaj. V nekaterih krajih Italije so vrši ob mobilizaciji i>osameznih letnikov ravno tak teror ko v Julijski Krajini. Na domove vpoklicanih prihajajo uniformi-ranci in odvažajo mladeniče v avtomobilih in vozovih do jjostaj ter dalje do vojaških poveljstev. Eech A«ere repceaenb 500,000 pertoni (men women «nd cHlIdren) Mor« than onc iizth of our popuUtion t« d*jxndent on relief. Th« number of mm women and childrtn on public snd privatc relief in 1929 waa 1.500.000; today. 22.000 000' (SeuK«; l»2f. U. S4 of Coaaiici; mi. Itdcul b«wri««r*'d konfina-' bila precej Tk ni pretekel ' f* je bila •na. T o jasno ;*ktično ni nl-« n onega, kar 'japrti|| na ra- bine, je l»odlagi •d neke. '»adil ga "Je pod-'•čilo in & poro- Slika kaie angleške bojne ladje v pristanišču ttingaport na Daljnem vzhodu. — Ne bom govoril! — Vasilij Guaev! — Tudi ne! — Bukin Fjodor! Bledi, uveli mladenič se je okorno dvignil, zmajal z glavo in dejal medlo: — Sramujte se . . . Okoren Človek sem, a pravico le razumem! . . . Roko je dvignil nad glavo in umolknil z napol zatimjenimi očmi, kakor da bi se zamaknil nekam v daljavo. — Kaj? — je razdraženo in začudeno zakričal starec in se naslonil na stol. — Ze prav . . . Bukin se je mrko spustil na klop. V njegovih temnih besedah je bilo nekaj ogromnega in važnega, nekaj žalostno očRaJočegi in naiv-nega. Vsi so čutili in celo sodniki so, prisluškovali, kakor da bi pričakovali odmev, glasnejši od teh besed. In na klopeh za občinstvo je vse zamrlo, le tiho piskanje je zatrepetalo v zraku. Potem se je državni pravdnik nasmehnil in zmajal z rameni, načelnik plemstva je zamolklo zakašljal in zopet se je zbudil šopet in se nemirno vil po dvorani. Mati se je sklonila k Sizovu in vprašala: — Ali bodo govorili sodniki? — Je že vse končano . . . le Ae sodbo razglase . . . — Drugega nič? — Ne . . . Ni mu verjela. Samojlova se je nemirno premikala na klopi, zadevajoča mater z ramo in s komolcem, in tiho govorila možu: — Kaj je to? Kako je le mogoče? — Vidiš, da je mogoče . . , — Kaj pa bode t njim, z Grišo? . . . — Molči . . . potrpi . . . Vsi so čutili, kakor da ti se bilo v njih nekaj premaknilo, razrušilo, razbilo; ljudje so nedoumno migali z zaslepljenimi očmi, kakor da bi pred njimi zagorelo nekaj žarkega, v nejasnih obrisih in z neznanim pomenom, ampak s strašno privlačno silo. In ker niso razumeli velike stvari, ki se je nenadoma pojavila pred njimi, so naglo zamenjavali novo čuvstvo z malim, očividnim in razumljivim čuvstvom. Stari Bukin se ni nič zatajeval in je zaše-petal glasno: » —- Dovolite . . . zakaj pa ne puste človeka do besede? Državni pravdnik sme govoriti, kolikor le hoče . . .. Poleg klopi je stal uradnik, migal z rokami ljudem in polglasno govoril: — Tiho . . . Tiho . . . Samojlov se je naslonil nazaj in godel za hrbtom svoje žene: — Dobro, recimo, da so krivi . . , Ampak razlože naj nam! Zoper kaj pa so nastopili? Zoper vse? ... Rad bi razumel! Tudi jaz Imam svoj interes ... Kje je resnica? Rad bi vedel . . . dajte, naj povedo! — Tiho! — je vzkliknil Uradnik in mu zagrozil s prstom. Slzov je mrko kimal z glavo. A mati Je strmela na sodnike in videla, da so se vse bolj - vznemirjali razgovarjaje se drug s drugfirr z nerazumljivi glasovi. Hladen In opolzek glas njih govorice se je dotikal njenega obraza in zbujal trepet na njenih licih, neprijeten, bolehen