Boji v Karpatih. Tsi gorski prelazi v Karpatih v naših rokah. - Naši ujeli čez 10.000 Rusov, uplenili ved topov in strojnih pušk. — Na gališki strani Karpat se pripravlja večja bitka. ~- Rusi opustili napadanje Przemysla. — Ob Dunajecu in Nidi pričetek trdih bojev. — Pri Loviču in v Izhodni Prusiji Nemci odbili ruske napade — Nemci obkoljujejo Verdun. — Francoski polk uničen. — Nemški torpedni čolni — strah Angležev. — Angleži hočejo Srbom na pomoč? Velike skrbi. Dvojna skrb teži prebivalstvo: rastoča draginja >n preteče pomanjkanje delavskih moči in vprežne ži•vine. Da se d r a g i n j a ne vspne v nepotrebno višino^ zato skrbeti, je naloga javnih oblasti. Dne 27, januarja je bilo na Dunaju posvetovanje zastopnikov gosposke zbornice z ministrskim predsednikom, z poljedelskim in trgovinskim ministrom radi draginje in preskrbe armade in prebivalcev z živili, Poljedelski minister je izjavil, da je vojaštvo že preskrbljeno z moko do 31. avgusta. Ministr. ski predsednik pa je izjavil, da se kmalu ustanovi za¦druga za nakupovanje žita in cla je že itak izdana r.aTedba, po kateri se sme od oblasti (sarno od oblasti!) proti plačilu odvzeti tudi živila. Trgovinski minister je rekel, da kmalu izide nova naredba, s katero bo prepovedano fino moko (nularico) nemešano rabiti in bo zelo omejeno izdelovanje peciva. Odpomoči pomanjkanju delavskih moči jn vprežne živine pa nobena vlada ne more. Nekoliko zmanjžati to pomanjkanje, je narediti r.ekoliko manj obeut. Ijivo, to pi-emore edrno le povečana pridnost in pravočasna, modra skrb kmetovalčeva ter vzgledna kršftanska vzajemnost, ki pomaga bližnjemu, kadar je v sili. V tem oziru je torej treba pomisliti: Vsled mokro jeseui in prve polovioe zime se je frati, da bo zlasti po onih krajih, kjer je težka, jlovi:ata zeralja, pomladno obdelovanje zelo težko, zlasti še za to, ker bo ostalo do spomladi le malo konj in rolov, vsled eesar bode treba obdelovati po večini le 7. tnlado živino in z kravami. Zato naj se že sedaj po zimi odpelje, zlasti na oddaljene njive gnoj. Za vprego se na.j uči že po zimi mlado živino in krave, da se ne bode spomladi z u6enjem trati)! dragi 5as. Predvsem pa bode potreboia pri sporaladnem obdelovanju vzajemna pomoS, Zavedati se moramo vsi težkega po1 ožaja, v katerem živimo. Naša dolžnost je, da ne skr, bimo samo zase, temveč da pomagamo drug drugemu. Kdor ima dobro vožno živino, naj pomaga obdelovati z isto svojemu, sosedu. Kjer ;e pri hiši ve5ja družina, r.aj ravnotako poraaga onim družinam, ki imajo morda niože ali fante v vojski. Bolj kot kedaj smo dolžni z Ijubeznijo pomagati drug drugemu. Potem smemo tudi upati, da nam tudi Gospod Bog podeli svoj blagoslov ler nas kmalu reši šibe vojske in njenili grozot. Za uspešno, dobro in hHro obdelovanje potrebujemo pa tudi praktičnega in dcbrega poliskega orodja. Z železnim plugom se oranje boljše in hitrejše opravi, r.ego s starim lesenim, Kjer je pripravna zemlja in lega, naj se krompir pod brazdo sadi. S tem se na ča. su veliko pridobi. Pod brazdo vsajeni krompir se potem lahko s posebnim plugom okoplje. Tak plug, planet imenovan, zelo hitro in dobro dela ter stane popolen 60 do 70 K, Tudi osipanje se izvrši lahko znalašč r.ato pripravljenim plugora,. kateri stane 30 do 40 K. Za sa.ien.je koruze in pese imamo tudi posebno prav i-ripravne ročne in vprežne strole. Z ozirom nn. to, da bode treba letos nasaditi precej okopanin, je potrebno, <ia se poslužujemo v večji raeri strojev. Tudi v teim oziru je potrebna vzajemna pomoč. Ve6 gospodarjev skupaj s: lažje omisli enega ali vefi strojev, nego vsak 1 osaineznik zase. Zelo lepo iji koristno bi bilo, ako bi se tudi kmetovalci sarni z nasveti in vprašanji hoteli v našem listu izrefii o poljedelskem delu v letošnji spomladi. Več j/lav, veft ve. Neobhodno potrehno bo tndi, da v ta vprašanja posezajo vmes naša izobraževalna dmštva. Predavanje o gospodarskem delu v najbližji pomladi bo zaniraalo moške In ženske, staro in mlado, ki je še tloma. Tudi o vzajemnosti pri delu, o medsebojni podpori se nikjer tako lahko ne govori, kakor v naših društvih. Zato je pač, treba, da se prihodnji 6as na široko odpreio vrata slov^nsikih izobiraževalnih družfev.  