8. številka. Ljubljana, v torek 12. jannvarja._XXV. leto, 1892. SLOVENSKI HAM i vsak dan iveeer, iiimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman ia avetro-ogerske dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden • i gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., ia četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ee od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce te dvakrat, in po 4 kr., ce so trikrat ali večkrat tiska, i Dopisi naj te izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. 12. ' .> • DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. • i ' , -- I ——;--_----- ■ ' . —^- Naš notranji položaj. Novi minister Kuenburg predstavil se je v klubu nemške levice kot c. kr. avstrijski minister, ne pa kot strankarski nemški „LandsmannminiBter'1, tako je posebno poudarjalo z nekim naglaševa-njem oficijozno časopisje, prizadevajoč si tako malo ublažiti in olepšati ta najnoveji korak Taatfeove vlade. Ustop njegov je le frasa v razvoji našega notranjega političnega življenja, kako se bode to razvijalo, to krije še temna bodočnost. Novi minister je pa navzlic gori omenjenim besedam se priznal pristaša nemške levice, kateri je dal zagotovilo, da se bode tudi nadalje udeleževal klubovih sej ter bode klub informoval o nazorih vlade. In to je zopet, kar poudarja z zadoščenjem časopisje nemške levice rekoč, da je prvi nastop novega ministra naredil prav prijazen utisek ter da se je pokazal kot cel mož, ki je govoril odkritosrčno, prikazujoč se svoj mej svojimi. Ako torej primerjamo glasove oficijoznih organov z izjavami nemškoliberalnih časopisov, na Čelu jim organ Pleoerjev, reči bi morali, da so za dovoljni prvi in drugi, da je torej baŠ ministerstvo, stoječe nad strankami, doseglo to navidezno obe-stranuko zadovoljnost. Če pa stvar malo bolj natanko pregledamo, vidimo takoj, da ta zadovoljnost je le provizorična, da tudi ona utegne postati le „faza v razvoji notranje politike." V besedah novega ministra, ki je izjavil, da je bil izključno kot pristaš svoje stranke poklican v svetništvo krone, da ostane pristaš te stranke in bo bode udeleževal nje posvetovanj ter jo informoval o nazorih vlade, vidi sicer organ nemškoli-beralne stranke slovesno vsprejetje zaveze. Posebno se izraža tudi jako zadovoljno o izjavi novega ministra, da njegov ustop ne spreminja nikakor stališča levice proti vladi, in da je oporekel, da bi levica hotela biti del parlamentarne trojne zveze. Kot član vlade, pravi Plenerjev organ, je grof Kuenburg to izrekel in zagotovil, da njegove nazore odobruje vlada. To se zdi še poBebuo važno omenjenemu organu, da je član Taafleovega kabineta sam razdrl pravljico o taki trojni parlamentarni zvezi, katero so tako marljivo razširjali vladni listi. V tem vidi Ple- LISTEK. Kajn. MaloruBka priča. (Konec.) Hotel je oditi, ali ona ga pridrži, objame ga z rokama in šepeče še tišje: „Ne hodi od mene; sluSaj me slednjič! Ivan, jaz ti bodem vse nasvetu nadomestila, tvojega očeta, obitelj tvojo, narod tvoj in vero tvojo. Glej me, Ivan! Cuj moje prošnje ---— — —-ti bodeš tedaj vedno srečen! Primi vero mojo. Pa kaj Ce ti — kaj ti bode narod tvoj? Tak d, kakor jaz, te ne bode ljubil nihče---— —-- In vedno vročji so bili poljubi njeni in vedno čvršče objemale bo njene roke njegov vrat, in vedno Bvetleje plamtele so njene predivne oči. Nezavesten, bled in drhčeč slušal je Ivan njeno strastno prošnjo. Prsa so se mu dvigala, njegovi ustnici našli sta njeni, čutil je močno utripanje mladega svojega srca, ko mu je ovila roki krog vratu in že je bil — vsled strastne ljubezni — pripravljen se zakleti — nerjevo glasilo dobru avspicije za daljno delavnost grofa Kuenburga, ki je kot prvo svoje delo pokazal to zaslužno opravilo ter se nadeja, da bode vlada korakala dalje po potu, ki je peljal od Du-najevskega do Khuenburga. V koliko bo bodo izpolnile v tem oziru nade Plenerjevega organa, ki seveda z nekoliko kislim obrazom mora odobravati, da se je poklical tak pristaš nemške levice, kakor je bivši uradnik grof Kuenburg, v ministerstvo, na katero so menda cikali in Še cikajo vse drugi možje iz sredine levičarjev, to nas bode učila šele prihodnost. Vse kaže na to, da se bode nadaljevala tiha borba mej državniško prekanjenostjo ministerskega prodsednika in pa mej nadami in aspiracijami matadorjev nemške levice. Daljni razvoj našega notranjega položaja bode pokazal, se li bode grofu Taatk-u posrečilo faote ali nehote razkrojiti tudi do zdaj složno nemško levico, kakor se je to zgodilo pri staročeški stranki, ali pa bode nemška levica prisilila ministerskega