občutek v ustih. Materi se Je kar zdelo, da govore o telesu njenega sins in tovarišev, o krepkem, golem telesu, o mišicah in udih mladeničev, polnih goreče krvi In žive sile. To telo neti v njih zlobno, brezsil-no zavist beračev, vztrajno |M>željenje izčrpa-nih bolnikov. Z ustni cmokajo in obžalujejo ta telesa, sposobna za delo in za laigastvo, za na- slado in za stvarjanje. Sedaj bodo ta telesa odtegnjena življenju, odreko se piu, seboj od-neso možnost, da jih imajo, da izkoriščajo njih silo in jo vživajo. In zategadelj zbujajo mladeniči v starih sodnikih maščevalno, bolestno razburjenost razi j učene zveri, ki vidi svež živež, a nima več moči, da bi ga pograbila, ki je izgubila sposobnost,, da se nasiti s tujo silo, in bolehno gode, bolestno tuli, videč, da mu uhaja vir nasičenja. Ta sirova in čudna misel je privzemala tem določnejšo obliko, čim pozornejše je motrila mati sodnike. Nič niso skrivali, tako se ji je zdelo, nemirnega poželenja in brezsilne zlobe lačnih, ki so časih mogli obilo požreti. Njej, Ženski in materiTTcateri je telo njenega sina zmerom dražje od tega, kar se imenuje duša, je bilo strašno videti, kako so njih potuhnjene, ugasle oči polzele pO njegovem obrazu, otipavale njegove prsi, pleča, roke, se trle ob goreči koži, kakor da bi hotele zažareti in segreti kri v okorelih žilah, v izčrpanih mišicah napol mrtvih ljudi, oživljenih nekoliko s poželjivost-jo in zavistjo k mlademu življenju, ki so ga morali obsoditi in odvzeti sami sebi . . . Zdelo se ji je, kakor da bi sin čutil vlažne, neprijetno ščegetajoče poglede in da se trepetaje ozira nanjo. Psvel jp gledal materi v obraz z nekoliko u-trujenimi očmi, mirno in prijazno. Časih Ji je pokimal z glavo in se posmejal. — Kmalu nastopi svoboda! — ji je govoril ta nasmeh in pogladil materino srce z mehkimi rokami. Naenkrat so vstali vsi sodniki. Tudi mati se je nehote postavila na noge. — Odhajajo! — je dejal Sizov. — Po sodbo? — je vprašala mati. — Da . . . Nje napetost je naenkrat popustila, telo je prevzela dušeča, vroča utrujenost, obrv ji je zatrepetala in na čelu se je pokazal pot. Težko čuvstvo razočaranja in užaljenosti se je vlilo v njeno srce in se brž prerodilo v dušeče zaničevanje sodnikov in sodišča. Začutivši bolest v obrvih je segla z dlanjo po Čelu, se ozrla —- sorodniki obtožencev so stopili k omrežju, dvorano je napolnil zamolkel razgovor. Tudi ona je stopila k Pavlu, krepko stisnila njegovo roko, zaplakala od žalosti in radosti. Pavel. ji je dejal prijazne besede, Malorus se je šalil in smejal. Vse ženske so plakale, bolj iz navade kot od gorja. Gorja, ki kakor nenaden, top udarec po glavi vzame zavest, pravzaprav ni biloj le žalostno čuvstvo je bilo, da se je treba ločiti od otrok, a tudi to čuvstvo je tonilo in se razkrajalo v vtiskih tega dne. Očetje in matere so gledali na otroke s čudnim čuvstvom, ki se je v njem nezaupnost do mladine, zavest nadkri-Ijevanja otrok zlivala s spoštovanjem do otrok. Bridka, usiijiva misel o bodočem življenju se je obrusila ob radovednost, ki jo je zbujala mladina, smelo in nebojazljivo govoreča o drugem, boljšem življenju. Cuvstva so se zadrževala, ker jih ni bilo mogoče izražati, besede so se tratile obilno, ali razgovor je bil o preprostih rečeh, o perilu in o obleki, da treba ohraniti si zdravje In ne dražiti gosposke za prazen nič. — Vsi so