Slikc iz vojnc. Stotnik rešil Najsvetejše. Stotnik, ki se bojuje kot poveljnik . . . stotnije . . . pešpolka, p;še s severnega boiišča svo.iim doina(Vm dne 31. decembra: Dragi in ljubi domači! To Vam je bila zadnja "edelia rnekaj veselega za me. Proti 10. uri predpoldne je pcivozil v naš stan ocl generalnega poveljstva avtomobil, v katerem je sedela usmiljena sestra. Ta e pristopila k meni in izrazila željo, da bi se rada peljala k bližnji cerkvi. Jaz sem ii po.iasr.il, da je nje;a pot zaraan, ker je cerkev od topovskih krogel po¦iolnoma unidena in podobna pogorišču, Razburjeno ini odgovori usmiljenKa: ,,Gospod stotiik! V cerkvi ^e še veiidar imhaja Na.isvetejše in ena monštranca!" V n;eni družbi sem se takoj podal k cerkvi, Golo zidovje je štrlelo v zrak in kdor b'; se predrznil stopit: v cer.kev, bil bi brez dvoma v smrtni nevarnosti. Pri velikih vratih je bil nabit napis ,,Vstop prepovedan" Ob času, ko SAra z usmilienko prišla pred cerkev, je nastal velik vihar. Zdelo se mi je, da se maje golo zidovje. Rahlo sem meril svoje korake, ko seni so iirez straliu splazil do velikega oltarja. Usmjilienka mi je sledila do zadnjih stopnjic. Altar je bil popolnoma porušen. Šla sva v zakristijo, od tam sva se splazila k stranskemu altarju, ker po mnenju usmilienk© "o bila tam shraniena mongtranca in kelih z Najsvefejšim. Nsva dolgo iskala, ko najdeva med razvali- nami, opeko in peskom veliki zlat križ in krog njega koščke Najsvetejšega. Veselje moje sprem]|jeAalke je bilo pri pogledu na najden zaklad neizmerno veliko. Tudi v mojih očeli so se pojavile solze. Delo, katerega sem tukaj opravil, je bilo za rae najlepša službabožja celega življenja! In se je zgodilo še oelo v nedeljo. Bil sem tako srečen, da sem laliko najmanj 100 hostij z lastno roka pobral te pralm, očistil in djal v kelih. Lahko si mislite, s kakšno težavo sem pobiral drobne koščke Najsvetejšega iz razvalin. Ni mi bilo jasno, ali je v teh koščkili še bil navzoč naš Gospod, ker je ogenj i,n dež obliko in podobo hostij precej spremenil. Konečno sva z usmiljenko nabrala toliko koščkov, da je bil kelih do trieetrtine napolnjen. Ko sva se preprieala, da ni nobene hostije več rned razvalinami, sva kelih pokrila s pokrivalom in ga zavila v kos sukna. Jaz sem se še le med delorn izdal usrailjenki za katoličana, Ona mi je podala ginjena svojo desnico. Rekla je: ,,Najljubše bi mi bUo, ako bi midva sedaj tukaj zapela zahvalno pesem ,Te deum'. S pomo^jo vojakov snio še pozneje odprli železna vrata pri zakristiji in za istimi našli mnogo vrednostnih reči, med njimi tudi relikvije, to je ostajike svetnikov. Edino monštrance nismo mogli najti. Vsa sre&na se je konečno usmiljenka, odpeljala z dragooenimi zakladi v samostan Tildonk. Ob slovesu se mi je prisrčno zahvaljevala za uslugo, katero sem storil njej in Najsvetejšemu. Dan, v katerem je bilo v mojih rokah Najsvetejše, je' bil eden najsrečneiših dnevov mojega življenja. Nikdar ne bom pozabil, kako sem v razdrti gališki cerkvici pobiral Njega, kateri je odrešil svet, iz prahu in razvalin, Vojska me je naučila potrpežljivosti. Pismo slovenskega junaka Antona Dvoršak iz IIoč, topničarja na severnem bojišču, II. kolona, svojim starišem: Ljubi mi stariši! Pošiljam Vam iskrene pozdrave v daljne ljube domafce kraje iz te nepoznane planjave. Prav težko mi je bilo pri srcu, ko sem dobil poročilo, da ste ljuba mati bolni, Bog Vam še podeli ljubo zdravje. Kedaj bo konec vojske, Vam Se sedaj ne morem pisati. Mislim, da, kadar se bo biižal kornec, boste  drugi doma poprej zvedeli, kakor pa jaz tukaj, ker se nam ne pove, kdaj pojdemo in kam gremo, samo toverao, da švigamo tukaj po Galiciji na vse strani. Mogoče bi že bili doma, ako bi gališki ljudje iie držali z Rusi. Ti nas ne morejo lahko trpeti, pač pa imajo veliko rajši Ruse; nas tudi izdajajo, zato jih je pa že več snirt stprilo. Ni čuda, da je Bog udaril s svojo mogočno roko po celem svetu, ker tukaj imaanoveliko takšnih ljudi, ki Boga grozno preklinjajo. Mene ste doma dobro poznali, da me je vsaka malenkost hitro ujezila. Ko bi me pa tukaj videli, bi rekli, da nisem Vaš sin, tako vse težave brez kletve lahko prestojim,. Velikokrat sem že bil zelo lačen, dostikrat sem se kar tresel od mraza, velikokrat sem že bil več dni zaporedoma ves moker, tudi v blatu sem že večkrat tako tičal, da sem mislil, da ne pridera nikdar jz njega, kje so pa Še druge fežave, ki me stiskajo, ali vse to se lahko stori brez hudega namena ali Idetve. Ako primerjamo vojsko z drugtmi deli in težavami, je zares vojska čudež, da človek toliko vzdrži. Nekaj si pa mora vsak misliti, ki je kristjan, da je v vojski smrt vedno za hrbtom, toraj mora biti tudi vedno pripravljien na večnost. Božifne praznike sem irael prav slabe, no8 in dan sem bil na cesti v blatu; to je trajalo cel teden. Bil sern pa tudi tako sreften, da sem se udeležil sv. maše, namreč na novega leta dan, na sv. Treh kral- ]ev in v hedeljo. Pridiga je bila o sami' vojski. Ljudstvo je kar na glas jolcalo. Tudi ruene so skoraj solze polile^ ker som že skoraj vss to prestal, kar so po\edali v pridigi, samo pred kroglami sem bi,l še obvarovan, Ako je božja volja, se enkrat zopet srečni in \eseli snidemo v domači liiši! Sprejmite srfine pozdrave od hvaležnega sina Antona. Ljubi Bog me še vedno varuje. Cetovodja Josip Jaušovec od 87, pešpolka, doma od Sv. Petra pri Radgoni (občina Ivanjševci) piše svojim