predsednika po svojem novem ministru, da bode moral od koncesije do koncesije se udajati jej vedno bolj in bolj. Proti temu pa se je menda že zavaroval zviti grof Taaffe sam h tem, da je poklical na tako mesto moža, kateri se mu menda ne zdi preveč nevaren. Na grofu Kuenburgu bode, da pokaže, so mu li bolj pri srci načela, katera je do zdaj imel kot uradnik ne baš visocega čina, iz katerega je tako rapidno skočil do ministerskega stola, ali pa se bode vedel pod vodstvom svojega grofovskega kolege in predsednika v ministerstvu priučiti one čudovite elasticitete, s katero je že toliko dosegel baš grof Taaffe in bode gotovo še dosegel tudi naprej. Tako utegne še nekaj časa trajati na dalje to stanje negotovosti, katero seveda nam Slovanom ni v nobenem oziru ugodno in koristno, ker se ne moremo povzdigniti do nobenega odločnega koraka in tavamo sem ter tja v meglenem obzorji, katero nam je ustvarila najnoveja faza Taaffeove politike, ki se vzdržuje samo zaradi tega tako dolgo, ker na nobeni strani, izvzemši žalibog dozdaj skoro čisto osamljene Mladočehe, ne najde resnega odpora. In vender bi bil že skrajni čas, da se slovanski zastopniki ohrabrijo ter store kak odločen --— — stoj, kaj je bilo to? — Nakrat svečano zazvoni zvon — nizek glas njegov razlega se po zraku — od bližnje cerkve. — Ves izvensebe iztrga se Ivan iz naročja lepe Poljakinje, jeznim in tresočim glasom reče: „Beži! — — — — — Nikdar se ne bode zgodilo, da bi bil Kazak veri svoji in narodu svojemu nezvest — — — — — Beži! Jaz ne potrebujem Tvoje ljubezni, ker me siliš, da postanem izdajalec". Po teb besedah preskoči zid in izgine v gozdu. Sevajočim okom, roko pritiskajoč na burno srce, gledala je gospodična dolgo za njim iu njeni bledi, drhteči ustnici sta komaj izrekli grozeč se besedi: maščevanje, maščevanje! Minulo je več dnij. Končno pride rojstni dan velmoža in velelepe sobe v palači so bile Bijajno ravsvetljene in polne gostov. Mej prisotnimi bil je tudi Peter, brat Ivanov. Ivan se od onega večera ni pokazal. Lepa Poljakinja zabavala se je celi večer samo s Petrom. Odvela ga je v oddaljeno, bogato s tropičnimi rastlinami okrašeno sobo in tu I se je zabavala ž njim, počivajoč na mehkih blazinab. I Omamljivi vonj nenavadnega cvetja, gizdava in raz- čin, ki bode kazal, da vender ne hote čakati onega trenotka, ko jim zares ne bode preostajalo, da prisiljeno store to, kar bodo morali storiti, ako bo bodo Btvari razvijale tako, kakor to želi in pričakuje nemška levica. V tako zmedenem položaji kakor je sedanji, se itak ne bode dalo vladati na dolgo. Politični razgled* Notranje dežele. V Ljubljani, 12 ju mi v ar ja. Držami i zbor. Ta teden pridejo končno v razpravo trgovinske pogodbe. Z ozimni na to, da poljski in Hohenvvar-tov klub Še nista določila svojih govornikov za generalno debato, začela se je razprava šele danes. Kolikor se doslej ve, nasprotovali bodo trgovinskim pogodbam principijelno samo Mladočehi in protise-mitje, a z ozirom na trgovinsko pogodbo Avstrije in Italije, zlasti glede cariu na vina, bodo pogodbam nasprotovali tudi vsi dalmatinski in primorski poslanci, mej katerimi to tudi dr. Laginja in dr. Spin-čič, dr. Gregorčič in grof Alfred Coronini. Mlado-čehov oglasilo so je 16, a večina je že sklenila, da bode samo šestim mladočeškim poslancem dala govoriti. Tako se torej maše usta narodnim poslancem celo v sila važni zadevi, kakor so trgovinske pogodbe llohemrartov klub posvetoval se je v prvi seji o sedanjem položaju in razpravljal o tem, kake garancije naj zahteva klub vlade, kajti položaj je takšen, da morajo konservativci imeti nekako sigurnost, da vlada ne bode ravnala proti njih načelom. Razprava o tej zadevi bila je tajna. Dalmatinski poslanci glasovali bodo proti trgovinskim pogodbam in isto tako tudi nekateri češki člani kluba Ilnhenvvartovega. Češke razmere. Glasilo realistov „čas" priobčil je velezna-menit članek, kateri osvetljuje razmerje moj realisti in Mladočebi. Kakor znano, nastale so jako resne diference mej Mladočebi in realisti in sicer zaradi govora Gregrovega. Te diference so sedaj popolnoma odpravljene in „ČaBtt, ki poroča o tem, razvija zajedno program realistov, ki se kolikor toliko zlaga z načeli Mladočehov. „Častt pravi, da, kadar bodo odpravljene punktacije, tedaj bodo vse češke frakcije združene samo v jedno skupino, katera bode stala na podlagi ravnopravnosti in državnega prava. Dotlej morajo pa vse strauke kolikor toliko popuščati od svoje programa. košna uredba sobe, a posebno lepota deklice, ki mu je sedaj tako blizu, omamilo ga je tako, da je bil pripravljen vse storiti, kar bi zahtevala