utrujeni, prijatelj! — je dejal Samojlov svojemu sinu. — Mi in oni . . . A Bukin je mahaje z rokami prepričeval svojega mlajšega brata: — To ravno — pravičnost! Drugega ne! A tega ne morejo poznati. Mlajši Bukin Je odgovoril: (Dat)« prihodnji*.) Frank llarblč, Cleveland: 'Nasprotnik katoli-čanstva' (N»linij*vanj* in konoe.) Kmalu nato je škof poslal ka-plančka v daljno hribovje na Gorenjsko. Zaplakal je, še bolj pa Nežika, stare ženice pa so se sramovale, da so imele v svoji •r*di takega kaplana. Fantall-ni smo ne smejali in takrat sem spet malo več vere izgubil v katoliške duhovnike. Nastopila je jesen in s njo šolsko leto. Sel sem v tretji razred k učitelju Ravnikarju. Računal nem, če Me liom dobro u-čil, da ne morda us|x»Nobim za meš« anskn Mo. Učil seai se kolesce preveč ali premalo, ka kor se vzame. In pa novi škof in nov katekizem po Jegliču Bo-naventuri. Baš ta katekizem Je povzročil, da sem zgubil vse veselje do nadaljnega učenja. Ker se nisem hotel učiti veronauka, me je Rafael kaznoval z zaporom po šoli. Pri tretji kazni sem ušel iz šole in celih štirinajst dni se nisem prikazal več v njej. Očetu so poslali poslvni-co, prišla pa Je v roke meni in hajd z njo v šolo k nadučitelju na odgovor in zagovor. Zakaj ni oče prišel, mu nisem povedal, dejal pa sem, da sedaj stanujem pri teti. "Ti si kot vojak, ki vrte pu-Ako in nahrbtnik stran in pravi: 'Nočem več služiti.' Ker pa si nadarjen fant in smo te ho- .... - „,,„,. um »(-■> se . ,, ... . . . . " tud. nemščine tri ure na teden \ p?Ul11 »»rrdnjo šoki, zato »n za dva goldinarja na leto.!?#J' d* ™ > (Ta dva goldinarja Ae v«^n«^,OW,,l, dolfujem, toda nad učitelj je ie1 1 IMm ga in *e vrnil v davno mrtev.) Nekako tri me- \* Rafael in »*re je Alo vse ko |n» loju: zem- H*v*>*V*P«,t zapor. Izostal sem Ijepisje, zgodovina, slovnira I,n nl m* bi,° računstvo — kot bi rezal. Iti- * * sanje in pisanje je Alo bolj s Franc Konten je na ilrvaAkem teta v o, ampak Alo )e. KrAčan-1 '»deloval opeko. Spomlad je bi-ski najjk ? Kdo ar je brigal v defeli in — k njemu! Pred-lanj, saj sem opravil zadevne no J* "d*«'' sem ga zaproail: predpon, česar nem ne tudi po- "Ko bonte AH na Hrvaško —. šterio veselil. ali bi me v*Hi s seboj* da bi od- Medlem je prišel novi kaplan našal opeko?" Rafael, precej podobe« ViU>-| "Ne. ti si Ar premlad m pa tu, kajti tudi U je imel ali «rno1 proAibak Sic.r ^ grrm na Hrvaško, ampak gor k Sevnici. Ali bi morda šel služit k meni?" "Ne." Kosten je odšel in s seboj vzel dva starejša fanta. Cez par dni se je eden vrnil, mojster pa je sporočil ženi, naj mu pošlje drugega fanta. Ona je vprašala mene. — MoJa plača je bila devet goldinarjev na mesec in polenta ter sir. Spali smo na slami z bolhami. Delali smo od zoro do mraka. Po delu sem bil vselej strašansko utrujen; čim sem se vlegel, sem takoj zaspal. Komaj sem legel, te sem moral spet vstati — bilo je Jutro. Ampak vztrajal sem. Med tem Je mati prejela iz šole pozi vnlco. Ona ni vedela, kako njen sin težko gara In se uči za bodočnoMt. ... Po treh mesecih težkega dela Je bila aesona končana in vrnil sem se domov z 81 goldinarji v žepu. Moji sošolci so mi zavi-dali to srečo. Sola Je takrat že končala in jaz sem dobil novo obleko, katero sem si prvič sam saslulil. Dobil pa sem tudi u-ro. Kmalu po tem sem Ael slu-žit v graščino blizu Sevnice. Tam srm slutil za pastirja