domačim: Dragi domač:! Že v začetku vojske sem bil ved:.o v smrtni nevarnosti, na tisoioe krogel je žvižgalo i.ad menoj in poleg mene, pa hvala Bogu nobena me :.i zadela. Le raol.te vedno za me, da me še ljubi Bog nadalje varuje. Dne 28, decembra je padla granata biizu mene. Bil sem s prstjo tako nasut, da me je moj ::ajboljši prijatelj, domao/m, moral izkopati. Bil sem retrt ure brez zavesti. Ne dolgo potem je bil dotični vojak, moj rešitelj, ujet. Ubogi siroraak! Na sv. ve(•er sem bil zopet v smrtni nevarnosti. Ce se nebi to! ko za rae molilo, bil bi že gotovo na onem svetu. Ta dan sem namreč dobil 6 strelov. Prva krogla je prasiila ravno v vojaško eepico, tako, da mi jo je vrglo i-az glave, drnga v bluzo, tretja v 6eveJj. Freale so krog mene, kakor sršeni Zaclela me pa ni nobena tako, da bi bil ranjen, Hvala Bogu na višavah! Preiel sem vsa darila od Vas, ki ste mi jih poslali za iložič, tud. knjižice. Vse je prišlo v najboljšem redu, nič poškodovano. Bog Vam povrni! Sedaj sem še z'!rav. Tukaj je zelo mrzlo, Ljubi Bog daj že skoro konec vojske in zmago naši ljubi Avstriji! Le mol:te za srefino zmago našiega orožja in pri molitvi ne pozabite a me, da bom obvarovan tudi zanaprej. Ljubi Bog me še vedno varuje. Moja najbolj srčna želja je, da bi se srečno vrnil in da bi še enkrat videl oeeta in mater, potem pa rad umrjem. Pozdravlja Vas Vaš u. dani siii Jožef. Kje dom si moj ? Pismo Josipa Karo iz VKinskega, vojaka 54. pešpolka na svojega- brata, ki je potrjen k vojakom: Ljubi brat! V kratkem odMeš tudi Ti k voja1-om že četrti v naši rodbini ('Vinko pri 97. pešpolku, Ivan pri 87.). Zapustiti boš moral Ijubo mater, zapustiti drago ženo, zapustti domačijo in oditi v tuje krajo.. S tresofio roko Te bo mati ob slovesu blagoslovila in obesila svetinjico okrog vratu svojemu zadnjemu sinu — potem ostane sama, zapuščena in le njena nio1 tev bo kipela tja pred prestol Kralja miru za njene jiube sinove in njene misli bodo vedno pri njih. Kolikokrat mislim tudi jaz, ko ležim tu v tujini v kaki zemeljski luknji na te, Ijuba mati, na te, doniovina in iz diia srca mi prikipi vzdih: ,,Kde domov muj?", kar moji tovarigi Cehi tako radi prepevajo. Da, kje riom si raoj? 0 srečna dotmovina, ta te ni kruta vojska tako opustošila, ko ozemlje našili bratov Poljakov. Kamor pogledaš, vse umčeno, vasi požgane, drevje posekano, zemlja polna grobov. Tu spavajo junaki, mirno prijatelj ob sovražniku, divja krvava borba in dan za dnem se množi Število grobov.. AH na.j bodo te žrtve zastonj, ali naj vse junaštvo ne pomaga ni,6? Ali se ne bi v grobu obrnili ti spavajoči junaki, ki so zastonj prel:li svojo kri. Da, želimo si miru, vsi, in žene doma, a le časten mir, mir vreden tolikih žrtev. Koliko mater, koliko žen že žaluje za svojimi sinovi, moži; koliko utrok zastonj pričakuje vrnitve ljubega očeta z bojišSa. Vse že pokriva hladna odeja na galiških ali srbskih planjavah. Tudi jaz ne vem, 6e se še kedaj vrnem, dosedaj me je sicer Marija varovala, a če je liožja volja, umrjem tudi rad, saj tiika] stno po-;.iolaoraa pripravljeni na snirt. Bog potolaži I« mojo ubogo mater! Sedaj odideš še Ti, dragi Fraiic! Nekaj lednov in tudi Ti boš v bojni 6rti, Izkaži se tedaj moža, junaka, ker domovina nas kliče, dolžnost pa-s veže, branimo jo do zadnje kapljice krvi, saj gre zasveio stvar! Srčne pozdrave Tvoj Josip. Mož se zahvaljuje svoji ženi. Jakob Krope, vojak pri pionirskem bataljonu št. . . ., doma iz župnije Sv. Marjete pri Pesnici, piše dne 23. jaiiuarja svoji ženi s severnega bojišča: Ljuba moja žena! PrisrČno Te pozdravim in se Ti zahvalim za pisma in poslano darilo. Povern Ti, da me je Tvoj zabojček izvanredno razveselil. Za sto goldinarjev tukaj v Galiciji ne bi dobil tega. Ce mi Bog da srečo, da se še kedaj vrnem v mili moj slovenski kraj, bom se Ti vedno hvaležnega skazal. Ako i.io usoda hote-la, da bom tukaj žrtvoval svoje življenje, pa Ti naj ljubi Bog povrne Tvoje dobrote! Upana pa, da ine bo Marjja obvarovala pred nesrečo. Vprašaš me, kje sem sedaj. Naš oddelek je ob reki D.unajeo blizu Tarnova. Mesto je zelo lepo, samo žal, da so Rusi sedaj v njem gospodarji. Upamo pa, tia bodo kmalu morali od tam oditi, ker naši na ruske postojanke pri Tarnovu s težkimi topovi srdito .streljajo, Bog daj, da bi Rus bil že kmalu pregnan v svojo deželo. Učakali še to bomo, a kmalu še do tegane bo prišlo, ker ima mrcina preveč vojakov. O'b reki Dunajec delamo sedaj pioniTji mofine uirdbe in zapreke z bodečo žico itd. Nahajamo se čisto blizu ruskih postojank. Delamo pa po noči in po dr.e. Rus nas ne niore opaz^ti, ker smo dobili popolnoma b e 1 e p 1 a š č a , ki imajo tako barvo kot sneg. Od našega oddelka že ni bil v zaclnjih 14 dneh nihče ranjen. Bog in Marija sta nas obvarovala. Sedaj nam gre prav dobro. Vsak dan dobimo dovolj