njegova ljubica. »Zahtevaj od mene, kar hočeš, in storil bodem! Pripravljen sem prevzeti vsak greh, samo če me ljubiš; samo če hočeš moja biti!" pravi Peter — drhteč strasti, poljubljajoč njene bele roke. „Zakolni mi se, da bodeš vse storil, kar bodem zahtevala!" pravi lepa Poljakinja. Peter je bil kakor zmešan. Nepomišljajoč dvigne roko proti nebu in šepeče: nzaklinjam se!" Ona se sedaj sladko nasmeje in lepo lice svoje pritisne na njegovo, govoreč mu: „Prinosi mi Bamo glavo brata svojega — in jaz sem tvoja.u Smrtna bledoBt prešine lica Petrova, bliske-tajočimi očmi pogleduje deklico, a po životu ga obletava mraz. Ovršče iu čvršče objemale so ga lepe, mehke roke Poljakinje in njeni goreči ustnici šepetali sta, nežno ljubimske beaede — — — — Počasi plul je mesec vznad vrhov drevesnih in njega bleda svetloba pokrivala je s srebrnimi nitkami dremajočo površino jezera. Prastaro drevj naredil je vehk u odložil m Kuenburg in nemška levica. Oficijelna poručila, katera je izdala nemška levica o klubovi seji, v kateri je poročal Ple-ner o svojih pogajanjih z grofom Tituli om, trdila so, da so izrazili vsi govorniki svoje zadovoljstvo z dogovori. To pa ni resnično, kajti oglasil se je tudi govornik, ki je Plenerju odločuo ugovarjal in ko je bil poni dr. Meoger'. Ta mej nemškimi liberalci jako čislani poslanec zagovarjal je odločno opoziciio proti vladi in obsojal pobiranje drobtinic kakor je nazivat'politiko'^lubdvo. Mengerjev 'govor i velik utis iij govori1 se, da bode Menge'f andat, ker ne prltrja politiki kluba. % uaiij«* sir/a v t". se čuje, da je gospod Stambulov v velikem strahu, kajti na Srbskem živeči bolgarski emigrantje začeli so se baje prav močno gibati. „Agence Balcanique" Bodi, da oamerjajo emigrantje uekaj storiti proti Bolgarski, kaj —- tega seveda ne vedo mogotci v Sofiji Kakor se čuje, pomnožila jo bolgarska vlada vse posadke ob srbski meji, da je pripravljena za vsak sluf-aj V Bolgariji je baje vse mirno, kajti Stambulov in Kolmržan skrbela sta že zato, da so vsi nezadovoljneži in sploh nevarni možje dobro shranjeni v jemali španski anarhisti. Anarhistične ideje razširjajo se mej Spanci vedno bolj lo prouzročile so marsikatere izgrede. Te dni prihiteli so kmetski anarhisti iz okolice Xeresa v mesto. Napadniki so bili oboroženi h puškami in drugim orožjem in namerjali so prav resno, oropati vse mesto Orožniki prihiteli so takoj na lice mesta in po velikem naporu premogli anar biste in je pregnali iz mesta. Streljanje trajalo je vso noč in šele, ko se je začelo daniti, umaknili so se najiadniki. Konjištvo polovilo je mnogo beguncev, kateri pridejo pred vojno sodišče. V boju ustreljeni so bili trije anarhisti, ranjenih je dosti već. "Egipt zanima sedaj vse evropske politike in diplomate. Javilo se je, da se je vsled smrti Thevvtik paše dogovorilo mej evropskimi kabineti kako je ravnati v zadevi nesrečne te dežele. Ker ni nade, da bi imel kakšen ugovor proti angleški okupaciji kaj uspeha, se ni bati komplikacij, akopram ni prav za prav nobena velesila zadovoljna s tem, da si Anglija avoje stališče v Egiptu vse bolj utrja. HitroBt, s katero je potrdil sultan novega khediva egiptskega, zmatra bp sploh za znamenje, da hoče porta one-mogočtli vsako nesporazumljenje. Dopisi. Iz /.iljsUi doline na Koroškem dne 10. januvarja. [l/.v. dop.] Mnogoučeni in zaslužni bIovenski rodoljub preč. g. dr. Matevž Lutnian, župnik v Gorjah, stopil je v pokoj ter se bode najbrleje preselil v svojo domovino na Goriško. Kot naudušen Slovenec iu Slovan sploh udeleževal se je vedno rad .shodov naših Ciril-Metodovih podružnic in na istih zabaval s Barlcnstičuimi govori zbrano občinstvo, ki ga je nad vse rado poslušalo. Tudi osnovanje najnovejše posojilnice na Ziljski Bi strici je njegovo delo. Težka nam bode ločitev od tega uzornega in vseskozi vrlega moža tembolj, ker postajajo taki v istini delavni rodoljubi pri uas na Koroškem čezdalje redkeji, ko piha polog znane hudo burje za nas Sloveuee v najnovejšem času neka čudna sapa tudi iz Celovškega škofjega dvorca, katera je več ali manj najbržeje uzrok, da uas naš dragi prijatelj L u trna n preje zapušča, nego smo si pričakovati upali. Tako odpadel nam bode list za listom in ostalo nam bode konečno le še samo suho deblo. S tem pa bode konec krotkih k atoli š k i h Slovenca^ v {jiaši it dolini ia m* to, mesto stopili bodo pradrzni nroBto«piSlje«i ,lj b a r a d, A i Nemci in nemšk;ut*rji, ki pri^aa,.