in hlapca obenem. Ko smo v Jeseni tolkli jabolka in Jih pripravljali za stiskalno, so mi vedno dali v roke največji bat; ob nedeljah, ker sem bil naj manj- r»oiyiT» A i, so mi pa dali tudi najmanjš kos meaa. Imeli so dve dekli in hlapca Petra. Rozika je bila pobožno dekle in je kajpak tudi rada molila. Nežika in Peter nista marala za molitev. Toda Peter je kljub temu včasih molil, ker je rad imel Nežiko, ki pa ga ni marala. Ko sem tam služil okrog šest tednov, se je nekega dne Rozika odločila, da gremo vs skupaj v kapelico roženvenec molit. Temu sem se uprl. Nagovarjali so me, naj grem, ker imajo v kapelici podobo, k "igra muziko", pa sem se udal. Rezika je v kapelici seveda pričela takoj roženvenec moliti; čim je skončala enega, je pričela že drugega, nato pa še tretjega. To me je tako ujezilo, da sem jo hotel pobrisat ven. Ker pa je poleg mene sedel Peter; nisem mogel. Zato sem stopi na klop in preko Petra. Takrat sem pa telebnil in si zvinil roko. Seveda sta najini sprem Ijevalki trdili, da me je Bog ka znoval, ker nisem hotel moliti. Dejal sem, četudi bi me Ae enkrat kaznoval, da ne bi molil. • * ~ Po treh mesecih hlapčevanja na grajščini sem se vrnil domov ter se javil za obisk ponavljalne šole ob četrtkih. Ze pri mojem tretjem obisku pa se je pripetilo nekaj čudnega in neprijetnega. Sedeli smo v šoli in se učili, kakor navadno. Ob 11. dopoldne je nenadoma vstopil v sobo učitelj "s kozjo brado". Tisti četrtek nas je poučeval naduči-telj Ravnikar. "Kozjebradec" je poklical ven nadučitelja in po par minutah sta se vrnila. Učitelj me je vprašal, če poznam Janeza Mežnariča. Trenutno se ga nisem spominjal, dasi so mi součenci povedali, da je z nami pohajal drugi razred judske šole. S tem me je učitelj nečesa osumil in nadučite-ju dejal: *Diese, diese!" Razumel sem toliko, da gre radi mene, nisem pa vedel zakaj. Pripetilo se je takole. 2ena urgovca Bruderja je imela svoje dekle In Janez Mežnarič je udi služil pp Briderjevih. Ne-cega dne je |>rez sledu zmanjkal s svetilke senčnik, vreden okrog deset kron. Sum je padel na Mežnariča. Tepli so ga in mučili, pri čemer je pomagal tudi učitelj. Tako dolgo so ga mrc-varili in mlatili, da so končno iz njega izsilili "izpoved", v kateri je priztfal, da je on vzel senčnrk in ga dal — meni! Brž je šla Bruderjeva gospa k moji materi in ji povedala, kaj se je zgodilo. Cim sem to slišal, sem vzel dolg nož, ga dal v žep in hajd nad Mežnariča! "Kdaj si ti meni dal kak senčnik?" sem ga srdito vprašal, ko sem prišel do njega. "Saj ga niti imel nisem! Razbile so ga dekle, krivdo pa so zvrgle name. In ker so me tep-i in mučili, sem bil prisiljen podati izjavo. Rekel sem, da sem ga vzel in dddaaal — tefoi." Po tej njegovi izjavi sem odšel, ker sem bil popolnoma prepričan, da je govoril resnico. Smilil se mi je. Cim je mati zvedela o tem podlem izsiljevanju je proti trgovčevi ženi vložila tožbo za razžaljenje časti. Pri obravnavi je bilo sodišče naklonjeno trgovčevi ženi posebno zato, ker je jiodkupilu nekega paglavca, naj priča, da je videl, ko sem nesel senčnik. Pri tem pa se je paglavec zagovoril, ko je dejal, da me je neki 17-letni fant lovil, da mi vzame senčnik, dotični fant pa ni o vsem tem ničesar vedel. Kljub temu dokazu se je izkazalo, da so bila tudi tamkajšnja sodišča na strani bogatih kakor so v Ameriki. Naslednjo pomlad tik pred