kruha, precej špeha in tudi vina. Draga Cecilija! Moli doma z otroci vred, da se jaz enkrat srečno vrnem. Potem bomo uživali rai vsi pravo srečno in veselo družinsko živJjenje. Pozdravjam Tebe, ljube otrožiče, stariše, sosede, posebno l rotnerja m Fekonja ter vse znance in priiatelie Z Bogom! Tvoj Jakob. Slava ,,Železnega kora". J. M. iz Sv. Lovrenca na Drav. polju od 87. pešpolka piše iz se-vernega bojišča svoji - materi in sestn z dne 24. januarja: Predragi mi vsi.! Najprej Vas prav prisrSno pozuravim iz daljne severne Galicije in Vam z \oseiim srcem dam na znanje, da sem še, hvala Bogu, popolnoma zdrav. Kar čudno se mi zdi, da mo ljubi Bog pn tolikih nevarnostih obvaruje nesreč. Hvala Bogu da imam priložnost, Vam zopet pisati par vrstic. Rekel bi skoro: naše življenje je podobno ciganskemu življenju; saj cigan tudi večjidel živi pod milim nebom in mora paziti,. da mu kdo ne reče: Le stoj, greš z nami!, kakor se nam je posrečilo pred l>ar tedni. Zgodaj v jutro zapazimo rusko patruljo po hribu korakati. Bili smo jih takorekoč lačni, zato smo jih zasJedovali. Ko smo že blizu njih bili, zapazimo, da si ženejo -lepo, diebelo svinjo. Takoj je imel vaak mož za pet možev več srčnosti; kalc.or bi trenil, smo bili skupaj; samo ob sebi je umevno, da so orožje taKoj vrgli od sebe in se nam udali. Smejali smo se jim vsi, 6eš, ne boste jedli vi p«čenke! Ali so svinjo res kupili, kakor so pravili, ali so jo ukradli, ne vem, a to pa vem, da, dober tek smo imeli vsi tisti dan. Kako je z vojsko in kako je v tem kraju, ne bodite preveč radovedni. Na en pogled po Galiciji se nam vidi, 'da je Galicija že takorekoč ustvarjena za vojsKo, ker je zelo pusta; radoveden sem, kakšna še bo le po vojski. Mostovi so večinoma razdrti in v zrak spuščeni, vasi in mesta večinoma razrušena, samo tu pa tam se še vidi kakšna cerkev nedotaknjena. Gla\-ne ceste se nič veb ne razločujejo od drugih. Kadar dežiije, je tako blato, . da bi ga smel na Stajerskera pri belem dnevu z lufijo iskati, in ga ne bi našel. Ne samo en pedenj je blata, ampaK 2 do 3, tudi do štiri pednjev je visoko, tako da so mrtvi konji ležali v blatu, a, se ni videlo drugo, kot noge iz blata. Lahko si mislite, da je težko, topove in strelivo in drugo prevažati. Stanovanje si vojaki hitro. naredimo. Napravimo si luknje v zemljo, kakor krt in saloni so gotovi. Sedaj v zimi ni tako prijetno, treba je najprej poiskati jiod vsnegom drva, da se človek ogreje, drugače ostane v grobu, saj si ga vsak sam naredi. In izmed ljudi, ki so tukaj, so nekateri naši lastni izdajalci. Veliico je odv.isno od vere: nekateri so iste vere, kakor Rusi in ti držijo žalibog sknpaij. Drugi so pa judje. Saj jih dosti ustrelimo, ali pa za sramoto vrv na vrat. .Tudov, raislim, tudi pri Vas zdaj ne manjka, a teh se je treba varovati. Jud gleda šamo, da denar dobi. Za nami vedno hodijo in prodajajo z vodo zmešan gpirit. Prvih bojev ne morem nikakor pozabiti, posebno 26. avgusta. Krogle so padale, kakor bi orehe sipaval, topovi so grmeli, da se ni nič slišfiio. Mislil sem, da se bo zcmlja pogreznila. Spomnil sera se sv. pismn, ki pravi: Vstal bo narod zoper narocl', država zoper državo. Med nietniki so bili tndi niski ftastniki. Eden nas je vnraSal, knkšen kor smo. Ko smo mn povedali. je rokel: ,,To ni tretji kor, ampak ,,ž e 1 e z n i" kor!" Zato me tem bolj žalosti, če nekateri nerazso- dni ljudje zabajvljajo Cez Slovence. Nedavno sem slišal, fcako je rojen Slovenec zabay,ljal čez Slovence! Naš gosjpod stotnik mu je odvrnil: 0,Jaiz pa mislim, da so Slovienoi najsrčnejši", in moral je utihniti. To je res žalostno, dai se še najd!e flosti takih ljudi, in mislil sem si: Jakec, ko bi ti to rekel v pošteni gostilni, ne bi pet srečno odnesel, Si iruski Castniki so nas pohvalili: to je ,,železni" kor, ki je skoraj ves slovenski. Hvala Bogu, ne živimo, kaikor si morebiti Vi mislite, da bi nai vse pozabili, kakor tisti, ki svoj materni jeziki zanicuje in tepta. Živimo in tudi hočemo živeti kakor se spodobi tza nais krščanske vojake. Lahka bodi tudi zemlja našim sobratom, ki so drago kri erelili in žrtvovali za na&o ljubo in drago slovensko domcnvino. . K sklepu Vas srfino pozdravljvm J. M. rn moj prijatelj Fr. W. Na razvalinah svojih domačih. Franc Ograienšek iz Gornie Ponikve, sedaj pri avstrijski1 motorni baterij: na francoskem bojišču, piše svojim domač.m: Dra,gi! V raeni se vedno bolj vabuja domotožje. Želim biti pri Vas, želim se odpociti, želira Vam pripovedovati, koliko ljudstva joka nad razvaainami svojih damov, Koliko cerkev in samostanov, je pripravljenih za bolnišnioe, koliko ranjenih junakov. trpi v teh bolnišnioah. v, neizraernih bolječinah. Pripoverioval bi o grobovih padlih junakov, kateri so s& žrtvovali za domovino in za svoje drage. Mnogo, ranogo ve6 bi še pripovedoval, ali