** Koroškem ife zdaj ne poznajo niti Boga, niti ljubezni do svojega bližnjega. Radovedni sroe.t Q.flS> li putffm, ko a?,,vaj e|omenti združea^i^gonpbili Slovenca na. KojroAkem, za našo konservativno in katoliška. ji*,-le orodjeLiKranjska zdravniška zbornica mora imeti uda, kateri bodo stoveščini ono MtOuodkazftUv kamaro mara zavasmati. To zbornico aaara tudi ^aebnifavupiaianjih. voditi le prepričanje, m» pa politična mišljenja in osobno prijateljstvo. Ne feadppo npqMaga tujoevi peti"! mu »jat. jnfiv ho trnu— (Diru ž bi s v. Cirila in Metoda) je poslal g. nadučitelj Josip Žirovnik 5 gld., nabranih v veseli družbi v Gorjah.— Naj se rodoljubi ob raznih veselih prilikah spominjajo naše družbe, ki potrebuje po vedno rastočem delokrogu vedno novih sredstev. , • Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (»Ljubljanskega Zvona") l. številka razpošiljati bo je pričela daues. Pri tej priliki naznanjamo vsem p. n. čast. naročnikom, kateri naročnine še niso obnovili,«da to kmalo store. Isto-tako naznanjamo, da se dobe vse številke I. 1891., kakor tudi prejšnji letniki. S posameznimi številkami od leta i 1880. do 1890. pa ue moremo več potreči. — Prihodnja številka izide v dan 1. febr. — (Muzejsko društvo.) Kakor smo že objavili, ima muzejsko društvo jutri ob 6. uri zvečer v bralni sobi. Rudolfinuma svoj mesečni shod z javnim predavanjem g. prof. \Vallnerja o „Kranjski in Primorski v začetku avstrijske nasledstvene vojske". — (O umoru agenta Ste d ry a.) Po vsem mestu raznesena vest, da je Stedrvjev pisar Cvajer, ki je še vedno v preiskovalnem zaporu, se udal, da je umoril Stedrva, je popolnoma neosnovana, kakor smo poizvedeli na kompetentnom mestu. Razne indicije pač pričajo proti njemu, a obstal ni do zdaj ničesar. — (V Zagorje) poslal je tukajšnji trgovec s premogom g. L. Stritzl svoje delavce, da bodo ondu nalagali že izLopani premog na tovorne vozove južne železnice, kajti vsted štrajka rudarjev postal je premog v Ljubljani precej redka in draga stvar. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 27. decembra 1891 do 2. januvarja 1892 kaže, da je bilo novorojencev 22 (= 37 3 °/0), umrlih 40 oseb (= 67 8%), mej poslednjimi 11 za ošpicami, 1 za škarlatico, 2 za tifuzom (logarjem), 2 za vratico (davico), 4 za jetiko, 10 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je 7 tujcev (=175°/o)» iz zavodov 7 (=17'5°/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 83, za škarlatico 4, za vratico 1, za influenco (hripo) 45. — (Drugo predavanje g. profesorja Miillnerja v Šišenski čitaluici) bilo je še bolje obiskano in še zanimivejše od prvega. Poldrugo uro govoril je g. muzealni kustos o prvotnih naseljencih barja, živečih na kolnih stavbah, o nekdanji kupčiji i rudokopatvu. o zgodovini tukajšnjega prebivalstva z davnega časa, ko še ni poznalo kovine, do dobe bakra, kositarja in železa. Kakor sedaj kulturni narodi osrečujejo Še priproste uravna narode po Aziji, Afriki in drugod, da jih podjarmijo in jim za kožuhovino, slonove kosti in druge vrednosti in pridelke dajejo stekla, lišpa itd., istotako prihajali so sem pred več tisoč leti izobraženci iz dobičkarije. To pa razjasnjuje, kako so prišle mej še popolnoma neomikano prebivalstvo barja reči, umetno izdelane in iz blaga, katerega tukaj ni bilo. — Gospod profesor opisal je prezanimivi velikanski čoln, ki so je našel na Jos. KoBlerjevem Bvetu — ležeč na povškarci, napolnjen z rujavim blatom, in pod šoto in trebežem. Ker so Rimljani pred 1300 ali 1500 leti ceste po barji gradili na Šoti, morala je torej „barka" pogrezniti se na dnu jezera, torej prej ko je močvirje postalo, ga mah prerasel in bo je naredila 80 cm debela šota. Ker je pa imenovani čoln skoraj umetno izdelan in deloma z železnimi žreblji vezan, nastane prezanimivo uprašanjo: Kdo ga je izdelal, kdaj in kje? O tem govoril bo Čast. gosp. profesor prihodnjo nedeljo in takrat zaključil ciklus predavanj — upajmo, da le za zdaj. — Marljivega gosp. preduašalca je občinstvo jaka pazno poBlušalo in z radostjo je vsprejelo obljubo tretjega govora. — (Občni zbor čitalnice Viško-Glinške.) Odbor ViSko-Glinške Čitalnice nas prosi naznaniti, da bode občni zbor zaradi premale včerajšnje udeležbe, v nedeljo dne 17. t. m ob 6 uri zvečer v Čitalnični robi na Viču. Zborovalo se bode brez ozira na število udeležencev. K obilni udeležbi yftbi ■ l i odbor." — (Bralno društvo pri D. M. v P ulju) ima svoj II občni zbor v ponedeljek, dne 18. jan. ob 7. uri zvečer v gostilni gospe Antonije Kuhar. Dnevni red: 1. Nagovor predseduika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Samostalni predlogi in drugo po §. 26. društvenih pravil.