velikonočjo je dekan Stark u-mrl. Pokopan je bil g velikim pompom. Udeležili *« ae duhovniki iz več krajev in velika množina faranov. Kaj in kako je bilo z njegovo kuharico-neča-kinjo, mi ni znano. Dekan je umrl in vsi jfrehi ao mu bili odpuščeni. Spet sem dobil delo pri ope-karjih in zopet »em nosil opeko do konca sezone v Jeseni. Moj stari oče je oh četrtkih pomagal tajniku v občinski pisarni. Odpravil sem ne k njemu in ga ipnosil, da mi pomaga dobiti d« lav ako knjižico. To jt seveda storil, četudi še nisem dopolnil 14. leta starosti. "Kam boš Ael?" "V fabriko," sem se odreza staremu očetu. • e Pozneje, ko sem fcil že v A-meriki, sem izvedel, da je prej omenjeni kapucinar neznano-kam izginil. Kam, tega niso vedeli, vedeli pa so za vzrok ker je greAil. Baje so ga zasačili v hlevu pri nemoralnem ak tu .. . Tam je bila kobila, poleg pa koš za seno. Ali je kapuci nar spovedoval kobilo ali molil, o tem mi niso pisali. — • o Bližala se je zima in odločil sem se, da grem s trebuhom za kruhom. "Mati, to zimo ne bom več doma," sem dejal moji materi. "Kam pa boA Ael, ker si še tako mlad?" je poskrbela mati. "Grem v svet, saj gredo tudi drugi." Prišla je ura odhoda, pripravil in povezal sem si culo, v žep pa sem dal delavsko knjižico, ki mi jo je izposloval stari oče. Mati mi je zavila v papir pečene piške in zaplakala. "Kam pojdeA, sinko moj? Čemu sem te rbdila . . Samo za trpljenje." Milo se mi je storilo, toda namenil sem se, tega prizora z mojo materjo ob slovesu pa nisem nikdar poza/bil. Sedaj moja mati več ne joče za menoj — mrtva je. A baš takrat, ob slovesu, sem spoznal pravo ljubezen matere do svojega otroka. Koderkoli sem hodil, nisem je pozabil, povsod me je spremljala. Storil sem vse, kar mi je bilo možno storiti, da nisem žalil spomina nanjo, ki ostane vedno v meni. In ko skonča vam to moje borno pisanje, se mi solzijo oči, kajti v meni Ae vedno živi spomin na ločitev od moje matere. — Krščanska vera je šla iz mojega srca, neizbrisno pa se je vanj naselila ljubezen do matere. Ako et našli nove bacile, in ker je mladi mož budno bdel nad svojim zdrav-jem. se je sproti zanimal a vsa nova dognanja. Tako se je zgodilo, da so ga cepili še zoper prehlad, hrlpo, protin, revmatizem, živčnost, slabokrvnost, porodne krče .. . —Paderatrd Pictur«. Oddelek Muaaolinijevih vojakov koraka po rim^LiK pred odhodom v Afriko. K,h Takrat se mu je zdelo, da je cepljen že zoper vse bolezni, ki tarejo ta ubogi Človeški rod. To-damotil se je! Nihče ga ni še «pil zoper-omedlevico, zastrup-ljenje in zoper kopico drugih bolezni. Sel je in se dal cepiti še zoper vse te bolezni. Ves je bil že preboden z injekcijskimi iglami in nožki. Vsa ta mogoča in nemogoča cepiva so h koncu načela mladeničeve možgane. Zdravniki so ugotovili, da se mu mehčajo. Na srečo je prav tiste dni našel neki škotski zdravnik bacil, ki je kriv mehčanja možganov. Mladeniča so cepili in mu rešili dragoceno življenje. Ko je zdrav in močan zapuščal zdravilišče, se je oddehnil na cesti in presenečen vzkliknil: "Zdaj se mi pa ni hvala Bogu ničesar več bati 1" V istem trenutku je padla zidarju s strehe opeka in priletela mladeniču prav na glavo. Mladenič je bil pri priči rešen vseh posvetnih muk in težav. Umrl je. Nihče ga ni bil cepil zoper o-peko . . . Ali ste naročeni na dnevnik "Progveto"? Podpiraj t* svoj listi HUMOR I. i last e pičice "Daj, Rudi," K obrne Bobby do svojega prijatelji si človek, ki ae spoznaš \ rečeh. Rad bi poslal hčerki kirja Salomona šopek c Kakšen trak naj ji izl*^ šopek?" "Hm, stvar ni tako eno na," odgovori Rudi. "Ko me ne poznam! Če ^re za še nedotaknjeno dekle, boš bel trak, če gre za damo, k že kaj preteklosti, boš pi lilasto pentljo." "Jaz gospodično pozna« takrat oglasi neki gospod, sedel za isto mizo. "Ce h mene poslušati, vzemite bdi — z lilastimi pičicami!" 