ta sneča mi ni daaa. Ni še splctsn venec slav,e, mora;mo se še boriti. Minilo ie že 6 mesecev, ko smo se ločili. Nc morete si misliti, kaj sem doživel vi tem kratkem casu. Zalivallti se imam Vsemag^očnemu, da sAn še pr' ž^vljenju, IMarsikateri že spi na polju smrti mirno, večno spanje. Vem, da se doma milo stori očetu alv materi za svojim sinom, ženi za svojini možein, ntrokom za svojim o6etom . . . A vse ni6 ne pamaga; mat zemlj.a hoče imeti svoje. Kako pa se Vi imaite tam v lepi Štajerski? Jako bi me \ieselilo, 6e h ml eakrft zopet kaj več pisali, ker si Tnisliin, da mora, bti voliko novic doma, Nebroj poz<lravov od Važega Franceta. — Slov^enski pionir pripovpduje. AlojzlJ Sirk od 3. pionirskega bataljona, dom"a, od Sv. Andraža v Slov. gor., pifee z rusko-poljskega bojišča pred Varšavo svojemu 131etnerau, bratrančku tako-le: Dragi bratranček! Praivi prisrfino Vas vse lepo poz'dravim ter Vam naznanim, da sem.še zdrav. Zahvalim se, tudi Tebi, dragi bratranček, za karto, katero si mi poslal. Ti bi rad vedel hsfco dogodbo z bojišča. Teh je veliko, a le malo veselib., pač pa velik.o groznih, katerih Ti pa ne morem \^seh popisati in tudi ne smem; pač pa vain jili bom domai razložil. ako Bog da, dia se še kedaj vrnem. Priporočal sem se velikokrat 'Mariji Devici, katera se me je sedaj še zmiraj usmililai. Hodil sem na božjo pot, tam sem slišVU priliko, opazovati naskok, 'a( sam ga še nisem posedaj sem prepričan sam, da se nasi res usmili in da nam pomaga.. Prosim t'e, dragi bratrainček, moli tudi ti za nas, cer ti si Se rnl^d, morebiti bo tvoja prošnja bolj usli&ana, kakor naSa. Ko smo prišli na bojišče, smo izgubili tren in lčuhinjo. Tri tedme sem kopal krompir po njivah, jedel ,sem včasih surovega; tudi izeljev kocen je bil dober in kolerabai zraven. Po eno ali dve uri smo po6ivali, potem pa spet dalje marširali po 20 km. Kopali smo si zemeljske tunele, ki so nas y,arovali pred grozovitimi šrapneli. Naša infanterija, strojne puške in naši topovi niso nič ostali dolžni ruskim. Imel sem že priliko, opazovati naskok, ker sam ga še nisem pookusil, vendar pripraivljen sem bil, feeravno smo mi pionirji malo bolj zadi. Tlakrat sem videl naše vojar ke, kako grozno so se v jurišu borili proti veliki 6'eti Rusov. Koliko duš je šlo v; eni ftninuti pred večni tron! 'Malo pozneje, ko sem prišel jaz na. tisto niesto, se še bolj začudim, ko vidim kupe mrtvih z razstreljenimi glavami, s prebodenimi prsi, čez katere smo marširali. Pa vendar sem ravno talm s.e razveselil, ko sem videl le malo naših bratov, me^dl sovražnimi Rusi. Predstavite si lahko sami, kako, grozno je to izgleSalo. Omenim ti tudi, da smo mi obvarovali enkrat veliko trena pred Rusi. Postavili smo se proti kozakom in strojnimi pu^kami. Ranjen je bil takrat od naših le samo erden s tremi kroglami, pai še povedal ni nam, da je ranjen. To je korajžs* naših pridnih slovenskih fantov! Za Avstrijo raje smrt, kakor pa Avstrijo izgubiti. To je naše pravilo. Tudii uši imamo, da nas že obračajo. Na veselo svidenje! Vsem iskrene pozdrajve! Kako je bilo v Srbiji. Anton Strucl, (po domače ,,apotekar"), doma h Hajdine pri Ptuju, ki je blil pred vojsko sluga v neki lekarnl v Majiboru, piše loot voir.k 87. nešpolka. s srbskega bojišfia svo.^erau prijatelju Jos. Stelcarju v Mariboru: S 19. jan. 1915. Dragi prijatelj, Srčno pozdravljam Tebp, Blaža in gospodinjo. Pri nas sedaj nepresta^io dcžnie in sneži. Že od 8. januarja smo v S -. . Mesto ie doknj lepo. Cakamo, da gremo zopet nazaj v Srbijn. Dari 6. novembra je bil za nas hud dan. NaS oddelek je imel 49 mrtvih in 89 ranjenih. Pozneje smo ae vedno umikali pred sovražno premočjo. Vmes smo imeli: tndi dobre čase. Dobili smo srbski šnops, pek]i smo si piščeta in ,,obedovali" pod kakšno košato bukvo, če smo imeli kaj za pod nos. J^rekoračiti smo morali hude hribe, gazili smo blato do kolen, Dne 18. decembra smo zopet dožli na avstrijska tla. Naš ba/fcaljon je bil| skoro pri vsakem naskoku, radi tega je rnarsikateri moj tovariš ostal v Srbiji. V Srbiji sem bil zdrav, Ko pa sem priSel čez Savo, sera zbolel. Za BožiS me je bolezen zelo trpinčila,, a sedaj sem že zopet zdrav, Nia]veselejši< da.n ie za .ne tedaj, ko pride ,,Slov. Gospodar" ali ,,Straža" v naš tabor. Vsi se naših listov izredno veaelimo, Takoj posederao po klopeh in tleh in eden. tovariš bere, drugi pa zvesto poslušamo. Kako je kaj slišati o vojsk. ? Ali bo že skoro mir? Vs3in zaanoem pri;ateljske pozdrave! Slovenec pomaga Nemcem premagati Franco/e. Franee Ocvlrk, ki služi pri, avstrijski motorni bateriji na francoskem bo.jiš6u, ie pisal svojemu stricu Maksu Ocvirk, župuiku pri Sv. Anclražu na/l lJolzelo sledeče pinmo za novo 'eto (Pismo je rabilo z zahodnega bojišča na Polzelo r.avno 10 dni). Dvleč od domovi 'e spon>inia.m se v začetku