- K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. _ (Iz Višnje Gore) se nam btzojavlja, daje meBtni občinski odbor imenoval Šukljeja zbog njegovega požrtvovalnega delovanja za Dolenjsko, jednoglasno čaBtnim meščanom. — (Narodna čitalnica v Novem mestu) priredi na večer dne 16. januvarja 1892 v prostorih „Narodnega doma" veselo igro: „Ravni pot najboljši pot" in plesni venček. Začetek točno ob 8. uri. K mnogobrojni udeležbi vabi p. n. Uđe narodnih društev odbor. — (V Rov t ah) bil je pri zadnji občinski volitvi novim županom mesto umršega g. Ig«'. Trepela voljen g. Tomaž Kune, posestnik in trgovec,-odbornikom pa Janez Petkovšek, posestnik, — oba iz Rovt. — (Snega) padlo j e tu ,za Gozdom" v noči od 9. na 10. t. m., ko je prvi že ves zginil, — že nad 16 palcev, a Se vedno prav na gosto sneži; vse kaže, da hoče zima dopolniti, kar je — zamudila 1 Zver jadi, tičem in divjačini bode šla zdaj pač trda za hrano ! — (Občinska volitev v Klobasnici na Koroškem) izvršila ne je sijajno in so v vseh treh razredih voljeni sami radikalni Slovenci. jNemškutarji, na čelu jim zopet učitelj, pa so se zoper to volitev pritožili, in sicer zavoljo tega, ker je slovenska stranka volila z listki, na katerih so bila imena odbornikov natisnjena. Ker druzega uzroka niso imeli, ali pritožiti pa so se morali, da ustrežejo želji neke Celovške, nam dobro znane go-BpOde, Rpogruntali" so jo na ta način, in skoro bi imeli trditi, da jim bodo vstreženo. Pri nas ie že tako! Pritožba mora biti povsod, kjer zmagajo Slovenci? Nekateri mislijo, da nas bodo u takim turškim postopanjem v toliko utrudili, da bodemo odložili orodje ter potem pri ponovljeni volitvi prepustili teren našim nasprotnikom, — pa se hudo motijo! — (Koroški ne mš ko -1 i b e ral n i časniki,) ne izvzemši uradne „Klagenfurter Ztg.", s posebuo slastjo poročajo v umoru Stedry-jevem, ker se je pripetil v slovenski Ljubljani; malo ali skoro nič pa niso pisali o dveh roparskih umorih, ki so se izvršili pred malo tedni pred durmi Celovškega mesta, in še do danes niso našli zločincev. Tudi o zločincih pred dvema letoma zaklanega in oro-panega kmetskoga posestnika iz Tbolice, katerega so povrh i Še vrgli v kanal, ki vodi iz mesta na Vrbsko jezero, ni duha ne sluha. Svetovali bi tedaj koroškim „šiioraliatomu, da bi najpreje sami sebe prijeli za nos! — (Učitelj i koroški, pokorne sluge!) Po vseh slovenskih krajih na Koroškem komandi-rani so učitelji, postopati z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi zoper znane prošnje za slovensko šolo in pri občinskih volitvah delati in paziti jim je povsod in v prvi vrsti na to, da zmagajo nemško-liberaloi pristaši aLi „Bauernbundarji". Zm-ui so nam slučaji, ko so se glede na to zadevo pozvajali učitelji iz nekaterih krajev celo na neko višje mesto v Celovec, — da se jim je dala potrebna direktiva. Tudi imajo ti naši „ vitezi žalostne postavo" baje nalog, iz vseh občinskih odborov izrinili zaslužne duhovnike in na to mesto aebe postaviti, da bi ob jednem najbržeje kot tajniki imeli na občinski odbor večji upliv. V bolj kočljivih uprašanjih, posebno glede slovenske šole, pa bi morali koj v seji nasprotovati in na to potem tudi Celovški gospodi hitro poročati, da bi jej bilo hitreje in ložeje mogoče, vse že v kalu udušiti ter vsako prošnjo«« predrugačenje dosedanjega učnega načrta Že prej zabraniti, predno bi Se zagledala beli dan. — To so tiči, —. a koroški Slovenci pa imajo tudi um in pamet ter bi«tre oči, a katerimi Btojijo neprestano na straži. — („Slovensko pevBko društvo" na" Ptuj i) je v svoji zaduji seji dne ti. januvarja 1892 sledeče sklenilo: 1. „Veliki koncert" se bode letos vršil dne 14. avgusta in sicer v Šoštanji v Šaleški dolini. Upamo, da bode udeležba izredno velika ker je a) lansko leto naš koncert izostal, b) ker v Šoštanj lahko uporabljamo novo železnico in c) ker bode marsikomu dana prilika spoznati krasno Savinjsko in Šaleško dolino. 2. Pele se bodo večinoma pesmi, ki so bile za lani odločene; natančneji vspo-red koncerta se bode pravočasno naznanil. P. n. gosp. poverjenike pa prosimo, naj skrbe za to, da se bodo jele pesmi takoj vežbati, posebno sedaj v zimskih večerih zato jako pripravnih. Vsa slavna društva' opozarjamo na ta' naš „Veliki koncert" ter jih prosimo, naj svoje veselice tako uredijo, da jim bode moč udeležiti se dneva, kateremu je naloga pokazati krasoto iu moč slovenske 'pesni, kateremu bode naloga zbrati'vso slovensko razumništvo kakor prosti narod v skupno razveseljevanje. Odbor. — (Čitalnica RajhenburŠka) priredi dne 24. t. m. „veseli večer" s koncertom in velikim plesom svojim' p. n. Članom in po njih upeljanim gostom. Izpred sodišča. Čudna „Ži v inozdra vni Š ka komisija". Te dni bila je pred dež. sodiščem