1 OFFICE 2K 14 LKT v SRKblŠČU MMSTi lata ptsilaist ZtHv|a, Hiti krm I cen k z k 1.0 zmerni. Uradn« ur«: 1:10 do I m ttl. harrlmn 1711 326 S STAT t SI M Opposlte Davi« Nlor«. U Agitirajte za rrosvetoj NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Ps sklepa IS. redne konvencije m lahko naroči ni tint Prometa Ateje eden, dv a. tri, štiri ali pet članov is ene druiine k eni narodu.] Prosveta stene na vse enako, la člane aH nečlsne $6.00 11 imMn nino. Kor pa člani ie plačajo pri aeeementn 11.20 xa tednik, m jin I iteje k naročnini. Torej nedaj nl vsroks, reti, da Je liat predrti soj 8. N. P. J. List Prosreta Jo Taša lastnina in fotoro Je ▼ vsaki drul.ili ki U rad tital liat vsak dan. Cena liatu Proaveta Je: Za Cieero in Oiir«r* J*. .. 1 tednik ia.............. 1 tednika in............. I tednike in............. 4 tednike in............. 5 tednikov in............ Za Zdral. drisve la Kaaado tS.SO 1 tednik la................ 4.80 S tednike In...............I.SS S tedalko la............... 2.40 4 tednike In............... 1.20 5 tednikov ia.............. nič Za Evropo Jo..............$9.00 Iipolnito spodnji kupon, priložite potrebno vaoto denarja si Ordor v piana u ia al naročite Prosveto. list, ki Je vala laataina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti flu L sli če so preseli proč od druiine in bo sahtevnl sam avoj list tedaiU moral tisti član h dotične druiine, ki je tako skupno nsrotau u < Prosveto, to takoj nasnaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati vsoto listu Prosveta. Ako tega ae store, tedaj mors upravnim datam ss to vsoto naročnika. George L. Herry, član odbora NRA. PROSVETA. 8NPJ, 2S87 8o. Lawndale Ave.. Chfeafe, IL Pri lo leno pošiljam naročnino se list Prosveto vaoto $....... 1) Ime.........................................CL drultve K Naelov ........................................................ . Uetavite tednik In ga pripiiite k moji naročnini od aledečib 'Ime drslinet 2) ............................................Čl. druAlva a.....j I) ............................................ft. dreltva a 4) ............................................G. dreltva a.....^ 5) ............................................G. draltva a..... M čete ................................Drlavs .................. Nnv anročnlh.........................Star naročal -.......... TISKARNA S.N.P SPRKJKMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vir.it niče. koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem. ^ ^ češkem, nemškem, angleškem jeziku in ^ MJ-J VODSTVO TISKARNE APELIRA NA fl.AN>TH>*-TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISa*"4 Vaa pojaanila dnje vodatvo tlake me,- Cene ameme^"" > Pilile po Informacije na na»l«»: . S. N. P. J. PRINTER» 2657-59 SO. LAWNDALR AVENl h Telefon Rockvrell 'J CHICAGO. IM-. — J Tam se dobe aa leljo tudi vse »»tmeaa P°>*