novega leta svojih znaniciev in 'tjudi Vas, g, stric. V tem novem letu gledamo mi vojaki še »dravi v to strašno svet ivno vo:sko. Tudi mene lahko doleti kaka nesreča, mogoče tudi smrt. Gotovo Vam je znaro in ste 6'tali o naših motornih baterijah. Zmagali smo pred Namuriem, Maiibeuge-em v Franciii in pri svetovui trdnjavi Antwerpen. Nas ni veli'';o t:ikaj, samo nekatere hiitp.rre; Iz Celia in ;z oeliske okolice sem samo iaz tu. Zdai smo v> južni Belgiiv n,a. morski obali, ne daleč pro6 od Ostende--. Pomislite, kako daleč od domovin-e. Tukaj ni nobe^e zimske do'.e, navadno pada dož, v febrnariii se začne že sMomlad. Preb;valn' so francoske narndnosti i;n vsi kristjani kakor nii. Tukaj se IVie i-i vlo^e n <a strahovfhi bitka., y kateri sem tu.. di jaz. On s^ti Va-n tega ne smem, a gotovo tndi rekaj i' t <te o tem v Pasop's li. Kaše težke bombe 380 kg ¦ nv/.vooAve sovray.il kn tožke izgube. Jaz sem zdrav. ,-0'i n vnsM i-oi-,,r (i0,r,;1. i,o E,em aelenjavo razpečaval. Prf s'm, i^išitp mi kai. jiMjsiMslio bojišče. Maribor, 3. fobruarja. Da napad:ilna, moč naših čet ni zlomljena, dokazujejo zadnji dogodki vl BukoVini in v Karpaiili. Večkrat so se morala umr.kniti civstrijsfca krdela ruslri premoCi, toia zopet in zopet so se vzdignila in so vrgla sovražnika naznj. iTiaKO tudi sedaj! Naše vesoIje 1 a je pri vseh za naše orožje ugodnih dogodkih v Kar^atih in Bukovini pomešano tudi s precejšnjim nonosom. In kdo bi iiam znmeril? Saj vemo iz pisem, ki jili dobiva.;o naši ljudje in slovenski listi, da se tam bijejo tiuli naSi slovenski fantje. Zato so dogoclki n° tem odlomKu- bojne fronte za nas predmet posebno [ ozornnsti. Uspehi bojev v Bukovini in Karpatih so ti: V B u k o v i n i je ustavlieno prodiranje ruskih ctjt A naše zmiijge v Bukovini pri Jakobenyju in Kirlib,abi so naredile tudi na rumunsko ja.vnost velik in za nas ugcden utis. Boje pri Ja!kobenyju so zasledo\ale rumunsKe straže ob raeji ter občudovale pogum našega \ojaštva in spretnost naših voditeljev. Se ,večji so naSi uspehi v K a r p a* t i h. Na 0gi"skem ni nobenega oboroženega Rusa vefi in vsi prelazi čez Karpate 30 zopet v naših rokah, Vsi boji se vršijo sedaj že na gališfcih tleh in naša bojna črta ni nikjer več pretrgana. Na.jljutejši boji se vršijo zadnje dni na gališki stra.ni v; zahodnih Karpatih pri prelazu Lupkow in Dukla. Rusi dobivajo od severa nove čete na; pomoč. Na vsak način bi radi polisnili naše čete nazaj. , Rusko željo pravi dobro razumemo, kajti ravno severno od Lupkovvega prelaza leži — P r z e m y s 1. Ce še malo potisnemo Ruse nazaj, pa je Przemysl otet. Za to prihajajo Rusom iz severa nove čete na pomoč. V, Karpa.tih so naši u j e 1 i zadnji teUen n a d 10.000 R u s 0 v. Da bi Rusi ne mogli veliko 6et pošiljati v K'arpate, so naše čete v G a 1 i c i j i in na južnem R u sko-Poljskem začele živahno napadati ruske postojanke. Rusi se v svojih poročilih posebno pritožiijejo čez našo artilerijo in pra<vijo, dai je kakor v peklu, kadar pridejo v ogenj naše artilerije. Sicer pa je položaj a Galiciji in na južnem Rua"co-Poljskem vobče nespremenjen. O dogodkih pred Varšavo ne izvemo ni6 podrobnega, nemš(ka poročila so silno Erafl^a in malobesedna ter pravijo, 'd'a Nemci napredujejo. Severnozahodno od Varšave invIzhoiJniPrusiji so Rusi postali zopet živahnejši, očividno, da razbremenijo nevaren položaj svojih čet pri Varšavi. Prert srditimi boii v Karpatih. Poročevalec angleskega lista ,,Uaily News" poroča, dne 1. fcbruarja iz Petrograda, da se v bližnjem easu pnčakuje na severni strani Karpatov (v Gaiiciji) velika bitka,. V razdalji 1:j(0 kilomotrov so Avstrijci ob Karpatili razpostavili izredno močuo armado. Avstrijska annada je zadnje dni že nekoliko napredovala. Riiis: pravijo, da so radi tegai izvabili Avstrif.oe iz gozdovitih Karpatov, ker jih na odprtem ozemlju v Galciji ložje na])adajo. Zdi se, da bo. imela predstojcča bitka na predozemlju Karpatov velik upliv na. razvoj oele avstrijsko-ruske vojske. Vojaški sti-okov.njak:; so tudi mnenja, da, so borbe ob Karpatih sedaj veejega pomena, kot one na srednjem Pol.;skem. Avstrlici v Beskidih ujeli 800 Rusov. V karpartskem ozemlju zahodno od pnelazat Dukla (v Beskidih,, kakor se imenuje zaliodni clel Karpatov) so Rusi za,dnje dni poskušali svojo srečo s tem, da sq uprizorili srdit:e navale na tamo&nje avstrijske postojanbe. Posebno pri mesteou Mezolaborcu (sever110 od Eperjesa), zahodno od prelaza Lm.pkov jie bil ru^ki napad dne 31. .januarja. posebno silen. Rusi so navalili velike svoje sile proti .našim postojainkaim obi gorskih grebenili. Na vsaki način je hotel sovražnik avstr.ijsko bojno 'črta predreti1, a se je nwral s krvavimi giavami vniiti iia, gaHško stran.. Našt so u.jeli 5 Castnikov, 800 mož, upleniia dva topa ip 2 strojni puški. Borba prl Gorlicali, Dunajcu in Nidi. V nedelje. dne 31. januarja se je na bcjni črti od zaliodno-gailiškega mesta Gorlice do rusko-polj&kega mesta Andrejev, t. j. ob rekah Dunajiac, in Nida pr.čela živahnejša tx>rba med Avstrijci in Rusi. Rilsi so svo;e tamošnje postjjanke oslabili s tem, da so dokaj čet odposlali v karpatske gozdove. Przemysl kmalu zopet otet. Berolin, 2. februarja. Pa.riški list ,,Newyork Herald" piše, 'da je Avstrija zelo ojačila svojo arraado, ki prodira v Karpatih, tako dai je v Kjarpatih sedaj zbrala nad četrt milijona 6et. Gibanje avstrijsEe armade v Karpatih im'a; očividni namen, za sedaj osvoboditi oblegano Irdnjavo Przemysl, pozneje še pa tudi Lvov, Avstrijske čete napadajo neprestamo karpatske prelazre, Ei so jih Riisi zasedli ter so dosegle veliko uspehov. Ce se pomisli, da leži Przemysl v neposredni bližini na severni strani ai\Tstrijakega napad,alnega prodiranja, se niora sklepati, dn bo otetje Przemysla prva posledica avstrijsklega prodiranja. Mir bred Przemyslom. Madžarski časnikar FYa-no: Molnar poro*a iz vojnega feasnikarskega stana dne 1. febi'ua.r.ja: Porofila, ki dohajajo po zrakoplqvih iz Przofnvsln poglnšajo v tem. da ruske eete, ki oblegajo trdnjavo, 110 l)odvz.a,me,jo v zadnjem času nikake druge delavnosti, i:ego da izvršuje'o sllužbo stalive straže. Rus' so vsako napadaiije opustili, Ako ne bi bilo v Przemvslu toliko Avstrijoev., 0 knterih usodi so mnoge družine zelo radovedne, bi trdnjavskio poveljstvo sploli opustilo brezžičuo brzoja\-l.ia.!!:e iz trdnjave. Severo-zahodno od Varšave. Zadnji das so se razvi.i, živahni boji rriied Nemc' in Rnsi tudi severo-zaliodno od Varša.vie. Rnsi, ka(erini pred Varšavo ne gre posebmo dobro, so se naval li z liovimi silami na nemške postojanke na sovernem Poljskem. Pri niesth Siepro, Skjuromin in Mlava (sovero-zaliod 0 od Varšave) so ruske čete od 2u. "anuarja dn 1. lebrua.rja uprizorile več srdilih napadnv na nenrške iiostoja-ike. k:< pai so se po esro.f-ili. Nasprotno so Nemci pri Vloc^aA^ku postnvili mofian vojaišk: most 5ez \ri.slo. ^'eft nem.ških polkov je že prekoračilo rekio in se pomika na desnem bregu Visle proti ruski trdnjavi Kovflgenr^evsk in v smeri proti Mlavi. S tem se nnmerava rnski' sunek v levi bok predva,rša.vske nemške armade odbiti. ,,Doi)rosr6nl" Rusi. Ko so na.še čelie znsiedle mesito KirlibalTa. 90 našli AvKtrijoi po liršali, k.jer so poprej ta,borili Rusi, 1:steke s sledefiimi vrstami: ,,A'vstriiski pri.iaitcl.ji! Rnsi snio dobrosrčni liudie, Radi tega ste se napn smilili, ko ste v karpatskih gozciovih trpeli mraz. Da si svoe otrpnele ude malo ogrelete, smo mi zapnsfli !v'rl babo, da vam napravimo prostor. Ogre.'te &e malo, kajti mi se bc«iio zopet -vrnili in tojno svoia, dosedanja topla stanova-ija zo;,et od vas zal.teval ". Ruska ..dobrosrfiivst" jc torei res vaVka. Ria.zlikai je samn ta,. da Rnsi nis;a snmi pro?t:iv<oliro zapust li topla lcži.^a v K rlibp.bi. anipak so r.aši Rnse od tnm i>regnali. VrnLli sc mcida tudi ne bodn posebno liitro, kpr se Rnsi tndi na Icvpiti krihi v Bnknvini imr.kan. Svstpijslic-srbsho bojišče. Maribor, 3. februarja. Poveljništvo naše balkanske armadie še vedno ni izdalo nobenega i^orofiita* 0 položaju na avstrijskosrbskem bojišču. AiirIožI lioffjio Srboni na pomoč. Angleški lsti porofajo iz Egq tn. da pripr:i\l;'iin A'\ulpži tani (\\e ar^tvli — e-n sostcvpfa) V/. 80,000 li:dijcev, drugo iz 50.000 Angiežev — s katenmn lioeejo Srl)o:n na po;no5. Apmadi uaj bi se izkrcali Vi Baru. Crnogorei streljajo na mrtvaški sprevod. Iz Rima se 1, februarja poroča: V nedeljo, dne 31. januarja. se je po ulicah mesta Kotor pomikal mrtvaški sprevod. Pogrebei so nesli, mrtvega Avstrijca na pokopališče. Dva črnogorskaj bataljona sta za&ela silovito streljat na sprevod. Več kotorskih prebijvalcev je bilo raiiijeuih. Ljudje so zbežali na vse strani. Krsta z mrliieem Je do noči ostala ua cesti.  usija-ilnglija-Fmiia. Maribor, 3. ieibruarja. Na Kavkazu ni bilo zadnji teden posebnih jiogodlkov. Manjše praske so se vršile edino ob reki Coroh blizu mesta Olty. Hujši boji so med Rusi in Turki v pokrajini Azerbeidžanv, Perziji. Turšfia armada se pomika od Urmia-jezera mimo mesta Choi proti mestu Migri na Kavkazu. Prednje turške gete so že došle v bližino mesta, Choi, ki leži na gorski planoti 1200 m visoko in je eno najlepših mest zahodne Perzije. Ce se Turkom posreči zavzeti Choi, so Rusi izgubili zadnje svoje opirališče >v Azerbeidžanu. Pri mestu Korna v bližini Bagdada v turški pokrajini 'Mezopotamiji so Turki z nenadnim napadom presenetili Angleže ter so razkjropili dva, a»gleška bataljona. V E g i p t ii so se na izhodnem bregu Sueškega prekona vršili manjši spopadi med Turki in Angleži. Zasebno poročilo iz Kaire due 2. februarja pravi, da, so Turki že zasedli vso izhodno obal Sueškega prekopa. Angleži imajo sedaj v Egiptu zbtranih okrog 180.000 raož prvega in 100.000 mož drugega poziva. Turki pa iinajo še samo 180.000 jnož. Nia južni strani Sueškega prekopa so se ruorali Angleži umaknili tur&ki sili. Turki močno utrjujejoi Jeruzalem, kjer se najhaja turški glavni stau. V Maroku ogrožujejo močni mohamedanski oiidelki mesto Tanger, ki je zasedeno od Franeozov. Boji proti Angležem ua morju, Kemci so priredili !Angležem zopet nov strah na morju. Angleški in franeoalvi parniki so pridno prcvažali živila in druge potrebščine v angleška in v francoska pristanišča. Nemci so sprevideli, da ako bo<io dobivali Angleži in Francozi od zunaj tako izdatno pomofi v živilih in strelivu, Še ne bo angleško francoska armada udarjena. Radi tega so poslali seriaj Neinci svoje podmorske čolne, ila zastražijo Iraneosko in angleško morsko obal, ntijpadajo sovražne trgovske ladje, ki prevažajo blago za angleško in za irancosKo armado in napravijo sovražniku kt>likor le mogoče veliko škode. Iz Uogodttov. zadnjega časa je razvidno, da, so Nemci začeli svoj predrzni načrt že izvrševati. Nemški podmorski čoln ,,U 21" je dne 30. januarja potopil v Irskera morju (med Anglijo in Irsko) tri angleške parnike: ,,Ben Gruachen", ^Lindablanche" in parnik, čegar ime še ni znano. Neki tirugi nemški podmorski čoln je isti dan v ožini med Francijo in Anglijo i otopil angleška parnilklfii .^Takumaru" in ,,Ikjaria." u/rakumaru" je vozil 95.000 gla.v zaklane živine za francosko armado, drugi parnifld pa so bili obloženi z razno robo. Dne 30. januarja je nemški podmorski 6oln severo-zialiodino od angleškegaj trgovskega mesta Liverpool potopil velik angleški parnik .,Kelcoan Gaston." Od nemškega torpeda je bil isti dan tudi močno poškodovan francoski po&tni parnikj: ,,Admiral Gantaume", kateremu pa se je posrečilo še zbežati v neko fi-a;ncosko pristanišfie. Istotako je zbežal v varno luko tudi angle§|ki poštni parnik ,,Graphic", ki je plul v Irskem morju. Nenadni pojav nemških podmorskih čolnov v Irskem morju in v ožini med Francijo in Anglijo je vzbudil sploSmo presenečenje. Vse se fcudi nad pre(irznostjo in izredno hitro vožnjo nemških čolnov, — Nemci so predrli v morski ožini francosko-angleško stražno črto in so se nenadoma pojavili na morju, koder vozi nebroj angleških in francoskih ladij živila, iu druge vojaške potrebščine za {nngleSko in Irancosko armado. Nemški podmorski čolni so fevigali z nenavadno hitrostjo po morju in povzročili pri 'Angležih in Francozih grozen strah. Z moštvom sovražnih ladij so ]iostopali Nemci zelo milo. Bredno so ladje potopili, so pozvali moištvo, ni\j stopi v reŠilne Colne. A ker bo francosko in angleško vojno brodovje gotovo nprizorilo lov na predrzne nemSke poiimorske Čolne, je prifiakovati v bližnji bodočnosti hudih spopadov na morju. Spremembe ministrov. Vedtio z ve^io gotovnst.io sp govori, da bo sknpni finaiiftni minstflr dr. FiOo i vitez IVilinski moral odstopiti, ker je njegovo staTSfte od innora prestolonaslpdnika Fri"oa Ferdina-ida p:istalo nemogo?1«. PriJožnost zn od?t>p se ie podala. «edai. ko je odstnpil zu:ianji ministPr grof Borchto'd, s kntprm se je Bilinski glede zuna.iije ])olit'ko popolnoma striMjal. Novi zunanji m\'.uster Biurian pa, lioče Miieti okoli aebie ministre, ki so v vsaj glavnili' vprašanjih ž njim popolnoma edini, Z& nas Jugoslova.ne je velike važiiossti izvtedeti. kdo lx) Biil',nskijev naslednik.y aiagti skupni finanftni minister je obenem vrhovni upravitelj Bflsne in Hercegovine. Skraja, ko se je zia,cv:ela govoriti o odstopu Bilv.iskijevem, so se imenovali tržaskil naniestuik princ Hohenlohe, bivši mladočeSla minister Fiedler in tudi kranjski deželni glavar dr,, Šušteršič. Zadnje dni pa se vedno bolj pogosto imeiruje bivšt ministrski predsednik Koerber. Prr/ti nje/ntUi govori ba^e le tf>, ker še nikdar v svojem življenju ni videl Bosne in Hercegovine, niti z žeteznico'Se ni potoval po njej, in ker ne zna niti besedice hrvatski ali slbvenski. Za to uplivni krogi svarijo pred niegov\m imenovanjem. Toda Koerber ima baje tudi zelo ugledne zagovornike za se, ki z vso got>vostio računajo, da prodrejo s svojim kandidatom Koerberjem. Dosedan|i voditelj ministrstva za.- Galielijo dr, vitez Mora\v.ski je imenovau pravim ministrom za. Galiciio. Pol.ski državnozborsidi klub je predložil grofu Stiirg-khu, naj imenuje enega izmed poljsKh državnih poslancev. Grof Stiirgkh z ozirora \m sedan.H čas, ko počiv-a vse delovanje v državnih in deželnih zborih, tega ni hotel storiti. Vsled tega je odstopil pnedsednik poljskega kluba. dr. Leon, o katerem se govori, da je bil tudi saan kandidat za gališkega ministra, Govopiee, da odstopi grof Stiirgkh, so že skoraj nntx(lnoma utihniTe, Mi smo že zadnii čas rekli, da je Stiirgkhovo sta]'š:Vve za sedaj zelo trdno.