jako zanimiva obravnava. Andrej Triller, 29 let star, te-kavec, Andrej Cegnar, 28 let star, jermenar in Janez Kovač i č, 30 let star, bivši logarski čuvaj, vsi iz Škofje Loke, sešli so se nekega dne lanskega leta v neki gostilnici v Škofji Loki. Dobre volje so bili in ukrenili, da odidejo na komisijou tja gori proti Sv. Joštu v Poljanske hribe. Hitro so bili jedini, kako razdeliti uloge: Trillerja promovirali so takoj za živinozdravnika brez diplome, Cegnar j a bo proglasili za zaupnega moža, Kovači ca pa za konjederca, kar je bilo gotovo čudno videti, kajti navajeni smo, da hodijo konjederci vršeč alužbo le z železno zanjko v roki, Kovačič pa se je predstavljal s puško na rami in v lovski obleki. „Komisija" bila je sedaj v zmiBlu starega reka „tres faciunt collegium" sestavljena, a komisijski člani niso pozabili, da je treba vsaki komisiji tudi zapisnikarja, kateri beleži sklepe in odredbe v zapiBiiik, kajti iz skušnje so vedeli „Quod nun in uetis" itd. po slovensko »Kar ni zapisano, as velja nič!" Tu pa so bili komisijski člani v veliki zadregi, kajti s pisanjem se doslej niso dosti ukvarjali, in tako se je primerilo, da je bil izbran že konjtuiersko dostojanstvo iinejoči Kovačič tudi zapisnikarjem, h kateri časti mu je pripomogel slučaj, da je jedini mej komisijskimi člani imel v svoji posesti neko zamazano knjižico, katero je bojda kje zgubljeno pobral. Sedaj je bil komiaijon .konstituiran", zapisnikar pridobljen in hajdi na pot. Kam kreniti, tega komisija ni dolgo ugibala, uvažuje v*e okolščine, zlasti pa z ozirom na to, kje je največ upanja na ugoden uspeh uradne te poti, krene jo čudna ta komisija v hribe proti sv. Joštu. Pot jo bila dolga in člani izredne te komisije dospeli so utrujeni in spehani na lice mesta, kar jih pa ni zadrževalo v vršitvi svojega UBurpovanega posla. Živinozdravnik Tnller je povsod upraševal, imado U pri hiši kaj živine in je-ll zdrava. Ukazal je kmetom, naj pripelje vsak svojo živino pred to komisijo, ker za to komisijo pride še druga. Cegnar je prikimaval Trillerju, Kovačič, konjederec iu zapisnikar, pa je jako pristno markiral pisauje , zakaj mož ne zna ce pisati ue čitati. Triller pripovedoval jo kmetom, da je poslan od župana z nalogom, popisati natančno vso živino in — kmetje dali so se ugnati v kozji rog. Glavna naloga komisiji je bilo seveda pobiranje komisijske pristojbine. Od prašičev plačati je bilo po 10 kr., od goveje živine pa le 5 kr. Kmetje so sicer kimali z glavo, godrnjali in tudi zabavljali, a naposled vender plačali. Tako nabrala je ta komisija, kakor je dognala sodna preiskava, 6 gld. 50 kr., katero vsoto so člani komisije vkupno — zapili. Je-li kateri kmetovalcev stisnil kakemu članu komisije še skrivaj kaj v roko, tega ni bilo mogoče dognati. Komisijsko pregledovanje vršilo se je prna gladko Neka ženska trdila je sicer, da pozna Trillerja, da ni živinozdravnik, nego preprost teka-vec iz Škofje Loke, ali konjederec in zapisnikar Kovačič dokazoval jej je tako temeljito in korenito, da je Triller učen in študiran gospod, da mu je dotična ženska naposled res verovala. Kmalu potem, ko so komisijski člani zapili pobrane pristojbiue, prišli so jim na sled in v Ljubljani odmerilo je dež. sodišče vsem trem zaradi hudodelstva goljufije, ker so se izdavali za uradne osobe in pobirali denar, primerno kazen in sicer Trillerju 6 mesecev, Cegnarju 4 mesece in Kovačiču dva meseca težke ječe. ... : , : i Telegrami Slovenskemu Narodu': Dunaj 11. januvarja. Včeranji minister-ski svet je sklenil, sklicati deželne zbore dne 5. februvarja. Zasedanje trajalo bode štiri tedne, potem se snide zopet državni zbor. Dunaj 11. januvarja. Delegati za obravnave za trgovinsko pogodbo s Srbijo, ki se bodo pričele 18. t. m., dospeli danes. Zagreb ll. januvarja. Ker budget ni dobil najvišjega potr jen j a, pride še jedenkrat pred sabor. Var&ava 11. januvarja. Vesti angleških listov o zaroti proti življenji carja so neosnovane. Tudi vesti o mnogih zaporih so neistinite, kajti zaprle so se le nekatere posamične osobe, kakor se to dogaja vedno. Dunaj 12. januvarja. Uradni izkaz kon-statuje od 3. do 9. t m. samo 521 slučajev hripe. Kolonja 12. januvarja. Peterburška poročila „Koln. Ztg.8 potrjujejo, da razsaja legar vsled gladu in umrje posebno veliko otrok. Časopisje ostro obsoja ponarejanja moke in k v ar jen je žita. Razne vesti. * (JoBip Pervolf,) glasovit slavist, češki in ruski pisatelj ter vseučiliščni profesor v Varšavi, umrl je nenadoma dne 2. t. m. v mestu svojega bivanja. Rojen je bil 1. 1841 v Čimelcu na Češkem ter je deloval nekoliko časa tudi kot arhivar češkega muzeja. Preiskaval je neumorno kulturno, književno in politično zgodovino vseh slovanskih panog, katere je vse jednako ljubil in iz lastne skušnje poznal, (bil je tudi v Ljubljani in Zagrebu.) Mej komparativnimi slavisti je zavzemal jedno najuglednejših mest in vse njegove spise preveva čisto rodoljubje. Njegovo glavuo delo imenuje se „Slav-jaueu, v katerem opisuje bistvo vseh slovanskih plemen in njih karakteristiko ter zgodovino slovanske ideje, kakor se javlja v književnosti raznih slovanskih panog. Do sedaj so izšli trije zvezki tega dela, a tudi četrti iu zadnji je v rokopisu dogotovljen in ga bodo izdali prijatelji pokojnikovi. Srce vsacega izobraženega Slovana mora pretresti tužua vest o tako nenadomestljivi izgubi. * (Nedolžno obsojen.) Pri porotnem bo-dišči v Przeuavalu v Galiciji bil je 1. 1886/ neki Senko Hladyla zaradi požiganja na 12letno ječo ob* aojen, navzlic zatrjevanju, da je nedolžen. Še le koncem preteklega leta našla sta se prava krivca, zakonska Gavrilo in Marija Litvin, ki sta bila ob* sojena na onem in štiri leta ječe. Senko Uladvla pa je bil šest let po- nedolžnem v ječi! * (Učitelj in učiteljica od gladu umrla.) Če je resnično kar poročajo uemški listi, umrla sta v Galiciji v mesecu decembru preteklega leta neka 171etna učiteljica v gorski vasi Grokov in 241etni učitelj v Bubszebnyu oba od gladu. Prva imela je 16 gld. mesečne plače, drugi pa 17 gld. Vsaj zdravniki so konstatovali, da je smrt bila posledica stradanja. * (Stavo i n ž i v 1 je nj e zgubil.) Legacijski tajnik angleškega poslaništva v Belemgradu, Sir Ernest Lyon stavil je z nekaterimi v Belemgradu živečimi bogatimi Angleži za visoko vsoto, da bodo prijahal v 15 kilometrom oddaljeni Rlpanj prej negd bode došel tam železniški vlak, ki se bode odpeljal ob istem času. Pri tej ježi padel je s konja in as ubil. * (Potrebno za vsako hišo.) Tekom časa se ni delalo za nobeno drugo živilo toliko suroga* tov in iz tako različnih snovij, kakor baš za kavni surogat. Med temi surogati sloveli so doslej tisti, kateri so bili narejeni iz cikorije, sladkorna repu in iz fig. To se je v preteklem letu korenito spremenilo, publika se jo namreč prepričala, da so zdravju najbolj koristni tisti surogati kateri so narejeni iz žganega žita, kake posebne vrste. Mej temi je v prvi vrsti Kathreinerjeva Kneippova sladna kava Kajti izginil je predsodek proti temu surogatu ker izgleda kakor žgan ječmen. Ta sladna kava ima ukus in vonjavo kakor kava in jo torej najboljša prime* bobovi kavi, zlasti ker je tako po ceni, kakor drugi surogati. Kakor čujemo se razširja poraba te primeri vsak dan bolj. * (Zarota proti modercem.) V Kiog-8townu in Sydlehamu v državi Optario v severni Ameriki imele bo tamošnje Žene shod, na katerem bo se izrekle proti noši modercev. Zmetale so večja število modercev na gromado, kjer so zgoreli. Potem pa so si prisegle, da hočejo „tako umreti, kakor ho bile rojene". Poslano. Častiti trgovci Metliškega in Črnomaljskega mesta! Oprostite, da Vam tu razodenem svojo misel, katera bo vsakemu trgovcu in tudi mnogim drugim všeč. Kot prijatelj miru, katerega si mnogi želijo in ga vender ne morejo doseči, svetujem, da bi se vse prodajalnice ob nedeljah in praznikih točno o poludne zapirale; Res je, da so nekateri trgovci takšnih misli] in Bi tudi žele vsaj ob nedeljah nekaj miru, ali kaj to koristi, ako pa nasprotni drugače ravnajo in to ne zaradi kupčije, ampak zaradi dru-dih st vari j, katere bi se lahko oprostili. Kupčije bi bilo ravno toliko, ako bi bo prav prodajalnice ob nedeljah zapirale. Zatorej trgovci, bod»te zložni, držite se postave iu privoščite si mir. prinaša t 1. zvezku nastopno vsebino: 1. A. Aškerc: Mirza- — 2. Bistran : Otroka. — 3. S. P.: Stari naslanjač. Bajka. — 4. J. K.: Ponoči. — 5. Zamejski: JeHensko listje. — G. —r—: Misli s češke razstave. — 7. Fr. Gestrin: Bolna ljubezen. — 8. F. K.: Biriča Suhodhika najhujši pot. — 9. Bistran: Prisega. — 10 Rastislav: Zvezdi.— 11. y. : Biser iu zvezda. — 12. M. Cilenšek: Geološke razmere župnije starotrške. — 13. y.: Pozimi. — 14. Zor&o: Snegu. — 15. Gr. Jereb: Dr. Vincencij Fra-nul de Weissenthuru, slovenski pisatelj. — 16. Simon Rutar: Sedanji zemljevid Afrike. — 17. V. Bežek: Kako pišimo lastna staroklasiška imena ? — — 18. Književna poročila: 1. Dr. M. Murko: 1. Bugarski i srpski prijevod knjige o sedam mudraca. *— 2. Die Geschicbte von den sieben Waiseu bei den Slaven. — 19. J: L.: češka književnost. — 20. Listek: „Matica Slovenska". — Levstikovi zbrani upisi. — Jurčičevi zbrani spisi. — Od pluga do krone. — „4000". — „ Popotnikov koledar za slov. učitelje". — Poezije. — Iz odborove seje „Matice Slovenske". — Iz muzejskega društva. — Slovensko gledališče. — t Anton Červ. — Dva nova groba. — „Matica hrvaška". — Akademija Češka in jugoslovanska. — Nov glasben list hrvaški. '— Nov roman Evgenija Kumičiča. — Novo gledališče v Zagrebu. — Obča glasbena in gledališka razstava. — „Balkanska carica". — Uspomena na izlet Srba i Ceha iz Srbije. — „Stražilovo". — Jaua Nerude zbrani spisi. — Tristoletnica Komen-skega. — Poljski roman. — Šola za gledališke igralce v Pragi. — Sline V. V. Vereščagina. — „Slavjanskoje Obozrenije". — Listnica. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld. 15 kr. B= AnatherieoTa ustna voda in zobni prašek a uhrani usta, krepča čeljustno mesu ter odpravlja slabu sapo iz ust. Jedna steklenica ustno vode velja 40 kr.: jedna skatlja sobnega pruska 20 kr.; Vi steklenic 4 gld.; 12 ftkatelj samo 2 gld. (81—164) Lekarna Piccoli, „prl angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila se izvršujejo z obratno posto proti povzetju zneska. IjOterlJiie sreclte 9. januvarja. V Trstu: 34, 29, 38, 74, 22. V Linci: 50, 54, 40, 85, 32. ~~~~ ~*~ TltJCl: ~~ 11. januvarja. Pri If allfti t Gauteft. Schutz, Eckstoin iz Dunaja. — Honigman iz Kočevja. — Kalianik iz Tržiča. — Stefančič iz Trebnja. — Wolf iz Badena. — Baronica Urban iz Beljaka. — Gabrič iz Maribora. — VTitzler iz Gradca. Pri Nionn: Wirl iz Dunaja. — Mally iz Tržiča. — Udoarnokjr iz Trata. — Palat iz Egipta. Pri Južnem kolodvora t Mally iz Idrije. — Gre gariančifi iz Vipave. — Rabensteiner iz Trbiža. Meteorologično poročilo. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 7. januvarja 1892. Prejšnji teden (— 11,982.000 gld.) (H- 242.000 „ ) (— 10,765.000 „ ) (— 1,542.000 m ) Bankovcev v prometu 443,240.000 gld Zaklad v gotovini . 246,174.000 . Portfelj..... 179,424.000 „ Lombard..... 31,831.000 „ Od bankovcev v prometu je davku podvrženih 11 milijonov •282.000 gld. borza I Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. "5 F 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 7S3'3 am. 732-9 mm. 731-3 nm. —1-8° C —1-8° C —16° C si. zah. si. svz. si. svz. obl. obl. obl. 9'OObb. snega. Srednja temperatura — 1'7°, za 0-9" nad uormalom. dno 12. januvarja t. 1. včeraj . . . . gld. 9380 ..... 9325 .....110-95 Papirna renta .... Srebrna renta..... Zlata renta...... 5°/0 marčna renta . . . Akcije narodne banke . . Kreditne akcije .... London ....... Srebro ....... Napol........, C. kr. cekini...... Nemške marke .... 4'70 državne s ročke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1, 1864 . Ogerska zlata renta 4°/A...... Ogerska papirna renta 5°/0..... Dunava reg. srečke 5% ■ • . 100 gld Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke......100 gld Rudolf o ve srečke ...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke. . . 120 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . . 10310 1032 — 294*50 11790 935 5-58V, 57*92«/, 250 gld. 100 „ — danes — gld. 93-75 — „ 93*30 — „ 110-50 — n 10325 — n 1028- — „ 293-- — „ 117-95 — I 9-35«/, — „ 5-59 — „ 57-96 135 gld. 50 kr. 181 . - „ 107 . — „ 102 121 115 184 SO 158 236 15 25 25 Janez Jax, Ljubljana. Tovarniška zaloga (987-7) šivalnih strojev. Ceniki, kdor jih želi, pošiljajo se i frankovauo in brezplačno, Nova pijača in narodno živilo za vse kri^r največje važnosti Kathreinerjeva Kneipp07a sladna kava z okusom in vonjavo pri&b&e bobove kave. Patent j«i Javljen v vt*eli državah — v nekaterih državah je afee priznan. Tega blaga ni primerjati z žganim ječmenom, žganim sladom ali drugimi sličnimi izdelki jednakega imena. Bobova fcaVSL Je dra-a8- in živce vznemirjajoča Jpotrofe^AJO zategadelj JpX^3Q3fcO©®-■■■■HaHM AMHaaHHHBHBi ■■■■■■■ Katlireinerim Kneir3 slatina kava je najboljša, najiečnejsa in najbolj zdrava primes lm vrh tega netjcerLejša,, ker jo je mogoče bobovi kavi do polovice primešati, ne da bi to kaj škodilo okusu kave. Čista sladna kava je izborna pijača zlasti za žez^e, otroke, malokrvne, rxst ži^rcili. "bolr^e lj-u.d.1 i- t. <3.. Glavna stvar je pravilna priredba: zrna je zmleti in vsaj 5 minut kuhati. Ne prodaja se nlls:d.a,r v <3.rolocilx, nego sam6 tt ©rlg*ln.eilxiilx ziSiTroJIla. s sledečo varstveno znamko. Prodavne cene: Zavoji a 1h, kile 25 kr. „ a blizu 200 gr. 10 kr. a „ 100 gr. 5 kr. V Ljubljani in v okolico prodaja na debelo IVAN LUCKMANN v Ljubljani. — Dobiva se na drobno v vseh trgovinah s kolonijalnim in špecerijskim blagom. Fran Kathreiner^ naslednik Monako vo - XD\^^a-j. Serolin - Izdajatelj in odgovorni urednik: J o« i p No II i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne«